Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. H' tV ŠTEVILKA 12. JOLIET. ILLINOIS. 5. JANUARJA 1917 LETNIK XXT1 Bolgari osvojili Mačin v Dobrudži, Donavsko predmostje po trdem boju \ padlo. Rusko-rumunski položaj z vsakim dnem slabši. NA KRASI) LE TOPNIŠKI BOJI. Niti s francoske, niti z drugih front nobenih važnih novic. Sofija, 2. jan. — Naši pomorski zrakoplovi so uspešno spuščali bombe na sovražne čete severovzhodno od Flo-rine na zapadnem koncu makedonske fronte. Rumunska fronta. [ Dunaj, 31. dec.—V italijanskem boj-|n Topesci smo osvojili po 'spopadu. Fronta feldmaršala von Mackensena: V gorah ro*d Zabalsko dolino in ravnino so nemške in avstro-ogrske čete pognale sovražnika nazaj proti severovzhodu. Zapadno in južno od Fokšanov stoje čete devete armade sedaj pred utrjeno rusko postojanko. Pintecesti in Mero ob Milcovulu smo vzeli z naskokom in v boju na nož. Štiristo ujetnikov je bilo dovedenih. V Dobrudži so bili Rusi vkljub svojemu trdovratnemu odporu potisnjen ni nazaj iz krajev Vacareni, Žižila in Mačin. Zadnji mesti so osvojili nemški zavezniki. Ruska fronta. Avstrijsko vojno poročilo. Dunaj, 2. jan. — Armade centralnih vlasti so v spopadih z zadnjimi stražami potisnile sovražnika nazaj v pri-pravjjene pc-stoiank^ jugozapadno od Braile in v smeri Rimnika Sarata (v severni Valahiji). V zgornjih dolinah rek Zabala, Na-ruja in 'Putna (v Moldaviji) napadajo avstro-ogrske in nemške čete feldmar-šallajtnanta von Ruiz ter napredujejo. . V okrožju Harje so naši bataljoni naskočili več postojank, drugo za drugo. Sovražnik brani vsako ped zemlje. Nadaljnjih 1,600 ujetnikov. Berlin, 2. jan. — Z rumunskih front poročajo ujetje nadaljnjih 1,600 Ru-munov in Rusov. Nemške in avstro-ogrske čete :se bližajo predmostnim Petrograd, 1. jan.'— Nemci so osredotočili ljuto topniško streljanje na naše zakope v okraju Plečica-Knubo vo, južno od Pinska, in pehota je pod jela napad na naše prednje straže. Na pad je bil odbit dvakrat po našem stre ljanju s puškami in topovi. Ob tretjem napadu je sovražnik skoro zasedel naše zakope, ali z odločnim proti napadom smo postojanko zopet pridobili. Nemški poskusi, začeti ofenzivo južno od tega okraja, so bili odbiti. Jugozapadno od mesta Brody bom bardira sovražnik našo postojanko blizu Ponikovic in Duba. Sovražnik rabi izstrelke, napolnjene z zadušlji Ruski sunki brezuspešni. jih osvojili vzhodno od Chambrettske farme. Napad se je izjalovil. Vzhodi no od Ramscapella in proti Dixmudu se je vršilo medsebojno bom bardiranv. Živahna topniška borba se^vr^i pri Het-Sasu. V Chainpagni so podjeli Nemci po silni tophiški pripravi dva napada na naše prednje straže zapadno od Aube-riva. Oba napada sta bila odbita. ^Boji med patrolami. Berlin, 2. jan. -— Armada feldmarša-virtpnberškega vojvode Albrehta: Blizu Vpresa je bil živahen topniški dvoboj: Britanski napadi z ročnimi granatanli so bili odbiti. Armadi. V skupina nemškega prestolonaslednika: V Champagni, v Argon-skem goz u in na vzhodnem bregu reke Mein' : (Verdunsko okrožje) so nemški rt: • adni oddelki in patrole prodrli v fržiucoske zakope in se vrnili, kakor je bilo povelje, z ujetniki in plenom. V:-!'.'< britanski zrakoplov je. padel v li 'Ss roke. Običajna kanonada. Pariz, 3. jan. — Običajna kanonada je bila na raznih točkah ob fronti danes. Berlin,' 3. jan. — Ker se je vreme zjasnilo, se je razvila popoldne živahna topniška delavnost v odseku reke Meuse. S ; ■Berlin, 2. jan. — Fronta princa Leo poTda: Po ruskih napadnih oddelkih podjeti sunki južno od Rige, jugozapadno od Dvinska in zapadno od Sta-nislavova so bili brezuspešni. Rusi odbiti. Berlin, 3. jan. — Južno od Drisvjat-skega jezera so bili ruski napadni oddelki odbiti. Vzhodno od Zlohova (vz hodno od Lvova), blizu Marajova, so napadni oddelki telesnostražne huzar-ske brigade z avstro-ogrsko pehoto vred dovedli tri častnike in 127 mož od ruskih linij. Francoska fronta. Pariz, 1. jan. — Na desnem bregu reke Meuse so Nemci podjeli močan nenaden napad proti zakoponi, ki smo POGLED NA BITOLJ IN MAPA VOJSKOVANJA N\ BALKANU. Wilson se še trudi za mir v Evropi. Upa pripraviti vojskujoče se vlasti do tega, da si razodenejo svoje mirovne pogoje. NOV OČRT NEMŠKIH POGOJEV. Nemčija za združitev Srbije in Črne gore, a ne pod Karadjordjeviči. Washington, D. C., 1. jan. — Pogoji, pod katerimi je Nemčija voljna začeti mirovna pogajanja, so bili tu naznanjeni iz uradnega vira. Načrt teh pogojev je bil izročen predsedniku Wil-sonu, da se lahko ravna po njem pri razvijanju svoje namere, ugladiti pot za pogovor med zastopniki vseh vojskujočih se. Preden pa stori predsednik nadaljnje korake, bo na vsak način počakal na odgovor zaveznikov na njegovo mirovno noto. Ponudba in zahteva. Vojna ladja torpedirana. Berlin (brezžično v Sayville), 3. jan. — Brzojavka iz Milana na curiško 'Post'' pravi, da je bila francoska vojna ladja "Verite" blizu otoka Malta po nemškem podmorskem čolnu torpedirana. Močno poškodovana "Verite" leži v luki Malta. Prevarana Rusija. Berlin, 1. jan. (.Brezžično v Sayville.) — Med zadnjo spomina vredno sejo ruske dume je rekel član Čenkeli med drugim: "ParWftientarna manjšina besni proti mirovnemu načrtu, da zakrije dej stvo, 8®r,š» rusko ljftdstvo in vse rusko delavstvo ne želi ničesar nujneje, nego miru. Takozvani progresivniki (naprednjaki) se trudijo po vsej možnosti, ločiti vlado od ljudstva, da s omogoči zasužnjenje zadnjega v 'zavezniško vlast', ki je danes bolj mrže-na in sovražena, nego vsi naši sovraž niki skupaj." Maksim Gorki, znani realistični pesnik, je rekel na obletnici združbe ru skih pesnikov, da je bodočnost Rusije sedaj temnejša, nego kdaj poprej, vojaški razgledi da 'so brezupni in Rusij da preti zima lakote, pomanjkanja in bede. Rekel je med drugim dobesedno: "Rusija se je žrtvovala za svoje prijatelje in v plačilo zato je bila pušče-na na cedilu. Bogata Anglija, ki bi lahko pregnala našo bedo, ostaja na sproti tožbam in krikom v sili gluha ali pa nudi pomoč po' pogojih, ki so ponižajoči in sramoteči. "Rusija ne more dobiti vojne, zato je bolje, sedaj skleniti mir, nego čakati, dokler to Anglija milostno dovoli." nost malih narodov in je Rusija že obljubila, dati Poljski samovladje. Zahteva kolonije nazaj. Nemčija je pripravljena, severno Francijo zapustiti brez odškodnine. Nemčija zahteva povrnitev vseh kolonij, odvzetih ji med vojno. Kot del mirovnih pogajanj je Nemčija voljna, pogajati'se z velesilami o zmanjšanju vojaških priprav in tudi o predlogih glede združenja dežel v iz-siljenje miru. Ali — ali — "Če zavezniki ne bodo voljni, ko do-znajo te pogoje, začeti mirovna pogajanja," tako izjavljajo nemški uradniki tukaj, "potem bo trajala vojna še leto dni, in po preteku tega leta bodo zavezniki spoznali, da bodo nemški pogoji prav mnogo manj zmerni, nego so današnji pogoji." Nemčija hoče zapustiti Belgijo in obnoviti njeno samostojnost, pod pogojem, da se niti belgijska meja, niti Antwerp ne utrdi. Nemčija je voljna, dati polno odškodnino za škodo, povzročeno v Belgiji, ker je bil vpad- v Belgijo vojaška potrebnost in je zato upravičena do odškodnine. Z druge strani zahteva Nemčija od ententinih zaveznikov zase in za Avstrijo odškodnino za opustošenje na Vzhodnem Pruskem in v Galiciji. Nemčija je zadovoljna z obnovo Srbije in Črne gore kot ene neodvisne države, ali ne pod sedanjo srbsko dinastijo Karadjordjevičev. Tudi z obnovo Rumunije je Nemčija zadovoljna, pod pogojem, da je rumunska vlada pripravljena odstopiti na Ogrsko in Bolgarijq. progo zemlje ob severovzhodni Srbiji, da se napravi zveza med Avstro-Ogrsko in Bolgarijo. To bi služilo v to, da se odstranijo vse ovire za nemško prodiranje proti Perzijskemu zalivu. Albanija se ima razdeliti med Grško ter združeno državo srbsko in črnogorsko. S tem se ima odškodovati Grška za svojo odklonitev pristopiti k zaveznikom in Srbija za odstop severovzhodnega ozemlja na Ogrsko in Bolgarijo. Kraljestvi Poljsko in Litvansko. Nemčija ostaja pri tem, da postaneta Poljsko in Litvansko neodvisnijdr-žavi ter izjavlja, da zavezniki ne nio-rejo proti temu ničesar prigovarjati, ker so prvič vedno zahtevali neodvis- Boj na nož. Berlin, 2. jan. — Upanje državnega glavnega mesta na mir je izginilo. Sedaj gre za boj do zadnje kaplje krvi. Nota zaveznikov ne potrebuje odgovora. Tega mnenja so glavni časopisi berlinski z vsemi meščani vred. Samo eno mnenje prevladuje in sicer, da se mora nemški odgovor dati z orožjem in sicer pod vodstvom Hin-denburgovim. Osebno so uredniki berlinskih časopisov nad kakovostjo odgovora zaveznikov še bolj razgorčeni, nego kažejo njihovi članki. Urednik "Lokal-Anzeigerja" je bil vprašan o tem, kaj misli sedaj storiti Nemčija. "Vztrajati", je glasil kratki odgovor. "Blaznost je, pustiti Evropo iz-krvaveti, toda zavezniki zavračajo mirovno ponudbo. Samo en odgovor je mogoč in tega lahko dajo samo naše armade. Hindenburg zna dati najboljši odgovor." Wilson se bo dalje trudil za mir. Washington, D. C., 3. jan. — Čeprav ni bilo že več dni ničesar uradno slišati iz Bele hiše o napredku mirovnega gibanja, vendar so na dobro poučenem mestu prepričani o tem, da predsednik ne bo opustil svojih priza-dev, pomagati pri skorajšnji obnovi miru v Evropi. G. Wilson čaka samo na odgovor zj»-eznikov, preden stori prihodnji korak. Laži brez konca. Mapa kaže balkansko ozemlje, na katerem sc vrše sedaj važni vojni do-jjrodki. Načrt ententinih zaveznikov T; bil, zajeti Bolgarijo med dve armadi "n prerezati železnico Berlin-Carigrad, ki drži skozi Sofijo in Niš. Turčija, 'n Bolgarija bi bili ločeni od Nemčije in Avstro-Ogrske ter užugaui posebej. Južna armada v Makedoniji pod francoskim generalom Sariailom je pač Potisnila svoje levo krilo v Srbijo, a sHiiiO nekaj milj nad Bitolj (Mona-s t i i- >, katero važno mesto je videti na1 v'iki, sicer pa ni izvršila takorekoč ni česar. Severna armada v rumunski Pokrajini Dobrudža se umika in urnika Pred združenimi Avstrijci, Nemci, Bol-R*ri in pa Turki pod generaloma Maekenseu in Falkcnhayn, ki sta o-Svojila že .skoro celo Rumunijo. Za Vzniki doživljajo poraz za porazom,] miru le še nočejo, ker še vedno Paio na končno zmago. Berlin, 1. jan. (Brezžično v Sayville.) — Poročilo londonskega "Ex-pressa", da je bilo tekom upora vsled lakote v Hamburgu dne 7., 8. in 9. dec. 1,000 oseb usmrčenih ali ranjenih, zavrača Ageptura za prekmorske novice s kratkim popravkom: "V Hamburgu ne vedo o uporu popolnoma ničesar." Lanska letina. Washington, D. C., 2. jan. — Skoro 9 milijard znaša vrednost lanske letine. Po danes objavljenem poročilu poljedelskega departmenta je znašala vrednost $8.934,587,000, narastek za okroglo $2,165,000,000 v primeri z letino leta 1915. Texas je prednjačila, potem je sledila Illinois, ali leta 1916. je drugo mesto prevzela Iowa. Potem slede .Nebraska, Georgia, Kansas, Pennsylvania, New York, Indiana, Ohio. Wilson odpokliče Pershinga. Washington, D. C., 3. jan. — Ker so se pogajanja s Carranzo popolnoma izjalovila, kakor so poročali predsed-sedniku danes popoldne ameriški ko-misijonarji, je g. Wilson baje končno veljavno sklenil, umekniti Pershingo-vo armado s 15,000 regularci iz Mehike. Tako se konča kazenska ekspedicija, ki jo je predsednik odposlal po poko-lju v Columlnisu marca meseca 1916, da ulovi Villo "mrtvega ali živega". Umeknitev Pershinga bo utemeljena na priporočilu generalnega štaba armadnega, ki smatra položaj, v katerem se nahaja Pershing, nevarnim. Carranzi, dejanskemu predsedniku mehiškemu, bo prepuščeno, da ujame Villo in njegove razbojnike. Nemški princ usmrčen. Amsterdam, čez London, 3. jan. — Berlinski časopisi naznanjajo danes smrt princa Friedrich zu Fuerstenber-ga, ki je bil usmrčen na bojni fronti v Rumuniji. Izvoz pridelkov. Na čelu dolgega imenika pridelkov, ki se prodajajo v inozemstvo, so krušne snovi. Njihov izvoz v prvih enajstih mesecih lanskega 1. je predstavljal skupno vsoto 404 milijone dolarjev Pšenica in moka sta tvorili največji odstotni postavek. Potem pridejo meso in farmski pridelki v. vrednosti o-krog 245 milijonov dolarjev. Samo v izvozu klalne živine, govedi, prascev Jolietska novica. — Smrtna kosa. G. Gregor Petrov-čič, Marble Street, član dr. sv. Jožefa št. 2 K. S. K.-J., je umrl po dolgi bolezni v sredo popoldne. Pogreb se bo vršil v soboto, dne 6. jan., dopoldne. Več prihodnjič. DENAR V STARO DOMOVINO pošljemo skozi najzanesljivejše bančne zavode. Tam izplača denar c. kr. pošta-. Pošljemo tudi brzojavnim potom kolikorkoli kdo želi poslati, od najmanjše (5 kron) vsote do tisočev kron. Brezžično-brzojavne pošiljatve dospejo naravnost v Avstrijo in se izplačajo v 5. do 10. dneh. Vse tozadevne izvir- in ovac je bil tekom leta zaznapieno- ne pobotnice bomo prejeli, ko bo po- vati ubitek. Villa pustoši dalje. Laredo, Tex,, 2. jan. — Villova moštva so zasedla in opustošila kraj Sabi-nas Hidalgo, med Laredom in Mon-tereyem, po danes semkaj dospelem poročilu. Atlas — zastonj! Ročni atlas ali barvane zemljevide vseh držav in dežel celega sveta, obsegajoč 40 strani 7x5 palcev velikosti, pošljemo na zahtevo zastonj vsakemu naročniku "Amer. Slovenca", če pošlje celoletno naročnino dva ($2) dolarja. Ta ročni atlas je velezanimiv, zlasti v teh burnih časih. V njem je 32 bar-vanili zemljevidov, vsa mesta na svetu, katera imajo nad 100,000 prebivalcev, tei vse države in vse dežele na svetu, velikosti ameriških držav in držav celega sveta, kakor tudi število njih prebivalcev. Pošljite naročnino $2.00) takoj in omenite, da Vam naj pošljemo ročni atlas. Uprava "Amer. Slov." šta zopet poslovala. Vsaka beseda pri naslovu za brzo-jav stane 65c, polegtega se računa tudi za številke, namreč: 200 kron sta dve besedi posebej. Tako stane brzojav, ki bi bil za: Uredništvu Slovenca, Ljubljana, Kranjsko, Avstrija, 200 kron, —> kar obsega 7 besed po 65c, je $4.55. Za tisoče kron stane brzojav isto-toliko, kot za samih 5 kron. Poleg spodaj navedenih cen se mora poslati še za brzojav, kolikor pride od besed in števil. Danes pošljemo: 10 K za...$1.50 | 100 K za.. .$ 14.00 25 K za...$3.75 | 1000 K za...$139.00 50 K za...$7.25 | 5000 K za...