Poštnina plačana v gotovini. LctO LXI. Sfeu. Z08 v UDDiioni. v sreno iz. septembra 19Z8. Cena Oln r Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst 2-50 Din, večji inserati petit vrsta 4,— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. •Slovenski Narod* velja letno ▼ Jugoslaviji 240,— Din, za inozemstvo 420.— Din. Rokopisi se ne vračaio. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, I. nadstropje. — Telefon 2034. Upravništvo: Knaflova ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304. Množe se znamenja krize Popolen zastoj dela v ministrstvih - Atmosfera vladne krize - Nervoznost v beograjskih listih Popolna nesigurnost v vladnih krogih - Novi predlogi vodstvi? KOK — Beograd, 12. septembra. Kljub vsem naporom Korošceve vlade režimski krogi ne morejo več prikrivati, da jih je začela resno skrbeti njihova lastna usoda. Njiho* ve nade, da bi KDK razpadla, ali pa da se bo, sita po njihovem mnenju brezizgledne opozicije, omehčala in popuščala ter iskala stikov z vladnimi krogi, se niso uresničile in čim bolj se bliža zopetni sestanek Na* rodne skupščine, tembolj narašča njihova nervoznost. Odločno stališče,, ki ga je za* vzela KDK od vsega početka in na katerem neomajno vztraja, njena solidarnost v vseh vprašanjih, ki se pojavljajo na dnevnem redu, ne dajejo režimskim krogom nikakih upov, da bi se situacija spremenila v njihov prilog. Povoda za izjemne ukrepe, od kate* rih si je Korošcev režim morda še obetal začasne rešitve, kljub vsej iznajdljivosti režimskih krogov niso našli in tako se raz* vija akcija KDK v vedno mogočnejšo fron= to, proti kateri tudi Koroščevi pendreki nič ne zaležejo. Beograjski krogi polagoma uvi* devajo, da se bliža hegemonizmu zadnja ura m zato hite, da rešijo, kar se pač še rešiti da. Štirinajst dni si je beograjski tisk, očividno na migljaj vlade, prizadeval, da bi izzval KDK, naj pokaže svoje karte, da bi mogli režimovci usmeriti svoje nadaljne manevre. KDK je molčala in njen molk je spravil vladinovce v vedno večjo zadrego. Zdi se, da jim teče že voda v grlo in zato so sedaj sami napeli vse sile, da s koncesi? jami in mamečimi obljubami pridobe KDK k popuščanju, predno bodo brezpogojno položili vajeti iz rok. Zanimiva je zlasti pisava beograjskega tiska. Dočim je v zadnjem času napadal KDK in njene voditelje, ker so molčali, po* vdarjajoč, da mora KDK prva povedati, kaj pravzaprav hoče. je sedaj — seveda po na* ročilu — popolnoma spremenil svojo vlogo in zopet povdarja potrebo sporazuma. Zdi se, da je to le naročena priprava terena za kapitulacijo hegemonistov, ki se bode mo* gli na ta način umakniti s površja vsaj z lepo gesto, češ, mi se »žrtvujemo« za drža« vo . . . Posebno značilna je pisava današnje , ki pa naglasa, da je radikalski glavni odbor prevzel nase na* logo. da vzpostavi stike s KDK. V to svrho bo glavni odbor še pred sestankom širšega glavnega odbora, ki je sklican za 24. t. m., odposlal svoje ljudi v Zagreb, da iščejo sti* kov z voditelji KDK. Zatrjuje se, da bo to misijo prevzel Marko Trifković, ki je na glasu kot eden najhujših nasprotnikov Vu» kičeviča, tako da bi mu v Zagrebu ne mo* gli podtikati kakih drugih namenov. «Vre* me» končno ugotavlja, da je sedaj več kot jasno, da nobena sedanjih vladnih strank ne more računati na sodelovanje KDK, ki odklanja z njimi vsak stik S predlogom glavnega odbora, ki predlaga volilno vlado radikalov okrog glavnega odbora in KDK smatra «Vreme». da bi bilo zadoščeno zahtevi KDK. da mora preiti situacija popoln noma iz rok četvorne koalicije v roke kra* lja in naroda. — Zagreb. 12. septembra. Današnje i Novi gtic poročajo ped naslovom >Popolno nedelavnost vlade — znak njenega odhoda-c o položaju v Beogradu in naglflšaJFO med drugim: V političnem življenju v BeogTadu je nastalo popolno zatišje. Le glavni >db->r radikalske strnnke ima svoje konference in sestanke, vendar pa do seje širšega glavnega odbora, ki bo 24. tm. ni pričakovati nikakih važnejših dogodkov, ker je tudi Aca Slanojević odpotoval iz Beograda. V vladnih krogih pa vlada popolno mrtvilo. Resorni nistri niti več ne obiskujejo ministrskega predsednika, da bi mu poročali o tekočih zadevah. Vse kaže na to, da se zopet bliža vladna kriza odnosno, da bodo še pred sestankom Narodne skupščine koncem tega meseca nastopile velike spremembe. Se Janji režim je provizornega značaja, ki se ludi jasno izraža v delu poedinih ministriv. V nobenem ministrstvu ne delajo. Povsod vlada tipična atmosfera režima in vlade, ki je v krizi. Ministri opravljajo le najnujnejše posle, kar je vedno zanesljiv znak bližajočih se sprememb. Tudi v radikalskih krogih, kjer se vrši za kulisami ljuta borba za oblast v stranki, računajo z ntMzT>t*zfrb "krizo Korošceve vlade. V poučenih krogih se z vso zanesljivostjo napoveduje, da bodo sledili po kraljevem povratku z Bleda v Beograd zanimivi in važni dogodki. Vlada tudi sedaj ovira parlamentarno delo Seja prvega skupščinskega odbora po počitnicah. — Razočarani zemljoradniki. — Minister agrarne reforme se ne zanima za velevažen agrarni problem Dalmacije — Beograd, 12. septembra. V pripravah za zopemi sestanek one Narodne skupščine, v kateri so bili ubiti in težko ranjeni hrvajtski poslanci, se je vršila danes seja skupščinskega odbera, ki ima razpravljati o -zakonskem načrtu glede likvidacije agrarnih odnošajev v Dalmaciji. Zemljoradniki, ki so za par obljub predstavljali Narodni skupščini navidezno opozicijo, so doživeli že na tej seji veliko razočaranje. Vladna večina je sicer .priznala vsem njihovim predlogom nujnost ter cbljubila takojšnji sprejem vseh od njih predlaganih zakonov. 2e sam način, kako sedaj vlada rešuje te zakonske predloge, pa dokazuje, da že od vsega začetka ni mislila na izpolnitev danih obljub.. Na današnji seji omenjenega odbora so zemljoradniki dali duška svojemu ogorčenju nad takim postopanjem, toda to je le še zvonenje po toči. Da vlada naravnost briskira zemljoradničke predloge, dokazuje že samo dejstvo, da resorni minister ni smatral niti za potrebno, da bi se udeležil seje odbora, ki razpravlja o enem vitalnih problemov kmetskega prebivalstva, zlasti pa prebivalstva Dalmacije. Sejo odbora je otvoril predsednik dr. Šečerov, ki je takoj v začetku sporočil, da se minister agrarne refrrme Daka Popo-vić ne more udeležiti seje, ker da je na službenem potovanju. Ker pa se bliža rok, ki ga je postavila Narodna skupščina za rešitev tega zakonskega predloga, naj bi odbor v odsotnosti ministra sprejel predloženi zakonski načrt V imenu zemljoradnikov je zahteval be* sedo posl. Čeda Kokanović. ki je v daljšem govoru ostro grajal postopanje vlade. Na* glasi je, da vlada dr. Korošca do danes ni storila še prav ničesar, da bi olajšala obup* no stanje, ki vlada v državi. Ministri so po* polnoma nesposbni, da bi vršili svoje posle. Le takratnim razmeram je pripisovati, da so sploh mogli postati ministri. Govornik zahteva, laj brzojavno pozovejo ministra agrane reforme Daka Popoviča, da se takoj vrne, ker brez njega ni mogoče razpravljati o tem zakonskem načrtu. Minister mora dati razna važna in nujno potrebna pojas* nila. Predvsem pa mora natočiti čistega vi* na, ali je res, da je ena tretjina zemljišča v Dalmaciji že v rokah in v posesti itali* janskih državljanov in italijanskih optan-tov. V svojih nadaljnjih izvajan>iii se je Ceda Kokanović dotaknil trdi spremnega pisma ministra agrarne reforme, ki sam naglasa, da bi moral biti ta zakon sprejet pred ratifikacijo nettunsklh konvencij. Sedaj je !e vprašanje, kdo Je izdal interese d~žave, aH minister agrarne refcrrre. ker n? poskrbel, da bi bil zakon spre*et pravočasno. *rt na zunanji minister, ki je forsira! ratii":ac?:o nettunskih konvencij. Dalje je tudi vpraša- nje, ali smemo o agrarnem vprašanju v Dalmaciji spleh še svobodno razpravjati in aH nimamo vezanih rok vsled ratifikacije nettunsklh konvencij. V enakem smislu je nato govoril še poslanec Voja Lazić. ki je tudi vehementno kritiziral odsotnost resornega ministra. Na izvajanja obeh govornikov je nato kratko odgovarjal načelnik v ministrstvu agrarne reforme Turina. ki je med drugim zat-jj-val, da je v Dalmaciji »samo« 14.500 ha plodne zemlje v rekah Italijanov. Odsotnost ministra je opravičeval s službenim potovanjem ter naglasil, da sam ne more podati nikakih političnih izjav. Končno ie tudi radikal Gjura Jankovič podal izjavo, da ie navzočnost resornega ministra nujno potrebna. Predsednik dr. Sečerov je skušal braniti stališče vlade ter poudarja!, da mora biti zakon v smislu sklepa Narodne skupščine sprejet najkasneje do 15. t. m. Poslanec Čeda Kokanović je nato vložil p.s-rr.eni predlog, v katerem poziva vlado, naj brzojavno pozove ministra Dako Popoviča v Beograd, da se udeleži razprave o dalmatinskem agrarnem zakonu Predlog ie hi! Po kratki debati z večino glasov sprejet, na kar je bila seja zaključena. Prihodnja bo sklicana pismenim potom, ko se vrne minister. V vladr.ili krogih ie napravit ta sklep odbora zelo mučen vtis, ker dokazuje, da je imela prav KDK. ko le opozarjala na to. da Kcroščeva vlada ni niti najmanj sposobna za reševanje važnih vprašani in problemov. Z razdslžitvijo dijakov ne !so • v K Beograd. 12. septembra. Kakor se izve iz poučen'li vladnih krogov, je vlada v hudi zadregi glede zakona o razdolžitvi selia-kov. ki so ga vložili zemlioradniki na zadnji seji Narrtdne skuščine in ki mu ie vlada priznala auieosi. Sprejetju tega zakona pa se sedaj odločno upira finančni minister, ki navaja zato naitehtnejši argument — prazno državno blagajno. Finančni minister odkrito izjavlja, da ne pomaga vse nič. Skupščina lahko sprejme zakon, ki pa bo ostal le na nanirju, ker finančni minister v dogledni dobi ne bo v stanju, da dovoli potrebne kredite. Državna blagajna ie prazna in dohodki stalno nazadujejo ter niti ne zadostujejo za kritje tekočih rednih izdatkov. Iz tega razloga doslei tudi še ni bil sklican skupščinski odbor, ki bi imel razpravliati o tem zagonskem načrtu. Vsekakor pa se bo moral sestati še prihodnje dni, da zavzame svoje stališče. Ravncpravnss! v praksi — Begrad. 