cr 156 številka. V Trstu, v soboto ti ne 29. decembra 1894. Tečaj XIX. «»DIN<__„ uhaja pn trikrat na teden t ieMili i*-danjih ob torkih, četrtkih 'n aobot®h. Zjutranje isdnnje izhaja oh g. uri ajutraj, Tef.rno ]>a oh 7. ■n večer. - Obojno tadanj* »tane; »a j«.i«D mesec . f. — .DO, iiven Avstrije f. 1.40 m tn roecea. , , 2.so . . . I — pol Ista ... 5,- . ; , »m leto . . . 10.— . . lfl — M« nartške krti priloženi aarsćnine a« ne jsailje oitr. i'o*amične iti-?ilko ne dobivajo r pro-dajalnicah tobaka v Irttu po a nvj., V Ovriri po S nfć. Sobotno refierno izdanje v ln*f u S n«., v OorM 4 al. EDINOST Oglati »o rakune po tarifu t petitu; ta oailoTr' i debelimi črkami »e plačuje proitor, kolikor ob»«»(a • avadnih *ratic. I'o-ian« numrtniee in J irniKalirale, .!<»-mači oglati itd. *e -iiMmajo po«ogodbi' Viti iluplni naj tu po^iijaja urodtuitvu ulio« Casorrn i it. 13. V tako pismu mor. biti frankovano, kt-r nHfrankoT.iad ne n« spropinajo. Rokopisi *e n« trajajo. Naročnino, reklamacije m oblami spr« jeiaa upravniitvo ulica .Moliae pie-colo hit. 3, II. nadat. Odprte reklamacijo ■o proate poAtnioe. OImIIo aloven«ketfa političnega društva sa Pplmorako. ,r mM«««M )* m— t Našim gg. naračnikom n čitateljem! Razne ovire nam ne dopuščajo še, da razširimo svoj list v dnevnik z novim letom, kakor smo želeti. Zatorej ostanejo cene našemu listu kakor do sedaj in kakor »o Taž*-vidne na ćelu listu, samo sobotna večerna številka stala hode odslej 4 nvft. namesto 3 nvČ. V to sili nas okolnost, da sobotna večerna številka že nas več »tane, nego 3 nvč. Nadejamo se, da bodo naši mestni in okoli-čanski odjemalci to blagohotno iivaževali ter radi utrpeli en novčič na teden, ki znači za naa na leto lepo svoto, Mi se pa bodemo trudili, da list kolikor mogoče popolnimo ter zboljšamo. Uredništvo. Upravni it v. Shod zaupnih moi v Ljubljani. IV. Koncem sborovanja so podali triuSki in istrski zaupni možje nastopno izjavo: „Ker ao bili pri današnjem shodu odklo-njeni najbistvenejši dodatki in popravki nafti, izjavljamo tržaški in istraki za-upni možje, da nas danes vsprejete resolucije r celoti ne vežejo ter da se vsdržimo glasovanja o resoluc:jah v skupnosti. Pripravljeni pa smo v s i k d a r, kakor d« sedaj, podpirati nirodno stranko kranjsko, v kolikor bo de izvrševala i i s t i n A r o d n i in verski program. V Ljubljani, dne 20. novembra 1894." Is dosedaj priobčeuih treh člankov in is tu navedene resoluoije more soditi slovenska javnost: a) kakove so bile resolucije v prvotnem tekstu; h) v koliko ao se spremenile isto po želji naših aaupnib mož, in o) ali je bilo ros najslabše ono, kar so n a s v e-tovali Tržačani in lat rani?!" Podavši ves ta materijal slovenski javnosti, dovršili smo svojo nalogo v stvarnem pogledu. Aii ratni pojavi na abodu same m in po shodu, v listih in v privatnih pogovorih, nalagajo nam sila neprijetno dolžnost, da moramo nekoliko pojasniti svoje in slavnega shodovega pred« sudništva postopanje tudi v formalnem pogledu. Kajti vsi oni, ki so na aboru samem ćuli ustne ><)dbe o našem postopanju, in pa vsa široka javnost, ki je ftitala o tem v dunajski »Reichaposti", morajo »i misliti, da so prišli tržaški in istrski aaupni možjo v Ljubljano nečistimi in savratnimi nameni, aH, kakor so sodili nekaterniki drastičneje: da so ti možje prišli adelat škandal*. Da ae proti takemu domnevanju m o-ramo boriti z vso odločnostjo, to je pač jasno vsakomur, ako le pominli, koliko je in V PODLISTEK. Birdyjeva obitelj. Prigodba iz letu 1848-49. PobIovenil It. Kurst. Ta je bil žo oblečen. Iu čudno, — oblekel si je svojo najdn>gooenejso, najlepšo narodno obleko. Na strani visela mu je težka kriva sablja, v kojo so bili vdelani predragi kameni. Hodil je mirno po sob: sem in tja. — Slišiš vpitje P — vpraša Josip plam-tečih lio. Tomaž lahko tgane s pleči. — Vedel sem že naprej, da bo tako — odgovori mrzlo. — Pa so ne pripravljal v brumbo P — — Čemu t Pomore nas vseh. Nikedar se nisem bal smrti in se je tudi sedaj ne bojim. In ravno danes se smrti ne moremo umakniti! — Lahko se jej umaknemo, če ae la mora biti do tega vsakemu zaresnemu in o čistosti svojih namer do dna svoje duše merjenemu politiku, da ne pade niti senca knke sumnje na njegova prizadevanja in njegove nakane. Saj je mogoče, da smo v zagovarjanju svojih nasvetov in predlogov kasali — kako bi rekli hitro P — nekoliko več temperamenta, oigo je to običajno med nad vso (bero mehkimi Slovenci, ali mi poživljamo vse zbore-vatce na odgovor : ali smo le ta hip prestopili meje parlamentarne dostojnosti in ali smo le z jedno besedo kršili spoštovanje, kakoršno smo bili dolžni toli odlični družbi P Glasni smo bili pač in neizprosni, toda vsikdar dostojni. Da pa tiso bili toli odločni v zagovarjanji svojih nazorov, temu je jedini vsrok ta, ker smo si že popred, pn treznem in temeljnem premišljevanju, določili mejo, do katere sme sezati naša popustljivost s ozirom na ssotont in popolnost alovonskega programa, in so bili naši predlogi — to je bilo našo nnomajljivo prepričanje — minimum onega, kur mora obsezati slovenski program. Da smo pa bili tudi glasni, prisililo nas jf v to slavno predsedništvo shoda, kojega postopanje je bilo tAko, da smo morali soditi, da jn bilo to predsedništvo žo a priori n a-č o 1 n o nasprotno predlogom in nasvetom tržaških in istrskih saupnib mož. Kakovo je bilo miSljenje slavnega predaedništva o naših predlogih, razvidno je najbolje iz dejstva, da je hotelo, aklicevaje se na malenkostne formalnosti, kar eliminirati is posvetovanja vse n-iše predloge, da se je potem sbor čutil prisiljenega desavouirati to slavno predsedništvo koj ssčetkom sborovanja gledč nasvetov tržaških in istrskih zaupnih mož in da so se slednjič morali ii možje, ukljub soglasnemu sklepu vsega sbora, vendar še boriti a vso odločnostjo pri vsaki posamični točki za to, da ao prišli v razpravo njih predlogi. Slavno predsedništvo se je bilo pontavilo na uprav neizproano stališče nasproti najvažnejši m predlogom tržaških in istrskih zaupnih mož: da ni hotelo dopustiti niti pogajanj, ko bi bili morda naši možje pripravljeni nekoliko popustiti glede na Btiliaacijo. Po-r«ču?alcc ju kar dobil besedo in koneo je bilo pravdi. Slavno predsedništvo se je bito postavilo na trdo stališče : Cetorum oenseo — — —, da se no vaprejmo ta in ta predlog tilaških in istrskih zaupnih mož. Ali je bilo opravičeno to načelno nasprotovanje slavnega predsedništva nasproti tržaškim in istrskim možem, sodi naj čestiti Čitatelj po dejstvu, da jn zbor soglasno in navdušenjem vaprejel mnogokateri naš nasvet, iz česar sledi železno logiko, da je moralo biti vendar marsikaj dobrega v naših nasvetih in da ao morda ravno po prizadevanju naših zaupnih Brčuo in neustrašljivo branimo, saj nas je osem mož t Zidovi gradu so trdni; napadalci so pa, skoro bi rekel, neobnroženi, in kakor stoje, popolnem novurovani. Lahko so držimo uro in dan, dokler ne pride morebitna pomoč iz Kološvara. — — Pomorjeni bomo vsi I — odgovori Tomaž mrzlo, tako, da se nobena mišica no zgane v njegovom obrazu. — Pa bom sam branil dom I Jaz imam tu ženo in otroke, staro mater in sestro. Branil je bodem, če tudi sam ostannm ! — V tem trenutku vstopijo: Barnaba, Ši-n'on in žalujoča sestra-vdova. Barnaba ima v roki velikausk dvajset funtov težak buzdovan. Žaročiin obrazom in škripajo zobmi jo vstopil v aobo, Videlo se mu je, da ju bil namenjen kar sam stopiti pred divjajočo uino-t.co. Za Iljim prišla je vdova. V vaakej roki je