VnAMvot Schillerjeva cesta Stev. 3, a» dvoriSču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefra utirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. NARODNI DNEVNIK Upravništvo : Schillerjeva cesta Stev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12*50 četrtletno . . . K 6 30 mesečno . . K 2*10 Za Nemčijo: celoletno . . /. K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust Posamezna štev. stane 10 h. Stev. 73. Telefonska številka 65. Celje, v četrtek, dne I. aprila 1909. Čekovni račun 48.817. Leto I. Qlauni zbor Tlarod. stranke se vrši na Cvetno nedeljo, dne 4. aprila ob II. uri dopoldne v celjskem „Narodnem domu". Na dnevnem redu so deželnozborske volitve. Stranka stoji pred resno odločitvijo, zato pozivamo nujno svoje somišljenike, da pridejo v velikem številu v Celje. Agitirajte za udeležbo ! Nemška zmaga. Pol leta se je vlekel boj med nemàko-avstrijsko in rusko - francosko-angleško diplomacijo. Položaj je bil mnogokrat silno napet, proti koncu pa že naravnost razburjen, ves svet je živel v večnem strahu, kaj nam prinese prihodnje jutro. Pod to napetostjo je vse trpelo, industrija in trgovina. Največja škoda je zadela one sloje, ki nimajo na vseh teh spornih vprašanjih najmanjšega interesa, pa žalibog tudi ne najmanjšega sredstva dati onim političnim hazardistom s primernim poudarkom na znanje, da jih ni pravzaprav nikdo pooblastil igrati z njihovo usodo. Visoko politiko delajo žalibog še vedno „višji" in „najvišji" krogi, ki niso nikomur odgovorni za svoje čine, ki nimajo od „nižjih" in „najnižjih" slojev, ki v resnici tvorijo državo, sicer ni-kakega pooblastila, ki je pa vendar „na zunaj" edino le po svoji razsodnosti in po svojem prepričanju nastopajo. Ti „višji" krogi so si bili sedaj pol leta v laseh. Povod k temu je dala aneksija Bosne in Hercegovine z vsem, kar je iz tega navstalo, kakor razpor med Avstro-Ogrsko in Turčijo, turško- bolgarski spor in srbsko vprašanje, ki bi bilo kmalo povzročilo evropsko vojsko. Med Avstro - Ogrsko in Turčijo ter Bolgarijo in Turčijo so bile sklenjene posebne poravnave, zaradi srbskega vprašanja pa se je vnela hnda diplomatska vojska. Na eni strani sta stali A.-O. in Nemčija kot zastopnici trozveze, v kateri pa tretja zaveznica Italija ni sodelovala, na dragi strani pa velesile takozvane tripleetente: Anglija, Francija in Busija. Srbsko vprašanje je bila dobrodošla pretveza za ta diplomatski manever, — v resnici je šlo „višjim" krogom za to, skušati diplomatsko politično moč teh dveh državnih skupin. Tej borbi se podkla-dajo lahko najrazličnejši nameni. Oni sanjači, ki menijo, da ima oficiozna Busija kaj smisla zS kako „slovansko politiko", so mislili, da se bije boj za srbske ali sploh slovanske koristi na Balkanu. Drugi, kakor Nemci in klerikalci, pa so videli v tem samo boj „kramarske" Anglije proti zmago-nosni Nemčiji, ki stoji, kasor vedno in vedno trde, že prav neposredno pred tem, da podere politično in gospodarsko moč angleške svetovne države ter prevzame nje mesto v svetovni politiki. Ta „kramarska" Anglija, tako nas vedno in vedno uče, se briga samo za se in za svoje koristi in skuša z vsemi sredstvi odvrniti od sebe katastrofo, katero jej pripravlja vitežki in plemeniti nemški narod. Tako je torej po teh nemško-madžarsko klerikalnih naukih vsa ta angleška slovanoljubnost sama laž in hinavstvo, lov na zaveznike v velikem svetovno-zgodovinskem dvoboju med Anglijo in Nemčijo. O tem se ne bomo prepirali, mogoče