^TO-VEAR^. PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote tmmmm (Jrvdailki to aprtTittl proti« rl: 1667 a LavraAaU »». Offltttf IMT Bo. UwndaU |W TsUpkoa«: Lawašala MM. - —■ - - 1 -------* !ittiwuw.i;.JLaMp—— n i m ' mujwjwhj. h gjw. ' u.' ■ ijniiwr—w • » -"itimu ir^l -a^LTr Chi««o, DL, pondeljek, 12. d.»mbra (Doc. 12) 1921. STEV.—NUMBER 2M. četvorha aluanca je shem skovana. Amerika, AngUja, Japonska in Francija bodo tavalo plon na Pacifika. IHL80IV0VI PRISTAŠI PO- ZDEAVLJ^JO ALIJANCO KOT NOVO UOO. Wa8hinfton, D. C. Na plenarni seji razorožitvene konference, ki se je vršila v soboto, je bilo formalno naznanjeno, da ao itiri velesile Velika Britanija, Francija in Združ. drŽave aklcnile zve-M za "osiguranje miru na Pacifiku in daljnem vzhodu'*.. Sena-CtiLodgu, ameriškemu delegatu, no poverili nalogo, da je to naznanit. Pogodba četvorne alijance, katero je Lodge prestal na odprti nji, ima Štiri kratke točke. — Prva točka ae glaai, da so se visoke pogodbene stranke zedinile, da bodo spoštovale pravice, ki jih imajo stranke do otoških posestev v Pacifiku. Ako nastane kak spor med strankami zaradi teh posestev, katerega ne more rešiti običajna diplomacija ,tedaj alijančne driave na skupni konferenci rešujejo in izravnajo sporno zadevo. Druga točka določa skupno ali aeparatno akcijo alijančnih držav v slučaju, da so pravice te ali one države do pacifiških poseščin u-grnžane od katere druge sile. Tretja točka sc glasi, da pogodba velja za deset let in potem jo lahko ta ali ona država avtomatično razveljavi, ako to zahteva, toda razveljavljenje postane polnomočno šele' po preteku enega leta. Četrta točka določa, da mora hiti pogodba či«wrej jutifieirana in ko bodo vse ratifikacijske for-malnosti končane, tedaj preneha angleiko-japonska pogodba, ki je bila sklenjena leta 1911. Kakor se poroča izza kulis, je besedilo pogodbe sestavil angleški diplomat Balfour, kar pomeni, da je Anglija dosegla eno največjih diplomatičnih zmag v njeni zgodovini : potegnila je Ameriko v alijanco. Česar Anglija ni mogla doseči z Wilsonom, je dosegla s Hardingom. Prvič v zgodovini njihovih neodvisnosti so Združene države stopile v alijanco s tujimi državami. ' Senat mora odobriti pogodbo, predno bo veljavna. Demokratje, ki so pristaši Wikona, so pozdravili pacifiški pakt kot novo ligo in izjavili, da bodo glasovali zanj. Na drug nt rani so pa zaropotali rcpnblikanaki " neomajneži", ki •o že prej obtožili Hardinga, da l>i rud pripeljal Ameriko v ligo narodov "skozi zadnja vrata o •enatu. J ■ AN ATOLE FRANCE SVARI FRANCIJO: PAZI, KAJ DELAŠ Z NEMČIJO! Pariz, lLdec. — Glaaoviti francoski literat Anatole France je opozoril Franeijo na fakt, da ae je morala mogočna Anglija ukloniti mali Irski. France je dejal: "Ljubim Francijo, toda ljubim tudi Evropo. In Evropo zadene usoda rimakčga cesarstva, ako ne bo Francija pazila na svoje korake napram Nemčiji." iilkki rudarji, ii domenkom. Farrington je zavrgel odredbo Lewisa, da m ne ime pobirati asesment sa ksnsaške rudarje. POZIVA RUDARJE, DA STOJE Z NJIM. Springfield, Ili. — Frank Far-rington, predsednik 12. okrožja rudarske organizacije, je zadnji petek zavrgel odredbo Johna L. Lewisa, ki ae glasi, da rudarji v 12. okrožju ne smejo dajati nikakršnih izrednih prispevkov v prid "nepostavno" stavkujočim rudarjem v Kanaaau. Izvrševalni odbor rudarske unije je zadnji teden zaključil v In-dianapoliau, da je izredni asesment za pomoč kansaškim rudarjem, katerega je naložila okrožna konvencija v Peoriji, neustaven in se mora takoj preklicati. Lewia je nato izdal odredbo na vse od-boVnike in člane organizacije v illinoiškem okrožju, da prenehajo s finančno podporo, namenjeno "upornikom" v Kanaaau. ' Frank Farrington je odgovoril javno Lewisu iu eksekntivi v ln dteftapolfeu, da jefflrt&f ftas-menfr notranja zadeva okrožne organizacije in kot taka ostane v ve-javi. Obenem je Farrington pozval rudarje v IllinoiSu, naj stoje njim brez ozira na vse posledice. To pomeni, da je odprt boj illi-ngiške organizacije z Levviaom in njogovimi izvrševalnimi odborni-ci zdaj v tiru. Lewis mogoče odgovori s suspenzijo in izobčenjem kakor je storil v Kanaaau. •-—— \ PAROBRODNI INTERESI SE PRIPRAVLJAJO ZA NOVO OFENZIVO. V januarju žele zopet "osrečiti" jnornarje z novim znižanjem mezde. 