PROSVETA y«MHW4MMiM' tHêmm i «im» w m m Uredniški In upravnlâkl prostori MAT South Lawndale Am ODN¡ LETO—YEAR XL Caes ItoU le mm GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE_ CHICAGO 23. ILL.. ČETRTEK. IS. SEPT. (SEPT. IS). 1941 1 Office of Publication: 1657 South Lawndale Am Taiaphona. Rockwall 490« Subscription M OO Yoorly ÔTEV.— NUMBER 1S2 ^rgaillns at »pacial ^^J^0^^, »^»«»«i.j^Jj^g»^»^^ Wallace oplazil obe stari stranki na shodu v Chicagu Dejal je, da sta Truman in Dewey predstavnika istih grup in interesov v ameriškem življenju Chicago. 15. sept.—Henry A. Wallace, predsedniški kandidat progresivne stranke, se je povezal z Abrahom Lincolnom, Johnom P. Altgeldom in Franklinom D. Rooseveltom v svojem kampanjskem govoru na shodu na Wrigley Fieldu sinoči. Oplazil je obe stari stranki, demokratsko in republikansko. Dejal je, da demokrat Harry Truman in republikanec Thomas E. Dewey sta predstavnika istih grup in interesov v ameriškem življenju. Wallace je obsodil državno vrhovno sodišče, ki je odločilo, da .kandidati progresivne stranke v Illinoisu ne bodo prišli na glasovnico pri volitvah v novembru. Voditelji stranke so prej naznanili, da bodo vložili priziv proti odločitvi pri federalnem sodišču. "Ljudstvu je zanikana temeljna pravica do svobodne izbire," je rekel Wallace. "Odločitev sodišča je udarec svobodnim volitvam. Jaz pravim da oni, ki zanikajo temeljne pravice ljudstvu, izvrše izdajstvo proti demokraciji in sejejo seme nevarnega nasilstva. Kadar morajo voiilct izbirati samo med demokrati in republikanci, je to izbira med njihovimi sovražniki. Truman je jetnik gnile maši ne demokratske stranke, bankirjev in militaristov, kateri so zavzeli mesta v . Washingtons Republikanska glasovnica je glasovnica Chase National banke, DuPontov, gospodarjev olja in municije. Izbire ni med vele biznisom in militarists katere je Truman imenoval, in onimi, katere bi Dewey imenoval. To ni demokratična izbira, temveč pot v fašizem. Direktorji korporacij, ki finančno podpirajo Deweyja, in oni, ki podpirajo Trumana, so se združili in spisali Taft-Hart-leyev zakon, ki jim služi pri raz bijanju delavskih unij. Demokrati in republikanci, ki hočejo omejiti izbiro pri volitvah, bi ukradli pravico do glasovanja proti pnganjaštvu, zniževanju plač in dolgim delovnim uram. Rad bi bil navzoč, kadar bi šel delavski vodja, ki podpira Trumana, pred klavniške delavce in jih pozval, naj prispevajo dolarje za človeka, ki je razbil njihovo stavko. Rad bi videl delavskega voditelja, ki bi apeliral na tiskarje, naj prispevajo dolarje za Trumana. Mi nočemo, da bi demokratski ali republikanski predsednik razbijal stavke. Truman je raz bil mnogo stavk z injunkcijami Cena mesu, ki ga kupujete, je kontrolirana. Kontrola je v rokah klavniških kompanij. To je kontrola, ki j« podvojila ccne in potrojila profile klavniških kompanij. Trumana ne morete grajati, ker stane funt svinjene dolar, toda glas. i»ddan Dewey ju, ne bo znižal cene na 50 centov. Borba progresivne atranke. da pridejo njeni kandidati na glasovnico, je borba za kruh in nieao, za mir* in blaginjo, izobilje in svobodo. Ako vam ukradejo glasovnico, vam odvzamejo tudi lastnino brez legalnega procesa. Pravica do glasovanja je dragocena. Mi kot Američani se ne ustrašimo borbe; pripravljeni smo tudi umreti za ono, kar smatramo za najdražje. Nosilci smo programa Franklina D. Roo sevelta iz njegove prve predsedniške platforme, ki je bila spisana in sprejeta v Chicagu. Mi smo stranka preprostega a-meriškega ljudstva." Shoda se je udeležilo okrog 19,000 ljudi. Poleg Wallaces so govorili Paul Robeson, zamorski pevec; Pauline K. Reed, kandi-datinja za državnega tajnika; Pearl Hart, kandidatinja za načelnika mestnega sodišča; sod nlk Samuel Heller, kandidat za državnega pravdnika; Grant Oakes kandidat za governerja, in profesor Curtis McDougall, kandidat za zveznega senatorja. Shod se je mirno zaključil. Wallace je imel močno policijsko stražo, katera ga je ščitila. Železniška nesreča v Koreji Štirideset ameriških : vojakov ubitih Seoul. Koreja. 15. sept.