SpeAriOM (b •Ubeearoento Leto XXII., št. 221 Lfahllana, nedelja 27» septembra 1942 Cena cent. 80 Jpravaijrvoi L|uDHan» Puccinijeva alica 9. Telefoc fc. »1-22. 31-23 51-24 tustratoj addeiek Uobltaoa Puccinijeva ali a, $ - Telefoo ta. 51-25 51-26 Podružnic* Nove mesto > Ljubljanska cesta 45 tafani: a Ljubljanske pokrajine pti poStno čekovnem a vodu b. 17.749. a ostale kraj« Italije Servizic Conti Con Post No U-31U- IZKLJUČNO ZASTOPSTVO a oelaae i2 Kj Italije io Inozemstva Ima Oni one Pubbliciti Italiana S. A MILANC Me tao Lir v pm Ur 2240 U radnlltvot Pnocinijen ulica ter. S. kev. 31-22, 31-23, 51-24 lokoplll M Ttlžij« OONCBSSIONARIA ESCLUSTVA per k blicki di proveniema italiana cd «« Unione Pubblidt* kali« na S. A. MILANO i boji v Egipt!! V beg pognane sovražnikove Izvidnice — Dve angleški letali sestreljeni nad Malto Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 26. septembra naslednje 852. vojno poročilo^ V severnem odseku egiptske fronte živahno delovanje topništva z obeh strani. Sovražne izvidnice, ki so skušala približati se našim postojankam so bile pognane v beg. V letalskem boju nad Malto so nemški lovci sestrelili 2 letali tipa Spitfire. Drzno bombardiranje gibraltarskega oporišča, o katerem govori včerajšnje poročilo, so izvršila letala z velikim akcijskim radijem iz eskadre »Bruno Mussolini«. Razburjenje v Gibraltarfa Madrid, 26. sept. s. Listi objavljajo s poudarkom vesti o bombardiranju Gibraltarja in podčrtavajo naraščajoče uiejstvo-vanje Italijanov proti trdnjavi. Fašistična mornarica in letalstvo, pišejo listi, ne poznata razdaljnih ovir ter zapor in nevarnosti ter napadata osrčje sovražnika, ki skuša zaman prikriti zadano gmotno in moralno škodo. Vesti iz Algecirasa podčrtavajo, da je zavladala v Gibraltarju ogromna nervozna napetost. Trdnjava je stalno v stanju alarma od neva napada italijanskih pomorskih sredstev. Iz dobrega vira se doznava, da je poveljništvo trdnjave izdalo izredno stroge ukrepe, da bi preprečilo pronicanje vesti o posledicah bombardiranja. Nemške letalske akcije v Afriki Berlin, 26. siept. d. O dedovanju nemških letalskih sil na afriškem bojišču javljajo dodatno k včerajšnjemu nemškemu vojnemu poročilu s pristojnega nemškega vojaškega mesta, da je bilo britansko 'letališče pri Buirg el Arabu glavna točka, proti kateri so v četrtek skupine nemških lahkih bojnih letal usmerile svoje napade. Nemška letala so z bombami in strojniškim ognjem iz nizke višine napadala letalske lope, poslopja vojašnic ter druge objekte in naprave na letališču. Povzročena je bila huda škoda. Nadalje so nemška letala pri Burg el Anabu bombardirala tudi postajno poslopje železniške proge, ki teče od tod proti Aleksandriji. saa spt Z obema državnikoma se je mudil v daljšem prisrčnem razgovoru Berlin, 24. sept s. Hitler je v svojem glavnem stanu sprejel P »glavnika Nezavis-ne države Hrvatske dr. Ante Paveliča, ki nadzoruje čete hrvatskih borcev na vzhodnem bojišču. Adolf Hitler je imel s Po-glavmkom pogovor, poln tradicionalnega duha prisrčnosti in prijateljstva. Razgovoru sta prisostvovala poleg Poglavnikovega spremstva nemški zunanji minister v. Rib-bentrop in načelnik glanmega stana nemških oboroženih sil maršal Keitel. Berlin, 24. sept. s. Hitler je včeraj sprejel v svojem glavnem stanu zastopnika ru-munskega min. predsednika, podpredsednika vlade Mihaela Antonesca. ki je imel politične razgovore v stanu nemškega zunanjega ministra v. Ribbentropa. Hitler je imel z Antonescom dolg in prisrčen razgovor. Vzhodno bojišče, 24. sept. s. Na povabilo nemškega zunanjega ministra v. Rib-bentropa je rumunski min. predsednik bival 22. In 23. septembra v stanu nemškega zunanjega ministra. V njegovem spremstvu se nahajajo tudi glavni državni podtajnik v rumunskem zunanjem ministrstvu, pooblaščeni minister Davidescu Jenescu, polkovnik Davidescu, nemški poslanik v Bukarešti v. Killingen, pooblaščeni minister Neubacher, letalski pribočnik general Gertenberger in drugi. Pogovori so se nanašali na splošen vojaški položaj ter na razna skupna vprašanja in so potekali v v duhu sloge in oboroženega bratstva med obema narodoma. Pogovori s slovesss&issi IJsssfstvosss: Novinar Alessandro Nicotera je imel v petek zvečer po ljubljanskem radiu naslednje predavanje: Sedaj, ko je boj postal hujši ko kdaj poprej in bi se lahko reklo, da prehaja v zaključno dobo, se pogledi takorekoč ne obračajo v bodočnost, da bi bile vse sile v zadnjih trenutkih posvečene uspehu. V tem tako odločilnem trenutku je slovensko ljudstvo med tistimi narodi, ki so najbolj zmedeni in sicer ne samo zaradi sporov, ki ga mučijo, ampak tudi zaradi tega, ker je to ljudstvo predolgo ostalo pri starih oblikah, med tem ko je Evropa hitro na poti proti novim obzorjem. Evropa je celo že bila na poti, ko se je Slovenija zibala v blaženosti notranjih igračkarij Jugoslavije. Malo bi bilo takih, ki bi v letih milosti 1940 in 1941 mislili, da se bo revolucija sprožila tudi nad glavami Slovencev, sedaj pa je prišla revolucija in sicer v oblikah, ki si jih nikdo niti najmanj ni zamišljal. Obenem imamo vojno, upor in državljansko vojno. Dovolj vsega, da se vrne pamet. Dasi nekateri narodi evropski revoluciji niso marali pogledati v obličje, se je ta vendarle začela takoj po prvi evropski vojni, ko je fašizem prvi uvidel, da so bili narodi z versajskim mirom izdani, in ko so spoznali, da je to mir plutokracij, mir, ki je še enkrat dvignil nesrečno gospod-stvo zlata nad razdedinjenimi narodi, nad vsem evropskim proletarijatom, ki je v vojni doprinesel največje krvave žrtve. Tedaj se je začela fašistična revolucija, ki se bo končala s sedanjo vojno. Nikdo se ni nikdar pobrigal za to, da bi slovenskemu ljudstvu razložil te stvari in nad tem se ne smemo niti najmanj čuditi, pač pa mora biti predmet osuplosti dejstvo, da se med Slovenci ne najdejo ugodni tokovi za evropsko sodelovanje v smislu, kakor ga uveljavlja fašizem. Veliki in mali narodi ne bodo težko razumeli, da evropska nesloga ni bila toliko proizvod razpa-ljenih nacionalizmov, kolikor plutokratskih koristi, ki so te nacionalizme razpaljevale. Izrazimo pa se še bolj jasno, sedaj, ko so zavese padle in se pred očmi ugotavlja naslednja resnica: Anglija je bila tista, ki je pietla nit- evropskega spora, če tudi po posrednikih. Začnimo s Francijo, ki se je smatrala za zibelko svobode in ki je vsak dan glasno oznanjala na lastna usta svojo veličino, pa v resnici nikdar ni mogla imeti vlade, ki ne bi bila odobrena v Londonu. Francija ni nikdar mogla razvijati politike, ki ne bi bila v odnosu z angleško politiko, in sicer tudi tedaj ne, ko so pariški vlasto-držci hoteli to najmanj priznati. Sleherni poskus za sodelovanje med Italijo in Francijo je v Angliji naletel na javno in prikrito nasprotovanje. Sleherno evropsko sodelovanje bi se ponesrečilo zaradi posega »Inteligence Servicea« Angleški agenti so spretno na satanski način bo jk etaže razpihovali vsa nesporaz-umljenja, in sicer predvsem zlast^ zaradi slepote narodov. Bilo je dovolj nekaj plačancev. ki so na veliki vos angleško-židov-ske plutokracije privezali desetine milijonov ljudi, cele nevedne narode. Taki sistemi so Evropo privedli do tega, da so bili boji, tekmovanja in intrige naravnost potrebne in neizogibne. To je postalo glavno zlo evropskih ljudstev. Zgodovina pa bo povedala, kako je bil ta položaj prav za prav umetno zgrajen, m bo to gotovo rekla. Na sramotni oder bo postavila stoletne trinoge Evrope, zlasti tedaj, ko bo sedanja vojna srečno osvobodila evrotpska tla in morja slehernega anglosaškega vpliva. Ne bomo rekli, da se že dviga duh občega evropskega bratstva, vsiljuje pa se nazor, da se mora iz sedanje vojne po sili dogodkov ustvariti Evropa, ki bo zlita v en sam blok. Že sedaj se nam zdi izven sleherne razprave gospodarska in socialna enotnost Evrope, ker bi v časih, ki se predvidevajo, preveč razdeljena Evropa, ki je bila tako pripravna za denarno plutokracijo, nikakor ne mogla vzdržati iin živeti naprej. Majhni in veliki bodo morali narodi po vojni iskati obrazec za sožitje. Razni narodi bodo ta obrazec iskali m ga mogoče — ali pa tuidd ne — našli prej. To' bi se moglo zgoditi tudi na miroljuben način, če Anglija fašističnega in narodno-sooialističnega načrta za obnovo Evrope ne bi smatrala za grožnjo proti svojemu trgovskemu imperializmu. Vse secesionistične tesnobe malih slovenskih skupin bi bile torej majhni možganski izlivi, ki bi se morali razpršiti pred tako obsežnimi vidiki čeprav bi obstajala slovenska misel, kar pa ni in ne more biti. Pred usodno pojavo splošne obnove na evropskem temelju je sleherni partikularistični program odveč. Kdor tedaj računa na bodočnost, mora torej vsekakor storiti še en korak naprej, ker bo stieer obzorje ostalo omejeno na zapoznele ideje. Mi pa ne mislimo nasvetova-ti, da naj se te ideje opuste; zgodovina jih je že premagala. Nikdo na primer ne more več dvomiti, da je treba velika vprašanja gospodarstva načeti ne z narodnim merilom, ampak z evropskimi, če že ne s svetovnim. Vsi vedo, kakšne uiiodm® zveze so med gospodarstvom in politiko. Ali je še kak narrod na svetu, majhen ali velik, ki bi se zagrizeno horm etično zapiral s političnimi mejami, ne da bi pni tem računal z neizbežnimi zapahi gospodarstva. Ali bomo za mizo miru našli fanatične nacionalizme iz 1. 1848., ki se bodo zapletali v vprašanja, večja od njih. in se nazadnje zavedli, kako bedne so bile njihove zamisli, kako oddaljene od časa in prostora in kako oddaljene od tega, kar pravkar ustvarja vojna. Iz miru se bo morala roditi evropska vzajemnost in sicer iz razlogov življenja ter obstanka. Ker je Anglija hotela preprečiti revoluciji, da bi dosegla svoje z razvojem, bo to dosegla revolucija z vojno. Prišli bomo do tega, kakor se zgodi pogosto. s pomočjo nauka žrtev, kjer bi sicer zadostovala večja uvidevnost. Toda večni zakon hoče, da mora Misel krvaveti v mu-čeništvu. Ta zakon pa tudi pravi: Gorje tistemu, ki ni sposoben žrtve, kajti njemu ne bo dodeljena pot za življenje. Zdi se nam. da smo od te trde poti oddaljeni samo še za en korak, samo, da vsi ne znajo pravočasno odpreti oči na bodoče cilje. Mi pa trdno verujemo v živo in enotno 1 Evropo. Protioj sovjetskih postojank na Kavkazu Nove sovjetske izgube na črnem morju - Uspešni boji v Stalingradu Izjalovljeni sovjetski napadi pri Umenskem jezeru Iz Hitlerjevega glavnega stana, 26. sept. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: V severnozapadnem Kavkazu in ob Te-reku so prebile nemške in zavezniške čete z učinkovito podporo letal več dobro utrjenih sovražnih postojank. Pred kavkaško obalo Črnega morja so nemški brzi čolni potopili sovjetsko petrolejsko ladjo z 2000 br. reg. tonami in 1500 tonski prevozni pamik. Razen tega je bilo z bombami zadetih več vlačilcev in prevoznih čolnov. V boju za Stalingrad so bili sovražniku v hudih borbah iztrgana strankina poslopja, ležeča ob Volgi, obenem pa zavrnjeni razbremenilni napadi proti ključnim postojankam s severa, pri čemer je bilo uničenih 31 tankov. Bojna letala so v teku noči obmetavala z bombami ter zažgala železniške naprave in petrolejska skladišča pri Astrahamu. Borbe okrog Voroneža trajajo dalje. V srednjem odseku vzhodne fronte so oddelki vojske in orožja SS kljub žilavemu sovražnikovemu odporu zavzeli več krajev. Krajevni napadi sovražnika južno od II-menskega jezera so se izjalovili. Pri vojaško brezpomembnem dnevnem napadu na Oslo so nemški lovci sestrelili 3 izmed 4 angleških bombnikov. Preteklo noč so oddelki nemških bojnih letal obmetavala neko pristaniško mesto v jugozapadni Angliji z rušilnimi in zažigal-nimi bombami. Brezuspešni napori sovjetske vojske Berlin, 26. sept. d. Kakor javljajo iz me-rodajnih' nemških vojaških krogov, so na staJmgrajskem bojišču sovjetske čete tudi v četrtek nadaljevale razbremenilne napade na nemške postojanke, ki so bili osredotočeni v prvi vrsti na severni del nemške obkolitvene fronte. Kakor doslej so se tudi v četrtek vsi napadi sovražnika zrušili v ognju nemškega orožja. Po zelo ogorčenih borbah, v katerih je imel sovražnik zelo velike izgube moštva in materiala, so bili odbiti vsi njegovi poskusi, da bi vsekal vrzel skozi nemške bojne črte. Kakor je bilo že javljeno včeraj v nemškem vojnem poročilu, je sovražnik izgubil v teh borbah nadaljnjih 36 tankov. V srednjem in severnem odseku vzhodnega bojišča se ponavljajo nemški napadi in sovjetski protinapadi. Nemške napadalne akcije so dosegle zadovoljive uspehe in so nemške čete ponovno pridobile na terenu. Sovražnikovi protinapadi, ki naj bi iztrgali Nemcem zavojevane postojanke, so se zrušili v defenzivnem ognju nemškega topništva. Sovražnik je v četrtek v majhnem oft>-segu napadal tudi na področju jugovzhodno od Hmenskega jezera. Več sovražnikovih poskusov, zasesti nemške postojanke, se je izjalovilo in je bil sovražnik vržen na izhodiščne postojanke s hudimi izgubami. S finskega bojišča Helsinki, 26. sept. d. O položaju na finskem bojišču javlja včerajšnje finsko vojno poročilo, da se v četrtek v nobenem odseku ni zgodilo ničesar pomembnega. Izjave finskega zunanjega ministra Helsinki, 26. sept. d. Finski zunanji minister Rangell je imel včeraj popoldne prred finskim parlamentom govor, v katerem je odločno izjavil, da bo Finska nadaljevala svojo obrambno borbo in da je s to obrambno borbo določena tudi finska zunanja politika. Nadalje je Rangell v svojem govoru izjavil: Kljub vsemu lahko z zaupanjem zremo v prihodnje leto. Finska narodna vojska nadaljuje brez obotavljanja svojo obrambno borbo. Pretekla zima je pokazala, kako trdno stoji finska obramba. Zavrnili smo močne in temeljito