1 POSTOPANJE PROTI TRUSTOM. SAMO STOLI INDUSTRIJE PREISKANE IZMED 40. Tako sodi odvetnik Untermejer, ki jo vodil preiskavo prod Loookwoodovim odsekom. Tt>xarkana, Ark. — (Federated Prcas.) — John Zink is St. Ltouiaa ae bori s smrtjo. Našli ao ga v bližnjem gozdu, kjer je nabiral in jedel osja gnezda. Povedal je, da tudi s beračenjem ni mogel dobiti toliko, da U se bil nasitil. ^ Bristow, Okla.—(Feder. Prem.) Gub WUliama, breapoaclni delavec, je botel ukrasti škatlo konzerviranega fižola, da si utolaši Zalotil ga je pomožni Šerif atreljal nanj. Zdaj leŠi smrtno ' ranjen. [VELHU BITKA ZELEZ-sičabjev pbed durmi. jUfiiki kralji aa Vzhodu aa-kWvtjo« New York, N. Y. — lJntermeyer, odvetnik Looek-woodovega preiskovalnega ka, jc menil, ko je odsek pi zopet s preiskavami, da ao tovarnarji, ki izdelujejo cement, ia drugi trustovei, ki izdelujejo drug stavbinski materijal varni pred sodnijakim postopanjem. i f "Nekatere g^ujte družbe eo bile obsojene," je rekel Uater< meyer odseku, "toda svezna vlada je ponesrečila pri poizkusu, da zabrani nezakonite operacije najbolj nevarnih truetov, ki ee pečajo s stavbinskim materijalom." v Temu je dodal, da bo odsek posvetil svojo pažnjo "počaanosti in nesposobnosti" dclsvstva v stav binski industriji, o dejal, da so ju zakrivili odborniki. Ti odborniki bodo p* klicani, da pojaanijo položaj. -,ntunv „ ■"Izmed štirideset ali več sorod- " ^Jf. ' h industrij, ki so po mojem pre- iTČ ^Jt K^ PRED ŠTIRIMI LETI DANES. IN New York, N. Y.—"Pred štiri »i leti mo narodi kričali po vojni/ pravi Ilcnry W. Nevinson, zastop »«k 4«Manchester Guardiana". "Zdaj kriče po miru. 6e oi dolgo, k" sem obiskal nekatere jdtaike. Obveščen aem bil, da je 147 Jetnikov v kaznilnici, Id 00 za mir in n" z« vojno. Njih grek postoji v da mo zahtevali mir, ko eo »•rodi kričali po vojnL" *«'vinsan poroča svojemu listu o "zahingtoaakl konfcrenci in go-Toril J«- tukaj pred članstvom Dru*t\s lh mnanjo politiko. Iz-jo, da je prišel do prepriča-nJ" ako ae hoče doseči min da M m ra vemaillaka mirovna po-»odU zavreči in spisati nova mi *»vna pogodba. ' , "[ P«mt,l je nadeljaval Nevin "da ae bodoče konference te tr*te vrše v Evropi, mogoče tudi x v " < iji. Ce sedanja konferenca »' ni*eaar izvršila, saj je dHegate »* ^"grafije." New York, N. Y. - Parobrodni interesi napravijo nov naskok na mornarske mezde v januarju. Predložili bodo novo mezdno lestvico, po kateri ae mezda zniža za petnajst odstotkov? Parobrodni interesi tegs še niso povedsli na glas sli jsvno. Ampsk za tajnoet ho izvedeli vseeno - poročevalci Federaliziranega tiska. Parobrodni interesi bodo prišl . starimi izgovori. Zapeli bodo pesem o tujezemski konkurenca kajtf mornarji na teh tujezemakih ladijah prejemajo lc po pet in dvajset dolarjev na mesce. Parobrodni interesi seveda ne bodo povedali ameriški javnoati, da družine teh tujesetnskih momsr-jov žive v tujezestvu in ds pla čujejo življeneke potrebščine v ailingik, frankih, lirah, kronah in markah, in da se zs en dolsr dob skoraj koš evropejskega denarja IH »e parobrodni intercai zdaj pripravljajo za nov na.kok nf mornarske mezde, ao vzroki drug je Qlavni vzrok je U, da me mornarji vlada velika brezpoasi noet, ker ni prekmoreke trgovnm. Skoraj tri petine mornarjev so doma in brez dela. Mornarji so sklicali "o jo k on-ferenco na dne 12. New York. Ne ^J kottfert0!< bodo razpravljali o novih p«go^ bab, ker potečejo slare pogube kon^mlMa. PripraviU sc bod« todin obrambo proti napedo parobrodnik inUrmov. LJUDJE UMIRAJO VSLED STRADANJA, TODA NE SAMO V RUSIJI adfaajo mezde sa 790,000 delavcev LAJfDIS IZDAL PRE PROTI VLADNEMU ODEORU. Železniške družbe, ki operirajš '.».Un^Tuk®verno 0(1 Ohlo in vzhodno od x^odnt> ** Mississippija, so ud-nj! petek naznanile, da zahtevajo znižanje mezde od 10 do 30 od- pričanju kršile zvezni protitru-stovski zakon, in pri kateri^ je pH zadetih več ko dva tisoč individn je v in korporacij, ao bila predložena kršenj Atirih industrij veliki poroti," je rekel Untermyer. "SUri izmed Štirideset." "Če bomo nspredovali