$690.00 Vsako pošiljatev garantiramo. AMERIKANSKI SLOVENEC bančni oddelek, 1006 N. Chicago St. JOLIET. ILL Joliet, 111., 3. jan. — Prihodnjo nedeljo bodo zopet veseli vsi ljubitelji slovenske dramatike v Jolietu. Slov. izobr. in podp. društvo Triglav priredi namreč lepo Ksaver Meškovo žaloigro v treh dejanjih "Mati" v nedeljo, dne 7. januarja 1917, v Sternovi dvorani, in sicer popoldne ob dveh in zvečer ob osmih. Cene sedežem 75, 50 in 25 centov. Med dejanji bo igrala Slovenska godba. — Vsebina igre je velezanimi-va, a tako lahko umevna, da je ni treba posebej razkladati, ker bo vsakemu gledalcu in poslušalcu takoj jasna; razven tega bo vsebina na kratko očrtana na programih, ki se bodo razdelili. — Uloge so vse v dobrih rokah in naštudirana je igra popolnoma. Igrali bodo: gospodične Frances Ču-lik, Mary Kostelc, Mary Markelc in Anna Mutz, ter gospodje Ferdinand Ferlin, Franc Laurič, Franc Lušina, Martin Rakar in Franc Zupančič. To so igralke in igralci, ki zavzemajo med našimi diletanti prav odlično mesto in pričakovati je, da se dvignejo v nedeljo na višek svoje umetnosti. Zato jih pojdemo gledat — v nedeljo! — Nova igra! Nekaj imenitnega pripravlja društvo sv. Cecilije št. 12 D. S. D., namreč predstavo krasne igre, ki ni bila igrana še na nobenem slovenskem odru niti v naši novi, niti v stari domovini. Več o tem izporočimo o priliki. Danes smemo povedati izza kulis samo toliko, da se bo vršilo dejanje v coloradskih gorah, torej v naši novi domovini. Predstava nove igre se bo vršila na odru Sternove dvorane zadnjo nedeljo v predpustu, dne 18. februarja t. 1. — Naši salunarji, G. Anton Nema-nichev salun, 1000 N. Chicago street, sta z novim letom prevzela gg. Luka Pleše in L. Novak. G. Nemanich je o-pustil gostilničarsko obrt, ker misli vse svoje moči posvetiti nekemu novemu podjetju. Kakor znano, je g. Nemanich najpodjetnejši Slovenec v Jolietu in menda daleč naokrog, za kar so najboljši dokazi: Nemanichev pogrebni zavod, ki obstaja že izza 1. 1895.; Ne-manicheva konjušnica (izza 1. 1902.); Nemanicheva bančna poslovnica; potem Joliet Slovenic Bottling Co. (izza I. 1906.); Slovenian Liquor Co. (izza 1. 1910.); nadalje Dom K. S. K. J., Tiskarna Am. SI. itd. O njegovem nameravanem novem podjetju več o priliki, seveda, če bo naš reporter izvedel kako tajnost istega, da bo smela v javnost. — Tudi g. John Jerman, 1112 N. Chicago street, je opustil gostilničar-stvo. Njegov salun sta prevzela rojak g. Joseph Volt' in g. Blaž Gelaca. — Ostali naši salunarji so ostali pri svoji obrti; po številu je slovenskih salu-narjev nad dvajset. Vseh salunov v Jolietu je letos 143. — G. Anton Šraj ml., 1314 Center street, ki je delal tri leta in dva meseca v mesnici g. Jos. Sitarja, 801 N. Chicago st., je dobil ponudbo za izvrstno službo v novi mesnici, ki bode v zvezi z zadružno prodajalno, katera bode čez nekaj tednov otvorjena na Collins streetu. Ali g. Šraj sprejme ponudbo, še ni gotovo, ker misli na otvoritev svoje lastne mesnice. Z novim letom je izstopil iz službe pri g. Sitarju. —Še nekaj o banketu "Gorske Vile". Poročali smo, da je Hrv. pjevačko družtvo "Gorska Vila" priredilo na Silvestrov večer v hrv. šolski dvoran svoj prvi letni banket, ki je uspel sijajno. Udeležilo se je hrvatskega ban keta tudi nekaj Slovencev, med njimi g Ant. Nemanich in ga. soproga, gg Jos. Klepec, John Stefanich, Simon Šetina in drugi. In vsi ti -o jako po hvalili prireditev. G. Nemanich je rekel, da je bil ta banket prava domača zabava, kakršnih zelo pogrešamo v svoji sredi. Imponiral mu je zlasti strogi red, ki ga je znal vzdržati ve večer stoloravnatelj g. Kauzlarič. Tudi hrvatsko petje pod vodstvom slovenskega organista g. Geo. Malovrha je bilo prav lepo. je rekel naš verodostojni poročevalec. — Peš okoli sveta. G. Josip Franjo Mikulec, neutrudni Hrvat, star 39 let, ki potuje peš okoli sveta, je zapustil Joliet danes in odkorakal v Chicago, kjer ostane nekaj tednov med chica-škimi Slovani, nakar odrine proti vzhodu, da prehodi in pregleda novo-angleške države. Na svojem peš-po-tovanju je g. Mikulec že nad 15 let, izza dne 31. dec. 1901, kakor smo že poročali. Še nekaj let bo trgal podplate, kakor pravi, nakar se povrne v Zagreb, da se tam odpočije od dvajsetletnega korakanja križem sveta. Samo nahrbtnik, podoben tornistru, nosi s seboj; ostalo prtljago pošilja od kraja do kraja po ekspresu. Najvažnejši del iste tvorijo debele, v usnje vezane knjige s podpisi, nabranimi v tisočerih krajih od predsednikov, guvernerjev, žnpanov in drugih odličnih osebnosti. Teh knjig ima že 14 z nič manj nego 800,000 podpisi, nabranimi tekom petnajstih let. V Jolietu so se podpisali v njegovo kiijigo med drugimi župan Barber, Rev. Olszewski, Rev. Plevnik, Rev. Violič in drugi odlični možje. Vsem, ki so ga lepo sprejeli in mu s kako popotnico pomagali do nadaljnjega štacijona, se g. Mikulec tem potom lepo zahvaljuje. Pa.srečno! — Krasno izdelan je bil program za banket "Gorske Vile". Obsegal je 24 strani v obliki knjižice. G. Alex Ross, foreman tiskarne Am. SI., se je zopet pokazal prvega mojstra tiskarske u-metnosti. Gilbert, Minn., 27. dec. — Iz našega kraja je malo dopisov v našem listu Amerikanskem Slovencu, zato se zo-£>et oglašam, če mi dovolite en koti ček. Ko pa nadalje pišem, pa tebi, list, tudi jaz želim srečno novo leto 1917 in ravno tako vsem Slovencem in Slovenkam po celi Ameriki. Ravno kaj posebnega novega ni pri nas. Mraza imamo zadosti, snega malo. A nekaj lepega so pri nas vpeljali: Dramatično društvo. Dvakrat smo videli le po igro, a sedaj v mesecu januarju pa bomo videli lepšo igro pod imenom "Prisegam", kakor jo je Koledar Ave Maria prinesel. Naši igralci prav izvrstno igrajo. Veliko imamo še upanja, da nam bo to društvo prineslo veliko lepega in koristnega za ta in oni svet, ker pri nas silno pogrešamo lepega cerkvenega petja, ker ga še zdaj nimamo. In jako krasne jaslice smo dobili za sv. božične praznike, stanejo $82.50. Gospoda župnika imamo pa dobrega; veliko smo zoper njega sli šali govoriti, a mi smo sedaj prepričani, da je vse tisto sama laž. Rojaki, nič ne vrjemite, kar se je čez njega pisalo po raznih listih. Rojaki, ali ste že kedaj slišali, ko je kdo katerega o-kradel, da mu je dal nazaj? Redki so ti prizori, da se nazaj vračuje denar. Kaj pa, če kdo komu dobro ime ukrade, pa po časnikih piše, pa da je preklical v listu, da to ni res? Ti so pa še redkejši. Pa pravi Jezus, da pred ne bojo naše duše videle kraljestva božjega, dokler ne izbrišemo vsega dolga. Rojaki, nič več ne tako! Mož je poštenjak. Zdaj pa, rojaki, vam želim srečno novo leto, da bi ga veliko vrsto let še praznovali v milosti Božji, tako vam želim novo leto, pa ne samo en dan, ampak vseh 365 dni. Z Bogom! Frank Ulčar. pošiljal domu, ker je vedel, da rada berem pobožni list; in tudi zdaj ga ne pustim, čeprav težko berem, ker me zmirom tako muči revmatizem, pa se vendar potrudim, da preberem, ker so prav lepi govori notri za vsako nedeljo. Tudi sem brala notri v listu, kako lepo ste imeli v Jolietu ob 25-Ietnici cerkve sv. Jožefa. Ali tu pri nas je prav žalostno, ker imamo samo enkrat na mesec sv. mašo. Ni nič Slovencev tukaj, samo dve družini, moja družina in še ena. Tako vam priporočam ta list, kateri še niste naročeni nanj, le hitro se naročite, saj Vam ne bo žal, tista dva dolarja boste že pozabili Zdaj, ko so tako dolgi večeri, hitro mine večer, ako imaš kaj za brati. Vreme imamo prav lepo in malo mrzloj Dela se dobro vsaki dan. Prosim, SEko se vam dopis ne zdi preslabo spisan, če je kaj pomote zraven, pa Vi kaj popravite. Po širni Ameriki vsem naročnikom veselo novo leto! Tu vam pošiljam $2 za Am^Sfoven-ca in prosim za atlas, če imate še katerega, bi tudi rada ga videla. Tako Vam voščim veselo novo leto in obil no naročnikov in dobrih plačnikov. Antonija Cerar. Manistique, Mich., 26. dec. — A. Slovenec, vam pošljem $2 za naročnino za prihodnje leto. Zima in sneg sta se k nam že pred dvema tednoma naselila, dasiravno se nam je prorokovala mehka in brez snega zima. Dela se še dosti dobro, le draginja je velika, posebno ako je družina velika, pa ako samo mož dela; posebno drva so draga, ako pomislimo, da smo v deželi drv. Pred kratkim je en tatovič pogledal v moj kovčeg in si za božično darilo vzel $20. Ker je pa imel priliko vzeti večjo svoto, pa je vendar ni vzel, je pa tudi poštenjakovič. To sem napisal v blagohotno naznanilo onim, ki so še vajeni svoje prihranke imeti v 'kufrih*. Tukaj se gradi ena 3 nadstropna šola, Manistique High School. Pozdrav vsem Slovencem širom A-merike in veselo in srečno novo leto. Anton Kraševec, 130 Elk St. Milwaukee, Wis., 1. jan. 1917.—Cenj uredništvo! Prosimo, blagovolite pri občiti iz naše naselbine sledeče: Zveza vseh slovenskih društev v Milwaukee pod imenom "Zjedinjeni Slovenci" priredi dne 7. januarja se menj in veselico v South Side Turn dvorani, 471 National ave. Začetek ob 10. uri dopoldne. Ob 2. uri pop. bo "Svatba", prava starokrajska "olicet" v 3 prizorih, in zvečer veseloigra "Pravica se je izkazala". Po igri bo ples. Semenj bo trajal do 6. ure zvečer. Ves dan koncert in zanimivi prizori. Vstop nina do 6. ure zv. prosta; po 6. uri 50c; kdor pa prinese ta izrezek s seboj, bo plačal on, njegova družina in prijatelji samo 10c. Čisti prebitek je namenjen bednim rojakom v starem kraju po vojni. Zve za "Zjedinjeni Slovenci" že ima za ta namen skoraj $650 nabranega denarja, ki je varno naložen na banki. Spomi-njajmo se zapuščenih otrok in reve-žev, ki trpe vsled vojne v stari donio vini! Pričakujemo veliko udeležbo. Nobenega Slovenca, ki mu bije plemenito srce, ne sme manjkati ta dan v dvorani. Na veselo svidenje! Odbor. (J. Krainc, preds., 408 Park St.) Op. ur. Čast vaši naselbini! Prva je izmed vseh slovenskih naselbin glede požrtvovalnosti za slovenske vojne reveže. In posnemanja vredna! Roanoka, 111., 29. dec. 1916. — Slavno uredništvo Amer. Slovenca! Ker je moja naročnina potekla zdaj z zadnjim decembrom, tako jo hočem ponoviti, ker že 25 let zmirom prebiram ta list; sem bila še v stari domovini; pa mi ga je moj rajnki mož zmirom Indianapolis, Ind., 1. jan. — Cenjeni g. urednik A. S. Prosim Vas, da priobčite nekoliko vrstic v listu A. S. Ni moj namen, v listu kako osebo napadati. Ali prišla mi je v roke tista chi-caška cunja, ki samo laži in obrekovanja sprejema v svoje osredje, to ie Glas Svobode. Ta listič, če se gS sploii more tako imenovati, je prinesel dne 22. dec. dopis iz Indianapolis, Ind., s podpisom Jože in Karlinca! Kaj se to liko napihujeta in jezita na slovensko cerkev in našega župnika? Saj te nihče ne sili nič v nas, pač pa te v oči bode, ker vidiš, kako lepo napreduje kljub tvojemu nesramnemu obrekovanju. Ali še nista izprevidela vidva uboga na pameti, Jože in Karlinca, da vama nič ne koristi vse vajino smrdljivo obrekovanje, pač pa škoduje! Ker si bil katoliških starišev sin, bi še lahko vedel besede, ki jih je govoril Kristus Petru: Ti si Peter skala, na to skalo bom zidal cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala. Toliko manj jo bodeta vidva, magari če se Ti in tvoja soproga še s hujšo močjo zaganjata v cerkev, pa je ne bosta uničila! Ljudje tvoje vrste so že večkrat poskušali katoliško cerkev uničiti, pa jim ni bilo mogoče, pa je tudi ti in tvoja dražestna soproga ne bosta! Pač pa je zadosti žalostno silšati, da človek, katoliških starišev sin, in hčer pride v Ameriko kot katoličan, a v nekoliko časa v Ameriki pa tako daleč pride, da nima pravice biti boter ali botra pri sv. birmi nedolžnefnu otroči£u,Dle z dotičnikom pogodita, ni potrebno okoli bobnati in po G. S. časti iskati, kar je še veliko slabše za vaju! Dokler bodeta tako delala, se vama bojo vsi ljudje smejali, kot se vama sedaj, ko so vgledali vajin podpis Joža in Karlinca Pušnar. Seveda, vidva sta bila mišljenja, da bosta s tem činom pridobila sebi čast in storila cerkvi v propast, toda ravno nasprotno: le sebi v propast! Če se ne bosta na drugo pot obrnila, bodeta čisto propadla in bosta zavržena od Boga in od ljudi! Naj bo za enkrat zadosti. Kličem pozdrav vsem naročnikom A. S. Tebi, vrli list, pa obilo naročnikov. Krajnski Janez. vse mož ji privoli, če ne, pa bo drugač'. lil to naj bo dovolj, zato pa jaz nikol' ne bom oženil se. Sem truden al' zaspan, sem trezen al' pijan, nihče ne kara me. IZ HOFERJEVIH ČASOV. (Iz "Slovenca".) HUMOR SAMCA (PEČLARJA). V borni kočici pri slabi lučici jaz životarim sam. Tu vedno imam mir, ne vem, kaj je prepir, sovraštva ne poznam. Sosedje krog mene me vabijo v goste, ko kteri ima god. Pa kratko sem pri njih, prav kmalu grem od njih, najraj' imam svoj kot. Če sneg ^e privali in voda zledeni, to malo me skrbi. Zakurim gorko peč, prej kot grem v postelj leč, da kar od nje žari. Če žalosten sem sam, vesel sem tudi sam, nikomur ni to mar. Sem srečen al' pa ne, nikdo ne briga se, saj sam sem gospodar. A kdor oženjen je, nad ženo toži se, 4 ker on več nima hlač. Karkol' si poželi, Pred sto leti je doživela starodavna stavba inomoškega dvornega gradu iz-vanredne dni. Andrej Hofer, navaden krčmar, je prevzel na željo svojih tovarišev in sobojevnikov vlado v tirolski deželi, da bi odpravil anarhistični položaj, ki se je pojavil povsod v deželi po zadnjih bojih in ki bi trajno ne mogel obstati. Samoobsebi je bilo umevno, da je prevzel politično moč takrat tudi oni, ki je imel vojaško moč v rokah. Vendar se je Andrej Hofer udal šele po dolgem prigovarjanju odposlanstva meščanov in duhovščine. Tako se je preselil Andrej Hofer v cesarski dvorec, kjer je vladal kot cesarjev namestnik/Njegovi rojaki, navadni kmetje, so bili njegovi svetovalci in uradniki. Edino tajnik Matija Delama in učitelj Purtscher, ki sta oskrbovala dopisovanje, nista bila kmeta v njegovi družbi. Mestnim gospodom ni zaupal; bili so mu preveč bavarski ter se jih je kolikor mogoče varoval. Kmetje in duhovščina pa so imeli vedno vstop v njegov dvorec. ■ Izza te vlade Andreja Hoferja je o-stalo tudi nekaj pismenih podatkov od ljudi, ki so bili osebno priče. Poseb no dnevnik pravnega praktikanta Antona Knoflacha, ki je umrl leta 1842. v Lincu kot benediktinski duhovnik nudi vir originalnih posameznosti izza Hoferjevega vladanja. Hofer je izmed številnih dvoran v cesarskem dvorcu, rabil za svoje stanovanje samo neko srednje veliko sobo, kjer je tudi od zgodnjega jutra do poznega večera opravljal svoja vladarska dela. V tej sobi se je jedlo in igralo, pelo in molilo, sprejemalo in reševalo akte. Sredi sobe je stala miza, ki se je uporabljala za vse. In če je bil Hofer s tovariši lačen, so odrinili visoke kupe papirja ter jedli na tej mizi skupno iz istih skled. Veliko težave je delalo Hoferju pisanje. Vendar je z vnemo pisaril odloke in preb'iral vložene akte. Pri tem mu je dostikrat seveda moral pomagati duhovnik Danei. Po kakem storjenem težavnejšem delu sta šla navadno sprazniti kak polič vina. Hofer je zgodaj vstajal. 