pripravljene sovražnikove napade pri Syvaere in Kiestinki, naše osvojitve Hogoelanda in Tytaersaarija pa so na drugi strani dokazale tudi udarnost finske vojske. Lahko smo prepričani, da bomo odbijali sovražnikove napade tudi v bodoče. Finske bojne črte so ojačene in sovražnik doživlja še sedaj na vsej fronti uničujoče poraze. O zunanjepolitičnem stališču Finske je zunanji minister Rangell izjavil med drugim: V svoji borbi proti Sovjetski zvezi stoji Finska ravno v obrambi z Nemčijo, s katero jo spaja vez vojnega bratstva. V nadaljnjem svojem govoru je finski zunanji minister sporočil, da se bo v bodoče izboljšala prehrana finskega prebivalstva. Naglasil je, da bo prihodnjo zimo dodeljevanje živeža bolje urejeno kakor v preteklem letu. Svoj govor je zunanji minister zaključil s poudarkom, da bo Finska nadaljevala borbo do srečnega konca, dokler ne bo zajamčena njena bodočnost Civilna mobilizacija v Ukrajini Berlin, 25. sept. s. Z odločbo nemškega ministra za zasedena ozemlja v tujini je v vsej Ukrajini odrejena civilna lobili-zacija. Vsi, ki so sposobni za delo, so lahko mobilizirani za javna dela in zlasti za poljska dela, pri gradnji javnih poslopij, žcleznic, vodovodov in cest. Upoštevale se bodo posebne sposot-rsti mobiliziranih civilistov in določen je bil način plačevanja mezd za opravljeno delo. Sodelovanje japonske vojne mornarice s silam! osi na Atlantiku Povečana nevarnost za angleške in ameriške prometne zveze na morju Berlin, 26. sept. d K prihodu japonskih mornariških edinic v nemško oporišče na Atlantiku pripominjajo v pristojnih nemških mornariških krogih, da ta akt ni bil preračunan samo zaradi tega, da bi zbudil zadovoljstvo v taboru držav trojnega pakta, marveč pomeni konkretno rešitev svetovne naloge ter daje hkrati jamstvo, da se bo borba, za Atlantik v bodoče vodila še z večjo odločnostjo navzlic vsem odločilnim uspehom, ki so bili v njej že doseženi. Pre-valitev 20.000 km dolge pomorske poti smatrajo v odgovornih nemških mornariških krogih kot izraz izredne moči in spretnosti japonskih mornariških sil, obenem pa kot dokaz za nemoč brodovja tako imenovanih zedinjenih narodov, ki je v ostrem nasprotju z odločnostjo, ki jo ob vsaki priliki izpričujejo države trojnega pakta Berlinski mornariški krogi gledajo na prihod japonskih mornariških edinic kot na epohalen dogodek, ki pomeni popoln strateški pre-ekret na morjih ter dokaz za daljnosežno?* in šiirotkopoteznost načrtov o pomorskem sodelovanju držav trojnega pakta Prihod japonskih mornariških edinic na Atlantik pa razen tega dokazuje, da se države trojnega pakta v nasprotju s svojimi nasprotniki ne izgubljajo v neplodnih javnih razpravah o svoiji taktiki in strategiji na morju, marveč rajši nastopajo z bliskovitimi dejanji. S pojavom japonskih mornariških edinic na Atlantiku se je dokončno sklenil pirotiblo-kadni obroč okrog zaveznikov in nedvomno bo bližnja bodočnost na konkreten način dokazala, kaj prav za prav pomeni. dov. .ie bil z novim uspehom vdelan nov dragulj v svetlo krono, ki jo krasi. To je prvi pomen pojava japonskih mornariških edinic na Atlantiku. Drugi pomen pa je v pričetka najtesnejšega sodelovanja m koordinacije mod Japonsko m njenimi a»o-vmskimri zavezniki v izvajanju smotrne najvišje strategije svetovnega obsega. Kombinacija dveh glavnih činiftdjev. namreč japonske pomorske moči ki brezprknerno mojstrske strategije obeh oso^šoškaii zaveznikov, ne more dovesti do drugega kakor do neizogibnega poraza nafiprobnikorr, ki ne razpolagajo niti s potrebno močjo niti s spretnostjo, da bi se mogli meriti z japonsko-oso^nsko kombinacijo. Združitev japonskih sil z ostalimi osovinskšmd siJaima v borbi proti sovražnikovemu brodovja mora glede na skrajno sovražnikovo ranljivost na pomorskem bojnem področju dovesti do dejanj, katerih pomen je komaj mogoče dovolj visoko oceniti, Tokio, 25. sept a Udejstvovanje japonskih Ladij na Atlantiku, pišejo listri, ustreza udejstvovamju Nemoev na Indijskem ocea>-nu ter je za sovražnika in za svet naznanilo, da sita sodelovanje in volja Italijanov, Nemcev in Japoncev vedno večja. Naznanilo o tem pred drugo obletnico trojnega pakta potrjuje, da je trojni pakt močnejši in še odločnejši za dosego zmage. Japonske podmornice na oporiščih osi na Atlantiku dokazujejo sovražniku, da namerava Japonska razen zmag, ki so sovražnika potisnile na^-zaj za ogromne razdalje, povsod doseči nasprotnika in mu zadati skupno z osjo smrtne udarce da doseže z njo cilj, dertočeo • trojnim paktom. Nemška letala nad Anglijo Berlin, 26. sept. s. Iz vojaškega vira se doznava, da so nemška letala učinkovito bombardirala preteklo noč važne vojaške objekte v nekem južno zapadnem mestu Anglije. Nastalo je več požarov. Potopljena angleška minolovka Stockholm, 26. sept d. Iz Londona javljajo. da je britanska admirali teta v posebnem poročilu objavila izgubo svoje miino-lovke »Leda«. Poročilo pravi, da je biia »Leda« zaposlena na Severnem morju. Japonsko prodiranje proti Port Moresbyju Šanghaj, 26. sept d. O vojaškem položaju na Novi Gvineji, kjer japonske čete ogražajo poslednje važno zavezniško oporišče Port Moresby, javljajo poročila iz Melbourna da se v zadnjih dneh stanje na bojišču ni bistveno izpremenilo. Včerajšnji komunike zavezniškega glavnega stana za jugozapadni Pacifik priznava, da so se sprednji japonski oddelki približali luki Port Moresby že na 50 km. Poročilo pravi nadalje, da si avstralsko poljsko topništvo pri krajih Myola in Naola s hudim zapornim ognjem prizadeva preprečiti, da se ne bi japonske sile s hrbta pogorja Owen Stanley razmahnile proti avstralskim postojankam v nižini. Japonci na ogenj avstralskega topništva krepko odgovarjajo a svojim gorskim topništvom. Nadalje javlja poročilo iz Melbourna, da je na več mestih prišlo do spopadov med Izvidniškimi oddelki C^tanek zastopnikov vseučiliške mladine osi v Veneziji Venezia, 26. sept. V četrtek so se v veličastni dvorani Doževe palače sestala odposlanstva vseučiliške mladine sil trojnega pakta. Sestanku so kot opazovalci prisostvovali tudi madžarski, bolgarski in španski zastopniki ter pomeni zaključek dosedanjih pripravljalnih sestankov, ki so bili v raznih italijanskih mestih. Mladina, ki se je sestala, da izpolni obveznosti kulturnega sodelovanja, ima nalogo, da vnese v novi red, ki bo nastal po zmagi, svoj doprinos delovne inteligence za skupni napredek in skupno blagostanje. Tudi ta zaključni sestanek uresničuje staro težnjo vseučiliških organizacij vseh treh narodov, da se medsebojno čim tesneje povežejo. Zato pomeni ta sestanek popoln uspeh idej in metod, ki so to mladino vodile, še preden je prišlo do nove povezanosti med nemško, italijansko in japonsko mladino. Kot prvi je na sestanku spregovoril inšpektor Stranke nacionalni svetnik Fa-brizi, ki je pozdravil navzoča odposlanstva in jim sporočil pozdrave Tajnika Stranke in organizacije GUF. Izrazil je nadalje željo po čim tesnejšem kultur-Tckio, 26. sept. d. Sobotni jutrnji listi ob- i nem sodelovanju^med tremi državami ^in javljajo prve komentarje o včerajšnjem ob- ...... vestilu japonskega glavnega stana, da je japonska podmornica na Atlantiku prišla v sitik z nemškimi mornariškimi edinicami. Vsii listi naglašajo. da pomeni pojav japonskih mornariških stil na Atlantiku nov konkreten dokaz o neomejeni moči japonskih pomoirskih sil, ki jim sovražnikova obramba na nobenem svetovnem morju ne more biti kos. Posebno listi naglašajo, da pomenijo združene operacije japonskih in osnih pomorskih sil na Atlantiku grožnjo za atlantske prometne zveze, pred kakršno se Amerika in Velika Britanija še nista znašli od pričetka te vojne. List »Japan Times and Advertisser« piše v svojem komentarju, da je včerajšnja objava japonskega glavnega stana odkrila položaj, ki mu je treba pripisovati največji pomen. Japonski vojni mornarici, nedotakljivi gospodarici svetovnih morij, ki je v sedanji vojni dosegla že celo vrsto rekor- se je v svojih nadaljnjih izvajanjih spomnil borcev na bojiščih ter končno prikazal bistveno razliko med sestanki mladine demokratskega sveta in mladine sil osi in njenih zaveznikov. Za njim je med viharnim navdušenjem spregovoril Podtajnik Polverelli, ki je iz-j razil upanje, da bo ta sestanek tudi na ; kulturnem področju in na pedročju vse-! učiliških priprav rodil ono sodelovanje, ' ki se že uveljavlja na političnem, diplomatskem in vojnem področju. Nato je opozoril na krvni doprinos in junaštvo fašističnih vseučiliščnikov v tej vojni in je izrazil trdno prepričanje v zmago, za katero se bore nove generacije vseh treh držav. V odgovor in v zahvalo sta spregovorila šef nemškega odposlanstva Hans Streit in japonski komisar dr. Kanakura, ki je sporočil pozdrave japonska mladine. Nato je Podtajnik Polverelli dal besedo italijanskemu poročevalcu Mariu Ni- gru, ki je govoril o organizacijski strukturi vseučiliške organizacije GUF in njenem poslanstvu v Fašistični Stranki in narodu. Isti dan popoldne se je sestanek pod predsedstvom Eksc. Polverelli j a nadaljeval in je kot prvi spregovoril dr. Hans S+reit, ki 1e prikazal naloge nemške dijaške organizacije. Japonski poročevalec dr. Murata je prikazal novo japonsko vseučiliško gibanje, povezano na stara narodna in družinska izročila. Svoj povor je zaključil s pripombo, da je Japonska trdno odločena sodelovati z ostalo mladino na osnovi fašističnih načel. Po njegovem prikazu je sledila zanimiva razprava, ki so se je udeležili člani raznih odposlanstev. Včeraj se je v dvorani palače Ridotto sestanek nadaljeval in je kot prvi spregovoril italijanski poročevalec dr. Enrico Fulchignoni, ki je prikazal kulturna in umetniška stremljenja vseučiliške mladine. Za njim je dobil besedo dr. Wolff, član nemškega odposlanstva, ki je nazorno prikazal notranjo ureditev nemške dijaške organizacije. Jutranja poročila so se zaključila s prikazom japonskega odposlanca dr. Nogamija, ki je najprej govoril o bistvenih elementih japonske umetnosti, nato o zadržanju japonske mladine in končno o umetniškem udej-stvovanju Japoncev. Po teh poročilih je sledila še daljša razprava. Na popoldanskem sestanku so bila kot naslednja vprašanja na dnevnem redu določena: 1. odnosi med umetnostjo in politiko, 2. pojem deformacije umetnosti. Izmed treh poročil o zadnjem vprašanju sta bili prečitani dve. Dr. Otto Reise je govoril o političnosocialnih težnjah na-rodnosocialistične vseučiliške mladine. Vzgojo japonske mladine pa je končno prikaza! dr Simisu. Davi ob 9.30 so se razprave nadaljevale in je bil kot prva točka na dnevnem redu poročilo italijanskega tovariša. Končno so na programu še zaključki Eksc. Polverellija, podpredsednika zborovanja, ki bodo v izvlečku prikazala pomen vprašanj, ki so bila predmet razprav. Položaj, kakršen je v resnici Sile trojnega pakta Imajo vse pogoje za izvojevanje končne zmage Ugledni italijanski publicist Mari0 Ap-pelius je objavil v glavnem fašističnem organu »II Popolo d' Italia« članek o trenutnem mednarodnem položaju, ki ga v izvlečku posnemamo tudi za naše čitatelje: »Opravka imamo z zares zagrizenim ruskim odporom. Stalin ve. kaj pomeni zanj steber ob Volgi, in brani ga z nohti in zobmi. Borba je izredno trda tudi na Kavkazu, kjer rdeči besno branijo doline in vrhove. V Stalingradu kaže bitka silovitost, ki ji ni primere in spričo katere ob-lede tudi spomini na Verdun in Sevasto-polj. Boji se bijejo v samem mestu, od hiše do hiše in v posameznih hišah od nadstropja do nadstropja. Ta ogromna moderna vojna, ki je prekoračila kontinente in oceane, se je v Stalingradu zagrizla v križišča in hiše. Stalin je sfanatiziral ruske množice s propagando, polno rasnih, partizanskih in terorističnih činiteljev ter izkorišča narodno občutljivost z vsemi sredstvi, vse do najvišje donosnosti. Ako bi zanikali to navdušenje ruskega ljudstva, bi si zakrivali oči pred stvarnostjo, kakor delajo Angleži in severni Američani, Os pa vedno zre resnici v obraz. V ideološkem pogledu pomeni fanatično navdušenje, s katerim ruske množice branijo »sveto Volgo« carističnih tradicij, eno izmed najhujših obsodb, ki jih je zgodovina izrekla nad hlinjenim internaciona-lizraom tretje rdeče internacionale. Dejstva dokazujejo, da komunizem ni bil in ni nič drugega kakor metamorfoza stoletnega ruskega imperializma. Znamenita »pro-letarska revolucija« Lenina se je revno končala v obeh tragikomičnih pojavih bolj-ševiške zveze z Velikim Kapitalom in ruskega domoljubnega misticizma ob sveti Volgi Kozakov in splavarjev. Boljševizem, ki se je s tem skrčil na goli izraz ruskega nacionalizma, zasluži zaradi tega še večji prezir, ker nam izpričuje Leninovo in Stalinovo norčevanje nad »proletarci vsega sveta«. Podžigani na eni strani od prepričanja, da bi bilo neumno v 1. 