12. septembra. Današnje »Novosti« objavljajo naslednji zanimiv primer v dačni preobremenjenosti v Vojvodini. Te dni so davčne oblasti v mali Slovaški vasici Aleksandrovac, ki šteje kemaj 900 prebivalcev izterjavali davčne ziostanke :n nabrali le 23. Din. čeprav znaša ves dolg 1,700.000 Din. Temu pojavu pa se ni čuditi, ako upoštevamo da plačujejo tu naslednje davke: Zemliarino, ki je razdeljena v )sem razredov in ki znaša 20% cd čistega do':o !-ka, dohodninsko doklado 30% na zemliarino. vo:no doklado 60%, izredna dokhuia 500%, ivalidski davek, komorsko doklado, doklado za bolnice in oblastno doklado, 80%, hišno razredarino, pridobnino, osebni davek, obrtni davek, uradniški m uslužben-ski davek, vojnico, davek na pse, občinske rioklade 500 do 2000%, poštarino, davek od mletve, davek za poljske čuvarje, doklado za vedne zadruge, državno dohodarino, davek od zakupa zemljišč itd. Vse te davčne oblike mora v Banatu pobirati občinski tajnik. List se po pravici vprašuje li naj zamerijo prečanskim krajem njihov jok in stok proti prec bremenitvi. intervencijo v prilog obeh iševih prijateljev Beograd, 12. septembra. Beograjski listi poTOčaio, da bo demokratska stranka radi aretacije Jovanovića - Lune in Tome Popoviča vložila interpelacijo, v kateri bo zahtevala pojasnila, zakaj sta bila aretirana radi drugih deliktov, ne pa radi onih, zaradi katerih ju je Narodna skupščina izročila sodišču. Obenem pa bo zahtevala preiskavo zaradi brutalnega postopanja pri aretaciji. V dobro poučenih krogih se dalje zatrjuje, da je demokratski poslanec Kosta Timoti-iević na svojo pest podvzel razne korake, da bi vplival na potek sodne preiskave. Te dni je baje posetil preiskovalnega sodnika in pri njem protestiral radi postopanja z obema aretirančema. Preiskovalni sodnik je vse intervencije protesta odklonil in le naglasil, da bo dosledmo postopal strogo po zakonu. Zdi se, da imajo gotovi ljudje velik interes na tem, da bi se razprava proti morilcem prečanskih poslancev sploh ne vršila. Kongres ruskih učenjakov — Beograd, 12. septembra. Dne 16. t. m. se bo vršil v Beogradu kongres ruskih učenjakov v emigraciji- za dne 25 t. m. pa je sklican kongres ruskih novinarjev in književnikov v emigraciji. Povratek stare vlade na Bolgarskem Včeraj je bil končno dosežen sporazum med voditelji vladnih strank. — Obnovila se bo stara Ljapčeva vlada z nekaterimi osebnimi spremembami Beograd, 12. septembra. Glasom poročil iz Sofije je bil tekom včerajšnjega popoldneva dosežen sporazum glede rešitve vladne krize. Malinov, ki ie dobil včeraj mandat za sestavo vlade, je imel razgovore s predstavniki vseh poetičnih skupin. Njegova misija je ostala sicer brezuspešna, vendar pa je dovedla do tega, da je priš'o do sporazuma med Ljapčevom, Cankovom in Burovom v tem smislu, da bo novo vlado sestavil Demokratičeski Zgovor. Predsednik • a t vlade bo po vsej priliki ostal Ljapčev, izmed prejšnjih ministrov pa ostanejo v novi vladi Molov, Majdanov in Bu-rov, na novo pa vstopi v vlado tudi Cankov. Glede novega vojnega ministra je prepuščena odločitev kralju, da ga imenuje po svoji lastni izbiri. Pričakuje se, da bo Malinov danes vmil kroni mandat, na kar bo pozvan v avdi-ienco LjapČev. ki bo po sprejemu mandata kralju takoj predložil listo nove vlade. Radi občutnega pomanjkanje železniških vagonov grozi slovenski lesni industriji popolna propast - Pred ustavitvijo obra-tovarna v km industriji - Ogrožena Asistenca 10.000 delavcev Usodn«; spor, ki so ga izzvali beograjski hegemonisti s pomočjo slovenskega klerikalnega priveska med Srbijo in prečanskimi kraji, je zasekal globoko rano tudi v naše gospodarsko življenje. Zuinanje posojilo je padlo v vodo in na vseh poljih narodnega gospodarstva je nastal občuten zastoj. Naše gospodarstvo pod hegemonisrič-nim režimom sistematično propada in če vodstvo države ne pride kmalu v druge roke, je gospodarska katastrofa neizogibna. Bilanca naše zunanje trgovine izkazuje ogromna pasiva, izvoz je vedno manjši, nasprotno pa uvoz vedno bolj narašča. Temu splošnemu zastoju v gospodarskem življenju se je pridružila letos še razmeroma slaba letina in tako sto«j:mo pred žalostnimi perspektivami glede najbKžnie bodočnosti. Splošno gospodarsko krizo občuti poleg trgovine, obrti in kmetijstva v veliki meri tudi industrija. Slovenifa kot industrijska pokrajina je v največji nevarnosti, da ji brezglavi partizanski režim uniči vse sadove gospodarskega dela. Kmetijstvo v Sloveniji ni tako razvito, da bi moglo preživljati vsaj kmetijsko prebivalstvo, da o meščanstvu sploh ne govorimo. Dotok prebivalcev s kmetov v mesta je vedno večji, množice proletariziranega ljudstva se h tro množe in industrija je glavni činitelj, ki bi mogel nuditi tem revežem vsai najpotrebnejša sredstva za živl-enie. Toda slovenska industrija, preživita teko težko krizo, da Se je bati gosnodarskejra poloma. Zlasti naša lesna industrija je na robu propada. V letošnji izvozni sezoni se ie njeno že itak obupno stanje še poslabšalo, ker je nastalo absolutnoh pomanjkanje vagonov. Vse prošnje in pritožbe naših lesnih trgovcev in imdustrijcev. vse intervencije v Beogradu, pri velikem županstvu in pri železniški direkciji so ostale glas vpijočega v puščavi. Vlada se ni zganila, ostala je gluha in slepa in tako je morala rudi železniška direkcija na vse prošnje in pritožbe lesnih trgovcev odgovarjati, da n>i vagonov. Da je to stanje nevzdrz.no in da bo propadla vsa slovenska industrija, če železniška uprava ne bo poskrbela za vagone, je jasno vsakomur, kdor ve, kako važno vlogo igra v gosoodarstvu promet. Razmere so tako obupne, da grozi Slovenvi« erosnodarska katastrofa in da je v najkrajšem času računati z uStav?tv?io obratovanja v vsei naši leS-ni industriji. Kai to pomeni, si lahko mislimo, kajti v Slovenij™ je pri lesni industrij? zaposlenih okrog 10.000 delavcev. Vsi ti reveži utegnejo ostati brez zaslužka, izpostavljeni tik pred zimo lakoti in bedi. Iz vrst naših lesnih trgovcev in izvozni'carje v smo prejeli danes pritožbo, ki oniča, da .ie položaj naše lesne indu-strje naravnost katastrofalen. Pritožba navala med dragim: »Pomanikamie železniških vagonov za les tn za premog v Sloveniji ni več pomanlkanje vagonov, marveč znak popolnega propada našega železniškega prometa. Med lesnim« nrodneenti, izvoznik* ?n trsove! se pripravlja posebna aVc*?a. <1~ se ustavi vse obrnfovanie lesne industrije In trgovine v Sloveniu, kar bi imelo za oosledico odnust vsega delavstva. V Sloveniji je okrog 10.000 delavcev, ki žive izključno od lesne industrije in če bodo podjetja prisiljena odpustiti jih, dobimo kar čez noč 10.000 brezposelnih, za katere ne bo mogel nihče skrbeti, kajti država se za brezposelne ne zmeni, razne socijalne usta-, nove pa tudi ne premorejo izdatkov za tako ogromno število brezposelnih. — Opozarjamo na pretečo katastrofo vso javnost, zlasti naše poslance ne glede na politično pripadnost. Apeliramo na. merodaine Činitelje, naj nemudoma intervenirajo na pristojnih mestih in rešijo Slovenijo gospodarske katastrofe. To je naš zadnji svarilni glas, kajti če se položaj slovenske lesne industrije nemudoma ne zboljša, je gospodarska katastrofa Slovenije neizogibna. -"iiiiiiummiiiiii".. , Jugoslavija bo priznala albanskega kralja? - — Beograd, 12. septembra. Današnja >Politikat objavlja vest, da se bo naš poslanik v Tirani g. Mihajlović, ki se mudi že delj časa v Beogradu, prihodnje dni *rnil na svoje službeno mesto. >Politika< sklepa iz tega. da se je naša vlada odločila priznati albansko kraljevino in kralja. V krogih zunanjega ministrstva pa lo vest zanikajo ler naglasa jo, da o priznanju albanske monarhije zaenkrat še ni govora. Naša vlada bo počakala, da zavzameta svoje stališče Francija in Anglija. Zopet zarota v Španiji — Pariz, 12. septembra. Listi objavljajo obširna poročila o odkritju široko zasnova« ne zarote v Španiji, ki je nameravala vreči Primo di Rivera in njegov režim. V zvezi s tem razkrijem je bilo doslej aretiranih več tisoč ljudi. Dozdeva se, da so v zaroto zapleteni tudi vojaški krogi. V Madridu so bili aretirani generali Lopez, Azlao in Di* rona ter več višjih oficirjev. Kljub strogi cenzuri vseh vesti, ki gredo v inozemstvo, se dozdeva, da je prišlo tekom včerajšnjega dne na več krajih do krvavih spopadov med revolucijonarji in meščansko gardo, odnosno policijo. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize-. Amsterdam 0—22.82, Berlin 13.5375—13.5675 (13.5525), Bruselj 0—7.914, Budimpešta 0—9.9237, Curih 1094.1—1097.1 (1095.6), Dunaj 8.0035—8.0335 (8.0185, Lon* don 275.76—276.56 )276.16), Newyork 56.82 —57.02 (56.92), Pariz 0—222.29, Praga 168.27 —169.07 (168.67, Trst 296.66—298.66 (297 66). Efekti: Investicijsko 0—88. Celjska 158 —0, Ljubljanska kreditna 128—0, Kreditni zavod 170—175, Ruše 265—285. Stavbna 56 —O, Šešir 105—0. Lesni trg: Tendenca neizpremenjena. Zaključena sta bila dva vagona tramov. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.82, Dunaj 801.85, Berlin 13.5525, Budimpešta 9.9237, Milan 297.66, London 276.16, Nework 56.92. Pariz 222.29, Praga 168.67, Curih 1C95.6. Efekti: Vojna škoda 438. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.1275, Dunaj 73.15, Budimpešta 90.55. Berlin 123.75, Praga 15-39' Milan 27.165, Pariz 20.28, London 25.1975 Newyodc 519.40 Stran 2. tSL'O VENSKI N A R O D» dne 12* septembra 1928. Stev 208. Skoplje • Ljubljana -120.000 • 45.000 Razlika med podporami, ki jih deli Korošcev režim srbijanskim in prečanskim krajem* — Nečuveno briskiranje jubilejne kmetijske razstave v Ljubljani, — Taka je enakopravnost v praksi. Vse slovensko časopisje, brez razlike strank, je te dni soglasno beležilo lacit jesenske razstave v Ljubljani. Velesejem je ostal na višini svojih nalog in pripravil še erJcrat prijetno iznenađenje vsem onim krogom, ki jim je do sistematičnega in vztrajnega napredka našega celokupnega gospodarstva. Le eno vprašanje je ostalo v javnosti nerazčiščeno. To ie vprašanje privatne, domače inicijative in pa podpore od strani vlade, odnosno države. Da je domača inicijativa, da je vodstvo, iđa so razstavljale! in da je naše občinstvo storilo svojo dolžnost, da so vsi poklicani činitelji vložili ves trud in doprinesli vse potrebn-e gmotne in moralne žrtve, to je izven dvorna Kako pa je s podporo centralne oblasti Kdo je sedaj v presenečenem položaju ministrskega predsednika, čegava volja je merodajna v ministrskem svetu, kdo odloča o vsem poslovanju ministrstev? Odgov3i- na ti dve vprašanji je jasen. SLS je že drugo leto na vladi in danes krmari državo njen vrhovni šef dr. Korošec. Morda bo zadostovalo opozoriti na napihnjene izraze radosti in zmagoslavja v vrstah SLS in zlasti v »Slovencu«, ko je bilo premijerstvo ministrskega sveta položeno v roke prečastitcga dr Korošca. »Slovenec« je zapisal krilatico o »največjem Slovencu« in neznani pisec je celo pisaril o »neznanski« sreči, ki ie z imenovanjem Korošca za predsednika vlade doletela — Slovence. To neznansko srečo nam ta mož sedaj vrača s polnimi rokami. Na vseh poljih se cedi med. vsak dan prinaša nove pridobitve za Slovenijo. Krediti za naše domače kulturne, gospodarske in socijalne pogrebe kar dežujejo iz Beograda ... Ali šalo na stran. Resnica je žal ta, da se pod klerikalnim primejerstvom gode Sloveniji še hujše krivice in da je zapostavljanje Slovenije še večje in brezobzlrnejše kakor pod prejšnjimi neklerikalnimi in samo-radikalnimi režimi. Javnosti so te krivice večinoma znane. Za danes omenimo samo poglavje podpiranja razstav, ker je to v zvezi z uvodoma omenjenim vprašanjem, ali je centralna oblast izpolnila svojo dolžnost napram letošnji jesenski ra-zstavi v Ljubljani. V tem pogledu naj nam služijo naslednji, še neobjiavljeni podatki: Ministrstvo poljedelstva podeljuje razstavam, ki jih prirejajo poljedelske in gospodarske ustanove, državno podporo. V to svrho ima vsako leto v proračunu vna-pfei določen pavšalni kredit. Klerikalci so že drugo leto v vladi, pa bi že bilo umestno, da so do danes izposlo-vali vsaj to, da se ta pavšalni kredit razdeli po pokrajinah in po gospodarsik potrebi. Bi vsaj Slovenija ne mogla več biti oškodovana. Tako pa lahko beograjski gospodje pod neprestanim pritiskom srbijanskih he-gemonistov mečejo vse te kredite v srbijanske kraje, za Slovence pa ostajajo ostanki... To se je letos zgodilo tudi s prireditvami ljubljanskega velesejma. Iz omeneienega kredita daje ministrstvo podpore in sicer sreskim razstavam po 20.00o do 30.000 dinarjev. To je vsota, ki jo prejemajo redno m stalno vse neznatne sreske razstave in razstavice v Srbiji, nadalje v Bosni in Hercegovini, kjer skrbi dr. Spaho nekoliko vestneje za svoje organizacije in ljudi, ka- kor Pa naši klerikalni gospodde za Slovenijo. Pravimo, da je 20.000 do 30.000 Din najmanjša redna podpora za sreske razstavice. Ali razstave, kakor je bila ona v Skoplju spomladi, dobe mnogo več In skopljanska je prejela nič man) kot 120.000 Din državne podpore! Ljudje, ki so obiskali to razstavo, so enodušno izjavljali, da se niti od daleč ne more primerjati s prireditvami ljubljanskega velesejma, da ostanemo pri svojih domačih prireditvah. Vrhutega je skopljanska razstava, kakor znano, preko noči prejela 75% popust na železnicah. Ker je sedaj na vladi SLS in ima premijerstvo vlade v svejih rokah celo njen šef, dr. Korošec, bi človek pričakoval, da dobi z ozirom na precedenčni slučaj skop-Ijanske razstave naša jesenska razstava, naša jubilejna razstava Kmetijske družbe, ki je proslavila nič manj kot svoje 160. rojsno leto, temu primerno državno podporo, recimo kakih 290.000 Din. Saj smo bili prejšnja leta itak dovolj oškodovani in prikrajšani. Da bo sramota ravno v obratnem razmerju s srečo, ki je doletela slovenski narod z imenovanjem dr. Korošca za predsednika vlade, pa razstava Kmetijske družbe ni prejela niti polovice podpore £kop-Ijanske razstave. Ministrstvo, oziroma vlada ji je milostno vrgla borih 45.000 Din Kot rečeno prejemajo sreske razstavice \ Srbiji po 30.000 Din, jubilejna razstava Kmetijske družbe, ki deluje na teritoriju najmanj dvajsetih srbijanskih srezov, pa je prejela milostno drobtinico 45000 Din! In še ta podpora ni bila nakazana neposredno Kmetijski družbi, temveč ljubljanskemu velesejmu Križev pot našega velesejma, predne je njegova jesenska prireditev dosegla vozno olajšavo, je tudi znan. Srbijanske razstave dosegajo z lahkoto 75% olajšave, ljubljanski velesejem pa se mora mesece in mesece tepsti, da si pribori običajno olajšavo, kakršno imajo malone vsa društva. Če pa že dižavna oblast ni hotela podpreti ljubljanske prireditve tako. kakor sipa dobrote na srbijanske prireditve, potem naj bi bila vsaj moralno pokazala dobro voljo in poslala svoje zastopnike v Ljubljano. Naj bi nas bila vsaj bodrila z lepimi besedami, z novima obljubami. Toda tudi tega najskromnejšega izraba simpatije in dobrohotnosti napram ljubljanski prireditvi ni zmogla vlada, ki ima za predsednika »največjega Slovenca«! Pač a je vse, kar nam je poklonila centralna oblast* v imenu pozornosti in naklonjenosti brzojavni pozdrav iz ministrstva poljedeljstva, ki pa je nastal na ta način, da se je zaradi sramu nad brezpri-mernim zapostavi j a joči m postopanjem dr. Korošceve vlade zbralo 6 načelnikov iz tega ministrstva in odposlalo brzojavni pozdrav ljubljanski razstavi. Brzojavka je obstojala iz 36 besedi in vsak načelnik je dal iz svojega žepa po 3 Din, da je bil poravnan račun tega pozdrava iz privatnega žepa. Tako postopa Beograd, tako ravna režim, ki mu načeluje zastopnik SLS, z najpomembnejšo gospodarsko ustanovo Slovenije. Če si predočimo vse to, ne najdemo drugega izraza v odgovor na tako nečuveno početje, kakor ga rabi naš priprosti človek, kadar oopade pravična jeza nad moralnim in javnim škandalom, da pljune in reče: »Fej!« imela službo in mu tu pa tam plačala za vino. Ko je pa Vrančičeva izgubila službo in ni imela več denarja, jo je zapustil tudi prijatelj. To je sobarico tako potrlo, da si je hotela prerezati žile na desni roki. Vzela je velik ku* hinjski nož in si prerezala samo kožo na roki. V bolnici so ji nudili zdravni* ško pomoč. Iz Subotice poročajo o srečnem de* diču 30mil i jonskega premoženja, poli* cijskem kapetanu Prodanoviču. Nedav* no smo poročali o srečni dedinji Ivki Ciganovič, ki je podedovala veliko pre* moženje po svojem očetu v Ameriki. Ista sreča je doletela sedaj subotiškega kapetana Prodanoviča, ki je podedoval okoli 30 milijonov dolarjev. Te dni je Prodanovič odpotoval v Rumunijo v Arad, kjer bo uredil formalnosti za prevzem ogromne dedščine. Nato se vrne kot najbogatejši Subotičan in ne* mara tudi kot najbogatejši Jugosloven. Kapetan Prodanovič je podedoval ve* liko premoženje po svojem bližnjem sorodniku farmerju Gjorgju Prodano* viču, ki je umrl že pred tremi leti v Ameriki v državi Oregon. Prodanovič je bil lastnik ogromnega kompleksa zemlje, gozdov in poljedelskih strojev. Velike vsote je imel tudi naložene v raznih bančnih zavodih. Njegovo pre* moženje cenijo na 30 milijonov dolar* jev, kar znaša v naši valuti okoli 1 mi* lijardo 700 milijonov dinarjev. Ameri* ške oblasti niso mogle najti farmerje* vih naslednikov. Zato so vnovčile ve* liko farmerjevo posestvo in denar na* ložile v neki banki. Ameriško zunanje ministrstvo je slednjič obvestilo naše zunanje ministrstvo, ki je našlo dediča v osebi policijskega kapetana Mladena Prodanoviča iz Subotice in njegovega brata Julija Prodanoviča, bančnega uradnika iz Temešvara. Pred dnevi smo poročali o tajinstve* nem umoru nekega neznanega mlade* niča na Avali pri Beogradu. Sedaj je ta umor pojasnjen. Policija je ugotovi* la identiteto umorjenega mladeniča in morilca. Zanimivo je, da je policija na= šla morilca samo s pomočjo dveh imen, ki sta bili napisani z okorno roko v beležnici, katero so našli pri umorjencu. Kakor smo že poročali, je mladeničevo truplo našel neki seljak, ki je pregle* doval svojo koruzo. Truplo je ležalo na njivi, ki je last posestnika Ačimoviča iz Belega potoka. Pokrito je bilo delo* ma s koruzo. Mladenič je bil oblečen v ponošeno delavsko obleko. Bil je bos in kraj njega je ležalo par raztrganih čevljev. Na glavi je imel globoko rano, ki mu jo je morilec zadal s topim orod* jem. Po sledovih krvi je bilo videti, da je bil mladenič umorjen na kraju, kjer so ga našli. V beležnici so našli napi* sani dve imeni, in sicer Bogdan Zrilič m Pero Kresalo. Na drugi strani sta pa bili imeni Peter in Marko. Policija je poizvedovala pri delavcih, ki so za* posleni na Avali in v okolici, kajti jas* no je bilo, da je bil umorjeni zaposlen pri kakem podjetju v tem kraju ali pa je iskal službe. Vendar tu policija ni imela sreče. Zato je razširila preiskavo na beograjska predmestja. V neki de* lavnici v predmestju so našli delavca, ki se piše Bogdan Zrilič. Ta je izpove* dal, da pozna Pera Kresalo, drugega pa ni mogel izpovedati. Po rokopisu so tudi ugotovili, da je Zrilič sam napisal obe imeni v mladeničevo beležnico. Po* iicija je slednjič iztaknila delavnico, kjer je bil Kresalo zaposlen. Toda go* spodar delavnice