—Štirideset ameriških vojakov je bilo ubitih in najmanj 60 ranjenih sinoči, ko sta dva vlaka trčila skupaj. Dva vagona, v katerima so bili ameriški vojaki, sta skočila, iz tira. Nesreča se je pripetila v bližini železniške postaje pri Napa« nu, 20 milj severno od Taejona. Poveljstvo ameriške okupacijske armade pravi, da so se vojaki vračali domov. Noben domačin ni bil ranjen v nesreči. Reševalno moštvo je bilo poslano fz Seoula na pozorišče nesreče. Člani moštva so delali vso noč pri reševanju ranjencev. Vsi ranjenci so bili odpeljani v bolnišnice. To je bila največja železniška nesreča, katere žrtve ao bili ameriški vojaki, odkar je južna Ko- Rusija revidirala stališče o kolonijah Konferenca v Parizu prekinjena Paris, 15. sept.—Rusija je revidirala svoje stališče o bivših italijanskih kolonijah v Afriki in predlagala, naj pridejo vse pod mednarodno administracijo. Reprezontanti Rusije, Amerike, Velike Britanije in Francije se niso mogli zediniti glede bodočnosti kolonij in konferenca je bila pretrgana. Sovjetska unija je blokirala dogqvor med zapadnimi državami, da bi Somalija, ena izmed kolonij, prišla pod poverjeništvo Italije. Andrej A. Višinski, ruski pomožni zunanji minister, jo priporočal, naj bi Libija, Eritreja in Somalija prišle pod vlado administratorja, katerega naj bi izbral poverjeniški svet Zdrnže nih narodov. V teku volilne kampanje v Italiji jo Rusija naznanila, da jo za vrnitev kolonij Italiji. Zdaj je zavzela drugačno stališče. Višinski je obdolžil Ameriko kršenja italijanske mirovne pogod be, ker vzdržuje letalsko bazo pri Mellahi, Tripoli. Zapadne države je tudi obdolžil, da hočejo razdeliti stari Mussolini je v imperij v Afriki med seboj. Lewis Douglas, ameriški po slanik v Londonu, ki rtprezan tir* Ameriko na pariški konferenci, Je zavrnil obdolžitve. Dejal je, da letalska baza pri Mellahi služi le prometu in komu nikacijam, kar ni kršenje italijanske mirovne pogodbe. Washington. D. C., 15. sept.— Državni department je razkril da je Amerika za to, da Velika Britanija prevzame Cirenajko del Libije, pod poverjeništvom Združenih narodov. Držala naj bi jo, dokler ne bo dozorela za neodvisnost. Domače vesti Obisk Chicagu.—Glavni urad SNPJ je 14. sept. obiskal Edward Lah iz Herminieja, Pa. , Is Clevolanda Cleveland.—V avtni koliziji v Collinwoodu se je smrtno ponesrečila Marian Honigman, rojena Pavlin, stara 64 let, doma iz Rot pri Logatcu, v Ameriki 47 let, članica SŽZ Tukaj za pušča moža, dve poročeni hčeri, štiri sinove in 12 vnukov, v starem kraju pa brat^.—V bolnišnici je umrl Albert Hočevar, star 32 let, rojen v Clevelandu, veteran zadnje vojne. Zapušča dva brata, šest sester, 13 nečakov in nečakinj.—Dalje je v bolnišnici umrli Anton Prosen, sam ski, star 44 let. Zapušča mater Jozefo Gregorčič, tri brate in sestro.—Iz bolnišnice se je vrnila Frances Wolf (Volk?).—V bolnišnici Glenville so nahaja Andrej Tekauc. « Foster bo lahko potoval •• \ Dobil je dovoljenje od sodnika Now York. 15. aspt —William Z. Foster, načelnik komunistične stranke, bo lahko potoval po deželi, govoril na shodih in zbiral denar za svojo obrambo. On in enajst drugih članov eksekutiv nega odbora stranke jo bilo obtoženih zarote z namenom str-moglavljenja ameriško vlado. -Fošter je dobil dovoljenja za potovanje od federalnega sodnika Simona H. Rifklnda. Dovoljen jo je dobilo tudi1 tlevet drugih komunistov. Vsi so v Now Yorku. Voditelje komunistično stranke je obtožila federalna velopo-roU 20. julija. Pred sodišče bodo prišli 15. oktobra. Poleg Posterja so obtoženi Eugene Dennis, tajnik stranke. Honry Wis-son, John Gates, Irving Potash, Benjamin J. Davis, John B. Williamson, Jacob Stschel, Robert G. Thompson, Gus Hall,Carl Winter In Gilbert Greon. Zatiranje revolte v britski koloniji Vojaške čete dobivajo ameriško orožje WaalUngton. D. C.. 15. sept.— Zdaj je bilo razkrito, da Amerika pošilja orožje in strelivo brlt-skim četam na Malajskem polotoku. ki zatirajo revolto domačinov. Pošiljanje orožja sta odobrila predaodnik Truman in državni tajnik Marshall. Malajski polotok je britska kolonija. V vojnem času so ga zasedle japonske sile po porazu britskih čet. Pošiljanje ameriškega orožja britskim četam je v konfliktu s naglašeno politiko držanja tok stran v Indokini pod francosko kontrolo in Indoneziji pod ho-landsko kontrolo. . Trumanova administracija ni sankcionirala pošiljanja orožja v Indokino in Indonezijo, izjemo pa je naredila s podpiranjem britskih čet na Malajakem polotoku. Državni department trdi, da je revolta proti britski nadvladi na Malajskem polotoku v drugi kategoriji nego so revolte v Indokini in Indoneziji. Department je označil malajske rebele za bandite in morilce, 'Britske čete in letala skušajo zadušiti revolto na Malajskem polotoku. Rebcll so uprizoril) več navalov na plantaže kavčuka, katere poaedujejo britske, ameriške in druge zunanje kom-panije. Dolarji zaščitili britske investicije v Grčiji Britska kompanija izkazuje porast profitov. Podpiranje grške monarhije London. 