Naročnina Dnevno Itdnja za držnvo SHS mesečno 20 Din p o 11 c I n o 120 Din celoletno 240 Din zq inozemstvo mesečno 33 Din nedeljska izdala celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, pettt-vrata mali oglasi po l-ЗО ln 2 D, večji oglaal nad 43 mm vISIne po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, v urednlSlcem delu vrstica po IO Din O Pri ve£)em □ naroČilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondel)ka In dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici it. 6Ц11 Rokopisi se ne vračajo, netranklrana pisma se nc sprejemalo * Uredništva telefon it. 20S0, upravnlitva it. 2328 Političen lisi sa slovenski narođ j ЏЕлВВ^Л 1 it. 39.0U. Praga ln jev 1 ul.it. 6 ^ Čekovni i lev. 10.650 ln 10.349 ...raiu.i,, iarofeuoil.7963, Zagreb 39.0M, Praga ln Dunaj it. 24.797 Straža mora učiti spoštovanje zakonov Ljubljana, 9. junija. Zadnje čase skoro nismo brali poročila iz Belgrada, v katerem bi ne bilo govora o vseh mogočih izlivih človeške notranjosti, stremeče za tem, da se vse razbije. Oglušujoči ropo-ti in ropotanja v skupščini, pretnje, grozeče izjave, zaključene seje, nervozne manifestacije, cepljenje žaljivk v besednih dvogovorih, na drugi strani pa mrtvilo v delu! Stvari same na sebi bi ne bilo vzeti prežalostno, saj imamo od časa do časa priliko opazovati podobna dejanja tudi na odrih drugih evropskih držav in to ne samo tam, kjer je močna komunistična ali pa skrajno desničarska-nacijo-nalistična opozicija. In celo v častitljivem londonskem parlamentu je prišlo do izbruhov, ki bi se ne mogli staviti za vzgled niti državam, ki so komaj politično vstale. Kar je naša špecijaliteta in tragika ob enem, je, stalnost teh pojavov, je stalna nestalnost, je ner-voznost, ki se iz dneva v dan stopnjuje tudi radi zunanje-političnega položaja, so zunanji glasovi, ki vedo iz naše notranje politike več povedati kot iz katerekoli druge države, je z eno besedo: morska kača naše zanimive dolgočasnosti. Pri \ sem tem pa leži nad nami, nad narodom, zlasti pa nad krogom voliv-stva, moreče vprašanje, kaj je pravzaprav razlog temu, kje bi se dal odmotati ta' gor-dijski vozel, če je politika vredna politike in če se zavedamo poslanstva, ki ga ima naša država ne samo na svojem ozemlju, ampak tudi v koncertu evropskih držav. Res je, da smo mladi, da se torej moramo boriti vsaj z istimi težkočami, kot jih je rodilo politično življenje drugod. Imamo notranji boj o tem, kakšna oblika javnega življenja nam pristoja, da bo naša obleka orga-nična kot ptiču perje, ki raste iz njega. Moramo se še boriti za ožji krog političnih strank, da izločimo, kar je že zgodovinskega in da osnujemo, kar odgovarja nam samim, socijalni in narodnostni politiki v okviru sodobnih svetovnih idej. Moramo se boriti za državo, da jo vsak sprejme na svojo vest, da vidi v njej naravno pomnoženo družino, si torej z nje napravimo bistveno nravno vprašanje, z drugimi besedami: Gre za naš državni etos. Tudi je res, da nas tlači volivna tehnika, mehaničnost volivnega reda, ki r. svojimi listami razbije notranjo zvezo med volivcem in izvoljenim, kar ima še bolj senčnato stran v dejstvu, da je postal poslanski mandat za marsikaterega člana naše skupščine vprašanje gospodarske konjunkture. Ne bomo zanikali, da pride v poštev kakovost jugoslovanskega prebivalstva, politična nezrelost, ozko-srčen strankarski voz, ki ne apelira na koristi skupnosti, ampak na zvesto pristaštvo. Vse to in še marsikaj drugega je res in nam vsem skupaj znano. Toda odgovor na naš »zakaj« s tem še ni podan. Češkoslovaška se ima v gotovem oziru boriti z istimi težkočami, bolgarskega prebivalstva ne moremo višje oceniti kot našega; Avstrija ima dva bloka, ki izzivata drug drugega na nož; o Madjarih vemo toliko slabega! A vendar dvomimo, da bi imel kdo o teh državah vtis take filmske hitrosti spreminjanja in dogodkov kot o nas, nervoznosti kot pri nas. Vprašanje je nekaj povsem našega, domačega, ki bo uspešno rešeno le tedaj, če bo dal odgovor nanj — jugoslovanski državljan sam! Na tega se sklicujemo, ko ugotavljamo: Usodno je, da gotova politika v dobi, ko bi bilo treba s srcem., in razumom dvigati smisel za javnost, za javno delo, še to, kar je bilo na razpolago, premišljeno ubija. Smo namreč država, ki ima v hitrih spremembah prvenstvo v Evropi, kjer se ob nastopu vlade vzgaja del volivstva sistematično v mišljenju, da imamo opraviti z vladno krizo, kjer se radi obstoječih strankarskih razmer že itak dana razklanost na vsak način vzdržuje, povečava in razburja. Smo pa tudi država, ki jc potrebna vsaj znosnega notranjega miru kot izsušeno polje dežja. Opraviti z velesilo Italijo, kopico malih, a vendar važnih nasprotnih sosedov — komu bi ne prišla na um primera svežnja palic v rokah moravskih Mojmira, Svatopluka in Zoborja — v slogi in neslogi?! Pa čc vzamemo obstoječe politično vzgojevanje kot tako. Ali ne bo končna posledica taka kot pri tistem indijanskem plemenu, ki 14 dni raja, nori in uganja najostudnejše orgije, ko misli, da njegovi bogovi počivajo, a potem poljubuje s skrivljenimi hrbti ista tla, ko se mu naznani, da so bogovi vstali? In kakšno odporno, kakšno vstvarjajočo moč ima tak narod? Tako stanje mora iti k srcu vsakega dr žavljana. Njegova je država. Ne mislimo vpletati politike, take kot je, še v tiste organizacije, ki so odvračale političen značaj. Hvala Bogu, da s tako politiko nimajo opravka. Za kar gre, je to: Če ne pride inicijativa za ozdravljenje naše notranje politike od ti stih, ki so v organizaciji in poslanskem mandatu za to formalno opolnomočeni, naj jo vzamejo drugi v roke! Prizadet je vsak, kdor nosi državo v sebi, in slučajni voditelj, pa naj bo to Stjepan Radič ali Svetozar Pribičevič, ali kdorkoli, ne more in ne sme imeti javne presoje v zakupu. Smatramo, da je to tembolj potrebno, ker se bližamo jubileju — desetletnici državnega obstoja, da krenem'o, j v novo prenovljeni in očiščeni. * ♦ * r Belgrad, 9. jun. (Tel. »Slov.«) Dogodki na današnji skupščinski seji bodo gotovo imeli mogočen odmev, ne samo širom naše domovine, ampak tudi v inozemstvu. To jo namreč prvi slučaj v našem parlamentu, (la je morala intervenirati skupščinska straža. Dogodek je treba obžalovati, ker škoduje ugledu parlamentarizma in škoduje tudi avtoriteti, ki jn skupščinski sklepi morajo imeti. Upor proti sklepom zhornire pomeni boljševizem. Vsak skupščinski sklep ima namreč zakonsko moč in veljavo. Nastop poslancev, ki so bili s skupščinske seje izključeni, je zato izzivanje in izigravanje volje najvišjega suverenega činitelja. Posledice tega so na današnji seji. Ugotavljamo, da je vse, kar se je pri tej priliki zgodilo, samo izvrševanje odredb skupščinskega poslovnika. Skupščinski poslovnik pa je sprejela večina, v kateri so imeli odločujočo besedo ravno Pribičevič, Žerjav in Pucelj. Pribičevič in Žeriav sta takrat odločila, da jc tre- 1 ba proti razgrajačem, ki bi škedovali parlamentarizmu in motili skupščinsko delo, postopati odločno, če je treba, tudi s silo, ker se s tem varuje skupščina proti prevratnim elementom, ki škodujejo ljudstvu in pa normalnemu ra voju v državi. Poslanci, ki se danes niso hoteli pokoriti sklepu večine, 6o s svoiim nastopom pokaz li skrajno nizek nivo svojega intelekta, njihov nastop so obsojali vsi objektivni krogi. Nastop je bil neresen. Čuditi se je samo Pribi-čeviču, Žerjavu in tovarišem, da tem poslancem niso svetovali, da naj skupščinsko ~ejo zapustijo, kaor jo je zapustil Stjepan Radič. Zato sc misli, da jc nastop teh poslancev nagovorjen in da sta avtorja toga njihovega nastopa in intelektualna krivca za to Pribičevič in Stjepan Radič. Ta njihov nastop obsojajo vsi krogi. Mnenja so, da so krivci za ta nastop hoteli ponovno izigrati parlamentarizem. Sploh so v zadnjem času čuti, da KDK z vsemi sredstvi deluje proti pravemu in resničnemu parlamentarizmu, ne (la bi vedela, kaj naj za tem pride. Zato je vladna večina čvrsto odločena v hramho parlamentarizma storiti vse, kar je v njeni moči. Pričakovati je, da bo v tej borbi za parlamentarizem ali proti njemu zmagal zdrav razum, ne pa Pribičevičcva in Radičcva izzivalna strast. Dogodki na današnji seji so potisnili v ozadje vse ostale. Opoziciia izziva s silo Potek seje pa je bil sledeči: Še bolj, kakor za včerajšnjo sejo, je vladalo zanimanje za današnjo. Izjave, ki so jih podali na včerajšnji seji izključeni poslanci, da se ne bodo odstranili iz dvorane, razen v slučaju, da jih vržejo s silo, so dale povoda pričakovanju, da bo na današnji seji prišlo do prizorov, kakršnih še nismo doživeli. Pričakovanja so se tudi uresničila. Ko bi se ob 10 imela pričeti seja, so prišli v dvorano tudi izključeni poslanci Kosanovič, Dragičevič, Grandža in Jelavič. Usedli so se na svoja običajna mesta. Opaziti pa je bilo pri izključenih poslancih, da so precej nervozni in da njihov nastop odgovarja njihovemu razpoloženju. Takoj po prečitanju zapisnika, je začel proti zapisniku, kakor ponavadi, protestirati zemljoradnik L a z i č. Za njim je protestiral poslanec Pucelj, češ da se predsedništvo ne drži obljub, da se bodo zapisniki vodili v slovenščini, kar pa ni res, ker se zapisniki vodijo v slovenščini vedno, kadar jih sestavlja narodni poslanec, skupščinski tajnik B e d j a n i č, Proti zapisniku je protestiral tudi Pribičevič, češ, da ni noben opozicionalni poslanec čul, kdaj se je stavil predlog za izključitev osmih poslancev. Tudi poslanec Vilder protestira, da so se iz zapisnika izpustile besede, da so izključeni poslanci glavni voditelji in povzročitelji nereda. Minister Grol: »Ali je to parlamentarizem, da delate takšne opombe? Vi ste pogazili parlamentarizem od zgoraj in od zdolaj.« Pribičevič: »Ko pa ste vi obstruirali proti svoji državi in ko ste dovedli golega človeka, kaj je bilo to?« Grol: »Poglejte, kdo ga je privedel« in pri tem pokaže na Vilderja. Vse opombe poslancev so se zavrnile in se je zapisnik sprejel z večino glasov. Poslanci ne priznalo predsednika Nato se je na zahtevo opozicije izvršilo poimensko klicanje poslancev, da se je ugotovilo, ali je dovolj poslancev navzočih. Skupščinski tajnik Popovič pri tem ni čital imen izključenih poslancev. > Zakaj mene ne pokličete?«, vprašuje Dragičevič, pa ni dobil nobenega odgovora. Poimensko klicanje poslancev se je izvršilo v največjem redu, vendar se je čutila nervoza. Vse pričakuje, kaj se bo zgodilo in kake korake bo skupščinsko predsedništvo podvzelo, da se uveljavijo sklepi parlamentarne večine. To priliko so izključeni poslanci porabili in naravnost izzivalno hodijo po skupščinski dvorani. Predsedstvo še vedno ni podvzelo nobenih korakov. Medklic: »Pred-sedništvo nastopa z večjim taktom, kakor orožništvo pred Ruskim carjem.« Poimensko klicanje je pokazalo, da je v dvorani 260 poslancev. Radi tega je navzočih zadostno število poslancev. Nato povzame besedo skupščinski predsednik Perič in izjavi: »Nekateri gospodje poslanci, ki so bili na včerajšnji seji izključeni, prisostvujejo seji. (»Nismo izključeni,« odgovarjajo vsi imenovani.) Pozivam vas gospodje, da zapustite sejo, sicer bom moral postopati po odredbah poslovnika. Gospodje, še enkrat vas pozivam, da zapustite sejo. Ker pa se, kakor vidim, poslanci ne marajo odzvati mojemu pozivu, prekinjam sejo.« Po prekinitvi so predsednik in ministri takoj zapustili skupščinsko dvorano. Ostali poslanci pa so ostali ua svojih mestih in se medsebojno prepirali. Z ene strani na drugo so padali očitki. Ozračje postaja vedno bolj nervozno. Poslanci, posebno radičevec Per-nar, kričijo nad vladnimi poslanci. Po petih minutah je predsednik ponovno otvoril sejo: »Nadaljujemo delo. Ponovno prosim izključene poslance, da zapustijo sejo. Ker se gospodje poslanci ne marajo odzvati mojemu pozivu, prosim g. tajnika, da pokliče starešino skupščinske straže.« Za trenutek je v dvorani zavladala popolna tišina. Nato pa nastopi reakcija, ki se izraža v velikem neredu. Opozicija tolče po klopeh in kriči. Skupščinska streža vkoraka Skozi srednja skupščinska vrata pride starešina skupščinske straže g. Dragomir Jo-vanovič, kakor navadno oblečeu v civilu z običajno trobojnico ua desni roki, ki jo nosijo vsi člani skupščinske straže. Stopi k predsedniku, se mu pokloni in ga prosi za navodila. Predsednik Perič mu da seznam izključenih poslancev ter mu da nalog, da pozove poslance, da zapustijo dvorano. V spremstvu skupščinskega tajnika Popoviča pristopi g. Jo-vanovič k poslancu Dragičeviču in ga prosi, da z ozirom na dane odredbe zapusti sejo. Dragičevič ne odgovori niti besede. Starešina straže ostane nekaj časa poleg njega in ponovi prošnjo. Vse zaman. Nato gre g. Jova-novič k poslancema Jelavicu in Grandži ter ju poziva, prosi in roti, naj zapustita sejo. Noben od njiju ne odgovori niti besede. Nato prosi starešina poslanca Gedo Kokanoviča, naj zapusti sejo. Zemljoradniški poslanci proti temu protestirajo. Ker ni nobena prošnja starešine pomagala, mu je skupščinski predsednik dal nalog, da poslance odstrani iz dvorane. G. Jovanovič odide iz dvorane in se takoj vrne v spremstvu dveh skupščinskih stražnikov. Opozicija stopnjuje s svojimi protesti. Čujejo se medklici: »To so Tiszine metode! Doli policija! Ven z njo!« Skupščinsko predsedništvo ponovno prekinja sejo in izjavlja, da se bo seja nadaljevala, ko se bodo kaznovani poslanci odstranili iz dvorane. Starešina skupščinske straže je uvidel, da se mu samo z dvema stražnikoma ne bo posrečilo izvesti naloge in je odredil, da pridejo v dvorano še ostali stražniki. Tako se je zbralo v skupščinski dvorani med poslanci še 9 stražnikov. G. Jovanovič dolgo in lepo prosi in roti poslance, da naj zapuste dvorano. Poslanci mu ne dajejo odgovora. Vsepovsod so se sestale skupine poslancev, ki se med seboj ostro prepirajo. V tem prepiru je prišlo med demokratskimi poslanci in samostojnimi demokrati do pretepa. Jovanovič je dal enemu par krepkih, ki je nato utihnil in se umaknil. Stražniki odnašajo poslance Po naredbi skupščinskega predsednika so se izpraznile galerije. Tudi časnikarji so morali zapustiti dvorano. V skupščinske kuloarje se čuje še nadalje prepir. Časnikarji pa so mogli videti, kako so stražniki drugega za drugim nesli izključene poslance ven. Ko so se galerije izpraznile, je namreč poveljnik skupščinske straže najpreje pristopil k Dragičeviču in ga ponovno prosil, da naj takoj zapusti sejo, ker bo sicer primoran, odstraniti'ga s stražniki. Ker Dragičevič ni hotel poslušati te lepe prošnje, da bi na miren način odšel s stražo, so ga stražniki prijeli za roke in noge in ga s precejšnjo težavo ednesli iz dvorane. Na isti način so odnesli tudi poslanca Grandžo in Jclaviča Malo težje je šlo s poslancem Kokanovi-čem, katerega so branili njegovi tovariši. — Stražniki so sc morali z njim in tovariši dolgo prerekati. Končno se jim je posrečilo zagrabiti Kokanoviča, nakar so ga štirje stražniki odnesli na licdnik. še med potjo se je Kokanovič na vse načine branil stražnikov in sc jim poskušal izviti. Vendar pa je bil njegov trud zaman. Tudi njega so prinesli iz dvorane. Kokanovič jc nato po hodnikih klical: »Živelo suvereno ljudstvo! Doli nasilniki!« — Ko so skupščinski stražniki to delo dokončali, je predsednik ponovno otvoril skupščinsko sejo, Dr. Perii le ravna! po poslovniku Po otvoritvi se je prepir in nemir nadaljeval. Pribičevič je protestiral proti kršitvi poslovnika in izjavil, da poslovnik iz-rečno odreja, da se skupščinska seja ne more nadaljevali, če se jc dvakrat prekinila. Protestira proti temu načinu, da se poslanci vržejo iz dvorane in pravi, da je to znak največjega absolutizma. Zahteva, da se predsedniku izreče nezaupnica. Predsednik Perič mu odgovarja: »Narodni poslanec Pribičevič zatrjuje, da sem kršil poslovnik s |em, da sem sejo dvakrat prekinil, češ, da čl. 105 odreja, da sc mora seja takoj končati, če se je dvakrat prekinila. Izjavljam, da nisem prekinil seje po členu 105. radi nereda, marveč sem to storil po odredbi čl. 102.« (Aplavz pri večini.) (Op. uredn.: Čl. 102. se namreč glasi: > Poslanec, ki se kaznuje s kaznijo začasne izključitve od skupščinske seje, je dolžan takoj zapustiti skupščinsko dvorano. Ce bi se poslanec protivil, odredi predsedništvo, da -e poslanec iz dvorane s silo odstrani. Če je potrebno, lahko predsednik začasno prekine sejo.«) »Predno sem prvikrat prekinil sejo, sem pozval poslance, kolikor jih jc bilo na seji, to so bili štirje, da zapustijo sejo. Tega niso hoteli izvršiti. Radi tega sem prekinil sejo po čl. 102. Ko smo nadaljevali delo, sem jih ponovno pozval, da zapustijo sejo. Temu pozivu sc niso hoteli odzvati. Sedaj sem odredil, da pride v dvorano poveljnik skupščinske straže za časa seje in da odpelje gg. poslance ven. Kakor sle, gg. poslanci, videli, imam po poslovniku ne samo pravico, marveč dolžnost, da zavarujem mir in red v narodni skupščini. (Aplavz pri večini.) To, ker sem storil, sem storil zato, ker je bila moja dolžnost kot predsednika narodne skupščine. Ko pa niso hoteli niti na poziv poveljnika skupščinske straže zapustiti dvorano, sem šele tedaj odredil, da se pozovejo skupščinski stražniki. S poveljnikom skupščinske straže sta vstopila dva stražnika, ki sta skupščinska uslužbcnca, ki sta označena vV5aka beseda 50par ali proitor drobne vrstice 150Din. Najmanjši znesek 5 Din .Oglasi nad 9 vrstic se računajo visje.Zaoglave ^trogottgovjkega in reklamnega značaja v»aka vr»tica2Dur Najmanjši zneteklODin.Prijjojbina za Mfro2Din.V>akogla> treba plačati pri naročilu.Na pumena vprašanja odgovarjamo le,čejepriloženaznamka.ćlek.račun tjubljana10.3H9.Tel.5t.2?-2$. Ш Ш ЧНКЕП1 Шш 1 Bančni uradnik t večletno prakso išče namestitve v denarnem zavodu ali v industriji. Ponudbe na upravo lista pod »Marljiv«. Uu/bodobe Brusač ra brušenje žag na Schmaltzovem automatu, se sprejme. Znati mora tudi šivati jermena. Nastop takoj. Parna žaga V. Scagnetti, Ljubljana. Mizarski tehnik mlajši, izučen mizar z umetniško naobrazbo za lino pohištvo, razne notranje opreme in boljše stavbeno mizarsko delo, se sprejme. Ponudbe s spričevali, lastnoročnimi risbami in zahtevo plače na upravo Slovenca pod šilro »Mizarski tehnik« št. 5258. Korespondenta (injo) išče lesna tvrdka na deželi za takoj, zmožnega popolnoma italijanščine. Ponudbe na upravo lista pod »Perfekten« št. 5271. Stavbne polirje samostojne in zanesljive, sprejmemo takoj. Gradbeno podjetje: Ing. Fran Tavčar d. z o. z., Ljubljana, Breg 8. Obveščamo, Nikar precej ne obupuj. Ne pozabi, kdo si!« >Prav radi tega mi je hudo: iz kože bi skočili »Nihče med nami ne odobrava nastopa Pongov-skega,« je pripomnil Ciprianovič, »Če vam je že hotel kaj očitati, vam nikakor ne bi bil smel na tak način krasti časti.« Tc besede зо šle k srcu tudi vsem Bukojemskim. Dasi ic le s težavo govoril, je začel Malevž: »Dokler bom goet pri Pongovskem bom že mol- čal. A ko ozdravim in ga srečam kje zunaj pri sosedih, mu zabrusim v obraz vse, kar mislim. Naj bo še tak gospod, a pride čas, ko bo moral tudi on polagati račun !« Medtem so prispele tri, s preprogami in odejami postlane sani v spremstvu treh služabnikov. Tačevski svojih gostov ni smel več zadrževati, kajti stari Cipria novič je moral vsak čas dospeti. Razen tega so bili na obisku pravzaprav pri Pongovskem. Sicer itak niso nameravali dolgo ostati pri Jacku: čuli so bili, da je siromak in mu niso hoteli povzročiti preveč stroškov. Zato so se mu zahvalili za prijazni sprejem in se tako prisrčno poslovili od njega kakor da si nikoli ne bi bili prišli v navzkriž. Ko pa je hotel Ciprianovič stopiti v zadnje sani, je pritekel tudi Jacek in rekel: »Tudi jaz pojdem z vami, ne morem drugače ... prehudo mi je... Moram še zadnjikrat, preden se vrne Pongovski...« Prošt Vojnovski je dobro poznal svojega varovanca in vedel, da bo vse prigovarjanje samo bob v steno. Vendar pa ga je poklical nazaj v sobo in mu pričel prigovarjati: »Jacek, ah, Jacek, že zopet je mulier* vmes! Zopet boš imel križe in težave! Spomni se vendar, Jacek, kaj pravi cerkveni učenik: Virum de mille unum reperi, mulierem ex omnibus non inveni!** Na to pomisli, če že drugače nimaš usmiljenja s seboj!« A Jacek je ostal gluh za pametne besede. Trenutek pozneje je že sedel v saneh poleg Ciprianoviča. Voznik je zapokal z bičem in odpeljali so. Vzhodni veter je razpihal meglo in z jasnega zimskega neba je veselo prisijalo solnčece. KONEC III. POGLAVJA. Četrto poglavje. Pan Pongovski ni pretiraval, ko jc dejal, da se zmagovalec pristudi obema damama v Belčončki. Jacek se je o tem prav kmalu prepričal. Pani Vinicka ' Ženska. " Med tisoč ljudmi sem našel enega može, žene pa med vsemi nisem našel nobene. mu je prišla z ogorčenim obrazom nasproti in odtegnila roko, ki jo ji je hotel pri pozdravljanju poljubiti. Tudi gospodična ni imela usmiljenja z njegovim obupnim trpljenjem. Ko se ji je priklonil, mu ni odzdravila in se je brigala izključno za Ciprianoviča. Obsula ga je s sočutnimi pogledi in skrbnim povpraševanjem Hotela je biti tako silno postrežljiva, da je prijela Ciprianoviča pod pazduho, ko je zapustil svoj sedež v jcdilnici, da bi odšel v sobo, ki so jo pripravljali za ranjence. Peljala ga je do vrat, čeprav se je upiral in ji ugovarjal. »Pusti vsako upanje, vsega je konec!« je klicala Jacku obupna ljubosumnost v njegovem srcu, ko je gledal ia prizor. Njegova muka je bila tem večja, ker dozdaj sploh ni slutil, kako prijazna in angeljsko-do-bra zna biti gospodična napram človeku, ki ga je resnično ljubila. Odkod naj bi to vedel? Ali ni bilo isto dekle ž njim vedno tako muhasto? ali mu ni odgovarjala na vsako njegovo vselej prijazno besedo z de-setorico brezpomembnih ali celo neprijaznih besed? Nesrečni Jacek je postal trdno prepričan, da panna Sieninjska ljubi Ciprianoviča. S kakšnim veseljem bi Ciprianoviču odvzel njegovo rano, še več — kako rad bi prelil vso svojo kri, do zadnje kapljice, da bi ga vsaj enkrat v življenju tako nagovorila in tako pogledala! Občutil je nepremagljivo neskončno potrtost in iz oči so mu privreli potoki solza. Če take solze ne najdejo izhoda in se človeku ne izlijejo po licih, mu zalijejo srce, napolnijo vso njegovo dušo. Jacek je občutil, da mu solze stiskajo vrat. In mimo vsega je prišlo kakor nalašč — še to, da se mu panna Sieninjska s svojim bledim obrazkom in bujnimi, od razburjenja nekoliko razmršenimi plavimi lasmi ni zdela še nikdar lako lepa, kakor v tem trenutku. »Pravi angel je!« je mislil v svoji potrtosti, »a ni za te! Lepa je, a dobi jo drugi! Kako rad bi pokleknil prćdnjo ter ji odkril svojo ljubezen in svoje muke, a čutil je, da po vsem, kar se je bilo zgodilo, tega nikakor ne sme storiti. Da se ni spametoval in obvladal svojo mučno zmedenost, bi mu bila ušla kaka nepotrebna beseda, radi katere bi v njenih očeh lahko vse izgubil. 111=111= 111=111= >t C K B e » 5. S- «> c » sr — N r fŠ O C P'F сл to Џ P < fe J O tO ta S ч 5 > B * P« ? ^ a - 4 u N O- СИ 2 ta ' 5" -e 9 w o > S c K S £ g tO B o s r- ta ta O 3> I S- (D K cn SL S 3. o g. 3 c 2. o g' on B §• V I 2 i* џ s e © to g e- s * (O C F M. 0q -• c S', f^ g S < c S F v: 111=111= =111=111 Za Jugoslovaaeko tiskarno t Llubliaoii Karel Ceč, I. D.- Po zraku iz Zemuna o Zapreti »Cesar si Človek želi v mladosti, tega ima v starosti v izobilju.« (Goethe.) Jaz sem si kot otrok posebno želel voziti se mnogo — z železnico. Vsaka vožnja na Gorenjsko je bila zame. praznik m kar blagroval sem sprevodnika, ki se tolikrat vozi po tej krasni progi. Preden je prišla starost, se mi je želja po vožnji z železnico izpolnila v preobilni meri. Gotovo sem presedel par mesecev svojega življenja v železniškem vozu — in posledica? Ob misli na dolgo vožnjo me kar obide bridkost. Ce mi je proga neznana ali pa če je vožnja zanimiva, se že potrpi. Pravcat strah je pa zame vožnja po enolični pokrajini iz Zagreba do Zemuna. Devet do deset ur ti bijejo kolesa ob tračnice: Od štirih do ene, od štirih do ene po vagonih smo sključeni. Ko sem se letos o binkoštih zopet vozil v Belgrad na profesorski kongres, se mi je pa zasvetila lučca rešitve: že med vožnjo sem izvedel, da se vračam lahko iz Zemuna v Zagreb z aeroplanom! Vsi stroški znašajo za državnega uradnika 300 Din (sicer 600 Din) _ in v dobrih dveh urah je vožnja končana! In takoj je bilo načelno sklenjeno: železnica, ob povratku me ne vidiš več! Saj spada danes tako rekoč že k splošni izobrazbi, da poznaš iz lastnega izkustva najmodernejše prometuo sredstvo! Pomislekov glede varnosti nisem imel: od 15. februarja 1928 že vozi aeroplan vsak dan iz Zagreba v Zemun in nazaj, pa se ni nikdar čulo o najmanjši nezgodi. Tudi sicer se redko bere, da bi se bilo kje drugod na svetu kaj pripetilo potniškemu letalu. Vojaški aeroplan — to je nekaj drugega. V zraku izvajajo razne vaje, deloma se tudi piloti še vežbajo. Potniški aeroplan je pa bog-ve kolikokrat preizkušen, vodijo ga v našem primeru na tri dni se menjaje trije prvovrstni piloti, katerih imena so znana tudi izven mej naše države, in letalo plove samo po natančno določeni črti, ki jo je skušnja pokazala kot najprimernejšo zračno zvezo med dvema prestolnicama naše države. Da se družba za zračni promet zaveda, da je potovanje z njenimi letali varno, dokazuje tudi dejstvo, da zavaruje družba sama vsakega potnika za 80.000 Din. S tem, da kupiš vozovnico, ki se seveda glasi na tvoje ime, si že zavarovan za omenjeno vsoto. To pomeni, da smatra družba nezgodo tako rekoč za izključeno. , , _ .. j Odločen, da se bom vračal naslednji dan proti domu z aeroplanom, sem prebiral v ponedeljek zvečer v kavarni v »Petrogradu« binkoštnega »Slovenca«. Na mah sem se obrnil stran in sem poskusil, če bi mogel to, kar sem bil samo površno, mimogrede pravkar bral, — zopet pozabiti. Bila je to notica (št. 121, str. 2): »Letalo se je ponesrečilo.« Pilot in dva potnika mrtva! O ti nesrečni »Slovenec«! Take stvari mi pripoveduj kadar hočeš, samo do jutri popoldne ob šestih ne maram o tem ničesar slišati! Sicer pa: če bi bil sedajle bral o železniški nezgodi — ali bi radi tega šel nazaj v Ljubljano peš? Pa saj se tudi pešcu lahko kaj pripeti: avto ga povozi, kolesar ga podere. Se v sobi si lahko zlomiš roko ali nogo! Glede namenjenega po-vratka z letalom velja torej tudi zanaprej: Mi pa ostanemo kakor smo b'li! Prav nič si nisem pomišljal, da bi jo ne bil v torek zjutraj' (29. maja) s prvo potjo v mestu krenil naravnost k »Putniku« in si naročil prostor v aeroplanu za popoldansko vožnjo iz Zemuna v Zagreb. Dobil sem potrebne informacije: približno ob dveh bo čav kal v pristanišču v Zemunu avto družbe za zračni promet, s katerim se bomo peljali potniki — kolikor nas pač bo — na letališče, kakor nas bo tudi v Zagrebu odpeljal druž-bin avto z letališča na Jelačičev trg. Vse to je že plačano s 300 Din. Do 15 kg prtljage smem tudi vzeti s seboj brez doplačila. Izredno ljubeznivo sprejmejo na letališču v Zemunu potnika. Saj je danes vsak potnik z zrakoplovom tako rekoč pionir, ki utira med občinstvom pot zračnemu prometu. Vaše stvari vam spravijo v aeroplan, ki čaka pripravljen, vaše ime zapišejo v »zlato knjigo« in nato počakate še par minut, da udari ura tri. Propeler že deluje. Boga mi, to gre kakor bi sam vrag vrtel! Kar veter nastaja okrog njega in deževne kaplje — baš se je vlil na zemljo kratek »pljusak« — beže prestrašene od divjega kroga. Ogledujem si svoje bivališče za naslednji dobri dve uri. Aeroplan sistema Potez. Jaz bi seveda tega ne vedel — odkod neki? — če bi ne bilo na njem napisano: Potez 29, 2. S E D F. Kaj je S E D F? Sklepal sem, da je to njegovo ime. Kajti na njegovem bratu, ki mu je bil na las sličen — vsaj kolikor so mogle moje laiške oči to presoditi — je bilo zapisano S E B C. Sicer si pa s tem nisem belil' glave, kajti mojo pozornost je povsem zavzelo letalo samo. Zdelo se mi je kakor velika ogromna riba z dvema paroma mogočnih plavut spredaj in z repom. Glej jo, celo brke ima, kakor som! »Prosim, vstopite!