je izjavil, da je Kre* aalo pred meseci zapustil delavnico in izginil neznano kam ter pustil celo svo* jo poselsko knjižico v delavnici. Neki delavec je pa povedal, da je videl Kre* sala na delu pri gradnji neke hiše blizu Aleksandrove ulice. Policija je našla to hišo in poizvedela po Peru Kresalu. Neki delavec, ki je ravno mešal malto, je na vprašanje, ali pozna Kresalo, od* govoril v veliki zadregi, da ga ne po* zna. Policiji se je mladi delavec zdel sumljiv in po dolgem zasliševanju je mož priznal, da je morilec Pera Kre* sala in da se piše Ahmed Pajič, rodom iz Bosne. Z umorjenim Petrom sta bila dobra prijatelja. Skupaj sta delala, spa* la in se zabavala. V soboto je Peter dobil 200 Din kot tedenski zaslužek. V ponedeljek je prišel Ahmed pozno na delo, Petra pa sploh ni bilo. Na vpra* sanje, kje je Pero, je Ahmed odgovo* ril, da ne ve in da je najbrž odšel do* mov v Bosno. Ahmed je imel nove hlače in novo srajco, kar se je zdelo delavcem čudno. Tudi ni hotel pove* dati, kje je kupil novo obleko in kdo mu je dal denar. Ahmed je rad čital kriminalne romane in gledal kriminalne in pustolovske filme. V njegovem žepu so našli več vstopnic nekega beograj* skega kina. t/ Najboljše, najtrajnejše, zato 13 najcenejše! Boj draginji Vsled pritožb radi razmer na ljubljan* skem trgu in pa ker so v zadnjem času pre* cej izdatno padle cene žitnim izdelkom ter živini, je mestna občina ljubljanska po svo* jem županu sklicala tržno anketo, na kateri so se doslej v dveh sejah razmotrivala vsa tozadevno vprašanja. Delo ankete še ni za* ključeno in se bo nadaljevalo. Viden uspeh iste pa je že sedaj dokazan v toliko, da so znižali mesarji in peki cene mesu in kruhu ter da so se tudi gostilničarji začeli posve' tovati glede revizije cen v svojih obratih. Dasi je to delo očividno hvalevredno, pa je socialistična stranka izrabila to okol* nost v naravnost nedostojno agitacijo, ker ie danjs raztrosila po Ljubljani letake, v katerih trdi, da je mestna občina, oziroma sedanji občinski svet podpiral draginjo in tudi velikemu županu poslal poročilo, v ka= terem zagovarja dosedanje cene ter očita javnim nameščencem zapravljanje. Dotični gospod, ki je prisostvoval anketi, je namreč priobčil nek koncept mestnega uradnika, ki je bil od ankete zavrnjen z zasmehom, kot oficijelno poročilo mestnega magistrata. — Ugotavljamo, da veliki župan ni dobil no* benega takega odgovora, kot ga navaja le* tak. Vsa agitacija kaže nerazumljivo ne* lojalnost zastopnika omenjene stranke v občinskem svetu, ki izrablja celo tako resno akcijo, kakor je protidraginjska anketa, za svojo partizansko agitacijo. Prosveta Pred začetkom gledališke sezone Priprave za začetek gledališke sezone se bližajo koncu. Kakor lani, tako bo otvorila letos drama in sicer s Shakespearjevo žalo-igro >Romeo in Julija*, v Cankarjevem prevodu in v režiji prof. Šesta. To znamenito delo, ki se vzdržuje stalno na sporedu večjih in manjših odrov vsega sveta, uživa povsod skoro isto priljubljenost kakor »Ham-leU. Snov — potomca dveh sovražnikov rodbin se ljubita, zaradi sovraštva BtariSev in sorodnikov žalostno umreta, se sele nad mrtvimi trupli otrok obe hiši spravita — je obravnavana v različnih literaturah v najrazličnejših oblikah, vendar nikjer ne s tako senijalnostjo. poetičnim zanosom in neposredno tragiko kakor prav v tem mladostnem delu velikega dramatika. Druga letošnja premijera bo Cankarjevo »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, ki je že pred leti doživelo v eni sezoni enajst ponovitev. Ta farsa, v kateri nam opisuje pisatelj z brezprimerno jedrnatostjo in pogojenostjo vso zanikrno, umazano in pohujša-no rodoljubarsko sodrgo šentflorjanske doline v razmerju do umetnika in do umetnosti, je nedvomno Cankarjevo najpopolnejše in tudi odersko najučinkovitejša dramatično delo. Igro režira g. Milan Skrbinšek. Kot tretja novost pa pride na V^fštn prekrasna, po kitajskem izvoru predelana. Klabundova dramatična povest >Krog s kredo« Žalostna zgodba nedolžne deklice Hai-tang, ki jo siromašna mati proda v javno Čajnico, kjer se zaljubi v njo sam kitajski eesarjevič, odkoder pa jo odkupi bogat mandarin; dokler se končno po najtežjih preizkušnjah in po spletkah mandarlnove prve in ljubosumne žene vendarle ne združi z ljubljenim cesarjevičem, ter tako navsezadnje zmaga pravičnost in ljubezen nad krivico in sovraštvom — ta zgodba, polna dejanja in slikovitih prizorov, tehnično sijajno zgrajena in pisana v krasnem pesniškem jeziku (slovenski prevod je Zupančičev) je uživala na vseh odrih, koder so jo vprizorili navdušeno zanimanje in priznanje. FJožijo ima g. Ciril Debevec, dekoracije za vse tri komade je izdelal g. Skrušnv ml. Interesente za ljubljanski gledališki abonma opozarjamo, da se zaključijo prijave za abonma v soboto, dne 15. trn. Trenutno se sprejemajo prijave še za red C in D ter premierski abonma. Reda A in B sta polno zasedena. Ker se nam obeta v resnici dobra gledališča sezona z izvrstnimi močmi in izredno zanimivim repertoarjem vabimo vse interesente k podpisu gledališkega abonmaja. Pripominjamo tudi, da so cene posameznim sedežem in ložam nižje kakor pa so bile lasnko sezono. Prijave se sprejemajo dnevno od 9.—12. in od 3. do 5. ure popoludne v dramskem gledališču. Otvoritev gledališke sezone 1928-29 v ljubljanskem Narodnem gledališču. Ljubljanska drama začne novo sezono v soboto dne 22. tm. z Shakespearjevim delom >Ro-meo in Julija«. Operna sezona pa se otvori takoj, kakor hitro bodo končane preureditve na odru opernega gledališča, kar bo po vsem pričakovanju v prvi polivici meseca oktobra. Ponovno opozarjamo na instrumental* ni pouk v šoli Glasbene Matice in v tukaj* šnjem konservatoriju. Poučujejo se vsi or* kestrski instrumenti, kakor čelo, kontrabas, flavta, oboa, klarnet, trobenta, pozavna in rog. Prav posebno pa še opozarjamo na pouk Čela, ki je poverjen izvrstnemu peda* gogu prof. Emeriku Beranu, ki se lahko ponaša z izredno lepimi doseženimi uspehi pri svojih gojencih. Pouk za posamezne instrumente stane mesečno 90 Din. Gojen* ci so pa obvezani, da obiskujejo tudi kla* vir in teoretične predmete kot stranske predmete. Prijave sprejema pisarna šole in konservatorija. Slovenska narogna koračnica št. 1 za klavir — sestavil Josip Pavčič po najpri-ljubnejših slovenskih motivih — je izšla. Naroča se v Matični knjigarni, cena klavirskemu izvlečku po 6 Din. Ravnotam se sprejemajo tudi naročila za prepis orkestralnih glasov za salonski orkester ob navedbi za vsako zasedbo. UGANKA. — Marička, ali veš, kdo je povsod navzoč, pa ga nikjer ni videti? — Štorklja. V KOLODVORSKI RESTAVRACIJI. Natakar: Zakaj ste mi prinesli tako majhno porcijo? Sosedova porcija je dvakrat večja. — Zato, ker odhaja vaš vlak deset minut prej železnica KOLEDAR. Danes: Sreda, 12. septembra 1928; katoličani: Ime Marijino; pravoslavni: 30. avgu* sta, Slaven. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Ideal: «Samotno orel». Kino Matica: «V vrtincu ljubavi». DE2URNE LEKARNE. Danes: Piccoli, Dunajska cesta. Bakar* čič, Sv. Jakoba trg. Za sv. Antona Pepe iz uredništva je oni dan po obedu pospeševal prebavo in sanjal fantastične sanje o enakopravnosti ju* goslovenskega rodu. Kar je pozvonilo — cin, cin, drin. Pepe nima prijateljev, ki bi ga motili pri prebavi in misleč, da je prišel kak brat iz južnih krajev po= vpraševat po stari obleki, je odprl vra= ta. A glej spakaf Mož v kuti mu je pomolil pod nos bukvice, rekoč: — Milodari za sv. Antona. Dajte, vsaj nekaj dinarčkov priložite, pa bo sv. Anton tudi vaš priprošnik v nebe= sih. Pepe je pomislil in sklenil, da se je mož v kuti zmotil. Sv. Anton je patron starih devic in samcev, a Pepe se že davno ne prišteva med nje. Pepe zate* gadelj ni pritožil dinarčkov in mož v kuti je odšel. Predno so se mu zaprla vrata pred nosom, je še zagodrnjal: «Ste pač tudi vi od tiste stranke!» Zmotil pa se ni mož v kuti, marveč Pepe. Naknadno se je spomnil, da zu dajo v Šiški sv. Antonu lep hram in da bi bila njegova dolžnost priložiti ne* kaj dinarčkov, da ne bo zvon bingljal na tramovju nedozidanega zvonika. Pes pe meni, da so nam nove cerkve sploh jako potrebne, kajti imamo stanovanj* skih hiš že preveč in denarja takisto. Hribčki in dolince pa še niso zasedene, niti v okolici slovenske prestolice ne. Imamo še Šišenski in Drenikov vrh, Golovec, Drenov grič. Rožno in Krnijo dolino. Kurjo vas, Suhi bajer. Pasji brod in Špico, a vse to brez cerkva. Imamo pa tudi svetnice in svetnike, ki bi nam pošiljali iz nebeškega kraljestva odpustke, če bi jim zgradili cerkve. Postavim Kordulo, Blagoto, Vitačo, Dus njo, Kunigundo, Sidonijo, Grlico. H raz no ali Korbinijana, Nikazija, Petra Alka, Ivana Kancija. Frumencija. Jozafa* ta, Jezdimirja, Ivana od Boga in še druge nebeške priprošnike, ki bi jih kazalo spraviti pod cerkveno streho, da ne bo kdo mislil, da Kranjci nismo prvi za bikom. Naša trgovina s Češkoslovaško Prejeli smo »Mesečni pregled zunanje trgovine češkoslovaške republike t za julij 1928, iz katerega posnemamo važnejše statistične podatke o češkoslovaškem uvozu iz Jugoslavije in izvozu v Jugoslavijo. Češkoslovaška je uvozila iz Jugoslavije v juliju 27.498 ton in 5595 komadov blaga v vrednosti 29,739.000 Kč. Od 1. januarja do 31. julija je uvozila 137.396 ton in 55.191 komadov blaga v vrednosti 198,472.200 Kč. V juliju je uvozila iz naše države največ živalskih proizvodov in sicer 7,802.000 Kč., na drugem mestu je živa in zaklana živina v vrednosti 7*043.000, na tretjem minera lije v vrednosti 2,842.000. na četrtem kemično pomožne snovi in kemični proizvodi v vrednosti 2,445.000, na petem in š°?tom tobak in les v vrednosti 1.496.000, na sedmem sadje in sočivje v vrednosti 1,263.000 itd. Mnogo večji je pa bil izvoz Češkoslovaške v Jugoslavijo. V juliju je znašal 19.6?3 ton in 38.562 komadov v vrednosti 69,699.000 Kč, od 1. januarja do 31. julija pa 89,764.000 ton in 210.108 komadov v vrednoti 491,507.000 Kč. V juliju je izvozila Češkoslovaška v našo državo največ bombaža in bombaževinastih izdol. in sicer za 19,777*000 Kč. na drugem mestu je volna in volneni izdelki v vrednosti !0,664..0OO, na tretjem železo in železnina v vrednosti 9,795.000, na četrtem stroji, aparati in sestavni deli v vrednosti 6,079.000, na petem lan. konoplja, juta in druge industrijske rastline v vrednosti 4,034.000, na šestem sladkor v vrednosti 3,108.000, na sedmem steklo in stekleni izdelki v vrednosti 2,749.000, na osmem usnje in usnjeni izdelki v vrednosti 2,540.000 Kč. itd. —g Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 21. septembra ponudbe glede dobave 200 kq mizarskega kleja in 1500 kg steklarskega kleja ter glede dobave 4000 škatljic vžigalic. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem ode-lenju). Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 17. septembra ponudbe p lede dobave 40.000 kg portland-cementa. — Delavnica direkcije državnih železnic v Mariboru sprejema do 22. in 24. septembra ponudbe glede dobave cementnih cevi. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani). — Sekcija Z. N. S. — Sodniški kandidati se opozarjamo, da se v tečaju zopet prične s predavanjem v petek 14. t. m. ob 8 (kavarna Evropa, posebna soba). Vodja tečaja bode proti znesku Din 15 razdelil pravila. Seja upravnega odbora za delegiranje dne 13. 8. ob 20. — Tajnik. — Hazena. V nedeljo dne 23. tm. gostuje v Ljubljani v prijateljski tekmi z ASK Primorjem SK Concordija iz Zagreba. Nudila se nam bo prilika, da presojamo sami, če zasluži SK Concordija še nadalje mesto državnega prvaka, ki mu ga dosedaj še nihče ni resno ogrožal. Tekma bo na igrišču Atene Pisane zgodbe iz naših krajev Zločinski orožnik. — Po šestih letih odkrit zločin. — Dva samomorilna kandidata. — Ogromna dedščina kapitana Prodanoviča. — Umor na Avali pojasnjen Gjurič je bil namreč sprt s svojim so* rodnikom Marijanom Božanovičem iz Novega sela. Da bi se osvetil nad osov* raženim sorodnikom, je gospodar pre* govoril svojega slugo, naj zažge sorod* nikovo hišo. Za to dejanje mu je obljubil veliko nagrado. Dasovič je na tO pristal in neke mrzle decemberske no* či 1. 1922. je nastal požar v hiši Mari* jana nožanoviča. Hiša je pogorela do tal. Sluga se je vrnil v nekaj kilome* trov oddaljene Njemce in z gospodar* jem sta opazovala z radostjo, kako plameni uničujejo Božanovičevo premože* nje Gjurič je pa lani nenadoma umrl in ker ga je pekla vest, je pred smrtjo nekemu sosedu zaupal, ter mu povedal, da je njegov sluga zažgal hišo na nje* govo prigovarjanje Sosed je o tem ob* vestil orožnike, ki so Dasoviča takoj aretirali. Sluga je priznal, da je bil on požigalec Božanovičeve hiše. Orožniki so ga izročili sodišču v Vinkovcih. Iz Ogulina poročajo o zločinu, ki ga je izvršil neki orožnik v vasi Sinjac pri Otočcu. Orožnik Mate Matičevič je opravljal službo s svojim tovarišem orožnikom Vučancem pri Sinjcu. Oba sta nadzorovala gašenje velikega gozda v tem kraju, ki gori že delj časa. Ko se je zmračilo, sta orožnika odšla k po* čitku vsak v svojo stran. Ko sta se dru* go jutro sestala, je med njima nastal prepir. Starejši orožnik Vučanac se je tako razburil, da je potegnil samokres in petkrat ustrelil na svojega tovariša ter ga nato še dvakrat zabodel z bajo* netom. Takoj po zločinu se je Vuča* nac sam javil oblastim, ki so ga zaprle. Na kraj umora je odšla komisija, ki je našla orožnika še živega in mu nudila prvo pomoč. Težko ranjenega orožnika so odpeljali na najbližjo postajo v Vr* hovine in odtod z nočnim vlakom v Ogulin v bolnico. Orožnik je bil pri zavesti do predzadnje postaje pri Ogu* linu. Celo nekaj cigaret je popušil med potjo. Naenkrat mu je pa postalo sla* bo in pred prihodom na postajo v Ogu* lin je umrl. ★ V selu Njemcih pri Vinkovcih živi že več let mirno in neopaženo s svojo ženo in otroci 471etni kmetovalec Mato Dasovič. Nekega dne se je pa v nje* govi hiši pojavil orožnik in ga aretiral ter ga odvedel v zapore vinkovškega sodišča. V vasi je nastalo razburjenje, kajti nihče ni vedel, zakaj je bil mirni in pošteni kmetovalec aretiran. Pred letom dni je bil Mate Dasovič sluga pri pokojnem posestniku iz Njemcev An to* nu Gjuriču. Gospodar in sluga sta si zaupala vse važnejše stvari in nekoč je Gjurič to zaupanje izrabil. Pokojni Včeraj popoldne si je hotela kon* čati življenje soproga kovača, Marija Belovič iz Zagreba. Z možem se je pre* pirala in po prepiru je izpila manjšo množino ocetne kisline. Mož je pokli* cal rešilni avto, preden je pa prispel avto pred hišo, se je žena že zavedla in pobegnila iz hiše. Uslužbenci rešilne postaje so jo nekaj čas iskali, toda brez uspeha. Slednjič so jo prepustili uso* di. Med tem je njen mož neprestano psoval pobeglo ženo in opravljal svoj posel naprej, kakor da bi se ne bilo nič zgodilo. — Zagrebška kronika je vče* raj beležila še drug poskus samomora. Življenja se je naveličala tudi Marija Vrančič, sobarica brez službe. Imela je prijatelja, ki ji je bil zvest, dokler je Stev. 508 •SCOVENSKI NAROD, dne 12. septembra 1928. t Stran 3. Kalvarija Do sedaj največja gledališka predstava na prostem. Matičičeva bojna igra se na splošno zahtevo ponovi dne 15. in 16. septembra, vsakokrat ob 8. uri zvečer, na Kodeljevem. Predpro-daja vstopnic pri »Orient«, Dunajska cesta 14. Dnevne vesti. — Iz diplomatske službe. Za legacijske-ga tajnika pri našem poslaništvu v Pragi je imenovan Gjorgje Gjuričič. — Tujski promet na Jadranu. Zadnje dni se je tujski promet na JadTami zopet Povečal. Vlaki, ki prihajajo na Sušak, so fiabito polni Mnogi tujci morajo ostati en dan na Dunaju, ker v vagonih ni prostora. Tudi parniki, ki vozijo s Sušaka proti Rabu in v južno Dalmacijo so vedno nabito polna. Ob tem času še nikoli ni bilo tako živahnega tujskega prometa, kakor letos. V inozemstvu je opažati veliko zanimanje za jesensko sezono v naših letoviščih. Zato je pričakovati, da bo uspeh letošnje tujsko-prometne sezone zadovoljiv, dasi je bik) čez poletje manj tujcev, kakor lani. — Osebne vesti s pošte. Premeščene so pt. uradnice; A. Negovetič iz Zg. Kungote v Rogaško Slatino, A. Arutra-ta iz Dobrne v Vojnik, Fr. Turk iz Loke pri Zidanem mostu v Celje, O. Senica iz Šoštanja v Račje, M. Kališnik iz Mežice v Novo mesto, K. Flisch iz Zagorja ob Savi v Rimske Toplice, E. Korenini iz Žalca v Celje in A. Sa-farič iz Ptuja v Hrastnik. Uradnica M. Ber-garrt v Kranju je odpovedala službo. Ouod licet Jovi. V zadevi umora Egidija Perica je bila naša policija zelo rezervirana in je novinarjem na vsa vprašanja glede preiskave dosledno odgovarjala, da jim ne more dati nobenih informacij, ker bi ne bilo v interesu preiskave, če bi prišle podrobnosti v javnost. Policija ima pravico in tudi dolžnost voditi preiskavo v tako tažnifo zadevah tajno in zato smo se morali zadovoljiti z izjavo njenih organov, da nam podrobnih informacij o umoru Egidija Perica in vsega, kar je s tem v zvezi, ne more dati, dokler preiskava ne bo zaključena. Toda zgodilo se je čudo, da je namreč ista policija, ki je tako dosledno odklanjala novinarjem podrobne informacije, dala na razpolago uredništvu »Slovenca« ves materijal, kar ga je doslej zbrala v tej zadevi. Drugače si namreč ne moremo misliti, da bi prišlo »Slovenčevo« uredništvo do podrobnosti te afere, ki jih pri ob čuje danes na celi strani. Zdi se nam. da je krenila naša policija v tem primeru na napačno pot. Pendrek je sicer v Koroščcvi roki vsemogočen, vendar pa moramo pribiti žalostno dejstvo, da niti policija ni več nepristranska in da daje Koroščevemu crlasilu na razpolago informacije, ki jih drugim odklanja. — Otvoritev druge proge med Beogradom in Zagrebom odgcdena. Prometno ministrstvo je nameravalo v pondeliek Otvoriti na drugi progi med Beogradom in Zagrebom tovorni promet. Zjutraj je krenil iz Beograda poseben vlak s komisijo in strokovnjaki generalne direkcije državnih železnic. Komisija je pa ugotovila na novem tiru nekatere defekte in zato je bila atvo-ritev odgodena. — Naš letalski rekord. Zrakoplovni major Dušan Radović, komandant I. zrako-plovnega polka, je preletel z znanim letalcem kapitanom Sondermaieriem 1377 km dolgo progo v 6 urah 18 minutah in dosegel povprečno hitrost 219 km na uro. Letela sta z areplanom tipa Breguee XIX z motorjem Loraine 450 UP in sta dosegla neprimerno večk) hitrost nego francoski letalci z enakim aeroplanom in motorjem. — Loterija Jugoslovenske Matice. Številke, ki so zadele motorno kolo in 20 navadnih koles, smo že objavili. Električne svetil j k e za kolesa so zadele številke: 9209, 11.551, 12.135, 12.423, 13.189, 13.362, 13.366, 13.497, 15.599, 17.040, 20.40S, 20.840, 24.499, 24.647, 24.64S, 26.340, 27.209, 28.S78, 29.335; karbidne svetiljke za kolesa so zadele številke: 383, 1357, 3732, 5394, 5410, 7281, 8954, 9803, 12.161, 13.285, 13.364, 13.571, 15.300, 16.566, 17.304, 18.754,- 20.092, 20.164, 21.874, 23.008, 25.403, 27.206, 27.207, 27.496, 29.155; gumijeve plašče za kolesa so zadele številke: 3, 2333, 2959, 3563, 3989, 3990, 4031, 4103, 4104, 4105, 5351, 6028, 6371, 6504, 6505, 8000, 8225, 8226, 8227, 8228, 8316, 8510, 8932, 13.697, 14.545, 18.998, 19.336, 19.861, 21.997, 22.089, 23.600, 23.601, 23.592, 24.392, 24.393, 24.394, 24.478, 24.480, 25.508, 25.509, 26.521, 27.028, 27.211, 27.212, 27.213, 27.667, 28.039, 29.053, 29.341, 29.537. — Nadaljnje številke objavimo v prihodnji Številki našega lista. Oni, ki so zadeli kaik dobitek, naj pošljejo svoje srečke v priporočenem pismu Jugoslovenskj