držala nabit sainokre«. Zadnji je vstopil stari Simon. Jokaje in trese ae na vsem životu mož resolucijo zadobile na mnogokaterem mestu mnogo veljavnejše lice. To postopanje slavnega prodsedn'itva se nam je videlo tem bolj čudno, ko ae nam je vendar pred shodom zatrjevalo, javno in privatno, da bode na shodu vladala neomejena svoboda in da bode dobro došel vsaki nanvet. Vneti za stvar sanio in v očigled takim zatrdilom, lotili smo se pretresovanja resolucij tem zaresnejše, ker nas je vodila jedina želja, da tudi Primorci pripomoremo shodu do popolnega v t p e h a, ter da si ustvarimo program, a kojim bi mogli stopiti jasnim čelom pred ves svet — tudi pred avstrijsko alovanstvo. In bili smo tudi lojalni od prvega sa-četka: kakor amo povedali odkrito, da nebi mogli aa nikako ceno vsprejeti resolucij v prvotnem tekstu, tako nas je ailila naša lojalnost — in lojalnost je prva dolžnoat, so-sebno nasproti sorojakom — do izjave, da se ne moremo vezati na ukupnost vspre-jetih resolucij. Te naše isjavo pa ni amoti smatrati kot nasprotstvo do vs prejetih resolucij: mi se nismo izjavili proti temu, kar je v resolucijah, ampak vezati so nismo hoteli le zato, kor jo premalo v njih, ker na v i d i m o v stih glavnih načel našega programa, k o'r j i m n e d o b t a j o p r ajf-m a t i š k rga značaja, ker torej ne odgovarjajo našemu nazutu o p r o g r a m u narodne atrsnke Slovenskel Da niBiuo hoteli rušiti, ampak sidati, je pač razvidno is tega, da smo, ianebivši se vsakoršne občutljivosti — in tu moramo že reči, da nam je bilo prebiti trdno skuAnjo — vztrajali do zadnjega trenotka, udeleževaje se razprave pu svoji vesti in po svojem prepričanju z jedino želju, da sadobijo resolucije kolikor lo mogoče najprimermšu iico. A sedaj naj sedijo vai oni, ki ao bili na skodu, ali smo zares zaslužili ono demonstra* cijo, kojo so priredili na večer velik del zbo-rovalcev proti nam P Demonstracijo na podlagi — to že lahko rečemo — apokrifnega telegrama proti osebno navsočim zaupnim možem, ki ao imeli v svoji sredi polovioo odbora političnega društva dotične pokrajine, deželne poalauce, duhovnika, občinske svetovalce in zastopnike vsega naAcga stranskega novinstva pokrajine !!! Na podlag« telegrama, kojega odpošiljatelj nima poguma, da bi javno prevzel odgovornost za svoje dete in kojega do danes nismo mogli zaslediti, dasi so se zanimali za to akoro vsi zavedni Slovenci tržaški. Nočemo tužiti radi dogudivše ae nam krivico, ali vprašati moramo, da-li jo bila Z narodnega stališča in z mirom na sedanje pol oženje umestna taka demonstracija proti možem, — nočemo reči: prvobori-teljem naroda slovenskega, veliko preskromni smo za to — ali mo£um, ki so prišli s a - prosi pobluvno, naj se za božjo voljo opusti vsakatero nasilstvo. — Držite se srčno — pravi vdova mirno, kakor po navadi — no nmo so zastonj oddati življenja svojega ! — — Pojdite z menoj! Planimo na njo in razpodimo to vražjo zalego! — zakličo orjak Barnaba z bobnečim glasom in zatualinivši po zraku s svojim težkim buzdovanom, katerega jo vrtel, kakor bi bil lahki trs. — No pruuagli se — odvrno Josip, — Vstopimo so na rondelo, udkoder ustrelimo lahko vsakega, koji so uam približa in v naj-voiti Bili ho bomo bojevali na stopnioab posamično, eden za drugim. — — Jaz bom nabijala puške t — oglasi so vdova. — Za božjo voljo — zavpije Sitnou obupno. Do Bedaj jn le strmo zrl v tla. — Za božjo voljo, kaj mialito vendar? Niti kože jim ne Bmete opraskati ! Oo le enega užalite, poiočejo nas potem vseh ! Qo> stopat oni del nnroda naloga, ki stoji ravnokar v prv.i vrsti naše narodne vojske: ki so prišli naravnost iz vihre — is vrst narodnih mučenikov! Ali je bila umestna taka demonstracija proti možem, ki so prišli ii pokrajine, kjer so rojaki naši ravnokar zapleteni v obupen boj za vsako ped naše narodne lasti, ki so priili od postajankn slovenske, kjer se bijo ravnokar odločilen boj ?! Je-li bilo ume«tno in previdno, da se jo ravno tem možem v ,R<>ich*pn*tia podtikat Bog kak radikalizem in je bila detičn>i brzojavka sestavljena tako tendencijozno, du je bilo soditi, kakor da so so naM aaupni možje pregrešili proti dinastiškemu in kričansko-katoliškemu čutu, da so zahtevali vzajemnost vseh Slovanov, .tudi i n o z e m a k i h ter da sta jih slednjič zavrnila uničevalno gg. Hribar in Tavčar med frenetiškisa odobravanjem zbotovalenr. Brzojavki jo slodil v številki z dno 4. decembra poseben Članek — a isto tendencijo: sumničiti lantne sorojake, koje itak čez mero sumničijo in obrekujejo naši mnogobrojni sovražniki. Humničenja v tem hipu, v hipu najljutejše borbe, proti lastnim sorojakom t Je-li bilo to umestno, je-li bilo to lojalno, je-li bilo to — slovensko PI V tem dop'Mi pripoveduje dopUnik so slantj«, kako jo razsajal vihar proti Tržačanom in kako da sta že omenjena deželna poslutica zavrnila „isvestne radikalno življe*! V tej poslednji opazki tiči zopet najlepša denuncijacija. Porcčo nam kdo: čemu ho razgrovnto radi netaktnosti dopisniku jidnega samegu lista P Saj bi to tudi ret ne bilo vredno, da sc ni ylavno glasilo narodne stranke ojjetovano idcntifikoaalo z ono brzojavko in mi m dopisom označivši ju kot povsem objektivna in resnična l! Najlepša pa je tn — o ironija ! —, da ao mistiflkovali ruvno .IlDichupoHto*, to jo; glasilu onih krščanskih socijslistov, katerim v prilog — po predlogu g. Ura, Treola — so ruvno triaSki Slovenci glasovali dosledno obakrat, doiim je veČina zbora }>ri drugem glasovanju racveljavila Stroj prvotni Sklep, le da jej m bilo treba glasovati tudi za predlog tržaških zaupnih moi, to je: za zvezo sc slovanskimi opozicijatnimi poslanci! Žo po tem dejtilvu je lahko soditi o namenih dotičnoga poročevalca „Reichspoato" : ponižati pred narodom zaupne može Tržaško in istrsko ! Ta namera jo tem jasneja, ako pomislimo, da so na shodu prečitali jedino oni apokrifni telegram, nsperjeii proti naAiai možem, dasi je došlo toliko drugih brzojavk in pozdravov, da niso utegnili prečitati — kakor amo doznali pozneje — niti pondrava onih dveh mož, ki čujeta na imeni S p inči č in L a g i n j a ! —' vorite Ž njimi, potolažite jih, obljubilo jim vina, peljite je v klet, dajte jim mesa in kruha — — to nikakoršnega nasilstva no p >-čenjajtol Tomaž, govori ti ž njimi — — prosi ponižno stari mož, obruivAi svoj poglod k Tomažu, koji je šo vodno nosočutno pohajal po sobi, kakor bi popolnoma nič ne maral za ujihove bojne pripravo. — Vne zastonj! Zastonj jo vsak poskus brambe! — Zastonj bi bil poskus utolažiti jo t Naš pogin jo gotov 1 — odgovori mirno Tomaž. — Ne gubimo časa — reče Josip nestrpno. — Suomi orožje so steno, Barnaba, — daj vsakemu strežaju po eno puško; po-Htavijo naj so ob oknih žudnjo dirani biro ! Tukaj Hva midva dovolj. Ti sostrti pa utopi tu som »i o j okni, da to no zadene kak kamen. Ko boš nabijala puško, nu potiskaj krogolj pregloboko, da niti enkrat ue zgrešimo meri, > I« toki« proračesanim nk«iB naj bi se nali sanpni aotje ne postavili po roba P I 5«, tega ne moreno pri vsej svoji miroljubivosti. Nočemo opravičevjti trojega postopanja — tega nam ne treba —, ali oglasiti imo »e morali, da ves svet ^ u je tudi naio besedo. Sedaj naj sodi t Mi s« sodbo ne bojimo : vest naia jo čista, kakor so bili čisti naši nameni 1 MorJa je res, da smo se stoji* postopanjem nekoliko vskratili munji efekt shoda zaupnih moi, a tolažimo se s tem, da je itfir mm It pridobila. In če ie ni pridobila ničesar, pa smo vaaj preprečili se svojim postopanjem, da