« Pregledani sopotnike: pet nas je: dve dami, gospod iz Zagreba, častnik letalske stroke in moja malenkost. Tudi ljubeznivi ravnatelj zagrebške postaje za zračni promet je navzoč in se bo vozil z nami. Usedel se je kakor nekaka »supergarancija« k pilotu. In med potniki šo en pilot v uniformi — pa naj se nam kaj zgodi! In navzočnost dveh dani tudi uspešno pomaga zatreti v kali slehern pomislek. Pet sedežev je pripravljenih v oddelku za potnike. En sedež bi se bil prav lahko še postavil, za silo celo dva. Toda če ni potnikov — čemu voziti nepoirebni balast? Sicer je pa danes »obisk« kar zadovoljiv. Aeroplan je skoro popolnoma zaseden. Malo s skrbjo sem pričakoval, katero mesto si bosta v naši kabinici izbrali dami. Na obeh straneh so okna, pravilneje: stekla; čim bolj zadaj sediš, tem več vidiš. Hvala Bogu, dami sta se usedli čisto spredaj, kjer najlaže — nič ne vidita, če bi se jima tako zdelo najbolj prav. Nato sem jaz hitro zasedel zadnje mesto z najlepšim razgledom. Odhod! Nekaj časa drčimo po tleh, kar spoznaš po tresenju, tudi če ne gledaš ven — na mah pa tresenje poneha! Nisem si bil čisto na jasnem, ali bi gledal skozi okno, kako beži, kako ostaja pod mano domovina... E kaj, ali boš igral vlogo ptiča noja? Prvikrat se voziš, bogve kdaj se boš zopet, izprazni čašo do dna, pa bodi vsebina taka ali taka! Pogledam skozi okno — o, bila je čaša sladkosti! O ti preljuba Slavonija, kdo bi mislil, da si tako lepa! V trenutku, ko pogledaš prvikrat skozi okno, ti je skoro nemogoče ločiti se od okna. Kakor ogromna pisana slika leži pred teboj okolica Zemuna, Belgrad, Sava, Banovo brdo, potem pa nepregledna vrsta njiv v pomladnem zelenju. Tam se pase Čeda govedi, tam čeda ovac — če niso menda prašiči? Ne ločiš jih več. Zdi se ti, da so ovce pri jaslicah: tako majhne, skupaj stisnjene, nepremične! In gozdovi — kako ste lepi z višave! Ravni trakovi se vlečejo tu in tam skozi nje: to so »preseke« (meje). Letalo se še dviga. To spoznaš po tem, da so hiše od minute do minute bolj hišice, pa tudi po tem, da se letalo včasih v rahlem znaku, dvigne in zraven nekoliko zaziblje. Vendar dospeš v višino okroglo 1000 m nad ravnino — tako visoko namreč vozi povprečno naš aeroplan, kakor me je bil poučil načelnik zemunske postaje — skoro ne da bi se tega zavedal. Sedaj smo že dosegli potrebno višino in odslej bomo pluli v ravni črti. Letalo leti tako mirno, da lahko na svojem sedežu pišem skoro kakor pri pisalni mizi. Prešerno veselje me obhaja in različni smešni domisleki mi rojijo po glavi. Saj smo sedaj kakor prerok Jona v ribjem trebuhu! O, da bi le vožnja trajala kar naprej do Ljubljane! Ob šestih zvečer bi bil doma! Gospod iz Zagreba bere časopis, častnik tudi. Seveda, častnik je v zraku kakor doma, tudi gospod iz Zagreba se vozi danes menda četrtič. Meni se pa zdi vsak trenutek izgubljen, ko ne gledam skozi okno. Slavonske vasice, kakor otoki ste sredi morja njiv! Kakor z ravnilom potegnjene so vaše ulice. Kako prijetno se loči snežna barva zidovja od zelenih vrtov! Potem pa zopet njive, njive, njive... Nismo še pol ure v zraku, pa že leži pod nami Ruma, čez kakih sedem minut pa Miiro-vica. Sicer pa vidiš vsako mesto že davno prej, preden prideš do njega — kako ne, saj horincontu skoro ni meja! Pojma nimaš o teh mestih, če se voziš mimo njih po železnici. Z višave pa pregledaš tloris, cerkve, hiše, ceste, vrtove, da ti bolje slike hoja po mestu ne more ustvariti. Tamlo je pokopališče. Kar stran pogledati! To danes ni zame! Tudi ni prav nič aktualno! En občutek s te vožnje mi bo posebno trajno ostal v spominu: občudovanje moči človeškega duha, ki je ustvarila zrakoplov. So-phokles, prav imaš! Mnogo je silnega, a nobeno bitje ni silnejše od človeka! Strmel si nad drznostjo tistega, Horac, ki je prvi plul preko morja: lili robur et aes triplex circa pectus erat, qui fragilem truci connnisit pelago ratem primus... (Srce iz hrastovine, da, trikrat železno srce je moral imeti tisti, ki je prvi izročil borni čoln divjemu morju...) Horac, kakšno srce je moral imeti šele tisti, oziroma so 1110-, rali imeti tisti, ki so se prvi z bornimi letali dvignili za stotine metrov v zrak? To srce je bilo pa desetkrat in tridesetkrat iz železa! Tudi o zrakoplovstvu si govoril, poznavalec vse kulture starega veka: Expertus vacuum Daedalus aera pennis non homini datis. M. Denis: Sir Herbert Strong, znan londonski odvetnik, je vstopil v svojo pisarno. Odprl je nastežaj okna in nekoliko trenutkov občudoval majniško solnce, ki je poplavilo vso ulico. Potem se je vsedel k mizi, kjer ga je že čakala jutranja pošta. Sir Strong je bil blizu petdesetih let. A njegov svež obraz ni imel nobene gube in je izgledal dokaj mlajše. Ohranil je zdrava, cvetoča lica, kakor je to sojeno srečnim ljudem, ljubimcem usode, ki se jim ni treba razburjati radi sedanjosti ali bodočnosti. Tekom zadnjih desetih let je postal sir Strong najuglednejši londonski odvetnik. Nastopal je pri najbolj kričečih pravdah, večkrat je dosegel popolnoma nepričakovano oprostitev in si hitro ustvaril veliko premoženje. Njegov glas je segal vedno bolj daleč, bil je časten gost v odličnih hišah britanske prestolice. Njegova »Zgo-dovitia odvetništva« je bila prevedena v tuje jezike, in kraljevska Akademija znanosti ga je celo hotela imenovati za svojega člana. Obenem je slovel kot poštenjak. Njegova preteklost je bila brezmadežna: niti v težki začetni dobi ni zagrešil nič nečastnega, kar bi mu utegnilo pozneje biti na poti. Saj je znano, da so odvetniki neizprosni v stičnih slučajih in se kmalu odkrižajo brezvestnih pustolovcev, ki nimajo nobenih pomislekov. Sir Strong je hotel odpreti neko pismo, ko je nenadno zazvonil hišnikov ielefon. Neka stranka je prosila nujno za sprejem. Odvetnik je začudeno pogledal uro: kazala jc samo pol-devetih dopoldne. Obisk je bil vsekakor pre- a tla so želja vsake gospodinje. Zato uporabljajte Ominol (Poskusil se je celo v praznini zraka Daedalus s krili, ki človeku niso dana.) Pa če je vse res, kar si modroval na svojem sabinskem posestvu, Horac — toda tu te je zgodovina korigirala: človeku so dana krila in »caeiuin ipsum petimus«! Mi danes ne prevajamo tega tako, kakor si ti mislil: »Celo nebo napadamo«, ampak tako, kakor nas uči etimologija (peto: letati, isto deblo kakor ptič!): »Mi frčimo proti nebu!« — Pogledam na uro: že štiri proč! Kako hitro je minula urica! Saj moramo biti že skoro na polovici poti. Vzamem zemljevid s stene: vsa pokrajina od Zemuna do Zagreba je na njem v obliki kakor na drugih zemlj > i vidih. Poleg tega pa vežeta Zemun in Za-! greb dve debeli črti: prva je najkrajša, j ^zračna« črta, druga pa kaže pot, po kateri ! gre naš aeroplan in ki se z zračno razdaljo ; ne krije povsem. Zakaj ne? Tudi po zraku niso vsa pota enako dobra. Med onimi hribi severno od Broda so vetrovi, zato se jim letalo ogne s tem, da leti prav nad Brodom in od tu nekako speredno z železniško progo proti Zagrebu. Ali smo se pa vetrovom res čisto izognili? Blizu Broda se aeroplan, ki je plul doslej tako vzorno mirno, rahlo zaziblje. Včasih se dvigne, včasih zniža. Ena dama si zakrije obraz z rokama, druga položi svojo glavo v njeno naročje. Skozi odprtino v steni se ozre na nas pilot in pokaže z roko dami, da bi bilo koristno kaj dobrega izpiti. Nasvet ni našel gluhih ušes, oziroma slepih oči — in tudi kot zdravnik se je izkazal pilot na svojem mestu. Cez nekaj časa je namreč dama, ki je sicer znaten del vožnje (tudi že prej) preživela v naročju prijateljice, že smehljaje se ozrla skozi okno. Gospod iz Zagreba je pojasnil vzrok gibanja našega letala s kratko iiesedo: »Struja!« Sicer se pa nista ne on in ne častnik za »strujo« niti malo zmenila. Ti presneta struja ti! Zibanje v zraku ni zame! Obhaja me občutek kakor pred morsko boleznijo. Želja po vožnji do Ljubljane se je pričela polagoma umikati želji po zemlji, po mamici zemlji — prav kakor sem hrepeneče gledal na istrsko obal, ko me je valjala po klopi na krovu ladje morska bolezen. Hvala Bogu! Smo že iz »struje«. Dostojanstveno plove letalo proti Zagrebu. Glej, hišice postajajo zopet hiše, drevesa rastejo — rahel sunek: letalo se je prvikrat dotaknilo zemlje, nato zopet odskočilo, se dotaknilo ponovno, ponovno — in zdrčalo po ravnih tleh; brzina pojema — evo nas na cilju! Pogledam na uro: tri četrt na šest. Presneta »struja«, za pol ure si nas zamudila! Izredno močan veter nam je moral pihati nasproti. Kajti normalno traja vožnja samo četrt ure več nego dve uri. A kljub temu klobuk ■l glave pred brzino letala: prevozili smo 370 km dolgo zračno črto, torej kakih 135 km na uro ali nad dva kilometra v minuti. Normalna brzina bi pa bila torej okroglo 165 km na uro. Poslovimo se od sopotnika častnika in od pilota ter se peljemo z avtomobilom do Je-iačičevega trga. Zdi se ti, da si se skoro z vsemi, s katerimi si prišel v stik na tej poti, nekako sprijaznil. Kot znani se poslavljamo, preden se razidemo po mestu. »Jaz mislim,« je rekel gospod iz Zagreba, »da se "bo zračni promet še neverjetno razširil. Čez deset let se bo malokdo še vozil na dolge razdalje z železnico. Minuli petek se je peljal iz Zagreba grof Kulmer prvikrat v Belgrad k seji Narodne banke. Vožnja mu je bila tako všeč, da se je še isti dan vrnil z letalom v Zagreb spat in se je nato v soboto znova peljal v Belgrad k nadaljevanju seje ter se isti dan znova vrnil v Zagreb z letalom.« Po mojem mnenju je kljub vsej sijajni varnosti in vestni skrbi pilotov vendar precej individualno, kako prija komu vožnja po zraku. Eden bo prišel iz zračnega krsta kot grof Kulmer, drugi pa približno tako kakor »baba« v srbskem pregovoru, ki je plačala groš, da so jo sprejeli v kolo, a dva, da so jo — izpustili! Dne 4. junija je določil žreb tistega srečnega naročnika »Slovenčevega«, ki je dobil prvo nagrado: vožnjo z aeroplanom v Belgrad in nazaj. Ne dvomimo o tem, da bo to drugi grof Kulmer, oziroma grofica Kulmer! ugoden. Vendar je odvetnik rekel, naj gospod vstopi. V pisarno je prišel kakih trideset let .star, visok, nemarno oblečen človek. Ovratnica mu ni bila v skladu z obleko: samo na-hitro jo je navezal, rokavice pa je sploh pozabil doma. Menda se mu je kljub zgodnji uri zelo mudilo k odvetniku. Vsedel se je takoj, ko mu je ponudil gospodar prostor, se trenutek obotavljal iu potem pričel mrzlično-naglo, razburjeno govoriti: — Moje ime je Jolm.Davemore. Jaz sem glavni blagajnik v banki Lighton. Pred šestimi meseci sem se zaljubil v plesalko Mary Rosary. Zapravila je vedno več denarja. Bil sem tako neumen, da ji nisem mogel ničesar odreči. Posegel sem rajše v blagajno mojega delodajavca, ki mi brezpogojno zaupa. Poneveril sem deset tisoč funtov šterlingov. Danes zvečer moram predložiti obračun za pol leta. Ninmm poguma gospodarju naravnost priznati, kako sem zlorabil njegovo zaupanje. Rajše grem od vas naravnost na policijo. Oglasil sem se poprej tu, samo za to, da bi vas naprosil, da prevzamete mojo zaščito. Ostalo mi je samo pet sto funtov denarja. Tukaj so. Dovolite, da vam jih ponudim kot honorar. Sir Strong se je zazibal v svojem ameri-knnskem naslanjaču in pazno pogledal blagajnika. Vajen je bil v trenutku pregledati tujo vest. Menda ni mislil slabo o prosilcu, ker je takoj odgovoril: — Dobro. Prevzamem vašo zadevo. Ustavil je z dvignjeno roko Davemorea, ki se je dvignil in mrmral zahvalne besede, ter je pristavil: — Prevzamem vašo zadevo samo pod pogojem, da sledite točno vsem mojim navodilom. — To se razume, sir! — Pred vsem sploh ni potrebno, da greste na policijo in v zapor. Pojdite odtod kakor navadno v vašo pisarno, zapustite urad kakor vsak dan opoldne, vzemite izvoščka in pridite zopet sem k meni. — Kako pa naj... — Poslušajte me. Rekli ste, da je blagajna v vaši oblasti. Predno zapustite banko, vzemite iz blagajne še dvajset tisoč funtov, Ali ste culi? Ponavljam vam: dvajset tisoč funtov. Prinesite ta denar meni. Vse drugo je moja skrb. Ali razumete? — Seveda, sir. A ne razumem, kako ... — Ni treba, da bi kaj razumeli. Zadostuje, če vam povejn, da je to edini pogoj, pod katerim vas lahko branim in kolikorto-likor olajšam vašo usodo. Vse drugo je moja stvar. Torej? — Dve uri pozneje bom pri vas zopet, sir. Ko je sir Strong ostal sam, je stopil pred ogledalo, se zagonetno nasmehnil in pričel potem pregledovati mirno naprej svojo pošto. Deset minut pred poldnevom je javil sluga Davemorov prihod. — Tukaj je denar, sir! S temi besedami je položil blagajnik na mizo dvajset tisoč funtov. Odvetnik je preštel bankovce, odprl predal v mizi, skrbno spravil vanj denar, zaklenil miznico in rekel zapovedujoče: — Poslušate nadaljnja navodila! Pojdite domov, pripravite si mali kovčeg z najpotneb- ■ posebnim znakom, kar kaže, da sta v službi narodne skupščine. Ker se gospodje niso odzvali niti na ta poziv poveljnika straže in dveh stražnikov, sem smatral za potrebno, da po čl. 102. poslovnika prekinem fejo. Vztrajal pa sem pri svoji odredbi, da w mora poslovnik izvršiti. Z ozirom na to se poslovnik ni kršil. (Aplavz in odobravanje pri večini.) odločno zavračam, da bi bil ob priliki predloga za izključitev narodniU poslan-eev gledal na to, ali so Srbijanci ali prečani. Oziral sem se samo na to, kateri so delali največji nered in najbolj motili skupščinsko delo. Pribičevič pravi, da je pričel peti zemljoradnik Vujič, ki da je Srbijanec. Ugotavljam, da je Vujič prečan. Želim izjaviti še sledeče: Od skupščinskega predsednika se sahteva, da spoštuje poslovnik. Dolžni so ga izpolnjevati tudi narodni poslanci. Ravno sedaj hočem ugotoviti kljub svojim pripombam, da Pribičevič, ki je imel .pravico. govoriti pet minut, ni hotel končati, marveč je govoril pol ure. To je kršitev poslovnika. Nisem se hotel poslužiti tega ukrepa, ki ga predpisuje poslovnik ravno radi tega, ker je Pribičevič naslovil kritiko name osebno, da se mi ne bi očitalo, dfe ne dopuščam, da mi dokaže, s čim se jc kršil poslovnik. Ker pa se je sta-ril predlog, da se je kršil poslovnik, vprašujem narodno skupščino, ali je mnenja, da •e je kršil poslovnik, kakor misli Pribičevič.« Ogromna večina narodne skupščine jc Pribičevičev predlog zavrnila. Proti itršitvi poslovnika sta govorila poslanca Čubrilovič in dr. Maček. Ob pol 2. se je seja prekinila. Prihodnja se vrši v pondeljek dopoldne. * * * Početje naše opozicije je prešlo v stadij, ki ga moremo označiti samo kot up°r z0P®r vse, kar ni njenega, zoper vse, kar se imenuje ▼ družbi avtoriteta, oblast, red in mir, spoštovanje zakonov in končno družba in država. Od seje izključeni poslanci so posmehoval-no izjavljali, da se umaknejo samo nasilju, da ne pripoznajo funkcije predsednika narodne skupščine, da ne pripoznajo narodne skupščine sploh. Kajti s tem, da opozicija namenoma ovira delo v odborih in skupščini, da ne dopusti razprav o izgotovljenih zakonskih osnutkih, da se ne drži dnevnega reda, da razbija, psuje in vpije, grozi ter pretepa, je naša opozicija napravila iz parlamenta tor-so življenja, ki ponižuje še tako skromen gostilniški lokal. Velja si zapomniti: Radič-Pri-bičevič ne dopustita, da bi se izvedel delovni program! Opozicija ne dopusti, da bi skupščina delala, da bi se izglasovali zakoni! Opozicija ne prtpozna pravnega reda, nobene - avtoritete izven nje. Opozicija ima en sam 'p'tilj: Priti v vlado, da bi se po svoji stari na-1 Vadi naslajala ob izrabi oblasti, da bi nasitila oblastiželjnost, da bi zopet istovetila svoje etranke in blagajne z državo! Opoziciji je vseeno, če se zapletemo v najzamotanejši položaj, če trpi država, ljudstvo, če nas svari ostali svet! Ker nima vlade, naj propade vse, ali pa naj se ji prepusti državni aparat, da se obnovi terorizem PP-režima! Opravičeno se mora vprašati vsakdo, komur je blagor države in ljudstva resnično na srcu, ali je taka opozicija sploh še parlamentarna in ali jo naša politika sploh kaj potrebuje! Ljudsko mnenje zahteva, da se napravi red in ukroti motilca miru, če ne z enim, pa z drugim sredstvom! Rad& hoče v Pariš r Belgrad, 9. jun. (Tel. >Slov.<) Danes dopoldne se je vršila seja delegatov za mednarodno konferenco v Versaillesu. Na seji je zahteval Stjepan Radič, da gre tudi on na to konferenco. Predsednik delegacije dr. Stoja-dinovič je izjavil, da se je g. Stjepan Radič prijavil prepozno in da radi tega ne more iti. Radič je nato izjavil, da ne bo šel nihče od njegove stranke, če se njemu ne dovoli. Dr. Stojadinovič pa je dejal, da poda takoj ostav-« ko na predsedniško mesto, če bi se sprejela njegova zahteva. Večina delegacije je spre-, jela Stojadinovičevo stališče. Istočasno se je vršila pod Ninčičevim predsedstvom seja članov medparlamentarne zveze. Člani te delegacije se bodo udeležili seje medparlamentarne zveze v Berlinu. Od Jugoslovanskega kluba se udeleži poslanec 1 podpredsednik kluba Anton Sušnik. Pomoč Slovenski Krajini r Belgrad, 9. junija. (Tel. >Slov.<) Ob nesreči, ki je zadela občine v okolici Murske Sobote, sta narodna poslanca IOekl in Jerič vložila nujen predlog za pomoč krajem, ki so trpeli vsled vremenskih uim. Predlog se glasi: >Toča z velikim orkanom je v 24 občinah v okraju Murska Sobota v mariborski oblasti uničila vse poljske in druge pridelke. Pri tej priliki je orkan porušil več hiš. Uničeni so vsi sadni vrtovi. Ker je prebivalstvo teh krajev zaloge lanskega leta porabilo in ker so ti kraji v normalnih letih pasivni, je gotovo, da bo nastopil glad, ako se tem krajem ne priskoči na pomoč. Zato predlagajo sledeč zakonski predlog: Kmetijski in finančni minister se pooblašča, da za 24.občin okraja Murska Sobota v mariborski oblasti, ki bo trpeli po toči in orkanu, nakažete____Dim« * * * Notranji minister dr. Anton Korošec je bil danes dopoldne sprejet od Nj. Vel. kralja .v nad eno uro trajajočo avdienco. Gre za iistoarfanje zoez v !>uaaj, 9. jun. (Tel. »Slov.«) >Neue Freie Preske« objavjja razgovor z zveznim kanclerjem dr," Seiplom o posebni misiji Avstrije, v katerem je dr. Seipel jasno izjavil: Smo na potu ustvarjanja velikih enot. Ali bo to Panevropa, srednjeevropska konstelacija ali evropslja sekcija Društva narodov, danes še nr mor.e nihče predvidevati. Obstoji pa potreba, da se Avstrija udruži v tako večjo enoto. Trenutek za tako odločitev pa še ni prišel. — Nato je dr. Seipel govoril o tesnem duševnem sorodstvu med Nemčijo in Avstrijo, izjavil pa je, da je za kako akcijo v tem pogledu še-mnogo prezgodaj. Odločno pa se nadaljuje delo za zenačenje v obeh državah. Nemške volitve radi različnosti v strankarskih razmerah tu in tam nimajo na avstrij- sko politiko nobenega vpliva. Glede avetrij-j sko-italijanskih odnošajev je dr. Seipel, podkrepljen po zadnjem Mussolinijsvem govoru, uverjen, da se bodo bistveno zboljšali, če ne bo kakega nepredvidenega dogodka. Dr. Seipel je zelo zadovoljen s srečno ureditvijo ita-lijansko-jugoslovanskega konflikta. Izjavil je, da je Avstrija poklicana in da je obenem v njenem lastnem interesu, da služi mirovni ideji v vsej Evropi. To misel bo Avstrija vedno močnejše stavljala v ospredje m tej misli hoče dr. Seipol služiti, če bo jeseni zopet e nitrat po dolgem času prišel v Ženevo. Doslej je bil rinmenoma pri delovanju v Društvu narodov rezerviran, ker Avstrija še ni bila popolnoma sv ' odna. Sedaj pa ima Avstrijo *op3t svojo svobodo in se je bo v Ženevi posluževala. Za pogodbo z Grčijo v Atene, 9. jun. (Tel. »Slov.«) O obit-u jugoslovanskega poslanika pri grškem *qna-njein ministru Mihalokopuloeu se čuje, da -o se že začela grško-jugoslovanska pogajanja za ureditev neurejenih vprašanj x namenom, da se sklene prijateljska in razsodiščna pogodba med obema državama. Grško-italijanska in grško-turška pogajanja pa so zaostala, ker glede gotovih klavzul ni prišlo do sporazuma. neoske v Ženeva, 9. junija. (Tel. »Slov.«) Na da našnji zaključni seji 50. zasedanja Sveta Društva narodov je pri razpravi o albanski pritožbi proti Grški prišlo do načelne debate o pritožbah narodnih manjšin. Poročevalec Zaleski je ugotovil, da se da odškodninsko vprašanje za razlaščene posestnike najbolje rešiti z direktnimi pogajanji, in da načelne pritožbe manjšin ne smejo voditi do vmešavanja ene države v notranje zadeve druge države. Taka vprašanja se tičejo sploh odnošajev med državo, kateri manjšina pripada in med Svetom Društva narodov, ne pa odnošajev med tema dvema državama. Na čl. 11. se sme torej sklicevati samo izjemoma. Nemški državni podtajnik Schubert je v tem oziru polemiziral proti grškemu zunanjemu ministru Politisu, ki je pred nekaterimi dnevi izjavil, da bi nastala za svetovni mir resna nevarnost, če bi se ne odstranile okolnosti, ki vladajo trenutno v tem oziru. Schubert je nastopil proti vtisu, ki se poraja iz tega, češ, da bi Svet Društva narodov potem ne imel več naloge, varovati manjšine, temveč delovati proti stremljenju, ki zahtva varstvo manjšinskih pravic. Po govoru nemškega državnega tajnika Schuberta je govoril še angleški zunanji minister Chamberlain. Ugotovil je, da odgovarja dosedanjim pogodbam o manjšinah, da more vsaka država, ki je članica Sveta Društva, stopiti pred Svet Društva narodov, dočim smejo vse druge države ravnotako, kakor manjšine same, poslati Svetu Društva narodov svoje prošnje. Čl. 11. Društva narodov naj ostane rezerviran* samo za izredne slučaje, ki res ogrožajo mednarodne odnošaje. Končno je bilo poročilo poljskega zunanjega ministra Zaleskega sprejeto. so našit? v Milan, 9. junija. (Tel. »Slov.«) Italijansko mornariško ministrstvo je prejelo službena poročila pomožne ladje »Citta di Milano«, da je včeraj ob 7 zvečer bila 20 minut v brezžični zvezi z moštvom zrakoplova »Italie«, ki je navedlo, da se nahaja na nekem mestu, 20 milj severno od rta Leigh Smith, na skrajni točki severovzhodnih Spitzbergov. Dasi je gotovo, da je ta brezžična sporočila oddal izvež-bani radio-telegrafist, je vendar »Citt& di Milano« pozvala generala Nobila, da sporoči še enkrat v svrho kontrole osebne podatke svojega radio-telegrafista Liaggija in da še enkrat sporoči geografične koordinate. Odgovora dosedaj ni bilo. Parnik >Hobby« je dobil povelje, da pluje proti označenemu kraju in da odpošlje pasje sani. Tudi rimska brezžična postaja San Paolo je celo noč pošiljala Nobilu brezžične brzojavke. Upanje, da bodo našli generala Nobila, je sedaj precej utemeljeno. Romuni že dobili posojilo v Bukarešt, 9. jun. (Tel. »Slov.«) Kakor poroča »Lupta«, sta bili romunska banka in гсиг-unska narodna banka obveščeni iz Londona, da je posojilo sklenjeno. Posojilo bo znašalo 80 milijonov dolarjev, zviša pa se lahko na 250 milijonov dolarjev. Pri posojilu bodo udeležena angleška, francoska, italijanska, ho-landska in danska narodna banka. »Adeverul« poroča iz okolice romunskega ministrskega predsednika, da je le-ta izjavil, da so težkoče z angleško narodno banko odstranjene in da je rešiti samo še nekatera tehnična vprašanja. Romunska delegacija, ki se je pogajala v Londonu, se bo vrnila že prihodnji teden. Romunski parlament bo 1. julija sklican na izredno zasedanje 10 dni, da sprejme 5 zakonskih načrtov, ki so v zvezi z inozemskim posojilom. Tftuiescu se ustavi v Belgradu v Bukarešt, 9. jun. (Tel. >Slov.«) Romunski zunanji minister Titulescu se bo šele danes po sklepu zasedanja Društva narodov v Ženevi odločil, ali bo na povratku v Bukarešt svojo pot prekinil v Belgradu. Tudi Bolgarska dobi posodilo v Sofija, 9. jun. (Tel. »Slov.«) Dasi ni oficielnih poročil, se govori, da bo Bolgarska pri pogajanjih za inozemsko posojilo mogla odstraniti težkoče, ki so se dosedaj pojavljale v prizadevanju za večje posojilo v višini 6 milijonov funtov šterlingov. Zvišanje carinskih dohodkov, ki jih zahteva reparacijska komisija, se bo izvršilo na ta način, da se dosedanji kurz 15 levov v papirju zviša pri carinskih plačilih na 18 levov, kar pomeni 20 odstotno zvišanje. Zdi se, da bo vlada v parlamentu s tem imela težkoče, ki pa jih bo morda premagala. Eventuelni dementi tega carinskega zvišanja bi imel samo ta praktični namen, da bi vlada preprečila velika naročila trgovcev, preden zvišanje stopi v veljavo. Mala antanta Je močna v Praga, 9. junija. (TeL »Slov.«) V češkoslovaškem zunanjem odboru je dr. Beneš odgovoril na vprašanje komunističnih govornikov, ki so trdih, da je Mala antanta prenehala biti močen faktor. Rekel je, da taka trditev samo predpostavlja, da bi morali biti vedno kaki konflikti, pri katerih bi se moralo pokazati, kako močna je Mala antanta. Iz češkoslovaške zun. politike pa je ravno dovolj jasno, da smo dovolj močni. O monoštrski aferi dr. Beneš zato ni govoril, ker je hotel, da govori Društvo narodov, katerega odgovor je Malo antanto popolnoma zadovoljil in ki je tudi jasen dokaz za vpliv Male antante. Glede svojih načrtov o novfh gospodarskih in političnih kombinacijah v srednji Evropi je izjavil, da ga razni časnikarski krogi od časa do časa vedno sprašujejo o kakih načrtih samo zato, da ga prisilijo do kakega demantija. Nasprotniki mu mnogokrat impu-tirajo kake načrte, in če se ti načrti ne uresničijo, pravijo, da je dr. Beneš hotel izvesti tak načrt, da pa se mu ni posrečil. To je torej zopet nov trik. Dr. Beneš je poudaril izrecno, da se češkoslovaška zun. politika v srednji Evropi opira na politični status quo. Češkoslovaška je za to, da deluje s sosednjimi državami v gospodarski skupnosti, vendar pa da hoče varovati svojo gospodarsko suverenost, torej da ni za nikako carinsko unijo, za nikako konfederacijo ali slično. Na drugi strani pa zagovarja Češkoslovaška politiko v smislu ženevske gospodarske konference, kjer je zelo jasno izrečeno, kakšna zbližanja so mogoča med državami. Na vprašanje nekega komunističnega poslanca, kako daleč gre zveza Češkoslovaške z Jugoslavijo v slučaju nastopa proti Italiji, je dr. Beneš odgovoril: Zadostuje pogledati zvezno pogodbo z Jugoslavijo, kakšne so naše obveznosti. Priznanje Rusije de iure se ne more izvršiti, dokler za to ni podana večina. Madjari dezertirajo. v Praga, 9. jun. (Tel. >Slov.<) »Češke Slovo« poroča z Dunaja, da je Madjarska v бо-pronju in v Subotišču koncentrirala mnogo vojaštva in da so rezervisti dobili povelja za zglasitev v vojnško službo. Zadnje dni pa se mnogokrat dogaja, da številni madjarski vojaki prihajajo v Avstrijo, kjer se prijavljajo k avstrijskim oblastim. Poslanik ČSR nastopil v Vatikana. v Milan, 9. jun. (Tel. »Slov.«) Novi češkoslovaški poslanik pri Vatikanu Rabinski je bil pri papežu v nastopni avdijenci in je potem obiskal tudi državnega podtajnika kardinala Gasparrija. Konr-s čsl.-jngsl. lige, Dne 10., 11. in .2. junija še bo vršil drugi kongres češkoslovaško-jugoslovanske lige pod protektoratom ministrov dr. Hodže in Trifunoviča. v Peking, 9. jun. (Tel. >Slov.<) Čete pokrajine Šanci so danes vkorakale v Peking. Olimpijada v Amsterdamu. Amsterdam, 9. junija. (Tel. »Slov.