2e ob petih zjutraj je vstal ter šel v samih hlačah, brez nogavic in čevljev, nadzorovat straže. Potem pa je šel navadno k maši v bližnjo cerkev. Ko se je vrnil domov, se je začelo vladarsko delo. Seli so prihajali in odhajali, avdijence so se delile in odklanjale, in kdor ni čakal več kot tri ure, je bil lahko vesel. Hofer je sedel v svoji sobi navadno brez suknjiča, ker so bili takrat jesenski dnevi še gorki. Govorilo se je pri njem kot na semnju in o kakšnih izrednih poklonili ni bilo govora. Samo Hofer, ki so ga ostali naziva!i "oče", je bil nasproti ženskam nekoliko bolj vljuden. Ko ste se nekoč pripeljali" pred dvorec dami dveh bavarskih častnikov, jima je šel do voza nasproti brez suknjiča, dvignil ju s sedežev ter ju peljal roko v roki v grad. Drugače pa je bilo v gradu zelo prijetno. Krčmarjevi tovariši so pohajali po ostalih sobah, žvižgali, zdehali s pretegnjenimi rokami, nekateri so kadili, drugi pa so zopet brali iz oru-uienelih molitvenikov ali pa igrali. Nekoč je bil Hofer slabe volje, ker si je pustil puščati kri. V avdijenci je sprejel nekega kmeta z ženo, hlapca in deklo. Kmetica se je pritoževala, da ima mož ljubavno razmerje z deklo in se za njo nič ne briga. Mož pa je zopet trdil, da žena rada-gleda hlapca. Tako so se nekoliko časa prepirali. Hofer je nekoliko trenotkov poslušal vso zadevo, potem pa ga je minila potrpežljivost in je zarjul: "Sram vas bodi, svinje! Ali je to prepir? Ali ste kristjani? Lopovi ste! Ali se boste spo-vedali? Marš domov, svinjina!" To je bilo dovolj jasno in slučaj je bil rešen. Nekoč so pripeljali pred njega stražniki nekega sodnika. "Ali ste bili že prej lopov, ali ste pa sedaj postali!" je zavpil Hofer nad njim. Drugi dan pa ga je zopet imenoval "milostljive-ga gospoda". Zelo je pazil na nravnost. nekem odloku se je pritoževal, da nosijo ženske roke preveč odkrite. V tem odloku je izrazil upanje, da se bodo ženske poboljšale, če ne bodo same krive posledic. Po kosilu si je privoščil le malo počitka. Kogar je sprejel zvečer, tega je navadno povabil tudi k večerji. Toda to ni bilo vse. Po jedi se je moral moliti rožni venec. "Si z nami jedel, boš z nami molil," se je glasilo vabilo. Hofer sam je molil naprej, gosti in straže pa so klečali okoli njega. Pa molitvi, ki je bila precej dolga, se je začela zabava. Nekateri so igrali, drugi so si pravili roparske dogodbe ali pa so peli v zboru. Pri petju je Hofer navadno pel naprej. Deset tednov je trajalo vladanje Andreja Hoferja, od tretje bitke na gori [sel pa do konca oktobra. Razmere so se zopet spremenile in Hofer je moral bežati. Priprosti krčmar je v času svojega vladanja ukrenil mnogo dobrega za Tirolsko. V deželo je uvedel red, ki je bil po krvavih bojih tako potreben. S svojo avtoriteto je zopet uveljavil pravico in postavo. Da se je pri tem zgodila marsikatera napaka, je popolnoma umljivo. Karakteristično pa je to vladanje v cesarskem dvorcu za njegovo osebo. Hofer je morebiti bolj označil sebe kot poštenega človeka, ko je v cesarskem dvorcu kot vrhovni poveljnik Tirolske pel s svojimi tovariši bojne pesmi, kot pa v dneh vojske in krvavih bojev. notja neka bogata kneginja, domačinka, z zlatimi zapestnicami, prstani in briljantnimi uhani. Pri kopanju pa dva druga nakrat zapazita, kako nekaj kneginjo vleče pod vodo in ji priskočila na pomoč. Reko se je nato natančno opazovalo in kmalu zapazilo sredi reke nekega Mohamedanca, ki je ravno dvignil glavo iz vode. Moža se je takoj prijelo in pri preiskavi je priznal, da spada k tolpi potapljačev, ki si je od oropanih žrtev napravila že veli-kansk plen. Trpljenje rejenčkov. V Tokaiju na Ogrskem je neka Sue-megesz izvrševala nekako obrt s tem, da je sprejemala v rejo majhne otroke. Kako se je ubogim rejencem pri njej godilo, priča ta-le dogodek: Te dni je triletna Marija Mizokai nekemu drugemu rejenčku vzela drobtinico kruha. Za to jo je zverinska oskrbnica kaznovala na ta način, da ji je zvezala roke in potem otrokove ročice toliko časa tiščala na razbeljeno ploščo na štedilniku, da so popolnoma zgorele. Deklica je v strašnih bolečinah u-mrla. Žensko so zaprli, rejenčke pa oddali drugim družinam. Tolpa podvodnih roparjev. Angleškim listom se iz Delili v Indiji poroča o prav posebnem načinu zločina. Zločinci so se skrivali pod vodo v reki Jumma, v kateri se kopajo vedno odlični in bogati gostje. Vsak dan so krožile v obližju vesti, da je na nepojmljiv način izginil v vodi ta ali oni bogat človek. Posebno pa so zgi-njale ženske in otroci z bogatim nakit jem. Pred nekaj dnevi je prišla rav- Najvažnejši novoletni sklep. Novoletni sklepi se napravljajo z dobro mislijo, a se kmalu pozabij Napravite izjemo od pravila, sklenit da boste skrbeli za svoj želodec s pomočjo Trinerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina, in ostanite pri tem sklepu! To izvrstno zdravilo iz-čisti drob, obnovi slast in podpira prebavo. Njegovi učinki pri zapeki, o-motičnosti, glavoboli, razdražljivosti, življenški promeni, splošni slabosti, želodčnih neprilikah v rudarstvenih o-krožjih itd. so čudoviti. Čitajte to novembrsko pismo: "Walnut Creek, Cal. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko viiio je vse, kakor priporočano. Blagodar je za bolnike. Užival sem ga s prav dobrimi učinki. E. C. Campbell." Pomore vam. Cena $1.00. V lekarnah. — Dolgo časa sta bila revmatizem in nevralgija bič, proti kateremu ni bilo obrambe. Danes daje Triner's Liniment gotovo in hitro o-lajšbo. Zelo koristen pri nezgodah, odrgah, oteklinah, ozeblinah itd. Cena 25 in 50c v lekarnah, po pošti 35 in 60c. Ali bi radi imeli mični Trinerjev Zlati Koledar? Pošljite 10c v pokritje poštnih stroškov. Jos. Triner, Manufacturing Chemist, 1333-1339 S. Ashland ave,. Chicago. — Adv. Ustavite vaš KAŠELJ prodno se dobro poprime vašega ustroja. Zmanšajte napade ter utešite razdra-ženje z rabo O EVER A9 U Balsam for s Lungs (Severovega Balzama za Pljuča). Kmalu bote priznali vrednost tega zdravila pri zdravljenju kašlja, prehlada, hripavosti, krčevite davice, vnetja sapnika, in bolnega grla. Cena 25 in 50 centov. Ako dvomite naje besede, čitajte sledeče pismo, katero smo pred kratkim prejeli in katero potrjujo kar mi trdimo: "Hočem vam naznaniti, da je Severov Balzam za Pljuča zelo uspeSno učinkoval. Takoj po prvem popitku so se moji otroci boljSe počutili. Pomagalo jim je odpraviti kaSelj in preprečal Je tudi na-daljue napade. Rabili smo ga tudi v slučaju oslovskega kaSlja pred dvomi leti ter je tudi pomagal." J- Kowalski, Uutchoguo, N. Y. Kadar potrebujete zdravila, vpračajte za Soverova v lekarni. Glejte da dobite tista po katerih povpratujeta Zavrnlto nadomestitve. Ako jih no morete dobiti v lekarni, naročito jih od nas. W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa. A. Nemanich, St. A. Nemanich, Jr. Chicago Phoue 2575 A. Nemanich & Son B-A-ISTKI RealjEstate Insurance Loans Renting V lastnem domu 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. Sprejemamo vloge in jih obrestujemo po =3%= in jamčimo absolutno varnost. Kupujemo in prodajamo zemljišča v mestu in na deželi. Zavarujemo hiše in pohištva proti ognju, nevihti (tornado) ali drugi poškodbi. Kupujemo in prodajamo, ali posojtijemo denar na Steel Stocks. Pošiljamo denar na vse kraje sveta po dnevnem kurzu. Posojujemo denar na zemljišča in hiše. Izvršujemo terjatve in poslujemo kot administratorji, varuhi, kon-zervatorji ter v vseh enakih zadevah. 430 STRANI OBSEGA Veliki Slovensko-Angleški Tolmač prirejen ca »lovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig z« priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnic«, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane driavljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri: V. J. KUBELKA, 533 W. 145 St., New York, N. Y. ifiE i Bi UGANKA. (Iz češkega.) Bila je mala družba, ki se je zbrala ■; pri polkovniku O. pl. D., h kateremu sem bil tudi jaz povabljen. Razen treh dam, soprog mojih pred stojnikov, mlajšega polkovnikovega l sina, nekega mladega inženirja in moje , malenkosti so bili vsi ostali gostj častniki. Pri polkovniku je vedno prijetno nikdar ne prenapeto, kar je pač zaslu ga vesele dobrosrčne gospe polkovni ce in pa strogo in resno gledajočega, toda drugače dobrosrčnega polkovni ka. Vsakdo, kdor je imel priliko, spo znati bližje ta vojaški zakonski par, si je ohranil za življenje prijazen spomin Dospeli smo že do črne kave in za bava je postajala pri smodkah čimda Ije prisrčnejša. Tudi dame so po gumno kadile svoje cigarete z gracioz tlimi kretnjami. Zabava je bila v najboljšem teku, ko je gospa majorjeva P. omenila nekaj o svojem nekdanjem letovišču, malem mestecu K. Takoj je bila gospa pol kovnica vsa navdušena za natančnejši opis mesteca ter je končno nagovorila tsvojega soproga: "Sedaj nam pa mora moj mož povedati svoj doživljaj v mestecu K.! Kaj ne, da boš! Stori to meni na ljubo; vem, da ne govoriš rad o tem in da si komaj desetim osebam od tedaj povedal ta svoj doživljaj, toda glej, mi smo tukaj pač sami med seboj, sami dobri prijatelji," pri tem je pokazala na nas s prijaznim nasmehom, "ki te poznajo in ti verjamejo, akoravno se glasi nekoliko neverjetno. Prosim, dragi gostje, vi hočete gotovo tudi vsi delati, za kaj gre, kajneda?" je prosila polkovnica. "No dobro, da, da, ker že hočeš na v=ak način, toda priznati moram, da bi ta dogodek v svojem življenju raje obdržal popolnoma zase. Stvar je taka, da gotovo ne vsebuje za koga drugega one resnosti, ki jo je imela zame in jo ima še sedaj. In na vse zadnje se mi lahko še tudi smejete zaradi tega, kar bi vam povedal." Bili smo vsi preradovedni, kakor pa da bi opustili mnogoobetajočo "resnično" dogodbo in vsi povprek smo pričeli klicati: "Ne, prosimo, povejte, povejte!" "No torej! Bil sem takrat poročnik pri 49. pešpolku, ki je moral oditi k velikim letnim vojaškim vajam na južno Češko. Imeli smo krasno vreme; čez dan primerno toplo, ne preveč mraza ponoči. Ker je tudi drugače šlo vse po volji, smo bili mi in moštvo dobre volje. Nekega popoldneva smo prišli utrujeni in prašni med zvoki koračnic naše godbe v K. Romantično mestece z. gradom kneza "Schwarzen-berga, jako ljubko, kar bo gospa majorjeva gotovo rada potrdila. Utrujeni, kot smo bili, smo obrnili svojo pozornost najprej na naša nočna stanovanja. Mene so nastanili pri nekem mlinarju. Moja soba je bila dolga in ozka, z belimi zavesami in čisto posteljo, poleg ostale priproste oprave. Skozi okno se je videlo na reko, ob kateri je bila sezidana hiša. Bila je svetla mesečna noč in nekako skrivnostno so lili žarki meseca čez strehe in pomole k šumečemu jezu Vltave pod mojim oknom. To sem še videl, predno nisem ugasnil sveče in se vlegcl v posteljo, kjer sem že v prvem trenutku utrujen zaspal. Koliko časa sem spal, ne vem. Naenkrat pa se mi je zdelo, kakor bi videl, kako so se odprla vrata in je stopil v sobo čvrst mladenič v beli mlinarski obleki z modrim predpasnikom, in kakor sc mi je zdelo, s plašnim obupanim obrazom. Videl sem Ka priti v sobo z gorečo svečo, ki jo je postavil na nočno omarico poleg sebe. Nato je pričel razburjen hoditi z obema rokama v žepu po sobi gor-indol. Včasih si je segel z vsemi prstmi v lase. Pričel je popevati na tihem neko pesem, a je nenadoma prenehal •n vzkliknil: "Z Bogom, goljufivi »vet!" Skočil je bliskoma k odprtemu oknu in planil skozi v šumeče valove >'eke. Močan pljusk jc prekinil monotono šumenje, jaz pa sem ležal v Postelji in sc nisem mogel ganiti. Ko-•icčno — ali jc veter pomajal okno ali Ka je razbil — sem se zdramil in zagledal — gorečo svečo poleg sebe na °niarici. Ali sem mogoče pozabil u-,S?asniti jo? Potem pa sem mogel ko-^iaj malo časa spati! Jezil sem se !V-oprostil iz rok zobozdravnika. Zdravniku seveda v teh razmerah ni ničesar drugega ostalo, kot zvezati upornega pacijenta ter ga položiti na tla. Po Operaciji je bil cesar popolnoma brez uma, Ker je neprestano stokal, da ga zebe, so napravili ogenj v vseh pečeh, dasiravno je bilo že sredi vročega poletja. Še-le pri pogledu na plamene sel je nekoliko pomiril. Koliko je veljala balkanska vojna? Težko je dandanes natančno preračunati stroške kake vojne, ker se mora poleg direktnih izdatkov računati tudi z izgubami vojnega materiala, u ničenjem raznih stavb in kultur, pre kinjenjem trgovine in ne v zadnji vrsti tudi . s človeškimi žrtvami, ako se hoče natančno proučiti gospodarske posledice. Pred kratkim so finančno-tehnični komisiji v Parizu predložile balkanske države proračune svojih direktnih izdatkov, ki so jih imele v prvi balkanski vojni od . oktobra 1912, dos 31. marca 1913. Imela je v tem času stroškov Srbija 226.3 milijonov, Grška 349, Bulgarija 767 in Turška 900 milijonov frankov. To je okoli dve in pol milijardi frankov, h katerim pa se mora prišteti še eno milijardo za razne druge izgube. liji. ' Napredovanje katolicizma v Indiji. Iz statističnih podatkov o razmerah v Indiji 1. 1912. izhaja, da živi v Indiji in Birmi 2,311,000 katoličanov latinskega in sirskega obreda. Splošni prirastek nasproti leta 1911. znaša 20.6 odst., prirastek iz anglikanskih vrst 15.6 odst. Vsega skupaj je v Indiji 4 milijone kristjanov, 220 milijonov bra-manov, 66 milijonov mohamedancev, 9 milijonov fetišistov, 11 milijonov budistov in 22,000 judov. Tem potom naznanjam, da sem zopet otvoril svojo GOSTILNO na starem prostoru, kjer sem tudi prej "točil vedno najboljše pijače. VABIM VSE NA OBILEN POSET. Jernej Lavrič, 200 JACKSON ST., JOLIET, ILLS. Vsakdo, ki je poslal denar v staro domovino _POTOM NAŠEGA POSREDOVANJA, JE ZDAJ- POPOLNOMA PREPRIČAN _DA DOSPEJO NAŠE DENARNE POŠILJATVE- ZANESLJIVO IN TOČNO v roke naslovnikov, kljub vojnim zaprekam, v primernem času. V stari domovini Izplača denar c. k. pošta 100 kron pošljemo zdaj za $14.00 MI GARANTIRAMO VSAKO POŠILJATEV Pisma in pošiljatve naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC BANK DEPT, JOLIET, ILL. B V ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Sedež: JOLIET- ILL. Inkorp. v drž. 111., 14. maja 1915 Inkorp. v drž. Pa., 5. apr. 1916 Vstanovljena 39. novembra 1914 DRUŽBINO GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA JEDEN ZA VSE." GLAVNI ODBOR: Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111. I. podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1513 N. Center St., Joliet, 111. II. podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa. Tainik........................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, 111. Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois. MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois. JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St., Ottawa, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: ŠTEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois. GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL. KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvania z dovoljenjem glavnega odbora. Za pojasnila pišite tajniku. Vsa pisma in denarne pošiijatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe •e naj pošljejo na 1. porotnika. PRISTOPILI ČLANI(ICE): K društvu št". 1, Joliet, 111.: Josip Udovich, John Mausar, Frank Struna, Ferdinand Kren, John Lešnik, Frank Šajn. K društvu št. 3, La Salle, 111.: Jennie Verderbar, Frank Zupančič, Frank Stušek, Leopold Paš, Math Komp, Josip Umek, Frank Jeruc, Mary Lušina. K društvu št. 4, Bradley, 111.: Agnes Zaje. K društvu št. 5, Ottawa, 111.: John Szasz. K društvu št. 6, Waukegan, 111.: Anton Kranz, Mary Krartz. K društvu št. 8, Rockdale, 111.: Josip Juroč, Josip Majnarič, John Benko, Frances Majnarič, Michael Golick, John Tomac. K društvu št. 9, Chicago, 111.: Louis Sestan, Mile Obrovac, Peter Jurčevič, Frank Kolich. K društvu št. 11, Pittsburgh, Pa.: Nicholas Evanušič, Mary Balkovec, Josip Pavlakovič, Michael Hudolja, Frank Brozovič, Paul Vinski, Michael Kroteč, Frank Čadonič, John Radovič, Martin Kovačič, Peter Balkovec, John Slaparar, Anna Golobic, Josip Weselich, Jakob Bittenc, John C. Mertel. ZVIŠALI ZAVAROVALNINO: Pri društvu št. 1, Joliet, 111.: John N. Pasdertz, George Stonich. Pri društvu št. 3, La Salle, 111.: Peter Oman. PRESTOPILE ČLANICE: Od društva št. 1, Joliet, 111., k društvu št. 12, Joliet, 111.: Anna Mutz, Mary Spelich. DruštvtDfe vesti. j ♦o»o»o»o»o»o»o»<»»o»o»o»o* Joliet, 111., 3. jan. — Naj prvo želim celemu članstvu slavne Družbe Sv. Družine srečno, zdravo in uspešno Novo leto 1917, katero smo ravnokar nastopili. Dal Bog, da bi zdravi in zadovoljni ravnokar nastoplo leto sprevodili in še večkrat novega dočakali. Kolikor mi je mogoče soditi po površnem je naše društvo krasno napredovalo preteklo leto. Članstvo se je privadilo plačevanju in prihajati na seje. Priredili smo par veselic, ki so se izvrstno obnesle in blagajna je nara-stla za več stotakov, dasi smo izplačali nad tisoč dolarjev bolne podpore članom in članicam. Napredovali smo tuji di s članstvom, da šteje naše društvo Jt okoli 475 dobrih članov in članic, kar je res častno število za samo dve leti staro društvo. Društvo ima v bol. podporni blagajni nad $2,000 čistega. S članstvom bi lahko še bolj napredovali, kot smo, če bi se vsi člani in članice zavedali, da mora vsak kaj storiti ža društvo. Res so mnogi pripeljali v svojo sredo nove ude; mož je vpisal še ženo, oče svojega sina ali hčer, a vendar je šc precej udov, ki iniajo sinove in hčere ter žene, kateri še niso pri našem društvu, nekateri celo v nobenem slovenskem društvu. Tem polagam na srce, da naj pa to storijo v bližnji bodočnosti, da bo še več napredka. Zanašati se ne smemo na druge ude, temveč vsak naj stori, kolikor more, pa bo veliko. Petsto ljudi lahko veliko stori za eno društvo, če so delavni. Veliko smo storili zadnjih par let, ker smo bili složni in dejavni. Kar je naše društvo doseglo v em kratkem času, tega ni mogoče do-či z delom ene ali par oseb. Naš tleh kaže, da so naši člani in članice večini delavni in da se zanimajo za st, razvoj in procvit društva. V nedeljo, dne 31. decembra je ime-naše društvo svojo letno sejo in je olila v odbor za bodoče leto skoro e dosedanje odbornike, ki so sledeči bratje: Predsednik, George Stonich; podpredsednik, St. Kukar; tajnik, Jos. Klepee; zapisnikar, John Barbich; blagajnik, John Petric; John N. Pasdertr, Jos. Težak in hn Stublar, nadzorniki; Frank Kocjan, reditelj; St. Kukar, načel. bol. odbora. Volitev se je vršila v lepem redu in skoro vsi odborniki so bili izvoljeni ob prvem glasovanju z absolutno večino oddanih balot. Društvo je sklenilo, da si omisli nova pravila, ki bodo v obeh jezikih. Izvolilo je v tozadevni odbor, sledeče sobrate: John N. Pasdertz, St. Stukel, John Pruss, John Stublar in "Štefan Kukar. Predsednik in tajnik sta v tem odboru, ki bo ta mesec na svoji posebni seji pripravil premembe za pravila in jih predložil seji v pretres. Na tej seji je društvo naročilo izplačati bolno podporo sledečim sobra-tom: Frank Ramuta za 28 dni $28.00. Leo. Melkovich za 18 dni $18.00. Ant. Verščaj za 18 dni $18.00. John Mlakar za 18 dni $18.00. Fr. Kožar za 12 dni $12.00. Kakor je bilo že pred par meseci sklenjeno, da naj odbor stori potrebne korake za piknik, se bo zadeva zdaj poskusila rešiti. Konečno se najiskrenejše zahvaljujem vsem članom in članicam za točnost v preteklem letu in skažano zaupanje do društvenega odbora. Z bratskim pozdravom Jos. Klepec, tajnik. Chicago, 111., 31. dcc. 1916. — Društvo sv. Družine št. 9 D. S. D. je imelo svojo letno sejo dne 24. dec. 1916. Na tej seji se je izvolil sledeči odbor za leto 1917: Predsednik, John Verbiščar. Podpredsednik, Nicholas Zunich. blagajnik, Michael Brine. Tajnik, Louis Duller. Zapisnikar, Michael Sugel. Nadzorniki, Anton Brodarich, John Sintich in Marko Kure. In bolniški odbor, tisti član, ki najbliže živi bolnega brata, to je zato, ker to mesto je preveliko in siuo preveč rasprteni, da bi zmeraj eden obiskaval. In nadalje, bolniška podpora bo $6 na teden, in vsaki se mora izkazati z zdravniškim spričevalom. Zanaprej se bojo sprejemali člani(ce) od 16 let do 50 let. Živela Družba sv. Družine I Louis Duller, tajnik, 1856 W. 23rd St. Waukegan, 111., 28. dec. — Društvo Sv. Družine št. 6 D. S. D. je imelo svojo mesečno in letno sejo, na kateri je izvolilo v odbor za leto 1917 sledeče sobrate: Predsednik, John Zupančič; podpredsednik, Frank Jappel; tajnik, John Jamnik; blagajnik, Jos. Drailer. Srečno novo leto! Odbor. K! a RAZNOTEROSTI. Jugoslovanske zemlje. Koliko merijo jugoslovanske zemlje? Slovenija meri z Istro vred 30,000 kvadratnih kilometrov, Hrvaško kraljestvo 42,000, Dalmacija 12,000, Ogrske južni del 20,000, Bosna in Hercegovina 51,000, Srbija 48,300, Črnagora 9,500, Bolgarija 96,500, jugoslovanske zemlje v nekdanji Turčiji 110,000 kvadratnih kilometrov. — Vseh Jugoslovanov je 16,570,000, vrhu tega jih biva še 2,000,000 raztresenih po svetu. — (Mariborska "Straža", 31. jan. 1913.) Morski valovi. Večina ljudi ima popolnoma napačne pojme o velikosti morskih valov. Hidrografični urad v Washington!! je izvršil nekatera opazovanja v Atlantskem oceanu, in sicer na odprtem morju, kakor tudi ob obrežju. Opazovalci so dognali, da so valovi povprečno devet metrov visoki; kadar je morje razburkano, dosežejo višino 15 metrov. Malokdaj so valovi višji. V Atlantskem morju torej ni valov, ki bi bili visoki kakor hiše. Dolžina valov je v primeri z višino prav izdatna. Valovi se navadno raztegnejo čez prostor v dolžini 150 do 180 metrov. Čas, v katerem preteče val svojo pot, znaša 6 do 8 sekund, v odprtem morju traja tudi 11 sekund. Najdaljši val, ki so ga o-pazovali, je bil dolg 800 metrov in je trajal 23 sekund. Zelo čudno je dejstvo, da močan veter zmanjša dolžino, a povečina višino valov. Valovi, ki butajo ob skalnato obrežje, so včasih pač 26 do 27 metrov visoki. Genuežanov ne mara. Napoleon jih ni mogel videti, saj je bila Korzika cela stoletja genueška last, nazadnje so jo pa celo Francozom prodali. V vojaško šolo v Brien-ne pride nov učenec, Korz Balathier de Bragelone. Součenci so poznali Napoleonovo slabost in so mu predstavili novega gojenca kot Genuežana. Napoleon ga nekaj časa gleda, stopi k njemu in ga vpraša: "Ali si res Genue-žan?" Komaj mu deček odgovori: "Si, signore", že*je Napoleon v njem in prav slabo bi se mu godilo, da niso hitro součenci posegli vmes. Kdo sne največ krompirja? Po Fleuryjevi statistiki rodi zemlja vsako leto poldrugo milijardo hektolitrov krompirja, ki se ves porabi. Kar se tiče porabe krompirja, je prva Irska; na Irskem sne vsaka oseba na leto povprečno 1467 funtov krompirja, ali okroglo pol kilograma na dan. Ircu sledi Nemec s 1300 funti. Izračunali so, da Nemčija sama porabi četrtino vsega krompirja letnega pridelka. O-stanek se porazdeli na posamezne dežele sledeče: Nizozemska porabi za o-sebo 840, Švica in Norveška 740, Francija 700, Avstrija 663, Kanada 660, Anglija 238 in Italija 48 funtov krompirja. Smrt histerične starke. V New Yorku je umrla miss Emily Gibbs, stara že čez 80 let. . Svoje veliko posestvo je navzlic svoji veliki starosti upravljala prav dobro. Kar pa ji je nedavno padlo v glavo, da mora za trpeče človeštvo umreti mučeniške smrti. Da izvede svojo izvanredno idejo, je nakopičila v svoji sobi puške, samokrese in druge strelne priprave, vse ostro nabasane. Sklicavši na dvorišče vse dekle in hlapce, je pričela nanje streljati. Seveda so se takoj razpršili na vse strani in zapustili svojo nevarno gospodarico. Odtlej je ostala starka sama na svojem posestvu, dokler ni po preteku 8 dni oblast udrla v njeno stanovanje. Našli so Gibbs mrtvo, ležečo na tleh med orožjem. Predrznost ameriških roparjev. V neko garažo v Brooklynu je prišlo nedavno neki večer sedem mož oboroženih s sekirami, samokresi in noži. štirje šoferji so sedeli ravno pri mizi in večerjali. Prestrašeni so hoteli zbežati, toda roparji so jim s smrtjo zagrozili, da naj bodo pri miru. Dva sta stražila šoferje, drugi so se ko-modno vsedli in povžili skromno večerjo. Potem so pa hoteli imeti nekaj zabave. Z orožjem v roki so prisilili uboge žrtve, da so morali plesati in peti pred njimi. Ko je bila ta komedija končana, so šli v avtomobil in šoferji so jih morali voziti semtertja po Brooklynu. Slednjič jih je vendar u-stavil nek stražnik — pa so vseeno pravočasno utekli. V resnici je predrznost amerikanskih lopovov velika. Radij v gospodarstvu. Poizkusi so pokazali, da je vpliv radija na rast rastlin silno ugoden, a praktično je seveda stvar brez pomena, ker radija za take svrhe nedostaje in je neizmerno predrag. Saj se še i elektriko ne more kaj takega začeti, ko je vendar neprimerno cenejša. Sedaj «« je pa stvar glede izkoriščanja radija v gospodarske namene prijela a ČUDEN VOJAŠKI ZRAKOPLOV, HITREJŠI NEGO NAJHITREJŠA PTICA. Ta najnovejši vzorec ameriškega zrakoplova je namenjen za vojaško rabo in lahko pluje s hitrostjo 119 milj od druge strani, k imenda obeča uspeh. Pri pridobivanju radija ostane namreč v dotičnem kamenju še vedno nekaj radija, in sicer v vsaki toni po 1 do 2 grama. Doslej so smatrali te ostanke kot brez vsake vrednosti. Sedaj je pa Buttler v londonski Society of Arts opozoril, da poizkusi dokazujejo, da tudi najneznatnejše količine radija u-godno vplivajo na rastline. nekaterih krajih je opazil podvojeno rast. Sedaj nastane vprašanje, da li bi se o-stanki iz pridobivanja radija ne dali vporabiti kot gnoj; vsekako bi bilo treba napraviti poizkus v velikem. Ako se stvar izkaže, bi se pridobivanje radija jako pocenilo. Zaradi zlata. di, ker novorojenček tako joče.—"Mama, ali je bil tudi naš Milanček v nebesih, predno je prišel k nam?" — "Seveda, dragi moj Frančko!" — "No, potem se ne čudim, da so ga zapodili iz nebes, ker se tako dere." Iz New Yorka poročajo: V neki naselbini črncev in zlatokopov ob zgornjem delu Yukona je neki črnec, po imenu Samuel Bonaparte iz Alabame, pripovedoval v krčmi, da je zasledil zlato žilo. Od tega časa črnca ni bilo nikjer več videti in se je mislilo, da je na prostem zmrznil. Vsled govorice nekaterih pijanih iskalcev zlata, so pa bile opozorjene oblasti na to, da imajo nekateri zlatokopi črnca zaprtega, da bi izsilili iz njega skrivnost, kje je ona zlata žila, ki jo je odkril. Po večdnevnem iskanju 'so našle oblasti črnca v neki ledeni jami v groznem stanju. Nesrečnik je shujšal do kosti ter so mu tasje popolnoma osiveli. Veliko je pretrpel zaradi mraza in lakote. Šele po daljši oskrbi se je nekoliko pokrep-čal. Zlatokope, ki so imeli črnca zaprtega, so aretirali. Ujela se je. Žena: "Sedaj mi je žal, da sem pisala včeraj ono pismo." Mož: "Katero pismo?" Žena: "No, ono modistki. Naročila sem si nov klobuk, a zdi se mi, da je klobuk vendar predrag. Rajši bi imela cenejšega." Mož: "To je dobro: pozabil sem oddati tvoje pismo na pošti." Žena (vsa razjarjena): "Od sedaj naprej bom nosila vedno sama svoja pisma na pošto!'' prišla pred sodišče, je obtoženi pretepač Matevž Klada ogorčen vskliknil: "Kaj pa hodi ta gospod v krčmo, če nobenega špasa ne zastopi!" Težava. "Zakaj se pa ne oženite, gospod doktor? Marsikatero bi mogli osrečiti."— "Osrečil bi le. eno, toda onesrečil — vsaj petindvajset." Simulant. Kako si je zdravila neka kmetica raka. V dunajsko bolnišnico je prišla neka kmečka ženica, bolna na raku. Na bolni del života so ji deli radijev preparat, vreden 15,000 K. Radij je namreč dobro zdravilno sredstvo, a je strašno drag. Kako so se pa začudili zdravniki, ko tega radija niso več našli, ker ga je bila kmetica — požrla. Nato so morali revico operirati, da so ji odvzeli ta dragocen zdravilni aparat. Pogledal ga je Bog skozi veliko okno. V Desenicah je opešal Fr. Wolf in je moral naposled zamenjati delo z beraško palico. Životaril je ob milo-darih, ki jih je prejemal, pa si je iz prihranka kupil srečko. In zadel je, kakor poroča "Den", nanj 100 tisoč kron. Imel bo srečne dni na stara leta. S m ZA KRATEK ČAS. Brezbrižnež. "Za boga, gospod profesor, zunaj je tat!" Profesor: "Recite mu, da me ni doma!" Raztreseni botanik. Botanik je bil v mnogih trgovinah. Kar naenkrat opazi, da je pozabil nekje svoj dežnik. Vrne se v prvo, a ne dobi dežnika. Gre v drugo, kjer * mu zgodi isto. Šele v tretji mu ga dado. Ves vesel vzklikne: "Vidim, da so v tej trgovini pošteni ljudje, ki ne pridržijo tujih stvari kakor v onih dveh, v katerih sem ravno preje bil! Hvala!" Dijaška osveta. Profesor (ki je v jezi psoval dijake z najgršimi priitpki): Tiho! Molčite, vi osli zabiti! Oglasi naj se le oni, ki ga pokličem! (Dijaki užaljeni molče.) — Profesor (ki je iskal po svojem ime niku): Petrovičt Petrovič (vstane, položi roke okoli ust -in nosu ter začne na ves glas ri-gatti): I-aaa! Iii-a! Iiia-aaa! I-a! Milanček iz nebes. 