15. sept.—Dotok ameriških dolarjev, častnikov in vojakov v Grčijo je zaščitil britske investicije v deželi. To dejstvo so priznali londonski finančni krogi. Med britskimi podvzetji v Grčiji, ki so deležna ameriške pomoči, so tranaportne in elektrar-ske kompanije v Atenah in Pl-roju. Te ap podružnice londonske kympanije Whitehall Electric In vest men ta, Ltd. Direktorji so razkrili, da je profit kompanije lansko leto znašal $2,749,000, skoro milijon dolarjev več nego I. 1046. Dru- Pogajanja med Poljsko in Anglijo London, 15. sept,—Pogajanja med Anglijo in Poljsko glede sklenitve trgovinske pogodbe se bodo pričela v Varšavi 21. septembra, pravi naznanilo. Anglija bo poslala misijo 15 članov v reja pod ameriško okupacijo. Varšavo. Namen pogajanj bo Ameriške in korejske oblasti so 1 sklenitev pogodbe, da se poveča odredile preiskavo. ~ h I trgovina med državama. PRIZADEVANJA ZA POVEČANJE PRODUKCIJE V ČEHOSLOVAKUI Rusko šodiice naložilo kazen demonstrantom Berlin, 15. sept.—Rusko sodišče je obsodilo pet protikomu-nlstov, ki so se udeležili demonstracij zadnji četrtek v Berlinu, na 25 let zapora in težkega dela Obsodba je razkačila Nemce Otto Suhr. socialist in predsed nik berlinskega mestnega aveta. je predlagal ustanovitev mednarodne komtsiie, ki naj bt vodila preiskavo obe*»dhr in vzrokov demonstracij tn izgredov I sodba demonstrantov je bila izrecna na tajni otnaviiavi p««vi ruskim sodiščem. Praga. Čohoslovaklja. 15. sept. —Premier Antonin Zapotocky je na konferenci voditeljev Splošne delavske konfederacije naglašal potrebo discipline med delavci v prizadevanjih, katerih cilj je povečanje industrijske produkcije Dejal je. da bi bilo dobro za Čehoslovrkijo, ako bi sledila zgledu Sovjetske unije in ustanovila delavska disciplinarna aodišča. Taka sodišča so bila ustanov- Armada obdolžena stavholomstva . Bridges zapretil z raztegnitvijo stavke Ban Francleco, Cel.. 15. sept. —Harry Bridges, predsednik u* nije pristaniških in skladiščnih delavcev CIO, je obdolžil arma do stavkolomstva Ozadje upora je prevoz vojaških tovorov. Bridges je /.apretll z raztegnitvijo stavke na druge luke v /nak protesta proti armadi. Obdolžil jo Je, da najema pristaniške delavce direktno, ne skozi unijske uposlevalnice. Armada Je odprla upo*lov*lnl urad v San Franciscu. V Callfornlji so zastavkall tudi oljni delavci, člani unije CIO. Pred tovarno Standard Oll Co, v Rlchmondu so se piketl spopadli s policijo, Čez tisoč p! ketov se Je zbralo pred tovarno Moskva — (ALN) — ! " Marshallov načrt ne pomaga delavcem 2ivljenski standard se poslabšal Poslaniki se sestali z Molotovom Konferenca trajala poldrugo uro - Moakva. 15. sept. — Poslaniki Amerike, Velike Britanije in Francije so se ponovno sestali z ruskim zunanjim ministrom V. M, Molotovom v Kremlinu in razpravljali o berlinski krili, katero Je povzročila ruska btokadM Konferenca Je trajala 90 minut »n- Je-bilo najkrajši izmed desck tih, katero ao poslaniki zajiadnih držav imeli z ruskimi voditelji od 31. julija. Časnikarji niao bili Informirani o poteku razgovorov v Kremlinu. Ameriški poslanik W B. Smith je dejal, da ao se posla nlki sestali z Molotovom in nje govim pomočnikom Smlrnovom, komentirati pu ni hotel rezultatu razgovorov Konference s(m so iidVIcžilu francoski poslanik Yves Chatai g nosu In Frank Roberta, posebni britski odposlanec. V Moskvo se jo vrnil Francols Heydolix, francoski politični svetovalec v Nemčiji, s poročili o razgovorih med vojaškimi govtuncrjl štirih velesil \» Berlinu. Namen poslanikov zajiadnih go veliko britsko pod v zet Je v Grčiji je jezero Copaia, ki leži 100 milj scverozapadno od Aten. To jexero hočejo poaušiti. Večji del je že poaušen in britska kompanija prodaja oaušeno zemljo grškim kmetom. Poleg teh investicij posedujejo britske kompanije rudnike v Grčiji. Dobile so tudi pravice glede razpečevanja olja in prodajanja tobaka. Britske firme pokupijo letne pridelke tobaka v Grčiji. Veliku Britanija ima tudi druge interese v Grčiji, katare ščitijo ameriški dolarji, vojaško osebje in bojne ladje. Slednje ščitijo strateško britsko življen-»ko