«) Na praznik so Uruguajci porazili Italijane z 3:2 (2:1), danes pa je v tolažilnem turnirju zmagala Italija nad Egiptom z 11:3 (6:2), tekma Holandska: Chile pa je kliub podaljšanju ostala neodločena z 2:2, Slovenci v Mali f i Jugoslovanski kurir na propagandnem potovanju v Istri. V dnevih silnega razburjenja med tržaškimi fašisti, ki so ga povzročila nalašč pretirana poročila o incidentih v Dalmaciji, je priobčil »Popolo di Trieste« senzacijonalno brzojavko i« Kopra pod naslovom »Aretacija jugoslovanskega kurirja na propagandnem potovanju v Istri v družbi dveh Slovencev«. Cenlurio koprske milice je ustavil na cesti blizu Kopra neki sumljivi avtomobil, v katerem so sedeli trije gospodje. S pomočjo karabinierjev, finančnih stražnikov in miličnikov so bili nepovabljeni gostje odpeljani v finančno stražnico, kjer so se morali legitimirati. Avtomobil je vodil Pertot Henrik, upravnik »Edinosti«; ta je kot lastnik avtomobila povabil na kratek Izlet g. Dragotina Široka, uradnika na jugoslovanskem konzulatu v Trstu, in njegovega svaka Ant. Grbca. Poveljnik finančne postaje je zahteval od potnikov natančnih pojasnil, po kakšnem opravilu so prišli v Istro. Ti so pojasnili, da so šli na kratek izlet in ne morda na propagando, kakor so jim fašisti očitali. V avtomobilu so fašisti našli zavojček slovenskih knjig gole leposlovne vsebine, ki ga je lastnik pozabil v avtomobilu po zadnji vožnji v Gorico. Te knjige so bile najhujši obtežitni material. Izletniki so bili pridržani v stražnici dokler ni prišel iz Trsta ukaz, da se izpustijo. Omenjeni fašistovski list je seveda incident obdal z rožicami svojega vrta izletnike je označil z »izpljuvanci« (apu-dorati) ter zaključil svoje poročilo tako-le: »Cai bi bil, da bi enkrat uehala ta izzivanja, ta sistematična špijonaža in ščuvanje, ki ga vršijo v naši hiši ljudje, ki izrabljajo svoje konzularne funkcije za to, da se vmešavajo r notranje zadeve naše dežele v službi lastne države.« Jugoslovanski konzul v Trstu g. Jurišič je poslal ravnatelju lista energičen protest, v katerem ugotavlja, da ni uradnik Širok Dragotin vršil nikake propagande, ampak da je bil na izletu e svojim svakom. Prav tako energično zavrača insinuacijo o provokacijah, sistematični špijonaži in ščuvanju. »Popolo« je dodal zloben komentar, ki gre preko že običajne vljudnosti, ki jo ima pravico zahtevati vsakdo, toliko bolj pa diplomat tuje države, in še nadalje piše o propagandnem materialu. Vse kaže, da pride kmalu čas, da bodo fašisti smatrali za propagandno brošuro tudi slovenske molitvenike. Omembe vredno je še, da so izletniki krenili na koprsko cesto, ker je manj obljudena in je eden izmed potnikov, ki se je komaj učil voziti, lažje vodil avtomobil. Aretirani Tolminci izpuščeni. Karabinerji v Tolminu so domnevali, da je bil v otroški vrtec ogenj podtaknjen. Radi tega so aretirali 17 tolminskih fantov. Na ukaz goriške kvesture so jih pe preteku dveh dni izpustil}. Davek ca davkom. Ves Krae je te dni. pokonci. Tržaška deželna uprava jo razposlala kmetom plačilne naloge za davek na vozove, ki ga morajo plačati od leta 1927. dalje tudi kmetje. Zanimivo je, da se mora davek plačati že od 1. januarja 1927 dalje. Po prejšnjih odredbah so bili kmetje po veliki večini prosti davka, ker niso vozili po deželnih cestah. Novi predpisi ne delajo nikake razlike več, tako da morajo plačati davek tudi kmetje, ki si sami s tlako vzdržujejo pota. Davek znaša od vsakega kmečkega voza 30 lir, kar predstavlja pri današnjih žalostnih gospodarskih razmerah na Krasu lep denar. Pri nalaganju davka eo se vršile velike pomote, pa kmetje se ne morejo pritožiti, ker ne znajo laščine; rekurz, ki ti ga napravi občinski tajnik, pa stane več kakor znaša davek. Družina is politika. V zadnjem času je bilo tudi na Primorskem nekaj kmetov obdarovanih, ker imajo številno družino. Po nalogu ministrskega predsednika jim je bil izplačan znesek 500 lir iz fonda, ki so ga stavili na razpolago Mussoliniju razni bankirji in industrij«. Tudi Penko Josip iz Hrastij št. 48 pri Postojni, ki ima 13 otrok, je prejel 500 lir. Ko mu je podestat izročil denar, mu je predložil v podpis pismo na Mussolinija, v katerem se Penko zahvaljuje za dobroto in izjavlja: »Mi ubogi Slovenci smo ponosni, da pripadamo za vselej k tej veliki Italiji.« Penko je seveda podpisal. r Belgrad, 9. junija. (Tel. »Slov.«) Danes ob 11 je bil v svečani avdienci sprejet novi avstrijski poslanik na našem dvoru Hermann Ploennies, ki je pri tej priliki po običajnem ceremonialu izročil svoja akre-ditivna pisma. Novosadska vremenska napoved za dne 10. junija za Slovenijo in gornjo Hrvatsko: Zmerni zapadni vetrovi. Ponekod oblačno. Toplo. Brez dežja. Dunajska vremenska napoved za |0. junij: Dosedanje vreme bo trajalo dalje. V severnih Alpah niso izključena lahka motenja. Borzna porcčšSa Dunaj. Devize: Belgrad 12.51. Kodanj 100.70, London 34.70375, Milan 37.42, Newyork 710.74, Pariz 27.94, Varšava 79 69. Valute: dolarji 709. lira 37.52, češkoslovaška' krona 21.055. Praga. Devize: Lira 178, Belgrad 59.50, Pariz 132.75, London 164.70, Newyork 33.75. Dinar: Newyork 176, Berlin 7.35, London 277.26. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 81.75, Živno 110.80, Alpine 43.20, Leykam 10, Trbovlje 60.90, Kranjska industr. 40, Slavex 13.40, Slavonija 1.491 BLAGO. Nori Sad. Pšenica bač. 347.50—350, potiska 352.50—355, juž. ban. 347.50—360. gor. ban. 345— 347.50, oves bač., slav. 265—270, mac. 222.50— 227.50, koruza bač. 287.50-292.50. bela 297.50-302.50, moka 0 g in gg 470-480, št. 2 457.50— 467.50, št. 5 440—450, št. 6 420—430, št. 7 350-360, št. 8 240—246, otrobi bač., slav. 215—228, ban. 200 —210. Promet: 17 vag. pšenice, 25 vag. koruze, 3 vag. moke, 7 vag. otrobov. Budimpešta (terminska borza), 9. junija. Tendenca brez kupčije. Pšenica okt. 80.78, 30.80, zaključek 30.78-30.80, maj 82.80, 32.88, zaklj. 32.86— I 32.88, rž okt. 26.30, 26.44, zaklj. 26.44-26.16, maj 28.22, 28.36, zaklj. 28.36—28.36, koruza julij 29.40, 29.46, zaklj. 29.40-29.42, maj 26-26.16, zaklj. 25.16-28-18. Ob vročini in prahu desinficiraj usta z ODOL-om. ODOL osvežuje in krepi. ODOL se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah in zadevnih trgovinah. Steklenica Din 22'—, velika steklenica Din 35'—, dvojna steklenica Din 65'—. nim navodilom 4 Din .Kjer ni v zalogi, naslovite naročilo na: Laboratorij »Alga«, Sušak. Za dva zavoja priložite 10 Din v znamkah. * Obleke — bluze — perilo, priporoča po zelo nizkih cenah Ign. Žargi, Ljubljana, Sv. Petra cesta. * Fotoaparate kupite najbolje pri Fr. P. Zajec, optik, Ljubljana, Stari trg 9. -k Jeklene valjčne zastore ter vsa ključavničarska dela izvršuje in se priporoča za cenjena naročila ključavničarstvo Avg. Mar-tinčič, Ljubljana, Rimska cesta 14. Več v današnjem oglasu na zadnji strani. 4958 it Na D. L. G. potovalni razstavi v Lipskem je krasno zastopana Krupp-Essen z žetvenimi stroji vseh vrst. Vrhutega je razstavil Krupp vrče za mleko, omare za led, banje za sirarje iz jekla, ki ne zarjavi, in plužne dele iz Kruppovega posebnega jekla. 4 kosilnice za vezanje, 2 stroja za žetev, 3 kosilnice, 2 motorna kosilca Rapid, 5 prakt. obračalcev za seno in 3 stroji za grabljenje za konjski pogon, tehniško na višku, dokazujejo vspo-sobljenost Kruppovega pedjetja. Vsi stroji so naj-točnejše izvršeni in iz najboljšega Kruppovega materijala, ki je neskvarljiv. Krupp kontrolira svoje stroje od kovine do izgotovljenega fabrikata, kar je pač ena prvih prednosti tc tvrdke. Krupp je danes med najboljšimi tovarnami za kosilne stroje na svetu. — Tudi na poznanjskem velesejmu so dosegli Kruppovi kosilni stroji že prav inaten uspeh; do veljave so prišle v inozemstvu sploh vse prvovrstne nemške tvrdke. Mercedes-Benz, svetovno znana avto-3nr.mka, predre povsed, kjer prebivajo pravi športniki, ki znajo ceniti dober voz. Obiskovalci Olimpijade predvsem opažaio, da ima bogata Nizozemska toliko in tako lepih Mercedes. V Sche-veningenu morete na obrežju v kratkem času našteti tucate Mercedes. Scheveningen, veleelegantno luksusno kopališče ob Severnem morju, ki je znatno solidnejše kot francoska in belgijska kopališča, kaže tudi v avtomobilstvu odlično-solidcn luksus. i— Druga tvrdka, ki jo tudi visoko cenijo v inozemstvu, je Conti, ki jo poznajo vsi lastniki avto in koles. Iznova se vedno bolj in bolj uvajajo Conti-jevi orjaški zračni obroči. Vspehi nemške industrije v inozemstvu so dokaz za dobro kakovost izdelkov. O. -Д- Senzacija v knjigovodski stroki. Industrijalci, trgovci in obrtniki se zelo živo zanimajp za razstavo tvrdke »Organizator« na velesejmu paviljon E št. 12—16, kjer se vrše dnevno predavanja o načinu najpraktičnejšega knjigovodstva sedanjosti. S pomočjo tega, vsakemu privredniku brez ozira na stroko in obseg obrata zelo priporočljivega knjigovodstva je omogočen najpodrob-nejš; statistični pregled in pa, kar je pri gospodarstvu najvažnejše, tudi vsak čas (že v eni uri) surova bilanca. Poleg knjigovodstva ima tvrdka »O r g a n i z a t o r « Ljubljana, Aleksandrova cesta štev. 7 tudi še mnogo drugih zelo praktičnih orga-nizatoričnih pripomočkov v dobro premišljenih kartotekah, s katerih pomočjo se vsakemu podjetniku omogoča hitro, brezhibno poslovanje in nudi mu največji red. Vsem trgovccm. industrijalcem in obrtnikom vseh strok, kateri želijo v svojem gospodarstvu napredovati, najtopleje priporočamo upeljavo imenovanega sistema, ne da bi se plašili pred izdatki za to napravo, ki so samo enkratni, a preprečujejo v stoterih slučajih škodo, katera nastaja običajno po sistemu starih knjigovodskih metod. V četrtek 14.I«nl|a o 1 2.-7. lil v petc!< £3. J unija t. 1. od 12.—R. v Ljubljatil v holelu „Slon" predavan a o mojem zakonito za amčenem načinu zdravlj.nla ioel anjn. Zdravniško priporočeno. Po mu om navoili u sc morejo jecljavoi sami osvoboditi tega zla. (Vep-lil v 1. 6 in 8 tednih). Zahvalo in uradno potrjena spriče\-a'a nek dan jih jeeljnvcev na razpolago. Interesente vljudno vabfin. Naj nn zamudi nobon jeclja vee a i starši Jecljajoč b otrok zglasill so pri teh predava'ijih ker so brezplačna Prevzame so najširjo ,ti:m "tvo zn uspeV Jezikovni zavod Dr. phil. Guercki & Co., llagciiburg (Sch.-L ppe). Novo z pomnoženo čisftiSn® močjo Tvornice Zlatorog so se poslužilc prilike na ljubljanskem velesejmu, da prvič pokažejo na trgu povsem nov izdelek. Kakor je razvidno iz navodila imenovane tvrdke, gre tu za na novi znanstveni podlagi izdelano domače milo imenovano Benzit-milo s pomnoženim dvojnim učinkom. Bistvenega se pri pripravi mila v teku stoletij ni ničesar spremenilo —■ saj tudi ni bilo tehtnega vzroka, kajti zadostovalo je zahtevam tedanjega čiščenja. Vse drugače pa je bilo v zadnjih desetletjih, ko so izumili parne stroje in ko se je ogromno razvila industrija. Delo pri strojih, pridobivanje in uporaba premoga, up>oraba strojnega olja, iz nebroj snovi sestavljeni dim tovaren in železniških strojev so povzročili madeže na obleki, perilu, obrazu in rokah, tako da doslej uporabno milo ni več zadostovalo oo ni bilo metod in sredstev, ki bi omogočila, da se madež, ki se je močno oprijel tkanin, obraza in rok, najprej razkroji, preden se z milom izpere. Nežnejši okus in finejše tkanine zahtevajo danes uporabo mila, pri katerem je vsako mehanično j>ranje perila popolnoma odveč in ker bi tudi tako pranje brezpogojno uničevalo perilo. Poskusili so s sredstvi za razkrajanje madežev! V prvi vrsti so bili ogljikova kislina, bencin, petrolej, eter itd. Obsežno uporabo teh sredstev doma pa je ovirala nevarnost ognja. K odločilnemu preobratu v tem vprašanju, s katerim se je jječala znanost, je prišlo šele tedaj, ko se je posrečilo ta razkrajalna sredstva stopiti v vodi, kajti šele tedaj je bilo mogoče združiti ta sredstva z milom v enotno telo. Temu na ta način pridobljenemu razkrajalnemu sredstvu se je nadelo ime benzit, na omenjeni način izdelanemu domačemu milu, ki združuje lastnosti prvovrstnega mila ter ima istočasno razkrajalne lastnosti benzita, pa ime Benzit-milo s pomnoženim učinkom. Pomen te najdbe, ki je zavarovana з tremi nemškimi in nebroj inozemskimi patenti, med katerimi je tudi jugoslovanski, se v gospodinjski ujjorabi še danes ne more dovolj preceniti. Sele sedaj se lahko z benzit-milom izperejo vsi madeži od olja, masti, smole, krvi itd. iz perila in delavskih oblačil. Benzit-mi!o ne vsebuje nikakih ostrih snovi, kakor n. pr. klor, kisik ild., tudi barva perila po njem ne obledi, kar sc zgedi pri mnogih drugih pralnih sredstvih. Vsebovani benzit le razkraja madeže. Benzit-milo je absolutno neškodljivo, niti najfinejšemu ženskemu perilu ali barvani, v kolikor sploh prenesejo vodo. Strojnikom, šoferjem, monterjem, mehanikom, rudarjem i!d. je naravnost neobhodno potrebno, da si očistijo cd olja, masti, smole itd. umazene roke. Ni si več treta s peskom raniti obraza niti roke, kajti Benzit-milo odstrani takoj brez težave celo najhujše madeže. Benzit-milo je koži absolutno neškodljivo. Uporaba Benzit-mila jc v gospodarstvu vsestranska. Uporablja se povsod, kjer je pač treba kaj očediti in to kakor navadno domače milo. Benzit-milo je gotovo triumf na polju znanosti! Prizadevanje Tvornice Zlatorog je tem bolj ceniti, ker pridejo iu v prvi vrsti v po-štev gospodarski interesi. Da sc omehča voda, ki je zlasti pri nas običajno trda, se letno porabijo velike množine mila, torej tudi velike vsote denarja ,ki sc potroši, nc da bi prinašal koristi. Za- nimivo je ugotoviti, kako malo pažnje se pri nas Eosveča omehčavanju vode. Za omehčanje vode v jubljani n. pr., ki ima 12 trdotnih stopinj, se mora porabiti na 100 litrov vode 200 g mila, samo da st veže v vodi nahajajoče se apno. Za uporabo od iste tvrdke proizvajanega omehčevalnega sredstva »T R I« se more prištediti 3 Din na 100 litrov vode. Previdno računano znaša dnevna poraba vode za pranje (perilo, kuhinjska posoda, tla, kuhinjsko orodje) 10 litrov na osebo. Ce računamo 50.000 prebivalcev, znaša že dnevni prihranek 15.000 Din, letni prihranek pa 4 do 5 milijonov Din. Pri tem še ni upoštevano da se z Benzit-milom zaradi izredno velike razkrajalne moči dosežejo še nadaljnji prihranki. Vsekakor more ta poučna propaganda tvrdke Tvornice Zlatorog izredno koristiti ne samo posamezniku temveč tudi splošnosti ter more narodnemu gospodarstvu prištediti milijone. Cenjeno občinstvo naj se prepriča o vrednosti tega kolosalnega izuma in si naj ogleda to atrakcijo na razstavnem prostoru na velesejmu. Tvornice Zlatorog predvajajo tam praktično pranje z Benzit-milom, in sicer najbolj umazanih delavskih oblek kakor tudi najfinejšega ženskega perila. Zanimivo je opažati, da se perilo, prano z Benzit-milom, ohrani mehko kot žamet in da se niti v najmanjšem obsegu ле pokvari. Prepričajte se o trpežnrstl vrvarskfh izdelkov iz prve kranjske vrvarne L]OBL]ANA, Sv. Petra cesta št. 31 In pri potlfulnlcah v Mariboru, Vatrlniika št. 20, Celje. Kralja Petra cesta št. 33 In v Kemnlku, Šutnc št. (. Velika vremenska nesreča v Stev. Kmm 16 OBČIN POPOLNOMA UNIČENIH OD TOČE^ — TUDI LJUDJE RANJENI IN HIŠE PORUŠENE. Pretekli torek je zadela strašna katastrofa del ozemlja v Slovenski krajini med občinami Gerlinci, Cankova, med Vadarci in Skakovci, nadalje med Bodonci in Nemčavci na vzhodu tja do Martjanec. Med dušečo soparo so se od avstrijske strani nenadoma prikazali temni oblaki, čulo se je zamolklo šumenje in bobnenje, nastal je strašen vihar in kmalu nato se je vsula gosta, popolnoma suha toča, mestoma debela kot jajca. Med tem strašnim šumenjem in tuljenjem so se ljudje v strahu poskrili, kamor so se mogli. Živina je postala tako nemirna, da je ponekod v hlevih strgala vezi. Ljudje so trepetali v hišah. Pri večini hiš so bile od zapadne strani takoj vse šipe pobite in celi kupi toče so naleteli v stanovanja. Strešna opeka je ali razbita ali pa streha popolnoma raztrgana in razrušena. Okrog osem hlevov in skednjev je popolnoma porušenih, ravno tako ena hiša; razkritih in poškodovanih je pa mnogo hiš. Toča jc v nekoliko minutah pokrila polje v višini nad pol metra. Nekaj nenavadnega so bili nasipi ledu po občinah ob hišah in cestah. Nekatere hiše so bile od zapadne strani od slemena pa do tal v ravni črti zasute. Se drugi dan okrog petih popoldan, ko je uradna komisija pregledala ponesrečene kraje, so našli na zapadni strani ob hišah do 40 cm visoko nasuto točo, v katero je bilo solnce že celi dan uprto. Škoda je skoro neprecenljiva. Njive in travniki so popolnoma uničeni, Rž in pšenica sta t?ko v zemljo zabiti, da ni najti nikjer niti enega klasu. Ljudje skušajo z grabljami nekoliko zdrobljene slame najti, kajti s koso nihče ne more nič opraviti. Ravno tako ;e s fižolom in koruzo. Krompir se mogoče mestoma še opomore, a povsod tudi nc. Vrtovi so popolnoma uničeni, ravno tako sadno drevje, ki je ali polomljeno in izruvano, ali pa tako okleščeno, da štrli golo rjavo polomljeno vejevje v zrak brez listja in sadja. Pogled na polja je izredno žalosten, nikjer ni nobenega življenja. Po tleh se vidijo ubiti zajci, ptiči, mačke. Tudi ljudje so bili ranjeni, ki jih je neurje slučajno dobilo na polju; med njimi sta dva celo težje ranjena in sta morala iskati zdravniško pomoč. Škodo so cenili v prvem momentu na 15 milijonov, a je v resnici mnogo večja. Ljudje ponekod, kjer nimajo več suhe krme, ne morejo nič živini dati. Zmlačene pšenične ali ržene slame živina za zdaj še ne mara jesti, trava po travnikih je pa popolnoma uničena in v zemljo zabita. Jako žalosten je pogled tudi na vinograde. Ti so popolnoma uničeni in se bodo težko še kdaj opomogli. Ljudstvo samo je obupano. Že do sedaj je po nekaterih krajih vladalo silno pomanjkanje, zdaj je pa vsa letošnja žetev, sadje in zelenjava uničena. Potrebna je nujna pomoč od strani države ali od koder koli, ker ljudstvo mora živeti, je pa popolnoma brez vseh sredstev. NOČNA SLUŽBA LEKARN. Dnevna in nočna služba: Bohinjec na Rimski cesti in Levstck na Resljevi cesti. — Jutri nočno: Piccoli na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu. » © Motociklistična dirka. Rezultate mo-tociklistične dirke bo naznanjala posebna priprava na dirkališču. Razven tega se bodo po vsaki točki razglašali z megafonom. Med dirkači naše domovine bo vzbujal med drugimi največ zanimanja Zagrebčan Anton Štrban, ki je lansko leto odnesel pri dunajskih dirkališnih tekmah prvo nagrado. Avt->busi bodo vozili na dirkališče od pol 14. naprej z Marijinega trga. Cena enkratne vožnje 5 Din. Osebni vlak bo ojačen, Motociklisti se opominjajo, da se 'udeleže propagandne vožnje. Zbirališče ob pol 11 na igrišču Ilirija. O V Trnovem priredi danes Orlovski odsek Krakovo - Trnovo javno telovadbo. Ze- lo zanimiv spored bo gotovo nudil vsakomur največ užitka. Po telovadbi prosta zabava. Pričetek je točno ob pol 4. Pol ure pred pri-četkom je koncert železničarske godbe »Sloga«. O Tombola na Gradu danes ob dveh popoldne. O Velika je Ljubljana — to sodimo že lahko po znatnem številu učiteljstva, ki je bilo zbrano včeraj na okrajni učiteljski konferenci za mesto. 190 moških in ženskih moči je samo na ljubljanskih osnovnih šolah. H konferenci je bilo povabljeno tudi učiteljstvo meščanskih šol ter ženskega in moškega učiteljišča. Iz poročila nadzornika Rapela par misli: Da manjka v Ljubljani poslopij za meščanske šole, je znana stvar. Pravijo, da se bo ta nedostatek kmalu odpravil. — Vzajemno s principom delovne šole se je podčrtavala važnost centralnega vrta, ki naj izpopolnjuje teoretično učenje in znanje ter vzbuja ljubezen do prirode. Centralni vrt ljubljanskih šol potrebuje še mnogo opreme. — Uspehi na osnovnih šolah so dobri; učiteljstvo pohvaljeno. Nasproti tož- bam, da osnovne šole ne pošiljajo dovolj sposobnega naraščaja na meščanske in srednje šole, je nadzornik ugotavljal, da se na osnovnih šolah danes manj mehanizira, pač pa se mladina bolj vadi misliti. Utira se pot praktičnemu znanju. Tudi srednja šola naj bi se bolj oprijemala modernih učnih metod. Predvsem pa je treba iskati vzroka za nepovoljne uspehe v sedanji socijalni in stanovanjski mizeriji. Sprejet je bil predlog, ki se pošlje ministru prosvete, naj se vbodoče dovoli s; . e-jem v srednje in meščanske šole samo takim učencem, ki so dovršili peti razred osn. šole, ali pa so dobili v 4. razredu prav dobro spričevalo. Ako bi imel učenec, ki je sicer izdelal 4. osn. razred, označbo, da ni sposoben za srednjo ali za mešč. šolo, bi ga ne smeli sprejeti na te šole. Glede discipline je dal nadzornik nekaj primernih navodil. (Znano pa je, da jc vzorna šolska disciplina uspeh in-dividuelnosti učiteljeve in se iz knjig in predavanj ne da priučiti. Disciplina ni le plod do-brotljivosti in ljubezni učiteljeve, marveč tudi resnosti in zlasti doslednosti v napovedih, obljubah, discipliniranju itd.) Na dnevnem redu jc bilo tudi strokovno predavanje nadzorni-kovo o »stvarnem pouku v osnovni šoli v zmislu modernih zahtev po produktivnem delu.« — V kinodvoru je pa ob skioptičnih slikah razjasnjeval vzgojno metodo skavtizma strokovni učitelj Pavel Kunaver. O Razstava ricb in rečnih del na liceju. Kakor vsako leto, tako je tudi letos priredila mestna ženska realna gimnazija v Ljubljani lično razstavico. Gojenkc nižje gimnazije so pokazaie pod vodstvom g. prof. Podre-karja in g. prof. Stanovnikove izredno marljivost. V ljubko opremljeni dvorani so nam posebno ugajale zavijačke, da omenimo poleg drugih izbornih gojenki Slano in Omrze-lovo, ter risbe po naravi Žnidaršičeve. Razstava je v vsakem oziru zanimiva in uspela, zato priporočamo, da si jo takoj ogledajo, ker bo odprta le še danes do šestih. O Na predlog miuictrstva prc3vete je odobril ministrski svet sledeči podpori: Zvezi slov. pevskih društev v Ljubljani Din 3000 in Književno umetniškemu društvu Pcn-klub v Ljubljani Din 2000. O Ljubljanski tatovi koles izsledeni. V četrtek je policija izsledila kolesarskega tatu Aleksandra Franka iz Vodmata ter ga aretirala. Na podlagi nadaljne preiskave so ugotovili, da Frank ni sam kradel koles, marveč v družbi že dobro izvežbanega tatu Jakoba Risa, doma iz Cerknice na Notranjskem, katera pa je bil žc koncem preteklega meseca zasačen pri tatvini kolesa in oddan sodišču. Pri tem poslu jc tudi pomagala sestra Risa, ki je baje dobro razumela ta posel in vedela za prostore, kjer kolesarji običajno puščajo svoja kolesa. Najboljše uspehe so imeli v Šiški. Policijski agent Močan je bil poslan v Ribnico na Dolenjskem, od koder je pripeljal tri ukradena kolesa, ki jih je prevažal tjakaj aretirani Frank in jih prodal. Gotovo je, da ima ta družba še več tatvin koles na vesti, zato se policija trudi, da pojasni tudi nadaljne tatvine in izsledi kolesa. Ris je šele pred kratkim prišel iz zaporov deželnega sodišča v Ljubljani, kjer je prestal daljšo kazen radi vlomov in tatvine koles. Že takoj prvi dan po odpustu iz zaporov je v Ljubljani izvršil neko tatvino, nato pa izginil kot kafra. Ris ima prepovedan povratek v Ljubljano, njegova sestra je pa policijskim organom tudi posebno izza prejšnjih let dobro znana. — Najbrž bo policija tej družbi preskrbela še kakega tovariša, ki bo soodgovarjal za grehe cele kolesarske družbe. Dokler se nc pojavi nova konkurenca, bodo kolesa ljubljanskih kolesarjev morda manj v nevarnosti. O Policijska kronika. V noči na soboto je bila policijska kronika precej obširna. Varnostni stražniki so izvršili 10 aretacij in prijavili 10 oseb radi raznih deliktov ter 24 oseb radi prestopkov cestno polic. reda. Pri neki stranki se je pojavil tuj gluhonem berač, ki je radi premajhnega daru grozil s požigom. — Z velesejma se je v jutranjih urah vračalo več vinskih bratcev, ki so bili tako vzhičeni, da so na Gosposvetski cesti začeli peti. To pa službujočemu stražniku ni bilo všeč in jih jc pozival k miru. Ker pa lepa beseda ni našla svojega mesta, jc družbo odvedel na policijo in jo vtaknil na hladno. J&i / / ajje novega 1. julij - orlovski dan Slovenski Orli se zbero 1. julija v Ljubljani. Dopoldne bomo opazovali Orle v svečanem sprevodu, popoldne pa na Stadionu pri telovadnem nastopu. Orli so postali v zad njem času najvažnejši činitelj v verskem in kulturnem probujanju in v telesni vzgoji našega ljudstva. Na prvem mestu so po svojem verskonravnem udejstvovanju, po svojem prosvetnem delu, po svoji dobri telovadni izurjenosti. Prosvetno in verskokulturno delo Or-lovstva zna ceniti vsak globlji opazovalec razmer našega ljudstva. S svojo telovadno izurjenostjo so pa že večkrat proslavili slovensko ime tudi izven mej naše države. Izkažimo Orlovslvu s svojo udeležbo naše priznanje in zahvalo za požrtvovalno delo, ki ga vrši med ljudstvom. Prijatelji Orlovstva, 1. julija v Ljubljano. KOLEDAR. Nedelja, 10. junija. Margareta, Bogomil, Mavrin, Getulij. — Solnce vzide ob 4.15, in zaide ob 7.44. Ponedeljek, 11. junija. Barnaba, Marcijan. Lunina sprememba: Zadnji krajec ob 6.51 zj. ZGODOVINSKI DNEVI. 10. junija: 1909 je umrl ameriški pisatelj Edvvard Everett Ilalle. — 1912 je umrl v Ljubljani slovenski pisatelj Anton Aškerc. — 1909 se je v Jakopičevem paviljonu otvorila prva slovenska umetniška razstava. — 1580 je umrl portugalski pisatelj Luis de Gamoens. — 1819 se je rodil slikar Gustave Courbet. — 1836 je umrl francoski fizik Andre Marie Ampere. — 1881 se je pričela graditi cerkev Srca Jezusovega. _ n. junija: 1844 je umrl pisatelj Urban Jarnik. — 1776 se je rodil angleški slikar John Constable. — 1847 je umrl potovalec John Franklin na ekspediciji na severni tečaj. — 1859 je umrl avstrijski državnik Mctternich-Winneburg. — 1864 se je rodil komponist Ri-chard Strauss. — 1903 je bil Peter Karadjor-djević proglašen za kralja. — 1901 sta bila pred mariborsko poroto obsojena na smrt zakonska Bratuš, češ, da sta zaklala in pojedla svojo hčer. Bila sta pomiloščena. Čez dve leti se je izkazalo, da hči še živi. — 1907 je sklenil ljubljanski občinski svet uvesti samosloven- ske napise. si. * •k Tabor na Limbarski gori. Kot druga feta bo tudi letos na Limbarski gori običajni tabor SLS na prostem v nedeljo, dne 17. junija. Zborovanje se začne ob 11 dopoldne. Govore poslanci SLS. k Cerkveno odlikovanje. Za škofijskega duhovnega svetnika je bil imenovan Fran A v s e c , župnik v Lescah. Zamazane roke, kuhinjsko posodo, kopalne banje, kovine, sploh vse t RBnofln je najboljši in najcenejši! Agfa-fotografski apsrati so razstavljeni na velesejmu, paviljon E 18-20 Foto-matfrijal >; Janko Pogačnik. Ljubljana Tavčarjeva ulica 4 kr Gg. duhovnikom! Občni zbor »Zveze vseh duh. Vzajemnosti« v naši državi bo v sredo, 13. junija t. 1. ob 10. dop. v dvorani »Doma duhovnih vaj« pri oo. jezuitih v Ljubljani. Duhovniki uljudno vabljeni! k Želoznica Brežice—Rogatec—Ptuj. Na Telovo, dne 7. jun. 1928 se je vršila pri Sv. Petru pod Sv. Gorami širša anketa glede zgraditve žel. proge in zveze Brežice—Rogatec— Ptuj. Anketo je sklical okrajni zastop Brežice. Udeležilo se je tega sestanka okrog 80 zastopnikov prizadetih občin in okrajnih za-stopov. Uradoma so bili zastopani okrajni glavarstvi Brežice in Šmarje, ljubljanski in mariborski oblastni odbor in železniško ravnateljstvo. Prisotni so bili tudi oblastna poslanca J. Tratnik in M. Kranjc in narodni poslanec dr. Gosar. Vsi govorniki so enodušno povdarjali veliko važnost nameravane proge, ker bi se s tem dosedaj mrtvo prirodno bogastvo na lesu in premogu začelo racijonaluo ekspioatirati, dosedanje vinogradništvo in kmetijstvo sploh pa bi se dvignilo. Stvarno zelo utemeljen govor narodnega poslanca dr. Gosarja je napravil na vse zborovalce najboljši vtis. Dal je praktična navodila za delo pripravljalnega odbora in obljubil pomoč delegacije SLS v Belgradu. Izvoljeni pripravljalni odnor Je sklenil takoj z nabiranjem denarnih sredstev poskrbeti za solidno podlago predvsem za propagandno delo, kajti načrti za to progo so že izgotovljeni iz dobe pred vojno. Upati smemo, da se bo ta načrt v doglednem času uresničil. k Francoski konzulat v Ljubljani posluje od ponedeljka dalje v Beethovnovi ulici št. 4, tretje nadstropje. * Romanje na Sv. Višarje. Podpisana zveza ponovno opozarja, da se vrši romanje dne 4. avgusta t. 1. Prijave sprejema prosvefc-. na zveza (Miklošičeva cesta 5) do 1. julija. Vizum in vožnja po Italiji stane 40 Din. Hitite s priglasi in ne zamudite ugodne prilike. — Slov. kršč. ženska zveza. k Železniški invalidi bodo svoje rente prejemali od direkcije državnih železuic, oddelek Oblastna uprava humanitarnih fondov v Zagrebu. Vsi tozadevni dopisi, reklamacije in prememba stanovanj se morajo torej pošiljati na gornji naslov. — Društvo železniških upo-krjfncev. k Radovljiško in jeseniško okolico opozarjamo na današnji koncert, ki ga priredijo Tržičani na Breznici v društvenem domu. Zbor tržiškega prosvetnega društva je znan žc po številnih dosedanjih lepih nastopih in bo pač tudi na Breznici pokazal, da napreduje. Začetek koncerta je ob treh popoldne. Koncert se vrši ob vsakem vremenu. k Nesreča na Limbarski gori. Pri pokrivanju strehe sc je na Limbarski gori smrtno ponesrečil g. Lovrenc Rogelj, posestnik na Pristavi pod Limbarsko goro Po dokončanem delu, ko je hotel na robu strehe še nekaj popraviti, je padel v globino 12 m in bil na mestu mrtev. Pokojni je bil kljub visoki sta" rosti 84 let še izredno močan, zdrav in po celi okolici znan kot vesten in priden strokovnjak za razna kmetsko obrtna dela. Odlikoval se je celo življenje po odločno kršč. prepričanju, bil je 47 let ključar cerkve na Limbarski gori in star naročnik »Domoljuba«. k V našem prevodnem slovstvu pozabljamo omenjati slovito povest Merimee-Pro-sper: Colomba, ki jo je prevzela v razprodajo Nova založba v Ljubljani in jo toplo priporočamo. k Poročil se je 6. t. m. v Dravogradu g. Matija Toplišek, poduradnik fin. kontr., z gospodično Ljudmilo Gorše, hčerko vpok. podpregl. fin. kontrole. k Dr. Ivan Pregljevi Izbrani spisi, katerih prvi zvezek je pred kratkem izšel v krasni opremi, so brez dvoma najvažnejša publikacija na letošnjem knjižnem trgu. Prvi zvezek obsega roman »Štefan Golja in njegovi« in »Tolminske novele«. Cena 45 Din, ozir. 60 Din za elegantno v platno vezan izvod je zelo nizka. k Naročnikom »Mentorja«, Te dni: smo razposlali zadnjo, t. j. 9.