1942 pričakovati »drugo bojišče«, ki sta ga obljubila Churchill in Roosevelt, na drugi strani pa vzpodbujani po nadi. da bi nastop zime mogel rešiti steber ob Volgi, branijo boljševiki ozemlje od metra do metra in od opeke do opeke. Oni hočejo za vsako ceno pridobiti na času. Strahovita je cena, ki jo boljševizem plačuje v tem svojem dramatičnem teku v zimo in ta cena bo še zelo trdo bremenila rusko vojaško moč jutri alj pojutrišnjem. Toda boljševizem je dospel tako daleč, da se sedaj bori za svoj obstoj. Kremelj mora ali preživeti ali pa izginiti. Za Moskvo noben drug račun ni več važen, ker dejansko ne more biti več važen. Iz istih miselnih spoznanj izhajajo tudi besni napadi, ki jih Rusi vodijo te dni od Volge 'o Leningrada, na vseh odsekih. Njihovo r io je, da morajo sedaj vse postaviti v igro. Sovjetska Rusija, ki je dospela do točke, se besno bije do zadnje kaplje krvi. Ta obupni odpod boljševizma ni sicer brez veličine. Tudi barbarstvo ima svoje epične trenutke. London in Washington pa gledata prekrižan ih rok to rusko tragedijo. Churchill in Roosevelt vesta, da ima Stalin sto in en razlog, da zahteva ono drugo bojišče, ki sta ga onadva ponovno in svečano obljubila. Poleg te obljube in teh obveznosti pa Churchill in Roosevelt tudi dobro vesta, da bi »drugo bojišče« trenutno še bolj koristilo Angliji in Zedinjenim državam ka-Kor pa Rusiji, vendar pa se navzlic temu ne moreta premakniti. Vse. kar lahko storite, je to, da pospešita do skrajnosti svoje oboroževanje in priprave, v nadi, da boste mogla uresničiti »drugo bojišče« čez j pet ali šest mesecev, spomladi 1943. Stalin igra vse svoje karte samo na to anglosaško namero, ki ji v Moskvi verjamejo, ker izhaja iz britanske sebičnosti. V vsakem primeru pa Stalin hazardno igra na karto, ki je še nima v rokah. Njegov primer je zares strašno dramatičen. Spričo podaljšanega odpora pri Stalingradu se šibki ljudje rahle vere in rojeni pesimist; puste hipnotizirati po tem odporu, bodisi v dobri ali zli veri, vsega ostalega, kar je neprimerno bolj važno in odločilno, pa ne vidijo. Dejansko pomeni ruski odpor ob Volgi samo zgodbo, ako hočete, veliko zgodbo, a nič več ne kakor zgodbo, ki se bo nujno in usodno končala z grmadami trupel m uničenjem rdečih vojsk. Vse je samo vprašanje časa. Koliko časa še? To ni važno. Važno je le to, da je os slej ko prej mirna, da je gospodar svojih živcev in svojih odločitev. da je stoodstotno realistična in da presoja dejstvo ob Volgi po merilu dobrih vojaških pravil, ne da bi se vznemirjala, predvsem pa, ne da bi se pustila zapeljati po bližini ciljev, ki naj bd jih pretirano plačala, kar bi bilo napačno. Nemška uradna poročila, ki so stilistično tako lakonič-na. izražajo mirnost, mero in odločnost« Mario Appelius analizira nato podrobno glavne činitelje sedanjega splošnega položaja in poudarja, da glavni činitelj splošne položajne slike nikakor ni stalingrajski odpor. Glavni činitelji sedanjega položaja so po njegovi sodbi naslednji: L Boljševizem je po vrsti porazov dosegel strateško in oskrbovalno krizo vsega svojega vojaškega sistema. Os je postavila Kremelj s hrbtom ob zid. Moskvi ne more ostati v rokah nobena karta več, kajti spodnji tok Volge je kjuč vsega njenega krvnega sistema. Ako izgubi spodnjo Volgo, izgubi oporišče vseh svojih sedanjih in bodočih vojaških možnosti 2. Anglija in Zedinjene države nimajo moči, da bi posegle vmes. 3. Sile trojnega pakta pa so točno in v naprej predvidevale, kar se sedaj do-gajg. Te sile so prav tako izzvale smrtno bolezen boljševizma kakor ponižujočo paralizo Anglije in Zedinjenih držav. Ker so predvidevale, kar se sedaj dogaja, so pravočasno poskrbele za vse potrebno, kar sedaj dopušča, da lahko brez prestanka bd-jejo boljševizem ob Volgi in na Kavkazu ter da na ostalih odsekih vzhodnega bojišča v kali stro vse poskuse boljševikov, da bi ustvarili med Voronežem in Mur-manskom »drugo rusko bojišče«. Med tem onesposabljamo London in pritiskamo na Washington. Potapljamo velike anglosaške konvoje, ki naj bi prevažali nujno pomoč Rusiji Čudovita mirnost, s katero os bije te dni easki šiafes^ž, operacije na Kavkazu preko Tereka in Novorosijska, v kali zatira vse poskuse vrste Dieppa, se znajde ob prvem jesenskem deževju in na vseh odsekih vsiljuje Angležem, Američanom in Rusom svojo voljo, predstavlja glavni činitelj sedanjega položaja. Bodočnost bo pokazala, koliko časa se bo mogla Rusija še izogibati zlomu svojega temeljnega stebra ob Volgi. Bodočnost bo tudi pokazala, kdaj bodo Angleži in severni Američani nujno prisiljeni nastopiti neposredno na bojišču z vsem onim, kar so mogli spraviti skupaj kot svojo vojno moč. Ako je naš pogled usmerjen na glavne smeri vojnega razvoja, nas zgodbe ne morejo spraviti iz ravnotežja. Glejmo raje na položaj po glavnih osnovah, ki so še vedno zelo ugodne za nas! Ne povečujmo senc in ne utelešujmo strahov! Os je že zgrabila Rusijo za vrat in vsi boljševiški napori, da bi se izvili iz našega prijema, so in bodo nemočni. Medved je močan in se besno brani, toda roka, ki drži za vrat, je strahovito močna. In ko se bodo Angleži in Američani odločili za akcijo, bo za Rusijo že prepozno. Prijeti komunistični teroristi Čim bolj se širi razsulo v partizanskih in drugih komunističnih organizacijah, tem bolj narašča tudi število teroristov, ki jih zadene kazen, kakršno so s svojim delom iskali in zaslužili. Vsakodnevnim poročilom o novih razkritjih komunističnih grozodejstev se vedno češče pridružujejo tudi poročila o ujetju in kaznovanju njihovih krivcev. Res so se ti skušali ves čas skrbno skrivati pod izmišljenimi imeni; kolikor mogoče malo so se kazali med ljudmi in se gibali po možnosti le v tesnem krogu svojih zaupnikov. Kljub temu jih je vedno več, ki padejo v roke organom civilne in vojaške oblasti, v zadnjem času pa tudi vaškim stražam, ki jih v samoobrambi organizira kmečko prebivalstvo na Notranjskem in Dolenjskem. Iz Višnje gore prihaja poročilo, da je bil prijet Lado Potokar. ki je bil partizanski komandant na Polici. Prišel je z oddelkom kakih 50 partizanov v okolico Grosuplja, kjer ga je izsledil in napadel oddelek vojaštva. Partizani so se ob napadu po svoji navadi razkropili, nakar so jih zasledovale patrulje vojaštva in vaških straž. Ena teh patrulj je v sredo prijela tudi Potokarja, ki ga ljudstvo označuje za enega najbolj krvoločnih partizanskih komandantov ter mu očita nešteto umorov poštenih slovenskih ljudi. Prav tako je bil prijet terorist Anton Fink, ki je v Ljubljani umoril upravnika Rokodelskega doma Fortuna-ta Majdiča. Policija je nadzirala že nekaj časa skupino sumljivih oseb v Ljubljani in je v tej zvezi v začetku tedna prijela tudi mehanika Antona Finka. V zaporu je priznal več terorističnih umorov, med njimi tudi umor Majdiča. Javnost sprejema z zadoščenjem poročila, kako se manjša število teroristov, ki se še skrivajo. Cim bolj se ruši umetna zgradba komunističnega terorja, tem bolj mirno spet diha ljudstvo. Izpred vojaškega Vojaško vojno sodišče vrhovnega poveljništva Oboroženih sil za Slovenijo in Dalmacijo, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti: 1. dr. Valentinčiču Stanislavu, sinu pok. Ignaca in Mežnar Apolone, roj. v Grosupljem 22. IV. 1913, živinozdravniku, 2. dr. Podkoritniku Francu, sinu pok. Mihaela in Hrovat Antonije, roj. 16. VI. 1893 v Petrevcu, zdravniku kirurgu, oba v zaporu, 3. Skubicu Josipu, sinu pok. Ivana in Vidic Ane, roj. na Polici (Višnja gora) 12. XII. 1911, kmetu na begu, obtoženim: a) atentata na državno varnost (čl. 2 Ducejevega razglasa z dne 3. X. 1941), ker so v nedoločenem času pred 10. VI. 1942 sodelovali pri dejanjih, katerih namen je bil, zanesti opustošenje, ropanje in krvo-prelitje na priključena ozemlja, in sicer Podkoritnik kot vodja partizanske organizacije na področju Grosuplje—Lipoglav —Pance, Doje—Toščina—Polica, Peč— Mlačevo—Ponova vas—Šentjurje in v drugih sosednih krajih; Valentinčič pa kot podvoditelj iste organizacije in z njima Skubic; b) prevratne združbe po čl. 4 Ducejevega razglasa z dne 3. X. 1941, ker so v istih časovnih in krajevnih okoliščinah sodelovali pri združbi, katere namen je bil, nasilno spremeniti politično, gospodarsko in socialno ureditev države; c) sodelovanja pri oboroženi četi po 51. 16 Ducejevega razglasa z dne 3. X. 1942, ker so v istih časovnih in krajevnih okoliščinah sodelovali p?i oboroženi četi, zastavljajoč si iste cilje; d) posesti orožja in streliva po 51. 2 Ducejevega razglasa z dne 24. X. 1941, ker so bili v istih časovnih m krajevnih okoliščinah kakor navedenih v zgornjih poglavjih, v posesti in so nosili brez dovoljenja pristojne oblasti orožje in strelivo. Iz teh razlogov proglaša sodišče po H. 487 kazenskopravnega postopka obtožence za krive prevratnega združevanja in sodelovanja pri oboroženi četi in obsoja vsakega posebej v dosmrtno ječo, trajno prepoved javnih služb, na stroške procesa in na vzdrževanja v zaporu. Po čl. 479 kazenskopravdnega postopka jih opro-šča ostalih zločinov zaradi pomanjkanja dokazov. Odreja enkratno objavo te sodbe v izvlečku v listih »Jutro« v Ljubljani in »II Piccolo« v Triestu. V Ljubljani, 23. septembra. Znižanje starostne meje za sprejem v železniško službo Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291, glede na svojo naredbo z dne 20. aprila 1941-XIX St. 2, glede na bivši jugoslovanski zakon o železnicah javnega prometa z dne 23. junija 1930 in smatrajoč za nujno potrebno zagotoviti redni promet na železnicah Ljubljanske pokrajine: Cl. 1. Izjemno od določb člena 73. zakona o železnicah javnega prometa se za dobo, dokler trajajo izjemne razmere zaradi vojne, pooblašča železniška uprava, da sprejema v samostojno izvrševalno službo tudi mladeniče z manj ko 21 leti — a ne manj ko 18 leti — če ustrezajo . icer vsem ostalim pogojem, ki jih prelpisuje zakon. Cl. 2. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, 22. septembra 1942-XX. Visoki komisar Emilio Grazioli Razpust Proti tuberkulozne lige v Ljubljani Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je smatrajoč za potrebno, da se preuredi protituberkulozna služba pokrajine, odločil: Protituberkulozna zveza v Ljubljani se razpušča. Pokrajinski zdravnik dr. Karmel Balistre-ri se imenuje za izrednega komisarja za likvidacijo Zveze z nalogo, da preuredi zadevno službo. Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, 16. septembra 1942-XX. Visoki komisar Emilio Grazioli Postavitev Slov. planinskega društva pod nadzorstvo Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je smatrajoč za umestno, Ja se nadzoruje poslovanje Slovenskega planinskega društva, odločil: Slovensko planinsko društvo se postavlja pod nadzorstvo Visokega komisarja, ki ga bo izvrševal po svojem odposlancu. Komisarjevemu odposlancu je naloga, da nadzoruje delovanje in imovino tega društva, Brez odobritve komisjijevega odposlanca se ne smejo opravljati nikakršni posli, tudi ne navadni upravni posli. Za izredne upravne posle je potrebna predhodna odobritev Visokega komisarja. Za komisarjevega odposlanca se postavlja fašist dr. Karlo Cliersi. Ta odločba je takoj izvršna to se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino Ljubljana, 25. septembra 1942-XX. Visoki komisar Emilio Grazioli Predavanje prof. Damianija v Institutu za italijansko kulturo Profesor Kr. univerze v Rimu, Enrieo Damijani, bo v torek 29. sieptembra. ob 19. predaval v Institutu za italijansko kulturo, Napoleonov trg 6/1.. o »Clovečamstvu, materinstvu in verskem čustvovanju v delih pesmice Ade Negrijeve«. Na predavanje so vljudno vabljeni vsi člani instituta. Gospodarstvo Predpisi za hranjenje in prevažanje soli in tobaka Smatrajoč za potrebno, da se -redijo posedovanje, hranjenje in prevažanje soli in tobaka na ozemlju pokrajine, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino izdal naslednjo naredbo, ki je objavljena v »Službenem listu« z dne 26. t. m. Za posedovanje, hranjenje in prevažanje soli in tobaka domače in tuje proizvodnje, ki jo prodaja monopolska uprava, je za količine kuhinjske soli nad 5 kg in tobaka nad 1 kilogram na ozemlju Ljubljanske pokrajine obvezna izkaznica, ki jo izdaja za Ljubljano skladiščni urad Tobačne tovarne v Ljubljani, za druge kraje pokrajine pa pristojno poveljništvo kr. fin. straže. Izkaznica se sme izdati samo tistemu, ki dokaže, da je nabavil blago od organov, pooblaščenih za prodajo. Izkaznica za prevoz velja samo do kraja namembe v času in po poti, določeni v njej. Rok veljavnosti izkaznice za posest in hrambo določi za vsak primer poseben organ, ki je pristojen za izdajanje. Ta rok ne sme presegati treh mesecev. Gornje določbe ne veljajo za vojaška oblastva in za prodajne organe monopolne uprave. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo, če gre za sol, v denarju od 100 do 1500 lir, če gre za tobak pa od 200 do 4000 lir. Blago, ki je predmet postopka, se zapleni in izroči monopolni upravi. Za sojenje prestopkov je pristojno vojaško vojno sodišče v Ljubljani. Ta naredba stopi v veljavo deseti dan po objavi, t. j. 6. oktobra. Likvidacijski postopek za terjatve in dolgove nemških izselnikov Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je glede na svoji naredbi z navodili o likvidacijskem postopku za terjatve in dolgove nemških izselnikov z dne 8. novembra 1941-XX št. 143 in z dne 16. februarja 1942-XX št. 39 izdal dopolnilna ta pojasnilna navodila, upoštevajoč nujni značaj teh posebnih postopkov. Naredba določa v glavnem naslednje: Vse odločbe sodnih oblastev, izvzemšl tiste, ki so bile izdane v rednem postopku, nadalje izreki in odločbe Pohotnega urada ta pri tem uradu postavljenih posebnih organov ta razsodniških odborov po gori navedenih dveh naredbah ter poravnave sklenjene pred zgoraj navedenimi oblastmi ta organi so dokončne in so izvršilni naslov zoper katerega ni pravnega sredstva. Med navedenimi izreki, odločbami i1^ poravnavami so vsekakor obseženi: izreki, da terjatve pravno obstoje v primerih, da jih je dolžnik priznal ali opustil svoj ugovor zoper prijave po seznamih, ki mu jih je sporočil Pobotni urad; zapisniki o poravnavi, napravljeni pred Pobotnim uradom, pred razsodniki, pred okrajnim sodnikom ali sodniškimi odbgori, postavljenimi pri okrajnih sodiščih; odločbe Pohotnega urada, da se terjatve izplačajo iz likvidacijskega izkupič- Kazni za prestopke obrtnih predpisov Oglasi v »Jutru« imajo vedno uspeh! Urad za nadzorstvo cen pri. Visokem komisarijat u objavlja naslednje kazni, ki jih je Kr. kvestura v Ljubljani naložila v času od L do 15. septembra t L za zločine ta prekrške v zadevi prehrane in protizakonite špekulacije: Ker niso hoteli izročiti mleka zbirališču, ki ga je določil Prevod; 1. Anžič Anton, posestnik, štepanja vas št. 9, 2000 lir globe in 20 dni zapora; 2. Za-kotnik Ivan, posestnik v Ljubljani, Podutiška cesta 41; 3. Bule Ivan, posestnik v Ljubljani, Jurčkova pot; 4. Dolenc Marija, posestni ca v Ljubljani, Cesta v Mestni log št. 33; 5. Pavlič Ferdinand, posestnik v Ljubljani, Tržaška cesta 101; 6. Verbič Anton, posestnik v Ljubljani, Karunova ul. št. 3; 7. Kregar Alojzij, posestnik v Ljubljani, štepanjska cesta 5; 8. Lavrič Apolo-nija, posestnica v Ljubljani, Vodmatski trg št. 5; 9. Svetek Ciril, posestnik v Ljubljani, Pot k Božjemu grobu 24; 10. Vidmar Jakob, posestnik v Ljubljani, Ižanska 282, 2000 lir globe in 30 dni zapora. Zaradi višanja cen: 1. Jager Milan, taci ustrijec, Bizovik 133, 3000 lir globe ta 10 dni zapora; 2. Gril Marija, prodajalka v Ljubljani, Mestni log 5, 500 lir globe; 3. Koščak Frančiška, podajalka v Ljubljani, Poljanski nasip 12, 500 lir globe; 3. Poljšak Anton, elektrotehnik v Ljubljani, Galetova ulica 9, 2000 lir globe in 10 dni zapora; 5. Mihelčdč Ivan> elektrotehnik v Ljubljani, Borštnikov trg i, 2000 lir globe ta 10 dni zapora; 6. Ulčar Marija, prodajalka v Ljubljani, Metelkova ulica 19, 500 lir globe; 7. Trošt Ivana, gostilničarka v Ljubljani, Krekova ulica 17, 1000 lir globe in 5 dni zapora; 8. Gale Ivama, delavka v Ljubljani, šišenska cesta 46, 1000 lir globe; 9. Lukež Viktorija prodajalka v Ljubljani, Milčta-skega ulica 3, 500 lir globe; 10. Mrhar Angela, prodajalka v Ljubljani, Gasilska c. 8, 1000 lir globe; 11. Toni Angela, prodajalka v Ljubljani, Orlova ulica 15, 500 lir globe; 12. Schalar Marija, prodajalka v Ljubljani, Ižanska cesta 67, 500 lir globe; 13. Možek Frančiška, gospodinja v Ljubljani, Viška cesta 31, 500 lir globe; 14. Magdalene Ana, prodajalka v Ljubljani, Sv. Floriiana ul. 31, 500 lir globe; 15. Zabukovšek Marija, go-spolinja v Ljubljani, Zaloška cesta št. 13, 1000 lir globe; 16. Kučič Ana, posestnica v Ljubljani, Pot na Rakovo jelšo 32, 1000 lir globe; 17. Golob Ivana, delavka v Ljubljani, Cesta dveh cesarjev' 6, 500 lir globe; 18. Gliha Josiptoa, trgovka,' Ljubljana. Kav-Skova cesta 26, 1000 lir globe; 19. Brecelj-nik Marija, Čolnarska ulica 21, 500 lir globe; 20. Dimnik Ivan, prodajalec v Ljubljani, Zrtajskega ulica 13, 500 lir globe; 21. Erklavc Marija, prodajalka na Galjevici 52, 500 lir globe; 22. Mlakar Rudolf, gostilničar v Ljubljani, Cernetova ulica 3, 2000 lir globe ta 10 dni' zapora; 23. Hotko Marija, prodajalka v Ljubljani, Mamdelčeva ulica 7, 1000 lir globe; 24. Sajovic Tatjana, prodajalka v Ljubljani, Svetčeva ulica 4, 500 lir globe; 25. Lubešek Ivana, delavka, Cesta na Loko 18, 800 lir globe; 26. Gantar Marija, posestnica, Ježica 25, 1000 lir globe; 27. Doltašek Frančiška, gospodinja, Vod-matska 23, 800 lir globe; 28. Podboršek Anton, mesar, Linhartova 4, 1000 lir globe, 5 dni zagoraj. 29. Zunič Štefanij prodajal- ka, Bletweisova 52, 800 lir globe; 30. Merš-nik Ana, uradnica Zaloška 5, 800 lir globe. Zaradi nakupa goveje živine in neprijavljenega zakola so bili kaznovani: šušteršič Franc, mesar, Hrušica 10, 5000 lir globe ta 60 dni zapora; meso mu je bilo zaplenjeno. Sodnim oblastem sta bila prijavljena zaradi istega prestopka Pregelj Ivan, mesar, Kožarje 90, ta Doltaar Anton, delavec v Kosezah. Ker je nakupovala in prodajala meso po previsoki ceni je bila kaznovana šušmel Ludovika, gospodinja, Ciril Metodova 19, z globo 2000 lir ta z zaporom 30 dni. Blago ji je bilo zaplenjeno. Ker sta tihotapila meso in surovo maslo sta bila kaznovana železničarja Rupnik Franc, Rožna dolina H/25, z globo 500 lir in z zaporom 5 dni, ter Kuzelj Stanislav, Drenikova 30, z globo 1000 lir. Obema je bilo blago zaplenjeno. Ker nista imela v redu registra o nakupu In prodaji, sta bila kaznovana gostilničarja Tomšič Franc, Viktorja Emamiela III. št 15, z globo 1000 lir ta z zaporam 10 dni, pri čemer mora zapreti lokal za 30 dni, ter Saccomani Pio, Cesta Divisione Isonzo 16, z globo 1000 lir. Ker ni imela jedilnega lista in ker ni vodila v redu registra o nakupu in prodaji je bila kaznovana gostilničarka Rotar Angela, Cernetova 31, z globo 2000 lir, z zaporam 10 dni; lokal mora zapreti za 30 dni. Ker je nakupovala živila brez nakaznic po pretiranih cenah je bila kaznovana natakarica Zupane Ana, Janševa 3, z globo 1000 lir, blago pa ji je bilo zaplenjeno. Ker je nakupila oblačilno blago brez točk, je bila kaznovana trgovka žargi Marija, Sv. Petra cesta 2, z globo 2000 lir. Ker je prodajal milo brez odobrenja, je bil kaznovan trgovec Rebolj Bogdan, Kot-nikova 13, z globo 1000 lir. Ker sta prodajala kruh brez nakaznic in napačno vodila register o prodaji in nakupu, sta bila kaznovana peka Videmšek Ana, Preiovičeva 10, z zaporom lokala za 30 dni, hkrati je bila prijavljena sodnim oblastem, ta Pišek 'Nrtncenc, Zvezdarska 4, z globo 800 lir. Ker je skušal prodajati mflo na črni borzi, je bilo milo zaplenjeno Hauptmanu Josipu, uradniku, Vodnikova 13. Ker je prodajal vino brez odobrenja Prevoda je bil kaznovan gostilničar Salami Pasqualei Gosposvetska 16, z globo 1000 L. Ker sta na debelo izdelovala to prodajala milo brez odobrenja ta po previsokih cenah, sta bdla naznanjena sodnim oblastem tovarnar Bitenc Rudolf, Dev. Mar. v Polju št. 92, in Marolt Viljem, trgovski zastopnik, šmartinska 24. Ker je nakupovala živila, ne da bi dala živilske nakaznice, je bala kaznovana gostilničarka Gorše Marija, Gosposvetska c. št. 14, z globo 1000 lir ta z zaporom 30 dni blago pa je bilo zaplenjeno. Ker je imela živilske nakaznice, do katerih ni bila upravičena, je bila gospodinja Markovič Alojzija, Gramozna jama> prijavljena sodnim oblastem. Ker ni označil blaga s cenami, je bil kaznovan gostilničar Klemenčič Alojzij Krekov trg št. llj z globo 1000_ tir. ka ta odločbe sodniških zborov pri okrajnih sodiščih v sporih za terjatve, odločbe sodnikov ta sodniškega odbora pri Pohotnemu uradu ta odločbe razsodnikov pri okrajnih sodiščih v primeru sporov, nadalje izrek Pohotnega urada o tem, da je znesek dolgov končno ugotovljen. Za dovoljevanje in upravo izvršb so pristojna redna sodišča. Odločbe razsodnikov v sporih se morajo priobčiti Pobot-nemu uradu v osmih dneh, prav tako vse sodbe, ki jih izreče sodno oblastvo v rednem civilnem postopku in tudi kazenske sodbe, kolikor obsegajo obsodbo izselnika na plačilo kakega zneska ali na izročitev kake stvari. Zapisnike o poravnavi pred okrajnim sodnikom in pred sodniškimi zbori, podpisane po strankah, sodniku ali predsedniku sodnega zbora in po zapisnikarju, je priobčiti Pohotnemu uradu v osmih dneh. V istem roku se morajo položiti v pisarni Pobtnega urada zapisniki o poravnavi pred razsodniškim zborom, podpisani po strankah in predsedniku. Ce osebe, ki morajo skrbeti za priobčitev ali položbo, temu ne ustrežejo, sme opraviti položbo prizadeta stranka. Za odločbe, izdane pred objavo te naredbe, in zapisnike o poravnavi, napravljeni pred tem rokom, teče rok za priobčitev ali položbo od dne, ko je ta naredba stopila v veljavo. Pobotni urad mora izdati potrdilo o opravljeni priobčitvi ali polož-bi na zahtevo katerega koli izmed prizadetih. V smislu S. 12. naredbe z dne 8. novembra 1941-XX (ki se nanaša na ustavitev civilnih pravd Imovinskega značaja ln tek. izvršilnih ter zavarovalnih postopkov po osebah ali zoper osebe iz seznamov izselnikov) velja posebni likvidacijski postopek nasproti dolžnikom, ki niso izselni-ki, za dokončanega, ko se uradna dejanja priobčijo strankam odnosno, če ni določena uradna priobčitev strankam, z dnem priob-čitve ali položbe pri Pohotnem uradu. Prav tako se šteje nasproti dolžnikom, ki niso izselnikij poseben postopek za dokončanega, kadar se pravda odstopi redno pristojnemu sodišču (v primerih, če je ob sporu potrebna dolga preiskava in stranke to sporazumne) predloga jo), in sicer z odstopom pravde reinemu sodišču. Glede dolžnikov izselnikov pa se šteje posebni postopek za dokončanega z izrekom Pohotnega urada, da je znesek dolgov končno ugotovljen. Izvršilna ali zavarovalna dejanja pa se ne morejo opraviti pred pretekom roka, ld ga dolžniku določi Pobotni urad za poravnavo. Pred vsemi sodišči ta drugimi organi v smislu nareib z 8. novembra 1941-XX ta 16. februarja 1942-XX smejo nastopati stranke osebno. Ce se pa dajo zastopati je s samim pooblastilom vselej dana tudi pravica pogoditi se na razsodnika ali skleniti poravnavo, tudi če gre za nepremičnine. Stranka, ki ima zastopnika ali pomočnika trpi sama zadevne stroške. Gornja naredba je stopila v veljavo z dnem obaje v »Službenem listu«> to je 26. t m. Gospodarske vesti — Reforma dostave pošte na Hrvatskem. Hrvatski minister za promet in javna dela je izdal predpise glede reforme dostave pošte v mestih. V Zagrebu, Sarajevu, Banja Luki, Dubrovniku, Osi-jeku, Zemunu, Slavonskem Brodu ta Kar-lovcu morajo hišni lastniki ali zakupniki v hišah, ki so več kakor enonadstropne, namestiti v veži blizu vrat za vsako stranko poštni predalček, kamor bodo poštarji oddajah pošto. Ti predalčki morajo biti postavljeni do 30. aprila prihodnjega leta. Hišni lastniki morajo izročiti rajem-niku odnosno stranki ključ predalčka, ki je dotičnemu najemniku ali stranki dodeljen. = Hrvatska je odkupila železnico Barč-Pakrac. Dne 8. avgusta t L je bil v Brio-niju sklenjen sporazum med Železniško družbo Barč-Pakrae s sedežem v Budimpešti in državo Hrvatsko, po katerem je družba prodala hrvatski državi železniško progo Barč-Pakrac, razen kratkega dela, ki leži na Madžarskem, Bne 18. septembra je občni zbor družbe v Budimpešti odobril prodajno pogodbo ta sklenil likvidacijo. Kratek del proge, ki leži na madžarskem ozemlju na levem bregu Drave, je dražba že leta 1941 ] rodala madžarskim državnim železnicam. Oni del železniške proge, ki leži na hrvatskem področju, to je od mostu preko Drave preko Virovitice, Daravarja in Lipika do Pakraca (kjer je proga priključena na železnico Zagreb—Novska) je hrvatska država odkupila za 17 milijonov kun. Železniška družba Barč—Pakrac bo v marcu prihodnjega leta sklicala likvidacijski občni zbor, ki bo določil, za kakšen znesek se bodo vnovčile delnice. Ker bo Hrvatska plačala kupnino v kunah, bo tudi likvidacijski izkupiček na razpolajo samo v kunah. = Izgraditev omrežja denarnih zavodov v Ukrajini. Na področju nemškega državnega komisariata Ukrajine je bilo doslej ustanovljenih 17 gospodarskih bank kot denarnih ustanov komisariata s preko 200 podružnicami. Na čelu vseh teh gospodarskih bamk je Centralna gospodarska banka v Rovnu. Ustanovljena je tudi že revizijska zveza gospodarskih bank Ukrajine. Kontokorentne vloge pri teli bankah so se v zadnjih mesecih naglo po* večale ta so dosegle že 1.58 milijarde kar-bovancev (rabljev) = Zedinjene države brez banan. Pred sedanjo vojno so banane v Zedinjenih državah zavzemale najvažnejše mesto v oskrbi prebivalstva s sadjem. Poleg ra-.onira-nja tekočega goriva in sladkorja se vojna v Ameriki najbolj pozna na tem. da ni banan. Potrošnja banan se je v Zedinjenih državah razširila šele v zadnjih desetletjih, ko je ameriška družba United Fruit Co. uredila velike nasade banan predvsem v; srednjeameriških državah, zlasti v Kosta-riki, Panami, Nikaragui in Kolumbiji. Uvoz banan se je povečal od 3 milijonov grozdov v letu 1890 na 15 mifijonov grozdov v letu 1900 in 80 milijonov grozdov v zadnjih letih pred vojno. Za prevoz teh banan si je družba United Fruit zgradila celo vrsto specialnih ladij, tako zvanih »belih ladijc. Ta mornarica je štela pred voino 130 enot s 435.000 tonami. Z izbruhom vojne pa je prenehal vsak dovoz banan, ker potrebujejo te ladje za druge namene, zlasti za prevoz važnejšega blaga. S tem pa so prizadete srednjeameriške države, ki ne ved« kam s proizvodnjo banan. Krasna Bossinljeva svečanost v Operi Velik uspeh simfoničnega koncerta v proslavo 150 letnice Rossimjevega rojstva Italijanski kulturni institut, Narodno gledališče iin Glasbena Matica so organizirali ob sodelovanju EIARa proslavo 150Letniee rojstva velikega mojstra italijanske glasbe G. Rossrindja. Proslava skladatelja »Sevilj-skega brivca« je pomembna ne samo kot počastitev sfliavnega imena in nesmrtnega deda, ki je pri nas vsakdan- užival velik sloves, marveč tudi kot viden izraz sodelovanja med italijanskim in slovenskim elementom. Prva, poglavitna prireditev — včerajšnji simfonični koncert v Operi — je posebno očitno izpričevala zanimanje slovenskega občinstva za to manifestacijo bleščeče in slavne italijanske glasbene tradicije. V polnem gledališču so bili prisotni poleg najvišjih predstavit el j ev Države, Vojske in Stranke in italijanskih korpoiracitj tudi zastopniki vseh slovenskih kulturnih, socialnih in drugih institucij, skratka: elita ljubljanske družbe. V gledališču je vladalo svečam© razpoloženje in koncert je s svojim programom in izvedbo samo povzdignili tisto spoštljivo skupnost, ki je zediinilla Italijane iti Slovence k zavzeti počastitvi enega prvih mojstrov italijanske melodike. Skrbno pripravljenemu koncertnemu večeru je vtisnila svečani značaj že prisotnost Ekscelenee Visokega komisarja Emilia G r a z i o 1 i j a in nj egove gospe soproge. Odsotnega generala armad nega zbora Eksc. Robottijta je zastopal general Primieri. Navzočna sta bila nadalje Zvezni tajnik OrLando O r 1 a n d i n i in Kr. tiskovni ataše dr De C e c c o kot predstavnik prosvetnega ministrstva. Obolelega župana gen. Rupnika je zastopal podžupan dr Tran-c h i d a. Koncertu je prisostvovala še dolga vrsta drugih predstavite! jev in