v tem razmorju, bo večina nas mttva ia pokopana, predno aei zaradi .tek stvari uvede sodnijsko postopa njo- "To pa še ni vse. Ksdar bo oa pravljeu mitisk, ki ga izvaja t« odsek, tedaj je prav malo upanja, da sc uvede uspešno aodnljsko postopanje, ako ae ne poslušimo heroičnih sredstev,' "Cementni trust je razglašen po vsej deželi. Minilo je že več ko dve leti,* od kar ga je vlada prvikrat prijela in sodnijsko postopanje je bilo mrtvo, ko smo ga oil-veli z novimi obtožbami. Iz gotovih vzrokov, katerih jaz ne razumem, je justičnemu departmentu nemogoče uvesti kazensko postopanje proti tem bogatim in mo-[očnim malopridnežem. Čim višje stopamo po stopnicah ao rodne moči in važnosti ktšik*ev in čim bolj so nevarni zločini, toliko tef-e je za vlado uvesti 'proti njim cazensko postopanje." ty C |o»ni zvezn c4u KROJAŠKI DELAVCI SE VRAČAJO NA DS&O. uslužbenec na v železniških vnicah. " Prizadetih je okrog bOO delavcev, istočasno je Pennsylvanska le-legniška družba izposlovala od nega sodnika Landiaa v Chl-začaani 4' indžunkšen M proti vladnemu delavskemu Železniške-mri odboru in njegovi odredbi, da mora omenjena družba priznati u-gijo in izvršiti gotove spremembe v delovnih pogojih. Omenjena |w»poved i mogoče pokaže, koliko jI sploh vredna < oblast vladnega železniškega delavskega odbora. Tako je kriza na železnicah, ki je pomalem spala od zadnjega oktobra, ko je bila preklicana stavka ialezničarjev, zopet oživela. Voditelji unij železničarjev in železniških delavcev izjavljajo, da je velika bitka neizogibna. Zahtevane znižane mezde — poleg znižanja 12 odstotkov v zadnjem julijU — grozi pomesti z vsemi pridobitvami delavoev, ki ko jim je bila povišana m^zda za 20 odatotkov. Toda boj ne ostane samo na Vzhodu; železniške družbe, ki operirajo na Zapadu, so tu di naznanile pred nekaj dnevi, ds hočejo znižati mezde. Vprašgnje znižanja pojde naj prvo pred vladni Železniški delav »ki odbor. Koliko Časa bodo tam mlatili to vprašanje, se ne more reči. Odbor je tekom zadnje krize, ka ja visela stavka na niti, nazna nil, da se rte bo oziral na mezdne spore loliko časa, dokler ne bodo prej rešeni vsi drugi spori glede delovnih pogojev in pravih, takrat jo bilo rešeno, da bo to reševanje trajalo morda do prihodnjega ju Ifja ia voditelji železničarjev so pod vplivom tega naznanila pre klicali stavko. Toda odbor je po hitel z delom in pred kratkim je objavil cMo vrsto zaključkov. Žd se, da sc odboru strašno mudi. 2« Iczniški kralji pritiskajo, da pri dejo mezdni spori hitro na vrsto emVEMO ZAKON U 00 KMALU VZETA VSA PRVI KORAKI V TEJ SO CE POD VZETI. Jamo je, da šolo delavoe pripraviti ob pravioo do stavko. Washington, D. O. (Fed. Prem. Laurtsnoe Todd.) — V predsednikovi poslanici na kongres, je jasno razumeti v njegovi augeatiji, da ae izroči polna moč industrijskim sodiščem, ki bodo prepovedovala stavke iu kaznovala stav* karje. V izjavah predaednika je opaziti, da ao y zvezi z raznimi viri, ki se nanašajo na industrijske razmere. Tukaj na pr. je zahteva proti junijskega podjetnica, ki pravi, da ae unije ne smejo ume-šavatl v naprave, ki služijo javnosti. Drugje zopet vidimo sugestijo senatorja Kenyoua, ki želi, da se ustvari zakonik in poslovni-ca, v katerih ao zapisane elementarne pravice podjetnika in delavca. Tu je tudi AUenovo smešno industrij^ sodišče, iu nekje drugje je zopet Taftova logika, ki se nanal« na pravico javnosti do diktatur«, kako doleč ae smojo /.boljšati delavske razbere. Ameriška delavska, federacija meni, da je ta poslanica, ki je sle New Tork, rf. Y. — Dozdaj ee je vrnilo na delo od 11,000 do 15,000 krojaških delaveev, ki pripadajo h krojaški organhmeiji International ha mee* Garment Workers' llnion. To js ena Četrtih na delavcev, ki so zastavkall paed trem tedni, ker so podjetniki prelomili pogodbo. Pod jetniki so hoteli uvesti delo od ko«a, znižati mezdo in podaljšati delavnik. Vodstva okoli štiri sto delavnic so se že poleg teh delaveev, ki so že odšli na delo, obrnili na orgar nizacijo krojaških delavcev, ds tfr obnovi pogodbe. Izravnave so se izvršile (udi v Philadelphiji, Oevelsntfu in Chicago. Podjetniki so raznesli veat, da je organizacija krojaških