-10. štev. »Mentorja«. Mnogi naročniki reklamirajo zdaj 8. štev., češ, da je niso prejeli. Vsem tem pojasnjujemo, da je 8. štev. izšla skupno z 7. ter se to iz štev. tudi vidi na prvi notranji tekstni strani, medtem, ko je na ovitku pomotoma izostala štev. 7.-8. in stoji samo 7. Toliko v vednost, — Uprava. ■k Razpisana je pogodbena pošta v Ne-delišču IV.-3. Jamčnina 600 Din. Letni prejemki: redna plača 4200 Din, doklada 2100 Din, za prenašanje pošte 1800 Din. Prošnje s prilogami je treba poslati na poštno ravnateljstvo v Ljubljani do 15. junija 1928. Med prilogami mora biti tudi potrdilo županstva, da ima prosilec zagotovljene prostore, kakor se glasi čl. 16 pravilnika o pogodbenih poštah. kc Pristojbina za vrnjene liste in časopise. Poštni minister je z odlokom štev. 18.105 z dne 1. maja t. 1. odredil: Kadar vračajo poverjeniki in pooblaščeni prodajalci upravni-štvom neprodane izvode časopisov in časnikov, na katerih ni naslovnih listov, plačajo ludi pristojbino po 2 pari za vsak izvod do teže 100 gramov. Če so izvodi težji kot 100 gramov, znaša pristojbina za vsakih nadaljnih 100 gramov ali del te teže zopet po 2 pari. Najmanjša pristojbina takih pošiljk je 50 par, največja teža je dovoljena do 10 kg. Pristojbina za vrnjene časopise iu liste se zaračunava v frankovnih znamkah, ki jih je treba nalepiti na pošiljko. k Naročeni telefonski pogovori z Avstrijo v času močnega telefonskega prometa. Po odloku ministrstva štev. 15.944 z dne 9. maja t. L ge naročeni telefonski pogovori med našo <4waljeviho in Avstrijo v času močnega telefonskega prometa, to je med 8 in, 21, khko vršijo -tudi ob nedeljah in praznikih. Naročnik takih P'govorov se mora vsak mesec naprej odločiti, ali bo prihodnji mesec govoril tudi ob nedeljah in praznikih ali nič. Če govori naročnik samo ob delavnikih, se računi mesečna naročnina za take pogovore samo za 25 dni, če govori tudi ob nedeljah in prazn kili, pa za 30 dni. Na ta način so tudi računa, če se pristojbine vrnejo. Fledlerfevo patentirano sredstvo za pospeševanje rasti las 99 GAMMA ii je obenem najboljše sredstvo proti izpadanju las, perhajem in krhkosti las. Daje življenjsko zmožnost lasnim koreninicam in odgajn puhaste lase v mofne. Vporaba je enostavna ter se že po prvem poskusu pokaže kot zelo potrebna. Zdravniško preizkušena in priporočena. Dobiva se v vsaki lekarni in drogeriji. Ako je tam ne dobite, obrnite se na edino Glavno zastopstvo za SHS: Drogerljo „NADA" Kolar I Gnbrlč, Subotlca Telefon št. 637 Cena iz Subotice: 4t 1 Din 65'—, '/2 1 Din 85'— nejšimi stvarmi in pojdite v nmli hotel Barri-more na obali. Tukaj imate točen naslov. Vze-Ihite si tam sobo, in pričakujte, dokler vas ne pokličem po telefonu. Zdaj imamo dvajset minut čez poldne. Ob štirih morate biti točno na določenem kraju. Zdaj pojdite in si nikar ne belite las: vse je v redu! Ob štirih se je pri odvetniku oglasil jako razburjen bančnik Lighton: povabljen je bil po telefonu, naj pride takoj v nujni zadevi. Lighton je bil bogat oderuh, in njegove kupčije so bile prej dobičkanosne kakor poštene. Užival je pokroviteljstvo nekega ministra, kateremu je pomagal do bogastva, a venomer se je bal, da naleti na kako razkrinkanje in polom. — Imam za vas žalibog neprijetno novico, mister Lighton, — je rekel odvetnik med tem ko je pouudil bančniku stol. — Vaš glavni blagajnik John Davemore ne pride danes v urad. Ne bo ga tudi jutri in pojutrišnjem. Kratkomalo, zapustil je službo. Pobegnil je s tridesetimi tisoči funtov. Ukradel vam jih je, ker ga je zapeljala neka razsipna plesalka. — Kaj pravite? — Golo resnico. Prosim samo, da me pustite govoriti do konca. Vaš blagajnik vam je torej ukradel trideset tisoč. Na srečo pa še ni utegnil zapravili vsega denarja. Deset tisoč mu je še ostalo- Ta znesek lahko dobite nazaj — to jo odvisno od vas. Premislite, prosim, zadevo: Davemore drvi zdaj z brzo-vlakom proti državni meji, tostran katere postane za vas nedosegljiv, če ga zatožite pod temi pogoji, izgubite vse in ne dobite nazaj niti novčiča od izgubljenega zneska. Če pa mi podpišete namesto tega potrdilo, katero sem spisal, vam jamčim, da takoj dobite deset tisoč fimtov nazaj. Zanašam se namreč na Davemorea in vam denar vnaprej izplačam iz lastnega žepa. Tukaj je ta papir. Prečitajte, prosim. Lighton je pričel čitati ponujeno polo. Sir Strong je medtem odprl miznico, dobil odtod bankovce in jih preštel. Lighton je dvignil glavo, zopet preletel ravno prečitan papir, nežno pogledal funte, vzel i/, žepa zlato nalivno pero in podpisal polo. Potem je sprejel ponujeni denar in odšel, ne da bi zinil besedo. Čim je čul odvetnik ropotanje bančni-kovega avtomobila, je pograbil telefonsko slu-šalo in poklical hotel Barriinore. — Hallo! Ali ste vi, Davemore? Imam za vas dobre novice. Pridite takoj. Davemore je prestopil prag odvetnikove pisarne in prejel po bančniku podpisano polo. Začuden je prečital: — Spričevalo. Jaz, bančni ravnatelj Lighton, potrjujem, da je bil g. John Davemore tri leta zaposlen v moji banki kot glavni blagajnik. Bil je vedno jako vesten, priden in pošten. Zapušča službo, popolnoma izplačan na lastno željo. Globoko obžalujem, da sem izgubil zanesljivega nastavljenca in potrjujem, da je izročil blagajno ter vse knjige v popolnem redu tako, da nima moj zavod napram njemu nobenih terjatev. Ko je Davemore začudeno pogledal odvetnika, mu je ta ponudil dopoldne sprejetih pet sto funtov. Blagajnik jih ni hotel sprejeti. Zatrjeval je, da mora poplačati neprecenljivo odvetnikovo pomoč. — Le vzemite denar, in ei ne belite gla- ve. Vaša zadeva je srečno poravnana in to je glavna stvar. Denar vam že pride prav na pot. Dajte mi vašo roko in mi obljubite, da čimprej zapustite London. Tukajšnji zrak vam zdaj ne bi prijal. Uredite nanovo vaše življenje. Saj ste še mlad, in bodočnost vam je odprta. Imeli ste srečo. Pazite, da ne za-bredete drugič v slične neprilike. Davemore je pričel skozi solze mrmrati zahvalne besede, a moral je nehati: prekinil ga je rezek telefonski zvonec. — Hallo! Sir Strong? — Tu sem. S kom imam čast govoriti? — Tu je Handstocke, osebni tajnik ministrskega predsednika. Sporočiti vam moram prijetno novico. O priliki nove obletnice obstoja britanske odvetniške zveze je predložil danes minister Njegovemu Veličanstvu v podpis ukaz, s katerim ste imenovan za viteza reda Podveze. Srečem sem, da vam prvi lahko sporočim svoje čestitke, kajti v vaši osebi je odlikovano vse britansko odvetništvo, katerega visoke zahteve ste vi tako neizprosno varovali tekom svojega uspešnega in slavnega delovanja v korist državi in javnosti... Danes vsi na motocikSiifično dirko ureiuie najbolje prebavo, (isti le-lodec In (reta sigurno pa prijetno, l omot v vsaki lekarni Din 4 —. k Pravilnik o pogodbenih poštarjih sestavlja strokovni svet poštnega ministrstva. Osnutek za pravilnik sta izdelali ljubljanska in zagrebška oblastna organizacija. Kakor nam poročajo iz Belgrada, se, bo stanje pogodbenih poštarjev vsekako izboljšalo. Samo glede pokojnine oziroma provizije ni še nič gotovega. če bodo pogodbeni poštarji moralno prisiljeni, ustanoviti si zasebini pokojninski zaklad, bo pač finančni minister leto za letom k njemu prispeval. V Sloveniji je 95 odstotkov pogodbenih poštarjev, ki žive edino od svoje pičle plače, na Hrvaškem je pa med njimi mnogo trgovcev in obrtnikov, katerim je pošta postranski zaslužek. k Odbor za popravo Jurčičeve rojstne hiše prosi vse one, ki imajo nabiralne pole, da jih blagovolijo vrniti do konca tega meseca. Odbor se zahvaljuje vsem, ki so doslej prispevali k tej zbirki (Din 6.700) in bo objavil, ko bo delo končano, njih imena ter podal obračun. k Izseljeniški koinisarijat v Zagrebu objavlja: Intervencija v zadevah zapuščin, zavarovanj, odškodnin, nastalih v prekomorskih državah v korist našim izseljencem in njih družinam spadajo v smislu točke 6, § 4 pravilnika o izvrševanju zakona c izseljevanju, objavljen v uradnem listu za Slovenijo z dne 23. avgusta 1923, št. 279-78 v delokrog izse-ljeniškega kortiisarijata kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu. Za interesirane stranke je najbolje, da se za iztirjavamje takih zapuščin, zavarovalnin in odf>:cdnin obračajo na izseljeniški komisarijat v Zagrebu, Kame-nlta ul. 15-1, ki je poklican prevzeti ">rej posebnih stroškov zaščito nji'i privatno pravnih interesov. k Terjatve in dolgovi naših državljanov na Češkoslovaškem. Ministrstvo za trgovino in industrijo je pozvalo vse fizične in pravne jsebe, ki so pred razpadom avsti-ечgrskte monarhije imele kake dolgove ali terjatve v češkoslovaški republiki, a niso bile dosedaj regulirane, da jih prijavijo takoj, a najkasneje do 25. junija 1928 s pismeno vlogo neposredno ministrstvu trgovine Iu industrije v Belgradu, oddelek za notranjo trgovino. Prijava mora vsebovati: 1. ime upnika o Inosno dolžnika in kraj bivališča; 2. ime upnika odnosno dolžnika v Češkoslovaški in kraj bivališča; 3. iz kako osnove je dolg ali terjatev nastala; 4. kake obresti so bile dogovorjene, in 5. prvotni znesek dolga ali terjatve ter višina terjatve ali dolga, ld obstoja še danes, pri čemur je računati zapadle in neplačane obresti do sedaj. k Izlet v Italijo, Švico in Francijo priredi »Gospodarski procvit«, Ljubljana, Res-ljeva cesta 13-11 v času od 16. do 28. julija t 1. Celokupni stroški 3.500 Din. Prijave se sprejemajo še do 15. junija. * Sanoform za dame v vseh lekarnah in drogerijah. ■k Vojna škoda (ratna šteta), srbski rdeči križ. in druge srečke, vsi ki imajo te papirje, dobe brezplačno važna pojasnila. Znamko za odgovor! Javite se na naslov: Dr. Ivan Čer-ne, gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6. •k Korpulentni ljudje morejo s skrbno rabo naravne »Franz-Josef« grenčice doseči izdatno izpraznjenje črev brez napora. Številna strokovna poročila potrjujejo, da so z učinkom »Franz-Josef« vode zelo zadovoljni tudj bolniki, ki jih muči trganje ali sladkorna bolezen. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. k Opozarjamo na današnji oglas našega domačega denarnega zavoda Spodnještajer-ske posojilnice v Mariboru, reg. zadruge z neomejeno zavezo, kjer je navedena tudi obrestna mera. е^м $гспс{гсоах anzlato tele« (Puntarjev do- Priznano dobre Harve laki, firnež, steklarski klej, čopiči se dobijo pri tvrdki J. Jančar. SjuMfana nasproti Frančiškanske cerkve. mislek). Previdno je treba potrkati na njihova srca, ki so'končno postala nekoliko trda in jih spomniti na trpeče sobrate, predočiti jim, da s podpiranjem stavbinske akcije ublažijo brezposelnost med delavci in da zaslužijo razni obrtniki in dopovedati jim je treba, da podpiranje stavbinskih zadrug in ljudi, ki s skrajnimi napori ustvarjajo lastni dom, daleko ni tako riskantno kakor je zalaganje oziroma zasipanje z denarjem posameznikov, ki si znajo na primeren način utreti pot do >zla-tega teleta« (glej Gottscheer Zeituug i. dr.). Stavbinska akcija malih ljudi kajpada ne more biti objekt izkoriščanja. Obrestna mera, kakršna se še sedaj pobira od posojil — 8 do 12 % — je nesprejemljiva, ker tako visokih obresti nihče ne prenese. Pač pa bi bilo veliko olajšanega, ako bi se denar dobil po 5—6%, kakor obrestujejo denarni zavodi hranilne vloge. Kajpada ni upati, da bi kak zavod sam hotel to izpeljati in bi bilo tudi nepravično zahtevati od njega, pač pa je dolžnost vseh naših zavodov v oblasti, da skupno priskočijo na pomoč z denarnimi sredstvi, da se stanovanjska akcija pospeši. Uprave posameznih zavodov naj se dogovore, s kakimi zneski se udeleže akcije in določijo, kateri zavod bo posloval v ta namen. Ker bi bil ta dogovor v tem pogledu zaradi rivalitete najbrž nekoliko težak, naj bi se osnoval s sodelovanjem vseh zavodov nov zavod, ki bi posloval samo v tem, za kar je bil ustanovljen. Kvečjemu naj bi posloval še kot nabiralnica prihrankov onih, ki bi hoteli varčevati v svrho ustanovitve lastnega doma. Tak zavod, v resnici bolj dobrodelen zavod, bi posloval z maloštevilnim osebjem in ker bi ne razdeljeval tantijem ali kakorkoli se že imenujejo nagrade, ki jih zavodi izplačujejo, bi ne bil preobremenjen z velikimi upravnimi stroški. Ako je med oblastniki denarnih zavodov kako čuteče srce in je sicer vplivna oseba, naj združi zavode za skupno akcijo. Ako pa take osebe ni, naj se loti kak drug vpliven funkcijonar, da spravi zadevo v tek. Brez zagotovitve denarja po primerni ceni je nemogoče zidati. Fr. Jaklič. H&ijenska vprašanja v Ljubljani Ljubljana nima zaman slovesa higijensko visoko stoječega >nesta, katerega prebivalci so zdravi, kjer je snaga zelo v čislih in ki služi za vzgled vsem ostalim krajem v državi, vendar pa je še mnogo problemov pri nas, ki kaze ta celotni vtis iu ki so s higiienskega stališča nujno potrebni rešitve. Enega takih problemov je sprožil naš sotrudnik pred tedni v rubriki »Naša pritožna knjiga«, !sobne za vojaško službovanje. Samoumor. V petek 8. jun. pop. se je na pokopališču v Brežicah poleg groba svojega brata z očetovo kislino zastrupil Jože Bartole iz Globokega. Poleg mrtveca so našli listek z imenom in pripisom, da gre v prostovoljno smrt radi žene Vzrok samoumora je hipna zmedenost. Kranjska gora se zopet pripravlja na sprejem letoviščarjev. Prvi so že tu. Nove hiše zidajo, stare dvigajo in snnžijo, okna večajo, sobe slikajo itd. Vse se trudi in peha. Letoviško društvo se resno prizadeva za kopališče na prostem, ki bo stalo nad 100.000 Din. Tik kolodvora so prostor preuredili v majhen park: dva vodometa, klopice pod košatimi drevesi, vmes primerni nasadi, ostalo pa posuto z drobnim peskom. Poleg teh dnevnih vlakov gori in doli vozi še avtobus dvakrat na dan do Jesenic in nazaj. V slučaju potrebe pa vozi tudi do Rateč-Planice ali do Bleda in Bohinja ter do Radovljice in Kranja. Govore celo, da bo vozil avto tudi v Avstrijo čez reko Koren, kar bi bilo zelo prilično Škoda le, da ni še temeljito popravljena cesta z mostovi vred na Vršič. Ze iz strategičnih ozirov, če vse drugo prozremo, bi bilo to neizmerne vrednosti. Italijani se na svoji strani pripeljejo z avtomobili na vrh, na noši strani je to skoro nemogoče. Na polju vse dobro obeta, vreme je dovolj lepo in gorko. Je po neka naravna zanimivost letos pri nas: prvo nežno zelenje na bukvah v nižjih legali je slana porjavela, tako da zdaj izgleda, kakor da bi raslo med drugim zelenjem in poleg lepo zelenih bukev v višjih legah eksotično drevje z rjavim listjem. K prazniku Srca Jezusovega Dne 8. maja 1928 je izdal Pij XI. novo okrožnico »Preusmiljeni Odrešenih (Miseren-lissimus Redemptor)«. Okrožnica obravnava a zadoščevanju, ki naj ga verniki dajejo Je-jusovemu Srcu. Da biise katoličani bolj zavedali pomena in časovne primernosti cerkvene pobožnosti do Srca Jezusovega, je papež odredil, da se praznuj praznik Srca Jezusovega kot praznik prvega reda z osmino. Praznik Srca Jezusovega bodi v cerkvi nele dan po-svečevanja človeštva Gospodovemu srcu, ampak dan sprave, praznik javnega zadoščeva-nja za krivice — od človeka Kristusu storjene. Zato sv. oče odreja, da se mora vsako leto na praznik Srca Jezusovega po vseh cerkvah celega sveta slovesno opraviti ista, od sv. stolice izdana spravna in zadostilna molitev, v kateri »se obžalujejo vse naše napake, v kateri se daje priznanje kršenim pravicam našega Kralja in našega preljubečega Gospoda.« Greh kliče po zadoščenju. Kršitev nravnega reda — greh rodi v duši zavest krivde. Pod težo te zavesti začuti človek potrebo po spravi in zadoščenju. Zakon je svobodno prelomljen, a moč zakona občuti človek kljub temu nad seboj. Z nen ravnim dejanjem je kršil človek n ravni red, a ta iahteva, da se upostavi, da se njegova kršitev izravna in njegova moč zopet uveljavi. Človek si je z grehom vzel sam pravico, ki je Dima, zato ga zavest krivde žene, da v pokori svobodno da zakonu in nravnemu redu nazaj, kar mu je vzel. V nravni zapovedi oznanja vest glas in voljo najvišjega Zakonodajalca življenja, s polno pravico zahteva, da se človek ravnaj v svojem življenju po redu, ki ga je On s svojo najvišjo pravico in neskončno razumnostjo postavil. Zato zavest krivde grešnemu človeku očita, da je s svojim dejanjem storil Gospodu življenja krivico, tajil njegove pravice, in pravičnost tirja, da so krivica popravi tembolj, ker je storjena Najvišjemu. Potrebo, da za greh zadosti s pokoro, čuti človek že po naravnem čutu. Krepko pravi Maks Scheler: »Kdor bi dejal: »Ne zavedam se nobene krivde, zato se mi ni treba ničesar kesati« — ta bi bil ali bog ali žival. Če tako govori človek, ne ve o bistvu krivde še ničesar.« Naravno je tedaj, ako je pokora, zadošče-vanje pojav, ki ga nahajamo splošno pri človeštvu. Ne-le zadoščevanju poedincev, tudi skupno zadoščevanje družbe se nam razodeva v življenju narodov. Papež trdi: Od začetka je bila dejansko priznana potreba splošnega zadoščenja; ljudje so se namreč po naravnem čutu trudili utolažiti Boga bidi z javnimi daritvami. »Pri vseh narodih srečujemo potrebo po spravi. Imajo temno zavest krivde, ki žene k daritvam ... molitvam, postu, zdržanju nd jedi in spolnega občevanja i. dr., da uto-lažijo bogove in duhove in si jih zopet naklonijo ... Zanimivo je, da pri mnogih narodih obstoja pravo izpovedovanje grehov, spoved (Cathrein).« Voisko vojski Da je vojska strašno gorje, to je ljudstvo že davno vedelo. Ne vemo sicer, od kdaj moli v litanijah: kuge, lakote in vojske, reši nas, 0 Gospodi, a ti vzdihi sami so prastari, tako stari, kakor vojska. Zakaj pa narodi vojske niso odpravili? Zato ne, ker je doslej niso mogli. Vojske so dvojne vrste: napadalne in obrambne. Obrambna vojska je, da se država brani sovražnikov, ko brani pred njim svojo zemljo, svoja mesta, svoje ljudi. Jasno je, če država brani svoje, da je taka vojska pravična. Bili so pa v vseh časih nasilniki, ki so se skušali z roparskimi pohodi polastiti tuje zemlje. Spomnimo se mi Slovenci in Hrvati le turških navalov I Kaj naj bi bili Slovenci in Hrvati storili, kakor da so se branili, da »o klicali na pomoč cesarja in državo, naj cesar zbere vojsko na obrambo zoper Turke? To so bile obrambne vojske. Kdo jih bo obsojal? A tudi vsake napadalne vojske ni mogoče obsoditi. Če se je sovražnik nasilno polastil naše zemlje, ko mu tega nismo mogli ubraniti, ali se ne bi smeli pripravljati na ugodnejši ras, da bomo, ko bomo zbrali dosti moči, udarili nanj in mu zopet vzeli, kar je našega? Гако je bilo od nekdaj. Najboljši Človek ne more živeti v miru, če sosed noče; najmiroljubnejši narodi so morali od časa do časa na vojsko. Ker je pa tudi pravična vojska vedno veliko hudo, zato so jo skušali učitelji in vodi-lelji narodov vsaj udržati v nekih mejah. Najprej so skušali opredeliti, kdaj je vojska pravična. Poglavitno je, da gre za pravično stvar, '-a obrambo ali priboritev tega, kar je državi in narodu svoje. S tein je že povedano, da niso pravične vojske, ki jih povzroča, kakor ie dejal že sv. Avguštin, le nemiren duh, aii imperializem, ali sama maščevalnost. A tudi pravično vojsko je mogoče voditi na nedopusten način. Zato mora biti tudi način vojskovanja primeren. Ker hoče država ali narod 1 pravično vojsko braniti svojo pravico ali si lo zopet priboriti, zato sme rabiti le toliko sile, kolikor je je za učinkovito borbo potrebno. Ne sme torej prelamljati priseg in pogodb, moriti mirnih ljudi, še manj n. pr. tastrupljati vodnjakov. Kar so v velikih smernicah postnvili že srednjeveški krščanski misleci (sv. Avguštin, sv. Tomaž Akvinski i. dr.), to so izpopolnili poznejši modroslovci in prav- niki, mnogo tega je pa natančneje določilo mednarodno pravo (prim. Čas IX, 1915, 74 do S8: Vojska, morala in mednarodno pravo). Tako je zadobila vojska v mislih in željah neke pravne oblike. Ali tudi v dejanju? Tudi v dejanju imajo moderne vojske neke pravne oblike: tako in tako se vojska napove, tako in tako se konča. Toda koliko je vse to vredno, je najočitneje pokazala zadnja, svetovna vojna. Koliko neizmernega gorja je prinesla na svet! Zato so že učenci sv. Tomaža tisto zahtevo, da mora bili za vojsko pravičen vzrok, tako dopolnili, da je vojska dopustna le v skrajnem primeru (kot ultima ratio), če ni nobenega drugega izhoda. Kakšen izhod bi mogel biti? Če je dobra volja, sporazum. Ako sporazum ni mogoč, poziv na razsodnika. Najbolj poklican razsodnik bi bil pastir vseh narodov, rimski papež, ki ima že po svojem poklicu uajvišje mirovno poslanstvo na svetu. Ker pa so se mnogi narodi odtrgali od Rima in nimajo v papeža tistega zaupanja, ki je za takšno razsodbo potrebno, tedaj je mogoč še vedno priziv na mednarodno razsodišče ali na Društvo narodov. Društvo narodov gotovo ni še forum, ki bi mogle zlasti manjše in slabotnejše države vanj trdno zaupati, toda če še ni, ali ne more postati tak forum? Če je vojska tako strašno gorje, kakor vemo, da je in da bo v bodočnosti še v večji meri, tedaj mora biti človeštvo vendar vsaj toliko razvidno, da bo ustvarilo tak forum. Kakor je v kulturnih državah prenehala krvna osvela med posamezniki in med družinami in takšne prepire razsojajo narodna in državna sodišča, tako morajo prenehati tudi krvave vojske med državami in med narodi in naj tudi te prepire razsojajo meddržavna in mednarodna razsodišča! Zato pozdravljamo protivojne pakte in kličemo: vojsko vojski! Samomor Poseben znak propadajočega nravnega in socialnega življenja današnje dobe so rastoči samomori. Včasih se zdi, da bodo postali samomori celo manija, po vrsti se streljajo stari in mladi v duševni zmedenosti ali premišljeno iz naveličanosti življenja, ker nočejo prenašati njegovih težkoč, revščine in socialnih stisk. Mnogi se uničujejo samovoljno življenje iz mladostne sentimentalnosti. Samomori so v navadi, kar obstoja človeški rod. Naravnost katastrofalno pa so na-rastli, samomori v današnji dobi, tudi med nami Slovenci. Zametke temu pojavu ne smemo iskati v večji kulturi naše dobe, temveč v zlorabah, ki so z njo združene. Človek se vedno bolj oddaljuje od naravnega in prirod-nega življenja v sedanji industrializaciji in po-meščanjenju življenja, prenapeto duševno življenje mu kvari živce, divje beganje za zaslužkom in bogastvom mu ustvarja pomnožena razočaranja in katastrofe, uničujoči pohlep po uživanju ga omamlja in dela nesposobnega za vsako žrtev. Glavni vzrok samomorov pa je stalno nazadovanje vere in popolno ma-terializiranje modernega življenja, ki pogubo-nosno prodira v vedno širše mase modernega življenja. Jasno je potem, da s samotostranske-ga vidika dostikrat trpeče življenje nima smisla in da je naravna rešitev iz ujega uničenje življenja. Ker so zadnji čas tudi pri nas Slovencih posebno med mladino samomori na dnevnem redu, treba da opredelimo glede njih katoliško stališče. Samomor je po naravnem in božjem pravu nedopusten. Že naravni čut nas navdaja s studom in grozo pred samomorilcem. V vseh časih so zato narodi obsojali samomorilce in jim odrekali časti pri pokopu. Tudi katoliška Cerkev odreka samomorilcem, ki so samovoljno in premišljeno uničili svoje življenje, cerkveni pogreb. Po vsej pravici! Samomor je samovoljno poseganje v lastninske pravice Boga, ki jih ima nad človekom. Le tisti sme samovoljno uničiti stvar, ki je njen lastnik. Človek pa ni sam svoj lastnik, torej tudi ne sme uničiti svojega življenja. Človek je od Boga ustvarjen in božji otrok. Kot tak je last Boga in je njegova naloga služiti Bogu in ga častiti. Samovoljno uničenje bi bilo le takrat upravičeno, ako bi bil človek absolutno bitje in absolutni samo-namen. Zato more zagovarjati samomor le brezverec ali pa panteist, ki Človeka povzdiguje na božji prestol. Tudi ne držijo razlogi zagovornikov samomora. Angleški filozof Hume (t 1776) zanika absolutno lastninsko pravico Boga do človeka, češ, če ne smemo razpolagati s svojim telesom, potem ga tudi ne smemo ščititi proti naravnim nevarnostim, n. pr. odbiti kamen, ki preti pasti na glavo. Na to moramo odgovorili, da moramo ločiti različne pravice pri razpologanju s človeškim telesom. Ce trdimo, da človek ni lastnik svojegn telesa in da ga zato ne sme uničiti, s tem ni rečeno, da bi sploh ne smel z njim razpolagati. Upravitelj kake stvari nima pravice uničiti stvar, a za določene svrhe sme z njo razpolagati. Isto velja o človeku, ki je tudi samo upravitelj življenja. Seneka proslavlja v svojih pismih (Ep. 58 et 70) samomor kot junaštvo. »Pametnik« rajši sam prereže nit svojega življenja, če ga ne more častno nadaljevati. A ramoumor ni junaštvo, nasprotno sramotna strahofietnost! Le tisti ubije sam sebe, kdor si ne upa prenašati živijeuja vsled trpljenja, žalitev, poui- žanja in stisk. Samomorilec ni junak, temveč bojazljivec, ni visoka etična osebnost, temveč obupanec. Obnašanje pruskega kralja Friderika II. ne moremo proslavljati kot juuaško, ko je v sedemletni vojski vedno nosil s seboj steklenico s strupom, da bi ne prišel živ v roke sovražnikom. Mnogi moderni filozofi odklanjajo splošno dopustnost samomora, pač pa ga pripuščajo v izrednih slučajih. Tako sodita Paulsen (Sy-stem der Ethik II, 105) in Ziegler. A nastane takoj vprašanje, kdaj nastopijo ti izredni slučaji? Kdo naj odloča, da je dan izreden slučaj? Končno bo sodil o tem dotičnik sam, za katerega življenje gre. Ali bo si mogel pod vtisom obupanosti, trpljenja, sramote, užaljene časti in prezirane ljubezni ustvariti objektivno sodbo? Ali ne bodo našteti v takih položajih storili usodepolni korak in uničili svoje življenje? Navzlic temu, da danes javnost še splošno samomor obsoja in ga smatra za sramoten čin, naraščajo samomori, tako, da se 60.000 ljudi vsako leto v Evropi umori: Kakšne razmere šele bodo nastopile takrat, ako prodre naziranje, da je samomor dovoljen ln celo nekaj junaškega (Cathrein)? Naša sveta dolžnost je zato, da obsojamo vsak samomor, ki so zgodi premišljeno in namenoma. Samomor je znamenje dekadence in propadanje človeštva. Tiste dobo v zgodovini človeštva, ki so samomor proslavljale, niso dobe napredka in nravne usovršenosti, temveč degeneracije in staranja. Zato si podpisuje tudi današnja doba svojo lastno moralno obsodbo, ako množeče se samomore javno po časopisih opravičuje, namesto da bi jih obsojala in kot nravno zmoto obžalovala. ЛАС1afia тжсс Slovenska moderna umetnost Na sedanjem velesejmu se nahaja v paviljonu K razstava »Umetniške Matice« v Ljubljani«. Društvo