Matici v Ljubljani, Šelenburgova ulica štev. 7/IL in naj obenem javijo naslov, na katerega naj se jim pošlje dobitek. — Dramski tečaj Zveze kulturnih društev se bo pričel 2. oktobra. Predavanja se bodo vršila vsak torek ob večernih urah (od pol 8. do 10.) in bodo obsegala vse teme spadajoče v stroko gledališke umetnosti poleg praktičnih vaj, nastopov, deklamacij itd. Priglase sprejema ZKD od 15. t. m. dalje -ned 16. in 18. uro v tajništvu, Kazina, II. nadstropje, levo. Priglasi se lahko tudi pismenim potom. Mesečni prispevek za krkje šolnine in stroškov bo znašal 20 Din, plačljivih v začetku vsakega meseca. — Zdravniško mnenje o zdravljenju *. Poljšaka. Danes se v Mariboru ponovno sestane zdravniška komisija, ki je proučevala način Poljsakovega zdravljenja. Komisija bo končnoveljavno izrekla svojo sodbo in podala svoje mnenje. — Razstava sodobne kulture v Brnu (CSR). Posetnik! Tazstave sodobne kulture v Brnu se opozarjajo, da je generalna direkcija državnih železnic dovolila 50% popusta pri povratku z omenjene razstave v dobi do 21. septembra 1928 za vše vlake, razen S. O. E. Na Češkoslovaških železnicah velja za posetnike popust 33% za potovanje v Brno in nazaj. — Prvi maturanti in absolventi idrijske realke iz leta 1908 se povodom ftittitfoe mature snidemo v soboto dne 15. t m. ob 7, uri zvečer v salonu znane gostilne pri Nacetu na Kette - Murnovi cesti na prijateljski sestanek. Udeležite se ga vsi! Vabljeni so vsi naši gg. profesorji, pa tudi splošno dijaki idrijske realke. To vabilo kaj zadostuje, ker ne vemo naslonov. Samo svojo udeležbo nam javitel — 2orko Prelo y e c, Dolfi L a p a j n e, Tone Kos (Prešernova 8). — Vreme. Včeraj proti večeru se je začelo na severu in severozaipadu oblačiti in ponoči je močno bliskalo. Barometer je kazal včeraj že 761 mm in danes zjutraj je bilo nebo tako oblačno, da se je zdelo, da dobimo dež. Toda barometer je danes zopet poskočil in dežja najbrž še ne bo. Pač pa se utegne vreme poslabšati v petek ob mhw. Včeraj je bilo oblačno v Ljubljani, Zagrebu in Dubrovniku, drugod pa jasno. V južnih krajih rmajo še vedno občutno vročino. V Splitu je bilo včeraj 35, v Beogradu 34.4, v Skoplju 32, v Zagrebu in Dubrovniku 31, v Mariboru 29, v Ljubljani 27.3 stopinj. Danes zjutraj je kazal barometer v Ljubljani 764 mm, temperatura je znašala 18 stopinj. — Udeležencem velike skupščine »Družbe sv. Cirila in Metoda, ki se vrši v Novem mestu 16. t. m. je dovoljena polovična vožnja od 14.—18. Za skupni obed se je priglasiti ž. C. M. podružnici v Novem mestu do 13. t. m. 670-n — Pri letni prebavi želodčnega in črevesnem katarju, črevesnih oteklinah, nagneniu k vnetju slepiča Vam povzroča naravna grenčica »Franz Josef« lahko prebavo brez vsakih bolečin. Preizkušnje na klinikah trde, da je grenčica »Franz Josef« najboljše in najučinkovitejše odvajalno sredstvo. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 26-T — Fotoaparate kupite najboljše pri Fr. P. Zajec, optik, Ljubljana. Stari trg 9. 53-T — Aretacija nevarnega lopova. Dne 27. avgusta je orožniška postaja v Laškem prijela nekega postopača, ki se je izdajal za Karla Diirfelda. Orožniki so namreč domnevali, da je izvršil več tatvin in vlomov v okolici Laškega. Izdajal se je tudi za Josipa Kunšaka. Zato so orožniki zelo dvomili, da je identičen s Karlom Durfeldom in orožniška postaja se je obrnila na ljubljansko policijsko direkcijo na pomoč, češ, naj potom daktiloskopije ugotovi, če je potepuh res Durfeld. Ljubljanska policija pa je dognala, da je lopov identičen z Josipom Kolencem, ki je 17. julija pobegnil z dela iz zaporov Stare Gradiško. Begr se mu je posrečil na ta način, da je skočil v Dravo in jo srečno preplaval, čeprav so pazuiki streljali za njim. Nato se je nekaj časa klatil po Sloveniji in svojo kaznjeniško obleko zamenjal za civilno, ki jo je priberacil. Vrnil se je v Ljubljano, kjer je našel svojega bivšega prijatelja Karla Diirfelda. Ta mu je posodil poselske knjižice, s katerimi je začel Kolenc beračiti po mestu. To mu pa očividno ni zadostovalo, kajti nekega lepega dne jo je ubral na Štajersko, kjer se je delj časa preživljal s tatvinami in sicer vse dotlej, dokler ga niso prijeli orožniki. Kolenc je nevaren lopov in je bil radi tatvin že enajstkrat kaznovan. Najcenejši nakup vseh šolskih potrebščin in šolskih knjig M Tičar Ljubljana —lj Ljubljančan pri veliki železniški nesreči na Češkoslovaškem. Med potniki, ki SO Se vozili v ponesrečenem brzovlaku pri Breclavi na Češkoslovaškem, je bil tudi Ljubljančan g. J. Horvat, šef tvrdke z barvami in laki Horvat & Co, Dunajska cesta št. 1. G. Horvat je po čudnem naključju ušel smrti s tem, da je skočil iz brzovlaka. Takoj po nesreči je tudi telefonično in brzojavno obvestil svojo soprogo, da se mu ni pripetilo nič hudega in je dobil samo manjše preske po telesu. Nocoj se g. Horvat vrne z Dunaja v Ljubljana. —IJ Novi most čez GHnščico na Tržaški cesti je domala dovršen. Te dni so pokrili betonski obok z 2 cm debelo asfaltno plastjo in na to vozijo zdaj gramoz in ga planirajo. S tem delom bodo v par dneh gotovi in čez kake tri tedne bo most izročen v porabo, kar vozniki in Šoferji že komaj čakajo. Most je solidno delo, ima čedni ograji, samo hodnika sta spričo živahnega osebnega prometa vsekako preozka ter ne ustrezata svoji nalogi. —lj Zveza državnih nameščencev za Slovenijo ie odprla svojo pisarnico v Frančiškanski ulici štev. 6, I. nadstropje. Ura-duje se vsak dan izvzemši sobote, nedelje in praznike od 17. do 19. ure. Organiziranim članom pa je na razpolago ob ponedeljkih, sredah in petkih od 17. do 18. ure. —IJ Prezidava lokalov. A. Breznik je dal v svoji hiši v Gregorčičevi ulici št. 12 pritlične lokale, kjer je bila kleparska delavnica, prezidavi v trgovske namene. V novem lokalu bo delikatesna trroviira. —lj Radioklub LJubljana ima svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim Te-dom v petek dne 14. trn. ob 8. uri v salonu pri Mraku, Rimska cesta 4. Člani vljudno vabljeni. —lj Gledališki abonenti se sprejemajo še do sobote IS. t. m. v veži dram. poslopja. Celoletni abonma obsega 38 predstav in sicer 20 dramskih in 18 opernih (operetnih) Cene so v primeri z lanskimi znatno znižane in tc s posebnim ozirom na manj premožne sloje, katerim hoče uprava na ta način kolikor sploh mogoče olajšati pot do gledališke umetnosti. Odplačevanje zneskov je dopuščeno v osem mesečnih obrokih. Podrobnosti (cene) so razvidne iz plakatov odnosno so na razpolago pri gledališki blagajni. Pozivamo občinstvo, da se poshiži ugodnosti abonmaja v čim večji meri in s tem ne koristi samo sebi, temveč izdatno tudi umetniškemu delovanju našega gledališča. —U Velika tombola Sokola I. Na kongresnem trgu bo 16. t. m. velika tombola Sokola L, ki bo presenetila igralce glede na dragocena darila in število dobitkov. Pri izberi dobitkov se je gledalo predvsem na praktičnost in uporabnost predmetov ne glede na izdatke. Sokol I. hoče, da ostanejo njegove tombole na dobrem glasu in da ob-drže svojo originalnost. Pričakuje se, da bo Sokolu naklonjeno občinstvo podpTlo to prireditev, ker pomaga s tem k sanaciji Sokol-skega Tabora. Zaradi tega prosimo, da ne odklanjate bratov in sester, ki Vam bodo nudili srečke v prodajo. 671-n —U Občni zbor »Cercle francais v Ljubljani« se vrši dne 21. sept. 1928 ob 18. uri v prostorih Francoskega inštituta v Narodnem domu, pritličje, desno. — Odbor. —Ij Anenal orožja na policijski direkciji. Pri aretiranih Orjunasih Kukcu, Koscu, Šemerlu, Jelovšku, inž. Kranjcu in nekaterih drugih je policija naSla precej orožja, ki je sedaj nakopičeno v sobi kriminalnega oddelka. Tam je več browningov, dve karabin-ki, med temi ona, s katero je bil ustreljen pokojni Peric, dalje dve bodali, municija in še več drugih stvari. Kakor izvemo, je policijska preiskava proti aretiranim Orju-našem zaključena. Velika a se vrii v nedeljo 16. sept. ob 15. uri (3. uri pop.) na Kongresnem trgu. Iz Celja —c Umrl je v celjski javni bolnici 9. septembra Jakob Gvetršnik, zasebnik v Dolu pri Hrastniku. —c Prijeta tatica. Na glavni cesti v Gaber ju je aretirala policija Marijo K. 42-letno brezposelno delavko. Nesla je v ročni torbi okrog 4 kg fižola v stročju, eno volneno posteljno odejo in nov platnen stenski prt z napisom »Presveto srce Jezusovo usrrrili se nas«. Ker je bila Marija že večkrat radi tatvine predkaznovajia in ie šele pred nekaj dnevi odsedela enomesečni zapor, Se sumi, da je navedene predmete ukradla. Ona sicer trdi, da je nabrala si-žol na njivi svojega očeta, drugi predmeti pa so njena last še od časa, ko je stanovala pri pokojnem čevljarskem mostru Luki Kebru v Celju. —c Nepotrebna dirka Po Ljubljanski cesti. Stanovalci na Ljubljanski cesti ves dan nimajo miru vsled velikega avtomobil ne ga prometa. To se pač ne da odpraviti. Nepotrebno pa je, da se produciralo nekateri motocikli s ti po tej cesti in dirkajo sem in tja kakor nori. Lesni trgovec Eugen H. je dirkal s svojim motociklom po cesti mimo hiše na Ložnici št. 12. Vozil je z brzino 50 do 60 km na uro in imel odiprt izpuh, vsled česar je delal neznosen kraval. Ker je žena posestnika Žagarja bolna, je ta dirkača prosil, naj opusti dirkanje. Ta Pa mu je grobo odgovoril, da ga bolezen žene nič ne briga. Malo manj nadutosti in več uvidevnosti bi bilo že na mestu. —C Za šalo Je streljal in razburil vso okolico v Lrscah 26Ietni Kari O. Nasul je smodnika v papir, ga dobro zalepil in za-žgal. Smodnik je eksplodiral z velikim pokom. Kari se bo moral radi šole zatgovar-jati pred policijo. —•itiiiiiiiiimmm*"- Ljubavne pustolovščine bivšega maharadže Bivši maharadža Indora, zdaj mož bogate Američanke Millerjeve, sfrr Tu-koji Rac Holkar, niti v Parizu nima miru pred