ni zgubila, kolikor bi bila lahko sga bile. Očita ae nam tudi, da se sedaj smejejo v pest iivestni ljubljanski krogi, sovraini vsakemu narodnemu napredku. Tu jo hudo, gotovo, in ludi nam krvavi irco, ko mislimo na to. Ali nam stoje naia načel« in čistost n a S e g a programa vitje, nego p» zasmeh narodnih nuSih nasprotnikov. Naj so le smejejo, tudi njim pride dan, ko so ne bodo stut-jali več — dun narodovega spoms-nja in sodbe t Ako pa hočemo, da skoro pride t* dan, moramo biti celi m o* j e a o e 1 i m i programi. Tako sodijo tržaški in istrski ia-upni možje in v tem »mislu so tudi postopali ns ljubljanskem shodu. Kdor menif da ao grelili, pa vrti kamen nanje 1 Odnošaji v Istri. (Nadaljovanjo govora poslanca Vek. Spinčićs v seji poslanske sbornice dne 14. t. m.). V jndni itevilki lista „0«s< rvatorc" is m»^eca novembra — navajam istotako is „Ilinovamenta" * dne 17. novembra — je litati (čita): .Efrkt demonstracij v Mri je nadkrilil stvar; avstrijska vlada je odnehala pred demonstracijami, dani je ni zaresne osebe, katera bi hotela prisnati, da bi dvojezične table škodovale italijanski o&rodnosti. A tu De gre za nšrodnost, kajti skosi mnogo stoletij avstrijske vlade ni Imela nikdar kako ikode italijanska n&rodnoit, ampak sa spremembo vlade. Qui capere vult oapiet. Oospdda moja 1 Sedaj ao mi je osreti le le na dvoje ugovorov. Ugovarjalo se je namreč, da so ostali mirni Hrvatje in Slovenci Primorske in sosebno Istro, ter se je sklepalo is tega, da so sadovoljni s jednojezični mi napisi tor ds ne ielo napisov v sv. jnm jeziku. Prvo, gospdds moja, je resnično, Slovenci in Hrvatje so bili res mirni; is trga izvedeni zaključek je pa povsem neresničen. S prvega začetka je bilo čuti glasove is ras-nih okrajev, da se hoče nekaj ukreniti proti tej akciji jednega odlomka Italijanov. Zmagalo jo pa menenje, da ni smeti sapričeti nikako akcije, in sicer c jedne strani zato, da n« bi mogli reči: Italijani sshtevajo to, Slovenci ono, ostane naj toraj vse pri starem. Pri tem ao ae pa ravnali tudi s nekega drugega »taliičs. Vedeli so, da isvestni krogi iele reakoije so strani Hrvatov in Slovencev (Odobravanje) in da se je hoteli doseči s tem, kakor sem rekel popred, da namreč ostane vse pri starem ; in osobito se je hotelo doseči s tem, da se odvrne pozornost od počenjaj* italijanskih izgreduikov ter da se ista vrže s vso silo proti Slovencem in Hrvatom. Tudi v listih, vladi prijatnih, govorili no — Streljati pa žo ne pustim — zaječi stareo potegnivli Josipa od okna — streljali ne boste, ne! — — Poberite se s poti, stari 1 — Ali mislite, da nas z blagoslovljeno vodo ubranite kamenju P F — Počakajte lo toliko, da govorim ž njimi — ječi Šimon. — Jas jih gotovo po-tolaiim in umirim. Potnam je in razumom tudi ojih jetik. Saj ho sami priprosti, dobri ljudje, sami dobri znanoi; precej grem k njim ! — Kaj pa vendar mislit, Šimen! Će jih prosit, umore te gotovo; če se jim pa urinega pokaže*, krotki bodo kot jagnjeta! Tu ostani, pa puiko v roko vzemi — reče mu brat. Starec pa ni več sliial teb besed. Tekel je po stopnicah doli, stopil skozi mala vra-tioa vrta od zadnje strani na dvor in začel jokajo in tugovaje govoriti besnećej množici. (Dalje prih.) o namišljenih nemirih v Rakiteviču, Hama, Karkavaih in Skednja ali Snrvoli in je došlo tudi do demonstracij dne 12. novembra v Trstu ali kako vso drugače so postopali tukaj! Ubogega namiljenega župana — on je pravo sa pravo predstojnik sela — Raki-tovikega in njegovega pomočnika ssprli so na golo denuncijacijo nekega odvetnika ter ju držali ssprta skosi tedne ter ata morda ie zaprta — dva od demonstrantov s dna 12. novembra v T-rtu koji rn kričali tŽivio Avstrija", »Živim Slovenci". TA ko je postopanje oblasti nasproti Italijanom in nasproti Hrvat »•». Videli smo tudi i t. oficijosnega lista, kaj so gospodje želeli s to reakoijo se strani Slovencev. Za oficijosni list v Trstu tsht* tamoSnjs demonstracija s dne 12. novembra toliko kakor vse demonstracije v Pirana, Kopru, Rovinju, Baleh itd., hvali, kakor da je to članek, pisan s občudovanja vredno smernostjo, sestavek v nekem italijanskem listu, v katerem se najhujšo napadajo hrvatski in slovenski poslanci, ter pravi, da je iporazumljenje med slovensko in italijansko stranko tem težavneje, ker j e konserva-ti vn ih Ži vi j ev osobito najti le najedni strani, na italijanski. To ste čuli tudi dane« it ust zastopnika mest istrskih. DA, kaj naj bi odgovorili na t>? Ali naj se jezimo? Menim, da ne; to je vzeti na snanje, obvestiti se o menenjih v vladnih krogih ter se ravnati po tem. Konservstivni življi f Gospčds moja ! Deielni glavar istrski, o katerem sem pripovedoval poprej, deielni odbor istrski, odvetniška zbornica v Trstu, sborovanje odposlancev v Kopra, v Trstu rasni iopanje, iupan Piranski, katšri ni hotel skrbeti sa red v mestu — itjavii je to pismeno in uitmeno — ti so lepo konservativni; injiai bi bito ie mogoče sporammljenje, toda le pod jednim pogojem : da se Hrvatje in Slovenoi Primorske odpovedo evojemu jeziku v uradih, v Šolah, d&: tudi v oerkvah, da se odpovedo svojemu obstanku, potem bi bilo ie mogoče sporatumljenje s konservativnimi iivlji k la dr. Risst. Dk, čuti je ie jeden ugovor: ali so more dati Hrvatom in Slovencem to, kar so daje Itslijsnom, ko se Hrvate in Slovence v Istri posna ie le kaoih 10 let P Predsleč bi saiel, ako bi hotel govoriti o bivanju Hrvatov in Slovencev v Istri — storim to drugi pot — ali kouststujem, da •o po papežu Gregorju I. že bliso 1300 let v Istri, in ds se je Istra ie v leta 1848, seveda v časih nevarnosti — ta dokument je priložil tovari* Bartoli — označila kot slovanska deiela. Šj takrat je bila Istra osna-čena kot slovanska dežela, in ie le avstrijskim v'adam is nnvejega časa gre tasluga in čaat, da so se po njih postopaoju v vseh strokah uprave poitalijsnčila cela mests, vasi, dk, tudi pokrajine. Ogledite si okolieo bujsko, Villa nova, Verteneglio in druge. Jas sam sem prepotoval te dele Istr«'; župnikov je, ki so pred 20, 30 leti v teh krajih prepovedovali hrvatski in slovonski, kjer se dsnes prepoveduje le italijanski. Po postopanju vlad novejio dobe doiU je tako daleč, da je vlada takč onemogla, da no more pribiti nedolžne table s dvojezičnim napisom, doilo jo ie tako daleč, da ae ne more slovenski propovedovati ali obdria-vsti misijonov, ker je to iszivsnje italijanske nArodnosti! (Dalje prih.) Proizvodnost, dohodnost, denar. Dne 15. decembra jo bilo predavanje za Triaike delavce v većih prostorih ,Dolav-dkega podpornega društva*. Gosp. Fr. Pod-gornik je uro raskladal pojme o denarju, kapitalu in kreditu. Iz vsega sem si zapomnil sicer mnogo, toda tukaj zabeležim lo nekoliko pojasnil, in sioer danes le polovica vsega predavanja. Predno je razlugaluc preiel k pojma o denarju, je povdarjul, da si je troba pojasniti tudi gospodaratveno lastnosti, ki se imenujejo proizvodnost (produktivnost) in dohodnost (rentabilnost). Dohodno je to, kar dajo dohodke, in ta, ki gleda samo na dohodke, utegne nakladati svoja goipodarska srodstva tako, da ista sredstva niso čisto nič proisvodna, njemu pa vendar donaiajo dobro dohodke; tisti, ki huče vleči samo rento, ae potrebuje, da bi se brigal tadi sa preisvodstve. T takem slučaju ao njegova sredstva iiktjnčno dohodna, nikakor pa ne proizvodna. Nasprotno pa utegne kdo porsbljati svoja ekonomiška sred-stvaprav proizvodno, da prinašajo gospodarstvu mnogo pridelkov ali isdelkov, ne da bi do-tičnik dobival primernih