4!etni Frančko gleda malega novorojenčka Milančka pri zibeli in se ču- Vojaški zdravnik (pri inšpekciji vojaške bolnice): "Nič novega?" Sanitetni narednik: "Pokorno javljam, nič novega, — samo en simulant je ponoči umrl." Razloček. Zaljubljenec stari koketi: "Ti vendar ne boš jemala tega starega osla? Vzemi rajši mene!" Koketa: "Da, ti si mlajši, toda osla Sta oba!" Praktično. Študent (prijatelju, ki ga je stražnik spremil domov): "Ali mu ne daš za toliko prijaznost nobene napitnine?" Prijatelj: "Ne, veš, jaz sem pri njem aboniran in mu dajem napitnino mesečno naknadno." Špas. Miroljuben izletnik je po nesreči zašel v krčmo, kjer je kmalu nastal med kmečkimi fanti pretep. Izletnik je bežal, a predno je prišel iz hiše, so mu pretepači dva zoba izbili. Ko je stvar Moderna žena. Povej mi vendar, dragi možiček, zakaj se v sedanji evropski vojski, o kateri toliko berem, prav za prav lasajo? Hm, hm, ne vem, če me boš razumela, draga moja. Gre se za stvar, ki je politična, diplomatična in jako zapletena. Zakaj je politična? Tega ti ne morem tako lahko razložiti. In kako da je diplomatična? Tudi to je precej komplicirana stvar. In kaj je na stvari tako zapleteno? To je pa najtežje povedati. Mislila sem si, ljubi, da mi boš odgovarjal z izgovori. A z eno samo besedo: Ti sploh niti ne veš, za kaj se gre v Evropi. In ker imaš dela že čez glavo, nimaš časa premišljati o tujih dogodkih, zato pa mi dovoli, da Ti stvar jaz razložim. Vidiš, dragi, vzhodno vprašanje... Ljubi možiček pa je že — spal. Potem pa že. "Kaj ste pa tako zlOvoljni, gospod kolega?" "Kaj ne bi bil! Domače sitnosti. Ali vas vaša žena nikoli ne razjezi?" "Nikoli!" "In otroci vam ne delajo nobenih skrbi?" "Nikdar!" "Kako je to mogoče?" "Prav lahko, jaz namreč nisem o-ženjen!" ;8J Sem Dobrijevič Hrvatsko-Sloveuska gostii 805 NORTH CHICAGO ST. JOLIET, ILL. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel gostilno, ki jo je imel g. Jim Horvat, kjer bom vedno najboljše postregel vsem starim in novim odjemalcem. Pri meni bo vsak vedno dobro postrežen s domačimi in impor-tiranimi pijačami. — VSI DOBRODOŠLI! zmemosasam^ i Iz malega raste veliko! Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za 6tarost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3%—tri od sto—3% na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to aH osebno aH pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. The National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital in raervn! sklad $400,000.00. ROBT. T. KELLY, pr«W, C HAS. G. FEABCJE. k*Ur Rodoljubje na deželi. POVEST. # & SPISAL DR. FR. DETELA. (Konec.) "O, saj se stara od dne. do dne," je ugovarjala mati. "Med modrim, moškim ženinom namreč, ki ga je izgubila, in tem dečkom je prevelika razlika. Vsako primerjanje rajnega Berusa z Rudolfom je sinku na škodo. To Vam jaz povem." "Koliko pa jaz vem, se je še malo nevest pritožilo, da bi bili ženini premladi." "Potem tudi on ne isme preveč kazati, da leta samo za denarjem, samo za doto. S tem se ne prikupi noben snubec." "Rudolf in Danica sta se kot otroka skupaj igrala in rada se imata od mladih nog." "Jaz sem vas svaril v tem oziru, ko je bil Berus še živ. Ne kazati, da pride denar količkaj v poštev! Če bi me bili Vi poslušali takrat, ne bilo bi Vam treba me zdaj poslušati." "Oh, koliko isem Vas že poslušala, gospod doktor!" je sklenila žena. "Am pak kaj sem jaz slišala! Ali je res, da misli gospa Radičeva izročiti posestvo zetu in hčerki?" Osat je osupnil. Zvest svojim načelom, sicer ni pokazal, da bi mu bilo količkaj za denar; a ker'si je lepo družinsko življenje predstavljal vedno le v belem gradiču, se je morala stvar dognati. Ljubeznivo je sprejela Radičeva gospa starega prijatelja, ki je, kmalu pomirjen zastran posestva, začel tožariti o svoji osamelosti, hrepeneti na glas po ljubem družinskem življenju in jo spominjati njenih obljub. Gospa se je razveselila kakor ribič, ki se mu je posrečilo prekaniti zvito ščuko, in mu družbi z blagosrčno, fino izobraženo gospo, ki mu bo hvaležna vse življenje. "Hvaležen bom tudi jaz," je dejal ganjen Osat oprijel za roko, "ako me ne zavrne." "Tega se ni bati," je dejala gospa in mu stisnila roko." Samo par trenot-kov, prosim, gospod doktor, in slišali boste iz njenih ust zatrdilo svoje sreče. Takoj jo pokličem." "Koga?" "Nevesto." "Čigavo nevesto?" "Kako se znate šaliti, gospod doktor? Človek nikoli ne ve, ali govorite zares ali za šalo. Vašo nevesto vendar." "In katera'naj bi bila ta?" je vprašal Osat z zategnjenim glasom v neprijetni slutnji in zadrževal gospo. "Gospod doktor, jaz Vas ne razumem. Ali nisva imela vedno gospe Črnetove v mislih?" "Gospe Črnetove?" je govoril počasi in s poudarkom Osat in vstajal. "To je pomota, milostiva gospa." Gospa je prebledela, zardela in molčala v zadregi, kakor je molčal, nekoliko užaljen, Osat. "Ah, brez zamere, gospod doktor," je prekinila gospa mučno molčanje. "Vidi se, da sva se motila oba. Škoda!' Osat je šel, ne potrt in ponižan kakor kak nesrečno zaljubljen mladenič, ampak kakor mož, ponosen in tih. Tako se spodobi junaku; pesnikom pa, ki opevajo svoj pogum in se rote, da jih ne bo upognila usoda, človek težko verjame. Najbolj bi ugajalo zdaj-le milostivi gospe, si je mislil Osat in prižigal sniotko, če bi šel jaz od nje naravnost v vodo ali se obesil s koškom v roki. — Ampak kar ugaja njej, ne ugaja meni. Premišljeval jc, kaj bi storil, da bi njej ne ugajalo; in obšle so gn maščevalne misli. Oženil ise bom vendar, nalašč, si je dejal in se veselil na lihem, kako se bo jezila gospa. A kar naplctc maščevalnost, se rado ponesreči. "Daj no! Pobrigaj se no za Danico!" je prigovarjal kaplan Janez Bogomiru. "Rudolf te vendar ne sme izpodriniti." "Pri godcih me je že," se je bridko nasmehnil Bogomir. U"čenci me imajo radi, dokler ne dobe izpustnice, in umetnost gre za pijačo." "Prijatelj, ti razlogi ne spadajo k stari. Poskusi vsaj svojo srečo! Zameril se ne boš in v najslabšem "slučaju ne izgubiš nič." Bogomir jc premišljeval, kaj bi storil, ali naj bi poslušal prijateljev svet ali ne; sklepal je tako in sklepal drugače in lomil za sklep za sklepom kakor zimski mraz suhe veje. Vsak dan je kosil ali tudi večerjal pri Berusu; a vini prijaznejša je bila Danica, tem maloiirčnejši Bogomir; zakaj kadar je liotel izpregovoriti moško besedo, so mu padle v glavo šolske nezgode. &1I uporna godba ali Rudolfovo zabavljanje in mu gnale kri v lica, da se mu je nasmejala Danica in ga nagajivo gledala. On pa je pobešil oči, ker ga jc bolel ta smeh, ki ga je krivo razum?!. Začel se je 'smešiti* sam fit pripovedovati šaljivo svoje nadloge: in-težav«; a • lioznalo se mu je na glaisu, da mu. ne gre od srca šala. Danica ga je tolažila, da ga čislajo vsi pametni ljudje in 'kako da ga je že hvalil in zagovarjal ta in oni. To mu je tako dobro delo, da se je že parkrat kesal, da ni porabil ugodne prilike, čudak, ki so ga pri iz-voljenki najbolj plašile tiste vrline, ki navadne snubce vlečejo najbolj, lepota in bogastvo. Domišljeval si je, da b imel on več poguma, če bi bila Danica manj brhka in premožna; z veseljem pa je vendar zapazil, da za Rudolfa tudi ona nič kaj ne mara. A med tem, ko se je oddaljevala ne varnost na eni istrani, se je bližala na drugi. S kakšnim sklepom da je bil zapustil dr. Osat Radičevo gospo, smo slišali. Za nevesto si je bil izbral Danico, ki sicer ni bila tako izobražena kakor Radičeva gospa, a bi se dala še izobraziti, ker je bila mlada; škoda, da ni imela še mature! Gradiča ni imela, vendar pa lepo hišo, lepo posestvo, ki bi se, umno obdelovano, obrestovalo še bolje. Da mu je prišla ravno Danica na misel, tega se je Osat posebno veselil; zakaj tako se bo znosil ne samo nad blago Radičevo gospo, ki jo je nosil toliko časa v isvojem srcu, ampak tudi nad gospodom Rudolfom, ki mu je bil obležal v želodcu. Izpodbiti tega pu-hloglavca, ki se je predrznil ugovarjati njemu in ugovarjati tako neumno, kakor je znal le Rudolf, se mu je zdela največja slast. Primerjal se je Osat tudi na tihem z Berusom, ki si ga je bila Danica prvega izvolila, in primera je bila zadovoljiva in je govorila zanj; Rudolfom se meriti se mu je zdelo odveč in sramotno. Ta snubitev je bila pa tudi v tem oziru prijetnejša, ker ni bilo nobenega isladkanja in prizadevanja, nobenih priprav in slovesnosti, kakršne presedajo vsakemu razsodnemu človeku. To bi bila zveza razuma pametjo, Apolona z Minervo, če bi se oziralo pri onem bolj na dušne, pri tej bolj na telesne vrline. Čudno, da ravno tadva bogova razuma in pameti nista živela v zakonu; Minerva ni marala za moške, in Apolon se je pretolkel kot samec kakoržekoli. Globoki pomen tega mitološkega dejanstva je nekoliko plašil Osata; a spomin na gospo Radičevo in na predrznega Rudolfa je zahteval zadoščenja. Dobro znamenje se je zdelo Osatu, da ni imela Danica drugih gostov, ko je prišel on. Prinesla mu je četrtinko vina in na prijazno povabilo prisedla. Razredbo svoje snubitve si je bil osnoval gospod doktor tako, da bi najprej izpodnesel Rudolfa, potem pridobil Danico za zakon sploh in naposled za zvezo z njim. To so bile glavne poteze, podrobnosti naj bi določala prilika. "Govori se," je začel, "da hočete Vi, gospodična, v zakon vzeti Rudolfa." "Res?" se je Danica hinavsko zavzela. "Ampak Vi ne poznate Rudolfa tako, kakor ga poznam jaz." "O pač; saj sva skupaj hodila v šolo." 'On je izkažen dijak." 'In jaz izkažena dijakinja," se je nasmehnila Danica. "Izkažen je dijak e tedaj, če noče prijeti, ko je izstopil iz šole, za nobeno delo. Česar pa se je naučil in kar zna, mu vendar povsod prav pride." "A on se ni ničesar naučil in ne zna nič. To vem jaz, ki sem ga preizkusil. Iz šole je izstopil radovoljno prisiljen.' Osat je nekoliko počakal, da bi Danica premislila in precenila ta lepi oksimo-ron "radovoljno prisiljen", ki se mu je bil izborno posrečil in bi moral silovito učinkovati. "Radovoljno prisiljen," je ponovil Osat; "zakaj če bi ne bil šel, bi mu bili pomagali, in v takem slučaju je radovoljen izstop usluga dijaku in učitelju. In za kakšno delo je še prijel Rudolf dosedaj? Ves njegov oprv vek je, da hodi kakor pustni norec i godci po vasi. — Rimskemu poveljniku Gaju Duiliju, ali kakor ga drugi in po mojem mnenju pravilneje imenujejo, Duelliju je bilo podelilo starešinstvo pravico, da ga jc smel, kadar sc je vračal ponoči od kake pojedine domov, spremljal poleg baklonosca še godec, ki je piskal pred njim na klarinet. To pravico je dobil slavni mož v zahvalo za veliko pomorsko zmago pri Milah, 1. 260 pr. Kr. Zatorej mu je tudi vsak pravičen človek iz srca privoščil to godbo in to zabavo. Kakšne zasluge pa ima Rudolf, da vlači kar po deset godcev s seboj, in kdo je njemu dal to pravico? Ne podnevi, ne ponoči ni miru v Podlomu in ljudje se ogor čeni povprašujejo, čemu da imamo žu pana. Tak snubec Vam vendar ne trtore ugajati." "Ni še ni£ snubil, gospod doktor, jc dejala Danica. "To poveste lahko vsakemu, ki ga ženi z menoj." "Ampak tako posestvo vendar ne rtiorc ostati brez gospodarja!" "Tudi meni se tako zdi. AH veste morda Vi za kakšnega pripravnega ženina?" »e je nasmehnila Danica, ki jo je močno 'zabavala gospoda doktorja skrbljivost. Pogledala ga je po strani tako preprosto in ljubko, da jt Osat) razveseljen, takoj spoznal ugodni čas. Začel je razkladati Danici, ki se je vedno bolj zavzemala, svoje gmotne razmere, ponesel se je s svojo socialno stopnjo, poudaril akademično izobrazbo in naštel svoje naslove. A v življenju ise zgodi prav rado to, česar nihče ne pričakuje in kar bi sc zdelo, v povesti opisano, popolnoma neverjetno, neutemeljeno in nenaravno. Zato zbudi tudi vsak pisatelj, ki nam zatrjuje, da pripoveduje resnično zgodbo, pri vseh bralcih opravičen sum in dvom in miganje z ramami, kakor prijatelj, ki pravi, da ne laže. Kdor pa se briga samo za resnico, brez stran skih namenov, temu je malo mar, ali mu verjamejo ljudje ali ne. Torej, naj se zdi komu verjetno ali neverjetno, istina je, da Danica ni zgrabila z obema rokama za roko, ki jo je ponujal dr. Osat. Ni je genila ne učenost, ne odlična socialna stopnja, ne naslovi. Med tem ko je čakal Osat, nekoliko osupel, pričakovanega odgovora, mu je pletla Danica ličen košek iz samega obžalovanja, da ni vredna takšnega moža in da ga ne bi mogla osrečiti, kakor on zasluži, da je ona pravzaprav kmetica, on gospod. Osatu se je zdelo, da je že parkrat slišal take neslane besede. Kakor če bi zaslužil on kakšno prav posebno srečo ali ne bil zadosti demokrata! Nekoliko krivično je sodil gospod doktor, seveda, ker je bil sam prizadet. Danica je ravnala popolnoma po svojem značaju. Kakor je ni bila potrla nesreča, tako se ni prfevzela v sreči in ni hlepela po naslovih in časteh. Jaz želim samo Vaše sreče," je dejal Osat mehko. In jaz tudi Vaše, gospod doktor. Zatorej mi ne smete zameriti." "Samo tega ignoranta, tega Rudolfa ne vzemite!" Prav nič še nisem mislila nanj," ga je pomirila Danica in ločila sta se kot prijatelja, kakor se spodobi možu tako bistrega uma in deklici tako dobrega isrca. In to dobro srce je čakalo nekoga drugega, ki je imel tudi tako dobro srce, a tako malo poguma. Seveda, pogum imeti ni težko, če ima kdo denar ali srečo, ali če je lahkomiseln; drugač pri srcu pa je pametnemu človeku v nesreči, v stiski, ko se boji občutljiva duša svetlobe in hrupa. Bogomir se je bil zagrizel v svoje nezgode, jih pretiraval in iskal vedno novih vzrokov in povodov svoji žalo-isti. Kruto se je razveselil, ko se je spomnil, da plačuje pri Berusu za hrano nekaj manj ko adjunkt Bregar. Zakaj on manj? Ali je njegova hrana slabša? Ali gre njemu manj v slast? Ali ni to poniževalno, da se mu deli nekaka miloščina? In ko je ležal bolan, je skrbela zanj Berusovka kakor za o-troka. Sramota! Tega poniževanja mora biti enkrat konec. "Jaz sem najmanj tako dober kot učitelj kakor on kol adjunkt," si je dejal. "Zakaj naj bi imel on tako prednost! Zakaj naj bi ta Danica, ki je sama učiteljskega rodu, oh! onega tako odlikovala in mene A kaj je mogel storiti! Kaj bi mogel storiti kdorkoli, in naj bi bil še tako hud, v takem slučaju! Bogomir je nekoliko pomišljeval in se nekoliko o botavljal, preden ji je isegel v roko; a stisnil je ni. Pokazal je hkrati svoj takt in svoj ponos. "Kot prijatelj Vas torej vprašani, je nadaljevala Danica, "za dober svet Meni se ponujata dva snubca, eden mlad in norčav, drugi pameten, ampak star. Če bi ju mogla tako prestvariti, da bi postal prvi tako razumen, kakor je mlad, bi ne bila v zadregi. Kaj pravite Vi?" — To pa se je zdelo Bogomiru višek predrznosti. "Da Vi, ki veste, kaj sc je bilo zgodilo, stavite meni tako vprašanje," ie začel očitati v zamolkli jezi, "to je žaljivo, neodpustno, brezsrčno. Kaj sem Vam storil, da se tako neusmiljeno norca delate iz mene!" Še nikoli ni bi! tako zgovoren Bogomir. Danici je bi lo žal, da ga je bila razdražila, in začela ga je miriti. "Nikar se vendar ne jezite!" je