je stvar taka, mogoče je pa tudi malo drugačna. Angliji se že dolgo napoveduje sramoten polom, a nič še ne kaže, da je dan nemške slave tako blizu. In če bi tudi bil, vprašati se moramo, zakaj se naši klerikalci tega neizmerno vesele? Ako Anglija pod- leže v tem boju, ne bodeta imeli Francija in Rusija dovolj moči upirati se nemškemu navalu na vshod in na ju-govshod; Rusija in Balkan bodeta odprta nemški razpenjavosti, avstrijska notranja in vnanja politika pa bode stala, to že danes prav dobro čutimo, izključljivo le pod nemškim uplivom. Kake koristi bomo imeli mi Jugoslovani, kake koristi vsi avstrijski Slovani od te nemške zmage ? Klerikalcem je to vprašanje pač postranska stvar, zanje je glavno, da utešijo svojo maščevalnost, da vidijo končno premagano in strto protipapežko Anglijo. Nadjajo se, da jim bode* pod uplivom nemške policijske države lažje se uveljaviti, kakor drugod, kjer je nemški duh neznan; policijstvo in klerikalizem sta dvojčka, ki se med sabo spopolnjujeta, ki delata eden drugemu v roko. Oficiozna Rusija je tudi policijska država in policisti na Ruskem so Nemci že stoletja in stoletja. Zmagala je torej Nemčija. To je predvsem s hvaležnostjo in ponosom v imenu avstrijskih Nemcev konstatiral baron Chiari v avstrijskem parlamentu; malo dni kasneje je nemški kancelar knez Blilow opisal ves ta boj in pojasnil pomen te zmage nad ententno skupino za Nemčijo in nemški narod in končno se je oglasil tudi ogrski ministerski predsednik Wekerle, ki je to zmago osvetlil z madžarskega stališča ter zatrdil, da je v interesu madžarskega naroda in madžarske države, da ostane trozveza v neskraj-šani moči, kot zaščitnica in vzdrže-valka miru. Tako se hvalijo in grajajo ti „višji" krogi med sabo, sklepajo med sabo pogodbe in „določujejo" za veke usodo narodov in dežel, do katerih so si „pridobili svete pravice", kakor pravijo. Da, „pravice do narodov in dežel", kakor bi to bila goveda, ali indnstrijalni izdelki, do katerih si človek pridobi pravico s tem, da je kupi ali je pa sam s svojim delom vstvari. Ali se narodi in dežele v katerih prebivajo narodi, tndi še kupujejo, ali se kako drugače pridobivajo na nje „pravice"? Cela gorostasnost te ideje je nemškim, madžarskim in klerikalnim možganom nepojmljiva. Ne Nemec ne Madžar ne vesta, kaj je svoboda, oba sta rojena policista in ne poznata druzega na svetu ko tlačiti in biti tlačen. Klerikalen je že ime svoboda največji greh — zato govore ti trije o „pridobljenih pravicah na narode in dežele" in sanjajo o bodoči svetovni slavi, ko bo ves svet stal pod piklhavbo nemškega policista. Toda svet se razvija po svojih zakonih, ki niso ne nemški, ne madžarski, ne klerikalni — in ti zakoni pravijo, da človek nima in si ne more pridobiti pravic nad človekom, da ni nikdo rojen na ta svet, da bi služil drugim in bil drugim pokoren, ampak da bi bil drugim ednak, prost med prostimi, gospod med gospodi, ne pa hlapec sužnjev. Zato mirno gledamo v bodočnost; čas je na naši strani. Danes so Nemci na vrhu. Naši klerikalci in Poljaki so na njih strani, kaj od njih pričakujejo, ne vemo. Težko bomo čutili nemško pest v našem tilniku. To bode bolelo, upamo pa, da nas vzdrami iz sna in nas prisili k vstrajnemu in smotrenemu delu. Ideje so močnejše ko bajoneti. Pred štiridesetimi leti so se morali oni, ki so bili zmagovalci na vseh bojiščih, na suhem in na morju, umakniti iz dežele, do katere so si bili tudi „pridobili svete pravice", ter jo prepustiti premaganim, ki so bili dozoreli za prostost in neodvisnost. To se,je že večkrat zgodilo in se bo še večkrat ponavljalo v zgodovini človeštva, zato nas zmaga nemške diplomacije ne plaši. Veselimo se pa odkritosrčno, da je zaprečena vojska, katera bi nam bila prinesla ne samo avstrijskim Slovanom, ampak polovici Evrope, še več gorja kakor nam ga obeta začasna nemška nadvlada v Evropi. LISTEK. Izlet gospoda Broučka v 15. stoletje. 