dohodkov. V slabih letih utegne dajati pridehk plenice več dohodkov, nego v dobrih letih, a vendar je bila proisvodnost plenice neugodna. Kakor posamičnik, morejo imeti tudi po cole skupine, dežele, driave, narodi za svoja ekonomiikn sredstva ugodne dohodke, no da bi vstvarjali tudi sr.nogo proisvodstev. Pri takih skupinsh so njih sredstva dohodna, nikakor pa ne proisvodna. Nasprotno pa so kake skupine, driave, narodi jako marljivi in proisvodni, ne ds bi dobivali sa to obilo dohodkov. To utegne biti sosebno tem, kjer pridejo take skupine pod gospodarsko ssvis-nost drugih. A'iglijs ima denar na posodi, Židje imajo denar pri drugih narodih in, ne da bi gledali na proisvodnost, vlečejo od driav in narodov velike dohodke. O Židih sosebno bi rekli, ds oni se ne brigsjo ta proizvodnost, pač pa sa dohodnost. Proisvodnost utogne biti tndi voliks, ne da bi bila na srečo narodov, kedar se posamični stanovi denejo na proisvajanje, ne sredstev sa saresne obče potrebe, ampak ta potrate in rsskoino iivljenje. V takem slučaju se proisvajajo silno velike vrednosti, ne da bi bile mnoiicam na korist. Zato pa je mnogo savisno od tega, na kako stran se denejo narodi ali stsnovi, da proizvajajo, s drugo besedo, da pridelujejo in isdelujejo gospodarske vrednosti. Interesi delavcev bodo v bodočnosti gledali ne le na poviianje svojih plač, ampak da se upreiejo tudi v tako delo, ki bode pospelevslo ne le bogsstvo jednih stanov, ampak človeštva v obče. Vidi se, kako vaien je rasloček med proizvodnostjo in dohodnostjo, ker nista vselej sdruženi, ampak je kaj dohodno, ne da bi bilo tudi proisvodno. Dežele, driavo, narodi pa morajo skrbeti sa oboje, da so njih ekonomiika sredstva proisvodna in dohodna, ne pa le proisvodna ali le dohodna. Na to nam je razlagalec pojasnjeval lastnosti, ki jih ima denar. Denar mora imeti najprej občo veljavo. Na to stran imamo različne vrste denarja. Kosi ali palica čistega alata, ne da bi imeli kako posebno obliko, imajo veljavo po vsem svotu in so toraj v resnici svetovni denar, pri katerem nič ne praiajo, is katere dežele ali driave prihaja. Ogledajo si, ali je kos pristno slato, in koliko tehta, pa je dovolj, da je ta kos veljaven sa vse kontinente nsle semlje. Potem imsmo kovani denar is slata in srebra, ki je namenjen le kaki driavi; v drugih driavah je pa vreden le toliko, kolikor je v resnioi v njem čistega zlata ali srebra. Driave imajo tudi drobii in bankovce. Ta denar je ie celo omejon na veljavo v isti driavi, in Čo gre čes meje, je savisna veljava takega denarja od kredita, ki ga ima ta ali ona driava pri drugih siinanjih driavah. Tako je obča veljava denarja različna gledš na obaeinost semelj, v katerih je v prometu. Denar mora pa imeti sosebno to veljavo, da je takč rekoč nakasnica vsakogar ni vsakogar. Če imam jas kak kos denarja, moram se nadejati, da ga oddam vsak hip sa tisto veljavo. Čo se pa moram bati, da mi ga ne vzame vsakdo in v vsakem zaželenem hipu, moj denar ni pravi denar. Zsupanje pa ima vsakdo in vsak trenotek le v denar is žlahtnih kovin, torej v zlati ali srebrni denar. Nadalje ima pravi denar veljavo konečne ali poslednje zamene. S pravim denarjem s tem, da ga oddam, redim jodenkrat sa vselej brez vsakega drugega vmešavanja, vse, kar je potreba, bodisi da kaj kupim ali pa kako dolžnost poravnam. Če kaj kupim, ne brigam se za nič več; če poravnam z denarjem kako obveznost, me ne sme nihče več terjati. Zavrlil sem vse in za vselej. To kaže, da denar mora imeti tudi običajno ali zakonito veljavo poravnanja obveznostij. Menjico so tudi obvezne, in vendar niso denar; one niso obče veljave, ampak so omejene na posebne kroge, n. pr. na trgovce. One niso tudi sredstvo konečnega poravnanja ; saj naposled jih morajo ie le spraviti v pravi denar. Menjice so dolini listi za ože kroge. Prav za prsv so tudi bankovci le dolžni listi, ker država ali banka je obvozna, vsak hip dsti sanje odgovarjajoče vsote zla- tega ali srebrnega denarje. Btakovei imajo veljavo ne saradi svoje vrednosti, ampak sa-radi kredita, ki ga ima banka ali driava. če dA meni driava bankoveo, desetak, posodim prav sa prav jas driavi ta desetak, a posodim ga jej, ker jej ssupam, ker se nade-jam. da mi utegne dati sanj vsak hip toliko denarja is slata ali srebra. Če pa nimam jaa zaupanja v banko ali driavo, tudi ne sprejmeta papirnatega denarja, ali pa ga vsamem 1» sa toliko in toliko, kakor se mi sdi, da bi utegnil vendar ie dobiti sa bankovec v slučaju samene s« kovani denar. V nemirnih ča<«ih ali ob krisah vidimo v resnioi, da omahuje veljava papirnatega denarja, in tu se vidi, da papirnati denar ne more imeti nikdar obče in konečne veljave, katero ima slati ali v obče kovani denar. Denar mora imeti sam v sebi svojo vrednost; druga je le umetna in nestanovitna vrednost. Denar je po vsem tem v prometu k o-nečni posrednik pobotanja dela sa delo ali blaga sa blago in obča veljava aa navadno in zakonito pobotanje ohvesnostij. Ljudje so polagoma dospeli in morali doapeti da slatega denarja. To ni veljal kak samovoljen dogovor, ampak narava slata je prisilila človeltvo, da smatra slato kot uajprimer-nile sredstvo sa to, kar imenujemo denar. Ljudje bi mogli posredovati sameno blaga sa blsgo, dela sa delo tudi s drugimi snovmi, in so tudi takč pomagali si tekom sgodovin«, in si divjaki pomagajo ie dandanes. Mogli bi tadi mi isbrati kako šival ali posebno iito sa tameuo drugega blaga ali poseboege deta. No vsakdor isprevidi, da bi človeštvo pri pieniSnem ali volovskom denarju ne moglo razviti ae v tisti meri, kakor se je dandanes. Denar mora imeti lastnost, da je ro3eo, da ima na malem obsegu veliko vrednost v sebi. Zlato in srebro ima najboljie lastnosti sa to. Ljudje potrebujejo raslične kose blaga ali več ali manj dela sa sameno; slato in srebro se da deliti na majhne in jednake dele, in po potrebi se ti deli sopet sestavljajo. Tudi rja ne pride ilahtnim kovinam do iivega; ni se bati, da tekom časa sarjevi ali se v skrinji kakor si bodi smanjia ali uniči slati in sreberni denar. Majhen koiiek slata ima veliko vrednost, in sato je pri-kladno. Bogati ljudje so saradi lepote vedno ljubili in cenili zlato; ie s tem je bilo sdru-žnno zaupanje, da za koiČek slata dobi človek vsak čas kupca, ki mu da drugega blaga ali stori druge usluge sa slato. I«to lastnost slata ljubijo ljudje ie dandanes. Petem pa ima slato ssmo po sebi svojo stalno in najstalnišo veljavo ne le v estetiikem, ampak tudi občegospodarskem smislu. Zlato se namreč dobiva tudi dandanes s velikimi težavami, ker je redko, potem, ker je treba rasmerno vedao mnogo dela sa določeno tešo ali veličino slata. Kar je tekom sgodoviue nakopičenega slata, vpliva na vrednost ti t tega slata, ki se dobiva is semlje dandanes. Vele J tega ostaje oeoa slata po-prek in bistveno nepremična. Takč pa ostaje slato najboljie merilo blaga in dela. Zlato je tehtnica, ki je tako natančna in stalna, kakor nobena drug«, to se pravi, nobena snov naie semlje ni tak6 prikladna sa denarno merilo, kakor ravno slato. Urejenje denarne vrednote, veljave ali valute na podstavi slata je najpopolniie; vse je zavisno od tega, da driave prav uredt svoj denar s pomočjo slata, in takč morejo tudi delavoi soditi, v katerem smislu si mora n. pr. naia driava utrditi veljavo svojega denarja, Zlato mora biti podlaga, a ta podlaga mora biti tudi dovolj obsežna in velika. Na tt.ki podstavi se more urediti pravi ras-voj vsega občega gospodarstva. — O kapitalu in kreditu bom poročal