dostojanstvenikov. Prireditev, ki so jo prenašali po radiu, 9ie je začela točno oib določani uri, ko je vstopil v svojo ložo Eksc. Visoki komisar z gospo soprogpi Prvi1 je spregovoril prod zaveso ravnatelj Italijanskega kulturnega instituta v Ljubljani p-rek, ZO. t. m. ob 11. \ poslopju bežigrajske meščaiisk > t«! Tedaj naj ee zglasiio v šoli tudi vsi gg. učitelji V četrtek 1. oktobra ob 14. bo istotam vpisovanje učencev in v petek 2. okobra ob 14. pouk, ki bo odslej vsak torek, četrtek Ln petek popoldne, ka\cr je raz-idno z razglasa na šolskih vratih. Ker je obisk šole za vajence obvezen, se gg. mojstri naprošajo, da vajence sproti nadzirajo s konti u*. nimi knjižicami, ki jih ti dobe v šoli. Upravitelj. u— železničarska gospodinjska šol a prične nove gospodinjske, kakor tudi šivalne tečaje s prvim oktobrom. Vse potrebne informacije se dobe v pisarni 2e-lezničarske mersze (bivši »Ljubljanski dvor«), Pražakova 19. u— Zasebni plesni pouk — začetniški in nadaljevalni pri mojstru Jenku se zopet nadaljuje. Informacije od 12. do 13. in od 18. do 19. ure v »Nebotičniku«, 4. nadstr. u— Zveza mestnih uslužbencev v Ljubljani obvešča vse mestne uslužbence, da je preminul g. Ivan Malgaj, mestni pisarniški oficial, dolgoletni društveni funkcionar. Vabimo vse članstvo, da se udeleži pogreba, ki bo v nedeljo dne 27. t. m. ob 17. uri izpred kapelice Sv. Andreja na Žalah na pokopališče pri Sv. Križu. Odbor. Z Gorenjskega Smrtna nesreča na cesti, v četrtek se je nadučitelj Fric Vilčnik iz Moosburga s kolesom vozil proti Celovcu. Na nekem kraju, kjer je cesta zelo ozka in obenem dela nevaren ovinek, se je zaletel v tovorni avto, ki mu je privozil nasproti. Pri padcu je nadučitelj dobil tako hude poškodbe, da je na prevozu v bolnico umrl. Dal 15 al 3» Settembre vengono emesse le nuove serie di BU0N! delTES0R0 N0VENNALI4% a PREMI Interessi e Premi esenti da ogni imposta presente e fntnra PREZZO di emissione: L. 92 per ogni cento lire dl capitale nominale, oltre Interessi 4% dal 15 Settembre fino al giorno del versamento. Le sottoscrizioni possono essere esegulte ln contanti o con versamento dl Buonl del Tesoro novennall 4% scadenza 15 te t; bralo 1943. Vengono accettate come contante le cedole ammesse ln sottoscrlzlone. Per le sottoscrizioni con versamento di Buoni del Tesoro novennall 4% 15 febbraio 1943 i medesimi vengono accettati alla pari e ai sottoscrittori viene corrisposta la differenza di L. 8 per ogni cento Ure di capitale nominale, nonchč il rateo di interessi in ra-gione di cent. 35% in corrispondenza della cedola non aneora scaduta che dovrš trovarsl unita ai titeli versati in sottoscrizione. PREMI: ciascuna serie di L. 1 miliardo di Buoni concorre annuaimente a n. 116 premi per un ammontare complessivo di L. 4,800.000 mediante estrazioni semestrali. Le sottoscrizioni si ricevono presso tutte le Filiali dei seguenti Enti e Istitutl che fanno parte del Consorzio dl emissione, presieduto dalla Banca d'Italia: Cassa Depositi e Prestiti — Istituto Nazionaie delle Assicaraztonl — Istituto Nazionale Fascista della Previdenza Sociale _ [stituto Nazionale Fascista per 1'Assicurazione contro gli infortuni sul lavoro — Banca d'Italia — Banco di Napoli — Banco di Sicilia — Banca Nazionale del Lavoro — Istituto di S. Paolo di Torino — M on te dei Paschi di Sienna — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano — Banco di Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito per le Casse di Risparmio Italiane — Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde — Federazione Nazionale Fascista delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d'America e d'Italia — Banca Popolare Cooperativa Anonima di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Nazionale delPAgricoitura — Banca Popolare di Milano — Banco Santo Spirito — Credito Varesino _ Societa Italiana per le Strade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali di Trieste — Compagnia di Assicurazioni di Milano — Societa Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurtš — La Fondiaria Compagnia di Assicurazioni Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio; Credito Commerciale, Milano — Banca Cattolica del Veneto — Banca Toscana — Banca Agricoia Miianese — Banca Provin-ciale Lombarda — Banco di Cliiavarl e della Riviera Ligure — Banca Vonuiller — Credito lndustriale, Venezia — Credito Romagnolo _ Banca Lombarda di DD. & CC. — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Banca Belinzaghi — Societa Italiana di Credito, Milano — Banco Lariano — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricoia Commerciale, Reggio Eniilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Banco S. Paolo, Brescia — Banca Gaudenzio Sella & C., Biella — Banca Popolare, Lecco — Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Pri vata Finanziaria, Milano — Banca Miianese di Credito_ Banca lndustriale Gallaratese — Banco Alto Miianese — Banca di Calabria; Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Luino — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutua Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricoia, Lodi — Banca Agricoia Popolare, Ragusa — Banca Popolare di Intra — Banca Popolare di Modena _ Banca Popolare. Cremona — Banca Mutua Popolare Arctina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese _ Banca Popolare Cooperativa, Ravenna — Banca Agricoia Mantovana — Banca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare. Vieenza _ Consorzio Risp. e Prestiti per Commerclo e Indnstrla. Bolzano — Banca Popolare Pesarese; Tutte le altre Casse di Risparmio, Banche e Banchieri, e Banche Popolari, Iscrltte alle Federazionl di Categorla, nonchč gli Agenti di Cambio partecipanti alla Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio. Od 15. do 30. septembra bodo emitirane nove šerife ZAKLADNIH BONOV s PREMIJAMI Obresti in premije so oproščene sleherne sedanje in bodoče davščine EMISIJSKA CENA: 92 lir za vsakih sto lir nominalne glavnice poleg 4% obresti od 15. septembra do dneva vplačila. Vpisovanje se lahko opravi ali v gotovim ali z vplačilom 9 letnih 4% zakladnih bonov, ki zapadejo 15. februarja 1943. Sprejeti so kot gotovina kuponi dopuščeni za vpis. Pri vpisu z vplačilom 9-letnih 4% zakladnih bonov 15. februar 1943 se Isti sprejmejo a la pari ln vpisnikom se prizna razlika 8 lir za vsakih sto lir nominalne glavnice, poleg odgovarjajočih obresti v znesku cent 35% z ozirom na še ne zapadli kupon, ki mora biti priključen bonom izročenim v vpis. PREMIJE: Na vsako serijo 1 milijarde lir bonov odpade letno 116 premij v skupnem znesku 4,800.000 lir, ki se žrebajo vsakih 6 mesecev. Vpisovanje se lahko opravi pri vseh podružnicah naslednjih ustanov ln zavodov, ki pripadajo emisijskemu konzorciju, pod vodstvom zavoda Banca dTtalia: Cassa Depositi e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assicurazioni — Istituto Nazionale Fascista della Previdenza Sociale — Istituto Nazionale Fascista per 1'Assicurazione contro gli infortuni sul lavoro — Banca d'Italia — Banco di Napoli — Banco di Sicilia — Banca Nazionale del Lavoro — Istituto dl S. Paolo di Torino — Monte dei Paschi di Sienna — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano — Banco dl Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto dl Credito per le Casse di Risparmio Italiane — Cassa dl Risparmio delle Provincie Lombarde — Federazione Nazionale Fascista delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d*America e dTtalia — Banca Popolare Cooperativa Anonima di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Nazionale delFAgricoltura — Banca Popolare di Milano — Banco Santo Spirito — Credito Varesino — Societa Italiana per le Strade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali di Trieste — Compagnia di Assicurazioni di Milano — Societa Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica di SicurtA — La Fondiaria Compagnia dl Assicurazioni Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti dl Cambio; Credito Commerciale, Milano — Banca Cattolica del Veneto — Banca Tiscana — Banca Agricoia Miianese — Banca Provin-ciale Lombarda — Banco di Chiavari e deUa Riviera Ligure — Bansa VonwtIler — Credito lndustriale, Venezia — Credito Romagnolo _ Banca Lombarda di DD. & CC. — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Banca Belinzaghi — Societš Italiana dl Credito, Milano — Banco Lariano — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricoia Commerciale, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Banco S. Paolo, Brescia — Banca Gaudenzio Sella & C., Biella — Banca Popolare, Lecco — Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano — Banca Miianese dl C-edito — Banca lndustriale Gallaratese — Banco Alto Miianese — Banca dl Calabria; Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Luino — Banea Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutua Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricoia, Lodi — Banca Agricoia Popolare, Ragusa — Banca Popolare dl Intra — Banca Popolare di Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Aretina — Banea Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese — Banca Popolare Cooperativa, Ravenna — Banca Agricoia Mantovana — Banea Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vieenza _ Consorzio Risp. e Prestiti per Commerclo e Industria, Bolzano — Banca Popolare Pesarese; Vse ostale hranilnice, banke, bančniki in ljudske posojilnice, ki so včlanjene v Zvezi bančne kategorije, kakor tudi menjalničnl agenti, ki so člani družbe »Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio«. Kdor Išče službo plača za vsako besedo L —.30. za drž. ln prov. takso —.60, za dajanje naslova ali šifro L 2.—. Najmanjši iznos za te oglase je L 7.—. — za ženltve ln dopisovanja Je plačati za vsako besedo L 1.—, za vse drage oglase L —.60 za besedo, za drž. ln prov. takso L _.60. za dajanje naslova ali šifro L 3.—. Najmanjši iznos za te oglase Je L 10._. Trgovski pult s hrastovo desko, police ln mizico za pisalni stroj kupim. Ponudbe na Motorno kolo °TgL JUtrai273P9°7 EUCh 250 cm' novo' ruprolaj. i »Inventar«. 12739-7 | Ponudb(> u ^ odd. Jutra ' „ , t»d »Pach 250 cm«. 32901-10 Orodje ln delovno mizo meha- I Prodam nične delavnice ^ kupi | avt0 Pordj 8clUnderskli 12724-7 • » gusuini »rn xii- , biču«, Vldovdanska c. 2. 12760-10 št. 38. Preprosto služkinjo k tričlanski rodbini iščem. Slomškova 31. 12636-1 Šiviljo za šivanje oblek sprejmem na dom. Sv. Ja koba trg 5. 12702-1 Postrežnico pridno, pošteno, mlajšo, sprejmem za trikrat tedensko popoldne. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12748-1 Dekle za lahka dela s souporabo sobice — sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12738-1 Frizersko pomočnico in učenko »prejme takoj Frank Hilda, Zeljarska ul. 11, Kolezija. 12734-1 Služkinjo ■prejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12723-1 D va miz. pomočnika n stavbna dela sprejme tvrdka Rorar J otip, Moste. Predo-▼to va o- 12811-1 Privatno uradnico ki gre na deželo, iščem do konca tega leta v pisarno pri 5*vozni lesni tvrdki. Vpeljana T lesno industrijo, z znanjem knj govodstva in italijanščine aM,t prednost. Ponudbe pod »Dobra knjigovodkinja na ogl. •Id. Jutra. 12942-1 Natakarico M bi pomagala tudi v kuhinji, epr jmem. Naslov v vseh posl. intra. 12932-1 Denarni zavod »če mlajšega uradnika s prt.kso, z znanjem slovenščine, italijanščine in nemščine. Ponudbe na ®el. odd. Jutra pod »Banka«. 12919-1 Več delavcev sprejmem takoj. Naslov v vseh poslov. Jutra. 12967-1 Mizarskega pomočnika samo mlajšo moč, sprej me Svetek, Karlovška 1. 12963-1 Sobarico čisto, dobro likarlco — sprejmem k dvočlanski družini. Ponudbe pod »Cista« na ogl. odd. Jutra. 12959-1 Vajenci (-ke) Učenko sprejme krojaški salon za dame. Stari trg 24-1. 12688-44 Frizersko vajenko iščem. Salon Božič Vladka. Tavčarjeva ulica 4, 13940-44 Brivskega vajenca ali VAJENKO sprejmem takoj. Lombar Gilbert, Ljubljana VII Celovška cesta 34. l:-934-44 Frizersko vajenko in brivskega vajenca sprejme takoj Dorčec Ivan, Dalmatinova ulica 13. 12854-44 Vajenca sprejmem takoj proti takojšnji plači — za soboslikarsko in pleskarsko obrt. — šebenik, Blaž, Selenburgova ulica 4. 1284S-44 Vajenko sprejme frizerski salon »Rakar«, Prešernova 9. 12793-44 Vajenko sprejmem. Modistka Sto-par, Celovška c. 44. 12797-44 Dekle •p!3no, pošteno, čisto, ki Cna veselje do kuhanja, sprejme tričlanska družina za vsa hišna dela. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12775-1 Dobro kuharico mlitjšo, sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12786-1 Gosp. pomočnico sprejme boljša družina treh odraslih. Postopek, hrana in plača dobra. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Event. začetnica«. 12783-1 Sprejmem takoj ▼e" torbrrskih in sedlar-ekih pomočnikov ter vajencev. Naslov: Viktor Barlič, Ljubljana, Sv. Petra cesta 72. 12778-1 čevlj. pomočnika ln vajenca sprejmem takoj. Kurent Fr„ Cesta v Rožno dolino 12. 12804-1 Industrijsko in izvozno podjetje Izven Ljubljane Išče za takojšen nastop mlajšo solidno žensko pisarniško moč, po možnosti z znanjem italijanščine. Lastnoročno pisane ponudbe b sliko poslati na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva 777«. 12660-1 Kroj. pomočnika sposobnega za civil ln uniforme, sprejmem takoj za stalno — šlibar, gkofja ul. 10 — (Tabor). 12922-1 Služkinjo prlclno, pošteno, išče dvočlanska družina. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12796-1 Dekle emožno samostojne kuhe ln hišnih del, dobi dobro službo pri tričlanski boljši rodbini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra plača in oskrba«. 