dejala. "Da sem Vas vprašala, je znak zaupanja. Niti svoje matere nisem vprašala in ne bratov, samo Vas, in Vi mi tako zamerjate. Kakšen zakonski mož pa boste Vi enkrat! In golo resnico sem Vam povedala: samo dva snubca imam; drug nihče ne mara zame.' Pogledala ga je tako ljubeznivo, da bi se mu bilo zasmejalo srce, če bi ne bil gledal srepo v mizo in čakal nepotrpežljiv, kdaj da bo mogel nadaljevati očitanje. A besedo je imela ona in ni je dala iz rok, dokler mu ni izprašala vse vesti. "Toda kaj b iposlušala jaz, kar narekuje Vam krivična strast! — Ali poznate to pisanje?" Izvlekla je list, ki ga je bil pisal Bogomir. "Ali se še spominjate svojih obljub? Pisali ste tako, govorite pa tako. Ali ostanete mož beseda?" Bogomir je prebledel in zardel in pogledal v prijazne oči, če se mu ne rogajo. "Oh, odpusti mi, Danica!" je dejal tiho in jo prijel za roko. "Ampak poboljšati se moraš, ljubi moj Bogomir," ise mu je smejala, "ker nladega in pametnega ženina si jaz želim." Tisti večer sta adjunkt Bregar in u-čitelj Bogomir dolgo sedela v Beruso-vi krčmi, se objemala in milo prepevala, kakor da bi jemala slovo od mladosti. Niti Megličevim, niti Mrakovim ni ugajal novi ženin; a z Danico se ni dalo govoriti, ker je menila, da ga vzame samo zase. Dr. Osat je premišljeval, ali naj bi bil razžaljen, da je njega, starega, izkušenega doktorja izpodrinil tako mlad in neizkušen učitelj zadnje- ga plačilnega razreda, ali naj bi se ve--elil, da je tako grdo pogorel Rudolf ki je bil ne samo mlad in neizkušen ampak vrhu tega še domišljav. Rudolf pa je prenašal poraz precej ravnodušno, najbrž sad občevanja z dr Osatom. Celo čestital je Danici, ko se je bil nekoliko napil. Bogomiru pa je čestital še prisrčneje nadučitelj, ki je hkrati hudo zabavljal na šolska o-blastva, iz česar je sklepal Bogomir, da ne postane še okrajni šolski nadzornik. Tiiste dni je povabil Konrad svojce na svojo promocijo, zlasti svojo ne vestico Milko. Megličevi so plavali v veselju. "Človek ni izgubljen, dokler se hoče poboljšati," je modroval dr. Osat in nakazal Konradu petdeset kron v zahvalo za vabilo. Rudolfu pa ni hotel oče nobenega krajcarja več nakazati in uprli so se godci zdaj njemu. Podlomci pa so šele zdaj prav spoznali, kak izboren učitelj da je Bogomir in kako radi da ga imajo vsi. Za premeščenje ni bilo nobenega povoda več. Tako je nastal popoln mir v Podlomu šele, ko se je bil oženil Bogomir. Dr. Osat, mož stojnega enakotežja, je ostal sam sebi enak, zadovoljen s svojo učenostjo in vesel svojega ugleda. Celo adjunkt Bregar je postal po poroki, kakor ise že prigodi, mnogo vljud-nejši proti njemu. Brigal pa se je gospod doktor še vedno za vse svoje ljudi in za vsakega posebej, drugače nego oni, ki se navdušujejo za ves narod skupaj, da se jim ni treba zmeniti za posameznika, ki je potreben. Zato je tudi zatožil Osat Danici Er-nesta, da hodi preveč z Rudolfom, ki ga bo pohujšal. Danica je poklicala takoj brata na odgovor; ta pa 'se je izgovarjal, nekoliko zbegan in zardel, da ne zahaja k Mraku pravzaprav zaradi Rudolfa, ampak zaradi Julke, ki ga ne bo pohujšala. Rojaki in rojakinje! Kadar imate ka moške ali ženske obleke ali perila očistiti in gladiti, ne pozabite na našo slovensko firmo — WILL COUNTY CLEANERS AND DYERS S. KODIAK, lastnik. Office and Works, 302-304 Walnut St Joliet, Illinois. Chicago tel. 3131. N. W. tel. 814. Pokličite nas po telefonu in naš avte mobil odpelje in pripelje obleko : vaš dom. Naše cene so zmerne m delo garantiramo. ---. »■Hrom Oscar J. Stephen s. Bobe SOI in 202 Barber Bldg. J O L I K T , ILLINOIS. JAVNI NOTAR Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notar- Isko stroko spadajoča pisanja. Govori nemiko in angleško. Metropolitan Drug Store N. Chicago 4 Jacksoa Ste Slovanska lekarna + JOHNSONOVI 4» "BELLADONNA" 0BLI2I «U aaA n ttn to rasna n SLABOSTIH » 4ENKM PLJUČNIH IN PRSNIH BOLEMČ MRAZENJU » ŽIVOTU VNETJU OPRSNB MRENI PREHLAJENJU BOLESTIH . LEDJIH BOLESTIH . KROJ REVMATEMU HROUOST1 BOLESTI » KOLKU BOLESTIH » ČLENKIH NEVRALOJL PR0T1NU OTRPLOSTI MlSlC SLABOTNEM KRfiU HUDEM KA&JU g Govorimo slovenski jezik. f Kolektujem in tirjam vsako vrstne dol-gove. Alipa se oglasite pri 6 M. J. TERDICH, 1104 CMeapSt- f zapostavljala! Njenih milodarov ne potrebujem jaz nič." Ta razjarjeno.-t je segla tako daleč, da se ni zadovoljila s sklepom, da hoče odzdaj zanaprej plačevati isto toliko kolikor gospod adjunkt, ali pa še več, da, še več; ampak za mizo je sedel Bogomir, zgrabil jezen pero in začel računiti, koliko da je že dozdaj premalo plačal. Naraču-nil je bil precejšnjo vsoto, in hladilo je njegovo jezo nekoliko zavistno in zavratno dejanstvo, da ni imel toliko denarja pri rokah. Toda takoj ko potegne plačo, se mora oddolžiti in naj tudi strada, da, strada in lakote pogine. Tako zdravju škodljiva je jeza in žalost; in kadar pride človek iz ravnotežja, 'se lovi za vsako bilko in vidi v vsakem sklepu rešitev. Srdito je vrgel Bogomir nase vrhnjo suknjo in hitel h kosilu. Da so bile jedi dobro pripravljene, za to sta nam porok Danica in njena mati; da pa niso mogle prav tekniti Bogomiru, to bi mu bil lahko razložil dr. Poljak. So-gostje so si razlagali njegovo molčečnost po svoje; on pa je čakal, da odidejo. Kakor nalašč je prisedla potem Danica in ga vprašala prijazno, kako ise mu godi in če je zadovoljen s hrano. "Jaz imam resno besedo govoriti z Vami," je dejal Bogomir molklo, ne da bi jo pogledal. "Vendar enkrat!" si je mislila Danica in ga zvedavo pogledala. On pa je vprašal, koliko da plačuje gospod adjunkt za isto hrano kakor on. "Čemu to vprašanje?" se je začudila ona. "Zato," je dejal Bogomir trdo, "ker ne maram jaz prejemati miloščine od nikogar in najmanj od Vas. In če mi ne boste Vi zanaprej računili isto toliko, si poiščem druge hrane." Danica ga je osupla pogovarjala, da ni ona določila hranarine, ampak rajni Berus, v zahvalo, ker je lepo ravnal z njegovim sinom. "Dobro," je dejal Bogomir, še vedno hude volje. "Toda Berus je mrtev in mrtva njegova določba." "Kakor Vam drago," je dejala Danica mirno, ker jo j? začela zabavati čudna jeza. "Ali so se'zvišale ptače učiteljem? Jaz nisem nič brala. Ampak če ne de Vam nič, da plačtijete nekoliko več, meni tudi ne. Denar sc vedno rabi, in ljubše mi je, da ga nosite meni ko drugam. Prijatelja ostaneva vendar še?" Pogledala ga je tako poredno, da ni vedel, ali naj bi ie jezil alt smejal; ponudila mu je celo roko, kar se mu je zdelo porogljivo in predrzno. S9KSKSH NE IZPOSTAVLJAJTE SVOJE Zdravje v Nevarnosti! Zdravje je nad bogastvom. Če se dobro ne počutite, ne poskušajte alkoholičnih grenčic, katere več ali manj slabijo kri in odvzamejo življensko moč krvnim celicam. Kri je najdražja tekočina, katera daje življenje. Teče skozi žile in donaša okrepčilo vsaki celici in mrenici v telesu. Istočasno odnaša iz telesa hitro se nabirajoče nepotrebnosti in se bojuje zoper vhajajoče bacile, zato odstranjuje vse kar oslabuje krvne celice in jih dela nesposobne. Le močna krvna telesca so sposobna opravljati to naporno delo. Čisto naravno vino jim ne škoduje, ker "Vino utrjuje sestav živcev in pomaga telesu izvršiti najtežavnejše posle", pravi Dr. Armand Gautier, član French Institute, v listu čitanem pred Academy of Medicine v Parizu. To je vzrok, da jemljite samo Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino- m To nenavadno zdravilo je zmes grenkih korenine, korenov in skorje, posebno velike zdravilne vrednosti, in čistega starega'rudečega vina. Je prosto vsakoršnih lekarskih primeskov in strupa. Pomaga prebavljati, okrepčuje organe in pomiri živce. To je pomoč v slučaju Zabasanosti, napihnjenja, riganja, glavobola, nervozeosti, slaboci krvi, tugovanja, navadne slaboče. in drugih je dobiti v tem leku hitro in zanesljivo pomoč. Zavrnite nevredne ponaredke, ki le denar vni-čujejo! Naš glavni namen, je narediti ta pripravek kar mogoče najboljši, a cena istega, ne glede na višanje potrebščin, ostane ista: $1.00 v vseh lekarnah. Sedanja serona vabi razne nedobrodošle goste, kakor revmatizem, in nevralgijo. Ali se jima anate zoperstaviti? Najboljši jc rabiti TRINERJEV LINIMENT—mazilo, ki je izvrstno zdravilo za otrpel vrat, pretege, natege, otekline in druge take bolezni. Cena 25c in 50c v lekarnah. Po pošti 35c in 00«. V vJ?h slučajih kašlja rabite Triner'a Cough Sedative (zdravilo zoper kašelj), cena 25c in 50«, po pošti 35c in 60c. JOSEPH TRINER, ^IZDELOVATELJ.: 1333-1339 South Ashland Ave. CHICAGO, ILL. Slovensko Katoliško Marije (S. C. M. B. Society of Ustanovljeno 15, avgusta 1909 PITTSBURGH, Samostojno Pod. Društvo Vnebovzete St. Mary's Assumption) Organizirano 2. aprila 1910 PENNSYLVANIA. r v GLAVNI ODBOR: Predsednik:...................FRANK ROGINA, 36—48 St., Pittsburgh, Pa. Podpredsednik:....MATH. MAGLESICH, 3440 Ligonier St., Pittsburgh, Pa. {Tajnik:.......JOSEPH L. BAHORICH, 5148 Dresden Way, Pittsburgh, Pa. Zapisnikar:........GAŠPER BERKOPEC, 4927 Plum Alley, Pittsburgh, Pa. | Blagajnik:.........JOHN BALKOVEC, 5145 Carnegie St., Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR: J«seph Pavlakovich, 54 Low Road, Sharpsburg, Pa. John Šutej, 5113 Carnegie St., Pittsburgh, Pa. Frank Mihelich, 4808 Blackberry Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNI ODBOR: Joseph Jantz, 4502 Buttler St., Pittsburgh, Pa. Frank Trempus, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. Anton Zunich, 1037 Peralto St., N. S. Pittsburgh, Pa. Bolniški obiskovalec: WILLIAM TOMEC, 4811 Butler St., Pittsburgh, Pa. Društveno Glasilo je: "AMERIKANSKI SLOVENEC", Joliet, 111. Vsa pisma in denarne zadeve se naj pošiljajo na tajnika. Vse pritožbe pa I. porotnika. Kojakil Pristopajte v to društvo, katerega cilj je: Pomagati onemoglim, f Večja družba — Boljša podpora. Društveno Geslo: "V slogi je moč." LJUDSKA BANKA Vložite svoj denar m obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu Vlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois. t . Hranilnica Nad 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo. 3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. First National Bank PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00 SLAVNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Cim več ga plješ tembolj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo/ BELO PIYO To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. 013 N. Scott St. Joliet, 111 Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 Mestna Hranilnica Ljubljanska Ljubljana, Prešernova ulica it. 3. NAJVEČJA SLOVENSKA HRANILNICA ! Koncem leta 1915 je imela vlog.......................K 48,500,000,— Rezervnega zaklada ..................................K 1,330,000.— Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po brc« odbitka. Hranilnica je PUPILARNO YAIINA in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti Syi odstotkov, i*vcn Kranjske pa proti 5)4 odstotkov obrestim in proti najmanj tri-četrt odstotkov odplačevanju na dolg- iS VELKO V VOJSKI. Resničen dogodek. Bulgarski spisal Ivan Vazov. Poslovenil Aleksij. s« Ko so ga poklicali k vojakom, se je skril v skednju v slamo.. . Stari oče je šel v mesto, da bi izrposil pri uradu, naj mu puste sina, ker je njegov edi-nec in nima nikogar drugega, ki bi pa-sel vola in obdeloval polje. Doma je ostala le stara mati, ki naj bi vse one, ki bi vprašali, kje je Velko, odslovila. "Vida... pokliči Velka!... Iti mora v mesto... je rezervist... Naj vzame puško s seboj.. .," ji je rekel župan. "Velko ni doma, moj sinko!" "Mati Vida!... Morebiti se je Velko skril?...'' vprašujejo rezervisti, ki hodijo mimo. "Ne, sinovi!... Kam naj se skrije? . Že od predvčerajšnjim ne vem, kje je... Saj vendar ni ničvrednež!.. . Saj ga vsi poznate..." Toda sedaj prihaja Ivan Morisivina, vodja rezervistov. Oborožen je od nog do glave. V-akdo ga pozna kot grozovitega človeka, in vsi vaščani trepetajo pred njim. "Mamica!... Če ne bo Velko jutri zgodaj zjutraj pred našim odhodom na mestu, mu jih bom dal naložiti sto s palico, kakor hitro ga dobim!.. . Dobro si zapomni!..." "Toda kako?,.. Mene umorite, kakor hitro ga dobite!... Saj vendar ni ničvrednež!... Ali ne ves tega?..." mrmra prestrašena mati Vida in misli na Velka, ki sedi v skednju.. . "Sto udarcev s palico iz najtršega lesa!... Niti enega manj!..." je ponovil Ivan in odšel. In Velko? Trepetajoč kot v mrzlici je gledal za njim skozi neko odprtino, ki jo je napravil v strehi. Slišal je grožnje strašnega Morisivine in je bil še bolj prestrašen. Hitro je zdrsnil v kot pod streho, zlezel v slamo in se' zaril vanjo do vratu. In v tem položaju je ostal do večera. * * * Drugi dan zgodaj zjutraj gleda skozi razpoko; na ravnem prostoru na vasi stoji množica rezervistov, vsi njegovi tovariši, v.si zadovoljni, vsi v uniformah in na njihovih čepicah, ki so okra šene z jesenskimi cvetlicami, se svetijo v solncu majhni zlati levi... V ustih imajo majhne bukove vejice, s katerimi so si okrasili tudi puške... Patroni, nabrani kakor biseri na verižico, se križajo na njihovih prsih... Tihota je nastala med posameznimi skupinami. Rezervisti so se postavili prav ob njegovi koči v lepo vrsto. Od krčme sem je prihajal Ivan Mo-risivna. Pokrit je bil z visoko kapo, na kateri je bilo pritrjeno belo pero. Obstal je pred vrstami, jim nekaj povedal, in dal z roko znamenje.. .pričeli so korakati, enakomerno, urejeno, on pred njimi. Za njimi pa se je po mikala pisana množica sorodnikov in prijateljev, ki so prišli, da bi se od njih poslovili. Glasna pesem je zadonela, ubrana... Velko je prisluškoval.. . ni se mogel naveličati sladke melodije... In lepa pesem je odmevala po vasi... se dvi gala proti nebu... Odšli so... izginili so... Semintja mu je prinesel veter odmeve pesmi, ki je utihnila v zraku. Vendar je nekaj lepega ob času voj ske.. . V prsih Velka je vztrepetalo srce.. Pogledal se je... Ves prašen od nog do glave, na njem visi slama in pajče-vine... okoli njega težak vzduh, tema, zalega miši... in tuintam skozi razpo ke skromno sevajoči solnčni žarki., kakor ukradena luč... In tam... široka polja, jasno nebo, svetlo sevajoče solnce... Reka šumi v dolini, ptiči se dvigajo v drznem poletu v višave, in njegovi tovariši korakajo po zelenem polju in pojo... Velko je tiho vstal in hitel v sobo, vzel puško, ki je visela na steni, šel v hlev, pobožal lepega voliča, skočil čez plot, da bi ga ne zapazila mati, in tekel po polju, kot bi ga kdo podil. Rezervisti korakajo in pojo... kot zlate luči se .svetijo bajoneti v solncu Njihova zastava plapola kot velik ptič z razprostrtimi peruti... Pred vsemi koraka Ivan Morisivina. Včasih se obrne nazaj, poveljuje in koraka zopet dalje, pokrit z visoko čepico. Ko jih je Velko dohitel, je utihnila pesem, vrste so se razkropile in vsi sb zakričali. "UinuJejtan!.. . Umalejtan!.. . Kako je s teboj?!... Kakšen junak si!... Kje si bil vendar?..." so govoričili nekateri. "Umalejtan je prišel!..." so kričali drugi; "sedaj se ne bojimo nič več in gotovo ujamemo sultana!" "Majdi!... Hajdi!.., Veseli bodimo!... Dalje!... Na noge!... Carigrad je naš!..." In vsi rezervisti se smejejo in radovedno gledajo Velka Umalejtana, na katerem visi še vedno tuintam kaka pajčevina. Velko je zardel in molčal. Ivan Morisivina se je smehljal, toda kmalu nagubančil čelo in ostro za- klical: "Dosti, dosti!... Čemu se tako smejete?... Dobro, Velko!... Dalje!..." Rezervisti so se v redu dalje pomikali. Toda predno so prišli čez prvi hrib, so prekrstili Velka iz Umalejtana v "Unterleutnanta" (podporočnika). * * * Zvečer so dospeli v Plovdiv. Prenočili -o v novi vojašnici. Zjutraj je šel službujoči častnik okoli po v«jaš-nici, pregledal Morisivino četo in odšel. Velku je tukaj ugajalo: juha z mesom, nov vojaški plašč in tovariši in pesmi in zabave — vse, kar mu je poželelo srce. Privadil se je novega življenja, navad in govora vojakov... in nič več ni bil podoben prejšnjemu Velku. Poveljnik ga pokliče. "Tukaj!" zakliče iz polnega grla, se postavi ravno kot struna in gleda pred ,-tojnika smelo v oči. lil drugi se iz njega norčujejo. "Velko!"