115. številka. Ljubljana, v soboto 20. maja XV. leto. 1882 i Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejoman za avstrij sko-o^erske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 RkL, za ■vtrt lata i gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesce 1 sld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa M po 1" kr. za mesce, po .'JO kr. za Četrt leta — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-Trstc po 0 kr., če is oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši ,Gledališka stolba". D pravnifctvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Poročilo o občnem zboru ..Narodne tiskarne", dne 17. maja 1882. Podpredsednik g. dr. Val. Zamik otvori glavno skupščino, ter konstatira na podlagi računskega sklepa za 1. 1881, katerega sta gg. Franjo Souvan in Iv. Vilhar pregledala, da se je tudi preteklo leto za društvo povoljno končalo in to navzlic izrednim stroškom, ki so lani društvo nepričakovano zadeli. Predložena bilanca kaže sledeče položke: A. Denarni promet. I. Prejemki: Naročnina 12.G79 gld. 25 kr.; naznanila 2424 gld. 3 kr.; tiskarska dela 9G40 gold. 90 kr.; založne knjige 25 gld. 86 kr.; kaveijne obresti 130 gld. 20 kr.; aktivne obresti 71 gld. 50 kr.; razne stvari 42 gld. 25 kr.; od obrtnega društva nazaj vzeto 1500 gld.; v blagajnici koncem 18*0. leta 715 gld. 74 kr. vkup 27.229 gld. 73 kr. II. Izdatki: Plače 2195 gld.; tiskarsko osobje C694 gld. 84 kr.; koleki in znamke 5085 gld. 88 kr.; stanovnina 45G gld.; davek 380 gld. 1 kr.; svečava in kurjava 324 gld. 58 kr.; papir 3375 gld. IG kr.; črke 550 gld. 85 kr.; barva i. dr. 180 gld. 48 kr.; stroji 1250 gld.; dividenda 1042 gld.; delnice 190 gld.; podpore in nagrade 200 gld.; pasivne obresti 50 gld. G3 kr.; razne stvari 3424 gld. 2 kr.; re-servni zaklad 70G gld. 55 kr.; naloženo 5G0 g'd. 54 kr.; v blagajnici koncem 1881. leta 557 g'd. 19 kr.; vkup 27.229 gld. 73 kr. Vkupni denarni promet 53.186 gld. 53 kr. 13. Bilanca. I. Aktiva: Stroji 7847 gold. 60 kr,; črke 9943 gld. 63 kr.; mobilije 2462 gld. 6 kr.; založne knjige 787 gld. 50 kr.; papir 1228 gld. 73 kr.; tiskovine 238 gld. 70 kr.; knjižnica 280 gld.; valjčna masa 110 gld.; barva in bronza 200 gld ; ustanovni stroški 1578 gld. 65 kr.; obligacije 2G10 gld. 45 kr.; naloženo 2050 gld. 79 kr.; dolžniki 2722 gld. 94 kr.; v blagajnici 557 gld. 19 kr.; vkup 32.618 gUi. 14 kr. II. Pasiva: Delnice 24.600 gld.; dividenda 1073 gld.; dolgovi 3812 gld. 85 kr.; reservni zaklad 940 gld. 25 kr. ; dobiček 2192 gld. 4 kr.; vkup 32.618 gld. 11 kr. Potem sprejeti so nasveti upravnega odbora: a) Od čistega dobička 2192 gld. 4 kr. odloči se 1040 gld. za izplačan)« dividende za 1. 1881, to je za 410 delnic po 4 gld. na delnico; znesek 112 gl. odda ne reservnemu zakladu, ostanek 440 gld. 4 kr. prenese na račun I. 1882. b) Dividenda 4 gld. izplača se 1. novemhra 1889 proti oddaji obeh kuponov, zapadlih 1. maja in l. novembra 1882. V upravni odbor voljeni so po §, 20 društvenih pravil na 3 leta gg. dr. Drč. dr. Henr. D o-lenec, Fr. Hren, Iv. Hribar, Fr. Kol man, M. K reč, 1. Kušar, dr. Mosehe, dr. Munda,dr. Papež, L. Robič, Ferd. Souvan, Drag. Te kavči č, dr. Val. Zamik, dr. J. Zupane C /;< pregledovalca rakunov voljena sta gg. Franjo Souvan in Iv. V i I h ar. Politični razgled. IIJ ot ra i * <1 .vin«k: „Iz Cetinja brzojavlj">jo se vsakojake lažnive vesti o pobitji avstro-ograkih čet. . ." in potem našteva se več jednakih izlaganib bojev in pri poveriti 8e v teh brzojavih tudi o grozovitosti Hercegovcev, da namreč iz skrivnih krajev napadajo naše čete in jim režejo glave, kakor poreden fanta lin rurieeim makom. Zakaj se take vesti pošiljajo v svet, ni j težko uganiti. . . V nanje države. Iz Petrograda se poroča v ,.Nordd. Ali g. /t g.", „da vsem vestem o odstopu kneza lioHt5rtr.*»i\«»K« manjka dr. z d a j verjeti, e podlage". Iz teh vrstic, je skoro razvideti, da vender nij presni Battenbergpv preveč utrjen in da bi mogel priti odločilen čas, da se hode knez moral udflti volji bolgarskega n>uoda ali pa — iti. In uže zdaj se v nekaterih listih imenuje kot njega naslednik princ Waldemar I) an s k i. V HiiKiJi nastali so na nekaterih krajih nemiri proti zidom, ki neki na grozovitosti prese/ajo vbc dozdanje izgrede. Ruskim listom se je baje prepovedalo pisati o izgredih proti zidom. Ta slednja vest nij prav verjetna. l%!c»iiiiMBt<'£*i drži vuega zbora komisija za posvetovanje monopola tabaka zavrgla je z veliko večino vse paragrafe. Ubogi knez Bismarkl Iz Barcelone e poroča, da so onih 80 oboroženih nemirne/ev. ki so klicali: Živela neza-vi:-na Katalonija, prepodili in pet izin .i nji deli pod ključ. Zdaj vlada popoln mir. Danes so v pristan šči v AlcliHasiririgi uže angleške in francosko ladij e. Ali nosta te dve dr LISTEK. S? ©T- (Spisal I. Tnrgcujev, preložil M. Malovrh.) (Dalje.) XVI. Dva dneva po vseh teh dogodbah pripeljali sta se v majhnej lepej telegi (ive osobi, mož in žena, ki ja uže poznamo, k popu Sosimu, kjer ja je ta poročil. Kmalu potem sta se zopet odpeljali, a dobri otec si nij delal nobenih ekrbij. V tvornici, ki jo je zapustil Solomin, našlo se je pismo do lastnika, ki ga je temu Pavel izročil. V tem pismu razložil je mehanik stanje v tovarnici — bilo je to izvrstno! — ter prosil trimesečnega odpusta. To pismo sestavljeno je bilo uže dva dni pred Neždanovljevo smrtjo, iz česar se more zaključiti, da je on užž? tedaj mislil, da bi dobro bilo, ako vsi trije za nekoliko časa izginejo. Preiskava, ki je bila na tovarnici, izkazala nij nič; Neždanova so pokopali. Sipjagin nij nič več mislil na svojo netjakinjo. Devet mesecev potem bila je Markelovljeva pravda. Tudi pred Bodnijo bilo je njegovo vedenje isto, kot pred generalom: mirno in nekako dostojanstveno, le pobit je bil nekoliko. Ostrosti njegovega prejšnjega obnašanja nij bito ni Bledu ver. On se nij opravičeval, se nij kesa! za nič, in nikogar dolžil. Suhi njegov obraz svedečil je o udanosti v svojo oaodo. Njegovi kratki ali odkritosrčni odgovori vzbudili so celo v sodnikih neko čuvstvo sodobno sočutju. Celo kmetov, ki so ga vjeli in so proti njemu Bvedočili, polastilo se je to čuvstvo in govoril: o njem, kakor o kacem wpriprostOmu in dobrem človeku. Krivica njegova biia je pa očividna; kazni se nij bilo ogniti in on jo je sprejel vede* da drugače možno ni:. Od druzih svojih Bokrivnikov Izginila je Ma-žurina, Ostrodumova pak ubil je neki malenn an katerega je hotel pridobiti za upor in se zaradi tega z njim stepel. (Joluškina kaznili so zaradi „ozbiljnega kosanja" (od strahu je sk«»r.ij zblaznel) le malo. Kislja-kov zaprt je bil menda mesec dnij, a potem mu niti zabranili nijso, potovati jpo raznih gubernijah. — Neždanova osvobodila je smrt; — Solomin bil je radi nedostajanja vseh dokazov nekoliko časa pod nazorom, u potem dati so mu miru. On se tudi nij hotel sod ni j i umakniti, nego se j< sam o pravem času prijavil. 0 Marijani nij bilo nikjer govora. — — — — Paklinu Be je naposled posrečilo r< siti se; njega mjso ni vrednim smatrali, da bi ga nadzorovali. Poldrugo leto je tega minilo; :'.ima leta 1870 se je začela. V Petrograda, v tistem Petrogradu, v katerem je tajni svetni!.- Sipjagin začel vel,ko nalogo igrati; v katerem je bila njegova soproga prijateljica in poBpečevalka vseh lepih umetnostij, prirejala koncerte in se udeleževala osnov.-« nj uhožmh obed-uic, kjer je gospod Kolomeje v slui jednega najzanesljivejših uradnikov Bvojega ministerstva, — stopal je v nekej ulici Vazillj-Ostrova (mestni predel Petrograda) hrom majhen človek v zamazanej suknji. Dil je tO Paklin. Vtem času se je zelo izpremenil: izpod kape njegove videli so se uže uekv.teri sivi lasje. Njemu nasproti prišla je visok:: in polna dama, zavita v svoj plašč, Paklin pogledal jo je iz strani in šel dalje . . . najedenkrat se je zamišljen obrnil, in br/o za tisto damo hitel, ter jo v obraz pogledal. Dne lf). junija dopoludne od 8.—12. ure bode v mestni dvorani letošnja učiteljska konferenca za ljubljanski mestni okraj pod predsedništvom g. nadzornika viteza Gariboldija. Razen navadnih oficijelnih reČij bode pri tej skupščini tudi razprava in posvet o šolskej disciplini na deštfih in dekliških šolah. — O prvej poročata gg. učitelja Valentin Kumer in Fran Pavlin, o drugej pa gospodičina Ernestina Kern. Iz Giorif 18. maja. [Izv. dop.j Včeraj po-poludne smo izročili materi zemlji slovenskega pisatelja S a most, al a (Matej Tonejec), ki je znal s tako priprostimi besedami, a tako lepo spisovati svojo ož;o domovino, — naravnih krasot polno gorenjsko stran. Sicer ga naše ljudstvo nij poznalo toliko kot pisatelja, a poznalo ga je kot poštenega, nesebičnega in za občni blagor vnetega moža. Njegovo blago delovanje naj spiš? spretneje pero. Omenim naj le njegovo veliko zaslugo za našo faro: ustanovitev čipkarske šole. Dočakal sicer nij strehe na tem lepem poslopji a videl je vender liže, da je stavljeno na dovolj široko podbgo, da ga bode mogoče dodelati lepo in trajno. S tem je preskrbel osobito revnejim ljudem stalen in lep zaslužek. Uže zdaj se vidijo lepi uspehi njegovega delovanja na tem polji, a uspehi bedo leto za letom lepši in tako bo ostal spomin na „Matevžaw ne-pozabljiv mej ljudstvom. Kako ga je spoštoval vsak, kdor je le priliko imel ž njim občevati ali saj nekoliko poznati njegovo blago delovanje, pokazal je pogreb njegov. Obilo njegovih prijateljev in čestil-cev iz Ljubljane, Radovljice, Bleda, Jesenic, Javor-nika itd. ga je spremljalo na zadnjem potu. A tudi priprosto ljudstvo je z mnogobrojuo udeležitvijo pokazalo, da ve ceniti svojega iskrenega prijatelja. In če tudi ima nsše ljudstvo srce skrito pod hrastovo skorjo, vender mu pri tacih prilikah toliko izpod nje pogleda, da se vidi, da je le mehko. Krasnih in dragocenih vencev oil prijateljev in častilcev je došlo lepo število. Mej drugimi naj omenim posebno one, katere so poslali njegovi dunajski kolegi, prijatelji in njegove učenke. Šoiska mladina se je s čednimi venci udeležila pogrebi. Pred hišo in na grobu smo mu /apeli mili žalostinki. In grobna ti-hota je nastala, ko je g. prof. Šuklje začel govoriti nagrobni govor. In ko je spretno opisoval „Matevž a", kako se je boril z nemilo osodo, koliko delul in trpel, da bi koristil človeštvu, — so solze zalivale oči mladim in starini. Ko pa je zagrnila zemlja drazega Matevža, obsuia je mladina s svojimi venci grob tako, da je zdaj videti le lep kup pisanih cvetic. To pa je zopet gunilo množico do solz. Nepozabljiv bo ostal ranjki našemu ljudstvu in posebno fužinskim kovačem, kateri »o ga spoštovali, kakor dobrega očeta. A nepozabljiv tudi vsemu slovenskemu svetu. Po pogrebu se je množica, razšla. Nekoliko pa nas je šlo h „Kaeonu", od koder je krasen razgled po goreojskej ravnini. Pri tej priliki sem sprožil misel, da postavimo spominek ranjkemu in sem nabral takoj 30 gld. Obračam se pa tudi še do druzih čestilcev in prijateljev Samo stala, da blagovole poslati meni ali pa našemu županu g. J. Ž u m r u kak krajcar za spominek, katerega bomo slovesno odkrili, ako le mogoče, uže 15. avgusta. Janko /irnvnik, nad učitelj. ■z Smlednika 14. maja. [Izviren dopis.] (Kmetijski shod v Smledniku) Ko smo pred nekoliko časa zvedeli, da slavna ces. kr. deželna vlada namerava tudi v Smledniku sklicati kmetijski shod, ter poslati tu sem deželnega učitelja poljedelstva gospoda Kramarja, smo zelo težko pričakovali dan, da se tudi uresniči ta blagi namen; kajti ljudstvo če dalje bolje spoznava, da tudi kmetu je treba vodnika, ako si hoče dandanes zb3ljšati blagostanje. Ko pa je bil od kompetentne strani za ta shod dan odločen in naznanjen, je nas obče spoštovani župan gospod Anton B u r g e r tudi sosednjim občinam naznanil dan ter jih povabil k udeležbi. Tudi prečastita duhovščina v Smledniku in Trbojah je mnogo pripomogla, da se je pretečeno nedeljo, dasiravno je bilo ves dan deževno vreme, več ko 300 ljudi zbralo v velikej dvorani Smled-niške graščine, katero je naš priljubljeni in za napredek kmetijstva jako vneti blagorodni gospod baron Lazarini ta dan v zbirališče prepustil rado-voljno. Gospod Kramar pi je tudi s vojim predavanjem pokazal, da jo v resnici strokovnjak v poučevanji, kajti oziral se je pri predavanji posebno na okoliščine tega kraja, ter tako prepričevalno govoril, da so mu še celo tisti, kateri so poprej nekako zasmehljivo govorili o tem, češ, da bo slabo za kmeta, ako ga bo gospoda v kmetijstvu poučevala, vsi pritrjevali in obetali se teh pravil držati. Opomnil je in odkril napake, potem pa našteval pripomočke in vodila, kako bi bilo mogoče zboljšati živinorejo in kmetijstvo, ter si tako pripomoči k boljšemu blagostanju. Po dokončanem predavanji smo se pa tudi pri kozarcu dobro zabavali. Iz Ireni 17. maja. (Nesreča in šolska veselica.) Dne 12. maja zjutraj poda se gospod Janez Dekleva stari, veleposestnik v Vremah, se svojim sinom g. Andrejem, predsednikom krajnega šolskega sveta, na mesečni sej m v Sežano, da si kupi kakega mladega konja. Pogodi se omenjeni z nekim Fajdigo iz Hraš pri Postojni za mlado kobilico, katera pa nij bila njegova lastnina, ampak njegovega sorodnika. G. D. vesel te kupčije, pokazal jo je vsakemu znancu, ker nadejal se je, jo kmalu kot izgleden živinorejec priprariti v boljši stan. A nemila osoda prelrtela je njegovo nado. Dalje v prilogi. ~9fl| žavi intervenirali, je težko določiti, kajti jedna drugi ne zaupa prav. Vodji angleško opozicije, Salisbury in Northco te pisala sta te dni, prvi konservativnemu, drugi Cornwalliskemu klubu, kako se bode opozicija ob našala nasproti irskim zadevam. Salisbury je pisal: „Dokler ostane zdanja vlada pri svojem sklepu, da zopet uvede red v Irskej iu življenje in last kraljičinih podložnikov varuje, naj računi na podporo konservativne stranke; a ob lednem je dolžnost opozicije, da razvijanje riogodjajev natanko čuva in pazi na to, da ostane vlada pri zdanjih hvalnih na merah iu jih polagoma ne opusti." V 111 oa%-Topku vršil se je dne 12. t. m. velik irsko-amerikanski tabor (meeting) pod predsedstvom županovim. Navzočnih je bilo sto policajev, da bi zaprečili vsak nered in nemir. Predlagane resolucije obračale so se ostro proti umoru v Dublinu in so izjavljale, da taki izgredi škodujejo iivkej stvari. Zbor se je izjavil v soglasji z Irci, daj nijso nikakor sodolžni na umoru. Daljni sklepi zahtevajo od Gladstone, naj stori konec izgredom policije proti ljudstvu. Nekateri govorniki so dejali, da je dublinski umor tako rekoč od ust vzel irskemu narodu zrnago iu da je dolžnost irskih Amenkancev,; da Parnella in njega drogove za boj, ki se zdaj še le prične, krepe. Tabor izvršil se je brez nemira. Dopisi. Iz Ljubljano 19. maja. [Izv. dop.j Pretočeni vtorek, 16. t. m., imela je druga mestna šola na Cojzovej cesti čast videti v svojej sredi visoko-čislanega deželnega predsednika gospoda Andreja Winkle r j a. Mudil se je tu čez dve uri, obiskal štiri razrede te šole, poslušal pouk, sam izpraševal dečke, pregledoval spisovnice učencev ter v materinščini jako prijazno in liubeznjivo občeval z učitelji in učenci. Bil je g. predsednik, kakor se je sam izrazil, s poučevanjem in napredkom učencev v šolskih predmetih zadovoljen. Tudi šolska disciplina mu je do-padula. Pred sklepom šolskega leti, kateri bode letos, kakor se za gotovo govori, ob jednem z onim srednjih šol, pričakujejo mestni učitelji še druzega imenitnega gosta: novega mestnega župana gospoda Petra 6 r fl s s e i 1 i j a. — Nadejajo se, da bode novi mestni g. oče obiskal vse v njegovo področje spadajoče šole hi.tako počastil učitelje in učečo se mladino. Odstopivši gos, od, Bog mu daj dobro, nij ves čas svojega županovanja le jedenkrat prestopil prag kake mestne učilnice. O novem g. županu se pa sliši, da mu je jako mar ljudska šola. Pospeševal bode, kakor se čuje, sploh ljudsko šolstvo in tudi za to skrbel, da se bodo učili mestni otroci na podlagi materinega druzega deželnega jezika. Pa ne tako, kakor do zdaj: vprašaj deco po nemško in nemško ti m o r a odgovarjati. Tako so ukazovali naši „grand pedagogi". egggg= - . Mažurina?" vzkliknil je poluglasno. Dama pogledala ga je od nog do glave in — hitro dalje šla. „ Draga Mažurina," nadaljeval je Paklin in poleg nje ko racal, „jaz sem vas izpoznal, a ne bojte se nikari. Jaz vas ne bodem izdal; da sem vas našel, me silno veseli! Jaz sem Paklin, Sila Paklin. znate, Neždanovljev prijatelj . . . Obiščite me; — jaz koj tu v bližini stanujem — Prosim vas ..." „Io sono Contessa Rocca di Santo in — — — in--— e aneora!" odgovorila je dama globo kim glasom in finim ruskim naglasom. rAh, prosim Yas, mari je meni kontesa..... Pojte z menoj, da se malo pomeniva!" „A kje pa stanujete V 1 vprašala je najeden-krat italijanska kontesa v najboljšej ruščini. — „Jaz nijniam mnogo časa." „Koj tu, — v tej ulici, v tistej sivej hiši. — Dobro, da nijste proti meni več vlaška gro-finja! Dajte mi roko in pojte. — Ste li uže dolgo tu? In zakaj se zovete kontesa? Ali ste kacega vlaškega konteja vzeli za moža V" Mažurina nij nobenega „konteja" vzela za moža; le potni list neke nedavno umrle grofinje jRoeca di Santo Fiume prišel jej je v roke in s tem vrnila se je na Rusko, akopram nij znala ni jedne besedice italijauske iu imela pravi ruski obraz. Paklin dovel jo je v svoje stanovanje. Grbasta sestra prišla je iz miuijaturne kuhinje in pozdravila Mažurino. „Evo ti, SnacduUca," del je Paklin, „ti svojo veliko prijateljico toplo priporočam; daj nama brzo nekoliko čaja." Mažurina ne bila bi s Paklinom šla, da nij cula Neždanovljevega imena; zdaj odložila je klobuk in si z veliko, skoro moško svojo roko popravila nekoč kratke lase. Izpremenila se nij skoro nič, obleka bila je ista, ki jo je nosila pred dvema letoma, — le v njenih očeh izražena je bila neka vedna žalost. Snandulija prinesla je samovar, a Paklin sel je poleg Mažurine, jej na kolena potipal in žalostno glavo povesil. Ko je začel govoriti, moral je vedno nehati in kašljati in solze stale so mu v očeh. Mažurina se nij niti maknila niti na stolu naslonila — ter gledala v stran. „Da, da," začel je naposled Paklin, „ali so to bili časi! Ako vas pogledam, mi pride zopet vse na pamet . . . Mnogo; mnogi! Mrtvi in živi. — Tudi moja ptička sta umrla. Oba v jeden dan ... vi jih menda nijste poznali. — Neždanov . . . ubogi Nežda-nov . . . Njegovo smrt menda znate!" „Da, znam," odgovorila je Mažurina in neprestano v stran gledala. „Tudi Ostrodumovljeva osoda vam je znana?" Mažurina prikimala je le z glavo. Rada bi bila kaj več o Neždanovu cula, ali se nij mogla odloČiti, za to prositi. — Ali on jo je itak uinel. »Čul sem, da je v poslednjem svojem pismu tudi vas omenil. — Je li to istina ?" Mažurina nij takoj odgovorila. nIstina je, istina," rekla je naposled. „Kakšen človek je bil to! Žalibože, zašel je na krivi pot. — V njem bilo je toliko revolucionarja, kolikor ga je v meni? Veste li, kaj je prav za prav? — Bil je romantik realizma. Ali umejete, kaj hočem s tem reči ?u Mažurina pogledala je hitro Paklina. Razumela ga nij — in zato jej tudi nij mari bilo. Le čudno, nepristojno se jej je zdelo, da se upa sam sebe primerjati z Neždanovom. Toda tolažila se je sama : „Ak, naj se bana, kolikor se hoče." (Paklin se nij bahal, mislil je celo, da se sam premalo čisla.) (Dalje prihodnjič.) Priloga „Slovenskemn Narodn" St. 115. 20. maja 1882. Okolo 4. ure popoludne vpreže prodajalec Fajdiga kobilico, katero bi bil imel po pogodbi voditi do Vrem; potem se vsedejo vsi, bili so z voznikom 4 na številu, na voz. Voznik, oziroma prodajalec kobilice, hotel se je z mlado in kakor se čuje, krotko /ivalico, izkazati, poganjal jo je preveč in pričela je kot naglic iz Sežane proti Lokvi dirjati, a ne dolgo. Pred železničnim križpotjem omahne zaradi prehitre vožnje na malem ovinku voz, se zvrne in na vozu sedeči padejo prav nesrečno ravno z obličjem v bližnji zid. Hudo ranjeni so bili trije, samo g. Franjo Dujec se sme srečnega imenovati, da je popolnem zdrav vstal in hitel iskat pomoči unesre-čenim. K sreči bil je isti dan tudi g. L. Dekleva, veleposestnik in nadžupnn Košanski, sin unesreče-nega g. D. v Lokvi; on hiti s svojo soprogo in svakoma na omenjeno mesto, kjer najde očeta in brata ležati v krvi. Bližnji železniški čuvaj prinese brzo vode, da ranjence sperejo, potem jih pa v Guličevo gostilno prepeljejo. Oba g. Deklevebila sta v popolnej nezavesti, ker bila sta neizrečeno ranjena po obličji, posebno pa g, Andrej. Zdravnik nij dal upanja, da spet okrevata. Jan. Dekleva je uže 14. maja zjutraj v 80. letu svoje starosti v Gospodu zaspal. Bil je tisti dan popoludne iz Sežane, spremljan od čestite duhovščine, sinov, hčer, sorodnikov in prijateljev v Vreme prepeljan. Pogreba se je udeležilo IG. t. ra. mnogo sorodnikov in znancev iz bližnjih in daljnih krajev. Sv. mašo je ta dan za dušo rajncega ujca daroval BO-rudnik g. J. Kocjan, duhoven v Trstu. Potem spre n.ilo je vse občinstvo ostanke ranjcega do hladne gomile« Šolska mladina zapela je milo nagrobnico; domači g. župnik, iskreni prijatelj pokojnega, je na grobu v ganljivem govoru predočil njegovo življenje in zasluge. Ni jedno oko nij ostalo brez solza. Z raujim, spoštovanja vrednim možem zgubila je naša fara usmiljenega očeta ubogih. Bil je spoštovan tudi pri višjih krogih; županil je v Vremah čez 40 let; bil je c. kr. poštar, osnovatelj tukajšnje šole in tudi več let šolski ravnatelj; pripravil je nam zelo koristno cesto proti Trstu itd. Bodi mu žemljica lehka in ostane naj nam v vednem spominu! G. A. Deklevi, očetu 11 otrok, gre počasi na bolje in sme se upati, da kmalu okreva v naše veliko veselje, ker on je mož, katerega cela fara in tudi drugod čislajo. Bog mu pomozi! Šolska veselica, katera bi imela biti v dan 21. maja t. 1., kakor dopis iz Vrem od 12. t. m. v štev. 111 razglaša, odložila se bode zaradi prevelike žalosti. Rodoljub. Domače stvari. — („Narodni dom".) Kegljanje ua korist „Narodnega doma" v gostilni gosp. Frana Ferlinca pri „Zvezdi" je nepričakovano živahno. Včeraj ob Vi 3 popoludne je bilo kegljanih 3700 — in ob 12. uri zvečer uže 4000 serij. Do zdaj so napravili 3 gospodje po 21 in 18 gospodov po 20 ke gljev v 3 lučajih. Konec kegljanja je, kakor uže naznanjeno — v nedeljo večer dne 21. t. rn, točno ob 8. Na vrtu poleg kegljišča svira v nedeljo od 6. ure zvečer naprej vojaška godba. Točno ob 8. uri se začenja srečkanje iu potem razdelitev dobitkov, ki so kaj krasno okinčani. Ker se pri tacih slučajih posebno pri razdelitvi in sploh pri kegljanji zadnji dan navadno nerednosti pripetijo, skrbel je odbor v pravem Času za red pri kegljanji in za to, da se vsem prepirom t okom pride. Kegljalni red zapečaten in shranjen v odborovej blagajnici odprl se bode točno ob 8. uri zvečer. Taisti gospodi ke-gljalci, kateri želijo še v nedeljo 21. t. m. kegljati, naj blagovolijo prej ko mogoče naznaniti tajniku v gostilni pri „Zvezdi", koliko serij žele se kegljati in naj plačajo precej dotični znesek tajniku, ker sicer odboru nij mogoče na oznanila ozir jemati. „Kdor poprej pride — poprej melje" ali „sero ve-nientibus ossa" velja tudi pri kegljanji za dobitke. K obiinej udeležbi vabi odbor. — (Kranjsko deputacijo) pod vodstvom gospoda deželnega predsednika sprejme cesar v ponedeljek 22. t. m. — (Za bolnico v Kudolfovem) dovolil je presvitli cesar jedea delež iz prihodnje XXI. državne blagodejne loterije. — (Matica Slovenska.) Prihodnja seja Matici nega odbora bode v 3. dan meseca junija, letošnji redni veliki zbor pa v sredo 14. dan junija. V 24. dan t. m. poteče obrok za oglaševanje nasvetov, katere treba sprejeti v vabilo na veliki zbor. — (Pravico tiskati vse Jurčičeve spise) kupil je „odbor za Jurčičev spomenik" od Jurčičevega brata Antona. Dotično pogodbo so z Antonom Jurčičem na Muljavi 18. t. m. sklenili gg notar Janko Kersnik, dr. Jos. Stare in prof. Fr. Leveč. Prvi zvezek zbranih spisov J. Jurčiča je uže dotiskan ter se bode te dni začel razprodajati. — (Sv. Jakoba most) v Ljubljani bode se v gorenjih delih popra/il popolnem. Delo prevzel je podjetnik g. P etre a. — (Iz kamniškega okraja) so odposlale prošnje za upeljavo slovenskega jezika in za ustanovo nadsodnije v Ljubljani sledeče občine: Podgorje, Tunjice, Šmarca, Mekine, Š p italic, in Ž upanj e nj i ve g. dr. Vošnjaku. V kratkem odpošljejo še druge občine v okolici kamniškej jednake prošnje. — (Kmetijska podružnica na Jesenicah) izvolila je pri občnem zboru 18. t. m. za svojega predsednika g. Alojzija Sehreya, posestnika in c. kr. poštarja; za predsednikovega namestnika g. Janeza Keršiča, župnika na Jesenicah, za odbornike gg. Janeza Ažmana, župnika na Dovjem, gra-ščaka Andreja Klincerja in velikega posestnika Mih. Razingerja. Vsi odborniki so jako vneti za kmetijski napredek, torej pričakujemo, da bode podružnica, ki je pod g. Seitnerjevim vodstvom samo vegetirala, zopet oživela in gotovo mnogo storila v občni blagor vse zgoienje doline. Kot zastopnik c. kr. kmetijske družbe je bil navzoč g. deželni učitelj poljedelstva E. Kramar, s katerim se je o mnogih kmetijskih zadevah pogovarjalo. — (Iz Zagreba) se nam piše v dan 19. maja: Zagrebška gora je s snegom pokrita; mraza nij bilo. — (Z drevesa padel) je pretekli teden Jurij Laznik s Stranjske vasi. Šel je v gozd iskat kresilne gobe in pal je pet sežnjev visoko ter bil takoj mrtev. — (Iz Slovenske Bistrice) se nam piše: Ko je pred nekoliko dnevi pihal neprestan veter, priletelo je na našo kolodvorsko postajo toliko stenic, da jih je bila stena od vetra obrnena vsa polna, kakor bi jo bil kdo z barvo počrnil. Mi si te prikazni ne vemo drugače tolmačiti, nego da so stenice potovaje v Celje na „Parteitag" izvedele mej potom, da ne bo nič in se zaradi tega naknadnega slučaja oudukaj posvetovale „Was aber nanu?" — (Pogozdovanje Krasa.) O tem došlo nam je naslednjo poročilo: Od lanske jeseni do letošnje spomladi nasadilo se je na Krasu 'JO1.200 drevesec in sicer v Sežanskem okraji 700.500, v Koprskem 120.000, v Gradiščanskem 11.7U0. Razen teh oddalo se je iz c. kr. drevesnic gozdnemu okraju Tolminskemu in Pazenskemu 281.000, zasobnikoin pa 334.000 drevesec. K dosle obstoječim gozdnim šolam v Gorici, Komnu, Boljunci in Rodiku ustanovili ste se dve novi v Pazeuu in Tolminu in sadje rejska šola v Podgradu. Vabilo k popoludanskemu izletu »Sokola" (pri ugodnem vremenu) jutri v nedeljo dne 21. maja 1882 v Vevče poleg Ljubljane. — „Sokol" zbere se ob Va2. uri popoludne v tukajšnjej čitalnici v pol ne j društvenej obleki. — Točno ob 2. uri je odhod iz Ljubljane. — V Vevčah je mala zabava s petjem in drugimi igrami. Zvečer odhod iz Vevč v Zalog, od koder se odpelje „Sokol" z mešanim vlakom zopet nazaj v Ljubljano. — K obiinej udeležbi vabi čč. gg. pevce čitalnične in brate »Sokole"_Odbor. Telegram »Slovenskemu Narodu". Aleksandrija 20. maja. Franeosko-angleško brodovje došlo je sem. Mej njim in forti menjajo se pozdravni streli. Glavna mesta kanala (sueškega) čuvajo francoske vojne ladije. ( erkeski častniki odpeljejo se na tujih ladijah iz dežele. Hazne vesti. * (Na slikarskej raztavi v Parizu) zastopani so tudi Cehi jako odlično. Tednik „Tri-boulet" piše, da mej najboljša izmej razstavljenih umotvorov spadajo tudi slike Vaclava Brožika : „Rudolf II. pri svojem alkimistu" in „Baludni pevec" in delikatno kolorirana slika Chitussija. * (Znamenito.) V Petrograd u izhaja list „Luc", kateri piše ognjevito proti zidom. Urednik tega lista pa, katerega je nihilistično delalsko društvo zaradi njegovega protisemitskeg.i ščuvanja obsodilo na smrt, je poljski Žid Gentz. ] * (Število domačihživali na Laškem.) Laška je imela koncem leta 1881 8.590.los ovac, to je za 1.919 004 več kot leta 1809, 4.783.232 goved ali za 1,327.707 več, 2.01G.307 koz ali za 341.829 več, 674.24G oslov, mul in mezgov ali za 17G.G80 več in 1,103 9916 prašičev ali za 389.GÜG manj kot leta 1809. Vse imenovane vrste domačih živali, razun prašičev, so se torej precej močno pomnožile in sicer vse precej jeduakomerno. Meteorologično poročilo. A. V LJubljani -. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v um. Tem« poratura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. •*> S >rs i-t Ob 7. uri ijulraj ob 2. ari popiluiin« ob 9. uri micr 733-78 mm. 732-49 mm. 733*01 mm. + 80° C -f V2-80Ü -f 6-4» C slabotna burja slabotna burja slabotna burja jasno ublafno iMoma jasuo 0-00 mm. dežja. 16. maja ob 7. uri zjutraj M> 2. uri popduiln« ob 9. ari udtr 734'63 Rim. 734-27 mm. 786-28 mm. + 6-8« C -f 11-8°C -f- 8-2° (! slabotna burja slabotna burja slabutiia burja jasno obla; no jasno 0-80 ram. dežja. 17. maja ob 7. ari ijlllraj ob 2. uri popoludn? ob 9. ari iMffr 786-57 ra, 736'78nm. 737 î>Omw. + 100» C -f-13-OöC 4- 66°C d.«U|r|| juirnzaliuii kl.ibntr-11 jll!M'/liml zmfrtn izhod jasno •■M.t ii'' jasuo O-OO mm. dežja. 18. maja ob 7. uri zjutraj ob 2. uri populuiliio •b 7. ari iifior 737 31 mm. 736-20 mm. 736-91 mm. -f- 6-4° C + 12-4° C + 8'6°C slabotni Jigoiikd nun ,iu l/.llOil slabotni , gorenjec jasno ohlapno oblačno 0-00 mm. dežja. B. V Avstriji sploh : Zračni pritisk so jo jel zadnje dni pov.soii stanovitno dvigati in so He razločki moj jugom in vzhodom tako močno zravnali, da je postal razloček nuj maksimum in luinimoiu le neznaten. Vetrovi so postali v primeri s pretočenimi dnevi še močnejši iu so nadvladovali skoro i/.ključljivo severni vetrovi. Temperatura je povsod močno pala in jo stala precej globoko pod imniialoin; pri vsem tem je bila tako neekstremua, da je znašal razloček mej minimum na severovzhodu in mej maksimum na jugu samo 7.5°C. Nebo je bilo povsod precej spremenljivo, skoro povsod saj deloma oblačno, po večjih krajih, kot v (ialieiji iu v planinskih provincijah tudi deževno. Množica palega dežja jo bila vendar le neznatna. Umrli so v IJ u bij «in i: 10. maja: Kranja Oblak, delavčeva hči, 4 I., Poljanska cesta št. 18, za jetiko. — Alojzij Jug, čevljarjev sin, 3 L, sv. Florijana ulice št. 8, za škriatieo. — Ignacij 1'reslor, mestni ubožec, 82 1., Karlovska eesta št. 9, za kroničnim kataroin v črevesu. 17. maja: Blaž Tavšcl, krojač, 70 I,, sv. Klorijanu ulice št. 17, za inrtudum. 18. maja: Kranja Ahčau, hči uadpaznika, 2 L Poljanski nasip št. 48, za osepnicaini. — Božidar štupiea, mokarjev sin, 6 l/t mes., sv. Petra cesta št. t, za božjastjo. — Jera lioltežar, dekla, 42 1., Kravja dolina štev. 11, za vročico. V dreželnej bolnici: 10. maja: Ivana Zakelj, gostaška hči, 7 ur. 17. maja: Janez Smalc, 2 I., za sprijen jem krvi. — Anton Mani gostae, 54 ]., za jetiko. Tujci: P), maja. Pri Slonu: Kateri s Polja. — VVanič iz Krškega. — Princ iz Celovca. — pl. Santi iz Trsta. — Gowino z Dunaja. Pri Mulioi : Kessler, (Jlaninger, llalm, Hiicldor z Dunaja. — Armond iz Pariza. JDuLnaosl^a, borza dne 20. maja. (izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta..........70 gld. 60 kr. Srebrna renta..........77 „ 3i) Zlata renta........ . . 94 , 20 1860 državno pesojilo.......130 „75 , I Akcija uaro m« banke....... 82» „ - Kredit';*' :»k.iii*......... 344 , — f tnuloii........ ...11^,1»"» Srebro............ — | — Napol.............. 9 » ftl C kr. cekini........ . . 5 p 65 DlfalVIM ;nar' e .... 58 „ 60 40/0 državne srečke i'. L IHM 8RC fflil 119 ■ W Držav i.c srečk« U 1. [864 100 „ iT l M 4°/0 avatr. zlata rent;., davka prosta . . i*4 „ 20 Odrska zlata renta fi°/c . .... 119 „ i>0 4»' 80 10 „ papirna renta fi" 0..... N(J flfi 5°/«, štajerske zcniljiftč. odvez, oblig. . . lOl n — Donava re*. srečke &L . . 100 gld. 114 „ — Zerulj. obe. avstr. 4Vt";. zlati zast. listi . 119 „ SO Pnor. oblig Klizabetine zapad. železnice V>H . — 1'rior. cd>!ig. Ferdinandomn §ev. železnice 108 , 50 Kreditne srečke.....100 gld. 170 „ .r)() Kudoltbve srečke..... 10 „ 20 „ — Akcije anghi-avstr. banke . . 120 „ 127 n 60 Tnunuiway-dru3t. velj. 170 gld. a. v. . . 222 , 95 Trzne cene v IJiiJ>ljaiii dne 20. maja t. !. Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ . . . Ječmen „ . . . Oves, „ . . . Ajda, „ . . . Proso, „ . . . Koruza, „ ... Leča „ ... Grah „ ... Fižol „ . . . Kiompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. Mast, „ . . .Spe h frisen „ . . „ povojen, „ . . Surovo maslo, „ . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje „ „ Svinjsko „ „ Košnunovo „ „ Kokoš........ Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 kv. metre . 1 mehka, „ . , gld. kr. (i 9 9 10 3 1 10 18 i 20 71 87 04 o:t o:> 84 72 78 82 IV« 8 66 60 62 32 35 18 40 09 80 Zahvala. Vsem gg1. sorodnikom, prijateljem, znancem in čest. duhovščini od daleč in blizu, za vsestranske dokaze srčnega sočutja o smrti nepozabljivoga nam očeta Janeza Dekleve, veleposestnika, kakor tudi za izredno spremstvo pri pogrebu, za darovane krasne vence, posebno pa č. g. župniku za ganljivi nagrobni govor in tukajšnjemu Učitelj* .stvu, katero je pelo s svojo 8ols.;o mladino ua-grobnico, izrekamo najiskrenejso zahvalo. Žalujoči: Janez, Leopold, Andrej, Fran in Makao, Neža, hči V Vremah, dno 17. maja 1882. (330; Zahvala. Vsem s<»rodnikoin, prijateljem in znancem, kateri so izkazali o h m rti nam nepozabljivoga sina, oziroma brata, gospoda Mateja Tonejec-a, učitelja mesčunskej šoli v T.eopoldovem nalhinaji, e. kr. rez. častnika, toliko blagega sočutja, kateri so v mnogobrojnero številu blagega ranjeega, spremili do groba, oso-bito pa gospodu prof. Sukljeju, kot zastopniku „Zvona", za ganljiv nagrobni govor, gospodom pevcem — učiteljem, blagej rodbini Rosslerjevej, slavnemu učiteljskemu osebju meščanske šole v Leopoldovem, hvaležnim učenkam 8. razreda tia tej šoli in drugim visokodušniin darovateljein krasnih vencev izreka najtoplejšo zalivalo (337) žalujoča rodbina Tonejčeva. V Gorjah, line 19. maja 1882 P. n. Jemljemo si čast s tem naznanjati, da je gospod I Fran Seka nt el po prijaznem sporazumi je nji naše S zastopstvo za Kranjsko zopet prevzel. 4 Vodstvo zavarovalnice „ANKER". Na Dunaj i, dne 1. maja 1882. <333—1) Raz s las. /tip,, m i l*o»to|in*ki« na/.nanja, d.i ImmIo živinski souinji v Postojini ♦ ♦ C ♦»» ♦ ♦ »+ I • ♦♦♦♦ ► P. n. Priporočam se za izvrševanje stavbarij in poprav, tudi so štcdilna ognjišča izdelajo prav solidno in ceno; dalje prevzemam vsa dela pri Strojih in sesalkah. in njih poprave. Obila naročila piosi Spoštovanjem I v, liac i:. S' 'attdl i;. Stavbeni in strojarski ključavničar, Poljanski .'134—1) nasip št. H, v Reieliovej hiši. ALOJZIJ KORZIKA. Pod-druitiica: MltnbnrgoT« HÜfC Šl. f). umetni vrtar Podpisani so priporoča iiljiidno si. občinstvu in svojim dosedanjim naročnikom za naročilo šopkov in raznih venoev iz pravih ali posušenih cvetlic. Ob jednem naznanja, da so je preskrbe! s svilnatimi in na pol svilnatimi trakovi v raznih barvah, kakor tudi z zlatimi in srobernimi Črkami, da lahko izvrši tudi naročila za trakove k vencem in napise hitro, lepo in ceno. 'rudi priporoča svojo veliko zalogo raznih cvetlic za dekoracije v sobah ali pri slovesnostih. — Naročila se sprejemajo v glavno) trgovini in v poddružtiiei. — Vnanja naročila na vence in trakove se točno tzvrie. Spoštovanjem (330—1) Alojzij Korzika, umetni vrta r. Gospodičino aH vdov«, 4 s posestvom ali večjim premoženjem, st želi mladenič v 2.r>. letu svoje starosti, kupčevalec, priljudne vtianjo-sti in s 10 000 gld. premoženja v zakon. — Le resnične ponudbo (n sliko in navedenim premoženjem,* naj se pošilja pod naslovom .fftodoalaP na upr.^vništvo „Slovenskega Naroda". — (Zagotovi sc zamolčanje in vrnitev slik.) (332—1) W ' w wWriporoča iz s\oje zaloge nagrobne sjomenike od 5 gld. više za vsako ceno. V zimskem času prodajejo so spomeniki za .'JO u/0 ceneje, kakor v letnem času. (287—3) Usojam si p. n. občinstvu ponižno naznanjati, da imam v prodaja.niči Tereek & Nekrep, HO, a>loNi:iieiim tr«i*ti «t. lO v I Ju l>l |a dobro asortirano zalogo kx*at»iiili iu tiobriU J«- V O m r ~WK. osobito ' inolNke vozove (bagerle), na pol zndeltuie vozove, lepe saul itd. in prodajem Jih po prav nizkih ceiitth. Naročila vozov vsake vrste se sprejemajo in dajejo naznanila o cenah ravno tam. Za dobro iu čedno blago se daje popolno poroštvo. Priporočam so v obila naročevanja. Spoštovanjem Fran Šiška, (41—4) kovaški mojster v Hrastji. m. 1«>I. fj2) Oznanilo. Pred cerkvenim stavbenim odborom v Črnomlji na Dolenjskem vrš li se bosta licitaciji in sicer zmanjšavna licitacija z« oddajo razširjenja kora in potem licitacija za pro-d ijo sedanjih orgel farne cerkve v Črnomlji «In«'- 12. j tili i j i& 1MH£ ol. :i. url popol ud ne. I. Tosamezna dela za razširjenja kora z materij atom vred itd. so proračun jena naslednje: a; zidarsko delo......... 377 gld. 36 kr. b) delo kaninoreza......... 8 „ 30 „ c) tesaisko delo.........281 „ 02 „ d) mizarsko, ključavničarsko in mazarsko delo............. 203 „ 70 „ e) vlita železnimi........ 800 . — n Skupaj . . . 117;i gld §5 kr. Vk di lo se bode skupaj le jednemu prevzemniku oddalo. Kdor bode hotel licitirati, vložiti bode moral pred licitacijo vadij 100 gld. ali v gotovini aH v kurztu» prera-čunjenih drža nih obligacijah ali pa v bukvicah ljubljanske hranilnice. Zamene se pa tudi pismeno oferirati in se bodo le tisti ofei ti sprejeli, kateri bodo pred pooetkom licitacije zapečateni z vadijein 100 gld. in s kolekom 50 kr. previ-deni, poštnine prosti, dospeli v roke cerkvenega stavbenega odbora. V takem otertu mora hiti krstno ime in priimek, Stanovanja in stan Oferenta, kakor tudi najnižja cena s Številkami in črkami razločno zapisana in mora biti pristav-ljeno, da se oterent vsem splošnim in posebnim pogojeni licitacije brez pridržkov in pogojev podvrže. II. Za licitacijo orgel, katere imajo B manualnih in 3 pedaloe spremene In katere bodo 160 gld. klicane, je treba vložiti vadij 16 gld. K teran se dostavi, da imajo cinaste piščalke precej vrednosti iu da se bodo orgije, ako bi znalo kupcev manjkati, tudi za nižjo cono prodale. Natančni lieitacijski pogoji, proračun, cenilni izkaz in stavbeni načrti, zad vajoči razširjenje kora, kakor tudi pogoji licitacijo za prodajo orgel leže pri stavbenem odboru vsakemu v pregled. Cerkveni stavbeni odbor v Črnomlji, dne 12. maja 1882. Št. 583i). Mázalas. (327—2) V četrtek dne 1. junija 1882 ob 10. uri dopo-luilne se bode jedna st' ra mestna gasilnica za dva konja po očitnej dražbi in za gotovo plačilo tistemu, ki bo največ ponudil, prodala. K tf^j prodaji vabijo se kupci določene uro v mestno shrambo pred Prulami. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 10. maja 1882. Župuna namestnik: Jeras. Lepe iu i»o «*eiii klobuke in čepke, kakor tudi kožiihovino prodaja (506—35) v Ljubljani, na kongresnem trgu na oglu gledaliških ulic. | ADOLF EBERL, I \ faMlant oljnatih barv, laka in \m\i. % 1 Prodaja na debelo in drobno. ^ ZALOGA: (^o-4; a 7 Ljubljani, na Marijinem trgu, | ^ poleg Frančiškanskega mostu. F Gostilnica restavracij a, popolnem opravljena, v najboljšem prometu, se lepimi prostori, ledenico, kegljiščem iu nadrobno prodajo tabaka, 20 korakov vod železniške postaje, v velikej trškej občini Spodnje Štajerske, se zaradi družinskih razmer proda ali proti kavciji da na več let v najem. Natančneje pove (3i5-y) Ivan Lenliardt, gostilničar v liajhenbcrgu v Spodnjej Stajerskej. EPILEPSIJO (bozjast) ozdravi indijski zeltfiki sok9 ki se kot posebnost, da kot jedino sredstvo z najboljšim vspehom rabi zoper božjast. (^18—2S>) Božjastni se hitro in srečno ozdravi, ako štirikrat ali petkrat na dan tega soka po 15 kapljic na sladkorji zavžije. Celo najstarejša in najzlobnejša bolezen se ublaži iu naposled popolnem odpravi. Dobiva so Ha« ou po 20 kr. v skoraj vseh lekarnah Avstro-Ogerske, a v Ljubijuul ima ta sok lekarnar g. Julij I>1. 'lin Itin7,j , v Jieiuu pa prirejevatelj Kudol I Siuhl. emer. lekarnar. 8 pošto se menj kot 2 flacona ne pošilja. 6588 D2B Vznemirljiva bolezen. Bolezen začne M z malimi nepravilnostmi želodca; vender če se zanemari, poprime celo telo, kakor tudi ledvice, jetra, sploh ves prebavljalni zistem, napravi bedno življenje, in le smrt more rešiti tega zla. Bolezni večkrat ne razumi pacijent sam. Če pa se vpraša, potem bode mogel sklepati, kje in kaka je njega bolečina. Vprašanj'": AH imain kake bolečine, ali me tišči težavno dihanje po jedi? Ali imam težko čuvstvo, spremljano z omotico? Ali so oči rumene V Ali nij tudi debela slina na jeziku in na zobeh pri vzlniji, spremljana s s US m ukusoin v ustih? Ali imam bolečino na straneh ali v hrbtu? Ali nij napolnjena desna stran, kakor bi s« hotela jetra povečati? Ali nij trudnost in omotica, ki me prijema, če se ravno postavim? Ali so odpadki ledvic malo ali močno barvani, vidljivi v posodi stoječi? Je-li po jedi prebavljanje zvezano z naperjena trebuha? Dela vetrove, kakor tudi puhanie? Ali ne bije tudi večkrat močno srce? Ti razni znaki ne pokažejo se na ie«lcnkrat, a posamični mučijo botnttcS) nekaj časa in so predali zelo nevarne bolezni. Ce tu se bolezen delj časa zanemarila, prouzroči suh kašelj, spremljan s slabostjo. Po preteku nekaj časa prouzroči suho polt l umazano rujavo barvo; roke in noge imajo vedno mrzel pot; kakor ledvice in jetra počasi bolehajo, pridružijo se tudi revmatične bolečine in navadno ravnanje s to boleznijo je popolnem brezuspešno. Zelo znamenito je, da se bolezen hitro in natanko zdravi, takoj v začetku, kar se more doseči z lekom, kateri se more kot pravo sredstvo smatrati, da se vsa bolezen odpravi, da se vrne aperit in se prebavljalni organi spravijo zopet v pravi položaj. — Bolezen so imenuje: „Kolehanje na jetrih", in pravo iu najboljše sredstvo je „izlcček Shaker". To /dni vilo zadeno začetek bolezni in jo prežene popolnem skozi ves /.istem. Osobo, ki bolehajo vsled zaprtja, potrebujejo „Seiglove čistilne kuglie.c"1 v zvezi z „izlečkoin Shiiker" Meiglov«* li.iiine kugliec ozdravijo zaprtje, odpravijo vročico in preuirazenje, odproste glavobola in uduše bolezen na žolči. One so najgotovejše, naj prijetnejše in ob jednem najpopolnejše kugliee, ki so se do zdaj izdelale. Kdor jih je jed«-nkrat poskusil, gotovo jih bode rabil še na dalje One vplivajo polagoma, ne da bi prouzročsvale bolečine in bi so morale v slučajih, ko čreva no delujejo prosto in lehko, vkup z i/.In'- kun. rabiti. — (Jena 1 steklenici izlečka .Shiiker gld. 1.25; 1 škatlica „Seiglovih čistilnih kuglic" 50 kr. Lastnik A. .1. White v Londonu, Newyork, Frankolirotl na M. Glavna zaloga v Avstriji: Dr. IChruiuuiiovn. lekarna „pri sv. Drigiti", II., Brigittaplatz, Dunaj. Zaloga v Ljubljani: Jul. pi. Trnkoczy. V lekarnah: V Gorici: D. Christotoletti; v Cslovel: P. Birn-bacher, Jos. Nussbaumer; v Novem mestu: Dom. Rizzoli; v Trstu: Famacia al Gamelo '^5 Corso, Farmaoia Piasso Grande; v Beljaku: Kumplbvi dediči; dalje v lekarnah: v Laki, Frižah, sv. Mohorji, Idriji, Metliki, Radovljici, Kamniku, Trbiži, Vipavi in Z nI ni in v vseh lekarnah druzih mest Avstro-Ogvske. (25^ —f>) IT m« tu «» i >—♦ zobo in zobovja: postavlja po najnovejšem amer i kanskem t /.ist«-mu ♦ v /litiu. vulkunilu ali celulojidu brez bolečin. J 1'lnlllliMU S /.lltlom itd. + Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin x s prijetnim mamilom ♦ sobni zdravnik A.Paichel, ♦ poleg Hradeckega mostu, v I. nadstropji. * Urujaè v L j ut» I Jan i. se zahvaljuje svojim p. d. naročnikom za do zdaj mu izkazano obilo zaupanje ter M priporoča tudi še v prihodnje za izdolovuuje oblek po uujnoveJMih pari sli ili jcurnalih. — Za p. n. naročnike ima tudi razno blago po najnovejših vzgledih na razpolaganje, i 1 To —9) A ni 4 4 4 A 4 4 4 4 4 4 Obče priznana kot jako izvrstno viMmi podoba dr. J. Bleiweisa vit. Trsteniškega, je izšla. V originalu mistika! iu v oljnato tiarveuem tisku izvrstno izvršila sta jo e. kr. dvorna tiskarna in artistični zavod g. Ueilenstcinu na Dunaji. l3odoba v olj milo barvenem tisku G.') cm. široka, 79 cm. visoka, nerazpeta glil. 3; na platnu razpeta v 10 cm. širokem baroaue okviru gld. 6*50 In v to cm, širokem okviru gld. 8, dalje v velikosti 55—08 cm. z 10 cm. širokem baroiptc okvirom gld, 5*80. Čistega dohodka teh podob namenjena je polovica za ..Namilili d um" in za zidanje cerkve srca Jezusovega. Z odličnim spoštovanjem (308—2j Fran Kolinaii, zaloga stekla in porcelana v Ljubljani r ► ► ► ► ► ► ► ► ► i v ► < 4 4 4 4 4 4 Dr. Katsch-ova zdravstvena kava po receptu dr. Ferdinanda Katscha v Stuttgartu, izdelujejo le jedino pravo Henrik Franck sinovi v Ludvigsburgu. Popolno nadomestilo za pravo kavo v zrnih! se priporoča z mlekom užlvana kot vkusen, močen Ij ii< lr~.K i a ež ; kava, ki ne vznemirja živcev, nasprotno p;ik Jej zelo zdrava, krepilna iu lehko prebavljiva; dvojno se priporoča za osobe, ki imajo slab želodec, kakor tirni zaradi zelo dobrega duha po kavi in nizke cene, tudi ker je — Ur--s. dotlaiUa prave kave uže pripravljena za kuho. D«)bi se v vseh prodajaluieah s speeorijumi iu v lekarnah po deleli iu v mestu. (107—8) Dr. »Sprangerjeve kapljice za želodec, priporočane od zdravniških avtoritet, pomagajo takoj, čo ima človek krč v želodci, migreno, ieber, ščipanje po trebuhu, zaslinjenje, slabosti, če ga glava boli, če ima krč v pr ih, mastno zgago. Telo se hitro sčisti. V brainorjih razpusti bolezensko tvariuo, odvajajoč črve in kislino. Davici in tifusu vzamejo vso zlobnos«. in vročino, če se zavživajo po '/» žličke vsako uro, ter varujejo nalez-ljivosti. Človeku diši zopet jed, če je imel bel jezik. Naj se poskusi z majheuim ter se prepriča, kako hitro pomaga to zdravilo, katero prodaja lekarnar g. J. Svoboda v Ljubljani, a ilaeon 30 in 50 kr. av. velj. (247—88; XXXXXXXXKXXXXXX*K» X X X X x x x x x x x « Oglas. P«i ziiixaiie.i ceni Kiiixaiiej Be dobivajo (247—2) Slomšekovi zbrani spisi pri g. i zda tel ju Mih. Lcudovšek-u v Ptuju (Pettau) in sicer; I. Pesni po 50 kr., II. Basni in III. Zivotopisi pa po 70 kr. Pri istem oddajejo se tudi Val. Orožnovi spisi, po 40 kr. broš. izvod. * X X X X X X X X X X Hiša z vrtom, shrambo za stelj<> in vosovji bi jednim travnikom proda se iz proste roke. — Natančneje izve se pri upravništvu .Slov. Naroda-. .317— 3) Vabilo k udeležitvi dobitnih lana velike, od hamburskega mesta gsranto-vane denarne hitenje, v katerej se mora 8 milijonov 940.275 mark v teku nekaj imseeev gotovo dohiti. Novi, v 7 oddelkov urejeni igralni načrt ima mej 93.500 lo/.i I7.HOO «lol»ltk. iu Sicei oziroma lOO.OOO posebno pa dob. à mark drž. mark. i i i i i 3 4 M 9 i •ji .Ml....... I ........I lOO.IIOII 80.000 50.000 do.tioii 30.000 25.000 80.000 15.000 12.000 lo.ono Do Amerike. 1'oštni parobrobrodi VOSiJQ se iz lire menu, do Novica Yorku, Ittilliiuore Itd. štirikrat na mesec ; VOŽnja ta je, kakor dokazano, najhitrejša, postrežba potujočih uajboljša in cena nizka. Natančna pojasnila daje radovoljno iu brzo R. Ranzinger, (2^8—7) glavni poslovite\j V Ljubljani. 8 dob. à mark 8000 8 - m a 1000 .'il . . . 5000 5 „ „ , -1000 108 „ B „ 8000 264 „ „ , 200« 10 „ „ n 1600 a n n n 1200 1580 , „ „ 1000 1073 „ , . 500 1"1 n n n 800 27089 „ „ n 145 itd. itd. Žrebanje dobitk )«■ po načrtu uradno dohicem». Za prinodnje prvo žrebanje dobitk te velike denarni; loterie v (ja eeli «»rig. lo/. le i» mark, ali gl, 'i..riO av.str. bank. pol ori^. losa le -'5 marke, ali „ 1.7B n „ četrt orig. losa to I 1 , marke, ali kr. 90 „ .. ter ur, ti od države garaiibivani originalni lazi proti posiljatvi svete v gotovini alt po nakaznici, ali pa proti pevsetjp zneska v najodda\)enejic kraje franko rsapo* šiljajo. BfanjSc svote morejo bc prlpoalatl tudi v pismenih markah. lli-.ii SleiiMlecker j«; v kratkem é;isu s\- bitk olie jalin listek vzdigueiiih številk. Dobitki se i/.pl.ièiijcjo tnčno pod državnim pohištvom ter se 11101« jo 11:1 direktno vposlanje ali uit želj«i Interesentov 1 mojimi /.vezami na vhcIi veôjih trillcifa Avstrije i/.plac.iti. Naročila naj se povratno in vsskako ptei! :||. mi,t;,«in t. I. zaupno pošljejo na trdno hfaro ivralko Josef Steindecker, j Wechselgeschàft, Hamburg. 1*. S. IIIhu Joset Si «è ude« k «-1- — poznata kot solidna in reelna — ne potrebuje posebnih reklam; to zato izostanejo, na kar se čestito «>hčinstvo opo (358 -5) ^XXXXXXX^XXXXi$XXXX za nakupovaSce šivalnih strojev. Poleg raznih drugih rečij se bode vsled novega carinskega tarifa tudi šivalni stroj iifcuveno podražil in sicer od 5fc ul«l. 70 lir. na 20 v zl.itu. Kdor torej 5 let jamčen originalen šivalni stroj, ki se za vso Kranjsko J«'«iino l€k pri udano podpisanem dobi, se po zdanjej, izredno malej fabriskej ceni želi, naj si ga naroči še pred nastopom nove carine. Ponarejeni Šivalni Stroji, kakor znano, he zadoste zaradi slabe konstrukcije zahtevani, se morajo torej tudi vedno popravljati in ti ponarejeni stroji se tlrugodi tako drago pro-ilajejo. kot se pri meni pravi amerikanski stroji dobe. Spoštovanjem PRAN" DBTTHB, l.juhl ana. Mestni trg št. 108. Stroji poplavljajo se ceno in hitro in se sprejemajo tudi v snažen je. '4S3T zaloga ^W svile, cvirna, volne, iglic za stroje, olje za stroje, aparati itd. itd. tudi po čudovito nizkej ceni. gfa.i-na, Trelilsza, za^logra, pred ognjem in udorom varnih blagajnic F. WERTHEIM-a & C. (a80_. __,_...._________ Na prodaj je osem sodov, 7 po 40 veder stare mere, j eden čisto nov drži pa 70 vi'dor, vsi so v prav dobreru stanji. Nadrobneje se izve pri administra'iji „SIov. Naroda". (310—'!) V. LÖBEN WEIN nllEii atelîe v hotelu „pri slonu". Fotografira se vsak dan. (03—18) IVAJV JAX. posestnik c. kr. privilegija za izboljšanje šivalnih strojev. Šivalnih strojev glavna zaloga v Ljubljani, Marije Terezije cesta, (hotel »Evropa", v Tavčarje«] hiši). Zaloten iniii/.vrsOi j^ili šivalnih nI roj o v vmoIk vrst. kakor tudi Nivnlulla Mtrojev za rokavice in VNch delov k šivalnim Ntrojem. — Lastna meh»iiičiin poprav Ijailna tlelalnica. Ker nijmam v zalogi, kakor druge prodajalniee samo jeden zistem, marveč v»o renominino glavne konstrukcije šivalnih birojev z najnovejšimi izboljšavami od lf> gld. višje, odpade samo ob sebi vsako priporoče\ anj ■ •.— Pri inalej vplačitvi na mesečne obroke po f» ali 10 gld. dobi vsak soliden kupec, privatna osoba ali šivilja Mivulnl Ntrof svojemu namenil primeren za kar HCMtlclno poroštvo in pouk grntiM dajem. — Vedno se bodem trudil svojim p. n. naroeevalcem samo z dobrimi in zauesljivitni šivalnimi stroji postreči. — Tudi prevzamem šivalne stroje, kateri se nijao pri meni kupili, v popravo. (321—2) Jemljem si čast naznanjati svojo zalogo raznovrstno naznanila. častitemu oočinstvu, da sem ravnokar dobila _J©8 ~&&c Mrežice, šapd, riše, modrce, predpasnike, nogavice, rokavice, ovratnike, manšete, zavratnice za gospode, gumbe, pozamenta-rije, trakove, prejo za pletenine in vezenine, trakove za vence itd. Vse drugo vrste jednakega blaga imam vedno v zalogi po najnižjih cenah, — V obilo naročbo se priporočam (307—4) I I I r* Spoštovanjem P Marija Podkrajsek. | C. in kr. najvišje priznanje. Zdravilišče (ileichenberg na Štajerskem. Jedno vozno uro od postaje Feldbach ogrske zahodne železniee. Začetek sezone dne 1. maja. Začetek grozdnega zdravljenja začetek septembra. Alkalieiio-iniiriiiti. no in železno kialico, koajo mlako, inbalitcijn t. mlekom, smrekovimi i.....ki in Htiiclnncasto slanico, o^l.jeno-kiHlo kopelji, jeklene kopolji, kopelji v »linlkej vmli, kopolji m! mnre-kovih bock, mrzlii poln:* kojielj /. upravo mm mlrovljonju /. mrzlo votlo. Johannisbrunnen pri Grleichenbergu. >jtJ*vrNliM'|sii In najBdraveJŠa lilitclilim |»ijll4>it: ker ima voliko proste ogljnim kisline, poapotoijo |>s-el>:i i 11 < ■ n |«' vsleil toRii, ker ima iloHti dvojno oifl jeno-kinle«a natrona in ilnmaee soli in nijma npnoiiskili zave/, nlitožnjm-ih želodec, zato ho .lollUlllli*l»rtlUII«'ll pOHoblio priporoča pri holozmli v /elmlei in mehurji. Dobiva «o v vneli večjih trgovinah ■ mineralno vodo. (212_4) Salona tt X-i;-UL"fcX3tXM.l. pri Pctr-u. Tjaoanllcu. Vprašanja in naročila voz, stanovanj in rudnie pri ravnal olj m I vu V4»«liifukn pri «.l< i< 1mh»m i—u- uMMIIIMMIIffllf lilUBLJflffiiaEtfl C. PICCOLI, lekâr „pri angelu", v Ljubljani, na Dunajskej cesti, priporoèa p. n. občinstvu naslednjo poskušano (GM— 5) Najboljše in najvplivnejše pravo norveško pohumeljevo jetrno olje proti mramorioi, rhahitisi, plačnici, ka-šlja itd. itd v steklenicah a <>0 kr., z železnim jodirjem združeno (posebno vplivno pri malokrvnib in kjer treba č stenja krvi i v steklenieah a 1 gld. sestavljenega, postane kožutnehka, žametasta in nežna, hepatične pike, pege, ogre.i, srabi, nenaravna rudečiea zginejo, prezgodnje gube se odstranijo in polt za-tlobi zopet svojo gibčnost in avežost. V NÏ«'l* îrnicili u 1 gl«l. Gumi-Bonbons, vplivnejši kot vsak v prodaji pc nahajajoči bonbon, se rabijo z najboljšim uspehom pri kašlji, hripavosti in kuta-ralnusti dihalni!, organov. V skatljicah à 10 kr. Še pred beneško republiko privilegirani Staroslavni Drešiiaosti zdravilni oMiž, vplivnejši kot vsako jodnako v prodaji ae nahajajoče sredstvo, se h posebnim uspehom rabi pri revmatičnih, poilagri-nih. živčnih in ledvičnih bolečinah, pri slabosti kit, pri prsnem pridilajunji, <>»i skali itd. itd. 1 ko« 25 kr. Znamenito ! K i > t slavno izkušeno, neprese/.ono nara\no zdravilno sredstvo pri trganji po udih, reviaatizmii, živčnej slabosti, pri bolečinah v hrbta ali v prsih se more od kemika Lndevita Kocha Izumljeni in od njega narejeni eter h smerekovih iglic najtopleje priporočati. C'en» 1 !.. MU'klciiici tO kr.. i eteklenlel 70 kr. 10 let uspeli! Tuberosno mleko. JPo vsakodnevne) rabi tega mleka, iz vegctabilnih in neškodljivih substancij Naročila se livrée najhitreje s postnim povzetjem. J*r*ZOOOOZ*ZOCO*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*^*J jI; Optiéal institut i a E. REXINGER-ja K "v XulnMLiani« /qo*_t> O v I JLjiltoljit*.«**. (225-7) Specijalitete za one, ki potrebujejo očal. Velika kompletna zaloga najnovejših in kot praktično yr priznanih optičnih, fizikaličnih in matematičnih rečij; V zelo nizke, stalne cene. Obširne cenilnike na zahtevanje ft i*i gratis in franko. Vplačevanje na obroke pri zneskih i*i Čl od 5 gld. vise brez povišanja cene se blagovoljno dovoli. y J*| Poprave dotičnih stvarij se izvršujejo dobro in natanko. X Graverska «U*Bsa vsake vrste se oskrbe zelo dobro in cenô. B*^#^#3*z#z*z*z*z*z*z*z*z*z*z*z*z*z*z*z#z*z#z*z*z*z*i*l \î RADENSKA tëlSELOVODNA KOPEL 51 II H Cželezniška postaja Spielfeld). li'adcnska kiaela voda ima največ, natron-litijona v ur.hi izmej vseh kiselih voda v /:'rri)/n'. \'}iliva specijiftio pri tt'fjanji ##« tulit?. j)vi l.antcti n t' :i*i fn-<>.-ih ši n h. in nn'hui\ji, pri ftilni-f.iitff.ri, pri žjr/anji m $ tu-tu <• t-irj irt i ti, * iV #■«» /V*f/ n iti. im- tn»teti€'i in žit vit i ti .'"»/<■ c „ t It. Kiselovodne-železne in sladkovodne kopeli. naročila na .stanovanja in rudninske vode naj «e adresirajo Ijjitlonifrxketn okraji), pošta IS Vprašanja in na kisvlonidni kopitni zarod r Itadeni (Itadetn, Hadgona r Stajerskej. Zaluya Radenskih kisvlilt voda rudninskih roda. rsakvj solidne} prodajalnici (274 8) 'W-yvapyUJaVJaEtjryi K sezoni priporoča ndano podpisani svojo dobro asortirano zalogo s«r solnčnikov ^ane v čndovlto lepej in velikej izberi po najnižjih cenah. 8- kakor tudi 12- ali 16-delnih, priproste kakor tudi elegantno na zlatih in srebernih podstavih. Dalje soJnčnike za gospode, dežnike v mnogobrojnej izberi vseh velikosti), barv in i/, raznotere robe, kakor: iz lnnulia/.a, alparce, elotha, polusvile, svile, doalde-1'aee svile z notranjo kraj no bordiro, iz gumi hrarlne itd., z modnimi palicami. Posebno je priporočati tako priljubljene in praktične B ateiit-D ar ao ona Yt omat-n o dstave za dežnike kakor tudi za solnenike za gospode. Novosti pri dežnikih: Parugon-avtomat s patent-titania-palico, samo-zapiralee (patent. volox) i. d. so v izber v zalogi. rieoblceenje in popravljanje se hitro in ceno izvrši, naročila z dežele na posamne solnenike in dežnike se natanko po naznanilu 1zvtšč. Razprodajalcem so na razpolaganje obširni oenilniki in na zahtevanje se jim banko dopošljejo. IK i I l. mihtjsgh isil>i*il£a.»t solnčnikov io.