12882-1 Postrežnico Cisto in solidno sprejmem. Zaposlitev od 7. do 16. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12881-1 Vajenca sprejmem za železnlnar-sko stroko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten«. 12863-44 Kuharica spretna, dobra gospodinja, išče mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kuharica«. 12753-2 Kuharica perfektna. za vsa hišna dela, išče mesto pri boljši manjši družini. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ana«. 12779-2 Iščem mesto postrežnlce za dopoldne za kuhati v šiški. Ana Malovrh, Aleševčeva 31, LJubljana 7. 12810-2 Dekle išče zaposlitev k malem otroku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Veliko veselje«. 12808-2 Učiteljica ki je odtrgana od vseh svojih sorodnikov, želi primerne zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva 166«. 12806-2 Gospodična Išče zaposlitve gospodinjske pomočnice pri boljši družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »čim-preje 44«. 12857-2 Perfektna kuharica starejša, snažna, delovna, išče službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Varčna ln vestna«. 12855-2 Prodam čevlje, fantovske, nove lepe, ln druge, tudi škornje, vse št. 40. Malo rabljeno. Istotam prodam gramofon. Na-slov v vseh poslovalnicah Jutra. 12770-6 Športne vozičke (star materijal) vseh vrst dobite pri »Prome tu«, nasproti križanske cerkve. — Globoki se jemljejo v račun. 12631-6 Prodam fotoaparat Agfa Isolette Compur, optika 4.5, po-polnoma nov, z usnjeno torbo, za 1300 lir. Ogled od 10. do 10.30: Wolfo-va ul. 10-III., I. stopnišče. 12776-6 Stara okna 115X85, še dobro ohranjena, prodam. Vprašati: Znidar, Reber 11. 12789-6 Prodamo naslednje predmete: dobro ohranjene gramofone s ploščami, kitaro, starejši šivalni stroj, lep otroški globok voziček, otroško posteljico, razne mize, lepe spalnice in druge uporabne predmete v trgovini »Ogled«, Mestni trg 3. 12788-6 Mlinček električni, zelo močan, tudi za žitno zrnje, pro dam za 3200 lir. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12913-6 Železni štedilniki naprodaj po najnižji ce ni. Tudi vzamem v račun neuporabne štedilnike. Po naročilu tudi vsakovrstne. Bohoričeva Ulica 6. 12784-6 Prodam velik francoski gobelin po ugodni ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12803-6 Vajenko za damsko krojaško obrt sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12878-44 Frizersko vajenko pridno deklico, sprejmem. — Salon Polanc, Kopitarjeva ullCa. 12955-44 Nemško konver- zacijo in pouk nudi izobražena gospa. Konverzacija v skupini 3—5 oseb zelo majhen honorar. Kongresni trg št. 13-H. 12128-4 Sušilnico za sadje in zelenjavo, Krulejevo, električno, novo, prodam za 400 lir. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12914-6 Fotoaparate, pribor slične predmete prodate najbolje po Fo to tehniki, Tyrševa 15. 12911-6 Železobetonsko blagajno z dvema trezorjema — najnovejše tipe, višine 1.60 m, šir. cca 65 cm, ugodno takoj prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12908-6 Dobavljamo zaboje večje količine. Naročila sprejema: M. Kobi, Gajeva 9-II, 12816-6 Italijanščino, francoščino, nemščino poučuje dipl. učiteljica. Kolodvorska 11, pritličje. Informacije dopoldne. 12896-4 V italijanščino in obratno prestavljam ter pravilno izvršujem vsakovrstne spise, prošnje itd. Zahtevki zmerni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12751-4 Službe išče Gospa varčna, vešča v gospodinjstvu, želi dobiti službo pri boljši osebi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena in skrbna«. 12733-2 Gospa trgovine izučena, delavna, želi pristopiti z nekaj gotovine k malemu podjetju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sodelujoča«. 12732-2 Uradnika s trgovsko šolo. mladega. z znanjem nemškega. po možnosti tudi Italijanskega jezika, išče večje podjetje v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Acrilen«. 12377-1 Sprejmem slaščičarskega pomočnika. Košak, Ljubljana, Prešernova 52. 12876-1 Kuharico ki opravlja tudi vsa druga hišna dela. iščem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna«. 12868-1 Postrežnico samostojno v vseh gospodinjskih delih in kuhi sprejme dvočlanska družina. Vprašati med 2. in 3. uro. Splitska 15. 12935-1 Službo v pisarni ali kaj sličnega išče dober Sienodaktilograf z odličnim znanjem italijanščine, nemščine in srbohrvaščine. Cenj. ponudbe pod »1-1941« na oglasni oddelek Jutra. 12491-2 Tehnični uradnik mlajša moč z večletno prakso v gradbeni in geodetski stroki, s trgovsko nabrazbo išče primerne zaposlitve. Dober risar, vešč kalkulacije kakor tudi vseh pisarniških poeiov. Sposoben samostojnega vodstva. Spričevala in reference dobre. Prevzamem tudi upravo hiš. Cenj. ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Sposoben«. 12824-2 Višinsko sonce HANAU, rabljeno- — ugodno naprodaj. Na ogled pri tvrdki A. Goreč, poleg nebotičnika. 112814-6 Prodam l?po PISALNO MIZO. Naslov v vseh poslov. Jutra. 12812-6 Frigidaire velik, za obrt, posodim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno«. 12777-6 Otroško posteljo z žimnico prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12752-6 Prodam preprogo, 2X3, popolnoma novo, predvojna kvaliteta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12764-6 Steklenice Chlanti, Cinzano, vinske buteljke, šampanjske, radenske, Franc Jo-žefove, likerske in od konjaka, več tisoč komadov, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Steklenice«. 12641-6 Športne vozičke vseh vrst dobite pri »Prometu« nasproti križanske cerkve. 12758-6 Prodam lepo sobno kredenco, zt-calno omaro, damsko pisalno mizo, zastore, porcelanast starinski servis za belo kavo, čaj, porcelanasto umivalno garnituro, globok modern naslanjač in drugo. Vse dobro ohranjeno. — Ugoden nakup. Pred škofijo 19-II. 12903-6 Kauč v najboljšem stanju s fotelji in naslanjačem prodam. Skladišče »Ekonoma«, Kolodvorska ul. 7. 12952-6 »Leica« 3 komade — model II Summar 1:2, model lila Summar 1:2, model lila Sumitar 1:2 »Agfa Karat« s torbico in »Raj ah« povečevalnik z vsem priborom in dvemi objektivi zelo ugodno proda »Interpromet«, Ulica 3. maja 10. 12925-6 Otroški voziček globok, z roleto ln okenci ter šivalni stroj, poceni naprodaj. Zaloška c 66 (nasproti karmeli-čank, hiša Baje). 12800-6 Prodam dobro ohranjeno poste Ijo. Ogled od 12. do 14.: Gledališka ul. 16, stanovanje 20-VI. 12795-6 Motormetan, Celovška Cj , najnovejši' modelT Vprašati v gostilni »Pri Rl i biču« T Stare moške obleke čevlje, perilo, pohištvo itd., stalno kupujem. — | Kupimo stare avtomobile in motorna kolesa Plačamo dobro. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec levo dvori-12948-10 Alojzija Drame, Gallusovo nabrežje 29. 12920-7 Sode železne ali pločevinaste rabljene kupim. Ponudbe | šče). s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Sodi«. 12906-7 Kupim malo rabljeno PEC Lutz. Zcp- hir ali slične znamke. Ponul- _ _____________ be na ogl. odd. Jutra pod nlk, Pasaža Nebotičnika. •Peč«. 12823-7 12943-10 Avto Mercedes, EMW, Wanderer, Skoda, DKW ali sllčno ln motorno kolo kupim takoj. Ponuditi trgovini Ostrož- TeL i 40 . 1 Cb 88 PREM OG G O H B A c ; GLEDALIŠKA 14 etrogi Hišo center, trinadi-tropoo, ir 1,250.000.—. Pripravna tudi a mirno obrt ali groeiata-vprašajte na ogl. odd. Jutra i (od »Kongresni«. 13833-20 Hišo e-stanovanjoi.o v oližini Pral, p: odam za lir 300.U00.—. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Na.manj 4- ,«. 12831-JO Trgovsko hišo uiuauiuupuii, strogi center, veliki trgovski lokali, prodam a lir 1,100.000. Poslopje sega do nabrežja Ljubljanice. Pišite nu ogl. odd. Jutra jod »Engroe in detail«. 12830-20 Hišo dvostanovanjisko v šiški ne j daleč od Ctlovške ceste ku-Kupim parcelo pim takoj. Precej vrta zaže-v Slškl, za Bežigradom >j«°- *v|» M ?dd- Ju" aH na Mirju. Ponudbe I tfa P«*1 'sodQI na ogl. odd. Jutra pod »Resen Interesent«. 12698-20 | Vilo 13844-120 Parcelo Kupim I Tovorni Blitz samo od privatnika per- v odličnem stanju pro- zijsko (orijentalsko) pre- dam ali zamenjam za Ll a%J ____. progo do 6m2. Ponudbe stavbni materijal. Kupec Dlm Ponudbe na oel H »Rožna«, na ogl. odd. Jutra pod naj Javi naslov na ogl. 1 " - - -- »Brez prekupčevalcev«. odd. Jutra pod »Opel- 12769-7 Blltz 3.5 t.«. 12929-10 j inonadstropno z 1000 m2 velikim sadnim in zelenjadnim 3 dO 10 tisoč m2, za I vnom prodam za lir 450.000. manjšo Industrijo, ku- Po?ud*>® °S'- Juha Pahljačo veliko, iz nojevih peres, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pahljača«. 12773-7 | m Knjige Vse vrste antlkvarnlh knjig, revij ln časopisov kakor tudi separatnih odtisov kupuje Knjlgar-mi-kolesl. Ponudbe "na I f » •'"»ea Dolžan v Ljub- »Moderen«. ^ | ^ ^^-hlu | P- 1^-20 Kupim dobro ohranjen športni voziček z dobrimi gu- odd. Jutra pod »Manjša industrija«. 12742-201 Poslovnica za ne- Parcelo I Premičnine Adamič, prodam pri stari mitnici Gosposvetska C. 7: v Slškl za 70.000 Ur. — nudi stanovanjske hiše Ponudbe na ogl. odd. v mestu za 800.000 lir. Jutra pod »Šiška«. Slška 1,400.000 lir, Vič 12699-20 | 165.000, Rudnik 80.000, tretjina hiše Bežigrad Prodam I iep kompleks v industrijske svrhe. po zelo ugodni ceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra Tricikelj lesen, otroški, kupim. — Ponudbe z navedbo ce- Prodam I |iopolnoma nove KNJIGE Mei-s:er Werke Europiischer Ma- ne na ogl. odd JuSa *, Amerika nad 300 pod »Ugodno 666«. s™< 1 bakrorezov; ^ B 12792-7 ![amanni Geschichte der Kunst 976 strani, s slikam: in bakrorezi. — Naslov v vseh poel. Jutra. 12820-8 Prodam I v bližini centra uierta HISO po zelo ugodni ceni. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Nuj-| no prodam«. 12880-20 Kupim v centru I mesta ali ueposredni bližini HlSO ali VILO. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >Raz|io- | ložljiva gotovina«. 128S8-20 Prodam v strogem centru PARCELO, Damski črn krznen I zazidano s starejšo stavbo, na Stalno kupuje ln pro-1PLAS0 (.Q) damski 2msU | kateri je dovoljena zidava od daja flnejSe volnen plašč, damske volnene fotoaparate in svilen« obleke in kostume, kakor: Contax. Leica, vse dobro ohranjeno, ugodno Exakta, Rolleiflex in prodam. Pred škofijo 19-11. druge. Foto Tourist — I 12902-13 Krojaške odpadke volnene ln bombažne, pletiljske in šiviljske odrezke, kakor vse tekstilne odpadke kupuje Gerkman, Hrenova ulica 8. 12864-7 j Lojze Smuč, maja 8. Pohištvo Ulica 3. 12287-7 j Sivo moško obleko skoraj novo, iin angleški štof, proda K«ta, krojač, Pražako-va 3. Pogledati v ponedeljek popoldne. 12938-13 Prodam [lepo ZEMLJIŠČE v Ljubljani, obstoječe iz njiv in travnikov. I Ponudbe na ogl. odd. Jutra I pod »Parcelacija možna«. 12886-20 Posteljo Perzianer plašč * i i zelo poceni prodam. Na- dva stola ln obešalnik petra 46_ poceni prodam. Ogled. 1 Pod Ježami 15 od 10. do 12. ure. 12744-12 Parcelo v neposredni bližini mesta — prodam. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Nizka ce-12907-13 I Dac- 12885-20 Staro pohištvo kuhinjo in spalnico, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12736-12 Lepo ohranjene MOŠKE OBLEKE za močnejšo osebo prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 12825-13 Kupim parcelo I v centru ali vsaj v bližini mesta. Tonudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resen kupec«. 12884-30 Lepo ohranjeno jedilnico razno pohištvo in stensko uro po ugodni ceni prodam. Via 3 Maggio 4, III. nadstr. 12713-12 Prodam 2 moška, skoro nova klobuka št. 58. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Prodam STAVBNO PARE1.0 330 m? na šmartinski cesti, blizu Sv. 12802-13 | Križa P0 zel° ugodni ceni. — Naslov v vseh posl. Jutra. 12850-90 Spalnico iz trdega lesa ali samo | 12. ure. posteljo z žimnicaml prodam. Cigaletova uli ca 3-IV., desno. 12917-12 Moški površnik nov, siv, eleganten, za i Vilo srednjo postavo, pro-I dam. Vprašati: KolezlJ- Prulah, v Trnovem, pri ska ul. 17, pritličje, do Tobačni tovarni, pri Sv. Jo- 12870-13 žefu ali v Streliški ulici kupim nujno. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Svojo prodal«. 12847-20 Šivilja z večletno prakso gre Šivat na dom. popravi staro, naredi novo. Ponudbe na ogl. Jutra pod »Vestna 2(S«. 12936-2 Vdova 51 let stara, vajena wh gospodinjskih del, Išče službe za čez dan. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena I.«. 12894-2 Kuharica popolno-na samostojna — išče službo; najraje poleg sobarico Ponudbe pod »Samostojna kuharica« na o"l. odd. Jutra. 12826-2 Insemjte v »Jsstni«f Kopalne in pralne banje po nizkih cenah naprodaj pri Jos. Cihlar, podjetje cementnih izdelkov, Bleiweisova (prej Tyrše-va) cesta 69. 12618-6 Nova nagrobna svetilka iz bakra ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poceni«. 12444-6 Prodam nerabljen »Elektro-Lux« aparat za čiščenje preprog, parketov itd. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12746-6 Perzianer-boa (pelerina) naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12731-6 Divan staronemškega sloga, zajamčeno čist, poceni prodam. Gorupova 16-1. 12726-6 Wertheim blagajno srednjeveliko, moderne izdela-s patent, dvobradnimi ključavnicami in ključi, zelo dobro ohranjeno, prodam. Naslov iz prijaznosti v trafiki v Prešernovi ulici. 12900-6 Kuhinjsko opremo v najboljšem stanju ter nekaj zložljivih postelj proda »Metalia«, Gosposvetska c. 16. 12680-6 Otomono s predalom, fotelje, stolov, mize, karnise, originalne slike, svetilke, ogledala, knjige itd. proda Tribuč, Sodarska 2 nad florijansko cerkvijo. 12862-6 30 m3 pločevinaste strehe proda Tribuč. So darska steza 2, nad flo rijansko cerkvijo. 