se je nedavno ustanovilo in praznuje letos desetletnico (1918—1928) delovanja »mladih«, ki so danes dosegli svojo polno veljavo. Društvo hoče propagirati moderno umetnost, bili ji matica kakor Nar. Galerija stari, hoče biti mcderna galerija in prvi slovenski salon. Pri tem stremljenju je treba društvo nujno in vsestransko podpreti in mu postati član. S to razstavo se je društvo prvič predstavilo javnosti kot tako, dasi so nam njega obrazi že davno znani in priznani. Za desetletnico je Matica razstavila v propagandnem oddelku kataloge svojih razstav v ino- in tuzemstvu, članke o teh razstavah, posnetke del itd. Dekorativni oddelek nazorno kaže ogromno delo, ki so ga »mladi« napravili na doslej pri nas povsem zanemarjenem polju dekorativne umetnosti. Zares presenetljiva množica je tu okrasnih književnih oprem in ilustracij, sobne opreme, kostumi in scenerije, tudi keramična dekor, obrt je tu, osamosvojena, zraven so tiskarska dela po načrtih »mladih«, plakati itd. če ne bi bili »mladi« ničesar drugega storili za Slovence kakor to veliko delo modernizacije knjižne opreme, osvojili opremo knjige za umetnike, ji dali visok umetniški nivo — pa bi jim morali biti samo zato močno hvaležni! Grafična dela so razstavili Čargo, Jakac, G. Kos, T. Kralj, Maleš, Pilon, Plestenji;k, Serajnik, Stiplovšek in Vidmarja; oljnate slike pa Čargo, Jakac, G. Kos, Kralja, Piščančeva, Pilon, Serajnik, Stiplovšek, Trstenjak in Zupan, kipe L. Dolinar, F. Gorše, oba Kralja, Napotnik, Pilon in t L Po-virek. Vseh objektov na razstavi je blizu 440. Razstavo je aranžiral arh. Fatur, katalog uredil K. Dobida, uvod napisal dr. Štele. ' Razstava zasluži vsesplošno pozornost Slovencev,,kot kulturen dogodek in praznovanje desetletnice naže mladine. Toplo opozarjam nanjo. Glede umetnostnih uspehov in napredka le razstave v razvoju naše mrderne pa prihodnjič obširneje. V. Dan ruske kulture V petek, na rojstni dan velikega ruskega pesnika Puškina, so priredili ru3ki emigranti v Ljubljani v prostorih oficirskega doma svoj vsakoletni praznik ruske kulture. Predsednik Ruske Matice, univ. prol. dr. A. Bilimovič je v navdušenem govoru otvoril svečano akademijo. Povdaril je veliki pomen vere za ruski narod in izrazil trdno zaupanje v preporod ruskega naroda, ki se bo tem višje dvignil, čim globlje so ga nesreče potrle. Posebej se je spomnil vseh tovarišev v tujini, pa tudi preprostega ruskega kmeta, ki (rpi in dela na domači grudi. Za njim je govoril univ. prol. dr. Grivec, ki je začel z besedami papeža Benedikta XV.: Narodi ne umirajo. Zlasti pa ne bo umrl narod, ki ima tako bogato duhovno kulturo. Ruska duša je globoko religiozna in ta religioznost se izraža tudi v ruski kulturi, posebno lepo v literaturi. Veličina ruske literature ni le v njeni veliki umetniški vrednosti, pred katero se klanja ves svet, temveč tudi v globoki, ctično-religiozni duhovnosti, s katero je prešinjena. Veliki ruski umetniki niso bili le svečeniki umetnosti radi umetnosti, temveč so bili res preroki in tribuni svojega naroda, branitelji vseh ponižanih in razžaljenih. Njih socialna in religiozna resnost pa se ne javlja le v spisih, temveč tudi v življenju, kakor vidimo pri velikih bogo-iskateljih Dosloievskem, Tolstoju in Solovjevu, ki n. pr. ni mogel trpeti niti kopejke v žepu, če je videl siromaka. Zato na la praznik velike, svobodne in krščanske ruske kulture tudi Slovenci, ki smo vedno visoko cenili rusko kulturo, pozdravljamo predstavitelje naroda, ki je dal človeštvu Puškina, Dostojevskega, Tolstoja iu Solovjeva. Predavatelj je sklenil z željo, da bi ruska inteligenca med nami res okušala, da biva med brati, ki znajo ceniti visoke ideale krščanske človekoljubnosti in slovanskega bratstva. Nato je pozdravil Ruse šc v ruskem jeziku in izrazil trdno prepričanje, da ima ruska inteligenca v taki kulturi veliko poroštvo svobode in lepše bodočnosti. Dragocen donesek k tej proslavi je bil referat univ. prof. dr. N. R a d o ] č i č a o kulturno-političnih odnosih med Srbi in Rusi. Predavatelj je poudarjal, da Slovani mednarodne odnošaje globlje popisujejo kakor mnogi drugi narodi, ko vnašajo etična načela iz osebnega življenja tudi v javno kulturnopolitično delovanje. To dejstvo se posebno lepo kaže v odnosih med Srbi in Rusi, ki so si tudi v največji stiski ostali zvesti in tudi tedaj niso 1X1 J"» V,«... l]UU,jH.I,.nvRU rodnega gledališča, ga. Sofija Davidova-S 1 a t i n a, ga. Marija Nablocka in g. Pavel H o 1 o d - pa do danes medsebojnih stikov in iskrenih simpatij vkljub začasnim motnjam ni manjkalo. Za tem so sledile ruske vokalne in recilacij-ske ločke, ki so jih izvajali člani ljubljanskega na- .....i, ga. Sc..... > 1 o c k a kov, ki je z živahnim občutjem in res dovršeno zapel več klasičnih ruskih skladb Cajkovskega i. dr. Med udeleženci je bilo več univ. profesorjev, g. protoicrej Jankovič, zastopnik češko-slovaškega konzulata in mnogo drugih odličnih gostov. Posebno častlio so bile zastopane ludi naše dame, med katerimi smo opazili go. Terezino in Eleonoro dr. Jenkovo, Maro dr. Breičevo, Cilko Krekovo, gdč. Detelovi i. dr. 1 izgubili smisla za splošne slovJnske ideale. Stara zgodovinska priča teh vzajemnih odnosov i< samostan sv. Pantelejmona na Alosu. Od takrat S srbskega književnega trga Trocki-Lapčevič: Kultura novog doba. (Belgrad, Knjižara »Svetlost«, cir., 10 Din.) To kar je Dragiša Lapčević spravil pod za-glavje: Kultura novog doba, je prevod približno četrtine pomembnega dela Trockega: Literatura in revolucija. Za osnovno črto prevedene četrtine bi mogli vzeti njegovo trditev, da obstoja ogromna razlika med borbo in zmago buržoazije nad fevdalizmom in bojem in zmago proletariata nad buržo-azijo. To zato, ker je buržuazija, še predno je prišla do moči, imela zgrajeno potrebno kulturno strukturo in ko je zavladala, je značilo to samo še ustvaritev novih pogojev za razvitek navzgor, dočim je bil proletariat, ko je prišel do oblasti, nepripravljen, zavit v tradicije, brez originalne in prave kulture in je polagal vso važnost na to, da se obdrži na poveljniškem mostu. Č4idno nerazumljivo je Trockega omalovaževanje in preziranjo kmetstva. Pravi, da naj imajo mesta edino in j>rvo besedo v umetnosti, a dežela nobene. Da knjiga ni do konca objektivna, mislim, da po vsem povedanem ni treba poudarjali. Vendar bo tudi taka kot je, lahko poslužila sociologu kakor zgodovinarju kot delna pojasnitev idej porevolu-cionarne Itusije in polpreteklih sodobnih dogodkov v nji. Stilno je napisana mojstrsko, močno. Lapčevič je prevodu pripisal kratek in stvaren uvod in v njem obrazložil glavne, v delu razvite ideje. Da socializma kot pristaš njegov ne pojmuje bistveno drugače ko Trocki (tako se zlaga ž njim tudi v mnenju, da bo mesto in samo mesto vodilo v umetnosti), je razumljivo. Le metodično se nekod loči od njega. Z ozirom na svoje socialistič-no-revolucionarno naziranje sta logična oba —> Trocki kot Lapčevič — toda pomisliti je treba, da njunih teorij v danih prilikah radi družabne diferenciacije ni mogoče izvesti praksi. Moje mnenje: Mesto bo vodilo v umetnosti, ali bo istočasno nujno črpalo z dežele, s kmetov, zato ker je tam največ še zakopanih, neizrabljenih energij. Belgrad, 6. jun. 102«. Tone B. Slovenska religiozna lirika. Naročnikom jSIo-venske religiozne lirike« naznanjamo, da je antologija dotiskana. Knjiga pride v par dneh iz knjigoveznice in jo takoj razpošljemo p. n. subskri-bentom, kateri naj nam, če so se cventuelno preselili, takoj javijo počitniški naslov. V knjigotrštvu se bo antologija dobila še ta teden in sicer velja broširan izvod 20.— Din, vezan izvod 28,— Din. — Uprava »Križa«, Miklošičeva c. 5, Ljubljana. Dr. Janez Ev. Krek. (1865-1917.) Za desetletnico njegove smrti napisal Trentar Založila »Goriška Straža« v Gorici. — Trentar, eden najintimnejših prijateljev Krekovih, član »Siči«, je napisni knjižico, ki prinaša sliko Krekovega življenja in dela. V velikih, krepkih črtah riše pisatelj obraz moža, duhovnika, politika, prosvetnega in zadružnega delavca, »moža slovenskega srca, evropskega formata in vseobsežne katoliške miselnosti.« Zelo zanimiva in deloma nova je slika Krekovega dela po posameznih slovenskih pokrajinah, posebno na Primorskem. — Ta knjižica bo izvrstno služila društvom za poučna predavanja, ker strnjeno prikazuje Krekovo delo. Pa tudi številni prijatelji in učenci Krekovi bodo ob Treutarjevi besedi obnovili spomin na največjega modernega Slovenca. — Knjižica obsega 68 strani in stane 6 dinarjev. Na prodaj je v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Razgled. Ta fina slovenska družabna revija, ki jc prosta vsake politike, zaključuje svoj I. letnik z dvojno številko 10-12. Prinaša dražesten opis Pariza, pot iz Newyorka v Pariz v letalu, j>ogovor z domačo filmsko divo, lepe sestavke o negi telesa, praktični modni razgled, več nadvse micnih povesti in črtic, izvrsten humor, predvsem pa razkošno lejje slike: Pasijon v ljubljanskem gledišču, Kosove plastike, slike z naših alp in jam, z velesejma, lepe naše dame, itd. itd. Prihodnji letnik obeta biti še popolnejši, bo imel še lepše slike in večji obseg. Naročnina ostane ista: 80 Din za celo leto. Prva številka izide 1. julija 1928. OfgrKefte si na velesejmu paviljon E št. 12—16 tvrdke »ORGANIZATOR* d. z o. z. Ljubljana, Aleksandrova 7 in zahtevajte predvedbo najpraktičnejšega knjigovodstva sedanjosti. — Potrebno vsakemu pridobitni-ku brez ozira na stroko in obseg obrata! — Vsak čas bilanca 1 - Naj podrobnejši statistični pregled v trenotku\ Zdravstvo Potrebščine ^ V nafveč|l Izbiri stalno v zalogi pri FRANC BAR, LJubljana, Cankarfevo nabr. S Telet. 407 Dr. V. šporn, specijalist /a uotraoje bolezni. Poljšakovo zdravljenje Rek lunino razglašanje g. Poljšaka o novem sredstvu za raka me sili v neprijetni dvoboj po dnevnem časopisju. Zuanstven razgovor med laikom in zdravnikom je vedno težak, zukuj tudi izobražencu niaujka navadno potrebne medicinske predizobrazbe. še težje pii je govoriti z g. Poljšakom, ki ima interes na tem, da ostnne njegova metoda čimbolj skrivnostna in radi tega za gotove bolnike privlačljiva. Vem, du se ne bo spuščal v stvarno debato, ampak da bo vse, še tako opravičene kritike preslišal ter se vedno in povsod skliceval nu svoju »ozdravljenja«. Zato hočem razjasniti slučaje notranjih bolezni, ki jih je g. Poljšak sum opisal v biukošt-nem »Slovencu«; teli poročil se bom držal vestno, ker nimam ž njim iu bolniki sicer nobenega stika. V prvem slučaju jc ozdravil nadzornika policije, ki je imel že 15 let v želodcu silne bolečine. Na čem je ta gospod bolehal, g. Poljšak ne ve, vsaj ne pove ničesar. Nemogoče mi je tedaj govoriti dalje o ozdravljenju bolezni, ki je ni niti g. Poljšak poznal. Tudi napol izobraženemu pa je znano, da bolečimi ni bolezen, ni eno in isto. Dalje navaja dva slučaja želodčnega raku, ki so jih ugotovili zdravniki iu ki si jih niso upali uspešno zdraviti. On pa jih je ozdravil, bolnika živita in se počutita po 2, oziroma 6 mesecih popolnoma dobro. Ne morem govoriti o pravilnosti ugotovitve, ker ne vem, po katerih znakih so gg. kolegi spoznali raka, opozoril bi pa g. Poljaka na dejstvo, du se nevarne bolezni kot rak mnogokrat ne razvijajo v enakem tempu. Večkrat se zlokobni proccs v svojem razvoju za krajši ali daljši čas ustavi in bolnik se opomore. V enem slučaju se spominjam, da je ga. B. obolela za želodčnim rakom pred 5 leti. Ves čas njene dolgotrajne bolezni bi noben laik ne poznal, kako nevarna bula ji raste. Le zadnje mesece je imela težave in je bila navidez »bolna«. Rak ве jc pač počasi razvijal. Če bi sc zdravnik, ki ji je pred 5 leti ugotovil raka, pečal tudi s takim zdravljenjem kot g. Poljšak, bi se celih 5 let lahko ponašal s svojim »uspehom« in kazal ljudem »ozdra. Ijeno« bolnico. V bolnicah in klinikah nadzorujejo zdrav-niki-operuterji svoje »ozdravljene« slučaje dolga leta. Zdi se, da kar ne zaupajo niti nožu, niti rontgenovim žarkom. Kako vestni in kritični so pri zbiranju podatkov in sestavljanju stotistik! Praktični zdravniki poznajo to strašno bolezen, predobro vedo, da ji ne morejo z zdravili do živega, zato so skrajno nezaupni, četudi bolnik nima več težkoč, če f- sum čuti ozdravljenega in če hodi mesece in leta okrog. G. Poljšaku pa zadostuje, da bolnik le par mesecev po njegovem zdravljenju živi in se dobro počuti. Brž je treba to razglasiti, saj je že to zanj neovrgljiv dokaz, da je bolnik trajno ozdravljen — še 40 let lahko živi« — drugič pa, da je baš njegovo vine izseljencev prednjači Hrvatska, ki je poslala v tujino 8596 oseb; za njo pride Vojvodina s 4384 osebami. Nato Dalmacija s 3652 osebami. Iz Slovenije se je izselilo 2727 oseb, iz Srbije 1305 oseb, iz Bosne in Hercegovine 978, iz Črne gore pa 334 oseb. Po poklicu je bilo 15.075 poljedelcev, 4185 delavcev in sicer 1627 profesijonistov, 2305 nekvalificiranih, 253 prostih poklicev, ostali pa so člani obitelji. Ce primerjamo starost izseljencev, vidimo, da je bilo 10.163 oseb starih od 18 do 30 let; 7248 od 30 do 50 let; 3871 izpod 18 in 094 nad 50 let. Vzrok izseljevanja «o bile največ gospodarske neprilike. Saj je bilo brez premoženja od 19.260 izseljencev 12.895. Razun v prekomorske države se je izselilo 1841 Slovencev tudi v Nemčijo, Avstrijo in Češkoslovaško kot sezonski delavci. Ako primerjamo izseljeniško statistiko iz prejšnjih let, vidimo, da je bilo naše izseljeniško gibanje do leta 1924 aktivno, to je vrnilo se jih je več kakor pa izselilo. Po tem letu smo pa pričeli padati. Koncem leta 1927 is znašala izguba v tem oziru 48.922 oseb. Pa kljub temu se še ni moglo izseliti v Ameriko 4759 oseb, ki čukajo na rešitev svojih prošenj že več let. Kar se tiče Slovenije posebej, bo kmalu dosegla predvojno izseljeniško številko, ki je znašala 6000 oseb letno. Leta 1927 je znašalo skupno s sezonskimi 4568. Žalostno je to dejslvo, če pomislimo, da bi bilo ob popolnoma urejenih razmerah dovolj kruha v lastni državi, zdravilo »izvleklo rakaste bucile.« Jaz mislim, da se neha tu vsaka debutu. V poznejšem 4' nku g. Poljšak sam priznava, da iii preizkusil svojega mazila na živalih, ampak du je uporabljal zu svoje poskuse Oolnike. Priznava, da ni delal v nobenih laboratorijih, da ni sodeloval ž njim noben znanstvenik. Pa pustimo to, nazadnje lahko tudi slepa kura zrno najde! Če pn je njegovo mazilo res kleno, mora pri svojih slučajih navesti točno bolezensko povest (anamnezo), opisati zločesto bulo, u£~toviti metastaze, objaviti rezultute kemičnih analiz, riintgenološke preiskave, а posebno v izrezani buli uli žlezah dokazati celice raka. To so namreč najbolj običajne metode, s katerimi se prepričamo, du gre za to nevarno bolezen. Ozdravljenje bi moral spet dokazati s tem, da bi nadaljeval bolezensko povest, opisal vsestransko stanje bolnika, se oziral na težo, ugotovil, da je prvotna bula zginila, da ni v nobeni izrezani žlezi niti sledu o celicah raka in kar je najbolj važno, tuko vestno bi moral nadzirati bolnika vsaj 5 do 10 let. Jusno je, da teh vsestranskih, mnogokrat silno odgovornih preiskav ne zmore en sam zdravnik, še manj pa g. učitelj. Saj imamo profesorje medicine, ki se vse življenje pečajo samo z ugotavljanjem raku. In to s pomočjo prvovrstnih mikroskopov, različnih barvnih načinov, seroloških metod itd. Vzorni instituti in ccl štab docentov in asistentov jim stoji na strani. Čc bi g. Poljšak navedel le en slučaj raka s takimi dokazili, bi neprimerno lažje govoril ž njim, kot pa če kar tako vsiljuje javnosti mnenje, koliko slučajev »raka« da je »ozdravil«. Tako je s temi slučaji, v ostale se ne spuščam, ker ne spadajo v mojo panogo. Pomanjkljivost točne diagnoze, naivno razlaganje bolezni, skratka, čisto površna kontrola se zrcali iz vseh besed g Poljšaka. Kaj pa hoče pravzaprav g. Poljšuk s svojim čudovitim mazilom. Pomagati nesrečnim bolnikom seveda. Samo to ne razumem, zakaj ne izroči potem svoje »iznajdbe« bolnicam in zdravnikom celega sveta. Tako bi vsak bolnik bil deležen sadov njegovega 20-Ietnega dela. Ali pa želi biti za svoj dolgoletni trud poplačan? To bi bilo gotovo pravično. Toda jaz ne razumem, zakaj se v tem slučaju g. Poljšak ne poteguje za silno visoke nagrade v frankih in dolurjih, ki so razpisane za tistega, komur sc posreči odkriti sredstvo za zdravljenje raka, zakaj se ne zanimu za Noblovo ustanovo? In končno bi ponovil glavno vprašanje, na katero šc ni odgovoril g. dr. Derguncu. Zakaj namreč ne privošči vsem bolnikom čudodelnega sredstvu? To bi mene iu marsikoga s povprečno pametjo bolj zanimalo, kot ponašanje s senzacionelno prikrojenimi »ozdravljenimi« slučaji. Za Dečvo izdeluje pravilne čevlje edino tvrdka V. Dralcr. Uublfana. Dreg 1 Društvo za nabiranie Narodnega univerz tetnega zatHda Nanovo so za Narodni univerzitetni zaklad prispevali s stalno letno članarino, odnosno z darovi: Neimenovan dobrotnik 10.000 I)in, neimenovan u*ta-novnik 10.000 Din; dr. Fr Dergane. primarij v Ljubljani; Evgen Legat, upravitelj pokopališč v Ljubljani; dr. Jakob Mohorič, odvetnik v Ljubljani; Ilogumil Remee, profesor v Ljubljani; dr. Fr. Luk-man. prorektor; Fr. Varinjal, profesor v Ljubljani; dr. Jovan Hadži, univ. profesor v Ljubljani; dr. Karel Hinterlechner, univ profesor v Ljubljani; dr. Karel Ozvvald. univ. profesor v Ljubljani; dr. A. Skumovič, univ. profesor v Ljubljani; Strauss Mira, pis. ofic. v Ljubljani; dr. Izidor Cankar, univ. prof. v Ljubljani; dr. Fr. Eller, univ. profesor v Ljubljani (550 Din); dr. Danilo Majaron, odvetnik v Ljubljani; dr. Sturm, univ. docent v Ljubljani; dr. A. Štojičevič, univ. profesor v Ljubljani; dr. Radojčić Nikola, univ. profesor v Ljubljani; dr. Milko Kos, univ. profesor v Ljubljani; dr. Fr. Uše-ničnik, univ. profesor v Ljubljani; dr. Rajko Nahti-gal, rektor univerze v Ljubljani; dr. Fr. Grivec, dekan teol. fakultete v Ljubljani; dr. Aleš Ušenič-nik, univ. profesor v Ljubljani; inž. Nikitin Vasilij, univ. profesor v Ljubljani; dr. Roman Kenk, univ. docent v Ljubljani; Viktor Zalar, sekr fil. fak. v Ljubljani; ivan Aveenek, predsednik Kranjske hranilnice (500 Din); Vinko Resman, župan v Radovljici (1000 Din); dr. Matija Slavič, univ. profesor v Ljubljani; dr. J. Ujčič. univ. profesor v Ljubljani; Ivan Peklenk, šef računov, univerze v Ljubljani; dr. C. Potočnik, sem spiritual v Ljubljani; Stem-pihar Franc, orožniški narednik v Belgradu; neimenovani gimnazijski profesor 500 Din; dr. Benkovič Ivan. odvetnik v Ljubljani; dr. Cerne Fran, direktor Mestne hranilnice v Ljubljani; dr. Albin Kan-dare, odvetnik v Ljubljani: Ignacij Nadrah. stolni dekan v Ljubljani; dr. Srečko Rupnik, odvetnik ftmarje pri Jelšah: dr. Ivo Česnik, odvetnik v Novem mestu; Dolenec Ivan, profesor v Ljubljani; dr. A. Kokalj, odvetnik v Ljubljani; dr. A. Rakun, odvetnik v Celju; dr. M. Hrašovec, odvetnik v Celju; dr. St. Rajh, odvetnik v Kočevju; Zugelj Nikolaj, župnik v p., Sp. Bernik; Avg. Jenko, posestnik v Ljubljani; dr. Fr. Trampuž, odvetnik v Kamniku; dr. inž. A. Kral, univ. profesor v Ljubljani; dr. Ivan Rudolf, odvetnik v Konjicah; inž. A. Horvat, univ. profesor v Ljubljani; Jožef Klekl, narodni poslanec; Karel Čuk, župnik v Kranjski gori; minister dr. Anton Korošec 1000 Din. — Vsem navedenim izreka društvo svojo najtoplejšo zalivalo s prošnjo, naj bi vsak zavedni član našega društva blagovolil našo narodnokultumo akcijo v svojih krogih po možnosti priporočati. Poleg stalne članarine so vsikdar dobrodošli najrazličnejši darovi kakor tudi prostovoljne zbirke ob raznih' prilikah. Ceneje чо/ nn RAZPRODAJAH se dobi vsakovrstno manu/akiurno blago samo o/i TRPIN. MARIBOR, o,„on, ,rq «,«,. i? Z današnjim dnem pričenja »Slovenec« stalno tedensko poročevalno službo o radiju. Vsaka nedeljska številka bo odslej prinašala poročila, ki znnjmajo celo našo javnost, zlasti pa lastnike ra-dio-aparatov. Poročali bomo predvsem o domači oddajni postaji ter poteku njih poskusov in prinašali obvestila te postaje; poleg tega pa bomo podajali tudi zanimivosti drugih oddajnih postaj ter sploh vse, kar se na polju radia zanimivega zgodi. Poleg informativnih novic bodo naši čita-telji dobili tudi praktična navodila glede radoapa- ratov, njih delov, ravnanja z njimi itd. ♦ » « Radio-postaja v Domžalah in nje oddajni prostori (»studio*) v Ljubljani so sedaj popolnoma dodelani. Preizkusi posameznih strojev in aparatov so že izvršeni in so potekli v popoino zado-voljnost. Prav tako je postaja izvršiia že prvo nihajne poizkuse z visoko frekvenčno aparaturo, ki je v redu vzbujala visokofr. toke ter jih oddajala anteni. Teh poizkusov z radioaparati še ni mogoče zasledovati, ker pri njih izžareva antena le osnovni val nosilec, ki bi sr mogel slišati kvečjemu le kot monoton pisk. V kratkem pa se prično modulacijski poizkusi, ki bodo slišni tudi v aparatih. Te poizkuse bo izvršila posebna specialistka inženjerka od družbe Telefunken, ki jo pričakujejo vsak čas. Ob tej priliki opozarjamo občinstvo, ki prihaja ogledovat domžalske naprave, na to, da bi bil vsak dotik antenskih stolpov za. čas, ko so stroji postaje v obratu, smrtno nevaren. Napisi na stolpih nikakor niso samo za strašilo. Res so sicer antena, stolpi in sidra izolirani, toda visokofre-kventni toki, ki nihajo v anteni, najdejo pot tudi preko izolatorjev. Kdaj prične postaja s poizkusnimt oddajami, ' b6mo še pravočasno sporočili. Dokler ne dobimo določene valovne dolžine, bo postaja oddajala na valu 566 m. • » » Zadnji meseci so prinesli več sprememb na polju radiofonije. Tako so zgradili na Dunaju velikansko radiooddajno postajo z energijo 60 KW. Postaja že obratuje in jo je mogoče pri nas prav dobro slišati na trielektrionski aparat v zvočniku. Nekateri amaterji celo trdijo, da jo slišijo z detektorskim aparatom. Morda je pri tej zadnji vesti vmes malo radiolatinščine, dejstvo pa je, da se Dunaj krasno sliši. Enako postajo so postavili Madžari v Budimpešti. Tudi ta poje pri nas zelo močno, morda še nekaj močneje kol Dunaj. Tretja vesela vest je, da sedaj še precej dobro slišimo tudi Zagreb. Ta je namreč povečti svojo oddajno silo od 0.35 na 0.70 KW. Dočim je bila dosedaj prava senzacija, čc je kdo od ljubljanskih radistov vjel Zagreb, ga sedaj skoro vsak večer poslušamo. Samo njegove »stanke« (odmori) so malo predolge. Tudi v Italiji, ki jo pri nas zelo lepo čujemo, je nekaj sprememb. Rimska postaja je podaljšala svoj val od 333 m na 447.8 ra. Postaja v Milanu je nehala delovati, mesto nje pa se je oglasila nova v vasi Vigentina poleg Milana Nova postaja je zelo močna (20 KW) in dela na valu 526.3 m. Kdor ima aparat na dolge valove (od 600 do 3000 m), ima priliko poslušati novo radio-velikan-ko v Zeesen pri Berlinu. Ta postaja, ki je največja v Evropi, oddaja s silo 120 KW na valu 1250 m pod imenom prejšnje velike nemške postaje v K6nigswusterhausen-u. Za naše radio-naročnike se obetajo torej zlati časi: doma bomo imeli močno, prvovrstno postajo, okrog nas pa celo vrsto sosednih postaj, ki bodo vse oddajale z veliko silo. F. B. Ponedeljek, 11. junija. Zagreb: 20.80 Prenos koncerta iz Berlina. — Breslau: 20.30 komorna glasba. — Praga: 20.30 Prenos berlinskega koncertu. — Stuttgart: 20 koncert Bachovih skladb. — Bern: 21.30 Orkestralna glasba. — Katovice: 20.15 Večerni koncert. — Frankfurt: 19.80 »Marta«, rom.-komična opera v 4 dej. (Flotovv). — Rim: 21.15 Lahka glasba. — Langenberg: 20.05 Poročila iz Amsterdama; 20.15 V zoološkem vrtu. — Borlin: 20.30 koncert. We-ber Uvertura k operi »Der Freischutz« — Weber: Scena in arija iz opere »Oberon« — Mendelssohn-Bartholdy: Glasba iz »Sen kresne noči«: Uvertura; Scherzo; Notturno; Iutermezzo appassionato; Ples — Wagner: Predigra k operi »Lohengrin« — Wag-ner: Siegfried — idila — Wagrer: Zaključna scena iz »GotterdSmmorung«. — Daventry: 19L30 >Deklica zlatega zapada« op. v 3 dej. (Puccini). — Dunaj: 20.30 Prenos iz Berlina. — Miinchen: 20 Orkestralni koncert. — Milan: 20.45 Prenos opereto iz gledališča. Torek, 12. junija. Zagreb: 20.35 koncert. Spladbe za vijolončelo in klavir. — Breslau: 20.30 Solospevi. Umetne in narodne pesmi. — Leipzig: 20.15 Odlomki iz operet. — Stuttgart: 20.45 Operni večer. — Bern: 21 Orkestralna glasba. — Katovice: 19.2(V»Ptjtova dama«, opera (Čajkovskij). — Frankfurt: 2015 klavirski koncert. — Rim: 21.15 »Turandot«, opera (Puccini). — Langenberg: 20.05 Poročila z olimpijade; 20.15 Plesna glasba; 21 »Tekmam, sluho-drama z glasbo (Leonhard). — Berlin: 20 koncert' v. Baussnern: Samota; Himna življenja — Wies-ner: Sen ob Siegfriedovem studencu — Neumann: Hagen — Moldenhauer: kantata iz »Edda« za moški zbor. — I>aventry: 21 Orkestralni koncert. — Dunaj: 20.05 koncert. — Miinchen: 21 Zabavni koncert. — Milan: 20.45 Koncert s pestrim spora-dom. Danes javna telovadba Orla Krakovo- Trnovo Smešnice Težak slučaj. Zdravnik prejme zvečer pisemce svojega tovariša: »Pridi še malo v restavracijo. Manjka tretjega za tarok.« — »Milka« — pravi nato svoji ženi — »še enkrat moram od doma.« — »Ali je taka sila?« — »Sila težak slučaj. Dva zdravnika sta že tam.« Pri brivcu. Mož, ki je rad razstresen in zamišljen, pride k brivcu in si da brado ostriči. Ko je delo končano, pomoli brivec ogledalo pred obraz in vpraša: »Ali je v redu?« — Razstresenec: »Ne, prosim malo bolj na dolgo.« Zadnja želja. Ravnatelj kaznilnice pravi hudodelcu, ki je na smrt obsojen: »Ali imate še kako željo? Lahko se vam ustreže.« — Obsojenec: »Kitajsko bi se rad učil.« Dvoumna zahvala. Profesor priporoča ob sklepu učencem: »Oddahnite se, okrepite se telesno in duševno ter sc vrnite nazaj malo bolj razumni!« — Učenci: »Hvala, enakol« učenko: »Kaj se je zgodilo po vesoljnem po- Posledica vednih zbirk. Katehet vpraša topu?« — Mala Erna nekoliko pomišlja, nato se pa odreže: »Za poplavljence so pobirali.« Kaj pa ti veš... V nekem industrijskem kraju je mali abecedar prvi dan šolskega pouka zaslišal tovarniško piščal. Brž pospravi svoje reči skupaj in hoče oditi. Učitelj ga prijazno zadržuje, češ, da še ni povedal, kako se je treba ob sklepu obnašati. Deček pa reče junaško: »Kaj pa ti vešl Kadar piska, pri nas jemo.« Socialni v g sinile Izšel jeniška statistika za 1.1927 Iz statistike izseljeniškega komisarijata je razvidno, da se je izselilo v letu 1927 iz naše države 21.976 oseb in sicer 16.852 moških in 5124 ženskih. V celoti 5124 oseb več kakor v letu 1926. Največ oseb je šlo iskat srečo v Argenti-nijo, to je 7127; v Združene države Severne Amerike 4759; v Kanado 4656; v Brazilijo 2527; v Avstralijo 1138; v Urugvaj 905; v Cile 425; v Novo Zelandijo 130 in še nekaj drugih krajev. Z ozirom na posamezne pokrajine domo- Za potovalno sezono priporoča kovčke, torbe, nahrbtnike itd v veliki izberi vseli vrst in tudi v vseh cena h Ivan Kravos, Maribor Specijalni kovčki in torbice /.a potnike in vzorce se izgotove v lastni torbarski delavnici, na Slomškovem trgu Stev. 6. ОШШМИШК POTREBŠČINE ZH OPHLOSRHPH PRESERVAT, FIXAT IN OSTALE POTREBŠČINE VEDNO V ZALOGI PRI L1ID. BHRHGR, ŠELENBURGOVA ULICA ŠT. 6/L LJUBLMNH TELEFON ST. 298 Še dva dni traja velesejem U«p«h letošnjega текмејпм — nvpotorfjen. Osmi dan velesejma je bil zlasti zanimiv v kup-čijekom oziru. Poslovanje se jo prav ugodno razvijalo in več tvrdk beleži prav lepe zaključke. Le redke so tvrdke in stroke, pri katerih so manj za-dovoUni s poslovnimi uspehi. Tako je n. pr. slabša kupčija v galanterijski stroki. V pretežni večini pa so razstavljalci prav zadovoljni. Tako je bilo včeraj več znatnih zaključkov v pletilnih strojih: vse kaže, da se tekstilna konjunktura pri nas še dolgo ne bo zaključila, čeprav prihajamo že v relativno nadprodukcijo. 