linijo v vzhodnem dolu Src ilozemlja. Ameriški dolarji podpirajo nujajačo se grško monarhijo, ki je tesno povezana z britsko monarhijo. Princcza Elizabeta, hči kralja Jurija in prestolonaalod-niča, je poročila grškega princa IMiilipa, ki je postal britski državljan In je znan kol vojvoda Kdinburgh. Elizabeta bo po smrti svojega očeta vladala Vt-liko Britanijo in delale britske ga imperija. Drugo zvezo mod grško in britsko monarhijo tvori vojvo-iltnja Kenf. Ormje vdova brala brilskege kralja Jurija. Vojvo-dinja jo hči pokojnega grškega princa Nikolaja. Amerika Je prtvztla vlogo Velike Britanije v Grčiji, ko Jt britska vlada izjavila, ds nt more več zmagovati obveznosti. - -—* — — » — » ( ki unije Longshoremen's & | Warehousemen's Union CIO, kl• ~ PRITISK NA RUSUO ZA ODOBRITEV AMERIŠKEGA NAČRTA potujejo po Evropi v svrho pro učevanja delavskih razmer, so poročevalcem povedali, da delavci v Franciji in Italiji niao zadovoljni z Marshallovim načrtom. "Prepričani smo," Je rekel Donald Brown, član ameriške de-Sovjetskc unije Produkcijski ¡^cijo, "da se je žlvljenskl odbori in disciplinarna sodišča' „Uncl-rt| francoskih in Italijan se ne morejo ustvariti čez noč.'opolno razumevanje atomskega problema. Generalna skupščina Združenih narodov naj bi začrtala pol. Uver-jen sem, da je svetovno mne nje na naši strani. Kljub trditvam, da so bila pogajanja rned člani komisij* za atomsko energijo zaključena, moram izjaviti (Ia so bila le prekinjena Komisija J* I* predlagala nadalje vanje dlskuzlj na zasedanju g* nerelnc skupščin* Zdr uJenih nu rodov." Oaborn je pojasnil, da g*ne talna. skupščina sprej*ma za* ključk* z navadno večino. Ve l*slle, ki Imajo pravico v*tira nja, n* morejo ovliatl njenega dela, Skupščina bo morda |ro-zvena. na| moralno obsodi Sovjetsko unijo zaradi opozicij* proti ameriškemu načrtu kon trole atomske energije Osborn je dejal, da j* sovjetski blok odgovoren, da gro>nja atomske vojn* sedaj visi nad s vrtom, za ono pa le naglasi!, da jo uver len da Im» ve« tria na /a >edanjn g*ner«liie sluti*»« me odobrila a m«-rukl načrt glede kotiti ole I atomska *n*iglj* Kompanije mi obtožene določanja cen in zatiranja konku renco Največja med njimi Jt International Harvester Co., ki Ima tovarne v sedmih državah. Kampanja ADF za poraz »enatorjev n kongretnikou Atlantic Cltv, N J., 15. sept —Ameriška dalavaka federacija je naznanila kamptnjo, katere cilj je poiaz osmih senatorjev In 113 kongresnikov pri volitvah v novembru, Kampanjo bo vodila Delavska liga za politično vzgojo ADF, katere diiektor Je Jos*|ih Keener! iz Chicaga. On je govoril pred deiagati no kon-veniiji bratovščino tltkiričar-jev Dejal je med drugim, da bo njegova organizacija zbrala sklad milijon dolarjev. Denar lai potrošen v kampanj! la po isz i.*fi4iorj*v m kon(reenikov, ki so na listi sovražnikov delavskih urili Četrtek, ib. septembra 1948 so ne Rokopfcft Utvara« 9mWm (MU», piiM ^mbi Ua.) m rrmjo pošiljatelj« U v slošajn. fta Je prUeftll Na obisku v Rentotiu Waat AMU. Wis.—Želim malo porceati o našem obisku v Ren-tonu, Wash., kamor sem se podal z družino. Iz Milwaukee j a smo se odpeljali z vlakom dne 2. avgusta. Vožnja je bila zelo zanimiva. Vlak nas je vozil čez visoke hri-4)e, s katerih je bil lep razgled po dolinah. / Ob prihodu v Renton sta nas na postaji že čakali sestri jtioje soproge, Mary Cvetežnifc in Apo-lonija Mezek. Skoraj ne bi druga drugo poznale, kajti videle se že niso čez 20 let. Razumljivo, da so se imele veliko povedati. Pri njih smo se mudili tri tedne, pa si še niso vsega povedale. Torej se bo treba vrniti in ostati tam več časa. Država Washington se nam dopade, podnebje pa jako prija. Cvetice in zelenjava tam bujno raste. Sadnega drevja je tudi vsake vrste, posebno breskve dobro obrodijo in so jako okusne. Na tem meütu se želim zahvaliti Mary Cvetežnik in Apolo-niji Mezek ter njunima druži-nama za vso postrežbo. Kuhale in stregle so nam kakor kak šnim grofom, kakor tudi vozile na obiske k drugim rojakom. Najlepša hvala tudi mrs. Pri-možnik, katera nas je tako prijazno sprejela. Vozila nas je z avtomobilom in razkazovala o-kolico. Ko pa smo se zvečer vrnili z izleta, nas pa je še pogostila z okusno večerjo. Tako so bili vsi prijazni z nami, da bi najraje tam ostali. Toda vsa ke reči je enkrat konec, tudi dobre. Prišel je čas in morali smo se podati nazaj proti West Allisu. Slovo je bilo težko, a