... zakliče Ivan Morisivina, ki je bil že častnik, "leva si prisil narobe na kapo!... Neotesani dečko!..." "Na uslugo, Vaše Blagorodje!..." in Velko gleda s spoštovanjem svojega predstojnika. Vedno iznova prihajajo nove čete novincev, katere dajejo v nadzorstvo rezervistom, da bi jih izučili. Velko je dobil deset kmetov in pet meščanov. Ivan Morisivina je gledal precej pisano enega izmed zadnjih in ga je strašno stiskal. Dobil je sedaj priložnost, maščevati se. "Velko!" pokliče svojega podanika na stran. In ko je .stal. Velko poleg njega, je pokazal z očmi v lepi vrsti stoječe novince in ga vprašal: "Ali te ubogajo?..." "Ubogajo, Vaše Blagorodje..." "In vidiš tam onega velikana?..." "Vidim ga, Vaše Blagorodje..." "To je pasji sin... to je... saj razumeš?.. . Pazi dobro.. . ne dovoli mu, ganiti se... če slabo koraka, mu stopi na noge... če ne gleda čisto narav nost, ga udari po ustih s pestjo... ne prizanašaj mu... Pojdi!" "Kakor ukažete!..." Velko se je vrnil k svojim novincem in Morisivina je odšel proti mestu. Velko ni mogel razumeti, zakaj je dobil ukaz, tolči onega dolgina. Marsikateri kmetje so med vajami pravi levi, in dolgin koraka najbolje. Ali se ni častnik zmotil? Ni mu hotelo iti v glavo, toda od takrat je bil vedno zmeden pred dolginom, dasi ni vedel zakaj. Zvečer ga je poklical Morisivina v pisarno. "Velko, kako je z onim oslom..." "Kakor ukazujete, Vaše Blagorod je..." "Ali so mu otekla usta?" "Nikakor ne, Vaše Blagorodje, zelo natančno opravi vse ukaze..." Častnik je nagubal čelo. "Slišiš, ti si kamela! Jutri pridem med vajami.. . Naj dela kakor hoče, v moji navzočnosti ga moraš dobro o-merjati, sicer naj te vzame vrag!..." Velko je prestrašen odšel. Opazil je, da je bil gospod častnik veliko sitnejši kot zadnjič, in končno .. . kdo ve.. . morebiti je taka navada. Naslednje jutro je prišel častnik k vajam z veliko gubo na čelu. Velka je oblil mrzel pot. Takoj po prvem povelju: "Ena, dve!" je stopil Velko k dolgimi, ga prijel za obleko in rekel s temnim, slabotnim glasom, kot bi prihajal iz zemlje: "Prosim... Gospod!..." Dalje ni mogel govoriti in proseče je gledal velikana. Nekateri vojaki, meščani, so se nehote smehljali, ko so videli Velka v tako sitnem položaju, da ni vedel, ali je v nebesih ali na zemlji. Morisivina je zaškrtnil z zobmi, pre-bledel, skočil k Velku in ga udaril po obrazu, da se mu je vlila kri iz nosu. To je častnika še bolj razjezilo, za-klical je: "Velko!... štiriindvajset ur zapora.. . brez kruha!..." ♦ * * Žalosten je bil Velko vsled kazni. Vso noč je jokal. Oslabel je vsled bolesti. Spominjal se je svoje matere, ki vzdihuje kadarkoli misli nanj... svojega očeta, kateremu so odpovedale noge službo pri težkem delu... lepega voliča v hlevu, ki se ozira, kdaj bo prišel Velko in ga pobožal... Dolgo je mislil. Tretjič so zapeli petelini, prvi svetlobni žarki so se prikradli v sobo skozi okence. Kmalu se bode prebudila vojašnica, minil bo čas kazni in zopet bo šel na vaje... in zopet bo gledal nagubano čelo strogega častnika. Ne... danes zvečer bo ušel... takoj, ko se bo stemnilo... Naj se zgodi, kar hoče. Vendar Velko ni izpolnil svojega načrta. Ivan Morisivina je bil prestavljen, in na njegovo mesto je prišel pameten, miren častnik. In Velko je ostal. Častnik je kmalu opazil Velkove vrline, njegovo ubogljivost in nepokvar-jenost srca. Nekega dne ga je pred zbranim oddelkom glasno pohvalil, ker je dobro opravil, kar mu je bilo naročeno. "Izvrstno, Velko! Ti si vrl dečko! Želim, da bi v.si postali taki vojaki, kot si ti." Velku se je zdelo kot bi se povrnil v nebesa. Od tedaj naprej je bil pripravljen, na prvi migljaj umreti za svojega predstojnika. Oživel je nanovo in pričel izpraševati tovariše, če bo kmau vojska s Turki, ker bi bil namreč rad nasadil nekaj Trkov na svoj bajonet. Vedno bojevitejši je posta-jal. "Velko, ali boš v bitki pobil veliko Turkov?" so ga izpraševali hudomušni tovariši. "Njihove matere jih bodo objokovale." "In kako jih boš potolkel? Saj še nisi bil v bitki." "Kaj, jaz?" se je razjezil Velko, stopil na stran, zgrabil puško — in jezno suval v zrak z nataknjenim bajonetom. Vsi so se umikali, kajti pogumni Velko bi bil v resnici nasadil katerega na ostro bajonetovo konico, ki se je svetila v solncu. Nenadoma mu je položil nekdo roko na ramo. Obrnil se je. Pred njim je stal njegov častnik in ga smehljaje se gledal. Velko se je vzravnal in onemel vsled sramu. "Rad bi te videl tudi pred pravim sovražnikom tako drznega," ga ogovori predstojnik. "Kakor ukažete, Vaše Blagorodje!" Bilo je leta 1885. Cel polk je bil zbran na Lačnem polju in je stal v lepi vrsti. Kmalu je prijazdil poveljnik na iskrem vrancu in naznanil, da je Milan, kralj srbski, napovedal Bulga-riji vojsko in da bo odšel zvečer cel polk na boj, da bo branil meje očet-njave. Po prvem, nenadnem čustvu zadovoljstva vsled vojske s Srbijo je nastala v Velkovi glavi velika zmešnjava. Dve reči ni mogel razumeti: prvič, zakaj se ne bojujejo Srbi s Turki, ki -o hudobni in ne kristjani, in dalje, če je zelo strašno, peljati se po morju v Srbijo? Toda ni imel časa, vse zvedeti; vsi so imeli veliko dela, tekali so semintja in spravljali skupaj svoje reči in kon čno odšli na kolodvor. Na postaji je bilo veliko, veliko ljudi. Jokajoče matere so se poslavljale od vojakov. Deklice so krasile njihove čepice s cvetjem. Nekateri so vtak nili v puškino cev smrekove vejice. Le od njega se ni nikdo poslovil, nikdo ni tožil, da odhaja na vojsko. Zahre-penel je, pa ni bilo časa: razvrstili so jih v posamezne .skupine, godba je zaigrala, množica se je poslavljala s kli- Ako hočete streho popraviti po za mai denar oglasite se pri HOLPUGH ROOFING GO. COMPOSITION FELT and GRAYEL ROOFERS Asphalt Roofing Over Shingle*. Bell Telephone, Joliet 4213 Office, Room 3, Forgo Building. 614 N. Scott St., Cor. Crowley Ave. JOLIET, ILLINOIS. FRANK ZABUKQVEG BRICK YARD BUFFET Slovenska gostilna 500 Moen Avenue. Rockdale, Ills. Chicago telefon 3406. Kadar se mudite v Rockdalu ste vabljeni, da posetite mojo dobro oskrbljeno gostilno, kjer dobite najboljše domače in importirane pijače. J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Telefon 101. JOLIET, ILL. (Nadaljevanje na 8. strani.) Alpentinktnra za moSke in ženske lase od katere takoj prenehajo lasje odpadati in v Šestih tednih krasni in Kosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo odpadali niti osiveli. 1 flasa $3. — Ako želite imeti v 6ih mesecih krasne In goste brke in brado, rabite takoj Alped Pomado, lonček $2. — Imate li sive lasef Rabite takoj Wah£ič Brusli tinkturo, od samo ene flaSe postanejo lasje v 8ih dneh popolnoma na turni,kakor neste v mladosti imeli; 1 flača $1.75,—Wuhčl6 Fluid kateri odstrani reumatizem, trganje ali kostibol v rokah, noga h in križiculi, popolnoma v 8ih dneh; flaSa 2 dol. 50c. — Kurje oči ali bradoviee na rokah ali nogah v 3 dneh popolnonyi odstranim za samo 75 centov. Za potne noge rabite Kneipov prašek, pije pot,odstrani slabi dnh inozebline, bftfcsa 75c. Elsa žauba zaceli vsuko rano, opekline, bule, turove, grinte, kraste, liSaje v najkrajšem času, lonček $1, večji lonček $2, Ta žauba je velikega pomena za odrasle in otroke. V slučaju potrebe bi inogla imeti tožaubo vsaka družina v liiSi. če želite imeti čisto belo in mlado lice se umivajte z WahciC "Tar Soap" (milo), odstrani prlSče, solu-čnate pege in drugo nečistost na obrazu, 3 kose za 75o. Kateri bi moja zdravila brez uspeha rabil mu jamčim za $5. Pri na ročbl se priloži vsota v papirnatem denarju,če pa jo menj kot dolar, se pa v znamkah po2c v pismu poSije. Za vsedrugo piSite po cenik, katerega pošljem zastonj. JACOB WAHClC 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. THE CAPITOL BAR G. Svetlicich, Prop. 405 CASS ST., JOLIET, ILL. Edina slovenska-hrvatska gostilna > osredju mesta. Kadar se mudite na voga!u N. Chicagt in Cass St. vstopite k nam za okrep čila vseh vrst. DOBRODOŠLI I WERDEN BUCK 511-13 Webster Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši CEMENT, AP NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, vodotočne žlebove, t« vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG. Chicago telefon 50 N. W. telefon 215 R. F. K0MPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT V So. Chicago, Ills.: Soba 218—9206 Commercial Ave. Telefon: South Chicago 579. Kadar se mudite na vogal n Ruby andRroadway ne pozabite vstopiti v MOJO GOSTILNO kjer boste najbolje posteezeni. Fino pivo, najboljša vina in smodke. Wm. ffietzger Ruby and Broadway JOLIET NAZNANILO. Svojim znancem in prijateljem naznanjam, da sem se preselil v nove prostore, in sicer iz 209 Indiana St. na 1005 N. CHICAGO ST. Tu vam vsem lahko postrežem, kakor sem vam doslej, s fino pijačo vseh vrst. JOS. LEGAN, GOSTILNIČAR, 1005 N. Chicago St. Joliet, 111, ZA Zavarovanje proti požarn, mala in velika posojila pojdite k A. SGHOENSTEDT&CO. 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111. TR0ST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SM0DK Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na: 108 Jefferson Street, JOLIET, ILL. Chicago tel. 3399. N. W. tel. 125'. Louis Wise 200 Jackson Street JOLIET, ILL. gostilničar TINO, ŽGANJE IN SM0DBE. Sobe v najem in Lunch Poom. w. C. MOONBV PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat Bank Bldg., Joliet Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni VELKO V VOJSKI. (Nadaljevanje s 7. strani.) cem: "Hura!" in vlak se je pričel pomikati dalje. * * * Že dva dneva je bilo čuti grmenje topov, ki je odmevalo po visoki Vitoš planini. Gora je zakrivala svoje jezno čelo v sive, goste oblake. Razburjeno je tudi staro mesto Sre-. dec, bulgarska prestolnica, na cestah zmešnjava in gnječa, na cestah žalost in srca — težka. Povsod plapolajo bele zastave z rdečimi križi, mesto se je spremenilo v bolnišnico, neprenehoma prihajajo vozovi z ranjenci in z bojišča prihajajo vedno bolj žalostna poročila; grmenje topov se bliža, vedno strašnejše je, steklo v oknih se stresa. Za Sredcem, v smeri proti Slivnici, je vsa cesta polna vojaštva; prihajajo: z Rodopov, od obrežja Egejskega morja, od Donave prihajajo ti junaki. Noči so spremenili v dneve, ne spijo nič, ne jedo skoraj nič in vendar so veseli. Ali slišiš? pojo v odgovor grmenju topov, čeprav so vsi blatni, le njihove puške se svetijo in v srcih je veselje. Vedo, da gleda nanje vsa Bulgarija in pripoveduje, kar od njih pričakuje, vedo, da Bulgarija zanje moli. Kakor daleč sega oko proti zahodu, je cesta pokrita s pešci, ki imajo nasajene bajonete. Železna vozna kolesa škripljejo, nosijo težke topove in vozove s strelivom, če se izognejo, o- blatijo trudne jezdece. * * * Strašen boj divja že eno uro na celi črti za Slivnico. Že tri dni grmijo topovi neprenehoma in milijoni krogel sikajo v ozračju. Gosta, modrikasta megla je razprostrta nad bojiščem in se noče umakniti. Predvčerajšnjim so Sili sovražniki trikrat močnejši, včeraj jih je bilo dvakrat več, danes so moči enake. Boj divja povsod, na levem krilu, v sredini in na desnem krilu, kjer se nahaja tudi Velko. Bojuje se za deset drugih, izvršuje junaška dela. Grič, s katerega so streljali Bulgari, je bil pred kratkim v srbskih rokah. Po večkratnem napadu so pregnali naši vojaki Srbe s te pozicije — sovražnik se je umaknil na nasproti ležeče višavje, kjer se je ponoči dobro utrdil. Zjutraj koncentrira ves ogenj na nas in velika množina krogel se vsuje na našo pozicijo, ki leži nižje kot srbska. Srbi so nevidni. Tuintam se prikažejo med oblaki črnega dima čepice, a takoj zopet izginejo. Ure potekajo, a boj divja dalje. Strašni ogenj iz srbskih utrdb se vsak trenutek veča. Naš oddelek hrani patrone in ne strelja zastoj, čaka na povelje "Naprej!", ko bo odgovoril na streljanje z bajoneti. Med tem poslušajo naši mladeniči žvižganje krogel ali njihove zamolkle padce na zemljo. In kakor hitro zagrmijo naši topovi, sledijo z očmi granatam in kličejo: "Hura!" če krogla zadene. Le Velko ne preneha streljati, samo on enakomerno odgovarja sovražniku in zato pade največ krogelj blizu njega. Najbolj ga je jezilo, da ni imel že od včeraj grižljeja v ustih, vsled neprestanega ognja niso mogli pripeljati kruha v utrdbe. Velko je tiho klel in streljal dalje. Toda — lakota osvoji mesta. Velko je vstal se vzr.avnal in pričel br-kati v nahrbtnikih mrtvih tovarišev, da bi našel grižljaj kruha. Ni slišal brenčanja krogel, ki so padale ob njem vedno gosteje. "Vlezi se na zemljo, Umalejtan!" so klicali vsi, prestrašeni vsled Velkove neprevidnosti. Toda Velko molči, se vzravna in zopet skloni ter preišče vse žepe, koneč-jio najde kos plesnjivega prepečenca, in ravno -toječ ga vtakne v usta, da bi kljuboval Srbom. Krogla pribrenči ti-koma ob njegovih ustih in odnese pre-pečenec daleč proč. To je bila velika napaka Srbov. Velko se je razjezil. Da bi jih kaznoval je dvignil roke visoko kvišku in kriknil na vso moč: "Hura! Hu#a! Hura!" Neštevilno