44 Öeiki spisal Svatoplnk Cech. — Poslovenil Stanko Svetina. Dalje. Sedaj pa je moral priznati, da ni napravila nanj dosedaj nobena mladenka tako vsestransko ugodnega vtisa, kakor ravno hčer Domšikova. Telo niti preveč tenko, niti nad potrebo okroglo, ampak ravno najlepše; obličje zmerno polno, ljubeznjive podobe in najnež-nejše polti; lička ljubko rdečkasta in sveža kakor breskev, da bi jih naravnost vgriznil, iskre, rujave oči: vse zdravo in mladinsko prožno — kdo bi se začudil, da je obstala taka pred sodnim stolom Broučkovim brez vsake kritike. Res, ne le da ji je odpustil staroveško obleko, zapazil je tndi ravno nasprotno, da je ta rožnata obleka kakor vlita na vitko telo, v lepih sru-bah, da je ob bokih z zlatim trakom obšita in zdolaj s sobolovino obrobljena, opazil je gostonabran, jasno-moder plašček, pod grlom s srebrno spono zapet, in ta venec iz raznih bliščečih kamenov in biserov okoli nežnih kodrčkov se prilega naravnost krasno, na vsak način lepše nego modernim krasoticam šopi las, počesanih prav na oči in neurejene podlage obleke od zadaj, kar pa, nota bene, ni moja, ampak gospoda Broučka sodba. Sploh pa, kdor bi hotel spoznati nekoliko najprijaznejših primerov staro-ceške mode, ta naj si ogleda sličice v Štitnega „Kristjansko poučenje" in naj potem odloči sam. Nihče ne ' bode vzel gospodu Broučkn za zlo, ker ni poslušal razlage Domšikove in je vedno kukal postrani na mladenko, ki je medtem pripravljala mizo in ker je sledil njenemu gibčnemu kretanjn z iskrenim dopadajenjem. In ko se je vjela z očmi, nanjo uprtimi in je povesila mehke, dolge trepalnice in je še bolj zardela v lice, tedaj mu je bilo, kakor bi iskre njenih oči tudi njegovo kri zanetile z mladeniškim ognjem. Še potem, ko je zopet odšla iz sobe, ga je oni prijetni čut obvladal tako, da je gostitelj komaj obrnil njegovo pozornost na velik kol, ki je molel na severni strani trga in katerega je gospod Brouček že zarana opazoval. „Ali vidiš tam na stebru one plapolajoče cunje?" je govoril Staročeh. To je raztrgana zastava Vincenca iz Vartenberka, obešena tam na sramoto njega, ki se je še nedavno imenoval najstrastnejši branitelj keliha in največji nasprotnik kralja Sigmunda, a je v hipu pustil naš boj v sramoto svoje osebe in svojega stanu in je v maju izdajalsko izročil Praški grad sovražnikom." „Vartenberka ne poznam", je rekel gospod Brouček. „A kaj je z ostalo žlahto? Kaj je s Sèhwarzenbergom?' „Švarcenberka zopet jaz ne poznam." in bog ve kaj še vse." Krumlov in Treboù nista Švarcenberkova, ampak Ulrikova iz Rožemberka. Tudi ta je lokav izdajalec. V začetku je tudi gorel za kelih, toda sedaj je postal glavni njegov sovražnik. Glej, nič več ne verujem v možatost naših gospodov. Mnogi so sicer sprejeli kelih, toda to jim večinoma ne brani, da se ne bi vpregli v jarem kralja Sigmunda — oni, ki so ne le prisegli zatreti nauk Husov, ampak so tudi razglasili, da ukrotijo naš upor, čeprav bi imeli s tem zgubiti vso zemljo in prepustiti češke kraje drugim narodom. In res je že sklical k orožju celi svet