upam, da se bomo zopet videli. Josoph Komar. Od tedaj francoske vlade padajo kakor pijanec. "Ramadier se je vzdržal na krmilu nekaj mesecev, Schuman dobrega pol leta, ostale vlade pa le po nekaj tednov. Politično sta v glavnem dva, trije razlogi. Prvi je, ker je vsaka francoska vlada (kakor tudi angleška) na krmilu le toliko časa, dokler ima na svoji strani zaupanje večine parlamenta. Drugi je, ker se je v tem času, od lanske pomladi razkrojila Ridaultova stranka narodne fronte, katero so in Jo še v glavnem tvorijo katoličani. In razdvojila se je radi tega, ker ie šlo desno krilo, večins, v DeGaullev tabor. Tretji vzrok, ki izvira deloma tudi Iz drugega, je v tem, ker se je tako zvana Blumova "tretja sila" (zmerna sredina) znašla v slepi ulici in ne more nikamor. Ta "tretja sila", ki po izobčenju komunistov vodi Francijo, predstavlja v parlamentu le okrog 25'«' zanesljivih glasov, toda tudi to fk>d jMigojem, dokler ne pride do nesoglasja med socialisti. Tako se Francija od lanske pomladi motovili v veliki nesigur-nosti in vladni nestabilnosti. To se bo nadaljevalo, dokler ne pride do obnove ljudske fronte, sestoječe iz komunistov, socialistov in drugih elementov "levo od sredine", ali dokler ne pride na krmilo reakcija pod vodstvom generala De Gaullca.. Za ob-n«»vo ljudske fronte ni dosti možnosti, ker bi to vetirall v Wash-ingtonu, to je v primeru, da bi Rlumovi socialisti in bidaltovci na to pristali. Da se kaj takega prepreči, je načelnik Marshal lovega načrta lloffman zadnji teden Izjavil, da bo Amerika takoj odrekla vso pomoč vsaki vladi, v kateri bi sodelovali komunisti. Izgledi so torej dobri, da bo zopet prišla nn krmilo francoska reakcija, ki se je oklenila De Gaullea. To bo pomenilo popoln polom Blumove politike "tretje sile." Ob zadnjih vladnih spremembah so ameriški organi javnega mnenja naglašali potrebo, da se Francija oklene De Gaullea, ker ¡hi sedanji poti ne more več dolgo kolcbati. Slednje je resnica, toda rešitev Francije nI v De Gaulleu, marveč v obnovi ljudske fronte. Vsa vzhodna Evropa danes stremi za tem, da se čim prej industrializira in zadosti svojim potrebam. Radi tega si mora danes tudi stiskati pasove. Tudi je dvomljivo, da bo v bodoče služila zapadni Evropi kot žitnica, kajti z zvišanjem življenjskega standarda bo porabila več žita in mesa doma. Žitnica zapada bo postala le v toliko, v kolikor bo zvišala pridelke in živinorejo z umnim kmetijstvom. Ker je poljedelstvo večinoma primitivno, bo v tem sicer lahko izdatno izboljšala svojo ekonomijo. Kakor pravi ekonomska komisija Z. N., se bo mogla zapadna Evropa dvigniti na svoj predvojni življenjski standard le tedaj, ako dvigne svojo industrijsko produkcijo in izvozno trgovino za SO';. V tem je vključena tudi Francija. Ako tega ne bo mogla izvesti uli doseči, bo morala znižati svoj uvoz za 3ft%, kar pomeni tiajni padec življenjskega standarda. Zapadno Evropo s Francijo vred torej čakajo še težki glavoboli In tudi je dvomljivo, da jo bo Amerika potegnila iz težkega položaja s svojim Marshallovim načrtom, , 1 > Politična nestabilnost Francije je poleg njenega parlamentarnega sistema le odražanje velike gospodarske krize, skozi katero se pomiče debela ves čas p«» vojni. Industrijska produkcija je sicer že prekosila količino njene predvojne proizvodnje. Kakor pravi poročilo Zdru)enih narodov ("A Survey of Economic Situation and Prospects of Europe"), velja to na splošno tudi /a vso zavezniško Evropo. Prialukciiu (izvzemši poljedelstva) je dane* skoro v vseh zavezniških državah večja nego je bila pred vojno, toda vsa Evropa, /lasti pa /apadna, se danes nahaja v veliki gospod.irski kri/i » Razlog /a to je, kakor nravi ekonomska koniislju Z. N., ker je po vojni nastala |Mi|Hilna dislokacija evropskega gospodarstva. V preteklosti je bila /anadns Kvtopa (na prvem mestu Nemčija, Anglija in Francija h tovarn.u vse vzhodne Evrope. Rusije (zlasti carske) in ogiomncga avt tovnega kolonijalnega imperija, vključivši vso Afriko, Indiio. Indonezijo in Kitajsko Imela je veiikr investicije in trge tudi v Latinski Ameriki in Združenih dršavah Zdaj je zapadnlm imiieriallstom ostala le Afrika, ki naj postani bodoča Indija Anglije Vse druge kolonije se puntajo. Viri velikih dohodkov od /unanph invest len so usahnili ah se drnstieno zmanišali Francija in llolandska taktično tro-šlta težke mili|one dolarjev ves « as iki vojni za