posledicami svojega burnega življenja. Ne more se otresti žene, ki io je nekoč ljubil in ki se noče umakniti srečni rivalinji Bivša maharadže-va ljubica toži zdaj bogato Američanko in zahteva 184.000 nrrrfj odškodnine. Maharadžo dolži, da jo je držal 10 let v zaporu z njeno hčerko, ker nd hotela postati njegova ljubica. Maharadža je bil do ušes zaljoibljen tudi v indijsko plesalko Mumtaz Begum, ki ga je zelo ljubila. Ona ie bila kriva avtomobilske afere, pri kateri je bil maharadža zapleten v umor. Proti bivšemu maharadži je vložila v Parizu tožbo odlična Indlijka Sowha-bai Paandairinath Rafouirkar, ki zahteva odškodnine za telesno poškodbo, za svoje premoženje in za sistematično nasilje. Odlična indfijska dama pripoveduje, da jo Se maharadlža pred 10 leti ugrabil obenem z njeno hčerko. Leta 1905 sia bih obe v haremu rrjegovega bratranca. Nekega dne jo je maharad-žev uracMi pregovoril, da se je udeležila svečanosti v Indoru. Maharadža je dal v Indoru svojega bratranca aretirati, obe dami pa zapre+i. Materi je obljubil, da io takoj izpusti, če se mu ndena hči vda. Ker pa mati na to ni pristala, je zaprl njo in hčerko v fcrd- ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno bleščalo od snage. Ona radi tega rabi le M I LO njavo »ter ju obsodil na 10 let ječe. Šele predlanskim sta biM na ukaz angleškega guvernerja izpuščeni. Toda maharadža je ta čas zaplenil vse premoženje bogate indijske dame. Kitajske neveste so se pocenile Kitajec ne more pogrešati lepe že* ne, pa naj bo doma ali v tujini. Kitajci so glede nežnega spola zelo izbirčni in zahtevajo, da mora biti ženska postav* na, da mora imeti lepe oči, nežno polt in krasno postavo. Toda na Kitajskem so razmere drugačne, nego pri nas, kaj* ti tam je treba nevesto kupiti. Oče le* pe hčerke zna izbiti iz lepote svojega potomstva toliko, da je na stara leta preskrbljen. Do zadnjega je znašala odkupnina za neveste na Kitajskem 300 do 400 dolarjev. K temu je treba pri* šteti tudi še izdatke za bogato ženito* vanjsko pojedino, ki so znašali običaj* no najmanj 600 dolarjev. Tisoč dolar* jev pa ni lahko zaslužiti in zato je na* stala na Kitajskem kriza, kajti ženi* nov, ki bi zmogli stroške za nevesto in poroko, je bilo od ne do dne manj. Sedanji nacijonalistični notranji mi* nister Hsieh Tupi je izdal naredbo, ki določa, da odkupnina za lepo nevesto ne sme presegati 150 dolarjev ali 30 šterlingov. Kitajska se torej moderni* žira tudi v tem pogledu. Tradicijonal* ne kite so malone že izginile in mladi* na je sprejela ministrovo naredbo z ve* likim veseljem. Nezadovoljni so samo očetje lepih hčerk, ker so se neveste znatno pocenile. Notranji minister je obenem odredil, da se morajo poceniti tudi vdove, za katere se plača odslej 100 dolarjev. Maharadža na Dunaju Na Dunaju imajo te dni eksotičnega gosta. V hotelu »Bri stola« se je nastanil s svojim spremstvom maharadža iz Patiala, Bhupindar Sing. Mož potuje za zabavo po Evropi, želi pa, da ga nihče ne moti. Novinarjev sploh noče videti. V njegovem spremstvu je sedem dam, telesni zdravnik, tnpje indijski m en angleški tajnik. V elegantnem dn-najjsfcem hotelu je najel kar trinajst sob in kakor trabanti okrog solnca se suče ves Dunaj okrog eksotičnega gosta. Radovedni dunaijski reporteri i so iztakniM, da spremlja maharadžo tudi njegova žena. Na zglasimicl je namreč podpisana dama po imenu Vitnlavati, pripisano pa je, da je maharadževa že- na. Če je to njeno ime ali priimek, tega Dunajcani ne vedo m jih tudi ne zanima. Druge dame, v indijskih narodnih nošah, so dekleta v starosti od 13 do 16 let. V zglaslilnici so navedene kot hčerke maharadže. A njegova žena je stara šele 24 let ... V Indiji je vse mogoče. Maharadža se je že pojavil na dunajskih ulicah. Seveda je vzbudil eksotični gost splošno pozornost, dasi nosi navadno promenacino obleko, samo na glavi ima piisan turban. Toda to Du-najčanov ne zanima toliko. Bolj jim ugaja prekrasen kamen, ki se lesketa v uhanu desnega ušesa. Nekateri briht-ni Dunajcani so že izračunali, da je to-1'iko vreden, da bi lahko z njim kupil vso Avstrijo. Dunajcani se najbolj zanimajo za brhke Indijke. Vsa javnost je prepričana, da se bo maharadža za svoj obisk bogato oddolžil, kajti denarja ima v izobilju. Avtobus zavozil v vlak Med pobožnim slovaškim ljudstvom se je razširila zadnje čase vest, da se je pojavila v Tektincah na Slovaškem mati božja. Takoj so začele romati od vseh strami množice pobožnega ljudstva, i*n na praznik v soboto se je zbralo v Teldincah nad 20.000 ljudi. Kraj, kjer naj bi se bila pojavila mati božja, je pa daleč od železniške proge in zato so se mnogi romarji vozila s tovornimi avtomobili. Naval romarjev, ki jih je nekdo pošteno potegnil, je bil tako velik, da se je bilo bati nesreče. In res se je pripetila v soboto nesreča, ki je zahtevala štiri človeške žrtve. Nabito poln tovorni avtomobil je vozil zvečer čez železniško progo v hipu, ko je privozil mimo osebni vlak. Po cestli so se valili oblaki prahu in zato šofer ni opazil preteče nevarnosti. Z vso silo je zavozil v drveči vlak. Avtomobil se je prevrnil in vlak ga je vlekel nekaj časa po progi. Ko se je vlak ustavil, so potniki začuli stokanje in obupne klice na pomoč. Pod razbitim avtomobilom se je valjalo 40 ljudi. Ranijence so naložili na vlak in odpeljali v Levfice v bolnico. Preiskava je dognala, da je strojevodja dajal svarilna znamenja, toda romarji so prepevali pobožne pesmi in so signale preslišali. Štirje romarji so obležali pod razbitim avtomobilom mrtvi, 23 je bilo težko, 12 pa lahko ranjeTrih .Škoda znaša 76 tisoč Kč. 74 Edg~r VC'allace: TRIJE PRAVIČNIKI ROMAN. Brez besede je vzela kruh in meso in vodo, ki ji jo je prinesel. »Koliko je ura?c »V takem trenutku vprašujete po času ?€ Sobo je razsvetljevala le električna žarnica. »Poldne je in vaši prijatelji so pozvali vojaštvo. O, kako važna oseba ste, da mobilizirajo zaradi vas celo armado!« Njegov sarkazem Mirabeli ni šel do živega. »Kaj nameravate zdaj?« Zmignil je z rameni. »Ne vem. Pripeljali so pravcat vražji stroj. Nemara se ga hočejo poslužiti za kritje, ko bodo navalili na vrata. Toda v tistem trenutku vas odvedem h kačam. Vaše prijatelje bom seveda o tem nemudoma obvestil.« »Tega vendar ne boste storili, Mr. Oberzohn?« Njegovo čelo se je nabralo. »Povedal sem vam in tako bom storil!« je odgovoril in ji pogledal v oči. V njegovem pogledu je Stala neizprosnost. Odšel je v delovno sobo, zaprl vrata, vzel dve bakreni žici in zopet spojil telefonski vod. »Želim govoriti z Meadowsom.« »Takoj vas spojim ž njim,« se je cul odgovor. Glas ni bil Meadowsov, nego je bil nekdo drugi in po avtoritativnem tonu je Oberzohn presodil, da je bil neki višji policijski stražnik, višji celo od samega Meadowsa. »Jaz sem doktor Oberzohn,« je zalajal v telefon. »Pripeljali ste tank, da me napadete. Če se ta tank pojavi znotraj žičnega plota, bom ženščino, Leicestro-vo, odvedel h kačam; tam jo bom zvezal in spustil nanjo moje prijateljice, ki me bodo maščevale.« »Poslušajte!« je začel uradnik, toda Oberzohn je odložil slušalo. Odšel je iz sobe in zaklenil vrata, ključ pa je vtaknil v žep. Svojim tovarišem ni zaupal. Toda v tem se je motil. Neodločnost napadalcev in odpor, ki se je zdelo, da ga kažejo vojaki proti streljanju, sta banditom poživila upanje na rešitev; in ko so kake pol ure pozneje videli, da se je tank obrnil in odpeljal po Hangmans-Lanu, so jeli kar poskakovati od zmagoslavja. »Ali ste uverjeni, da bo Oberzohn svojo grožnjo izpolnil?« se je policijski šef obrnil na Leona. »Popolnoma sem uverjen o tem!« je s povdarkom odgovoril Leon. »Nič na svetu Oberzohnu tega ne more zabraniti. Če naskočite hišo, boste našli moža, ki je padel od lastne roke, in . . .« Leon je vztrepetal ob sami misli; ni je izgovoril. »Edino, kar moremo storiti, je, da počakamo noči. Če se Washington pravočasno vrne, upam, da se nam bo posrečilo rešiti Mis Leicestrovo. S strehe je Oberzohn videl vojake, ki so jeli kopati strelske jarke. Poslal je mednje točo izstrelkov iz strojnice. Vojaki so za trenutek prestah, nato pa so nadaljevali z delom, kakor da bi se nič ne bilo zgodilo. Pozno popoldne se je pojavila eska-drilja lovskih letal. Nihče na strehi ni slutil nevarnosti. Aeroplani so leteli ta- ko nizko, da je Cuccini že davno, preden Si> priiu hiši na sto ;ardov, razbral njihove številke. Iznenada so se iznad stre he jeli dvigati pravcati vodometi asfaita. Oberzohn je zarjul svarilo in je stekel proti stopnicam. Sledili so mu trije možje. Le Cuccini je obležal, kjer je padel; z razkrečenimi rokami in nogami in z dvema kroglama iz strojnice v glavi. Letala se niso več vrnila. Ko je njihovo brnenje zamrlo, se je šele Oberzohn drznil oditi na streho; zrak je bil čist. Cuccini je bil mrtev in je bilo značilno za njegove tri prijatelje, da so mu izpraznili žepe, preden so ga vrgli čez parapet. Njegova smrt je bila v izvestnem pogledu za Oberzohna blagoslov. Možak je bil preveč nezaupljiv. S srcem ni bil nikdar pri stvari in strelec v letalu je storil, ko je Cuccinija ubil, samo to, kar je v doglednem Času nameraval storiti tudi Oberzohn Naslednje tri ure se je Oberzohn zaprl v svojo delovno sobo in pisal. Ko je s presenetljivo sličnostjo ponaredil Cuccinijev podpis na koncu tretje strani dokumenta, je pozval s strehe enega izmed banditov. »Evo vam izjave, ki jo je ostavil Cuc cini. Ali bi se hotela pod njo podpisati?« »Kaj naj to pomeni?« je mrko vprašal možak. »V tem pisanju izjavlja dobri Cuccini, da zasluži edini on in nihče drugi kazen za to, ker vas je spravil semkaj. In dalje, da vas je s pretnjami prisilil, da ostanete tu.« »Nu, in vi?