proti nam. Zakaj ne gre se že za vero samo, gre se tudi za narod. In kaj dela v tem odločilnem trenotku naše plemstvo? One, ki drže danes z nami, lahko prešteješ na prstih. Ostali gledajo leno na naš neodločilni boj ali pa stojijo pred Prago na strani Sigmundovi, v taboru naših vragov. Dalje prih. V nedeljo, 4. aprila se Trši v Celju v „Nar. domu" shod slovenskega štajerskega učiteljstva. Začetek ob 2. url popoldne, takoj po glavnem zboru „Nar. stranke". Spored : 1. Poročilo o dosedanjem delovanju soeijalnega odseka „Zveze slov. štaj. učiteljev in učiteljic". — (Najvažnejše točke: Dosedanje naro-čenje časopisov in knjig potom soc. odseka „Zveze" ; podporni sklad za obolele učitelje in učiteljice ; pre-davateljstvo; skrb za šoli odraslo mladino ; ustanovitev podp. društva ,Učitelj, pripravnik' v Mariboru i. dr.) 2. Program bodočega soeijalnega delovanja (zlasti nakup skioptikonov). 3. Odgovor na nizkotna obrekovanja klerikalnih listov. 4. Slučajnosti. Ker je shod velike važnosti, se ga naj udeleži učitelj stvo v obilnem številu, okrajni socijalni odseki pa se naj ga udeleže polnoštevllno ali pa naj pošljejo vsaj zastopnike. Politična kronika. v Nemški veto. Nemški listi pre-klicujejo vest o sklicanju češkega deželnega zbora. To bode tako dolgo nemogoče. dokler Nemci ne dobe zanesljivega jamstva za to, da se jim spol-nijo vse terjatve in pogoji, pod katerimi so pripravljeni dovoliti mirno zasedanje češkega deželnega zbora. Odpirajo se nam če dalje krasnejši pogledi v bodočnost naše notranje politike, stoječe pod uplivom nemškega veta. — v Preganjanje čeških radikalcevse nadaljuje, vrše se hišne preiskave pri raznih agitatorjih češke radikalne str. V Chrudimu so zaprli stavca Jireka ter ga izročili pražkemu kazenskemu sodišču. v Zahvalo Nemčiji za nje zavezniško zvestobo v avstro-srbskem sporu je izrazil vodja kršč. soc. dr. Lueger o priliki zopetne izvolitve za župana dunajskega mesta. b Bančno vprašanje na OgrsVem. Predsednik parlamenta Justh je izjavil, da imajo pristaši samostojne banke večino in da bodo svojo zahtevo tudi uveljavili. Fuzija koaliranih strank je po Justhovem mnenju samo v tem slučaju mogoča, ako vse stranke spreimejo gospodarski program stranke neodvisnosti in še posebno zahtevo samostojne ogrske banke. V tem naj bodo ogrske stranke jedine, pravi Justh, kakor so jedine avstrijske v pobijanju te ogrske zahteve. Konec avstro-srfoskega spora. Srbski poslanik Simič je izročil včeraj baronu Aehrenthalu v imenu srbske vlade noto, katero so zastopniki Rusije, Anglije, Francije in Italije predlagali in ki odgovarja vsem zahtevam avstro-ogrske vlade. Srbija v tej noti priznava, „da v Bosni vstvarjeno dejstvo ne tika njenih koristi in da se bode vsled tega prilagodila sklepom velesil, ki ga bodo storile glede čl 25 berlinske pogodbe." Srbija se obvezuje, da opusti smer svoje vnanje politike Avstriji nasproti ter da hoče živeti z njo v sosedsko prijateljskih odnošajih. Zaupajoč v miroljubne namene Avstro - Og* ske, bode Srbija znižala svojo vojsko na ono stanje, v katerem je bila spomladi 1908, razoroži prostovoljce in čete ter zapreči ustanovljenje novih iregularnih čet na svojem ozemlja. Ta nota je bila na Dunaju prijazno sprejeta. Poslanik Forgach bo morda že danes izročil odgovor dunajske vlade srbski vladi. b Skupština je v tajni seji vzela molče na znanje noto srbske vlade. Vladi je bila izročena prošnja, katero je podpisalo 102 poslancev, naj vlada ostane v uradu ter naj