12861-6 Dve stenski uri prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12835-6 Otroške vozičke različnih oblik, globoke in športne, domačega izdelka, kupite najceneje in najugodneje pri tvrdki »Tehnik« Josip Banjai d. z o. z., Ljubljana, Miklošičeva c. 20. 12866-6 tUM Omaro za zdravniške inštrumente čim večjo, kupimo takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12673-7 Snežke za triletno punčko kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12668-7 Suhe gobe kupujem po najvišji dnevni ceni. R. Višnje-vec. Florljanska ul. 37. 11943-7 Gramofon. in plošče dobro ohranjene al) pa v neuporabnem starju kupuje ln plača najvišje dnevne cene Everest. — Prešernova 14. 129-7 Žično ograjo 40—50 m kupim. Vidmar, Sv. Jakoba trg 5. 12704-7 Črn perzianer muf, kožo ali zelo obrabljeno jopico kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Perzianer«. 12690-7 Spalnico iz trdega lesa, dobro | ohranjeno, proda: ABC, Ljubljana, Medvedova c. 8, poleg kolodvora šiška. 12910-12 Vse denarne In trgovske posle Jedilnica oreh, s kavčem in ta-peciranimi stoli ter dve perzijski preprogi, naprodaj. Ponudbe na ogl. izvršim hitro tn točno Obrnite se na. RUDOLF ZORE Gledališka ul. 12. Telefon 38-10 Vilo I na Kodeljevem, 2-stanovnnj-|sko. komfortno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod :Jaz iu žena«. 12646-20 Vilo na Mirju ali Vrtači sli del v:!e kupim in plačam dobro. ..... ,, .PiSite na ogl. odd. Jutra pod 11882-16 :Miren krn-a 12845-30 Iščem posojilo I Parcelo odd. Jutra pod »Jedil-115.000 lir na sigurno me- m, v SBki r,r(v1,m „ niča«. 12787-12 | sto. Ponudbe na ogl. ,ir ^ _ ^ pi5ln(40 m odd Jutra pod »figur-l^ Jutra d .Basatela«. nost«. 12909-16 I * ---- Visoke omare šublate ter drugo pohištvo — kupi Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3. 12637-12 Moderno spalnico orehovo furnirano, solidna izdelava, proda po nizki ceni mizarstvo Josip Artnak, Jenkova 7. 12807-12 Moderna samska soba I Pristopim kot družabnik k že obstoječemu podjetju. — Imam veliko lastno poslopje, primerno za vsako industrijo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12781-16 12829-20 Vilo Rožni dolini kupim do lir 400.00fl.—. Ponudite na ogl. oldek-k Jutra pod »Ani«. 12843-20 Hišo novo za Bežig-adnm. enonod-stropno. petstanovanjsko. prodam radi bolezni za lir 560 t:-oč. Ponn lbe r«d »Hipoteka« na ogl. odd. Jutra. 12842-20 Iščem skladišče trd les, 10 komadov za I večjega ali manjšega L 900 lir nanroda.1. Naslov obsega, v centru mesta I zfl tovarno lahke industrije ca v vseh poslov. Jutra. ali na periferiji. Ponud- 2n°0 kup>m. Ponudi*e na 12947-12 be: Papirografija, Rim- osrl. odd Jutra pod »Mizar. ska cesta (Cesta 29. ok- stvo«. 12811-20 Kupim I tobra 2)" 12892-19 f solidno izdelano, novo . __ amsko sobo s kaučem skladisce za vino in pisalno mizo, even- (*> možnost v centru Ljublja-tuelno kaj sličnega. Pla- ne isčtm v najem. Naslov v čam in vzamem takoj. v;.-h pcel. Jutra. 12815-:9 Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mizarji, pokažite«. 12944-12 Moderne spalnice in kuhinje prodaja proti garanciji mizarstvo Vidmar, Vodnikova 31. 12931-12 Kompleks Stanovanje -4 s^b s knmfortom kupim I v mes'u ali bliž:ni. Sporočite n.i od. od. Jutra pod »Tri osebe«. 12840-30 Trgovski lokal Vilo Prodam novo samsko zimsko suknjo, čevlje Poizve: Gosposka ul. 6 pri hišniku. 12659-12 ugodno oddam. Poizye komfortno. dvos?noran;sko z se pri »Prometu« na- I man 5im vrtom Vtinm m:niie sproti križanske cerkve, na Kode!•prem. Plsč-m Vbro. 12759-19 I Javite mi nn ogl. odd. Jutra — I rod »Ravnatelj«. 12839-20 Skladišče večje, varno in suho. Parcelo iščemo za takoj ali ka- 650 m2 pri šoli Šmart:nska ee-„ .„„ . sneie- Ponudbe na ogl. Fta prodam za lir 66.000. Pi-opravo, i odd Jutra pod »skladi-I Site na ogl. odd. Jutra pod — 1 šče«. 12765-19 | >Ual denar«. 12S3S-£0 Starinsko omaro dvokrilno. oreh. ugodno prodam. Povprašati v 21-bertovi ul. 33-1- 12873-12 Žensko kolo prodam. Pojasnila: Domobranska cesta 23-11., Ažman. 12722-11 Kolesa damsko »Adler«, moško »Dtirkopp«, nova, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12915-11 Kupimo biciklje in bicikelj-gume ter motorna kolesa. Generator delavnica. Tyrše-va cesta 13 (Figovec. levo dvorišče). 12949-11 Nudim velike Parcelo svetle lokale z Indu- 1720 m2 v šiški pred remizo strijskim tokom, elek- prodam po iir 130 m2. Ponud. tromotorji, osebi, katera | be na ogl. odd. Jutra pod že poseduje obrtno pra- | »Celovška?. 12837-20 vico ter pristopim even-tuelno kot družabnik. — I Hranilne stroke pred- KompieKS nost. Naslov v vseh po- 15 PARCEL pri slepi progi slovalnlcah Jutra. I prodam za lir 450.000.—. Po-12782-19 I nnd;te na ogl. odd. Jutra pod ------»Slepa cena«. 12836-20 Moderno oprem- i vij0 ljeno pisarno I za Bežigradom z velikim v strogem centru mesta, I t^m prodam za lir 630.000.—. obstoječo lz treh pisar- Ponudbe n« ogl. odd. Jutra niških in dveh stranskih pod »Vogalna«. 12834-20 prostorov, komfort, nova oprema, strogo separira- I n;»n no, idealna lega, nizka tilSO najemnina, stalnost — novo. enonadstropno, Seststa-prodamo takoj. Ponudbe I r.ovgnisko v Šiški prodam za na ogl. odd. Jutra pod 560.000.— lir. Ponudbe na »Plačam renovlranje ln I ogl odd. Jutra pod »Tri etal-inventar«. 12926-19 | na«. 12833-30 Lokal I Hišo v katerem se Je nahajala 14-etinovanjsko v bližini n'«-čevljarska obrt, na Tyr- I dukta prodam m lir 260.000. sevl cesti 71, takoj od- Javite na ogl. oddd. Jutra dam- 12867-19 I pod »Zmerna cena«. 13633-20 450.000 lir, četrtina hiše Vič 200.000 Ur; vile v Slškl, na Poljanah, Rudnik; parcele v mestu, Bežigrad, Šiška, Rožna dolina; Industrija s posestvom v okolici. — Podrobnejše informacije v poslovnlcl. 12897-20 Kupim nadstropje oziroma del hiše. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Etaža«. 12762-20 Stanovanje oddam onemu, kateri odkupi čisto malo pohištva. Komfortno v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Interesent točen naslov«. Lepo nagrado nudim za }-sobno stanovanje, komfortno, r centru mesta. Ponudbe pod »Stalen domačin«r na ogl. odd Jutra. 12307-21a Enosob. stanovanje ali sobo s štedilnikom Iščem s 1. oktobrom. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cisto«. 12737-21a Dvo- do trisobno STANOVANJE išče gradbeno podjetje — ing. Živec. Cesta 29. oktobra 17. 12883-21» Stanovanje dveh ali treh sob s kopalnico, s posebnim vhodom, v centru, iščem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Višji Italijanski oficir«. 12912-21a Stanovanje 3—4 sobno, po možnosti komfortno z vsemi priti-klinaml iščem za 1. november, ev. tudi prej. — Ponudile na ogl. odd. Jutra pod »Stalna stranka«. 12954-21» Eno- ali dvosobno stanovanje s kopalnico ln kuhinjo, svetlo, v centru mesta iščem. Even-tuelno opremljeno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam vnaprej — stalen domačin«. 12945-21* Tričlanska družina Išče enosobno stanovanje preprosto s piitlkllnaml za 1. november, najrajši v šiški ali za Bežigradom. Plačam 6 do 12 mesecev naprej. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12874-21» rn,TtwiTtr* Dve osebi z Dolenjske Iščeta stanovanje čimprej. Plača tudi v naprej, po želji z živUl. čavdek. Gostilniška ul. 12, Ljubljana. Sostanovalca s hrano ln vso oskrbo Eprejmem. Sv. Jakoba trg 5. 12703-23 Oddam sobo v centru stalni osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12898-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam s 1. oktobrom. — černetova 14 v Slškl. 12727-23 4—8 nadstropnice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Idealna lega«. 12887-20 Parcelo prodam oz. del sončnega mirnega vrta v Trnovem. — Ugodni plačilni pogoji. Cesta na Loko 22. Ljubljana. 12927-20 V zakup dam stavbno parcelo — vrt — nad 2000 m2 ob Tržaški cesti. Poizvedbe v pisarni dr. Kandare Frana, Cigaletova ul. 1. 12801-20 Pllh in perje prodaja I R. SEVER, Marijin trg 2 J □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ IŠČEMO spretne akvizftepje za našo knjižno zbirko DOBRA KNJIGA Agilni gospodje, zmožni kavcije, naj se zglasijo v upravi »JUTRA«. 2stanovanjsko hišo nedovršeno, prodam v Rudniku, 10 minut od tramvaja, tostran meje. Poizve se: Rudnik 62. 12869-20 Proda se: kompleks do 10.000 kv. m. za Industrijo ali za zidavo hiš, ln 2 parceli v središču mesta za zidavo večnadstropnih palač. Poizve se: Atelje »Moda«, Pražakova 15-1. 12961-20 Proda se: stavbna parcela 1000 kv. m. za 30.000 lir. Poizve se: Trnovo, Kolezijska 19-n. 12962-20 ISTITUTO CONVTTTO »G. MARCONI« VENEZIA Campo S. M. Formosa 5866, tel. 23051 Ricevonsi iserizioni anno scolastico 1942-43 Ginna- sio (4.o e 5.o), Liceo classico e scientifico -Istituto tecnico inferio-re (4.o) e superiore per Sprejemajo se vpisi za šolsko leto 1942-43 za gimnazijo (4. in 5.), klasični in znanstveni lice J - nižjo (4.) in višjo realko za trgovsko In zem- ragionieri e geometri - ijeraersko izobrazbo niž- Istituto magistrate infe-riore (4.o) e superiore. - Preparazione licenza Scuola Media. PossibUita guadagnare anno. Convitto - Semlconvitto Esternato _ Dopo-scuola - Accolgonsi an-che študenti di Scuole Regle - Programma a richiesta. je (4.) in višje učiteljišče. - Priprava za maturo srednje šole. Možnost preskočiti šolsko leto. Konvlkt - polkonvikt -eksternat - nadzor po pouka - sprejemajo se tudi dijaki Kraljevih šol - na zahtevo program. onri rfess.; » rtMsera domcnlca M srade JtZ™ P« -J „«„»*> rtehiaaa. 1 te zadnji termin po- s. a*«; ^-■CrS,^™- ^ .tata« « Vrfnl ^f-jc n^el tekmov« » Loterija di do ST. sept. opolnoči, ■akOaSek predaje srečk! Per l'acqulsto dei biglietti rlvolgersl alTIntend ;nza dl Finanza, Trieste, rimettendo L 12,— per ogni biglielto, le spese postalL Srečke lahko kupite pri Intendanza di Finanza, Trieste, s tem. da nakažete tjakaj L 12— za vsako srečko in poštne stroške. V stanovanje v centru sprejmem gospoda. Reflektiram na starega situiranega. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12715-23 Opremljeno sobo za 1 ali 2 osebi oddam. Lastno perilo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12708-23 Lepo, veliko, in sohicno OPREMLJENO SOBO za dve osebi v strogem centru oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 12939-23 Opremljeno sobo j -i;ajK>rubo kojalice in posebnim vhodom oidam s 1. ok.obrom. Naslov v vseh posl. Jutra. 12937-23 Opremljeno sobo s goupi-rabo kopalnice na Res-Ijev: češi oid:im. Naslov v vseh posl. Jutra. li853-23 V centru oddam SOBO m dve osebi. Kopalnica. Naslov v V6eh posl. Jutra. 13819-23 Gospodično pošteno, mlajšo, vzamem kot sostanovalko v prijazno in lepo sobo. Ilirska ulica ;9, II. nadstropje, desno. 12818-23 Oddam veliko zračno sobo s souporabo kopalnice. — Beethovnova ul. 2-III. 12899-23 Opremljeno sobo z eno ali dvema posteljama, s souporabo štedilnika, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12749-23 Starejši gospod se sprejme kot sostanovalec. Ulica na Grad 2. 12895-23 Opremljeno sobo s souporabo kopalnice, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12905-23 Zelo lepo sobo udobno opremljeno, moderna kopalnica, za boljšo solidno osebo oddam. Mir, rod, snaga. Resljeva cesta 18-11., desno. 12904-23 Sobo z dvema posteljama oddam 1. oktobrom v Prisojni ulici št. 3, II. nadstropje, desno. (Tabor). 12817-23 Lepo opremljeno SOBO s centralno kurjavo — oddam s 1. oktobrom solidni ospbi. Naslov v vseh poslov. Jutra. 12813-23 Oddam čisto sobo v sredini mesta eni aH dvema solidnima gospodičnama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12774-23 Lepo opremljeno sobo s souporabo kuhinje, oddam v centru Naslov v vseh posloval nicah Jutra. 12791-23 Sobo s posebnim vhodom, opremljeno, oddam enemu ali dvema gospodoma. Vidovdanska cesta št. 1. Vprašati hišnika, dvorišče. 12785-23 Prazno sobo eno ali dve, lepi, s souporabo kopalnice ln posebnim vhodom, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12809-23 Lepo sončno sobo i eno ali dvema posteljama ln souporabo kopalnice oddam gospodu aH starejšima zakoncema. Naslov v vseh poslov. Jutra. 12946-23 Dijakinji Oddam sobo z zelo dobro oskrbo Lahko tudi pomoč pri učenju. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12832-23 Prazno sobo i souporabu kopalnice v centru niefta oddam. Naflov v ogl. odd. Jutra. 12821-23 Opremljeno sobo ca eno ali dve osebi, s posebnim vhodom ln souporabo kopalnice, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12798-23 Sostanovalko z vso oskrbo sprejmem; in abonente na hrano. Poizve se: Florijanska Ul. 19-11. 12860-23 Lepo sobo sončno, za dve osebi, ev. souporaba kuhinje, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12729-23 Sobo vhod s stopnic, oddam. Razpotna ul. 6, Trnovo. 12880-23 Opremljeno sobo v centru, s posebnim vhodom, zračno, čisto oddam boljšemu gospodu takoj. Novi trg št. l-II levo. 12956-23 Strogo separirano sobo v centru, lahko tudi prazno, išče boljši gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Domač 22«._12650-23a Opremljeno sobo v centru išče Ljubljančan. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vhod iz stopnic«. 12853-23» Opremljeno sobo s posebnim vhodom, najraje iz stopnišča, iščem. — Naslov r vseh poel. Jutra. ia849-23a Garsoniero ali strogo separirano prazno sobo (souporabo kopalnice) iščem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovec domačin«. 12960-23a Dijaške sobe Dijaško sobo ev. vso oskrbo pod pedagoškim vodstvom, oddam. Cena po dogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12707-22 Sobo oddam dijakinji. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12790-22 Živali Glasbila Kupim električni gramofon z zvočnikom in ploščami Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Električni gramofon«. 