delav. cev vprašala podjetniške organi- za izravnavo. to raac. J^H^^^^^^^Hjj^H^HH odgovarja 1MWst£. ,pmjisrd- [^^Mnim,** h tri let sv tu k organizacije krojaških del** JVmcflkfJ cev, da se s podjetniško orgenl zacijo ne vrte pogajanj«, ker sc nimajo o čem pogajati s njo. USTAVITI HOČEJO NASE-LJEVANJE ZA TRI LETA. Waahintgon, D. C. —■ Kongres-nik Jobnaon iz Waahingtona je predložil predlogo sa popolno su apcudirsnjc naaeijevaujl v /Aru žene države za tri leta. Izvzeti eo le soprogi, žene In mladoletni troei naturaliairanlh državljanov Chcago ia okolieat Zmerni ja-rozapadni vetrovi. Tnaipcratara zadnjih 24 ur: najvišja 42. naj niija 36. HUAaee izide ob 7 je ravno tako, kakor imajo delavci, ki delajo še v tovarni, pravico hoditi notri ln ven. Ampak vsaka zadeva ae mora soditi po njenih okoliščinah. To pomeni, dp drugikrat lahko poda zopet drugačna razsodba bolj drastični, ravno taka ali pa bolj mila, če bo znalo delavstvo izrabiti zvojo po itično moč. Kdor pazno prečita odločitev, prihaja do zaključka, da je to prvi korak, ki Je pod vzet proti Clajrto novemu i&konu, da se mu vzame njegova moč, ki brani delavce. (Predsednik I lani ing pa ni za dovoljen, da se delavstvo počasi potlači s justičnim vetom. On Seli. da ee odpravi ves obrambni sistem delavstva po kanaaški metodi Stavkarji in stavke se morajo po staviti izven zakona. On je pri pravljen izreči simpatijo do delav-stva v krasnih besedah, kakeršne se zde ravnateljem njegove stran ke pot robne, vseeno pa hoče, ds se delo IzvrM. De sc te Izvrši, je apeliral, ka kor je imel navado Woodrww Wil son, na lojalnost, vseh članov republikanske stranke v zbornic in senatu. On sc zaveda, da so njim vsi delodajslski In komer-eijalni interesi. FOTOORAFlCNI DELAVCI OO KLONILI PODALJŠANJE < DELAVNIKA ■Tork, V. T, — Organizacija fotogrsfičnih delaveev je so glasno ss vrgla zahtevo podjetni kov, da se tedenski delavni les podaljša od štiri In štirideset na oeem in fttirideeet tir Izvoljen bil poseben odbor, ki ima pravico sš pogajati a podjetniki o novi po. god M sa leto 1*22. ' OBNAŠALI SE BODO TAKO DOBRO", DA JIM NE EO TREBA PRESI KAZNI. Kadar so dalavoi obsojeni, so m / zgodi kaj takega. Ntw Tork, N. Y. ~ Sodnik John KcAvoy ie obsodil devet« najsi članov jmtljetniške organizacije Marble Industry Kmplo/-ers* Asaoeiztion, ki ao priznali, da so prelomili državni protitrustov-akl zakon, na denarno globo od . $250 do $600 ln v ječo po šest mesecev do treh let. Podjetnikom ne bo seveda treba presedeti jet-nlško kasen. Hodnik je jetnilko kazen suspendiral, ker "se bodo dobro obnašaliM. Nekaj dni naaa| je neki drugi višji sodnik odsodil štiri bizniz-mine v ječo. Oksojeni so bili od dvsh do Štirih mesecev, ker «0 kršili ravno ta sakon. Ti obsojenci ao bili člani opekarskega truats. Pričakovali niso, da bodo obsojeni v ječo, ker jo bilo v navadi na*, Olsospošto. globo, sodnik jim je pollag Um pravil pridig* na kar jih je ispu-stij. Nrfki newyorškl sodnik js to stopil pred nekaj meseci s bisnis- ^ mani, ki ao bili spoznani krivim zarotnilkega poseganja v trgo^l-o, da se odpravi konkurenca in < rugih nepostavnih blsniških činov. Ko jih je sodnik kaznoval z denarno globo, je rfckel, da so ti molje "iz višjih družabnih krogov Sna dobrem glasu", ln tako jih poslal v ječe, * Zdaj, ko je sodnik MeAvoy ob-sodil truftovee v ješo in na durikr-no globo, je razlolil, zakaj jo suspendiral Jetnilko kazen. 4'Zaključujem," je rekel sod-Sk "ker Js glavni vsrok sa Jet-nlško kazen ta, da je kazen ostraš-jiva, ker se najbolje zadosti , lavnemu intarsau kot s kratko uumijo, ki Je kmalu odalnšena, in se lahko takaj po končani kazni zopet zateše k prepovedanim me-t odam, in kav skozi tri leta edino na podlagi informacij, br ez dokazov za postoj zveze sli skupine ali formiranja trgovskih metod, ki so protislovju j zakonom, lahko sodišče preklice suspenzijo in od-redi, da se kazen presedl." Ne, ni g» človeks, ki lahko do-ksže, da ze Je katero newyorlko aodišše kdzj sklicevalo na take vzroke, da Je znspendiral kasen, izračeno nsd mslopridneSl, ako niso graaniškl biznismsni ali po gentlcmanl". Napad aa novega predsednika Japonsko. Tokijo, IX, dec. - Včeraj Je bil izvršen poskus napada na ministrskega predsednika Takahašlja, toda policija, ki dobro Auva ministra po atentatu oa Haro, js prijela napadalca, predno Je isvršil de/enje. Več drugih oseb Je bilo sretiranib. HMA jo Isl. Itelgrad, Jugoalevija, U, dec. Kralj Aleksander Je poveril bivšemu ministrskemu predaednU kn Devidoviču aesUvo nove vls-de, ko je Pašič nasnanil. da ne more »»organizirati kabineta, ki Je demUijooiral pred enim Naratniaa: Z*&ojene lete 6 |I M M M m >6 m tri m*—c«, to — orožje! (Federated Press.) 6000 delavoev je isgubflo delo ▼ Mason Cityju, Iowa, ko jc Le-higk Cement Company, eno največjih podjetij za proizvajanje pe-menta v Ameriki, zaprla svoje delavnice zadnji teden. Družba pra-vi, da bo izpor trajal le začasno, dokler ae tovarno' popravijo, ampak zastopniki delavcev slutijo brezdelje čez vso simo. Stavka zaradi znižanje mezde je jabfuhnila pri Yukon Mili & Elevator Co. v Oklahoma Cityju. največji tova^i v državi. Navadnim delavcem so znižali mezdo od $3.50 na $2.75 dnevno, drugim pa zs .,27 do 37 centov na uro. Stavka je popolna. Farmarji poplavljajo mesta » delom in' brezposelnost raste Claude OoMnnsJly, delavski komisar v Oklahomi, javlja, da so »e delavak* razmere poelabšale v domenjeni državi. Veliko Število farmarjev, ki so zadolženi in v stiskah za denar, prihaja v industri-jalna mesta za delom čez zimo in armada brezposelnih je vsled teg» vodno večja namosto ma»j^ Velika deiavaka kriza v Avstriji pride s 1, januarjem, ko avstrijska vlada preneha s prehrano. 01 tega tfne bo vlada prehranjeval« le če otroke do J,4. leta starosti. Kot sc poroča, y v Avstriji živil za vse prebivalstvo še za štiri sece. Delavci ao proti odprav« splošne živežne podpore, ker vedo, da bodo potem odvisni od pri vat-nih živilski^ špekulantov z odrskimi eonsmi. Prlfakovatije P^ testnih stavk ip demonftrn< ij Rudarji stradajo v West Virfi-ulji. >Wsto družin rudarjev v o-kolišu Mi. Claro, W. Va„ gladu* ker ao jim pošlp vsa sredstva -/n Ije.iji, iiudniki V tem kraju po-člvtjo že od zadnjega februarja, ker bT lastniki radi anižali mev* na stopnjo letA 1914 sodba • Siu indijskega '8ižfi%y>?r'i)iu>t sa ms. m r loSi II r!C!i i Mkl •kUltk *mi* vesti. ujegove.mstere. Prlatopi bllle In krikno kakor bral uma — spo-sna I jo je, daai je bila le akoro rssreisns. Vrgel ae je na mrtvo truplo, odrinil tovariše nt ran in pričel celiti rasraaene uda. Tova* rili to mialill, da' je hipoma snu* rel in le • teiavo ss Jim je pofer«. čilo, da ao ga loMli od metre matere. Tedaj ao fudl avodeli, v kg. ki tragični avesi je bilo ojagovo obitptu) vede«jo • staro leno. ,l€bieago, IU. — Mesarski-kra-Iji ao izjavili y soboto, da aa ne bodo pogajali s odborniki organi-jfacija klavniikih delavcev sa is-ravna v o stavke, pač pa aamo "a posameznimi delsvel". To pomeril, de se » do dveh let žepom. Vojsike Me so na palnile Kslknlo sabtala m ntronoetLo M r Alois flkulj, 1 ltruuklyii, If. V. Cenjeni r-^ itpnmik*, kaT sem Ves nedl* so vsi aeeadi harmoniki«, ravno drugi dan k* aem Vam pt%sl, sem (m bsrmoeiko apeejel; jes arta < aadv«« sad« v oljen S harmoniko, tako ila mi l»olje niste mogli * Tr.l, Opatija, Za4ar IZVRŠUJEMO kil«« la Poc< ki Neesiki Avstriji. vvm w 1 ^ ' PE08VETA Na planine! ftplaal Pavel Ki naetal velik kameaiten plse, gr me£ neprestano v dolino. (Dalje.) Grebeni kuNbinirajo v vrhovih. Obliko nam večkrat naznafujejo ie njih imena i Ojstriea je videti oetra od vzhoda in zahoda; Planjavi daje ime njena razaežnoet; ftkrlatica je imenovana po svo. jih skalah; Priaojnik ima na trenuki etreni priaojna pobočja; Htol je podoben v ljudzki domišljiji stolu; Ooliee gola travna pobočja ae preeej oetro ločijo od gozda; Bab j i zob ima zanimivo ostro skalnato škrbinot Kaliki greben je ree dolg greben; Jermanov turen je iz Kamniške Bi-»triee v domišljiji tudi lahko stolp, pač pa je Btoržlč popolnoma podoben storžu itd. Pogoj z* obliko vrhov pa ao snov akslov ja, naklon ali vodoravnost plasti, njih gubanje ter kak nasilen prelom vse gmote. Dokaj mirno leže plasti Velike planine, ki ima zato značaj visoke planote a k rs-ikimi pojavi. (Citaj F. Keidl, Kamniške planine. Indala Mati ea