izvede ureditev uradniškega vprašanja, reformo direktnih davkov, reorganizacijo armade, novo razdelitev upravnih okrajev in obrtno reformo. Zasedanje skupštine bo prihodnji teden zaključeno, vladi se naloži, naj izdela omenjene zakonske načrte, katere naj predloži skupštini v jesenskem zasedanju. v Gospodarsko razmerje med A. 0. in Srbijo. Z današnjim dnem »ni več med obema državama nikake carinske in trgovske pogodbe. Ker se pa vrše pogajanja in je upati, da bode v najkrajšem času sklenjena nova pogodba, ge vrši ob meji carinsko postopanje tako, da se srbsko blago zadržuje v skladiščih, dokler bo pogodba zopet sklenjena, ali se pa na zahtevo stranke obdačijo po autonomnem carinskem tarifu. v Dinastično vprašanje. Kralj Peter kani odstopiti ter se za se in za svojo rodbino bdpovedati srbskemu prestolu proti temu, da se mu zavaruje letna apanaža 250.000 frankov ter da se mu kupi veleposestvo na južnem Francoskem (na Rivieri). Kralj bi rad, da bi mu velika skupština to apanažo priznala in da bi Anglija in Rusija jamčili za resnično in redno izplačevanje. O tem nočejo ne Anglija ne Rusija slišati in tudi ni verjetno, da bi velika skupština hotela naprtiti Srbiji to breme na ramena. Velesile se že pogajajo med seboj o premeni na prestolu ter so postavile tale načela: 1. na srbski prestol ne sme priti nobeden član kake velike evropske dinastije, 2. nobeden član kake balkanske dinastije bi ne dobil priznanja od strani velesil, 3. Srbija ne sme biti republika, 4. za kralja velesile priporočajo bodisi princa Waldemarja iz Danskega, ali pa princa Kari Viljema iz Švedske. Dnevna kronika. a „Savez hrvatskih obrtnika" je imel 29. t. m. sijajno obiskano glavno skupščino. Iz cele Hrvatske so prihitele množine obrtnikov. „Savez"' je v kratkem času svojega obstoja že mnogo storil za obrtni stan. a „Društvo hrvatskih književnika" je imelo 29. t. m. lepo obiskan občni zbor. Kot veselo znamenje zaznamujemo, da se je z zadnjim občnim zborom „Mat. Hrv." spor med njo in med modernimi hrvatskimi književniki poravnal. a Persekucija narodnih socijalistov na Češkem se nadaljuje. Več so jih že zaprli, a vsak dan prihajajo nova poročila o hišnih preiskavah in. aretacijah. Oolasti hočejo na vsak način izslediti protivojaško propagando na eni in glavne krivce na bojkotnem gibanju zoper Nemce na drugi strani. Celo ve-leizdajske tendence iščejo in hočejo naprtiti raznim zaupnikom. Zdi se, da se hoče na Češkem uprizoriti drugi „veleizdajski" proces. Na vsak način je iz vsega razvidno, da je boj vlade naperjen proti Slovanstvu, da se hoče udušiti njega narodna in gospodarska osamosvoja, da se hoče z vsemi silami ščititi nemštvo in centralizem, vidi se pa tudi, kako malo imponira vladi slovanska „opozicija" v državnem zboru! d Lord Kitchenerja nameravajo odpoklicati iz Indije in mu izročiti vodstvo vojnega ministerstva. d Ruska vlada je, kakor se poroča iz Londona, sklenila premestiti glavno taborišče baltiške mornarice iz Kronstadts ki je preblizu Petrograda, v Sveaborg v bližino Helsingforsa. d Dr. Lueger je zopet izvoljen za žapana na Dunaju. . d Preklicana suspenzija. Vest o preklicu suspenzije župnika Tremela je temeljila na nesporazumljenju. d „Revolucionarno organizacijo" so zopet zasledili v Petrogradu. 70 oseb, med njimi več častnikov, so zaprli. Našli so 10.000 patron in mnogo vojaških pušk (!). Organizacija je baje imela namen uprizoriti punt v Kavkazu in Turkestanu. Vabilo na narocbo. Slav. p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo zopet ponové. ,Narodni Dnevnik1 velja za avstro-ogrske dežele: celoletno.....K 25 — polletno.....