pomirjevanje" kcrionijalnih narodov Francija milijon dnevno v Indoklm. Ho landska enako vsoto v Indoneziji • • V' Prispevajte v obrambni skladi Vil darovi sa ofcra«bo Enako pravnoetl. Proavoto la Proletar oe aaj so potili« )o na »eelovi John Pollock. M4U Lakeland Blot. Inlll n. OMo. Be. Pol loek »o blaga) nt ft obrambno, ga *la4a. VRNITEV V DOMOVINO (Nadaljevanje z 2. strani) vsem tem so seveda morali skrb, no paziti, da se ni kdo izmed njih zgubil po zavitih in ozkih eestah montrealskih. Kanadska deželna uprava ima stroge postave glede izvoza kanadskih izdelkov*, p« zahteva za mnoge kupeijske predmete izvozno dovoljenje. To je tudi preprečilo našemu Jožetu Mar-nti nakup biciklja, kar mu je še precej dni potem razburjalo ne-utešeno dušo. No, tovariši Ger-mek, 2ot, Svigelj in Čermelj so navzlic vsem carinskim oviram in zadržkom nakupovali po mestu moko, rute in drugo tako robo ter vse to pridno nosili na ladjo, med tem ko se je tovariš Medvešek z vso vnemo brigal za poštne znamke, razglednice in pisma ter se neko popoldne na vso moč jezil nad samim seboj, ker je zašel tedaj, ko je šel kar na svojo pest z ladje v mesto, nekam, kjer je moral plačati 60 centov za majhno steklenico piva. Naš tovariš Marn se je večji del držal nas in hodil z nami na pohode v mesto. Ta« ko se je ob neki taki priliki zagledal v nekem oglednem oknu v zelen dežni plašč, v kateregfc bi se dala spraviti morebiti kar cela kamela. Seveda ga je kupil zase, ne pa za kako grbasto žival. Ko je carinska oblast opravila svoje delo, pri katerem se je zlasti v nekaterih primerih obnašala naravnost brezobzirno in odurno in ko so bile izvršene vse potrebne in nepotrebne u-radne formalnosti, je prišlo dne 26. junija po nekaterih prisrčn/h besedah, ki smo jih na ladji culi iz ust raznih jugoslovanskih javnih delavcev v slovo in pobudo, ob sedmih zvečer do našega odhoda iž Montreala. ri generalni direkciji zvezne Industrije v Belgradu, m tov. Albinom Kovačem iz iz.se-jeniškega odseka pri ministrstvu za delo peljal iz Reke v Ljubljano ln od tam v prijazni Kamnik. Z. A. N. Gradnja nove železnice mi hišami stare Sežane. Predor i>o dolg JUG metrov in se bo v loku končal onstran glavne ceste, v Ifpcm vrtu sežanskega okrajnega odboru, Razen predora bo-Ljubljana.—Sežana J« ga Op-Ido morali zgraditi tudi nekaj V PULJU bo s pričetkom nove sezone začelo delovati Narodno gleda-Hftče. Gledališka zgradba v Pu- lju, ki je bila zidana pred šestdesetimi leti, spada med največja gledališka poslopja v Jugoslaviji, saj ima enako število sedežev kakor Veliko kazališče v Zagrebu. V dobi fašizma je bilo gledališče v zasebnih rokah in njega program je slonel izključno na gostovanjih gledaliških družin iz Italije. Pod angleško okupacijo je bilo povsem uplenjeno, plenilci so demontirali stole in razdrli parket, poškodovana pu je bila tudi zgradba suma. Vlada LR Hrvutske je dala na razpolugo kredit 300,(MM) dinarjev, da so poslopje obnovili. Že prejšnji mesec je s prvimi predstavami gostoval v Pulju operni ansambel z Reke, zdaj pu bo prva skrb kulturnih činite Ijev v Istri, da v kratkem zberejo potrebne umetniške in tehnične moči za lasten ansambel. V Pulju je kulturno-prosvetno delo živahno ruzgibuno. Temelji bodočega opernega zboru so položeni v zelo dobrem dijaškem in slndikulnem zboru, prav tako je dober mestni orkester. Ostala gledališča v državi bodo morala prispevati nekaj darovitih igralcev in pevcev, tako du bo pulj-ski oder jeseni zaživel v umetniškem delu. činami najvažnejše prometno križišča na pragu Trsta. Vzrok je njena zemljepisna lega. Sežana stoji na naj prehod ne j še m prelazu čez gričevje Tržaškega krasa. Skozi njo držita avtomobilska cesta in železniška proga Trst-Ljubljana. Iz nje vodijo cesta v Komen in Tržič, v Vipavsko dolino in Novo Gorico, v Divačo, II. Bistrict) in na Reko, odroma čez Kozino v notranjost latre. Tja vodi tudi cesta čez Bazovico. Pomen velikega dela teh prometnih poti je dane« močim okrnjen, ker jih je preseku la meja Svobodnegu tržaškega ozemlja. Nova meja je odtrgala od jugoslovanskega ozemlja tudi Opči-ne, kjer je vaino stika I išče železnih prog Trst-Ljubljanu in Trst-Gorics. Zarudi tuke razmejitve vsa Notrunjsku in Kras, pa tydi ostalu Slovenija nimajo dobre železniške zveze z Vipavsko dolino ln z Novo Gorico, ki je »tedaj dosegljiva le v velikem loku čez Jesenice in. Podbrdo. Naši Kruševci so danes skoro