1'oleg kupcev iz Slovenije je letos zlasti mnogo kupcev iz Hrvatske, tako n. pr. je bilo mnogo mnogo avtomobilov —• pu je imel ravno pred ljubljanskim zagrebški lepo avtomobilsko razstavo — prodanih v Hrvatsko, še več pa jih je šlo v. Vojvodino.. Prav dobro prodajo beležijo včeraj ščetke (za Zagreb, Niš), radio, pisalni stroji, godala. Nadalje eo bile včeraj prodane tudi električne ure, koso v Bosno, Liko in Srbijo (največ kupčij dela stara tr-žiška tvrdka Ahačič). Pohištvo se je včeraj zaključevalo ne samo za Slovenijo, ampak tudi za ostale pokrajine v državi, kjer je računati sploh na dobro prodajo teh predmetov: v Belgrad, Hrvatsko, Bosno in Dalmacijo. Zaključki so bili zabeleženi tudi v vozovih, strojih za obdelovanje lesa, prec. tehtnicah, harmonikah, Lutzovili pečeh, Colloseus-štedilnikih itd. Steklarska tvrdka Kristal je napravila večje zaključke za Srbijo, čepice so šle v Bosno, Šivalni stroji tudi izven Slovenije itd. itd. Kakor običajno tako so tudi letos cvetlični nasadi na velesejmu prav lepi. Posebno pozornost vzbuja solnčna ura, ki se odlikuje po svoji umetniški dovršenosti. Omenjamo, da so nasadi in ura tudi letos delo podjetnega ljubljanskega vrtnarja g. Feranta. * * * Velesejmska razstava umetnin. Obisk paviljona >K« (poleg veseličnega prostora), kjer je razstava nameščena, je trajno razveseljiv. Ni ga skoro obiskovalca sejma, Iti si ne bi ogledal Se te zanimive smotre deseUelnega dela nnše povojno nmetniške generacije. Razstava je propagandna, to se pravi: ima namen pokazati, da se je moderna umetnost že uveljavila v življenju, da se je že usidrala v realnih tleh. Oddelki: propagandni, dekorativni, grafični in slikarski nazorno slikajo razvoj zadnjega desetletja. Kazvoj je velik, kvaliteta razstavljenih del priča o resnobi in vztrajnem delu. — Kdor prireditve še ni videl, naj si ogleda Se zadnje dni. Razstava nebo podaljšana preko 11. t. m. — Vstopnina le dva dinarja, katalog s tekstom pet dinarjev. Veliko pozornost vzbuja na velesejmu razstavljeno pohištvo tvrdke I. Naglas, kateri je z rn-cionelnim načinom dola uspelo postaviti na trg okusno in obenem izredno ceneno spalnico. Tvrdka je tako ugodila zahtevi današnjega trga, da si lahko tudi manj imoviti človek nabavi lepo in udobno pohištvo. Gospodje duhovniki naj si ogledajo v paviljonu J male salonsko orgle, ki jih je razstavila graška orgelska tvrdka K. Hopfcnwieser. Glasovno bo bogate, zahtevajo malo prostora in so razmeroma zelo poceni, tako da so za kako podružnico kakor nalašč. Svetovno znana strojna tovarna Robert Kiele h; Leipziga je letos drugič razstavila na ljubljanskem velesejmu svoje moderne in solidne stroje n »delovanje usnja in čevljev. Njena razstava zanima zlasti strokovnjake, kajti najnovejši modeli sestavljenih strojev obratujejo stalno pod vodstvom strokovnih delavcev iz Leipziga. Pojasnila daje glavni zastopnik Josip Veigel, Maribor, Cvetlična ulica 25/111. NAS AVTOBUSNI PROMET. Znano je, da se namerava pri nas uvesti avtobusni promet v mestu in tudi na deželi. V ta namen so dobili merodajni faktorji že več ponudb in tudi poskusi so se že delali. Sedaj so poslale ponudbo tudi svetovnoznane avtomobilske tvornice Steyr. Ta ponudba je posebno zanimiva, ker predvideva dvojen tip avtobusov; manjšega za mesta, večjega za deželo. Manjši ima zlasti to prednost, da je v prometu lahko več voz naenkrat, ki nikakor ee ovirajo prometa po cestah, tudi ne po ožjih ceetah, kakor jih je še veliko pri nas. Vozovi večjega tipa so pa prostorni, z 22 sedeži. — Ponudba Steyrovih tvornic, ki so po vsem svetu znane po svojih prvovrstnih fabriltatih, je toliko bolj zanimiva, ker so nam te tvornice geografsko najbližje in je s tem preprečeno skoro vsako neprijetno iznenadenje, da nc bi mogli v kratkem času dobiti nadomestnih delov, ki se večkrat potrebujejo. Pripomniti bi bilo tudi, da so Steyrovi vozovi grajeni za ceste v hribovitih krajih. Tako ima n. pr. avstrijska poštna uprava nad 150 takih avtomobilov za prevoz v alpskih pokrajinah. Vsekakor je pa potrebno, da se čimbolj zavzamemo za načrt avtobusnega prometa, kajti v marsikaterem oziru bi morali napake, ki bi pri tem sedaj naredili, čez čas obžalovati in povzročili bi si stroške, ki se jih sedaj po primernem pre-vdarku lahko izognemo. Pospeševanje živinoreje V naslednjem priobčujemo še zaključke živinorejske konfcrence v Belgradu: Kmet. mtfiistrstvo mora biti središče vseh akcij 7л izboljšanje naše živinoreje. Za intenzivno pospeševanje je potrebno, da živinorejski oddelek dobi še posebne referate za konjerejo, govedorejo, prašičjerejo, ovčjerejo, svilnrstvo, ribarstvo in čebelarstvo. Nadalje je treba uvesti strokovno informativno službo v inozemstvu za vnovčanje naših proizvodov v inozemstvu. Ministrstvo naj vsako leto pozove zadružne zvezo in oblasti, da stavijo predloge in programe za proračunsko leto. Posveča naj vso pozornost zimskim kmetijskim šolam in osnovati je treba strokovne šole za izobrazbo personala, ki je potreben za vodstvo kmet. industrij. Konferenca apelira na merodajne faktorje, da kreditnemu zadružništvu in njegovemu širjenju pomaga. Z zakonom naj se odredijo stalna sredstva za posle, predvidene v kmetijskem zakonu. Od državnega posojila naj se da najmanj 300 milj. Din za kmetijstvo: 150 milj. za osnovanja in povečanje kmetijskih šol, oglednih postaj itd., 75 milj. za izboljšanje rastlin in njih razširjenje ter 75 milj. za izboljšanje živinoreje. Pri DHB (Drž. hipotekami banki) se naj osnuje živinorejski fond. V ta zavod naj da država letno 5 milj. Din, drž. razredna loterija pa drugih 5 milj. Din. Iz tega fonda bi se podpirala živinoreja in nabavljala plemenita živina. Govedoreja naj se izboljšuje po teh pasmah: v Sloveniji, Hrvatski in Vojvodini simentnlska, pinc.gavska in montafonska, v severni Srbiji si-mentalska, v ostalih krajih pa s sistemom odbiranja domačih pasem in z metodami umetnega odgajanja na oglednih postajah v južni Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori in Dalmaciji; oplemeni pa naj se s temno švicarsko monta-fonsko in simentalsko pasmo. Tudi sedanji zakon o državnem računovodstvu ovira državo pri izvajanju programa za izboljšanje kmetijstva. GOSPODARSKA LITERATURA. Poročilo Trgovske in obrtniške zbornice v Zagrebu 19Ž7. Kakor za 1924, 1925 in 1926, tako je tudi za lansko leto izdala zagrebška Trgovska in obrtniška zbornica svoje letno poročilo. Poročilo je zelo obsežno in priznati moramo, najboljše zbornično poročilo v državi. Obenem je kljub svoji obsežnosti izšlo že sedaj, dočim jih vse druge zbornice, ki izdajajo svoja letna poročila, razen veliko-bečkereške še niso objavile. Poroči'o vsebuje poleg detajlnega opisa dela zbornice podatke o gospodarskem položaju ne samo zborničnega področja ampak tudi cele države. Knjigo (336 str.) odlikuje veliko število grafik, ki nazorno predočujejo razvoj našega gospodarstva. Knjiga je najvernejša sli- ципртиагмш! гаипег v preieniem letu. Hvaležni moramo biti zagrebški zbornici, da je go- ; tovo tudi z znatnimi materialnimi stroški sesta- i vila tako Informativno delo za vsakega, ki se bavi z gospodarstvom. Jožo CosH: Rankovna korespondenrija, Zagreb, založba pisca, tisk Jugosl. štampe. Delo, ki je nastalo iz bančne prakse, izpolnjuje znatno vrzel v naši bančni in gospodarski literaturi. Knjiga podaja vsako pismo ne samo v hrvatskem jeziku, ampak tudi v francoskem in nemškem, kar ga odlikuje pred drugimi enojezičnimi publikacijami. Obravnavani so vsi slučaji, ki so možni v bančni korespondenci, tudi najmanjši: oferte, oirkularje, priporočila, izplačila, devize, borzo, čeke, menice, kredite itd. Nadalje je knjigi dodan seznam (deloma nepopoln, kar pa je razumljivo) svetovnih bank in vzorci čekov. Pisec dela je sam bančni uradnik ln je vložil vanj ves svoj trud ter mu je knjiga vsekakor v čast. Delo bo prišlo prav ne samo bankam, trgovcem, oz. uredništvu, ampak tudi vsem drugim gospodarjem, zlasti pa lijaštvu. Cena je 100 Din. • • * Licenciranje mrjascev v Prekmurju in Medji-murju. V smislu tamkaj veljavnega madžarskega kmetijskega zakona se je vršilo letos spomladi licenciranje plemenskih mrjascev v Prekmurju in Medjimurju. Pri tem se je izkazalo, da se kakovost mrjascev stalno zboljšuje povsod, kamor so prišli zadnja leta subvencijski mrjasci, zlasti v Prekmurju. V Medjimurju je kakovost svinjskega blaga še zelo zaostala. Oblastni odbor je nakazal oskrbnikom dobrih živali nagrade po Din 150—, 100.—, in 50.—, v skupnem iznosu Din 5.750.—. Povišanje kapitala. Iz Zagreba poročajo, da bo Hrvatska poljodjelska banka d. d. (ustan. 1901, kapital 5 milij. Din) zvišala kapital z izdajo 400 tisoč novih delnic z nom. 12.50 Din, torej od 5 na 10 milijonov Din. Emisijski tečaj je 15 Din. V petek so delnice notirale na zagrebški borzi 19 do 20 Din pri nominali 20 Din in Uividendi 1927 2 Din. Promet je bil znaten (nad 2000 kom.). Mestna hranilnica v Poiegi. Po vzoru regu-lativnih slovenskih hranilnic je sklenil tudi občinski svet mesta Požege ustanoviti mestno hranilnico. Predsednik osješke zbornice Jnlij TVeiss — umrl. Komaj je bil pred 2 mesecema izvoljen za predsednika osješke zbornice in je pričel z reorganizacijo zbornice, je nenadoma v Františkovih Lažnih umrl Juiio Weiss ml. Zadružništvo na Hrvatskem. Iz poročila zagrebške Trgovske In obrtniške zbornice za 1927 posnemamo, da je bilo na zborničnem področju (pripominjamo, da Slavonija spada pod osješko zbornico) 1. jan. 1919. 755 zadrug, od teh 534 kreditnih, 134 nabavljalnih, 16 konzumnih in 71 raznih. Do konca leta 1927 je število zadrug naraslo na 1304, torej za 73%. Število kreditnih zadrug je po vojni naraslo na 776, torej za 44%, nabavljalnih na 363, torej za skoro 200%, konzumnih na 23 ter raznih nn 142. Zanimivo je, da je najbolj naraslo število nabavljalnih zadrug, najmanj pa število kreditnih. Dobave. Gradbeni oddelek ravn. drž. žel. v Ljubljani sprejme do 15. t. m. ponudbe glede dobave 10.000 kg portland-cementa. — Strojni odde-ravn. drž. žel. v Ljubljani sprejema do 15. t. m. udbe glede oddaje 6534 komadov raznih pil v ,. ^kovanje in popravilo. — Prometno.-lrg. oddelek ivn. drž. žel. v Ljubljani sprejema do 19. t. m. ponudbe glede dobave 20001 špirita ter glede oddaje železnih in lesenih klopi, omar, miz in stolov v pleskanje; do 26. t. m. glede dobave konopnenih vrvic in konopnenega motvoza ter glede dobave 9000 komadov nalučnikov. — Drž. rudnik v Kaknju sprejema do 18. t. m. ponudbe glede dobave 10.000 kg jamskih tračnic; do 25. t. m. pa glede dobave 10 strojev za vrtanje (Bohrmaschinen). — Ravn. drž. železarne Vareš-Majdan sprejema do 26. t. m. ponudbe glede dobave 4000 kg svinjske domače masti in 2 vagonov pšenične moke. — Vršile se bodo na- Srednji devizni tečen n* liubli. borzi od 4. VI. do 8. VI. 1928. Dne Berlin Curih Dunai London flWwyort« | Pariz Praga Trst 4. 1760.25 1095— 799.75 277.49 56.81 223.75 164.50 299.35 5. 1360.— 1095.— 799.75 277.44 56.815 223.40 163.46 299.50 6. 1360 — —.— 799.60 277.37 56.82 —.— 168.45 —.— 8. 1358.50 1095.— 799.60 277.42 56.82 —.— 168.45 —.— —.— —.— —.— —.— —.— —.— —.— —.— Stane Melihar: GSose k velesejmu Zadnji teden ima vsa Ljubljana nekam trgovsko lice — s pomladjo vred, ki se ponuja v naših parkih ln z luno, tem zadnjim preostankom romantiške dobe, ki visi na večernem nebu v podobi slabo zamišljene reklame za barvilo lica. To so vsako leto dnevi, ko si dajo trgovci In priložnoet 50% popusta vožnje uživajoči praktiki svoj randez-vouB v slovenski metrojx>li. In Ljubljana se jim je še vsako leto predstavila z raz-kopanlmi cestami. (Letos sta predvsem na vrsti Resljeva in Maearykova.) Mislim, da je to reklamni trik našega mesta, ki naj služi propagandnim namenom. Naznačiti hočemo z njim, kako krasne bodo, ko ee zopet snidemo, promenade nn vseh novo asfaltiranih ulicah in potih. Dalekovidna je naša magistra tna uprava I Veako leto znova obetajo skeptiki velesejmu kot »preživeli instituciji« neeiaven konec. Ta skep-sa bi bila načelom apravilna, ako bi ne bilo še nekega — če... Jasno je, da detajlist ne bo na ljubo preglednejši izberi, ki mu jo nudi sejem, zavrnil poeet zastopnika tovarne, ki obišče dandanes že skoro vsako vasico. Ravno tako gotovo pa je, da mora biti vsaka gospodarska institucija vedno iiva, presnavljajoča in preoblikovnjoča se po potrebah dneva in cele ure. Čeprav nimamo lastnih tehničnih novosti, da G prvič pokažemo svetu kot store to Nemci v ipzigu, za eno ali drugo domačo ali tujo stvar, ki obeta prodreti tudi pri nas, se še vedno izplača predstaviti jo širšemu občinstvu. In če naš domači ali tuji producent išče.potom velesejma direktne zveze e konzumenti, tega pač nihče ne bi rad pogrešal — razen posrednika, ki je izgubil svojo provizijo. Nekdo, ki ima precej zloben jezik, mi je zadnjič dejal, da na ljubljanskem velesejmu lahko razstavi in prodaja vsakdo, ki ima vsaj toliko zvez, recimo z mestnimi peki, da mu eden izmecj njih posodi dvajset žemelj. Kabina z dvajsetimi kruhki ali kabina s hlebom sira — da to je simbol našega velesejma. To je sicer šala, in celo dobra šala, toda mirne duše postavimo v njeno jedro resničnost: ali bi bil v tem slučaju sejem za nas brezpomemben in nekoristen? Imamo sejem svojim razmeram primeren in ш najslabši. V očeh in na obrazih obiskovalcev-neslovencev sem še vedno opažal nekaj, kar se da najbolje povedati z besedama respekt in presenečenje. Često že, posebno v Zagrebu, so mi zatrjevali, da je ljubljanski sejem predvsem zabavi in radovednosti namenjena institucija. Pa ni res. (In meni je skoro žal, da ni res.) Prišel pa je ta sloves povsem slučajno. Radi lege sejma in njegove prostornosti. Sredi parka in drevoreda nudi tudi šetalcem prilike dovolj za počitek in prostora je krog in krog dovolj za točilce etc.. Zagrebški n. pr. leži sila' stisnjeno, nikjer sence, nikjer prostora. In ljudje gredo po posetu v lokale v mestu. Tu pa ostanejo na enem, vsem vidnem prostoru. Vina se zato v Ljubljani ne potroši mnogo več kot sicer, ker ostanejo kleti in gostilne v samem mestu zapuščene. Da pa se v Sloveniji splošno preveč pije, je že stara resnica, ki bo pa resnica le še kratico dobo: dokler n* doraste naša mlada generacija, med katero je zmernost in celo abstinenca alkoholnih pijač že skoraj zakon, postava. Starejše pa opraviči njihov lokalni patriotizem. Prijatelje spoznaš edino v sili in naši vinogradniki žive že vsa ta leta v velikih stiskah. Zato je denar, izdan za štajerska in dolenjska vina tako rekoč — žentlemenska gesta pravega »Kranjca«. Za one, ki so duševni očetje reklamnih napisov in notic, podajam na tem mestu popoln besedni zaklad, ki jim bo vsekakor omogočil pisati reklamo še z manjšim trudom kot dosedaj. Naj snmo pazijo na to, da bodo vedno pisali, da so: sirovine nnjplemenitejše, uspehi presenetljivi, načini patentirani, izumi epohalni, sredstva absolutno neškodljiva; (nota bene tudi dragocena), moč bodi vedno nedosegljiva, poset rekorden, vonj čudovito osvežujoč, uporaba izredno mnogostran-skn, vino prvovrstno, milo ne več navadno zemeljsko milo ampak »nadmilo«, cene so vedno najnižje, opreme najelegantnejše, kakovosti pa Ia. Co opazuješ dve uri obiskovalce in njih obnašanji, z lahkoto dožoneš, da je od teh 85% ogoljufalo sejmsko r. z. z o. z. na kakršenkoli način za vttopnino.., Če bi sejmsko vodstvo razstavilo na svojem prostoru vse one, ki so tam iskali delo, bi ne ostalo za industrijske produkte nobenega mesta več... Ko sem prišel v sobo ravnatelja, je bil ta ravno klican k telefonu. Telefonski razgovor je pričel v hrvatskem, končal pa je v nemškem jeziku. Nisem sicer vprašal, vedel pa sem, da je bil klical — Zagreb. * Nekaj posebno nadarjenih otrok bo oskrbelo svoje starše za nekaj let z milom. Ta se razdeljuje v majhnih reklamnih zavojčkih, razdeljevalca pa oblegajo vedno isti pobje. Samo svojo strategično pozicijo včasih spremene. Skoda, dn niso imeli pri cigaretah iste sreče. Te je delila firma, ki je pri-nesln k nam protinikotin Bonikot, ko jih je preje omočila s svojim preparatom. Naval pa je bil tako velik, da sta razlagalca paglavce povsem prezrla. Originalne »turške knfe« je tudi letos v Izobilju, samo da je ravno tako slaba kot po vseh naših kavarnah (z eno Izjemo, ki je pa ne morem imenovati, ker bi izgledalo potem, da delam naročeno reklamo). Mislim, da se ravna tudi prava »turška«, kadar pride na obisk v Ljubljano, po znanem pregovoru, da je treba tuliti z volkovi. Prodajalci ražnjičev in čevapčičev ee letos niso pretepali med seboj. • Če se kdo v mestu samem nekaj bolj svobodno obnaša, bolj živahno, veselo — prijatelj veruj, to so tujci. Damo sem videl, ki se je tricljala kot žoga poleg svojega ponosno-suhega moža. Damo sem videl, ki se je raje stoje zibala kot sedeln na udrtem divanu kavarniške zofe. Elegantnega gospoda sem videl, ki je bil pijan, da je lezel po vseh štirih domov. (Ta je bil domačin.) H koncu še prosto po Ph-andeln: Tako jel — ali je tako? Kdor ni bil zadovoljen, naj mirne duše obrne vzrok nezadovoljstva in opazuje nasprotno stran. Tudi ona vedno odgovarja dejstvom ... slednje ofert. licitacije: Dne 25. t m. pri vojnem ministrstvu, oddelek za mornarico v Zemunu glede dobave tel. materiala in materiala za el. daljnovod; dne 26. t. m. glede dobave raznih olj in bencina. — Dne 26. t. m. pri ravn. drž. žel. v Sarajevu glede dobave bombaža za čiščenje in bombaža za ležaj«-(Natančnejši podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Pri Glavnem Sanitetskcm skladišču v Zemunu se bodo vršile naslednje ofert. licitacije: 25. t. m. glede dobave raznih šatorov, 26. t. m. glede dobave 2000 komadov košar za sanitetni materijal 27. t. m. pa glede dobave 6000 komadov slamnjač. Prodaja. 20. t. m. se bo vršila pri Komandi 8. žandarmerijskega polka v Ljubljani ofert. licitacija glede prodaje raznih odpadkov. Tržna poročila Ljubljana, 9. junija 1928. O položaju nn slovenskem lesnem trgu v zadnjih 14 dneh moremo poročati naslednje: Živahnost na tržišču traja daljo. Povpraševanja prihajajo od vsepovsod. Tako so zanimajo Italija, Španija in Francija za vse količino madrierov (tudi za poznejše dobave) 75X220, nadalje išče Sušak hrastove pragove 2.60 26X16 za september-janunr zlasti je živahna kupčija s trami, ki gredo zlasti v dolžinah 9—12 m v BaEko in Bannt. Nadalje se zanima Grčija za tramiče (filorje) ter za parjeno bukovino. Nadalje so bile te dni zaključene velike množine brzojavnih drogov (ca. 20.000 kom.). Nadalje je važno omeniti, da se išče tkzv. Levante-Uago v fiksnih širinah 19, 22, 25, 28, 30, v debelinah ud 12, 18, 24, 28, 38, 48, 58, seveda v najfinejši obdelavi (para-prizmirano, ostrorobo, očeljeno itd ). Za to blago je stalno povpraševanje v velikih količinati in pride v poštev za Arabijo. Kakor je znaten italijanski interes za gorenjsko smreko, ki prnv občutno konkurira Avstriji, tako so se začeli zanimati tudi za dolenjsko blago, ki pa je široko ter nekoliko slabše kvalitete. Sedaj je zelo velika potreba široke robe in zato je zanjo veliko povpraševanje. Osnovna tendenca našegn lesnega trga je čvrsta. Žito. Položaj na žitnem trgu je neizpreme-njen. Kupčije je malo, ker ni nobenih spekulativ-nih nakupov. Vse čaka na razvoj. Vesti iz Chicaga javljajo vsak dan drugačno tendenco v zvezi z ugodnimi poročili o stanju posevkov. Medtem ko Amerika v začetku ni podajala tako ugodnih poročil, se je stanje zadnje dni izpremenilo na bolje ln tako Unija in Kanada kakor Evropa javljajo najlepše nade na žetev. V naši državi je stanje posevkov odlično. Sicer so neurja v nekaterih krajih (Prekmur^e, Slavonija) povzročila nekaj škode, vendar so bila le lokalna in na splošno tendenco niso niti najmanj vplivala. Tudi od izvestnih strani javljane vesti, da je deževje zadnjih dni preprečilo razvoj rasti, se niso obistinile, ker je splošno stanje posevkov jako dobro. Kakor omenjeno, vso čaka, kaj bo. Z ozirom na novo žetev je pričakovati, da se bodo naše cene zopet ravnale po svetovnih, če bomo hoteli izvažati žito. Letos se tudi nič kaj ne razvija terminska kupčija: pred par dnevi so bili zaključki v novi pšenici jx> 290, danes že po 280 za avgust, pa računajo s še nižjimi cenami. Promptna pšenica notira 352.50 baška postaja, koruza 292.50 baška postaja, mokn 465—475. V moki so torej cene popustile na višino pred uvedbo uvozne carine. Mariborski trg. Na današnji trg so pripeljali špeharjl na 22 vozeh 48 zaklanih svinj. Cene so bile 15—17.50 Din za kg. Nadalje jo bilo pripeljanih 8 voz krompirja, ki se je prodajni po 1—1.25 Din, 20 voz senn, 3 slame in 4 komadi skop. Cone slame so bile 50 —55 Din, seno 80—110, skop 1.50 do 2 Din. Cene krmi so od zadnjega tržnega dne popustile. Еогжо Ljubljana, 9. junija. Devizni promet je bil ta teden izredno znaten, čeprav so se vršili samo štirje borzni sestanki: znašal je 23.1 milj. dinarjev in le malo zaostaja za rekordnim prometom 27 3 mil. dinarjev od 21. do 28. maja. Največ poslovanja je bilo v devizah Curih, London in Praga; kakor običajno je vse dala Narodna banka razen Newyorka in Trsta. Na našem deviznem trgu so izkazovali ta teden vsi devizni tečaji nazadovanje. Edino v petek se je nekoliko učvrstil London. Samo Curih je na našem tržišču neizpremenjen. V teku tedna se je znižal pri nas tudi tečaj iranka, to pa .zaradi tega, ker je »Banque de France« svoj stabilazicijski tečaj, na katerem sedaj zadržujo frank Tudi deviza Trst je oslabela, to pa zaradi znatnejših količin privatnega blaga. Na tržišču vrednostnih papirjev so državni papirji zanemarjeni. Promet je postal razmeroma majhen. Tečaj 7% invest. posojila je ostal neizpremenjen, agrari pa so popustili, kakor tudi vojna škoda. Za bančne papirje je v Zagrebu še vedno znaten interes in se mnogo kupuje. Tako je zlasti Praštediona ta teden napredovala od 890—895 na 935—940 in je bila proti koncu borze včeraj iskana po 950. Tudi Srpska banka se je ta teden učvrstila, ker banka sama ne vzdržuje nižjega tečaja z oddajanjem blaga. Jugo je nolirala čvrsteje. V zvezi s povišanjem kapitala Poljedelske banke je bil ludi ta papir iskan. Jug. Hip. in esk. je neizpremenjene kakor tudi Ljublj. kreditna. Pozornost je vzbudilo, da je bil na ljubljanski borzi ta teden prodnn eksekutivno večji paket delnic (3800 kom.) po 126, dočim je tečaj denar v Ljubljani 128. V Ljubljani na tržišču ni izprememb. Tudi za industrijske papirje je znatno zanimanje, vendar je tu malo flotantnega blaga. Zanimanje za delnice Slaveksa, Drave itd. Stalno se izboljšuje tudi tečaj Ragusee (Dubrovačke paroplo-vidbe), ki tudi za 1927 daje neizpremenjeno divi-dendo 30 Din, obenem pa še nadalje stalno povečuje svoj ladijski park in postaja vedno bolj prva naša paroplovna družba. Delnice Trboveljsko so ta teden popustile zaradi redukcij dela v rudnikih na podlagi znanega spora rudnikov s prometnim ministrstvom. Tečaj je na Dunaju nazadoval od 63.1 na 61.25 ter primerno v Zagrebu in Belgradu. Kranjska industrijska in Ruše neizpremenjeno. Za blago glej »Trina poročila. Dne 9. junija 1928. DENAR. Ljubljana. (Prosti promet.) Berlin 1368.50i Curih 1095, Dunaj 799.75, London 277.40, Newyork 56.82, Pariz 228.60, Praga 168.45, Trst 299.25. Zagreb. (Prosti promet.) Berlin 1360 bi., Curih 1095, Dunnj 799.625, Ix>ndon 277.40, Newyorh 56.80 bi., Pariz 228.06 bi., Praga 168.46, Trst 299-299.375. Cnrlh. Belgrad ».13126. Berlin 124, Budimpe- Šta 90.60, Bukarešt 3.20, Dunaj 73, London 2S.83R, Newyork 618.86, Pati'. 20.4025, Praga 16.375, Trel 27.315, Sofijn 8.75, Varšava 58.16, Madrid 86.46. VREDNOSTNI PAPIRJI. Zagreb. (Prosti promet.) 7% taveet. poeoj. AS U., agrari 67.50 bi., vojna odškodnina 446.60. ша mirne ir? vrvema Kako naj Kitajska preživi svoje množice Prof. O. E. Baker je objavil v marčni številki šanghajske »The far Eastern Rewiew« razpravo o gospodarsko-socijalnem položaju na Kitajskem, v kateri izvaja: Sredi 18. stoletja je štelo prebivalstvo kitajske države približno 177 milijonov duš. Leta 1820. je znašalo število kitajskega prebivalstva že 350 milijonov, a 1850. leta 429 milijonov duš. Poslej se število ni več znatno izpreminjalo; 1. 1923. je cenila kitajska poštna uprava prebivalstvo Kitajske z Mandžurijo na 438 milijonov. Vojna, bolezni in lakota zadržujejo prebivalstvo v mejah, ki jih postavljajo naravna in tehnična pomožna sredstva. Z Mongolijo in Kitajskim Turkestanom — brez Tibeta — obsega celokupno kitajsko ozemlje približno 2400 milijonov juter zemlje, tedaj skoraj tretjino več nego Združene države. 47 odstotkov te zemlje je presuhe odnosno brez dežja in zato neuporabne za kmetijstvo, a 5 odstotkov leži v premrzlem podnebju. Od ostalih 48 odstotkov je približno 14 odstotkov pre-goratih, 5 odstotkov pa prepeščenih. Ostane torej od celokupnega kitajskega ozemlja samo 29 odstotkov za poljedelstvo. V Združenih državah je 51 odstotkov plodne zemlje. Obdelane je pa na Kitajskem samo 180 milijonov juter zemlje, torej samo 26 odstotkov zemlje, ki je za poljedelstvo uporabna (v Združenih državah 39 odstotkov). Odkodi to čudno dejstvo, da je na Kitajskem, kjer je prebivalstvo tako zelo odvisno od naravnih pomožnih virov, mnogo manjši del za poljedelstvo uporabne zemlje obdelan nego v Združenih državah, ki je še v svojem pijonirskem razvoju? Zakaj leže na Kitajskem še velike površine zemlje neobdelane? Celo v bližini mest in na mestnem ozemlju, kakor n. pr. v Nankingu, najdemo neobdelana zemljišča. Vzrok temu je pomanjkanje strojev in moči. Teh 520 milijonov juter kitajske zemlje, ki bi bila še uporabna za kmetijstvo, so slaba tla ali pa svet, ki leži predaleč od železniškega prometa. Brez poljedelskih strojev in razmeroma velike množine sile se na slabi zemlji ne da pridelati toliko, da bi se mogla družina preživljati na njej. Če bi se začela pusta zemlja s stroji obdelovati, bi dobilo nekaj ljudi dela in ne bi bilo pritožb. Drugače pa bi bilo, ako bi se začeli uporabljati stroji na riževih poljih na Južnem Kitajskem ali na pšeničnih poljih v severnokitajskih predelih. Vendar priča dejstvo, da uvažajo Združene države skoraj vsako leto na Kitajsko pšenico in včasih celo riž, da bi se stroji na riževih in pšeničnih poljih na Kitajskem gospodarsko zelo obnesli. Toda na drugi strani bi pa imelo dejstvo, da bi stroj izpodrinil človeško delo na že obdelanem svetu, resne gospodarsko-socijalne posledice, tako c!a bi se smela taka gospodarska izprememba izvesti le z največjo premišljenostjo. Ako bi se mestne industrije ne razvijale dovolj hitro, da bi zaposlile tisti del kmetskega prebivalstva, ki bi zaradi modernih poljedelskih strojev izgubil delo in kruh, kakor se to dogaja sedaj v Združenih državah, potem bi najbrže milijoni ljudi umirali za lakoto. Kitajska bo rešila svoje socijalno vprašanje, kadar se bo njena industrija tako hitro razvijala, da bo število potrebnega industrij- Hermann Mttller-Franke, ki bo po vsej priliki bodoči nemški kancler. L 1919 je bil zunanji, 1. 