„ 12*50 četrtletno ...... 6 30 mesečno.....„ 210 Za Nemčijo: celoletno.....K 28 — za vse druge dežele in Ameriko: K 30 —. Naročnina se pošilja vnaprej. Upravništvo „Nar. Dnevnika", Štajerske novice. d S kakimi nasprotniki se bodemo imeli boriti pri deželnozborsbi volitvi, kaže sledeče pismo, ki ga je pisal dr. Benkovič dne 13. jan. 1907 drž. posi. dr. Korošcu: Vaše blagorodje! Poročam Vam svoj načrt glede zborovanja 17. t. m. Na isti dan ob isti uri je tudi Narodna stranka sklicala svoje zborovanje v veliko dvorano Narodnega doma. Naše zborovanje je sklicano sploh le v Nar. dom. (Nar. stranka je prosila načelstvo brežiške posojilnice za prepustitev velike dvorane za zborovanje; načelstvo je prošnji ugodilo, tudi dr. Benkovič je prikimal! Nato pa je hitro naznanil okr. glav. svoj shod sploh le v Narodnem fdomu in skoval sledeči načrt.) Ta dan bo odločilnega pomena za bližnjo bodočnost. Kolikor je meni znano, Narodna str. ne dela posebnih priprav, pač pa sem jaz danes poslal po okraju okrog 100 cirkularov s pravili kmečke zveze in s povabili, katerih izvod Vam pošljem pod '/. Tudi lepaki se danes odpošljejo. Povabila sprejmejo večinoma samo zanesljivi pristaši. Takt ka pri zborovanju mora biti sledeča : Jaz sem svoje zborovanje prej naznanil okr. glav., zato moramo še pred določeno uro zasesti dvorano (katero je on z drugimi vred dovolil Nar. stranki !) in pričeti zbocovanje najkasneje ob 3. nri. Celjani pridejo najbrž šele ob 3. z vlakom. Zato bi našli dvorano že zasedeno in zborovanje v teku. Predsednikom bi bil izvoljen Roškar, podpredsednikom pa jaz. V tem ozirn ne bode nobene težave. Ako bi položaj postal kritičen, kar pa ne verujem, potem bi jaz prevzel predsedstvo, ker gosp. Roškar ne pozna dovolj terena. Ako bodo volitve do nedelje že razpisane, moramo v kritičnem položaju zborovanje zaključiti in ga nadaljevati kot volini shod s posledicami, katere novi zakon nalaga onim, ki bi hoteli motiti volilni shod." Stvar se je zasukala sicer drugače, kakor je želel spoštovanja vredni dr. Benkovič; Narodna stranka je imela isti dan v veliki dvorani sijajno obiskan shod, dočim se je dr. Benkovič s svojimi potikal po gostilni. To neod- kritosrčno in zahrbtno postopanje je tipično za dr. Benkoviča. Da tudi dr. Korošec ni boljši, ve naša javnost. In ta dva človeka „branita" na Spodnjem Štajerskem vero in moralo, ta dva hočeta biti vodji našega poštenega in odkritosrčnega ljudstva! o Podsreda. Pri občinskivo-litvi včeraj 3 1. m. m. so vkljub strastni proti agitaciji kaplana Podpečana in njegovega zvestega oproda Št usa v vseh treh razredih prodrli kandidati narodne stranke. Med našimi pristaši vlada veliko veselje, ker vidimo, da se v kozjanskem okraju od juga čimdalje bolj jasni. o Izgovori. „Straža" pere duhov-ništvo" in dr. Korošca, kar se da. Kon-statiramo, da ni ovrgla niti jedne naše stvarne trditve o nepoštenem in zahrbtnem razbitju kompromisa pri de-želnozborskih volitvah, katerega so zakrivili duhovniki in od njih nahnjskani zvezarji. Javnost je že sodila in obsodila postopanje klerikalcev in njihovega vodje dr. Korošca. o Badi domačih prepirov v nekem klerikalnem društvu „Domovina", napada sedaj „Straža" celjske „doktorje", češ, da so našuntali radikalne in liberalne dijake v Gradcu, da so naskočili to klerikalno društvo in da so dijakom obljubili „par