v celoti navezani na avtobusni in kamionski promet, ki pa s težavo zmaguje vse naloae. Misel, da bi zgradili novo zvezno progo, ki bi povezala progi Sežana-Ljubljana in Repen-tubor-Gorica, se ja pojavila, čim je bila znana nova razmejitev. Ko je bil po priključitvi Slovenskega Primerja obnovljen promet na progi Prvačina-Repen-tabor in ko «o bila končana najvažnejša dela na progi Preserje-Borovnica, se Je takoj zučelu pripravljati gradnja zvezne proge Sežanu-Dutovlje. Dne 13. novembra lani j« bila ustanovljena za gradnjo te proge prva gradbena enota in dobrih 10 dni kasneje so progo že začeli trasirati. Gradnjo je prevzelo železniško gradbeno podjetje štev. ft, ki ga vodi direktor Venčeslav Funtek. V Sežani je bilo ,ustanovljeno samostojno gradillšče, kateregu vodstvo je poverjeno inž. Krava-njl. Ugodne vremenske razmere so omogočile, da so pripravljalna dela kljub zimi dokuj naglo napredovala. TrasiranJe proge je zahtevalo precei truda. Izkazali so se pri tem študentje gradbenega oddelka tehnične fakultete v Ljubljani—šest Jih je bilo— ki so kljub ostri burji vztrajali na terenu in prostovoljno poma guli trasirati. Odobrenu trasu se odcepi tik pred sežanskim kolodvorom in zavije v loku mimo ftmarja v Kreplje, kjer bo dva kilometra pred |)ostujo v Dutovljah pri ključek na progo Gorlca-Kepen tabor. Nova proga bo dolga 7.07 km. Na levi strani jO bo vso pot spremljalo gričevje Tržaškegu krusu, na desni pa bo imel popotnik prelep razgled na kraje, kjer je doma kraški teren. V majhni razdalji se bodo zvrstile pred njim vasi Dane, Križ, To-maj, DutovJje in Kreplje. Od daleč pa gu bosta pozdravljala Nanos ln Ca ven. Da ne bi proga ovirula cestnega prometu ln da ne bi bilo treba prestavljati postajnih poslopij, so se projektanti odločili za traso, ki ae odcepi od postajnih tirov na drugi struni postaje. Se-dunji železniški progi in cesti ae bo nova proga izognila skozi predor, ki .e bo začel tik pred pivl- muiijših podvo2dy in propustov in prestaviti del ceste Sežana-Gorica. Dne 3. marca so bile priprave končane. Začelo se je pravo delo. Delavci so zavihteli krampe in lopate, kompresorji so zabr-neli, vrtala pu so se zajedla v trdi kraški kumen. Najvužnejša nalogu je že v začetku pripudlu minerjem, ki razbijajo in drobijo tudi nujvečje skale. Njim,** iVtanu * ledij o delavci, ki zdrobljeni kamen nukludujo na vagon,čke. Napolnjene vugončke sproti odvužu majhna lokoma-tivu. Grudbcniki razlikujejo sedem stopinj trdote kamnu. Kamen, v katerem gladijo progo Sežanu-Dutovlje, je šeste trdotne stopnje. Kljub temu pu zemeljski |>ogoji niso najtežja ovira, ki se z njo morajo boriti grudi-telji. Veliko večje težave povzroča pomanjkanje delovnih sil in gradiva. S tem pomanjkanjem se borijo že od vsega začetku^ ^ Pionirsko gledališče na Reki je po vsej priliki prva ustanova te vrnjc v Jugoslaviji. Gledališče šteje 4!W aktivnih članov, ki sc po zanimanju in delu delijo nu igralski, bulet-ni, folklorni in pevNki odašk. Dvoruiia v Domu kulture 3. rajona, kjer je gledališče nameščeni, razpolugu z velikim, moderno urejenim odrom in z H(M) sadeži, Pionirsko gledališče je bi-lo osnovano januurja lanskega letu, že v lanskem februarju pa je dalo prvo predstavo "Pojdimo se gledališče", komad, ki ga je nupiNal znani reški književnik Osvuldo Ramous. Že prvi nastop reških in sušuških pionirjev je pomenil lep uspeh. Pod vodstvom upravnice Nevenke Muli-čeve se je k požrtvovalnemu delu zbrulo nekaj resnih umetniških delavcev in vzgojiteljev, ki so od vsega početku zuvrgli *tu-re šablone in kulupe meščanskega, površno pojmuvanegu nila-dlnskcgu odru in so v kratkem času ustvarili otroški ansambel, ki j»« deležen vse pozornosti in spoštovanja, Če pomislimo, da nu posumeznlh predstuvuh sode luje kduj pu kduj nu tucate otrok od 5. do 14. leta, si luliko nupru vimo jasno sliko o tem, koliko intenzivnega delu morajo Izvršiti režiserji in njihovi pomočniki, če hočejo priti do resnično umetifffckcga uspehu nu odru. Med mladimi sodelavci, iz kute-rih se bodo reki utirali bodoči igralci, pevci in plesalci, vzgaja jo predvsem zavest kolektivne povezanosti in spoznanje o vrednosti in pomembnosti kolektivu zu poedincu. Doslej je gledališče nuštudirulo Nuzorovo "Rdečo kapico", ftestakovo "Veliko po DVA TEDNA V INDIJI L dvajbar Popotni zapiski Leios konec februarja smo se ultcult vrlšč m drenj zastopniki sovjetske m 1 a d i n e udeležili