pa prihodnjič, da ne bom prekratek. X, Politiške vesti. Deželni zbori. Deželna zbora Galiiki in Kranjski otvorila sta se včeraj s običajnimi formalnostmi. Kriza na Ogerskem. V poslanski zbornioi je zahteval poslanec Apponiji pojasnila o vsrokih. zakaj je odstopilo ministarstvo, Dr. Wekerle je itjavii na to, da krona ni obvezana povedajj ministrom, zakaj ao zgubili zaupanje, vsied česar ne mere dati nikakega pojasnila. Pogreb kralja Neapeljskega se bode vršil dne 3. januvarja. Is Parila javljajo, da j« bil pri mini-sterskem predsedniku obad na Čast roškemu generala Čertkovn. Miniater jo napil earjn carici in earaki rodbini, slednjič tudi .hrabri maki vojaki in nje svesti teatri, carski mornarici". . . - Različne vesti. t Dr. Anta Dukl6 Is Opatije došla nam je sinoč, daai ne nepričakovana, vendar pa pretresajoča vest, da je Um umrl prvak in voditelj istrskih trpinov dr. A n t e D u k i č. In tako se akoro sagrne hladni grob nad motom, na katerega sgubi toči solse ves narod istrski. Ob tem grobu krči se nam srce v bridki boli, kajti udarec je tem ailoeji, ker ob tolikem pomanjkanju inteligencije res ne vemo, kako popolnimo nastalo prasnino. Dr. Ante D u k i č se je rodil v Kastav grada leta 1854 is očeta Antona in matere Antonije plem. Jeluiič. Prvo svojo mladost je preživel na Reki, kjer mn je bil oče stolarski mojster na brodovih. Tedaj ie se je sesnanil in spoprijasnil s obiteljo pokojnega brodarja Pajkuriea, kojega hčer je poročil Dukič pred dvema letoma. Pokojnik je katal velik talent v vseh naukih, koje je aavršil diplomom doktorja prava. Po dovršenih študijah bil je dlje časa v Trstu pri e. kr. finančni prokuraturi, kjer se je odlikoval svojo delavnostjo v vseh naiih druktvib. Posneje je odprl odvetniiko pisarno v P a s i n u ter je bil po kmečkih občinah tega okraja isvoljen v deielni sbor, v kateri lastnosti ga je imenovalo Njegovo Veličanstvo nameatnikom dežel negaglavarje. Zatem je bil dlje časa lupan občine pasin-ske in je občina pod njegovo upravo napredovala isborno. In ravno tamošnje nesrečne politične rssmere spravile so ga v botosen in konečno v prerani grob! Naj počiva v miru blagi mož! Blagi in plomeniti duh Njegov naj pla?a nad nesrečnim nirodom hrvatsko-iatrskim, kojega je ljubil ta usorni mož s vsem ognjem idejaln? svoje duie 1 V Kostanjevici na Dolenjskem umrl je minoli četrtek umirovljeni sodnik, gospod Vojteh C s n d o I i n i v 76. letu svoje dobe. Pokojnik je bil vaikdar svest in neu-stcašen narodnjak ter je moral svoječasno — v dobi Waserjevi — veliko pretrpeti radi slovenskega uredovanja. Naj v miru počiva | Za drulbo »v. Cirila In Metoda so. podarili nekateri pekovski pomočniki 1 gld., ker jim je dan sa krokanje prekratek. — Pri g. Bartelu nabralo veselo druitvo na sveti večer 8 gld. 20 nvč. — Na Opčinah nabral „oopernik" pred polnočno sv, maio sa odkritje neke copernije 60 nvč. Za boiisnlco, osiroma sa slovenske iole v Trstu je nadalje nabrala gospa Teresija Metlikovič 18 gl. 90 nč., katere so darovali: gospa Tončka Bisaldi 5 gl., g. Iv. Prolog 5 kron, g. Josip Koojančič, gospa Antonija Urdič, Laičak in Rod po 2 kro|i, gospa M. Ipsvio, Marija Lonček, Antonija Kvas in Pečenko po 1 krono; g. Karol Golja 70 nvč., g. Kvas 40 nč., gospe Pahor 20 nč., gospa Gaspertič 30 nč., gospa Marija Ribarič 2 gld. Triaftki Sokol vabi na .Silvestrov večer", kateri bode v ponodeljek dne 31. decembra 1894. v novi društveni telovadnici ulica Farneto (na voglu ulioe Amalie.) Vapo-red: 1. Buisčka koračnica: »Napried* udara tamburaški sbor. 2. M. pl. Farkai : .Vienao hrv. nar, popievaka" 2. Fr. Snhubert: vNa Moru* Flauto-solo, s premije*anjem glasovi rja, igra T. Protner. 4. M. pl. Farkai : .Sretan imendan" udara tamburaiki sbor. 6. Voršak-Kariiik : .Hrvatske nar. pjesme* udara tamburaiki sbor. 6. S. Gregorčič: .Hajdukova oporoka" deklamuje gospioa Vek. Kobalova. 7. Alegorična podoba : .Prehod stsrega leta v novo". 8. „Pozdrav novega leta*. 9. Tombola s gastronomičnimi, žaljivimi in praktičnimi dobitki. 10. Prosta zabava. — Začetek točno ob 9. uri sveČer-Vstopnina: za nečlane 40 nč., za člane 20 nvč.; člani doili v aokolskej obleki so vstopnine prosti. Reditelja sta brata J. Koojančič in Julij Mikota. ODBOR. Silvestrov večer. Člani .Slovanskega pevskega društva" priredijo na Silvestrov večer privatno zabavo v prostorih .Delavskega podpornega društva*. Prosti vstopnine so toli člani pevskega, kolikor člani delalskega društva in tudi po njih povabljeni. Za sabavo bedo skrbeli pevci. Odbor .Slovenskega pe v - | »k *ga druitva* je ukrenil potrebno, da se v tem, ko se duh veseli, ne sebi na telč. Na raspološenje bodo gostom gorka in mrzla jedila po prav nitk'h cenah, točilo pa ae bode tudi prav dobro črno in belo istrsko vino in aioer črno po 32 nč., belo pa po 36 in 48 nč. liter. Izborno pivo po 26 nč. liter. Poskrbljeno je torej vsestranski, zato se je nadejati obilne udelešbe. Tržaško podporno in bralno društvo pri- redi na Silvestrov večer v društvenih prostorih (Vis Stadion it. 19) veselico s deklamacijo, ieljivo tombolo in svobodno sabavo. Nastopi tudi .Rajbenčan s sftho robo". Vstop svoboden. Gostje io prijatelji druitva dobro doili. Prihodnji plotltl vonfiok plesnega odseka .Del. podpornega druitva* bode dnš 6 ja-nuvarja 1895. v Malljjevi dvorani (Via del Torrente 16). Zdravnik samomorilec It Pulja jav-ljaj< : Minuli četrtek je bil tu pogreb umi-rovljenega sdravnika pri o. in kr. mornarnici dr. Karla Melserja. Pokojnike spremilo je k večnemu počitku mnogo biviih njegovih to-variiev in prijateljev. Dr. Melser se je bil ustrelil na Sveti veter v gotdiču Lisinamore. Na Boiič našli so''truplo v cerkev idoči kmetje. Zvesti lovski pes pokojnikov čoval je truplo svojega goapodsrja in ni dopustil nikomur dotakniti se mrliča. Morali so ssto-rej vstreliti psa, da so mogli odnesti truplo. Vsruk Melserjevega samomora ni snan ; bri-kone nsmrtil se je, ker se ga je bila polotila velika raabarjenost in otnžnost. .Slovanski Svet* bodo izhajal od novega leta naprej kot tednik po nespremenjenem programu. Posamične itevilke obsesale bodo po 8 stranij; ako bode moino, sledile bodo tudi priloge. Novo v tedniku bode to, da bode odmerjeno nekoliko prostora interesom in potrebam slovonskega in slovanskega d i-j a i t v a in to po isreoni želji dijskov samih, ker s novim letom baje preneha izhajati .Vesna", dosedanje glasilo slovenskega di-jaitva. Prva itevilka novega tednika izide duč 4' januvarjs, po tem pa vsak petek. Coae so rasvidne iz dansinjega oglasa. Okradon sodnik. Včeraj dopoludne je zosliiaval o. kr. avskultant g. Hadrijan dr. Pascoletto razne svedoke v svoji pisarni ne mestni proturi. Ke je končal zasliševanje in je hotel oditi, ni več videl v veliko svoje ssčudenje svoje zimske suknje, ki je visela v isti sobi. Sedaj pa naj kdo poreče, da triaiki tatovi niso drsni I Vkradona suknja bila je vredna okolo 40 gld Samomora. Včeraj opoludne skočil je ras pomol Giuseppina blizo Llojrdovega parnika .Dalmasia* 53letni sodar Andrej Jermo, rodom is Tolmina, v morje in se vtopil, Prihiteli so sioer tskoj rasni mornarji in teiski nesrečniku v pomoč, spravili so onemoglo truplo tudi na kopno in poklicali sdravnika, toda ta ni mogel vrč pomagati, kajti Jermo je bil ie mrtev. Nearečnika gnala je velika bčda v smrt. Stanoval je v siromašni sobiei v podstreiju hiie Št. 7 v ulici Eoonomo, in ž ujim bivale so njegove tri hčere, od katerih je nsjstsrejia SOletna, ie dalje čase bolna, ostsli dve