stotin svitlih kronic" za ta opravek. — Pozivamo „Stražo", naj konkretno dokaže, kateri celjski doktor je šuntal in navede osebe, katere je našuntal. Le z imeni na dan! o Volilni imeniki v Celju in v celjskem glavarstvu so od danes naprej na razpolago! Vsak volilec naj pogleda, če je v imeniku. Glede splošne kurije pripomnimo, da ima vsakdo volilno pravico, kdor je bil 28. febr. že 24 let star in bival eno leto nepretrgoma v dotičnem kraju. To bo posebno važno v Celju. o Aistrichova kandidatura. Kakor poroča „Arb.", je baje Aistrich zopet umaknil svojo kandidaturo. Jabornegg ga je z dragonsko sabljo poučil, kaj je nemštvu koristno in kaj ne. Škoda zares, da se ne bode uresničil lep Aistrichov program za rešitev celjskega nemštva! o 0 posojilu 20 tih milijonov srbski vladi, katerega so baje dovolili ljubljanski denarni zavodi, fantazira „vahtarica". Kranjski šparkasi s to tendencijozno lažjo ne bo pomagala. Pa če bi tudi Ljubljančani Srbiji kaj posodili, bi bil tam denar bolje naložen kakor če bi ga posodili — celjskemu mestu! — Sicer pa naj celjski Nemci o denarnih zavodih lepo molčijo. Saj vedo dobro in vemo tudi mi, kako jim gre pri mestni „šparkasi"'. Ako bi se jeden ali drugi dan pri tem zavodu Nemcem vrnila vsa obrekovanja naših denarnih zavodov, bi bil to gospodarski polom celega Celja. Saj se še spominjate številk, ki jih je nekoč objavil „Nar. Dnevnik"? Torej le mir, da nam ne opide potrpljenje in — usmiljenje! o O pijanih „slovenskih" fantih, ki so bili zadnjič priča žalostnega dogodka pri tuk. vojaškem skladišču, fantazira „vahtarica", dasi dobro ve, da o slovenstvu pri dotičnih ne more biti niti govora. Sicer pa je čudno, da se ves čas, kar je trajal tisti eksces, ni niti prikazal kakšen policaj. Ali je tako napravil kakor oni zadnjo nedeljo pri kolodvoru? Ko je namreč mož slišal, da se zaganjajo neke pijane nemške barabe v 3 mirne slov. potnike, ki so prišli zvečer v Celje, jo je takoj pobrisal. V Celju se res vzorno skrbi za mir in red! o Umrl je v nedeljo v Celju Ra-deckijev veteran I. Kotzian, star 87 let. o Odhodnieo priredijo danes zvečer člani izvrš. odb. nar. str., Narodne založbe in odbora Zveze nar. društev inr. g. Al. Trstenjaku v gostilni „pri mesta Gradec". Vsi dobrodošli k prijateljskemu sestanku! d Nemarnost mestnih delavcev vzrok težke nesreče. Danes so napeljavah mestni vodovodni delavci cevi za vodo v poslopje Zvezne tiskarne. Pri tem so pustili opoldne v jami neprikrito navpik stoječo cev zr. odpiranje vodovoda. Sinček hišnika g. A -Kodermana, Alojz, učenec 2. razreda ljudske šole, je padel na to cev in si je razparal trebuh tako, da so mu skoraj čreva silila na dan. Zares, vse kar dela celjsko mesto, je ali nič vredno ali pa komu prinese nesrečo. o Nemški patriotizem. — Nekaj ce-ljskih vsenemških visokošolcev, bodočih „nepristranskih" in uad vse „pravičnih" državnih uradnikov, je zadnjič psovalo češke vojake, ki so se peljali mimo Celja v Bosno in so imeli tukaj zajuterk, s „tschechisches Gesindel". — Gospodje so seveda tiho govorili. Glasno govoriti si niso upali. o Zaupnike narodne stranke opozarjamo. da se že doma dogovorijo o casn in kraju shodov v volilnem boju, da bodemo že v nedeljo vse potrebno dognali, kar se vat meno lažje stori kakor z dolgotrajnim dopisovanjem. o Sedem kandidatov za deželnozborske volitve stanuje v mestecu Kuittelfeldu na Zg. Štaj. Trije so nem. naeijonalei, trije nemški klerikalci in 1 je socijali8t. o Cesar je potrdil postavo, ka-