Iz otroških let 1. V šoli. šoli minio sino sedoli, Prišli so gospčd veseli, Dobrosrfino rekli nam: ,,Nekaj lepega imain; Hkoncu ure list dobitc, Pridno ga doma berite!" List na mizo položili, ,,Zgodbe," nas Iep6 učili, Treba piiziti zelo; Kam pa sili mi ok6? MVrtec" Ijubi inoj leži tam, Oh zakaj ga vže ne eitam! Lepa, toda znana zgodba Salamonova je sodba, Ki razlagajo jo narn; Na izust jo davno znatn. Kaj pa mični ,,Vrtec" prari, K6ji vedno mi po glavi. Ura teže prepočasi, Zvon, oj brzo se oglasi! Zdaj se čuje vdar iz lfn, Bom li rešen bolečin? Ne! — En dan bom še mufianoc, List je drug dobil učenee. 2. V cerkvi. V cerkev šel sem, z uiano mati, Treba Modrim čast je dati, Pa pred vrati mi nekd6 Stisnil ,,Vrtecli je v roko. Denem v žep ga suknje svoje, Zvoaček žagradni zap6je. Pridigar prišel na leco, Ljudstvo rtagovarja, deco, Ki pod prižnico stojf, Vsakdo vpira vanj oži. Kaj pa mene vedno moti? Pojdi ini sknšnjava s poti! Pa prične se sveta maša, Orglje, petje se oglaša, K višku dviga vsak srctS K Bogu lirepeive želje; Moje pa so razdeljene, ,,Vrtoc," oh ne moti anene! V roki mi je mašna knjiga, Milo boža mi uli6, Ki pobožnost na.j mi vžiga. Sega v sroe mi rnočnd; Zadnji zdaj je blagosldv, Kdor jo bere, ponovf jo, Potlej idemo doraov. Mična slika, glej, krasi ,jo. Bog, ki gledal, videl vse si ¦Če grešil sem kaj, zanesi! P« kosilu lioein se vsesti, Lepe brati hčem povesti o _, Za pouk in kratek čas; Mnogo nancim se jaz. Zdaj domd sem in kosilo (iledal liste bom in cvetke, Dosti se je vže shladilo, Eeševal bom zagonetke. Pa naj še se pohladi, Jesti se mi ne mudi. . Priditp prijatli mili, Ead kosilo tist odlaša, Vk«P se bomo veselili, Komur ,,Vrtee" dušna paša. -Taz pokažem lep vam vrt, Ki otrokom je odprt. Oj, kak6 je lepa pesem, ,,Vrtee" vas prijazno vabi, Take jnz š« sližal nfisom. Niliže priti naj no. zabi. Fr. Krele