« »Tudi mene,« je odvrnil Oberzohn, ki ga ni vprašanje niti najmanj spravilo iz ravnovesja. »Kaj je na tem? Cuccini je mrtev. Ali ne vidite, da njegova smrt lahko reši nas vse? Ne obotavljajte se, prijatelj! Če ne podpišete, ste bedak. Tako! In zdaj pošljite dol še svoja tovariša, da tudi ona podpišeta.« Prišla je noč. Z zapada so se podili oblaki. Mrzel dež je jel padati. Gonsalez je sedel vstran od svojih tovarišev in je z vedno bolj naraščajočo bolestjo motril temne obrise hiše, dokler se ni izgubila v temnem ozadju. Kaj bi možje v hiši utegnili zagrešiti, je bilo poslej irelevantno. Ubili so stražnika. V očeh postave je bilo to umor. Poslej so mogli kopičiti grozote na grozote, zločin na zločin. Najhujše je bilo storjeno, najhujše so že zagrešili. Kazen je ostala ista: smrt. In Leonova, edina nada, je bila, da zločinci ničesar ne zvedo o smrti stražnika in s tem ničesar o kazni, ki jim je namenjena po krvnikovi roki. Nihče n(i dal ukaza za napad. Vojaki so bili v pripravljenosti, a to je bilo vse. Celo napad z letali je bila zgolj posledica nesporazumi jenja. Leon je videl, da je Cuccini padel. In ko je napočila noč. je sklenil doznati, ali nima hiša morda še drugega dohoda kakor samo glavna vrata. Letala so dosegla nekaj več kakor samo bombardman strehe s strojnicami. Pozno* zvečer je prišel posebni sel s fotografičnimi posnetki hiše, ki sta si jih vojaški poveljnik in policijski šef z zanimanjem ogledala. Leon je bas opazoval hišo, ko je izmad strehe vzplamenel bleščeč žarek in opisal polkrog. Četrt ure kas- neje je žaromet ugasnil, ker je bila policija pretrgala vod. Toda jedva uro pozneje je žaromet znova vzplamenel. »Oberzohn« ima tok v hiši,« je pojasnil Gonsalez. »Dinamo in motor na plin.« Poiccard se je bil odpeljal v mesto in je prinesel s seboj dolg in težak jeklen valj. Leon in Manfred sta ga nesla na prosto in sta ga pustila tam. Ves Čas sta bila besno obstreljevana s strehe. In čeprav so Oberzohnovi ljudje streljali kaj nesmotreno, je vrhovni poveljnik vendarle prepovedal sleherno pod vzet ie, dokler je bil še dan. 0 Polnoči >e prišel težko zaželieni Washington. Zakaj on je imel znanje, ki ga je vsem drugim nedostajalo. Leon mu je v kratkih besedah popisal kačjo sobo in njene prebivalce. Leon mi bil absolutno gotov glede kač; toda njegov popis je bil toliko blizu dejanjskemu stanju, da si je mogel kačji strokovnjak ustvariti vsaj približno sodbo o vrstah plazilcev, ki so bile tam zastopane. * Vse so smrtonosne,« je menil WashingRoosewelt«, da bi se z njo vrnil na pomoč svoji ladji, toda zmanjkalo mu ie denarja. Ameriška vlada je naročila kapitanu Cochranu, naj odpluje z ladjo >Bea« Amundsenovi ladji na pomoč. Cochran je Amnudsenovo ladio res našel in jo privlekel do Dutch Harbourja, od koder je s pomočjo jader sama prispela do Seattla. Finančni polom Amundsena je zbudi na Norveškem splošno vznemirjenje. Kralj, vlada in ljudstvo so skušali podpreti junaka polarnih krajev L denarno podnoro, ki mu jo je nudila domovina, je Amundsen oozimi 1. 1921 opremil svojo ladjo za sedem let in pripravljal novo ekspedicijo deloma po morju, deloma po zraku. Njegova ladja je odplula z novo posadko iz Senf tla, v avgustu 1922 je zamrznila severno od Vranglovetra otoka, prihodnje leto pa na kraiu, kier ie pred 43 leti doletela katastrofa ladio »Jeanette«. V novembru 1924 so dobili na Spitzbergih brzojavko, v kateri posadka sporoča, da je huda zima in ladja ie morala prezimo-vati pri Medvedjih otokih. Amundsen sam je kupil v Seattlu Jumkersovo letalo, s katerim je hotel v spremstvu r>oročnika Omdala prele-teti severna tečaj. Pri prvem poskusu 1. 1923 se je pa letalo pokvarilo. Na Spitzbergih je že potem čakala Amundsena pomožna ekspedicija, ki je ugotovila, da so tam razmere za start mnogo ugodnejše. Amundsen je torej sklenil leteti v nasprotni smeri in po preizkušnji vseh letal s; je izbral nemški enokrilni hidroplan tipa Dornier. Dornier je pa prodal ta čas vse patente italijanski tovarni v Pisi, ki je zgradila za Amundsena posebno letalo z dvema motorjema RolIs-Royce po 400 H P. Letalo iz trdega aluminija je bilo zgrajeno za pristajanje na kopnem, na vodi in s pomočjo sani tudi na ledu in na snegu. Zaloga bencina je zadoščala za 16 ur. Ker je pa moral Amundsen računati s poletom, ki bi trajal 22 do 30 ur, je stal pred dilemo: lahko bi letel v etapah, ali pa z dvema hidroplanoma tako, da bi sredi poti eno letalo pustil in vzel z njega bencin. OdloČil se je za drugi izhod. Ta čas mu je Mussolini poklonil tretje letalo, ki naj bi ga vodil slavni letalec Locatelli. Za ekspredicijo se je zavzel pisatelj Haakon Hammer, ki je pa s svojo gobezdavostjo in domišljavostjo vse pokvaril. Amundsen je prišel znova v denarno stisko in upniki so ga v decembru 1925 prisilili k poravnavi, iz katere je izšel kljub svoji slavi kot berač. Dva dni po finančnem polomu je bila pokrenjena na Norveškem akcija, da se Amundsenu omogoči polet na severni tečaj. Vlada je opremila ladjo »Fram«, ki naj bi odpeljala letalo daleč proti severu. Po vsem svetu so zbirali takrat prostovoljne prispevke za Amundsenovo ekspedicijo. Največ je prispeval ameriški inženjer Ellsworth, ki je dal 600.000 norveških kron samo za to, da bi ga Amundsen vzel s seboj. Tako je prišlo do Amundsen - Ellswor-thove ekspedicije z dvema letaloma, eno pod vodstvom pilota Larsena, drugo pa pilotov Dietrichsena in Omdala. 9. aprila 1925 sta odpluli ladji »Fram« in »ffoby« iz Tromso v Kingsbaa. 21. maja sta Anrumdsen in Ells\vorth startala, a drugi dan sta morala tik pred ciljem pristati. Letalo se je pokvarilo. Drugo letalo je pristalo blizu prvega na terenu, ki je onemogočal start. Nastale so strašne noči in bati se je bilo, da ledene gore obe letali razbijejo. Slednjič so našli junaški letalci za start primeren kraj, ki pa je bil zelo nevaren, ker je bilo treba startati na gladkem ledu, in letalo je moralo preskočiti ogromno razpoko v ledu. Šele 15. junija se je start posrečil in letalo s posadko obeh letal je srečno priletelo na pusto obalo otoka Nordgostland, kjer je vzela junaške letalce na krov norveška ladja »Sjoliv«. NESRAMNOST. Mlad bančni uradnik Janko daje že skozi dve leti vsako jutro, ko gre v službo, staremu beraču, ki stoji na vo* galu banke, 1 dinar vbogajme. Neke jutro pa se ustavi in reče: — Dobri starček, danes vam pa da* jem zadnji dinar. Jutri se bom namreč oženil in se preselim iz mesta. — Kaj, — se zadere berač, — vi se hočete ženiti na moj račun? Zahvala. Ob težki izgubi, ki nas je zadela s smrtjo našega dobrega očeta Filipa Supančiča smo prejeli od vseh strani mnogo dokazov iskrenega sočutja, za kar izrekamo našo najglobokejšo zahvalo. Posebej se zahvaljujemo gg. zdravnikoma dr. Hausu in dr. Šlaj-merju za njiju trud in požrvovalnost za časa bolezni; jezdnemu odseku Sokola in Ljubljanskemu Sokolu za častno spremstvo, zastopnikom korporacij in oblasti in vsem, ki so mu poklonili cvetja in ga spremili na njegovi zadnji poti. Maša zadušnica se bo brala v četrtek ob 7. uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, dne 12. septembra 1928. ŽALUJOČI OSTALI. Eligij Eber izdelovalec čepic. Kongresni trg št. 7. Ima v zalogi športne čepice od priproste do najfinejše vrste, po najnižjih cenah Izdeluje društvene, uradniške, služabniške in drazovrstne Cepiče po naroČilu. 1592 Posteljo omaro, nrmvaibiJk in drugo prodam ^ocemi. Naslov v upravi »Slov. Na-poda,«. 1630 Postrežnico snažno, poštemo, delavno, sprejmem za pospravija-nje parketnih sob za dopokfcan&ke me od 7- *• 11. Celovška cesta 14, f»ritlii&je. 1632 Uradnico aK dijakinjo sprejmem v oskrbo. So!učno stanovanje. Naslov pove uprava »SI. Nar.t. 1631 Hišnega oskrbnika ožemjenega, ki zrna opravljati! centralno k.mrj.a'vo in čigar žema bi skrbela za snago v hiš:, sprejmem. Ponudbe na: Dr. Celtebonovtiča, advokata, Beograd, Knez Mihaelova uEca 33. 1629 Prodajalko ugodne z-imanjosti, ki je že bila zaposlena v trgovini s storjeno žensko konfekcijo. Iščem. Nastop po možnosti takoj. Ponudbe na: F. J. Roset, Oteron, trgovina gotove daimske konfekcije, Zagreb, Gun-dulačeva 3. 1626 Skladiščnik za špedicijsko skladišče se išče« Upoštevali se bodo samo prosilci, ki dokažejo, da imajo večletno prakso v taki službi, obvladajo blago-znamstvo, so že odslužili vojaški rok, samci in so zmožni poleg državnega jezika tudi popolnoma nemščine. Prosilci nag* pošljejo svoje ponudbe z zahtevo plače, kojim je priključiti sliko, prepise spričeval in reference, na naslov, kojega bodo dobila v administraciji tega lista. 1620 Dvodružinsko hišo (novo) z vrtom v StoŽicah se ugodno proda. Vodovod v hiši Kupec dobi stanovanje dveh sob, predsobe, kuhinje in pritiklan. Dopise na upravo Esta pod •Ugodnost/1582. Šivilja z večletno prakso, zmožna slov., hrv. in nemškega jezika išče službo v konf. trgovini al; dam-skem salonu. Nastop takoj. Dopise na upravo «Slov. Naroda* pod «Marljiva»/l5S3. svetujemo Vam nabavo samo edino naj boljše in trpežno kolo in šivalni stio] „Gritzner" ter švicarski pletilni stroj .DllblOti samo pri Josip Peteline u LJUBLJANA. Telef. 2913 Za časa velesejma Paviljon ,11* prostor levo ori ZADRUŽNA HRANILNIC reg. pos. in gosp. zadruga z o. z. v LJUBLJANI, Sv. Petra cesta 19 Podeljuje vsakovrtne kredite, eskomtlra menice, inka- Sprejema nranilnt vloge na knjižice ali v tekočem sira fakture ter Izvršuje razen deviznih In valutnih vse računu ter ih obrestuje po dogovoru najugodneje. — v bančne stroko spada o^e posle ===== Kot pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loteri vodi poseben oddelek za njih prodajo, poleg tega proda rud' srečke Ratne štete na obroke por* zelo ugodnimi novo Urejuje: Josip Zupančič, — Zo »Narodnu udarno*; trmo Jezcrsck. — Za upravo 10 toaeratui del U*ta; Otoo (Jhriatot — Vsj v Ljubljani. —-___