1920 pa državni kancler. Bil je knjigotrški pomočnik, nato časnikar in sedaj — drugič kancler. skega delavstva hitreje naraščalo nego celokupno prebivalstvo, da bodo torej mesta zahtevala večjega dotoka z dežele, nego bo tamkaj delavnih moči preostajalo. Strahotna ptičja pojedina Logar Teodor Heilischek zanimivo opisuje prizore iz živalskega življenja na visokem »everu: Na nordijski morski obali leži silen trup nasedlega kita in se orjaško odraža na žoltem pesku. Komaj je še mogoče razločiti črno bar,vo njegovega hrbta in snežnobelo barvo njegovega trebuha. Ves zavit v oblake po mesu hlepečih galebov in njim enakih oper- jenih izkoriščevalcev neskončnega morja, leži mrtvi velikan že nekaj dni tu, izpostavljen neprestani solnčni vročini nordijskega poletja, ki ne pozua ohlajajoče noči. Truplo se je vsled vročine na več mestih razpočilo in šole sedaj so mogli Poseidonovi pernati gostje začeti svojo krvavo-oljnato pojedino. Kajti niti strašni kljun skue, orjaškega galeba roparja, ne more prodreti kitove kože. Sedaj pa se jo pričel vražji plesi Med groznimi vzkriki so se ogromne ptičje jate trgale in pretepale za mastni zalogaj, katerega površina je bila kljub dolžini skoraj 500 metrov za toliko množico lačnih kljunov premajhna. Kake dve morski milji od obale je plul na odprtem morju velik parnik, puščajoč za seboj ogromne črne zastave dima, ki se je dvigal iz njegovih dimnikov. Z ostrim lovskim daljnogledom sem bil opazoval prizor na obali in slednjič dognal vzrok ptičje vojne. To mi je obetalo svojevrsten doživljaj! Več ur nato sem se izkrcal v najbližjen pristanišču in nemudoma krenil ob obali proti mestu, kjer jo ležal kit. S seboj sem vzel hrane in drugih potrebščin za več dni. Po sedemurni hoji mi je začel veter prinašati čudne duhove in kmalu nato sem začul peklenski vrišč ptic, borečih se za mrhovino. Skozi redek borov gozd sem dospel na mest ), odkoder se mi je v daljavi približno 500 metrov odkril celoten prizor. Po globokem koritu sem se mogel neopazen približati za t,a daljnih 300 korakov. Zavzet sem opazoval ta prizor iz živalskega življenja. Tisoče in tisoče ptic je kričalo, sekalo in se pretepalo za mrtvega velikana. Spričo teh hrupečih oblakov me je spreletela groza, Stopil sem iz korita in stal v polni svetlobi. Brez nuje sem hodil preje tako previdno — ptiči se niso dali pri svoji grozni pojedini prav nič motiti. Približal sem se na sto korakov, a bliže nisem mogel. Peklenski smrad me je dušil in mislil sem, da se onesvestim. Zdelo se je, kakor da bi solnčni žarki gnjijoče meso raznašali. Strašno ozračje! Kakor v sanjah sem gledal ptice, ki so me obletavale z divjim, glušečim krikom tako nizko, da sem mogel nekatere s puško doseči. Njihovo perje je bilo čez in čez zamazano od gnjijočega kitovega mesa. Bilo je grozno. Približno pol kilometra daleč sem si poiskal ugodno mesto in si iz borovih vej zgradil lovsko uto. Nato sem šel na lov, da bi se oskrbel z divjačino. Toda laziti sem moral celo uro ob obali, ki je drugače tako gosto obljudena po povodnji divjačine, predno sem mogel ustreliti uekaj divjih rac. Zdelo se je, da so se tako race kakor gosi umaknile iz bližine kitove mrhovine . Iz korita sem še dva dni opazoval gostijo na obali. Polagoma je začel izginjati. Ko sem bil nekoč počival v svoji uti, sem nenadoma začul tik nad seboj značilni gavranov kir, kir, kir. Doslej ni bilo nobenega blizu, sedaj so pa tudi gavrani sedli k orgiji žretja. Najprej je bil samo en par, ki se je samozavestno gugal okoli in skušal dobiti svoj delež na v uebo smrdeči mrhovini. Cez dobro uro je par izginil, a se kmalu zopet vrnil s celo jato sorodnikov. Končno se je na divjem produ približal konec kitovega trupla. Samo še njegovo silno ogrodje je štrlelo iz peska proli nebu. Hripavi krik sitih mrliških roparjev me je spremljal, ko sem zapuščal zanimivo grozno prizorišče. Prah in kamenje z neba Zgodovina pripoveduje mnogo slučajev, ko je padal z neba prah, kamenje, »žveplo« in celo kače in žabe. V prejšnjih dobah so si tolmačili ljudje take dogodke kot čudežne opomine na bodoče nesreče: vojno, lakoto, kugo. Danes vemo, da so to zgolj naravni pojavi. Prah zanašajo v zračne višave zračni vrtinci. Mnogokrat ostane prah zelo dolgo v zračnih plasteh in vihar ga zanese bogve kam daleč proč od kraja, kjer ga je bil vzdignil, dokler ne zaide v oblake in ga dež ne zbije na tla. Včasih pa pade prah odnosno pepel na tla suh, po svoji lastni teži. V Evropo prihaja tak podnebni prah predvsem iz Saharske puščave. Od tam je bil n. pr. prah, ki je padal v dneh od 9. do do 11. marca 1901 in pokril vso Italijo, dele Avstrije in celo severno Nemčijo. Računali so, da je padlo takrat 1.8 milijona ton prahu. * Drugikrati je padal prah, o katerem so pod drobnogledom dognali, da je prišel iz Sudana. Ta prah zanašajo ugodni vetrovi proti za-padu in del Atlantika med Kanarskimi in Kap-Verdskimi otoki je večkrat zavit v temno ozračje; zato so mornarji nadeli temu delu morja ime »Temno morje«. Posebno pozornost vzbuja seveda tak barvast sneg, »krvav sneg« mu pravijo. Včasih to ni prah, marveč neke vrste alge ali pa drobcene živalice, ki jih je vihar kje dvignil in odnesel. Podnebni prah pa more izvirati tudi iz vulkanskih izbruhov. Te vulkanske snovi se morejo cela leta vzdržati v najvišjih zračnih plasteh in šele potem pasti na. zemljo. Tako se je zgodilo po delovanju ognjenika Kraka-taua v Sundskem zalivu 1. 1883. Še mnogo let kasneje so opazovali v zraku vulkanske snovi, ki so se v mraku svetlikale. Znano je, da morejo v zemeljsko ozračje zaiti tudi snovi iz vesoljstva, bodisi v obliki prahu, bodisi v obliki kamenja. Kar se tiče »žveplenega dežja«, je to cvetni prah jelš, leščevja, smrek, bezga in breze. — »Slan dež« povzročajo morske pene* ki jih zanaša veter dostikrat 100 km daleč v notranjost. — Pripetilo se je že, da je naenkrat začelo kje padati z neba žito in sadje-Tako je n. pr. 1. 1804. v Andaluziji deževalo žito. To žito je bil vihar odnesel z nekega poda v Tangerju. Stare listine nam sporočajo, da so padale izpod neba ribe, kače, miši in žabe. Tako je padla sredi 18. stoletja velika množina rib v Hannoveru. Slanikov dež so imeli večkrat na Angleškem in Škotskem, torej ob morju. L. 1806. je padla v Oldenburgu velika množina rako-vic. Da so kobilice in drug mrčeš zelo pripravni za zračni transport, ki ga opravlja vihar, je brez drugega razumljivo. Kar se pa tiče žab, kač in drugih živali, pa najbrže pač niso padale z neba, marveč jih jc le dež po daljši suši privabil iz njihovih skrivališč. Pristen bi utegnil biti »žabji dež« z dne 30. junija 1898 v Birminghamu. Najbrž jih je vodna tvorba dvignila iz kakega bajerja, vihar pa jih je odnesel dalje do Birminghama. Kako se je iznebila treme Filmska igralka Hilde Rosch, ki je šele pred tremi tedni zasijala kot zvezda na filmskem nebu, pripoveduje o sebi: Trema je bolezen, ki se nc da z ničemer premagali. Prav kakor morska bolezen. Kdor ji je povržen, jo vedno znova dobi, pa naj tudi vse življenje prebije na morju. Ni res, da bi samo začetniki imeli tremo. Ne! Tudi rutinirani in izkušeni umetniki jo imajo in trpe zaradi nje včasih še bolj nego začetniki. Mene je v mladosti trema zelo tresla. Ravno to je vzrok, da se nisem posvetila gledišču, dasi sem čutila zanj veliko nagne-nje. To nagnenje me je spodbadalo, da sem sc učila deklamirati in plesati celih pet let, ne da bi se bila kdaj upala nastopiti niti pred najmanjšo družbo. Vedno sem ob taki priliki čutila in bila prepričana, da mi odpovedo noge ali da se mi zaplete glas in ne bom mogla dalje, A zgodilo se je čudo. Odkar delam pri filmu, ne vem, kaj je trema! Ne bi bila šla niti k filmu, ako me ne bi bili naravnost ukradli iz družbe in me odvedli v filmski atelje. Tu so me začeli fotografirati. Teh slik nisem nikdar videla, ker sem se bala pogledati sama sebe. Vsi so me prepričevali, da je strah brez razloga ter so mi določili glavno vlogo. Ko so me odvedli v filmski atelje, sem se čutila kakor zločinec, ki ga peljejo na mo-rišče. Toda kmalu sem se zavedla. Vse se mi je zdelo kot nekak zanimiv dogodek, pusto- Henrik Kiihr se zagovarja pred sodiščem v Arns-bergu, ker ie obtožen, da je sam podložil levo nogo pod lokomotivo, da bi dobil 40.000 mark zavarovalnine. lovstvo in bila sem le radovedna, kaj se bo še vse zgodilo. Naenkrat so se začeli od vseh strani vsipati name močni snopovi luči. Godba je igrala. Slišali so se režiserjevi vzkliki in ukazi in naenkrat je vse, kar me je moglo motiti in ovirati, vsa neodločnost in omahovanje, otopelo in zamrlo v meni in tisti tre-notek sem postala čisto drug človek. Morda zato, ker ni bilo občinstva, a prepričana sem da bom tako čutila tudi v bodoče, tembolj, ker so mi mnogi umetniki zatrjevali, da se aamo pred občinstvom izgubi vsa ta živčna občutljivost, da je občinstvo edino prava vez med odrom in glediščem in da iz te zveze struji tisti skrivnostni in močni fluid, ki daje umetniku globoko, resnično umetniško vznesenost. Zdelo se mi je, da mi vse to občinstvo in celo polno gledišče nadomestuje eno-zvočno brnenje reflektorjev in prikriti lahki šum filmskega aparata. Kako je to čudno in kako človek samega sebe malo pozna. Nikoli nisem mislila, da bi se mogla kdaj osvoboditi svojega strahu pred nastopom in da bom našla v žaru reflektorjev in v filmskem delu svoj življenski osebni io umetniški izraz — in svojo srečo. Skesan mož Newyorška policija je imela te dni ue-navadne opravke. Nekdo je telefonično zahteval, naj pridejo ponj in ga zapro. Odgovorili so mu, da morajo biti zato dani zelo tehtni razlogi in če so pri njem ti razlogi dani. Mož ni odnehal in končno so poslali nekega uradnika, da se prepriča, ali se je komu zmešala pamet ali kaj drugega je na stvari. Uradnik je našel novopečenega zakonskega moža, ki mu je izpovedal, da se je prvič skregal z ženo in se je pri tem obnašal tako, da mu je žena po pravici rekla »be-štija«. Sedaj se hoče za svojo brutalnost sam kaznovati in zahteva, da ga zapro. Ko je uradnik znova zatrdil, da to ni mogoče brez določenih dejstev, je mož začel divjati in razbijati, dokler se uradniku ni zdelo dovolj in ga je zaradi »nespodobnega obnašanja« od-vedel v zapor. Na policiji so mu potem dovolili, da sme tako ddlgo ostati v zaporu, dokler se mu ne bo zdelo, da je zadostil za svojo hudobijo — pod pogojem seveda, da celice ne bodo potrebovali za druge grešnike. Sedaj naj sam zlodej ve, če ta človek ne igra komedije? Dobro je naletel v Parizu Berlinski izvošček Gustav Hartmann, ki se je bil s svojim vozom odpeljal v Pariz, je te dni srečno dospel na cilj. V Parizu so mu posebno strokovni tovariši priredili navdušen sprejem. Nemški poslanik v. Hosch je njemu na čast priredil zajutrek, katerega se je udeležilo 18 oseb. Berlinski izvošček je dobro uganil, kako se pride danes do slave. * Helena še zmeraj vleče, Dunajski skladatelj Richard Strauss je prodal svojo najnovejšo pereto »Egiptovska Helena« svojemu založniku Adolfu Fiirstner-ju za 50.000 dolarjev. To je največji honorar, ki se je kdaj plačal za kako gledališko skladbo ali igro. »Quartier latin« v filmu Berlinski režiser Max Rcichmann je pravkar režiral film »Maneža«. Za ta film je zgradil arhitekt Leopold Blouder cel pariški mestni okraj »Quartier latin«, to je študen-tovski Pariz. Vse hiše, trgovine, izložbe, napisi itd. so izvršene natanko do vseh podrobnosti. Tu je tudi kavarna s steklenimi vrati, na tratoarju pred njo mize in stoli — vse, kakor v pravem Quartier latinu v Parizu. Daste si postreči s kavo in se skoro nič več ne zavedate, da niste v Parizu, marveč v lop) filmskega ateljeja, 15 km od Berlina. Poreuski žrebec, ki je dobil na razstavi v Lipskem prvo nagrado. Vsem onim, ki so nam ob smrti dragega očeta in soproga Vaše telo Kvaliteto VARTA baterij dokazujejo MILIJONI onih baterij, ki so v porabi. Tudi pri nas jih imamo MNOGO TISOČ. Ijlfp za legitimacije lllVC izvršuje najhi-,je t o t o g r a i HUGON IBŠER, Ljubljana, Val-norjev trg. 2583 linlP staro železje, IHIJC baker, medeno, svtucc, cink, papir, aževino, kosti in kro-jkc odoadke kupim in afam nojboljSe A. Ar-eiler, Maribor, Dravska 15. Iščem stalne ner-italce in nakupovalce. D. M. C. jsmovan bel in barvan Brl prejica &t. 5—8, kvač-kanec št. 30-100 in Moullnfe veli ki izbiri in najcenoje pri Osvald DobeEc jovina galant. ln pletenin JU8UANR, Preči Skotilo 15. Žamnke modroce, posteljne mreže, želez. postelie I zložljive), otomane, divane io druge tapetniške izdelke dobite najceneie pri RUDOLFU RADOVANU. tapetnika. Krekov trg It. 7 (poleg Mestnega doma). Prijetno bivanje Vam nudi lepo slikano in pleskano stanovanje, katero nai Vem preskrbi tvrdka Josip Marn, Dunajska cesta 9, pleskarska in slikarska delavnica. Vsakovrstno I po najvišjih cenab. ČERNE, juvelir, Ljubljana, WoIIova ulica št. 3. Nogavice žepne robce, samoveznice, kravate, vezenino, rokavice itd. kupite najceneje le pri tvrdki Osveld Dobeic trgovina galant. in pletenin JUOJANR, Pred Skodlo 15. I. VARDIAN Sisak 53. Hrv. Priporoča svoje najboljše Tamburice Zavod uršulink v Celovcu Žensko učiteljišče, ljudska, glavna in meščanska šola, obrtna in gospodinjska šola, otroški vrtec, kurzi za moderne tuje jezike, posebni kurzi za tujke, ki se hočejo učiti ali vaditi v nemščini, pouk v glasovirju, goslih, v sviranju na citrah, v orgljanju in igranju na harmoniju, pouk v slikanju in finih ročnih delih. Penzijonat ima zdravo prosto lego, velik krasen vrt, zračne solnčne prostore. Daljši izprehodi, telovadba in igre na prostem pospešujejo z dobro prehrano in skrbnim negovanjem zdravje in telesni razvoj. Zmerne cene! Natančni podatki in prospekti pri Spodnještajerska ljudska posojilnica V Mariboru Reslstrovana zadruga z neomejeno zavezo Sprejema vloge | Daje posojila | Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle Obrestuje vloge po 6°к in 7 101 2 10 Manf€v Misli les in smrekove Skorle oziroma treslo plačujem po najugodnejših dnevnih cenah in takojšnjem, na željo akreditivnem plačilu. rnesf Nortne Celje. znmskeaa mm si. 4 Telefon interurban štev. 136. Za hotele, kavarne, restaaracije in priporoča svojo zalogo vrtnih soinčniHov, vrtnih sfoioii, ležalnih stolov, pletenega pohištva za vrte weka 99 Maribor IS. Zahtevajte ponudbe! naprodaj — vili podobna, obstoječa iz glavnega poslopja, 7 sob, 3 kuhinja, pralna kuhinja, 5 postranskih prostorov in velika visoka klet. Stransko poslopje z 2 sobama in kuhinjo. Posebej so 4 drvarnicc in veliko ccmcn-tirano poslopje (hlev) za konje, govejo živino in svinje. Rcmiza za vozove — vse je tudi za druge namene sposobno (adaptacija). Zazidana površina znaša 486 m*, 954 m® veliko tlakovano dvorišče, 560 m2 ograjenega najboljšega vrta za zelenjavo, električna razsvetljava, lastni vodovod z rezervar-cm, Eno stanovanje (večje) takoj na razpolago, — Vprašati pri Franc Miilleret, Ptuf, Ljutomerska cesta Stev. 6. Tudi Vaša ofolelca postane zopet kakor nova, ako pustite isto kemifno i čistiti, barvati, plisirati in likati v tovarni Josip Reich Liublfana, Poljanski nasip 4—6. Sprejemališče: Selenburgova ulica 3. Izvršitev v 24 urah. — Postrežba točna. — Cene zmerne. Plisiranje najnovejših vzorcev. mm „Plamnka" zdravilni Caj prenavlja, čisti in osvežil.!« kri, i7.bol.18a slabo prebavo, slabotna delovanje čreven, napihovanje. obolonja mokrafine kisline, Jetor, žolča ln ?.olčni kamen.Vzpodbuja »potit in izborno učinku le pri arteriosklerozi. •Plunlnka« f-aj Je pristen v plombiranih paketih po Din 20' — г napisom proizvajalca: kekarua Bahovcc Litnhlluii •< i ngrnsnlt Dob 1 so v vseh lekarnah) Mizarstvo Za stavb, in pohištv. dela se priporoča tvrd. Trink, Ljubljana, Linhartova ul. 5? te ŠIMENC иивипмл Brra bukove in hrastove odpadke od parketov. dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga V. SCAGNETTI v Ljubljani, za gorenjskim kolodvorom. A. Gastraun trgovina z dežniki Lfublfana Prešernova ulica 42. Solnžniki in sprehajalne palice Za krojače! Za krojače! Nova. velika knjiga krofaffla za samouke o prikrojevanju moških oblačil A. KUHC, Ljubljana, Gosposka ul. 7 Zahtevajte opis knjige! Res ceno in solidno Najtrpežnejše spalnice, najmodernejše jedilnice, nojupornbljivejše kuhinje iz trdega in mehkega lesa, od priproste do najfinejše izdelave, kupite ali naročite "tudi po danih načrtih pri in Mrel Erjavec Drod f§f. Vid nad Llubliauo) (Poleg tacenskega mostu) Samo njamčeni lastni izdelki. — Ogled tudi ob nedeljah. — Avto-zveza. Domači vrt Spisal M. Humek. Broš. 33 Din, vez. 40 Din. — Knjiga se dobi Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Г 7 «»"*"* ' ">? ^f zahteva nego, da ostane zdravo. Za pravo nego telesa se uspešno rabi že od dedovskih časov pravi Fellerjev milodišeči Elsafluid. Oslabljenemu telesu doprinaša moči in svežosti, oživ-Ijuje živce, jači mišicc in tetive ler deluje dobro na vse ostale dele telesa. Masiranje in drgnenje z Elsafluidom pospešuje obtok krvi ter vzdržuje tako telo vedno odporno in čvrsto za delo. Umivanje z Elsa-iluidom jači trudne oči, deluje umirjeno na živce ter ublažuie boli. V zunanji in notranji uporabi je najbolja zaščita proti nahodu, influ-enci, gripi in drugim nalezljivim boleznim in prehladu. Raztopljen je izvrsten za izpiranje ust, grla in goltanca, Elsafluid je že 30 let tako .....jen Te zato, ker je vsestransko upo- rabljiv, zunanje in notranje, kot najzanesljivejše domače sredstvo in kozmetikum. nejši je kot francosko žganje. Moč- Po nth уеСјШ Krajih države se iščejo protokolirane firme kot: posojilnice, menjalnico, trgovine, knjigarne, trafike za suftKolchlerte drfnvne razredne loterlle za takoj ali kasneje. Reflektantje naj izvolijo svoje dopise z žigom tvrdke odpo-slati najkasneje do 15. junija 1928, na Glavno kolekturo drž. razredne loterije: Bankovno komanditno društvo A. Kdo i mm, Zagreb Gajeva ulica 8 Trg Kralja Tomislava 17 MALINOVEC Orarggeade, Citronade mallnov snkus in ekstrakfe za kraherle izdeluje v najfinejših vrstah in prodaja po zmernih cenah ALKO" 99 tvornica konjaka, likerja, ruma in sadnih sokov LJUBLJANA. dražbi se bode prodalo v nedeljo dne 17. junija 1928, ob 4 pop. na licu mesta, stavbišče parcelna št. 44/2 kat. obč. Brezovica, to je vogal zemljišča med državno cesto in pešpotjo k farni cerkvi. Društvo „Vodnik" stalno vsako množino kostanjevega taninskega Sesa, smrekove __ skorje, cele in zdrobljene, smrekove hmeiove droge, rabljene sode od strojnega in jedilnega olja, v dobrem stanju, po najvišjih cenah. Akreditivno plačilo. V tovarna ogledal in brušenega stekla MBkU IBOR Koroška cesta št. 32 Telef. interurb. 132 Izdeluje ogleJala iz la kristalnega slekla b1/,—8 mm deb. v vseh veličinah, Judi v merah 3oOX2CO cm In več, brušena ргогогпа stekla z okraski, ledenaslo steklo 5 mm, popravlja oslepela ali sploh pokvarjena stara ogledala, izvršuje zasleklenje izložb iu portalov s zrcalnim steklom 6—8 mm in s špecijaluim steklom 6—7 mm deb., vlaganje stekla v medenino, izdelovanje pultnih plošč iz 8—10 mm del); zrcalnega slekla ter avto-vetrohranov. Ima v zalogi eolska iti navadna ogledala (Streifengias) vseh vrst. Vse po |ako zmernih ln znižanih cenah. Jamči za prvovrsten, trpežen oblog zrcal, knt»ri jo v naši dr avi priznan kot najboljši. Zahtevajte ponudbe I Zahtevajte v lekarnah in tozadevnih trgovinah tudi v najmanjših krojili izrecno „Kellcrjev" pravi Elsafluid v poizkusnih stoklnnioah po fi'-, dvojne po 0'- ali Specijiilrn po M-- Din-. Drugafo nnroćite direktno po poŠti, potem je ceneje, Jim voi Jo kollrino naročilo naenkrat, ker stane 7. omotom iu poštnino vred U poizkus, ali 0 dvojnih ali 2 Specljalni stekl. «2 Din 18 « «111« «4 « « 102 Din 51 « « 8« « «12 « « 250 I)in Naslov oznafilte Jasno: Lekarnar EUGEN V. F EIL E R STUBICA DONIA ELSATRG 134, HRVATSKA ZNAMKA № SRCA« IE SVETOVNA ZNAHKA Towa.BTiot-OTTO TAUJ/IG &.Co.--pa*ila. WIEN,XII UUMKLETlGAtfEL - \3>. (rk,AVMQ ZAtT: HOTFETB.»L&bETifcTK-ZACTitb' вмииишмвитаччии шичмиип'. нпчии gnana Hrzda izrazili sočutje, izrekamo najtoplejšo zahvalo Trst, dne 4. junija 1928. Rodbina Krže Vsaka beseda 50 par ali prostor drobne vrstice 1'50 Din. Najmanjši znesek 5 Dir?.Oglasi nad 9vrstic se računajo višje. Za oglase slro-1 go trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2Din.Najmanjši zneseklO Din. Pristojbina z a šifro 2 Din.Vsak oglas treba plačati pri naročilu.Na^ pismena vprašanja odgovarjamole,če je prllože-1 na znamka. Čekovni račun Ljubljana 10.3^9. Telefon štev.23-28. Bančni uradnik t večletno prakso išče namestitve v denarnem zavodu ali v industriji. Ponudbe na upravo lista pod »Marljiv«. Mlekar - sirar dobro izvežban v vseh mlekarskih poslih, navajen samostalnega vodstva večjih mlekarn, išče mesta. Nastop takoj. - Naslov v upravi št. 5367. Službodobe ' h': Vv. V Pomočnik in vajenec za čevljarsko obrt - sc sprejmeta. - Anton Šinkovec, Pod trančo št. 1. Žagar z večletno prakso, izu-čen pri vsaki žagi, zmožen vsakega popravila, išče mesta. Naslov na upravo Maribor. Dekle staro 16 let, se želi učiti kuhati v mestu. Naslov v upravi pod štev. 5277. Dekle pridno, pošteno, ki zna tudi nekaj kuhati, želi službe pri boljši hiši, nastop takoj. Naslov na upravo Maribor. Kuharica izučena in dobra gospodinja želi službe v žup-nišču. Naslov na upravo Slovenca Maribor. Vzgojiteljica vestna in zanesljiva, želi mesta za takoj ali pozneje. Dopise na upravo lista pod št. 5307. Boljše dekle pridna in poštena, ki zna nekoliko kuhati, pospravljati in šivati, išče mesta s 15. julijem pri boljši, pošteni družini; gre najraje v Zagreb. Cenj. ponudbe prosim na podružnico »Slovenca« Celje pod »Marljiva«. Kuharica gre kuhat od 8 do 2 in od 5 do 8. — Naslov v upravi pod št. 5321. Mesto hišnika išče mlad zakonski par, vaien tudi vrtnarskega dela. Ponudbe pod -Železničar« štev. 5318 na upravo. V čevljarski pouk oddam dečka, nairaje na deželo, kjer se izdelujejo bolj štrapac-čevlji. Na-elov pove uprava pod šl. 5324. Perfektna kuharica želi službe pri boljšem, okolu 60 let starem gospodu katoliškega mišljenja. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 5261. Mizar starejša, prvovrstna moč, zmožen vodstva in vsakega dela, išče primerne službe. Pristopi kot kom-panjon; vzame tudi manjše mizarstvo v najem. -Ponudbe upravi Slovcnca pod »Pošten« št. 5235. Skladiščnik rmožen slov., nemšk. in ital. jezika, išče službe nočnega čuvaja ali kaj sličnega; gre tudi na deželo. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5264. Gospodična »možna vseh pisarniških ter blagajniških poslov, želi premestiti mesto bla-gajničarke v mestu ali na deželo. - Cenj. ponudbe na upravo »Slov.« pod: »Vestna«. Zaslužek Dijake (-inje) opozarjamo na možnost prijetnega potovanja v počitnicah z zaslužkom po več 100 Din dnevno. - Pojasnila daje uprava »Merkurja« - Ljubljana, Večna pot štev. 5 pod Rožnikom. Zaslužka išče dijak četrtošolec za počitnice s primernim delom. Cenjene ponudbe pod »Priden, pošten«. Korespondenta (injo) išče lesna tvrdka na deželi za takoj, zmožnega popolnoma italijanščine. Ponudbe na upravo lista pod »Pcrfekten« št. 5271. Maser in pedikir se sprejme v stalno službo. Ponudbe: Kopališče hotela »Slon«, Ljubljana. Žganjekuhar popolnoma vešč kuhanja borovničarja, tepkovca, brinjevca in slivovke, se išče za takoj, - Ponudbe na: Poštni predal 142 -Ljubljana. Kuharico 30—40 let staro, strogo snažno, vajeno tudi vseh gospodinjskih del, z dobrimi spričevali, se išče za 15. julij. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Ljubljana 50«. Prodajalka s trgovsko šolo ali s pisarniško prakso (prednost manufakturna stroka), se takoj sprejme. Samo pismene ponudbe na upravništvo lisla pod št. 5278. Šofer za tovorni in osebni avtomobil, oženj., se sprejme. Stanovanie in del vrta, kakor tudi polje, na razpolago. Ponudbe na Ed. Suppanz, Pristava, Slovenija. Trgovski sotrudnik Sprejme se mlajša, dobro izurjena moč v boljšo trgovino z mešanim blagom v večjem mestu na Hrvaškem. Dobro izvež-hani manufakturisti s kavcijo iz Štajerske in boljšim nastopom ter vešči nemščine in nekoliko srbohrvaščine imajo prednost. Ponudbe je vpo-slati z zahtevo mesečnih prejemkov na tvrdko: Josip Prcmelč, Otočac Hrvaško — Lika). Služkinjo skromno, ki zna navadno kuho in bi hotela opravljali vsa hišna dela pri družini štirih oseb, sprejmem takoj. Biti mora pridna, poštena in varčna in ostati mora v službi dalje časa. Ponudbe pod naslovom »Takoj ali prvega« št. 5301 na upravo »Slovenca«. Kleparskega pomočnika izvežbanega v galanterijski in stavbeni stroki, sprejme takoj podjetje izven Ljubljane. Pogoji: starost pod 30 let in popolna izvežbanost. Naslov pri upravi pod št. 5312. Šofer, trezen in vesten, se sprejme k osebnemu avtu v stalno službo v Ljubljani. V prostem času jc v pomoč pri strojniku. Ponudbe na oglasni oddelek Slovcnca pod: »Zanesljiv šofer« št. 5292. Vajenca krepkega za inštalacije in kleparstvo, sprejme pod ugodnimi pogoji Rihard Jakelj, oblastveno konces. inštalater, stavbni in galanterijski klepar, Slovenjgradec. Dekle za poljska dela, pridno, sprejmem takoj. Felber, trgovina, Ljubljana 7, za Bežigradom. Učenko za damsko k r o j a š t v o sprejmem. Ponudbe na upravo pod Učenka. Vodovodnega inštalaterja kateri ima najmanj 4 leta pomočniške prakse, sprejme J. Ulčar in drug, dr. z o. i., Gorje pri Bledu Blagajničarka zmožna slov. in nemškega jezika, z navedbo plače, se sprejme 1. julija. Začetnice imajo prednost. Ponudbe џа upravo Slovenca pod »Kavcija«. Kupimo Narodno nošo moško in žensko, dobro ohranjeno, kupi neka organizacija. - Ponudbe z navedbo cene in opisom noše naj se pošljejo na Prosvetno zvezo v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5. Bukova drva suha in zdrava, kupi vsako množino proti takojšnjemu plačilu družba »Ilirija«, Vilharjeva cesta. Jajca, čajno maslo in kokoši rabim vsako množino in za stalno. Ponudbe na upravo pod »večja množina« št. 5350. Srne kupuje in plačuje najboljše cene Fr. Slamič, mesarija, Ljubljana, Go-sposvetska cesta. Maline in borovnice kupujemo. - Nakupovalci in prodajalci naj se pravočasno oglasijo pri tvrdki »Alko«, Ljubljana (Ko-lizej), - Telefon 25—35. Bukovo oglje kupujem stalno. - »Mangart«, poštni predal 43, Ljubljana. Bukova drva zdrava, suha, za takojšnjo ali poznejšo dobavo, kupim v vagonskih množinah franko ital. meja (izjemno tudi nakladalna postaja). Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Drva« št. 5361. Oglje, trame, hlode kupim, samo na vagone. Ponudbe upravo »Slov.« pod »Export« št. 5362. Frize hrastove, kupujem stalno. Mangart, poštni predal 43, Ljubljana. Zastopnike za prodajo drž. srečk na obroke, iščemo. Sijajni, brezkonkurenčni zaslužek Razen izdatne provizije še »posebno fiksno nagrado« za gotovo količino srečk. — Bančna poslovalnica Bczjak, Maribor, Gosposka ulica 25. Prodamo Ovratnike kavčukaste in pralne, Ya gg. duhovnike ima v za-logi trgovina Jožica Ašič, Poljanska c. 35, Ljubljana. Mladi psički krasni, nemški ovčarji (Schaffervvolfshunde), garantirano čistokrvni z rodovnikom, naprodaj pri A. Guštin, Selo 38, Moste — Ljubljana. Pletilni stroj 8/27, popolnoma nov in eden malo rabljen, se zelo ugodno proda. Naslov v upravi št. 5346. Pletilni stroj 8/36, popolnoma nov, najboljše znamke, se radi prostora takoj proda. Naslov v upravi štev. 5347. Pletilna stroja 8/60 in 8/70, zelo malo rabljena, se radi pomanjkanja prostora takoj zelo ugodno prodasta. Naslov v upravi št. 5348. Vina, 24 hI najfinejših vrst Silvanca, Veltlinca, Rizlinga — se proda. - Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 5151. Motorno kolo lahko, zelo dobro ohranjeno, sc proda za 1500 Din. • Poizve se Nardin, Poljanska c. (trg. koles). Fiat 501 dobro ohranjen, sc poceni proda. - Poizve se: Jeršin Karel, Nunska 3. Marinarsko obleko letno, za 10 letnega dečka, skoraj novo, prodam. Naslov pove oglas. odd. »Slovenca« pod št. 5364. Soba in kuhinja se poceni proda zaradi odpotovanja. - Poizve se v upr. »Slov.« št. 5250. Naprodaj dobro vpeljana čevljarska delavnica, blizu mesta, poceni. Naslov na upravo Maribor. Klavir dobro ohranjen ceno naprodaj. Naslov v upravi Slovenca pod št. 5284. Stoječa krma za konje naprodaj. Poizve se: Ižanska cesta 29. Šivalni stroj z aparatom za vezenje, prodam. — Naslov pove uprava pod št. 5287. Obračalnik prodam. Ribič — Bistra, p. Borovnica. Hladilne omare za gospodinjstvo, dclika-tese in gostilne, izolirane s plutovino, razstavljene Velesejem, paviljon I 635—636, »Veha«, Ljubljana, Gosposvctska 8. Staro pohištvo dobro ohranjeno, Se proda po zelo ugodni ceni. Poizve se v Frankopan-ski ulici št. U, Ljubljana VII. Prodajalnišlia oprava velika, se proda. Naslov povedo v upravi Slaveri-ca št. 5329. 'J? Izredno ceno kočije - paruč, 2 eno-vprežni, 1 dvovprežno. — Troger, sedlar - tapetnik, Mozirje. Flauta (sist. Bohm), prvovrsten instrument, poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5146. Fine koncertne citre sistem violina z mehanizmom, krasen glas, ceno naprodaj. - Naslov v upravi »Slov.