pa sti ie premladi, da bi mogli kaj zaslužiti. Ubogi Jermo bil je pa tudi dolgo časa bres stalnega saslužka : le sim in tfe seslužil je koji novčič. In tako je pre-iivljal dokaj časa sebe in svoje tri hčere. Siromak sgubil je konečno pogum in se usmrtil. Gorje aedaj ubogim sirotam, katerim se je umaknila s očetom njih jedina podpora I — SUetni mizarski pomočnik Rikard Davide, atanujoč v ulici Moiitussa hit, 12, I. nadstropje, savdal si je včeraj popoludne s kreo-lino. Bil je sam doma; njegova mati in sestra vstopili sti baš v kuhinjo, ko je bil nesrečnik že povžil strup. Klicali sti na pomoč, nekdo hitel je po sdrsvnika, toda bilo je prepozno; ko je prihitel zdravnik, je Davide ie umiral. Pripomniti je, da ae jo isti mladenič nekoliko poprej hotel vreči skosi okno na ulico, toda sadržala ga je sestra. Lani so je bil Davide obesil, toda takrat so ga pravočasno zapazili in ga odrezali. Na Sveti večer se je Davide pretepal v neki gostilni in takrat dobil je dve rani na glavi, od Ute dčbe pa je bil vedno otožen. Pijanec, a ns samomorilec. Dnč 26. t. m. popoludne vstopil je 32lotni težak Jos. Brgoč, stanujoč v ulici CarpUoD h-it. ],v neko gostilno bliso ulioe Scussa. Brgoč je bil popolnoma pijan, Sedel je za mizo in naročil si jeclja je kosaree vina. Kmalo zate« pa je pade. vtnak na tla; ust.* so se mu penile in stokal je, da so se prestrašili vsi prisotni. Ker pe je bilo na misi poleg Brgočevega kozarca rastreieoih nekoliko ivepljenk, mislili so ljudje, da se je revie tastrupilo, aato ao tekli po stražarje na policijski knmisarijat v ulici Scussa. Isti so odvedli stokajočega Br-goča v blišnjo Leitenburgovj lekarno, kamor so poklicali sdravnika a zdravniike postaje. Ta je konststoval, da si Brgoč ni savdal, umpak da je prav iivinekn pijan. Z velikim trudom odnesli so ga v bolnišnico, kjer so ga saprli v oddelek sa pijance. Umrla obsojenca Kakor se naši čč. čitatelji izveitno ie spominjajo, bil je v poslednjem zasedanja tukajšnega porotnega sodišča med ostalimi obsojen tudi R>ksrd Piacentin', ker je bil v družbi t drugimi ukradel cel vagon aladkorja, odnosni nleparsko isvabil južni šelesnioi dotični sladkor. Piacentini umrl je minoli četrtek v jetniški bolnišnici. — Svoječasno sporočili smo, da je uradnik Rot-iildove banke v Frankobrodu, Rudolf Jager, poneveril banki lepo svotico 1,700.000 nemških mark, ter da je dobil ta to poneverje-nje 10 let joče. J&jer je umrl dnč 26. t. m. v ječi. Veliko poneverjenjo v Novem Vorku. 54 letni knjigovodja banke .Shoe and Leather Bank* (banka ss Čevlje in usnje) Samuel Seelj poneveril je banki ogromno svoto 354.000 dolarjev (bliso 800.000 gld.) in pobegnil. Pri sleparstvn, ki se je vršilo skoz 9 let, pomagal je neaveetnemu knjigovodji odvetnik (poprej briveot) Friderik Baker. Pomagač Baker ae je utopil in so našli njegovo truplo, o Sieljju pa ni sledu. Menda jo je udaril v Eropo, saj tatovi in sleparji is Evrope navadno pobegnijo v Ameriko. Redka ZapIlMIna Te dni umrl je v Mar-silja ns Francoskem grški trgoveo Zafiropulo. V svoji oporoki volil jo ogromno svoto 6Vi milijonov frankov v dobrotvorne svrhe. Med temi je svota 125.000 frankov, ki se ima rasdoliti kot dota za one otroke, ki ao ae rodili v tednu po Zofiropulovi smrti. Obresti dveh milijonov naj ae razdelijo vsako leto med uboge v Marsilju in Atonah. Bivši francoski minister Rouvier, ki jo svoječasno služil kot knjigovodja pri Ziftropulu, dobil je 50 tisoč frankov .v spomin*. To jo pač .hvale-šen spomin* 1 Dobri ielodci. Mitar Friderik V. v N. poslal je uredniitvu nekega tamošnjega lista ta-le dopisič: .Ker so zanimate za take stvari, javljam vam udano, da so moji otroci, nsmreč lOletna hči in dva fantiča, jeden 9, drugi osem let star, pojedli na Miklavžev večor poleg navadne večerje še 9 komadov belega kruha, 34 jabolk in 1 in pol kilograma orehov. Prosim, da objavite to v vašem lietu med rasnimi vestmi pod ssglavjem .Otroški šelodčeki*4. Tatovi v konzulatu. Dne 28. t. m. ulo-mili so nesnani tat.ivi v avatro-ogerski generalni konzulat v Mirzilju (Francoska.) Kakor ae je pokaialo posneje, trudili so se tatovi vso noč nad ielesno blagajno, ne da bi se jim bilo posrečilo odpreti jo. Potem ao, menda is jete, deloma raztrgali, deloma sežgali več nevažnih uradnih listin. Ukradli pa so le malenkosti. Odbor „Tržaškega podp. In bralnega druitva* prosi vse dotično Člane, ki so zaostali a (ednino, da isvolijo isto tskoj poravnati. Konec leta je tu, torej treba je zaključiti račune. Policijsko. VČoraj je 401etni mizar Josip Piiler v družbi dveh vojakov c. in k. mornarice popival, no ds bi mogel poplačati račun. Veselega mizarja odvedli so strsŽarji v ulico Tigor, po vojake pa jo prišla .patrola* in je odpeljala v zapor. — Polio. ofio. g. Tiz zasačil je včeraj v ulici Aroata dva tata, katera sta nesla vaak po jedno svetilnico, zavito v cunjah. Ker g. Tiz pozna svoje ljudi, odvo-del jo oba ptička v zapor. Pri Oberstru naAli so poleg svetilnice dva vetriha, komad aveče in nekaj žveplenk, pri Aržonu pa svetilnico in nekaj iveplenk. Najnovejše vesti. Budimpešta 28. Kur so trdili nekateri listi, da kardinal Schlauch ni prišel v avdi-joncije na posoben poziv cesarjev, izjavlja .Usg. Post", da se je kardinalu uročilo povabilo k avdijenoiji že dne 23. dnonmbra v Velikem Varadinu. Are« 24. Ta sem je dnpela ratna vi soka gospoda, da se udeleži pogrebnih slav-nosti kralja Neapelj«kega. Rim 29. Papež vsprejme dne 30. t. m. v svečani avdijenciji posebnega ruskoga odposlanca kneza Lobanova. Peterburg 29. Iz Instero pokrajin došlo je baje 80 proienj sa dovoljenje osnutja no vih listov. „Slovanski Svet*, dosedanji polumesečnik, izhaja v Trstu od novega leta 1H95. redno ob petkih kot te d n i k na 8 velikih straneh s slučajnimi prilogami po 4 stiani. »Slov. Svet" priobčuje politiske članke o Slovanih v obče, o Slovencih posebe, leposlovne spise, kulturne in književne stvari, ki se d os taj ej o Slovanov, potem zgodovino in pomen cirilo-met (»dijake cerkve za te Slo.ane, oličeslovanski litera-tnrni jezik vseh Slovanov, slovansko kulturo in obče kulturne vezi Slovanstva. V vsaki številki prinaša po jedno pesem s slovenskim tekstom v latinici in cirilici poleg ruskega izvirnika ali prevoda, potem nekoliko ruskega teksta s tolmačenjem slovarja in slovnice. Hrvatske in srbske pesmi se tiskajo v izvirniku; v hrvatskem jeziku se tiskajo tudi članki, dopisi itil. Leta 1895. se bode razpravljala zlasti metrika jugoslovanske narodne poezije, »lluske drobtinice*, dopisi, poročila in novice s primernim presojevalcem se vrstč v vsaki št., jednako se navajajo literarna dela in časopisi slovanskih narodov. Važna književna dela se obsežniše naznanjajo. V obče pa se združuje kritika s stališča slovanskega kulturnega programa. Letos imajo interesi slovenskega in slovanskega dijaštva poseben prostor v .SI. Svetu". Sprejemajo se tudi inserati. „Slov. Svet* stoji za vse leto 5 gld., za 1. 