krogel je padalo okoli •divjajočega Velka na tla. In ni se zbal. "Nedolžnega varuje angel," pravi pregovor. Tovariši so mislli, da je Velko zblaznel, a se mu vendar niso mogli tistavljati in so na tleh ležeči kričali na Velkovo povelje: "Hura!" Častnik se je čudil neustrašenosti Velkovi; toda igra bi se lahko vsak trenutek spremenila v tragedijo, in Velko jc bil izvrsten vojak. "Velko, na zemljo!" je poveljeval častnik. Toda kakor bi bil gluh, je pretil Velko še dalje z visoko dvignjenimi rokami Srbom in klical: "Hura! Hura! Hura!" In na zemlji ležeči tovariši so ponavljali: "Hura! Hura! Hura!" Čudovito! Besnost poguma je nalezljiva. Velkov klic je ohrabril vse, nekateri so se dvignili, da bi posnemali Velka, sedaj je bil on pravi poveljnik. Častnfk je naguhatičil čelo in zapo-vedal: "Umalejtan ,^apovem ti... na zemljo! Vsi na zemljo! Nočem nepotrebnih žrtev!" "Vaše Blagorodje," prvič je izprego-voril Velko, "bežijo, hura!" Častnik je vstal in pogledal z daljnogledom, srbske pozicije.c "In res, Srbi so bežali. Vsled klica "Hura!" so sklepali, da Bulgari napadajo. Dvajset minut pozneje so zasedli Bulgari srbske pozicije brez strela. Velko je ležal tri mesece v bolnišnici vsled rane na levi roki; ranjen je bil pri Caribrodu. Leva roka je bila od tega časa naprej nesposobna za delo. Vendar je še delal na polju in o-stal vedno isti Velko Umalejtan. Tovariši niso opustili prejšnjega priimka dasi niso mogli pozabiti, da je bil on ti?ti, ki je osvojil utrdbe pri Slivnici. Tudi on ni pozabil svojega junaštva in pri vsaki priložnosti je pripovedoval svoje spomine iz vojske. Če je vojaku vojašnica šola, je vojska njegova višja šola. In —- resnično — Velko se je naučil veliko reči. Le ene stvari ni mogel razumeti dobri kmet: zakaj je bila vojska s Srbi? Mi pametni politiki imamo takoj pripravljen odgovor na otročje vprašanje. Toda zdi se mi, da je gotovo pri nas in pri naših sosedih še stotine in stotine dobrih kmetov kot Velko,, ki še danes ne morejo razumeti, komu ie bila vojska potrebna in neizogibna, ko «o potrebovali le solnce in dež o pravem času. Priproste glave! ifii KRVNIK ALKOHOL. (Iz holandščine.) tfi S S S S S » X S V vrtni lopi indijske hiše je stala mlada gospa. Bila je žena nekega podčastnika Marsa. Zamišljeno oko ji je zrlo vun v prosto naravo, njene misli pa so bile daleč odtod; plavale so tja v njen rojstni kraj onkraj daljnega morja. Cela njena preteklost je stopila pred njeno dušo. Oh, kaj bi dala za urice, ko je doma tekala kot deklica, ljubljena od vseh domačih! In ko je pozneje stopila v zakon z Marsom, kako je ljubila svojega moža. Toda tudi on jo je ljubil. Nobene želje ji ni odrekel, vsako količkaj naporno delo in težavo ji je prizanesel. Ko je moral pozneje oditi v Indijo, ga ni zapustila. Zapustila je vse domače in drago domovino in šla z njim v daljno, vročo Indijo. Bila je tedaj še vedno ž njim srečna. Saj je bil tako dobrega in mehkega srca. endar ni bil popolnoma isti, odkar sta bila tukaj. Je pač imelo vroče podnebje tudi nanj svoj vpliv, posebno odkar je dobival opojne pijače. Večkrat je že prišel bolj pozno domov Včasih je bil že tako slabe volje, da jo je že začelo skrbeti. Kar zasliši njegove korake. Prihaja Kaj mu je, da je danes tako slabe volje, da .gleda tako divje okoli. Kar stresla se je uboga ženska pred njegovim pogledom. "Dragi mož, kako ti je?" "Dragi mož, kako ti je?" "Molči, nočem nič slišati od tebe!' "Pojdi sem, to ni tvoja misel." Toda on jo sune proč. "Tiho, drugače te ustrelim!" Toda prestrašena žena še vedno mislila, da meni on resno in ga hotela pomiriti. Toda ta zagrabi svojo nabasano puško, pomeri nanjo in ustreli. . Smrtno zadeta se zgrudi uboga žena zraven njega na tla. Strel so slišali tudi drugi. Vderejo v sobo in zagledajo žalosten prizor. Mož stoji -redi sobe, onemel, kakor iz kamna, njegova žena pa v lastni krvi na tleh zraven njega. Izprašujejo ga. toda on jim ne da odgovora. Ne vidi nič, ne sliši nič. Jasno jim je bilo, da jo je ustrelil Pravica zahteva zadoščenja. Zato ga zvežejo ter odvedejo v zapor. Mirno, brez upora se jim da odvesti. Takoj, ko pride v ječo, zaspi. Drugo jutro se zbudi. Gleda okoli sebe, gleda, in ne razume, kje je, kaj se je z njim zgodilo? Zakaj je prišel v ječo? Včeraj se je napil, no, da, napil --e je že parkrat in ga niso zaprli. Zakaj so ga sedaj? "Ne veste, da ste umorili svojo žc no?" vpraša ga njegov paznik. "Jaz — umori! svojo ženo? — Je-1 mrtva? — In da sem jaz to naredil?" Mož je bil uničen. Tresel se je kakor trepetlika. Duška si jc dal še-le solzami, ki so mu privrele iz potrtega srca. Tudi paznik je bil ginjen. "Ste li imeli kak prepir ž njo?" vpraša sedaj paznik. "Prepir? Ž njo? Nikdar. Saj je bila najljubša, najboljša žena. Nič ni drugega krivo, kakor pijača. Kaj sem vendar naredil?!" Postava je zahtevala njegovo smrt. Njegov stotnik ga je večkrat obiskal v ječi. Smilil se mu je ubogi mož, ki je bil prej vedno vzor-vojak. Najbolj je vanj zaupal. Videl je, koliko trpi na duši. Hotel mu je vsaj nekoliko »lajšati strašno gorje s tolažnimi be-edami. Prišel je k njemu zadnjikrat. Srčno sta si stisnila roke zadnjikrat na zemlji in ubogi obsojenec je še rekel: "Gospod stotnik, kako lahko bi bilo moje življenje drugačno, blagoslov za mojo ženo in čast za mojo stotnijo. In kaj sem sedaj naredil! Sreča je izgub ljena, čast izgubljena! Mlado življenje moje žene, moje, vse izgubljeno!" Solze mu zaduše glas; tudi stotnik si je obrisal solze in rekel: "Moj dragi, morem še kaj storiti za te?" "Da, gospod stotnik, ko bom mrtev, vas prosim, povejte celi stotniji v moje mimenu, da je pijača ona vrv, ki mi bo sedaj zadrgnila vrat." "Dobro, izpolnil bom. — Želiš še kaj drugega, reci!" "Pač, prosim, pišite mojim starišem, kaj se je zgodilo, toda, prosim, priza našajte, kolikor le morete." Stotnik mu je tudi to obljubil, in cez nekoliko časa je padel nesrečni mož kot druga žrtev strašnega pijančevanja. Prešel je dan, dva, in še ni mogel izvršiti stotnik naročila podčastnikove-ga. Naposled le pravi svoji ženi: "Podčastnik Mars mi je dal neko naročilo za mojo stotnijo in ne vem, kako bi to izvršil." "Zakaj ne?" "Nimam poguma." "Nimaš poguma? endar, dragi mož, kako, da ne bi imel častnik poguma, kaj takega storiti?" "Res ne vem, kako bi to povedal. Poslušaj, naročil mi je, da naj povem vojakom, da je pijača ona vrv, ki mu je zadrgnila vrat. In ker sam tudi pijem, dasi malo, nimam nič kaj veselja, da bi to naročilo izpolnil. Čutim, da tudi jaz nisem popolnoma prost te vrvi." "Toda, zakaj pa ne bi pustil pijačo? Odreži najprej ti vrv!" "Kaj, neham naj piti? Tudi enega kozarca ne bi pri obedu spil?" "Zakaj ne? Jaz za svojo osebo ga bom lahko pogrešala." Tedaj je pa podal stotnik vrli ženi roko in je dejal: "Zopet si mi pomagala iz zagate, draga moja. Sam bom razglasil vojakom naročilo Marsovo in jim tudi povedal, zakaj nisem tega preje izvršil in kaj da sem sedaj sklenil. Za ubogega Marsa je seveda sedaj prepozno, toda druge družine moremo še obvarovati tako žalostnega konca." Bil je mož beseda. Villa raztrgal ameriško zastavo. El Paso, Tex., 3. jan. — Villovci so zabili železničen klin skozi srce orla na ameriškem ščitu na Združenih Držav konzulatu v Parralu in raztrgali ameriško zastavo v trake, ko so osvojili mesto dne 3. nov., je naznanil tuj ubežnik, ki je dospel semkaj danes. To se je zgodilo, ko je bil ameriški konzulat oplenjen. Gos kot lovka. Xeki posestnik v Strassburgu je velik prijatelj živali in ima med drugimi na svojem dvorišču gos in mačko. Mačka, lepa živalica, je nekoč ponesrečila in je od tega časa nekam trda, kar ji je posebna ovira pri lovu na vrabce. Posestnik je na svoje veliko začudenje imel priliko opazovati, kako je gos pomagala mački pri lovu na vrabce. Kadar dobi namreč gos zrnja, tedaj pusti, da pridejo vrabci in zobljejo z njo vred. Potem pa nenadoma pograbi kakega vrabca, ki je najbolj predrzen, in ki si ji je najbolj približal. Zgrabi ga in ga kar neusmiljeno trese in ga zažene mački, ki preži nanj v bližini. LOKALNI ZASTOPNIKI (ICE) "A. S." Allegheny, Pa.: John Mravintz. Aurora, III.: John Kočevar. Aurora,-Minn.: John Klun. Bradley, 111.: Math. Stefanich. Bridgeport, O.: Jos. Hochevar. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. Calumet, Mich.: John Gosenca. Cleveland, O.: Jos. Russ in Leoj Kušljan. Chisholm, Minn.: John Vesel. Collinwood, O.: Louis Novak. Delmont, Pa.: Jos. Pavlich. Denver, Colo.: George Pavlakovicl Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerick Gilbert, Minn.: Frank Ulchar. Gowanda, N. Y.: Frank Zore. Great Falls, Mont.: Mat. TJrich. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan, Indianapolis, Ind.: Martin Česnik. Iron Mountain, Mich.: Louis Bere« Ironwood, Mich.: M. J. Mavrin. Kansas City, Kans.: Peter Majerle La Salle, 111.: Anton Kastello in Ja kob Juvancic. Lorain, O.: Jos. Perušek. Lowell in Bisbee, Ariz.: John Griča? Milwaukee, Wis.: John Vodovnik, Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg (Cleveland): John Lekat Ottawa, 111.: Jos. Medic. Peoria, 111.: M. R. Papich. Pittsburgh, Pa.: Anton Sneller. Pittsburgh, Pa.: Urh R. Jakobich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Rock Springs, Wyo: Leop. Poljanei Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. So. Chicago, 111.: Frank Gprentz. Springfield, 111.: John Peternel. Soudan, Minn.: John Loushin. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Stambaugh, Mich.: Aug. Gregorick Steelton, Pa.: A. M. Papich. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. St. Louis, Mo.: John Mihelcich. Valley, Wash.: Miss Marie Torkar Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. West Allis, Wis.: Anton Skerjanc Whitney, Pa.: John Salmich. Willard, Wis.: Frank Perovšek, Youngstown, O.: John Jerman. V onih naselbinah, kjer zdaj nim* mo zastopnika, priporočamo, da s« zglasi kdo izmed prijateljev našega li sta, da mu zastopništvo poverimo Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slo venski naselbini. Uprav. "A. S." Pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (The Holy Family Society) štev. 1 D. S. D., Joliet, Illinois. Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse." Odbor za leto 1917. Predsednik......... ..George Stonich. Podpredsednik........Stephen Kukar. Tajnik...................Jos. Klepec. Zapisnikar..............John Barbich. Blagajnik................John. Petric. Reditelj...............Frank Kocjan. Nadzorniki: John Štublar, John N. Pasdertz, Joseph Težak. To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za SOc na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. To društvo ima že nad $2,000 (dva tisoč dol.) v bolniški blagajni in je v v 16. mesecih plačalo $2,212.00 bolniške podpo-re članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Pristopnina je šfr prosta. Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo. Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri pod-napredno društvo naj se glasi pri katerem odborniku. POZOR ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljše ta« so po najnižji ceni? Gotovo) V mesnitj Anton Pasdertz 6e dobijo najboljše sveže in prek* jene klobase in najokusnejše met«. Vse po najnižji ceni. Pridite torej i* poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba & naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nb a našej mesnici in groceriji na yogi lu Broadway and Granite Street Chic. Phone 2768. N. W. Phone 11 J*. FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zop*s ogenj pojdite k ANTONU S C H A G E R North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Bank«. STENSKi PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olja in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. Alexander Harass Chi. Phone 376 fcj N. W. 927. 120 Jefferson St JOLIET, ILL. Prijetno. Prvi penzijonist: "Kam pa greš?" Drugi penzijonist: "Nikamor! A ti?" Prvi penzijonist: "S teboj." Misijonar Grubb pripoveduje o vražah Lengua-Indijaii-cev v Gran-Chaco. Sanje imajo za resnico. Nekoč pride k njemu Indijanec in mu reče, naj vendar plača tri buče, ki jih je bil ukradel z. njegove njive. Grubb je seveda tajil, ker je bil nedolžen, a Indijanec je trdil, da jih jc duša Grubbova ukradla. V sanjah jc videl misijonarja nesti buče iz njive. O misijonarjih pravijo, da so čarovniki. Njihov čarodejec je jedel strupene | korenine in mu ni nič škodilo. Grubb | je storil isto, hoteč s tem dokazati, da ' je čarovnik goljuf. A Indijanci so rekli: To ti jc lahko, saj si ti tudi čarovnik. Naznanilo! Slavnemu slovenskemu in hrvatski mu občinstvu v Jolietu naznanjam, di sem otvoril svojo novo mesnico in grocerijo na vogalu Cora in Hutchins cest, kj«> imam največjo zalogo svežega in s* hega mesa, kranjskih klobas, vse vrst« gKocerije in drugih predmetov, ki spa dajo v mesarsko in grocerijsko pod ročje. Priporočam svoje podjetje vsem ro jakom, zlasti pa našim gospodinjam Moje blago bo najboljše, najčistej!< in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem John U. Pasdertz Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, I! Jourr.iuo PIVO v STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOIfc. Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$12.00 Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.51 Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$5.M Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ...................$7.09 Kentucky Whiskey, Bottled ir. Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.59 S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.* Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................$9.99 Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................$12.09 Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...................$6.M Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7.09 Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$9.90 Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................7Jc Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois. Pozor, Rojaki Svojim znancem in prijateljem naznanjam, da sem otvoril -vojo novo kjer boste vedno najbolj postreženi z najboljšo domačo in iniportirano pijačo in dišečimi smodkami. John Horvati) N. W. Phone. Corner N. Chicago in Jackson Sts., JOLIET, ILL. Naročite zab novega piva, li XJV 3JL j t "j^t | — ....... - —i oj steklenic il bq Imenuje 01XI»OBtTl • ter Je najboljša pijača I E. Porter Brei m Company | m telefon 405 o r j S. Bluff St.. Joliet. Hi. 1