« pod »SK stem violina« št. 4919. 10 hektov vina se proda. Cena Din 4.50 za liter. Vpraša se Jer-nejeva cesta 8, pritličje, Spodnja Šiška. Spalnico komplet., belo, in enako kuhinjo, skoraj novo, prodam takoj po nizki ceni. Ogleda se od 12. do 2. ure in od 5.—7. ure v Ljubljani, Vošnjakova ulica 4, 4/7, desno. Trgovino dobro idočo, z mešanim blagom, oddam za več let v najem. — Promet 70.000 Din mesečno. Naslov v upravi pod 5313. Delavnice za puškarsko in mehanično obrt oddam. Viktor Omersa, trgovina z orožjem, Kranj. Gostilno vzamem v najem in tudi na račun s 1. jul. t. 1. Cenj. ponudbe z označbo najemnine in kraja s prometom na naslov: Svec Franc, gostilničar, Kobilje, p Dubrovnik. Gostilno vzamem v najem ali na račun na prometn. kraju najrajši kje na Štajerskem ali Dolenjskem na deželi ali v kakem industrijskem kraju, .- Ponudbe z navedbo prometa in pogojev na upravo »Slov.« pod: Dober uspeh. Mesečno sobo opremljeno, oddam s 15. junijem. Pritličje, separ. vhod in elektrika. - Sv. Petra cesta št. 79. Stanovanje obstoječe iz 4 sob, sobe za služkinjo, predsobe, kopalnice, kuhinje in drugih pritiklin, se odda s 1. avgustom. - Poizve se pri ravnateljstvu »Vzajemne posojilnice«. Ljubljana, Miklošičeva c. 7. Za sostanovalko sprejmem gospodično takoj. — Ana Plcsec, Sv. Petra cesta 49, pritličje. Opremljeno sobo v vili na Mirju se takoj odda. Naslov v upravi »Slovenca« št. 5224. Stanovanje išče mlad zakonski par brez otrok za julij ali avgust, obstoječe iz 2 sob in pritiklin, po možnosti v vzhodnem delu mesta. Plačilo najemnine po dogovoru, Ponudbe je staviti na upravo lista pod št. 5279. Stanovanje komfortno, v stari hiši, na zelo lepi legi, krasne velike sobe, drugo nadstropje, se odda za 1. julij. Ponudbe sprejema iz prijaznosti poštni predal 169, Ljubljaua I. Dve sostanovalki se sprejmeta. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 5330. Stanovanje oddam ali mesečne sobe duhovnim gospodom zraven stolne cerkve. Naslov v upravi »Slovenca« štev. 5068. Ugodna prilika več sto zaklopnih in drugih stolov zelo ugodno odproda radi opustitve stolarne od svoje zaloge tovarna »Zavora« d. z o. z., Celje. čajno maslo najfinejše po . . 35 Din fino namizno po 25 Din dobavlja franko po povzetju Franc Kelleritsch, Apače pri Gornji Radgoni. Štulen mlin z ali brez žage, blizu kolodvora vzamem v najem, pod: »Gospodarsko poslopje« štev, 5254 na upravo lista. Mlekarna z vsem Inventarjem za sirenje, maslarcnjc in od-pošiljanje mleka se odda takoj v najem. Možnost dobave do K)00 1 mleka. - Ponudbe upravi »Slov.« pod »Mlekarna« št. 5363. Sobo s posebnim vhodom, električno razsvetljavo oddam solidnemu gospodu s 1. julijem. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 5195. Sirota 16 letna bi se rada priučila šivanju ali podobno, ker ni za težko delo. Nekaj plača občina, Pojasnila daje Josip Novak, krojač, Kranj. Isti sprejme vajenca. Francoščino poučuje temeljito učiteljica. - Ponudbe pod »Počitnice« upravi Slovenca. Čevljarji, pozor! Otvoritev zasebnega tečaja za gg. mojstre in pomočnike, ki se vrši 3. julija t. 1. Interesenti, zahtevajte prospekt. Vod. tečaja Josip Stcinmann, Ljubljana. Kmetije, gostilne, hiše na Kranjskem in Štajerskem, prodaja po primernih cenah Realitetna pisarna, Ljubljana, Kolodvorska ul. 29. Lesena hiša znotraj ometana, z opeko krita in z malim vrtom, se poceni odda. Poizve se pri g. Hladniku, Za-vodna 25, p. Celje. Posestvo v Trzinu St. 35 pri Ljubljani, 4 in pol orala, zidana hiša, gospodarsko poslopje, hlev za 6 glav živine, vrt, sadonosnik, polje, travniki, gmajna, mlajši gozd, dobra voda, ob državni cesti, se poceni proda. Zemlja se more še dokupiti. Pripravno za krneta ali obrtnika. Mar. Perne, Ljubljana, Selo. Posestvo : gostilno, trgovskim lokalom, 7 sob, 2 kuhinji, pritikline, gospodarsko poslopje, avtogaraža, prodam za 70.000 Din. Potrebno 25.000 Din. Dopise na upravo Slovenca pod št. 5332. - Znamkal Mlin ali tudi žago želim kupiti v mestu ali blizu mesta v prometnem kraju. Naslov v upravi Slovenca pod št. 5048. Kmetija v hribih z obdelanim poljem se radi onemoglosti gospodarja odda takoj ugodno v najem. Le resne ponudbe je vposlati pod »Kmetija« na upravo Slovenca. Dva dijaka se sprejmeta za prihodnje šolsko leto pri boljši družini. Naslov na upravo Maribor. 3 dijakinje sc sprejmejo za prihodnje šolsko leto na stanovanje in hrano pri boljši družini. Naslov v upravi pod št. 5222. Družabnika (co) tihega, s kapitalom 35 do 50.000 Din za rentabilno, žc vpeljano podjetje, išče mlad trgovec. Ponudbe poslati pod r.Dobcr zaslužek« št. 5280 na upravo »Slovenca«. Plemenito srce iščem, ki bi sprejelo v 10 mesečno prehrano soprogo dovršenega inteli-genta s 3 letnim zdravim sinčkom, po možnosti na deželo. Naknadno povrnem vse v denarju in globoki hvaležnosti. Pripravljena pomagati pri vsakršnem delu gospodinjstva. Cenj. ponudbe pod: Rešitev iz najhujšega na upravo Slovenca. Godbeno društvo »Gradašca« Vič-Glince priredi v nedeljo 10. junija ob 3 veliko vrtno veselico z bogatim srečo-lovom, v restavraciji »Rožna dolina«, K obilni udeležbi vabi odbor. Osebno pravico za gostilno eventuelno tudi kavarno, rabim. Eventuelno sprej mem kompanjona ali kompanjonko s primernim premoženjem. Gostilna je že dobro vpeljana in na prometni točki. Ponudbe pod »Prometna točka« št. 5338 na oglasni oddelek lista. Volna in bombaž za strojno pletenje in ročna dela, dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 • Židovska 4 Vajeniško preizkušnjo priredi Pokrajinska zadruga kleparjev, instala terjev in kotlarjev, Ljubljana, v sredo 27. junija. Prošnje vložiti do 20. junija. — Odbor. ČČ. duhovščini se priporoča za izdelovanje talarjev in drugih oblek JOSIP TOMAŽ1Č, Celje, Na okopih štev. 5. Vrvarske izdelke najboljše kvalitete ku pite najceneje v največji vrvarni v Jugoslaviji: Tovarna motvoza in vrvarna d. d. Grosuplje pri Ljubljani. Komisijska zaloga: Franc Palme, Ljubljana, Gosposvctska c. 7; Celje, Cankarjeva 7 in Maribor, Koroška 8. Klavirji Tovuioa in zaloga klavirjev, prvovrstnih instrumentov različnih tvrdk — kakor tudi lastnih izdelkov. Poseben od. delek za POPRAVILA. Ucla-ševanje in popravila za Olas-lieno Malico. Konservatorij in druge institute se izgotavljajo od moje tvrdke. Točna po-strežba, zmerne cene; tudi na obtoke. - Izdelovalec klavirjev K W ARBINEK. Ljubljana • Gregorčiče a ulica 5, I. nadstropje. Posredovalnica za služkinje V Marijinem domu, Kot-nikova ulica 8, je otvo-rila »Poselska zveza« s 1. junijem posredovalnico za služkinje. Cenjene go spe se vljudno opozarjajo, da bodo dobile tam najlažje služkinje, ker jc tam obenem tudi zavetišče za služkinje. Posrcdovalnina za gospe 10 Din. Razglas V sredo, dne 14. junija 1928 ob 15 popoldne se vrši v konkurzni zadevi Mcxida, družba z o. z., javna dražba in sicer v hiši Dalmatinova ulica 3. Prodajale se bodo različne razglednice, kakor umetniške, ljubavne, šaljive, voščilne, kopališč-ne, barvaste, kino, mi-gnoette, božične, s črkami itd. —■ Dr. Fran Novak, kot konkurzni upravitelj tvrdke Mexida. Žrebanje efektne loterije Prostovolj. gasil, društva v Krškem se ne vrši dne 10. junija 1928 zaradi premalo prodanih srečk. Na zahtevo dobi lahko vsak denar nazaj, ako vrne srečko v teku 6 tednov tam, kjer jo je kupil ali na naslov Iv, Žnidcršič, Leskovec pri Krškem. -Na pomoči Jetika se zdravi in ozdravi v zavodu dr. Pečnika, Se-čovo, pošta Rogaška Slatina. Zahtevajte prospekt. Kose iz najfinejšega jekla, zajamčene, srpe in brusne kamne, kakor tudi drugo železnino in posodo, port-land cement. — Pristni malinovec in vsakovrstno špecerijsko blago po najnižjih cenah priporoča Jos. Jagodič, Celje, Glavni trg. Gospodinje! • Poskusite idealno sredstvo za pod-žiganje drv in premoga. Zahtevajte PLAMEN pri Vašem trgovcu. najboljša in najcenejša pri M. Masten tovarna žime Stražlšče pri Kranju. ■■■■■■■ШВШШВМ Aleksandrovo, otok Krk Restaurant-Penslon Kvarner Pension 50—55 Din dnevno. Izvrstna kuhinja, lepa lega. Obvestila K. Orlič, restavrater. K a So, ješprenj, ajdovo moko vedno svežo oddaja nadebel veletrgovina A. VOLK. LJUBLJANA Rcsjleva cesta Stev. 21. BudUKe poceni! L. Vilhar urar Ljubliana Str. Petra c. 36 Iščemo agilne agente (zastopnike) za prodajo držav, vredn. papirjev na obroke v celi kraljevini SHS. Nudimo najboljše pogoje. Prednost imajo oni, ki so se že bavili s tem poslom. Ponudbe je poslati na Banka agrarna, Beograd, Kn. Mihajlova br. 41. Pozor, obiskovalci velesejma GRIFFOfl najboljši motocikli za vsako svrho in za vsakogar s prestavami -Kickstartarjem - kompl. orodjem za časa velesejma 7480 Din mesto 7800 Din. - Dobava promptna od skladišča generalnega zastopnika O. ŽUŽEK, Ljubljana Tavčarjeva 11. KUPUJEMO zlato, srebro. platin in plačamo 1 srebrno krono Din 3'60,2 srehrni kroni Din T20, 5 srebrnih kron Din 18'—. Prevzamemo tudi vse druge kovino In plavamo najbolje. — Tovarna za točenje dragih kovin, Sp. šiška, Sv. Jerneja cesta Stev, 8 Foto-atelje D. Rovšek L'ubljana Kolodvorska ulica 8t. 31 se vl judno priporoča slavnemu občinstvu v mestu iu nadoželi.posobnozasll' kanje Hkupln, ter za vsa oriiffa v fotogr. stroko spadajoča dola. IzvrSujem prvovrstne povečane slike na papir in platno. — Na zahtevo pridom fotografirat tudi nadom.Ceno 7elo ztnorno. P. n. p. kolegom priporočam preizkuSone prvovrstne foto-ploSče. pa-p!r.S in druge potrebščine, francoskih in drugih tovarn. VolespoStovan jem O. Rovšek. Hrastove hlode deske in frize J kupujem 'proti takojšnjemu plačilu ■IVAN ŠIŠKA tovarna parket In parna žaga 'Ljubljana, Metelkova ulica št. 4 Najlepša drva Cebln, Ufolfova ul. 1/2 vse ročno delo, tudi naročila po meri. - Paviljon J., koja ročno delo Josip Klein - Senta. Priporočajte povsod dnevnik^pF'" SLOVENEC 13730210 Veliko Vam koristi če si omislite šivalni straž aHfflk« Orlliener tn Diamant edlnole pri JOS. PETELINU) ILHlblKina. bHro Prešernovega spomenika. 15 letna garancija. Рик твмвја bresplaži«. FIAT auto Туре 510, HP 24/38, 6 sedežni, v dobrem stanju Vprašanja nasloviti na upravo Msta ped „Fiat MO". „Spectrum" di. d. Inž. Kopista, Dubšky in Krstić tvornica ogledal m brušenega stekla ^ubl jana VII Medvedova ulica 38, telefon 343 Zagreb, Beograd, Osijek. Središnjica: ZA0REB Zrcalno steklo, portalno steklo, mašinsko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena v vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene proaorne šipe. izbočene plošče, vsteklervanie v med. Fina, navadna ogledala. Шт ©pefearisa - pcCariia m CrnuCoh Zidna opeka prvovrstna. Lončene peči — štedilniki. Interesente vabi na ogled. Se priporoča Fr. ler ko Sprejme se tisfame Predpogoj popolna uaposobljenost ▼ tiskarski stroki, primerna šolska predizobrazba in neoporečnost. Vstop, plača, stanovanje po dogovora. Keflektira »e le na spretno in sposobno moč; S »pričevali opremljene ponudbe na Predsedstvo upravnega sveta tiskarne »Merkur«, d. Л. Ljubljana, Gregorčičeva ulica it. 23. Spalnic® in vee drugo pohištvo v najmodernejšem slogu izdeluje mizarska tvrdka Jakoh Skrbmc, Tumorje, St Yld nad Mubliono Solidne cene 1 Garantirano blago I Pav. E Obiskovalcem velesejma se priporoča veletrgovina z železnino Schneider & Verovšek Ljubljana, Dunajska cesta 16 sa nakup raznovrstnega poljedelskega orodja, kakor motorji na bencin m petrolej, vratila, mlatilnice na ročni ali transmisijski pogon, čistilnice, trijerji, kosilnice, slamoreznice, Sack-ovi in drugi plugi, bakreni kotli in vsi za poljedelstvo potrebni stroji in priprave. — Vse stavbne potrebščine kakor: železo, traverze, cement, strešna lepenka, okovje »a vrata in okna itd. Hd. Oglejte si nalogo I V Niaske cene! A m RADIIE TISKOVINE ILUSTRACIJE, KATALOGE ALI FROSPEKTE L T. D, TODA SE NE MORETE ODLOČITI. V KAKŠNI TEHNIKI NAJ SE IZDELAJO. ШЛООТОШЕ SE OBRNITI VEDNO NA NASE PODJETJE. - V VSEH TEH VPRAŠANJIH VAM JE DRAGE VOLJE NA RAZPOLAGO JllOOSIOVANSKA TISKARNA BRZOJAVK*: ]UOOT»K^UUiA LJUBLJANA UMETNIŠKI GRAFIČNI ZAVOD, V KATEREM SO ZASTOPANE VSE MODERNE GRAFIČNE PANOGE VSA GRAFIČNA DEI^A SE IZVRŠUJEJO LEPO, SOLIDNd IN TOČNO PO ZMERNIH CENAH. - PRORAČUNI IN PONUDBE NA ZAHTEVO оггш-т19н ♦ kanenotisk knjiootkk * (mctniskii tisk crkolivnica« knjigoveznica A Moderno pohištvo Spalnice, jedilnice in vse drugo pohištvo izdeluje mizarska tvrdka Ivan Mrhar Stanežiče - Št Uid nad Ljubljano. Paviljon E. PEČ „MONOLIT" najcenejša, najizdatnejša. Velesejem, koja 070. Zaloga Lutzovih peči ing- glizel) Ljubljana VIL, Jernejeva cesta 8w Ravnolam Volthove male turbine in Conz-ovI elektromotorji. — Telefon SIK GILLETE in vse druge britvice vseli znamk prodaja jn sprejema v brušenje drooerija „adrija' Ljubljana, Šelenburgova nliea 1 sprejme v trajno delo stavbeno podjetje J. SLAVEC, KRANJ. K. Hopferwieser, Graz Male salonske orgle, patent, sistem, zelo poceni, čudovita menjava zvočnih barv. Paviljon I. - koja 582—84. Zelo znižane cene! [Svokoleaa novi modeli 1928. mo lorjl, otroški in igračni vozički, najnovejši Šivalni stroji ln pnevmatika Michelin. Posebni oddelek 7a popolno popravo, emftj-liranle in poniklnnje dvokoles, otroških vozičkov. Šivalnih strojev itd. Prodaja aa obroke. — Ilustrovani ceniki franko- „TRIBUNA" F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana, Karlorska cesta štev. 4. Dr. M. Sktvič; Na Sinaj 1. NaKarmelu. S Karmela sem »e oziral proti Jeruzalemu, Judeji. Kaj rad bi ubral Elijevo pot skoz Bersabo na sinajsko goro, in odtam k Rdečemu morju. V Jeruzalemu sem se tudi zanimal za to pot. Agentura Coxand Kings, enaka, kakor je sicer bolj znana Cook, mi je rekla, da so poskusni avtomobili že prišli to pot mimo Sinaja do Tora ob Rdečem morju. Ker sem bil sam, je bil zame ta način potovanja izključen. Moral bi imeti kar dva avtomobila, enega za rezervo ter bencin in vodo. V Suezu mi je pravil lastnik hotela »Bel air«, da so to leto odtam tudi že bili poskusni avtomobili iz Sueza do Sinaja, kar je za turiste še seve predrago, da pa je on član sueške družbe, ki bo v 1. 1928 organizirala avtomobilsko vožnjo iz Sueza do Sinaja in nazaj za neko amerikansko družbo. 2. Iz Palestine v Egipt Moral sem torej ubrati drugo pot na Sinaj. Na to pot sem vabil v Jeruzalemu biblicista dr. A. Šando, prof. na teološki fakulteti v Pragi, ki je ta čas tudi že drugikrat študiral biblične kraje, tokrat s svojim tova-rišem-profesorjom orientalnih jezikov v Pragi. Ni se mogel pridružiti, češ da za Sinaj ni pripravljen in da bo raje počakal, da bo za Sinaj urejen avtomobilski promet. Nič ni pomagalo moje prigovarjanje, da je potovanje s kamelami po raznih ozkih, skalnatih va-dijih veliko bolj zanimivo, kakor bo z avtomobilom po širokih, pustih sinajskih pustinjah. Ostal sem sam, ko sem moral tudi svojega vrlega dečka Mozetiča poslati nazaj v karmelski samostan, kakor je poslal nekdaj Elija svojega dečka iz Bersabe nazaj v sv. deželo. Ob 8 zjutraj sem sedel v Haifi na ekspresni vlak ter ee vozil skoz rodovitno saronsko ravnino, kjer je bila ravno žetev. Pri postaji Tulke-ramu sem se spominjal svetopisemske Rute, ki je pobirala klasje. Vpliv kolonizacije se pozna tudi pri žetvi. Tu so želi s strojem, ki sta ga dva konja vozila. Za delavci, ki so bili zaposleni pri žetvi, pa so po strnišču stikali ubogi ljudje in paberkovali klasje. Popoldne ob 3 sem bil v Lyddi, kjer preseka staro železniško progo Jafa—Jeruzalem nova proga, ki je nastala šele med svetovno vojno. Turško-nemška armada je delala to železnico proti egiptski fronti, angleška armada pa iz nasprotne smeri, od sueškega prekopa. Pri filistejskem mestu Gazi se je končno ustavila za nekaj časa fronta, in dotam je bila dogo-tovljena obojestranska proga. Ko so Angleži i to fronto predrli, so zvezali pri Gazi obe progi, in železnica od Egipta v Jeruzalem in v Haifo je bila gotova, ko so Angleži zasedli Palestino. Ta železnica je za Palestino silne važnosti, ker je z njo v dobri prometni zvezi z Egiptom. Preden je solnce zašlo, sem bil že pri sueškem predoru, in po nadaljnih treh urah na brzo-vlaku sem bil v glavnem mestu Egipta, v Kairi. Iz Jeruzalema v Kairo torej železniška vožnja malo dalje časa traja ko iz Ljubljane v Belgrad. Parnik iz Port Saida pri sueškem prekopu ob Sredozemskem morju potrebuje do Jafe okrog 12 ur. Izkrcanje pri Jafi pa je jako neprijetno, ker ni prave luke, včasih je morje lako nevarno, da. ladja sploh ne izkrca ljudi, ampak pelje kar naprej v Haifo, kjer je malo pristanišče. Če je torej hotel človek prej priti iz Kaire v Jeruzalem, je moral iti najprej z vlakom, potem se vkrcati na ladjo, potem zopet izkrcati in končno še zopet iti na vlak, če je pri Jafi srečno prišel na kopno. Gre pa ta nova železnica vedno ne daleč od obrežja Sredozemskega morja, le proti koncu jo mahne kar počez skoz puščavo proti sredini sueškega predora. Občudoval sem na tej vožnji od Lvclde dalje rodovitnost filistejske dežele..Nasa.li figov iti. oi •;;ni: j dreves so ponekod rajski vrtovi. Na drugih шовјЦЦ pa je zopet valovalo celo morje žitnih poljan. Od Gaze dalje pa začne pritiskati od vzhoda puščava. Proti zapadu so še tuintam revne naselbine, proti vzhodu pa pesek, kupi peska, valovi peska, kakor daleč nese oko. V Evropi se ob morju ali reki mora človek boriti proti vodi s tem, da dela jeze ali nasipe, da voda ne prodre preko njih. Tu sem videl, kako se mora človek boriti proti pesku, ki ga vihar sipa na rodovitna Ha, ki jih človek namaka z vodo. Proti pesku si delajo tu ravno tako visoke ograje, nekake jezove, da se tam ustavi naval peska, ki uničuje kulturo. Od južne meje Palestine dalje pa je sama puščava z redkimi oazami. To mejo med Palestino in egiptskim sinajskim polotokom je delal prej »egiptski potok«, kakor se imenuje V sv. pismu vadi el-Ariš. Zdaj zaznamuje mejo navadna soha z napisom Frontier Egyptien-Palestine, ki je že daleč pred potokom na palestinski strani, tako da je zdaj el-Ariš z oazami ves egiptski. Odtod dalje so le redke postaje pri kaki oazi v samem pesku. Po tej poti je hodil že Abraham, Jakob in njegovi sinovi, ko so se selili iz Palestine v Egipt. Todi so hodile egiptske vojske v Palestino. Ta karavanska steza je videla tudi sv. družino na begu v Egipt. Pri sueškem kanalu je na obeh obalah postaja Kantara. Tu se mora izstopiti, čez kanal ne gre vlak, ampak vozi samo brod. Ko sem stopal iz vlaka, sem slišal svoje ime klicati. Na prvi klic se nisem dosti menil, ker sem mislil, da mene tujca nc more tu nihče poznati. Ko pa zopet in zopet slišim: »Dr. Slavič«, so ozrem po gospodu, ki je tako klical. Vprašani ga, ali mene kliče. Odgovori mi »da«, če sem jaz tisti, ki misli iti s parnikom iz Sueza po Rdečem morju. V tem pismu so mi naznanili, da je parnik za en dan vozni red spremenil, in da gre en dan prej iz Sueza, kakor jo bilo v načrtu, ki je še veljal, ko sem bil v Jeruzalemu. Občudoval sem to pozornost in vestnost, s katero mi je šla agentura na roko, ne da bi bila dolžna to storiti. Н9ЕШЕ a a o s» < 3 r N N. „ 4" 3? _ I— "> ~ 1 _ s- s* ^ л И B tn • pr » oo 5" ° 2 сл > Rž 3 < P "S <3 ro 'Д. o to S- M ?! o. S3 p* 3 -d O o > O 43 I o' 1 1 " ro n Ui < 2. S Џ sls 1 O — w 2. B B' in a a-s- I a jo O 3 Г8 »s- a -j. ш 5' F ff • ua j e а co N M, !K> £ а O) '/., S (T » F N, g. 4- O a » g a p ш. - ЈГ « ® £ s џ- i » il S f M s- £ s s. a - •• B"? g ~ <6 S 6. »r •• ГЗ 5.1 ШЕШГ Špaga = motvoz Pravilni slovenski izraz za »špago« je »motvoz«. Sedaj to veš, dragi čitatelj, a treba je. da tudi veš, da se izdeluje najboljši motvoz in vsi vrvarski izdelki v domači slovenski tovarni sredi Slovenije v: Tovarni motvoza in vrvarni d. d., Grosuplje pri Ljubljani, ki razstavlja na velesejmu v paviljonu I 554—558. :-: Svoji k svojim! :-: Kontrolnih za odtcmalcc no hnlllfice je vsakemu naprednemu trgovcu z mešanim blagom in mesarju neobhodno potreben. Prihrani čas, preprečuje pomote in varuje pred škodo povzročeno radi pozabljivosti in površnosti. Obiščite velesejem pevilgon E štev. 12—16 in zahtevajte prospekte od tvrdke «9 Ljudsha posojilnica v cena registrovana zadruga z neomejeno zavezo Cankarjevo ulico $1. 4 (popreje pri Belem volu) Obrestuje hranilne vloge po najvišji mogoči obrestni meri in je denar pri njej najvarneje naložen, ker jamčijo poleg rezerv in lastnih hiš vsi člani z vsem svojim premoženjem. Posojila in trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. Rentni in Invalidni davek plačuje posojilnica. Hranilne vioge nad Din 52,000.000- Špaga - motvoz Pravilni slo-enski izraz za »špago« je »motvoz«. Sedaj to veš, dragi čitatelj, a treba je, dn tudi veš, da se izdeluje najboljši motvoz iu vsi vrvarski izdelki v domači slo-vdoski tovarni sredi Slovenije v: Tovarni motvoza in vrvarni d. d., Grosuplje pri Ljubljani, ki razstuvlja no velesejmu v paviljonu I 554-558. Svoji k svojim! =III=III=III=III=III=IIB=II1=III=III=III =111=181=111=111=111=111= ORGANIZATOR" družba z o. z., Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 7. Čevljarski stroji Robert Kiehle, Leipzig, Messestand 613 617. Razni stroji tudi za male obrate ceno naprodaj. (Stiskalnica za tuljave, Oesenpressen, Rissmaschinen, va-ljcc za usnje, Lederwalze itd.) Glavni zastopnik Jos. Veigl, Maribor, Cvetlična ulica 25/3. Oklic Našim cenj. odjemalcem sporočamo, da gosp. Janko Gabron iz Trbovelj ne deluje več za podpisano podjetje in tudi ni upravičen sprejemati oziroma kasirati denarne zneske. »Mana«, tovarna kanditov, mlenje dišav in soli v Ljubljani. Iščem u najem dobro idočo, vpeljano gostilno ali restavracijo v mestu ali večjem trgu v Sloveniji blizu kolodvora. Bil bi eventuelno pripravljen, pod ugodnimi pogoji tak objekt kupiti. Prednost imajo tisti, ki imajo v poslopju večje kleti in večje posestvo. Imam osebno pravico. Ponudbe je staviti na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Vinski trgovec 200« 5275. Sedmi natis velike izdaje • Priredila S. M. Fellclta KallnSelc Vsestransko spopolnjena izdaja z mnogimi slikami v besedilu in 33 umetniškimi prilogami v naravnih barvah (193 barvanih slik). Elegantno vezana 160 Din. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. IIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIE1II WECK Tridesetletna izkušnja dokazuje, da so čaše in aparati znamke za vkuhavanje najzanesljivejši in radi tega najcenejši. Tovarniška Pri zaloga * « tvrdki ,FRUCTUSLjubliana, Krekov trg IO/I. Na velesejmu paviljon »U 456*. Pensionat in homercij. učiliščB za inozemce WIEN, II. Taborstrasse 29. Perfektno priučenje nemščine, izobrazba v knjigovodstvu, korespondenci, trgovskem računstvu, trg, vedi in gospodarski geografiji (z diplomo). Traja od 1. julija do 31. januarja. — Celotni honorar S 2200,— (v treh obrokih). - Prospekti. Gospodarska zveza v Ljubljani ima stalno na zalogi po najnižjih cenah: vseh vrst špecerijsko in kolonijalno blago, mlevske izdelke, poljedelske pridelke, krmila, mesne izdelke, bencin, cement, modro ga-lico, žveplo, umetna gnojila, poljedelske stroje itd. Izključno zastopstvo kisove kisline za Slovenijo Kdo mora zauživati Yoghurt? Vsak, ki se hoče počasi starati in dolgo živeti, vsak, ki hoče izgledati in ise čutiti mlajši kakor kdo drugi v mladosti. Yoghurt ohranja vsakega mladega, zdravega in čilega! Izborni učinek Yoghurta se kaže kot lahko prebavno hranivo zlasti: a) pri želodčnih in črevesnih boleznih, pri jetrnih, ledvičnih in srčnih boleznih, zlasti pri okrevanju po težkih operacijah, na porodni postelji itd. b) pri slabokrvnosti, rahitičnih otrocih, ki se niso dovolj razvili in katerim se morajo moči dvigniti. c) pri starejših osebah, ki trpe na prebavi. Vprašajte svojega zdravnika! Dobiva se pri Prvi Mariborski mlekarni ADOLF BERNHARD, Koroška cesta 10 in Aleksandrova cesta 51. Ali se hočete osvoboditi svojega re¥matima in trganja! Zbadljive, skeleče bolečine v udih in členkih, otekli udje, sključene roke in noge, trganje, bodljaji, zbadanje po raznih delih telesa, da četo slabe oči, so češče posledice revmatičnih in protinskih bolečin, ki jih |e treba odstraniti, ker bo sicer bolezen vedno bolj napredovala. Ponudim Vam 7dravljenie s pijačo, ki bo ozdravila, razredčila vodno kislino, pospešila prebavo in izločevanje, torej ne tako-zvano sploSno ali lajno sredstvo, marveč izdelek, ki ga nam nudi v blagor bolnega človeštva dobra mati narava. Vsakomur poskušnja zastonj ! Pišite mi takoj in prejeli boste od založništva, ki jih imam v vseh deželah, popolnoma asaston) in franko posku&njo s poučnim navodilom. Sami se boste lahko prepričali o neškodljivem in hitrem učinkovaniu sredstva! HilGUST MMRZHE, Berlin-WilniersdorE, Bruchsalersir. Пг. 5. Hb«. 18. Potrt v ' neizmerni žalosti naznanjam v svojem in v imenu svo)ih otrok Aleksandra, Francita, Dušana, Bele, Bože in Fanči omož. KitčiS, pretresljivo vest, da nas je za vedno zapustila naša dobra žena, mamica, hčerka, stara mama, sestra, teta in svakinja, gospa Fratip Kavčič soproga gostilničarja in posestnika po dolgi, mukepolni bolezni, previdena s svetotajstvi za umirajoče. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v ponedeljek, dne U. junija t. 1. ob 4. uri popoldne izpred hiše žalosti, Privoz 4, na pokopališče k Sv. Križu, kjer sc bo položilo truplo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Maša zadušnica se bo darovala v farni ccrkvi sv, Jakoba v Ljubljani. V Ljubljani, dne 10. junija 1928. Franjo Kavčič, sojjrog — in ostali sorodniki. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. $pa$a - motvoz Pravilni slovenski izraz za »špago« je »motvoz«. Sedaj to veš, dragi čitatelj, a treba je, da tudi veš, da se izdeluje najboljši motvoz in vsi vrvarski izdelki v domači slovenski tovarni sredi Slovenije v: Tovarni motvoza in vrrarni d. d., Grosuplje pri Ljubljani, ki razstavlja na velesejma v paviljonu I 554—558. Svoji k svojim! t-t Kopališče Koviljača. Najlepše in najboljše moderno urejen« zdravilišče. Slovito radi svojega zdravil, nega blata in mineralnih voda: žveplene železnate in bakrene. Čist gozdni zrak Diven cvtlični park. — Krasna okolica Koncerti prvovrstne godbe, — Igrišča. -Tenis. — Žogometne tekme. — Gledišče — Bioskop. Indikacije: Revmatične bolezni, škro fuloza, malokrvnost, išias, vse vrste kro. ničnih eksudatov, ženske bolezni, rahitib in vse nerednosti otroškega zdravja itd Sezona traja od 1. maja do 15. sep. tembra. Sobe treba vnaprej naročati. Vsa pojasnila daje Kopališka uprava. PISALNI STROJI novi in rablj eni in sicer Halda Underwood Smith & Bros Continental Adler Ideal Monarch Remington i.t.d. se dobijo po najnižjih cenah Ant. Rud. Legat & Go. Maribor, Slovenska ul. 7 Telefon 100. Za mnogobrojni obisk preurejene gostilne in kavarne »Pod Klftnčkom« v Ljubljani, Cesta v Rožno dolino štev. 36 se najvljudneje priporoča podpisana. ska, tinska vina. Točim pristna štajerska, dolenjska in dalma< Na dobro domačo hrano se sprejemajo abo-nentje v vsakem številu. Za balinarje na razpolago lepo igrišjp in vrt za goste. Z odličnim spoštovanjem Manica Kovač. Rctorm-stehleBlce so za konzerviranje sadja in povrtnin najbolfše tn najcenejše Glavna zaloga za celo Jugoslavijo pri tvrdki Lovro Pelovar, Ivanjkovci. Istotaia se dobi ZupanCov.i knjiga: Konzerviranje r,ail.iu ln vsakovrstnih povrtnin za domačo uporabo. Ceniki Kliči zahtevo. Plobert puške lovske puške, brovninge, samokrese, pištole za strašenje psov, topiče, zaloga lovskih in ribiških potrebščin ter umetalni ogenj. F. K. KAISER puškar, Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 6. Špaga - motvoz Pravilni slovenski izraz za »špago« je »motvoz«. Sedaj to veš, dragi čitatelj, u treba je, du tudi veš, da se izdeluje najboljši motvoz in vsi vrvarski izdelki v domači slovenski tovorni sredi Slovenije v: Tovarni motvoza in vrvarni (1. d,, Grosuplje pri Ljubljani, ki razstavlja na velesejmu v paviljonu I 554-558. Svoji k svojimi t-: