GOZDJE DOM MNOGIM OGROŽENIM VRSTAM Gozdovi pokrivajo preko polovice površine Slovenije in so zelo pomemben življenjski prostor za veliko živalskih in rastlinskih vrst. V društvu se zavedamo pomena gospodarjenja z gozdom za ohranjanje ogroženih vrst ptic, zato smo začeli iskati navezo z Zavodom za gozdove Slovenije (ZGS), ki skrbi za sonaravno, mnogonamensko in trajno gospodarjenje z gozdom. Prednostno se bomo usmerili predvsem v predele gozdov, ki so mednarodnega pomena za ptice (IBA). Te gozdove še naseljujejo ogrožene vrste ptic, ki so v večini evropskih gozdov zaradi neprimernega gospodarjenja že izginile. Za te vrste je značilno, da potrebujejo gozd z velikim deležem odmrlega drevja. Ohranitev teh gozdov je v veliki meri odvisna od prihodnjega gospodarjenja z njimi. Prepričani smo, da bodo v ZGS zainteresirani za sodelovanje, saj so se s svojo skrbjo za gozd v preteklosti že velikokrat izkazali. ŽŠ DELO ŠTAJERSKE SEKCIJE DOPPS-A Postal je že običaj, da aktivnejši člani Štajerske sekcije v začetku novega delovnega leta javno predstavijo rezultate dela v prejšnjem letu na predavanju z imenom Let enega leta. Franc Bračko je predstavil nadvse uspešno, že tradicionalno in v letu 2001 internacionalno akcijo, izdelovanja umetnih sten za ogroženo breguljko, Damijan Denac projekt ohranjanja ogrožene navadne čigre, Luka Božič pa nacionalni popis mokožev. Predavanja na Pedagoški fakulteti seje udeležilo 20 ljudi, med katerimi je bilo veliko mladih, perspektivnih ornitologov. DD V Novicah so pisali: Luka Božič, Damijan Denac, Tomažjančar, Leon Kebe, Primož Kmecl, Branko Koren, Tomaž Mihelič, Borut Mozetič, Nevenka Pfajfar, Nataša Salaja, Zeljko Šalamun in Borut Štumberger. UNŠKA KOLIŠEVKA Unška koliševkaje ena izmed največjih udornih dolin na notranjskem Krasu. Zaradi svojih geomorfoloških, botaničnih in zooloških posebnosti je bila že leta 1984 razglašena kot naravni spomenik. V lanskem letu so neznanci pod ostenjem posekali drevje, med drugim več zelo starih tis, ki so zavarovana vrsta. Steno so očistili rastlinja in jo v jeseni začeli opremljati s plezalskimi pripomočki. Za poseg niso pridobili ustreznih dovoljenj, zato smo zoper storilce podali prijavo na pristojno inšpekcijo in o dogodku obvestili policijo ter Planinsko zvezo Slovenije. Dogodki iz Unške so še dodatno podkrepili nujnost DOPPS-ovih prizadevanj za varstvo ptic v skalnih stenah. Ob tej priložnosti smo na MOP ponovno poslali pobudo za pravo ureditev nastajanja plezališč in stopili v kontakt s Planinsko zvezo v želji po skupnem reševanju omenjene problematike. TM 3 K. 2 JADRALNI PADALCI OGROŽAJO PTICE Lani je Agencija za okolje RS zaprosila DOPPS za strokovno mnenje o problematiki vzletne točke za jadralna padala nad Lijakom. Ta točka leži na zahodnem robu območja IBA »Južni rob Trnovskega gozda in Nanos«, kije predlagano za uvrstitev med območja SPA. Tukaj živijo evropsko pomembne populacije sedmih vrst ujed in travniških ptic. Jadralno padalska dejavnost se na tem območju odvija že kar nekaj časa, pri čemer ni omejena samo na območje Lijaka, saj padalci pogosto letajo vzdolž skalnatih sten vse do Pleše na Nanosu. Veliko število padalcev v zraku vznemirja ogrožene vrste ptic včasu gnezdenja in jim otežuje iskanje hrane. Mnenje DOPPS-a o vpisu vzletišča v reg- ister pri Upravi RS za civilno letalstvo je zaradi tega negativno. Predlagali smo tudi, da se na tem območju s posebnim podzakonskim aktom omejijo tudi vse neorganizirane oblike tovrstne dejavnosti včasu med 1. 1. in 30. 9. LB VARSTVO KORMORANA V SLOVENIJI Naša prizadevanja za zaščito kormorana v Sloveniji se nadaljujejo. V drugi polovici leta 2001 smo moči usmerili predvsem v pogajanja s pristojnimi ministrstvi (MKGP, MOP) ter v tožbo na upravnem sodišču zoper sporno odločbo o odstrelu. Zal pogajanja niso potekala uspešno, saj smo kljub precejšnjemu trudu, da bi vzpostavili dialog, naleteli na gluha ušesa. Nenehno smo opozarjali na osnovne, neštetokrat preverjene resnice o biologiji kormorana in njegovi interakciji z ribogojstvom ter predlagali ustanovitev mešane (ribiške in ornitološke) scrokovne komisije, ki bi problem temeljito preučila in predlagala ustrezne rešitve. Obrnili smo se tudi naravnost na oba pristojna ministra, vendar zaman. Sledila je znana zgodba, enaka lanskoletni: odločba, tožba DOPPS-a in začasna odredba upravnega sodišča, ki izvajanje odločbe ustavi, vrhovno sodišče iz formalnih (ne vsebinskih!) razlogov začasno odredbo razveljavi. Kormoran je bil pravno tako pod varstvom dober mesec - tudi med tem časom pa so se poboji nadaljevali, nelegalno in po naših ocenah daleč čez predpisano število 500. V letu 2001 so skupino za varstvo kormorana sestavljali Primož Kmecl, Tomažjančar in Jakob Smole. PK SVET PTIC IV