Hlovenskal) Mogočne sile pa so dvignile tudi eno samo stran gmote, in tako imamo gore s str-mim pobočjem na eni, a položnim na drugi strani. Beveda končno o-bliko ao dali vrhovom erozija In njeni pomočniki r voda, led, mraz 1n solnce, ki so poglobili s pomoč »jo veliksnskih lednikov v ledeni dobi doline in postružlli stene pod njimi ter če danes razdevajo temena velikanov. Natančen opazovalec vidi na vrhovih poleg razgleda le mnogo, mnogo zanimivega; on gleda lahko v kame-r.oseško delavnico narave in sliii v tiiini mnogokrat Ik rta joče dle-to čsaa, ko ae od k ruši tu kamenček, Um odtrga akala, ki grmi v globino. Neki znamenit geolog pravi, da se edkruŠi v Alpah vsak trenotek toliko skalovja, da bi is njega, ako hI ae združilo, no od k rudnega skalovja da, je v jako počasnem teku bru Bivstvcno različne oblike imajo • Prašno težo avoje podnožj. ,re iz grsnits in kri.tslnib M gore is granita akrilaveet. Te hribine nudijo tr&» ne prijemljanje. V centrelaik Alpah pa imajo gore večinoma S-bliko kraanih piramid, Id jih vežejo zelo enakomerni grebeni. Navpičnik sten/kakršnih je v na-žih apneniških gorah v izobilju in v vseh velikostik, je tam mnogo manj. Najlepše stene ima še Krenit. Grebeni gora iz kr^tala-stib skrilavcev so tako enakomerni, ds zelo lajšajo orijeataei-jo. Za nastajanje drugih gorakih oblik v pragorjn pa veljajo že preje navedena pravila erozije. Le en činitelj* deluje v pragorju več nego v nižjih apnenižkik Alpah: sneg, ki tvori lednike, ki še danea pokrivajo tla in pobočja mnogim visokogorskim dolinam. Tako je med drugimi Aleteeb-gletseher 24 km dolg. to je daljava od Kranja do Lljubljane Ker smo ae že dotaknili ledenikov, zato še nekaj v spomin na njih dobo pri naa. Marsikdo se je že čudil, kako so nastsle oblike dolin, kakor js n. pr. najcnačll nejia v Kamniških planinah lepa Ugarska dolina. A tudi druge doline imajo obliko velike črke IJ. Ako v duhu potegnemo in po-daljžamo črto pobočja oboje strsnskih vrkov, opazimo, do'ae ta dve črti združujete visoko- nad sedanjim dnem doline in etf dokaz, da ja neka aila izdolbla prvotno mnogo višjo dolino, ji naredila položsaje in širže dno, to-ds obrusila ji je stene tako zelo, da so na mnogih mestih skoraj navpične, daai je pob,>6je nad nji mi veliko položnejše. Dolgotrajne in natančne Itbdije (čitajv Penek u. Bruekner, Die Alpen im Kisseitaltcrl) so dokazale, da je prejšnja doba bila mnogo hladnejša In da so Alpe aa dolgo r;z dobje utonile v ledu. Z vrhov ao se valile silne množine leda doline. Toda ta led, mu ja le-žalo na dnu in na atraneh vse pol • * m r Brano gall jeziki teh ledenih veletoko* in pažčaii gore kamenja. Ko ps v toplejši dobi umaknili, ao za pastili globoko in široko izstraže ns doline, katerih oblikem se čudimo že danes. Naj se vsakdo za nima za slovstvo o teh pojavih in užitek potovanja p drži na svojetp mestu le toliko ča sa, dokler ae led, ki je, nekako lepilo, ne raztaja, potem pa jo la hko vaak eunek razmaje, eproži (n pahne navzdol. Ia tako padajo če kamenje je najresnejža, smrt na nevarnost sa turista. Tudi ns poležnejžih gorah je to opaano, kakor bomo videli ia raznih zlu čajev. Mnogokrat je mogoče preučiti grozečo nevarnost ali pa se ji umakniti; toda kdor jč v ste neb ali na pobočjih, na dobrih atesafc #li v prostem terenu, je vedno izpostavljen padajočemu kamenju, le da je ta nevarnost ob nekaterih dnevih, urah, ob i*z-nih letnih čaeih In ob različnem vremenu lahko manjša ali večja Vse to naj pojasnijo rasni elu-čajl, ki- sem jih deloma doživel tam, deloma pa moji tovariši in drugi turisti. V septembru 1. 