2 glil. 50 kr., za »/* «■ i gld. 25 kr. Za učitelje, učiteljice in dijake stoji za vse leto 4, za «/» I. 2 in za V4 I. 1 gld. Zunaj Avstro-Ogerske na leto 6 gld. 50 kr. Naročnina in inserati se pošiljajo upravništvu v Trst. Uredništvo in upravniitvo tSl.Sv.u v Trstu. Književnost. Ilustrovanl narodni koledar za navadno leto 1895- Uredil in izdal Dragotin Hribar v Celju, Letnik VII. Cena elegantno vezanemu odtisu 1 gld., broširanemu 80 nč. — Koledar jo v Bvoji zunanji obliki krasen, po svoji vsebini bogat, ima tudi mnogo iluatracij. V zabavnem dolu je na prvem mestu životopis dvornega svetovalca g. Fr. Šukljeta, potem sledita životopisa in podobi dr, Jos. viteza Zhismana in Fr. Račkoga. Slovenci mogli bi biti ponosni na ta koledar, ako no bi bil v njem nesroćni životopis Šukljejcv. NaglušHti moramo javno in glasno, da bo s takim pihanjem nikakor no strinjamo, ker se strinjati ne m o r o m o. Dr. Fr. Rački in pa Šukljo t Kdor ima le nekoliko tnktnosti, no spregovori teh dveh imen kar v jedni Bapi. — V ostalem je koledar vreden toplega priporočila. Popotnikov koledar. Ravnokar jo zagledal beli svet in ae dobiva pri podpisanem urodniitvu „Popotnikov koledar* sa slovensko učitelje 1895, s popolnim imenikom iol-skih oblastnij učiteljišč, Ijulik'h šol iu učiteljskega osubjs po južnom Štirakem, Kranjskem, Primorskem in slovenskem delu Koroškega po stanji v začetku šolskega lota 1894/5. Cena elegantno v platno vezanemu komadu 1 fl. 30 kr. (po pošti 1 H. 35.) Naroča se najbolje s poštno nakaznic*). Uredništvo .Popotnika*, Maribor Rel-berstrasse it, 8. Trgovinsko brzojavka. Bndlmpoita. Pioniru za apnmlad • 69 C00 Koruzi! »n jessu 1895 ti,Hl ilo <1.92 Ovph z« »ps-mU HO, od Hit kil. for 6-80—6.85. lo^intoi 6 20- 8 10 j proso 600—6-flO. Pionira: Srednjo ponudbs. PopraAavanj« omejeno. Trg jako mlačen, ceno padajoče. Pro Ulo noje 12.000 met stot. Vroina: mrzlo. Praga. Noraliuiruni sladkor r.a januvar f. 1140, februar f. 11.50. Jako mlačno. Vmno : burja s Hnoifom. Praga. ContriTu^al nori, po. 40275 124,— 9*85 mi 77' 4ti JO ▼feraj 10O-5 100 10 124.10 «805 403-10 1'23 90 »•M 60.80'/, 44-80 (C. razum )• na dekla Ki ■ earla« vrrt.) Ectnaći pridelki. Ona od for. '1« fur. FšjI: Kol s....... . 100 K. 11 .KO 11.75 M uidoloni .... 9 M 10 50 svetlenideči .... f>.50 _ temnomdeči . , , _._ —.— kanarček..... ___ — .■— bohinjski .... 100 K. 9.75 ___ beli veliki .... _ 10.25 _,_ „ mali..... . a ».— Zeleni, iloljgi . . . 10 SO n okrogli . . , • » H.ftO —.— mešuni hrvatski . . , „ 7.60 7.75 8 2Š „ štajerski . • n ».— Maslo fino štajersko . . . a 92- 96,- Ječmen it. 10...... 9.50 9.75 „ tt...... , _ 10. - 1025 , 8...... 11.— 11-26 ZalJ« kranjsko...... • a fl 50 —.— Kapa „ ...... • a 5.76 5.75 Krompir, sta j ur.sk i . . . 3 10 3.25 8.75 59,- Leia,kranjska...... Speh ogeraki...... aut ogerska...... • a • n 9.— 49.— 10. -50. 63.- 54 — Kiva Mocca ...... . n 190. 192.- Cejlon 1'lant. tina . 182.- 184.- . Perl .... • n 189,- 191,— Java Malang . . . . n ___ — .— Portoricco..... _. — —• — Guatemaia .... 157.- 15»!- Han Domingo • , , i. 156. — 158.- Halabar Plant. . . . 172. - 174-— n native. . . * N _, _ __ _ Laguajra 1'lant. . . • * 170.- 172*— „ native. . . • H —,__ __ Santos uujiiniji . . • n 150,- 161.'- „ srednjo tint . • 147,- 148. - , arednji , . , • Fl 144. - 14«.- „ ordinnr . . . r 131.- 133 - ltio oprani .... * n —, _ ___ „ najfiniji .... 147.- 14». — „ srednji .... • 141.- 143- Sladkor Centrifuga! 1. vrste KiO K. 28.25 24.7» Cnucasnt .... • n 29.50 30.— v glavah .... 11 31. 30.2» razkosani .... • fi 30.— 30.25 Bil italijanski tint ... . 100 K. 19.— 19 60 „ srednji . . • 18.25 18.7» Japan fini AAA . . , • 17. - _. _ n MTodllji .... • » 15.50 —._ Kaugoon eztra .... • n 13.25 — .— I..... n 1260 - .— 11. .... H 9.- _. _ Patrolaj tuski v sod h . . * M 18.S.5 — •_ v zabojih od kil 6.80 Olja italijansko najflneji . 100 K. . 64.- 66. „ srednjefino . » 66.— 57. - bombažno, amerik. . . 34.- 37.- dalmatinsko ..... 32 — 34- Llmo&i Mesiniki .... 8.— 5,- Pomaranča B .... a,— 6.- Mar.dbljni Dalmatinski . . . 100 K, 58- 58.- > 1'uri..... • n 01.— 63. - f njoll ........ » 84 — 88.— a liči Diilmiitinski .... _._ , Puljeski ..... * n a25 8*7» S okva Pulješke .... • H 12 50 13 — „ Grške v vencih 12 50 13.— Sultanlaa ....... 30.- 40.- Vamperll........ 01 v. oa......... 23-— 24.- * n 5:8.— 84.— Polanovkfl srednje valikosti 1 " 88.- , veliko . . . . Jaava „ — .— ___ 9 male.....J f * 41.- - .— sianlkl v velikih sodih • H 18.- . T '/,. . . * a --- 7. Trgovina z li Cone Kranjskega in Štajerskega lesu v poslednjih 14 dneh, postavljenega na kolodvor Trstu (To so cene, po katerih plačujejo trinšk trgovci z lesom). Jelove tleske 20 mm 8/14" 19X20 . 7/14" „ skurete 13X14 . 7/14" 14X15 „ 7 14" „ remcljni (morali) 70X70mm 36X70 . 80X80 „ 40X80 „ 90X 90 . 46X90 n 100X100 B 100X110 „ Uukovo dile (testoni) 20mm8,10" n mlinci (tavolotte) hrv.8/10" rt „ bistr. 8/10" P > rratničili (Meri) 3 3, 3/4, 4/4, ......... Tram i 4/5, 5/6, 5/7, 6/8, 7/9 od 5— ta m. 30—33 kr. kub, » 8/10 in 9/11 C—12 m. 34—3fl „ „ Bordonali 10/12 in naprej for. 13—15 kub. inctor. Trgovinu jelovim lesom] ni imel« v conah zadnjih 14 dnij nikako spremembe. Izvoz jo liil napo. raenljiv, o-iobito na Grško, čemur je iskati vzroka v zopetnem padanju valuto. Po bukovini, to je buUo-Tih mlincih in dilcah, je povpraševanje vedno živo in so plačevuli tukaj na kolodvoru za ililco (to-stoni) do gld 25.60 mniite, za mlince do gld. 11.—. f. 52—58 za 1200" n 38 - 42 , „ rt 28-31 „ . . 3 Si—33 r „ 25 27 „ « 13-14'/, , 32-34 , „ 1«—17 , B 40-42 , „ 20-22 „ , 82-04 , , 72-74 „ . 22-25 , n »'/»—10, - 7'/,-«'/, ud 2o do Trgovina. Moka in otrobi. Moka. Tudi to leto si; ne zaključuje prevenelo za ta izdelek! Mi-nolo loto tožili smo sn o neznatni kupčiji, ker so takrat bile cene nizke ; letos pa se moramo tožiti o žalostnem stanju tržišča še bolj, kor sij cono okolo 2 gld. Ae nižjo, nego so bilo lani. Ne govorimo o tem tednu, ki jo bil teden praznikov in torej ni bilo mo« g'.'čo veliko kupčije ; govorimo o letu ki so bliža zatonu in to Uto bilo ie v njega celoti jako žalostno za ta izdelek. Primerjajmo ceno ki ao bilo lani koncem leta, z današnjimi. Takrat stala jo št. 0 f. 14 10, danes Btnne f. 12 — ; it. 1 takrat 13 40, dano« f. 1140; nt. 2 lani f. 12 50, letoa f. 10-80; št- 3 lani f. 11-80. leto« f. 11-40; št. 4 lani f. 11'— letua 10-10, OitaJe številko imajo prilično i»to aone. knkorAno so bile lani, ker so nizko vrBti vzdržujejo, ker prinaanjkujo koruze in zato jo po njih živahno povpraševanje. Otrobi in drobni otrobi so v istem položaju, kakor smo sporočili poiled-njič. Goved. Od 20. do 26. t. m. prodalo so je v Trutu 491 volov in 48 krav klavno živino in Hioer 22 volov iz Kranjske, 302 iz j Hrvatske, — iz Istre, 164 is Bosne in 3 I domači. Plačevali ao i« : voli \t Kranjske po f. 45. — do 48 — ; voli it Hrvatske p<» f. 42.— d.. 43.—; iz Istro po f. —•—do —_; is Bo«ne po f. 43 — do 44.— in d-mači po f. 45'— do 46 — * domačo krave po f. 43,— do 44' — in krave iz T'alijn po f.—.— do — •— kvinfal mrtvo vage. Seno in slama S ono I, vrsto prnl*jalo se jo v tem tednu po f, 3 70, II vr. po f. 2.60 lama Vr. po f. 2 60. in II. vr. po f. 2 20 kvintal. Surovo maslo, jajca in kokoši Kranjsko ntrovo maslo prodajal i se je v tem tednu v partijah od 20 do 30 k p. po 94 do 96 nč., v part. od 30 do 50 kg. po 90 do 92 nč., furlansko surovo maslo v part, od 20 do 30 kg. po f. 1.04 do f. 1 06 in v part. od 30 do 50 kg. po 1,— do f. 1,04 kilogram. Tolminsko surovo maslo I. v-nti po f. 1.08 do 1.10 kilogram. Jajca na dobelo po f. 3 40 do 3 60 sto komadov. K o koš i po f. l.io d» 1-35 komad, pilčeta po f. 1-25 do f. 170 par. Krompir, navadni, na dobelo po f. 3.50 do 4 — kvjntHl. M." SVOJI K SVOJIM! Gostilna Ivana Trevna Vi'.1!.*" 29. ie priporoma ilovenskomu občinstvu v obilen obisk. Točijo ae zmirom Izvrstna istrska in okoličan-ska vina po mijnižji ceni. Točna postrežba z gor-kimi in mrzlimi jedrni. 