12600-26 Klav. harmoniko malo, od 12 do 24 basov, kupim. Ponudbe z na> vedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Mala harmonika«. 12750-26 Harmoniko novo, 120 basov, ugodno prodam. Ogled od 1. do 3. ure. Naslov v vseh posl. Jutra. 12933-26 Ehrbar glasovir (Stutzfltigel) z angleško mehaniko, v odličnem stanju, prodam. Naslov vseh poslovalnicah Jutra. 12916-26 Ugodno prodam kratek klavir za 3000 lir ln pianino, najboljše znamke, za 6000 lir. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12805-26 Prodam kromatično harmoniko -120 basov ln register. — Polzve se v trgovini A. Bau, Šmartinska c. 107. 12300-26 Violino brez loka, zelo dobro, prodam za L. 600. Naslov vseh poslov. Jutra. 12928-26 Kozo slamske (švicarske) pasme ln druge ter psa čuvaja prodam. Korunova ulica 7, Trnovo, Ljubljana. 12747-27 Pozor, kozerejci! Pripuščam kozla prave sanske pasme. Marti nuč Lenart, Zg. Šiška, Vodnikova 91. 12761-27 Kupim kozo, mlajšo, dobro mlekarlco. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra mlekarica«. 12754-27 4 mlade mačice tigraste, zelo ljubke, dam brezplačno. Naslov v vseh poslovalnicah Ju tra. 12856-27 Mlin za brinje, sadje in fige ter mline za kosti dobite sedaj pn ILERšlC. Cesta 29. oktobra 13. 12491-29 Stružnice težke in precizne izvedbe 1500 do 3000 mm, 5 pred-ležiem Norton in elektro-črpalko. — dobavi ugodno v 120 dneh Gustav Levičar, Medvedova št. 14. 11915-29 Šivalni stroj »Slnger«, dolg čolniček, dobro šiva, prav poceni prodam. Istotam otroški voziček. Zoreč, Marenči-čeva ul. 3. 12799-29 »Remington portable« dobro ohranjen naprodaj v cvetličarni »Vera« pri magistratu. 12958-29 Singer šivalni stroj, pogrezljiv, nov, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12728-29 Klav. harmoniko »Settimlo Soprani«, — 34 tipk, 96 basov, 4 registri, troglasno, novo prodam. Naslov v vseh poslov. Ju. tra. 12924-26 Prodam ŽENSKI brzošivalni STROJ »Pfaff«, dobro ohranjen kot nov — po zelo ngodni ceni. Naslov v vseh posl. Jntra. 13851-29 Pisalni stroj portable nemški, nov, ugodno proda Mercedes, Frančiškanska 10. 12918-29 Mizarji, lesne industrije Univerzalne mizarske stroje, liste za tračne žage, krožne žage, ve-necijanke in polnojar-menlke ter orodje za rezkalne stroje, nudim lz zaloge. — Obenem spo ročam, da sem preselil svojo trgovino lz Pran čiškanske ulice v Šiško (postaja cestne železnice pri »Stari šoli« — policija). Dovžan Ivan, Ljubi iana-šiška, Galeto-va ulica 4. 142-29 Filatelisti, pozor! Poizkusite in uverill se boste, da najugodneje vnovčite ali kupite znam ke vseh držav kakor tudi »JOL« albume ln vse fl-latelistične potrebščine v Knjigarni Janez Dolžan v Ljubljani, Stritarjeva ul. 6. Tel. 44-24. J-135-M Znamke kupim Kompletne zbirke ali boljše serije: Avstrijo, Bosno, Jugoslavijo in Lichtenstein. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Filatelist!«. 12034-39 Kislo zelje novo, prvovrstno, po dnevni ceni, se dobi po zaželjenl količini pri: Erklavec Gustav, LJubljana, Povšetova 47. J-151-M-33 mDopiši Vaš soprog bo prijetno presenečen, če nam pošljete njegov klobuk v snaženje! Trgovina Magdič, Ulica 3. maja št. 12. 12634-24 Vdova 341etna z llletnim otrokom, želi resnega znanja z dobrosrčnim samostojnim gospodom obrtnikom, tudi železničarjem, v svrho poznejše ženitve. Ločenci strogo izključeni. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resno«. 12716-25 Izgubljeno V sotobo 26. t. m. Je padel z ročnega vozička bel zavojček z moškimi l hlačami iz sivo-črno čr- I tastega blaga. Pošten j najditelj ga naj odda I proti nagradi pri firmi ; Imprex, Tyrševa c. la. 12966-28 f Za tvrdko Anton Kovačič, splošno pečarstvo. se sprejemajo vsa n a r o -č 11 a v restavraciji »Se-stlca« pn blagaj ničarkl Prosim stranke, da se poslužujejo tetta naslova. 122-30 Brivsko-friz. salon na dobrem mestu prodam. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Salon v LJubljani«. 12923-30 Prevode v italijanščino ln nemščino ter obratno opravlja zapriseženi sodni tolmač Plntar, Cigaletova ul. 1 (poleg sodišča). 12891-37 Prošnje za triciklje za dovolilnice, kakor tudi prevode v italijanščino oskrbuje pisarna Volčič. Knafljeva (prej Dvo-rakova) 13. tel. 36-96. 8966-37 Največ oglasov Ima „JUTRO" tnserirajte torej tudi Vi! □□□□□□ODDDUUULl i t rt.i 2 9 51 Dotrpel je naš srčno ljubljeni soprog, zlati atek, brat, stric in svak, gospod magistrata! uradnik Blagopokojni leži na svojem domu v štrekljevi ulici 3. Pogreb bo v nedeljo, dne 27. t. m. ob 5. pop. z Zal, iz kapele sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 25. septembra 1942. Žalujoči: MTNKA, žena; BRANKA, hčerka in ostalo sorodstvo Brez posebnega obvestil« . . . - ,„r.wff ' * » X. -'• -i' vlSnf- t Dotrpela je naša draga mama, babica, prababica in tašča, gospa vdova po blag. ravnatelju previdena a sv. zakramenti. Na tiho domovanje jo spremimo v nedeljo, dne 27. septembra 1942, ob pol 5. url popoldne z Zal, kapele sv. Krištofa, k Sv. Križu. Prosimo tihega sočutja LJUBLJANA, dne 26. septembra 1942. m REZCHOVI — KREVLOVI gg ZAHVALA m® | Prazno sobo išče soliden gospod za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soliden«. 12921-23a Opremljeno sobo oddam samo stalni gospe ali gospodični s 1. oktobrom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12879-23 Opremljeno sobo za dve osebi, lepo, sončno, s souporabo kopalnice, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12875-23 Prazno sobo v centru, s posebnim vhodom, Iščem za 1. oktober. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stanovanje«. 12763-23a Eoljši gospodični oddam lepo, sončno sobo. s souporabo kopalnice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12372-23 Lepo prazno sobo oddam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 12965-23 Prazno sobo veliko, sončno, brez kopalnice, oddam takoj.— Bivša Bleavelsova 16 — pritličje desno. 12964-23 Na stanovanje sprejmem gospodično in sostanovalca. Rožna ul. 27-11. 12957-23 Oddam s 1. okt. dve sobi, izmed katerih Je ena opremljena, druga neopremljena z balkonom. Souporaba kopalnice. Sobi sta vezani. Pod-rožnik, Cesta XII-5. 12930-23 Prazno sobo večjo, s štedilnikom, ev. brez, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam dobro«. 12768-23a Opremljeno sobo lepo, v centru, s souporabo kuhinje in kopalnice, iščeta zakonca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zdravnik«. 12771-23a Skromno sobico opremljeno, išče čez dan odsotna gospodična, po možnosti s hrano. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bežigrad«. 12780-23a Sobo prazno ali opremljeno v centru s posebnim vhodom išče gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prostorna soba«. 12951-23a Ves dan odsotna iščem sobo za 1. oktober. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zelo solidna«. 12950-23a Prazno sobo v Šiški za shrambo boljšega pohištva ln druge prtljage, iščem za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12871-23a Vsem, ki ste z nami sočustvovali ob težki Izgubi našega ljubega moža in očeta, gospoda ŠTIRNA JANEZA izrekamo našo prisrčno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo gg. zdravnikom zavoda za novotvorbe čč sestram ln hišnemu zdravniku g. dr. Jamšku za njegovo skrb ln nego 'ob času njegove bolezni, ter končno vsem darovalcem vencev in vsem številnim spremljevalcem na njegovi poslednji poti. Maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek ob 8. url zjutraj v farni cerkvi sv. Frančiška v šiški, Bog plačaj vsem! ■■■ f. - ■ r-. -.._■„ ■=--.-,. mi&mgom LJUBLJANA, dne 27. septembra 1942. .t. ŽALUJOČA ŽENA IN SIN. Zahvala Ob Izgubi predrage mame, sestre, stare mame ln tete, gospe Baraga se najiskreneje zahvaljujemo za Izkazano sočustvovanje m spremstvo na njeni zadnji poti. Maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 30. sept. 1942 ob 8. url v cerkvi Marijinega Oznanjenja. LJUBLJANA, 26. septembra 1942. Žalujoče rodbine: INŽ. BARAGA, KARBA in KOGOVŠEK. KMETSKA POSOJILNICA LJUBLJANSKE OKOLICE V LJUBLJANI naznanja žalostno vest, da je umrl član njenega nadzornega odbora, gospod Franc Praprofnik mizarski mojster Zaslužnemu in požrtvovalnemu sodelavcu bomo ohranili časten in hvaležen spomin. Ljubljana, dne 26. septembra 1942. 1 ®3i ... i: : _r'_ •■• •> . • , • CV< - .:: ? -v • . *v" T?*-'-. £ /..: H. de Vere Stacpoole: Inseriraite v 1SER0V Roman Ko je tako sedel, je padla po skali pred njim senca. Obrnil se je in zagledal Izabelo. Pristopila je in sedla k njemu. Mladi mož je pravkar mislil nanjo, in nič ga ne bi bilo moglo bolj presenetiti kakor to njeno nena-dejano pojavljanje ob njegovi strani. Lahno se je zganil, kakor bi ji hotel dati prostora, in se nato spet zagledal na morje. Ptič se je bližal otoku, brez napora je jadral z vetrom; Floyd ga je spremljal z očmi. Njegova senca je zdrknila preko njiju in izginila, in ko je mladenič okrenil glavo, da bi še enkrat pogledal za njim, so se njegove in dekličine oči ujele. Izabela še ni bila izpregovorila besedice; a zdaj, ko sta se spogledala, je krenila z ustnicami, kakor bi sama pri sebi zamrmrala nekaj, česar ne more povedati na glas. Bilo je, kakor da nečesa čaka; kakor da njene oči, ki so bile uprte v tovariševe, skušajo izraziti čuvstvo, ki ga z besedami ni moči izreči. V naslednjem trenutku je objel njeno toplo telo; za hipec se je slabotno upirala, kakor da se tista čudna, divja duša v nji brani moževe oblasti. Nato se je predala in mu z motnimi očmi, kakor človek, ki se ga dotika smrt, dvignila ustnice naproti. POVELJE ZA ODHOD Naslednje jutro je Van Houten odvedel Floyda v stran. »Hakluyt je z delom na otoku jako zadovoljen,« mu je rekel. »Meni, da so možnosti celo boljše, nego sem mu jih bil opisal, in bi se zdaj rad vrnil v Sydney.« »Res?« je dejal Floyd. Novica mu je bila prijetno presenečenje. »»Da. Opravke ima v Sydneyu, pa želi biti prej ko mogoče zopet tam. Seveda pojde z ,Južnim križem'; toda sam ne more odriniti, ker bo treba spraviti jadrnico spet nazaj.« »Seveda.« »Vi pojdete z njim,« je rekel Van Houten. »Nikogar drugega ni, ki bi mogel iti.« »Jaz?« »Da, drugega ni. Jaz sem bil že tako predolgo odsoten; saj sem se vrnil komaj za časa, da sem rešil položaj. Vrl dečko ste, Floyd, a pravega načina, kako je treba ravnati z domačini, se še niste naučili; to ni vaš posel, temveč moj.« »A dajva, premisliva. Zakaj ne bi mogel Hakluyt vrniti jadrnico pod poveljstvom koga drugega? V Sydneyu se pač ne manjka ljudi, ki znajo poveljevati ladji.« »Da, in kaj bi to pomenilo? Dopustiti, da zve tuj človek to, kar je naša skrivnost. Upam, da se ne branite svojega deleža pri skupnem delu?« »Jaz!« je vzkliknil Floyd in zardel. »Sem se mar že kdaj branil storiti vse, kar sem mogel ? Jasno je, da pojdem, a ta novica me je, da po pravici povem, kaj neprijetno presenetila. Pravite, da se hoče Hakluyt takoj vrniti; nu, to bi mi bili lahko povedali pred nekaj dnevi ; saj ste gotovo že od kraja vedeli, da bo tako.« »Nisem vedel,« je rekel Van Houten. »Vedel sem kakopak, da se želi vrniti, ne pa tudi, da misli tako hitro odriniti nazaj.« »In kaj naj delam v Sydneyu ko izkrcam Hak-luyta?« »Izkrcali boste biserno matico, ko jo vzame ladja s seboj, in natovorili zaloge. ,Južni križ4 mora iti v popravilo, ki bo trajalo kakih deset dni Razen tega potrebujemo precej konzerv. Hakluyt ima možnost, da jih priskrbi po ugodni ceni.« »Koliko časa mislite, da bo treba ostati v Syd-neyu?« »Kakšne tri tedne.« »Torej se vrnem najhitreje čez dva meseca?« »Tako je.« »Oh, čez nekaj dni!vo:zzx.zmoHakleoh zK h le »In kdaj naj odrinem?« »Oh, čez nekaj dni! Toliko časa potrebujemo, da vkrcamo biserno matico.« »Izvrstno,« je rekel Floyd. »Pojdem.« Obrnil se je in odšel po bregu lagune. Vselej, kadar se mu je sreča nasmihala, je morala navreči svojim darovom kaj neprijetnega, šele nekaj ur je bilo, da je živel v stanju nenavadnega blaženstva. Kar vzhičen je bil. Ljubiti in biti ljubljen: to je najvišje, nobene sanje se ne morejo primerjati s to stvarnostjo. In zdaj jo je moral zapustiti. Prekoračil je klečevje in se zagledal na morje. V bleščeči sinjini je ležal Pacifik pod jutrnjim soln-cem in se penil ob njegovem znožju; sapa je pihala krepko in poživljajoče. Floyd je ljubil morje, a danes ga je gledal z novimi očmi; to ni bilo več morje, bila je ločitev od vsega, kar je imel rad. Mahoma ga je prevzel občutek, da ga obdaja nevarnost. Ta misel ga je tem bolj razburila, ker ni mogel reči, kaj mu grozi in odkod prihaja. Vožnja v Sydney mu je bila mrzka, a še bolj mrzek mu je bil Hakluyt sam. Čeprav pogumen kakor le kdo, je bil mladi človek v skrbeh za svojo varnost, ne zaradi samega sebe, temveč zaradi Izabele. Če bi se njemu kaj zgodilo, kaj potem z njo? Obrnil je morju hrbet in zdajci zagledal Izabelo. Stala sem na robu gozdiča, tako, da jo je drevje docela skrivalo očem mož pred hišo. Približal se ji je in z njo vred stopil v gozdič. Sredi gozdiča je bilo velikansko, podrto drevo; ležalo je kakor mrtev orjak, in rastlinje ga je prek in prek ogrinjalo s svojim zelenim plaščem. Sedla sta nanj; Izabela se je privila k Floydu ter mu naslonila glavo na ramo. Povedal ji je, da mora odpotovati. Razložil ji je vse, tudi vzrok, zakaj ga Van Houten pošilja v Sydney. Rekel ji je, da bo ločitev le kratka in da se zanesljivo vrne; in ko je tako govoril in razlagal, je čutil, da ona drhti, kakor bi jo izpreletaval mraz. INSERIRA JTEV»JUTRU« Urejuje Davorin Ravlj«s — Izdaja a konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. not tiakarnarja: Fran Jeran. — Za inaeratui dal jc odgovoren Ljubomir Volčič. — Vsi ? Ljubljani.