1910. amo šli čez Kotli&e in Žmav^arje v Kamniško Biatrioo. Na vaej poti ni nobene poeebne težave, le v višini kakih 1800 ar mora turist preko precej izpostavljene plolče. Nevarnost je večja zaradi grozečega padajočega kamenja, kajti Brana ima v smeri proti Kotličem dffkaj rde Čih mest. Ko smo ravno preplaši li stopnjo pri žlebu, ki je dalje od križitts stez Kotliše, je zaropotalo visok nami- Totariža, ki eta bila strmem produ v žlebu, sta ko odreveaela, vendar ko su pazila, kako visoko gori v si d revi skokoma velik kamen | ti nam. sta skočila urno * proti eteni. Pa U nam nc bi pomagala veliko, ker je bila postavljena smeri psdsjočegs menjs. Le neki rob više na » naa je rešil, ker je kamen zi vanj in zažvižgal nad nažimi vami v globino, za njim pa tn kakor pest velikik ksmenov, jih je sprožil. Ko sc je umirilo nad nami, smo urno pohiteli položnih ploščah proti žkrbini Kotličih. Kamen pa je sprožila divja koza. hajti ca ni bilo nobenega gori K več, ma je toplota jutranjega omajala kak kamen, ki je nato zbil še več drugih tevarižev v prepad. Kamen redkdaj ^iride en sam, vaelej je treba po prvea znamenju počakati glavne ka^te nite salve in rušeča se ksmenov prehlad. Kašelj o- $1.75 kaMJki vlada oUocih. h to prt i m lahko gevera aejša DOMA0A ZDRAVILA, IIIIIIIHlMil _____ ___ . r Polctrl 1913. sem s dvema tq- Ztčimbe, paližča in varišema preprečkal vso sever-steno Planjave od f. Skarij do amniškega sedla. Že preje sem omenil, da je vzhodna stran v Zgornjem delu severne stene Pla* silovito raibita in rdeča. (Dalja prihodnji*) -V, H Dostojevaldj: - BESI Fralošfl Vladimir Untth.- tDalje.) "Ali te je Nikolaj Vsevolodovič sam prosil, da vaami denar s seboj T" "Jako rsd bi bil poslsl tisto vsoto gospodu Iiebjadklnu; tristo rubljev je bilo. In ker ni vedel njegovega* nsslovs, temveč samo, da pride v naže mesto, jih jo Uročil meni, ss slučaj, če bp go' apod Lebjsdkin tu." "In kakšen denar je . . . izginil t O čem je pravkar govorila ta ženska t" "Tega ae vea^. Bližala aem, da ja gospod Lebjsdkin glasno pripovedovsl o meni, čel da mu nisem vsegs izročila; ksj hoče s tam, ne razumem.. Tristo rubljev ja bilo, tristo sem mu jih poslala." Darja Pavlovna se je bila domalega pomiri-14. V obče moram reči, da je bilo težko s čim is-nenaditi to dekle in ga sprsvki v zadrego, pa najsi bi ne vem kaj čutlls v svojem srcu. V njenih sedanjih odgovorih ni bilo niti najmanjžc naglice; sleherni je bil točen, tih in glsdek, brez vsakegs inrvotnega presenečenja In razburjenosti, brez najmanjle zadrege, ki bi pričala o zavesti kakršnekoli krivice. Pogled Vsrvsre Petrovne se ni odtrgsl od nje vas čss, dokler je govorils. Nsto je Vsrvsrs Petrovne pomislils. "Ako," je Ispregovorils nszsdnje a trdnim glssom, obrsčajs ss vidno k vsem, čeprav je gledala samo Dalo, "ako ae Nikolaj Vsevolodovič ni obrnil s svojim nsrpčilom k meni, temveč je pro* sil tebe, je imel gotovo vsrok tsko ravnati. Ne štejem se opravičene posvedovsti po rečeh, ki nsj bi mi bils ostale skrite. že sama tvoja udeležba v tej reči mi je v popolno pomirjenje — to, Darja, vedi predvsem. Ali poglej, draga moja, ti v svojem nepoznanju sveta si nnožna zakriviti i najčifttejlo vestjo kako neprevidnost; in to ai sto-rils, ko ai atopila v atike * podležem In neanan-eem. Govorice, ki jih raznala malopridnež, potrjujejo tvoj pogrelek. Toda jas se pohrinem aanj in kot tvojs'sa*čitniea te lx>m vedela braniti.' A *dsj je tas storiti kouee vsesiu temu." "Najbolje bo," ne je zdajci aktonila Msrja Timofejrvna ia svojega naalanjača. "najbolje bo. še a* jMišljete k lakajem, kadar pride k vam. Naj kvartn 1 njimi tam na akrinji — mi bomo sedeli lu in pili kavo. Nu, Čažieo kave ne mu tudi lahko pošlje, «11 drugače ga globoko preairam." lzrs žito je streala glavo. "To treba končati," je ponovila Varvara Pt» trovna. ki je pazno poslušala M ar jo Ttmofejevno. Prosim \a«. Hiepsn Trofimovič, posvoaits. ^Ppan Trofimovič je pozvonil ter atopil adajfl ve« rszburjen v ospredje. "Čeprav . . . čeprav *»m slišal ... "je zable- I b,ul v vročični \neini, zardevaje m loveč braede, "tako ostudno povest, ali bolj.- ref«.no. obrekovanje. jo vendar ... z vsem ogor«Viijrm . . . enfin, ••'est on liomme prrdu el fuelcjuo ehos<> eomma un foresi čvadč." Obmolknil je m ui nadalj<*>*l, Varvara Pe- trovna ga je pomerila mežikaje od nog do glave. Vatopil je velespodobni Aleksej Jegorovič. 7J** '•Kočijo!" je ukazala Varvara Petrovne. "In ti; Alekzcj Jegorič, se pripravi, da at>remiž gospodično Lsbjadkino domov, kamor ti sama pokaže." "Gospod Lebjadkin jih že dalj čaea čakajo spodaj in ao zelo prosili, da naj jih javim." "To ni mogoče, Varvara Petrovnel" Mavri- Frankie, bratec,' Amalia, Lojzka,' kij Nikolajevič, ki je ves Čas neomajno molČkl, je VAZMAMOO nr ZAHVALA. Povest ia ihrljeaja »ia trpinov v Ameriki. vJ Stane a poštnino vj| gonaaija. Vrlo pouc \m$m, m kako slehj človek ponavlja v sebi ranS vseh svojih živalskih in divji ških prednikov. 