2 — 52 Bratje Ribarič, SSS:;^jfift zaloge v Tritu: Via Ihmdnrtu At. 1, Pimia detla Vali« 2, ria Mrt don ni na 2, Piazzetta Vordaiuoli 9, z ubodom tudi v ulici Tbrrmte, po najnižjih oanmh. Oglje I. kakovosti karbonina, kok, drva n.i motre itd. Nuročbe so ipre-mljejo tudi z dopisnico Alojz Suppanz, urar, Cono ^števil k n 89 v Trsta sprejema vsakovrstna, v njegovo stroko spadajoča naročila. — Govori slovenski. Lepa hiša z pvenii nadstropji, pol ure oddaljena od Trsta, ob cesti na Prošek, prav pripravljena za prodajalnico ali gostilno, je na prodaj. - Natančneje se poizvtS v Kavami Commercio pri los. Vodopivcu. Jak. Klemena TRST MT Via S. Anton i o fit 1. priporoča častiti m svojim odjemnikom in slavnemu občinstvu novo prlapalo blago r.a možko in ženske obleke, volnene rubco in pletene /»vratnike, spodnje kitlje pletene in iz štofa, ogrinjala iz flanele, barhent beli, sivi in rnzuobarvan, maj«, spodnje hlače iz volne in kotonine, nogovice volneno in is kotonine, rokovico, flnnul za obleke, srajce bele i« v raznih barvah, ovratnike, zapestnice, židano ra-f ratnike za moike, dežnike, žldaiin robce, čepico volnene komai.', volno ca nogovice, koiuh«vino in tnufe, kakor tudi vs« ostalo predmete zu pouk v ročnih delih v ioluh po najnižjih cenah Pri vaeh uaročbah zagotovlja točno in pošteno postrežbo Podpisani je kupil „«n blooh" od »tečajne mase trgovino M. MILIC na voglu Piazza Gadola in Via Nuova 27. t*r naznanja p. n občinstvu, da dufinn je storil potrebno preskrbeti trgovino z novim blagom, prodaja dastdaujo blago po najnižji razprotlajalni ceni. I'i i poročajoč ao »lav. ilovenskamu občinstvu za nsaogobrojno obiikovnnje, bo eži Josip llebech. Vozni listi in tovorni linti v Ameriko. Kraljevski belgijski poštni parobrod .RED STKARN LINIE* iz Antverpsna direktno v New Jork Sl Philadelfljo konnosijonovatia črta, od c. kr avstrijske vlado. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cosijonovitni zastop 50—1 „Red Star Linie" na Dunaju, IV WeyringergasBO 17 ali pri Josip-u Strasser-u Stadt-Bureau & commorcielttr Correspon-dent der k. k. Oesterr. Staatsbahnen in Iiin8bruck. rojačnica za možke, spojena i iiieloraip perila za možice in ienake A. ŠČUKA Via Farneto TRST, it. 34,1 nadst. p i poroča se za vsakovrstna dela krojaške obrti za moike obleke, kakor tudi za izdelovanje perila za moike in žensk« Delo izvrši natančno po meri in ceno. Otvoritev novega prenočišča in restavracije Al „Moncenisio" Plazza delte Legna it. I in Via Torenta. Podpisani priporoča slavnemu potovalnemu občinstvu svoje popol ioma novo sezidano in elegantno vrnjeno prenočišče te restavracijo po zmerni ceni in poSteni postrežbi. 8e štovanjem ^ A. Tuzzi. t £••*) MIMNC^IIMIIMMIIMM Zaloga piva* pivovarne bratov Reininghaus v Stainfeldu — Gradac 1K6 Is pri A. DEJAKU, junior, v Trstu, via degli Artisti št. 8. zastopnik za Primorsko, Dalmacijo In Levant. 2 ziatl 13 srebrnih kolanj. 9 čutnih la pritaalalh diplom. Kvviidlna restitucijska tekočina c. in k. priv. pialna voila za konje. Cena steklenici avstr. v«lj. «ld. 1.40. Rabi 30 'et v dvomih hlevih, v večjih vojaških in zasebnih hl«vih kot krepčilo pred m delom in po težkih delih, proti po-ditvani, izvinjenjem, otrpnelost kit itd. ter dajo konjem tiopehno moč za brzo tekanje. GLAVNA ZALOGA: Fran Iv. Kmrlzda c. in kr. avstrijski in kr. rumtinaki dvomi založnik, Okrožni lokar v Korntvburtfu prt fiumnf*. Dobiva so v vseh lekarnah in drogerijah Avstro-Ogrsko. Paziti je na zgornjo varstveno znamko in zahtevati je izrecno: II. Kwicdino restitncijako tekočino. „Tržaška posojilnica in hranilnica" (rogislrovana zadruga z omejenim poroštvom) Via Molin Piccolo it. 1. I. nadstropja. Daje posojila na menjice in intabulacij<< proti ®°/o obrestim, na zastavo «rečk in vrednostih papirj v pa proti 57,°/o obrestim. Od hranilnih ulog plačuje po A0/, obresti. Uradni dnevi so: Vsaki dan od do lil. uro dopoludno in od 3. do 5. popoludne, seveda izvzomfti nedelj« in praznike. Izplačuje se vsaki ponedel jek od 11. do 12. uro dopoludno. In vsaki četrtek od 3. do 4. uro popoludne. Olavni deleži veljajo po 200 kron Zadružni deleži so lahko plačujejo v mesečnih obrokih po 1 gld. tor znaAa vsaki deloi 10 gld. 1— ifi FRIDERIK # SIEMENS Dunaj. Tomrna c. I prir, aparatov n razsvetljavo i» kurjavo. TX'i. Ataerntraaite 20. Najnovejša plinova svetiljka za zanunjo razsvetljavo: Regenerativni plinov solnčni gorilec S 75 uilstutkov ceneji, knknr eluktriSke bočno ^vetiljke, a daje njim jednako svetlobo. Nadalje zi dvorane, delavnico, prodajalnic.- i. t. d at»polakušana ventllujoče re-generativne plinova avetiljk« te. plinov« avatlljke v steklu, katero se morejo rabiti povso ii in so pri ■ crne za vse slučaje. Uv.-dene bo po vsum sveiu. Cenilci in proračuni zitatonj. Glavni zastopnik za Trst: HENRIK VAGNER, Via Cariitia 4. Uaorol laatonj in franko! azgpejeoanfe stanooanj, kakor tudi oerkvA, šol, dvoran, prostorov itd. Jo mogoče le po Sioiu«-oviiu za gas (plin) prirejenim pečim ki ae lahko *yrr\jrja brez oglja brez pepela, brez gaj, brez smradu, so nesjpri-kl«đneje i najzdrskvaj* vale t! pazppoatuj oče gorkota S Najbolji« peć ka>- se dostaje moči razgrajevanja ali trpeZnosti. ~ Mnogo najbolfiih priznanj, m FRIDERIK SIEMENS, Dunaj, IX|2 C kr. priv. tovarna aparatov za razsvetljavo in kurjavo. IALOOA V TRSTU PRI TVHĐRI Crarl Crreinltz Neflen. Singerstrasae 15, Dunaj. lekarna .Zuiii m;oldeiieii Reichsapfel". Kriči8tilne krogljice, prej imenovane univerzalne krogljice zaslužijo to ime po vsoj pravici, kajti v rosnici jo mnogo boleznij, pri katerih so t" kmgljioe pokazale svoj izvrsten učinek /,o več desetletij so te krogljice povsod razširjene in melo družin utegne so najti, v katerih bi pogrešali malo zalog i tega izvrstnega domačega sredstva. Vsi zdravniki so priporočali in priporočajo to krogljice kot domač« srodstvo, posebno pa proti boleznim po Nl»ll»i prebavi in zal»n<4Hii|u. Tu kronljicn stanejo: 1 ikatlfioi« x I A kroffljlcnitii «1 n£„ jeden zavitek «i ikall.(ic I C» nč., pri nefrankovani pošiljntvi 1 14» ni. — Ako sn denar naprej poSljo, ni treba plačati porto, in stano: 1 zavitek krogljio 1 irld. 25 nč. 2 zavitka 'i gld. 30 nč., 8 zavitki 3 gld. 35 nč . 4 zavitki 4 gld. 40 nč., ft zavitkov 5 gld. 20 nč.,'l0 zavitkov 9 gld. 20 nč. (Manj kot jeden zavitek ne ne poiilja). Prosimo, da se izrečno zahteva J. Pserhoferjeve kričistllne kroflljice" in paziti je. da una pokrov "si.kn skatljii-e isti podpi-i J. 1 p<»f<»i» \ ■*uilt*&ili pis- liintiih. katerega jo vidntt na navuililn y.a poratio. Balzam za ozebline 1 Angleški balzam, > ao n«. Trpotčev sok, i steklenica«)ne. Fijakerski prsni prašek,| ^uUJ,ca a,i Amerik, mazilo za trganje, ^ff'nvč1 Prah proti potenju nog, L^S/S: Balzam za goltanec, Lr^^;,^ Zivljenska esenca (Praške kapljice) 1 bteklenčira 'ii ni. . |ioštniiie prosto HO n. Tanokininska pomada ljii u 2 pld. Univerzalni plašter.« Univerzalna čistilna sol , I>ruti ]ioslfldlcam slube prebave, 1 zavitek t gld., it.izvoii inienoviiih izdelkov dobivajo ue še drugo tu- in inozemsko farmacoutične specijalitete, ki so lulo po vsili avstrijskih časopisih oznanjeno; in so na zuhtevanjo točno in v ceuo preskrbljajo lud predmeti, kojih ni v zalogi, - H»/.poii!jarija po poAti vrSe se točno, a treba je denar poprej doposlati ; večja naročila tudi po pofitnnui povzetju, y*'\ dnpošillatvi denarja po poitni nakaznici satanu pc»>-to UoMti manj kakor po p<»vzelju. Lastnik politićuu druatvo .Edinoat' — Izdavatelj ia odgovorni uroduik : Julij Mikoltt. — Tiskarua Dolonc v Trstu.