8 slikami. vJ zano. 8 poštnino vred $1.50. knjigi, Ju se naročita obeuen poštnine proit aprejema tajnik Knj ževne asatioe 8. N. P. J.: vn Aleš, 2124 80. Crawford Ave' Chicago, IIL — Adv. Pišite pa MATH. PBKDIK, O. Tl% 0*7 Hali nw TORK OTTY II0IIIBIIIIIŠI B tužnim srcem naznanjamo ao-rodnikom, prijateljem in znan eem, da amo iagubili iz na^e srede priljubljenega nam sinčska VIKTOR HAFNER-J A v sUrosti ^ leta, 4 meacče in dni. Bil je član mladin^ega oddelka družtva K. 25 8DPZ. Vzela »am ga je kruta boleaen diphteria in umrl je 6. decembra ob 2. uri popoldan. Rojen je bil 24. julija 1917 v Ročk Springs, Wyo. Trudili smo sc, da bi mu življeaje ohranili in ostali Štirje ottoci ao ozdraveli a tega nam di bilo mo« goče rešiti. . Pokopali smo ga Š. decembra ob 4. popoldne 1 na Na-> rodnem pokopališču v Louiavillc, Colo. Dragi ainčtk oziroma bratce J zpavaj mirno v ameriški grudic žalujoči ostali, frank in Alojaija Hafner, alaitfi. rojake po oeli Ame On že mora vedeti, kako se ,.' Piši mul razloži avoje zadevo, pa ti bo redR i^a pravilno, da ti n« mogoče grunt prodan s neprav nim pooblastilom. Njegov nazloi je Wn Butlar St, PitUburgh, ■ (Advert)! »n n ■ 11 Za kukanja piva doma hmelj, sladkor Poskusitabi nejži. > Dobiti Je tndl zbirko sodov, Steklenic hi fignih loncev^ Itd. Mi vsm dostavimo naročilo po dpočti,tofao T iSSSS^SssS Informacije na t .V • i frank oglar, 0401 Sttparior Aveons^ CUrtUmd, O. •»•u. Matr^il la aaJMtsslSI »ar»iki bvhUH pMtrdhl jitMli« StaTiS5? ^ T ***** mmt* ...DM. 7 Voiaja V Trst sta.«« $110 ia t $111 «o $0 davak. v Trs« la IT ALI A..»...«.:..... Jaa. 8 Vdbsja $!•»—davek $f.00. stopil miajoi is svojega zatižja. "če dovolite . . . to ni človek, ki bi ga bilo mogoče pustiti v družbo; to ... to ... to je nemogoča oseba, .Varvara Petro vna." " Počakati%" ae je obrnila Varvara Petrovna k Alekaeju Jegoriču, ki Je tiho izginil. ' "O'Ost un homme malhonnčte ot je croia me-me que o'est un foreat evadč on quelque chose dana ce genre," je zamrmral fitepan Trofimovič ter spet zardel In obtičal. "Liza, čas je, da greva", ae je naveličano, oglaalla Praikovja Ivanovna In vstala c mesta. Obžalovala je nsjbrže, da se je bila v strahu sama imenovala neumnloo. Zagovor Darje, Pavlovn^ je / že poalužala z ošabno gubo okrog ust. Najbolj pa sem it Čudil obrazu,Lizavete Nikolajevne, odkar ;' je bila Darja Pavlovna v salonu: sovraštvo in zaničevanje se je bliskalo bolj ko neprikrito v njenih očeh. "Potrpi že minuto, Prasko v ja Ivanovna, prosim te/' jo je pridržala Varvara Petrovna a svojo običajno brezmejno mirnostjo. "Bedi, bodi tako dobra; jaz zi hočem olajžati arce, tebe j>a noge bolijo. Tako, vidiš, hvala ti. Ko aem pravkar izgubila oblaat nad sebotršem ti rekla par neatrp-nih besed. Bodi tako dobra, odpuati mi: neumno je bilo in meni je prvi žsl, sato ker mi je pravičnost draga v vaeh rečeh. Beveda, tudi ti se nisi krotila in si omenils nsks anonimns pisma. Vssk brezimen list je vreden presirsnja, že sato, ker ni podpissn. Ce si ti drugsčnih misli, ti ne zsvi> dam. Jaz na tvojem meatu vaekakor ne bi aegala v žep po takžen gnoj in tfe ne bi mazala ž njim. Ti pa ai ee umazala. Toda ker si že sama začel%, ti povem, da sem pred Žestimi dnevi tudi jas prejela takšno prismojeno anonimno piamo. V njem mi zatrjuje bogve kateri nepridiprav, da je Nikolaj Vaevolodoviš zblaznel in da se naj bojim neke žepaate ženske, češ ds bo 'igrala v mojem življenju še veliko vlogo'; zapomnila sem si bese-de. &aj vem, da ima Nikolaj Vsevolodovič jako mnogo sovražnikov. Zato aem nemudoma poalala po nsksgs tukajšnjega Človeka, njegovega skritega sovražnika, najmažčevalnejžega .in najpre-ziranejžega med vsemi. Razgovor ž njim me je hipoma prepričal o nizkem izvoru tistega breaim-nege pisma, fe so tudi tebe, uboga Praskovja Ivanovna. vanemirjati zaradi mene s takimi podlimi pismi in te « njimi 'homberdirsU', kskor prsviž, aem prva. ki obžalujem, da aem bila po nedolžnem vsrok temu. Pomilujem te, ko vidim.