kot gostje mladinske konference južnovzhodnih azijskih dežel v Kulkuti. Potovali smo po zraku Prvo indijtiko mesto, kjer je pristalo naše le-tafo, Je bilo Pešuvur. Nu vojaškem letališču Je pristopilo k našemu letalu več čast-nfkov ln narednikov Royal Pakistan Air Forces (Kraljevskih pakistanskih letalskih sil). Indija imu zdaj dve armadi. Pakistan imu svojo in Hindu stan prav tuko svojo vojsko. Toda letalci obeh domini Jonov nosijo docela enake temnomodre angleške uniforme Lete na prav lahkih angleških ln ameriških letalih in govor« en in isti Jezik -angleščino. V Pešavarju so nas zarudi slu-begu vremenu pridržali čez noč. Zvečer smo šli na sprehod po mestu,- Bilo je toplo kakor pri nua v Moskvi v maju, Nu pustih ulicah je dež pustil velike luže. Le ostro in naglo kopitunj« urnih malih mezgov je motilo zaspano tišino mesta. Mezgi vlečejo lahka vozila nu dveh kolesih, inienovunu "tongu", v kute-i1h je prostora zu štiri popotnike, ki si kužejo hrbte. Po ozki strunski ulici smo prišli v razsvetljene trgovske ulice Nizke trgovine brez sprednjih sten so podobne dekoracijam kakšnega lutkovnega gledulišču V trgovinuh s sadjem ae kopičijo orunže ln ananasi, celi šopi zelenih bunan, obranih poaimi, koKOHovl orehi, mandljl ln datljl. Kriče ponujajo trgovci svoje blago. Več majhnih tazcapancev nam vztrajno sledi za petami. Beračijo za miloščino in dvigajo svoje cunje, da bi nam pokazali gnojne tvore po životu. Ustavimo se pri papirnici, kjer prodajajo pornograflčno ameriška literaturo in *nučke z zemljevidom Indije, ki prikazujejo zu-padu i in vzhodni Puklstuu v zeleni, Indijsko Unijo pu v rožnati barvi. Razen tegu lahko tu kupimo slike Džinuhu, voditelju muslimanske lige. Mludi prodajalec nas debelo pogledu, ko zve, du smo iz So-vjetske unije. Povprašuje dum, kuko žvlmo v Sovjetski deželi. Iz teh vprušanj lahko brž spoznamo, d it si Je dnevnik "Pakistan Times", nu katerega a« naš aobesednlk sklicuje, zelo prizadeval, da bi vtejiel svojim bralcem kolikor mogoče protisovjet-Hkih neumnosti v glavo. Ko smo utolužill njegovo radovednost, nuni Je pričel prlpo-vedovutl o življenju v svoji domovini, Posmehljivo Je rekel; "Tudi pri nas se zduj pričenja novo življenj^. Nedavno Je I* Kurečlju »Alrilill poslednji anglc r H V fiW Tir "T ški butuljon. Mister Džinuh je vaiišija Pere °Kvržice" i kutino »" »>" M"«"» isija Km K v , S Kuteio ^ ^ ^^ pj^^ v|*no IMjl so muli igralci te dni goaUivali v Zagrebu lil doživeli velik uspeh, B KONVENCIJO v kulturnem sodelovanju med Poljsko in Jugoslavijo je bila v Varšavi podpisana pogodba o vzajemni izmeni filmskih strokovnjakov in filmov dolge nie-truže. Pogodba pomeni važen nov prispevek k okrepitvi in poglobitvi poljsko-jugoslovaimke-gu sodelovanju nu področju ki-nemutogi afije. hvaležni Angležem To naj vzu me nu svojo veat! Meni Je sicer mučno, du bi udrihal čezenj, ker tigujem z njegovimi slikami. Pu su j jih tako nihče ne kupi! Vzdihnil Je in nadaljeval: "Odkrito lečeno, pi l nas se ni piav nič spremenilo. Lakota razsaja Ae nadalje, kakor je divjala pred delitvijo Indije, V celem bi dejal, du bo Pakistan poti vlado rrilstra Džinuhu prav tuko mulo bogat ln srečen kakor Jux, ki trgujem z njegovimi slikuml " Molče smo se vrnili v hotel Pred nalimi očmi Je še vedno migotul pestil pogled na nočni buzar kopice zlatih oranž, visoki kupi rdečezelenih ananasov, tam zraven pa ruzcupani in la/ ni ljudje. Naslednji večer Je poletelo nu še letalo proti Kalkuti leteli smo pod ne/nunsko temnim nebom, na katerem so se nenavadno bleščale zvezde Spoduj v meglici se Je vlekla ieka Ganges, Pod krili našegu letalu smo videli luči mest Cawnpurn, Ala* liabad in Gaja Opolnoči smo pristali v Kalkuti nu letališču Dum-Dum, kjer so nas spiejell člani mednarodnega pripravljalnega odbote /a konferetteo * • • Diug'i Jutro smo šli pa konfe* i eneo. kokofoniju avtomobllaklh trobil, cVttMJh tramvajev, ropotajočih predpo-t opni h avtobusov in vpijočih pocestnih prodajalcev. Mršave krave in voli se prav po domače sprehajajo po pločnikih. V trgovinskih izložbah Kalku-te vidiš pravcato obilje Polno je umeriškega blaga: cigarete, ki jih je bila zupustilu umorišku vol-ska, svinčniki, noguvlce, nalivna peresa, tkanine. Kupcev pa skoraj nI. Iz dnevu v dun leži po izložbah eno in isto blugo. Po knjigarnuh so kopice ameriškega štthda. Knjige, opremljene a pestrimi ovoji,,so ruzgrnjcne tik ob pločniku, du bi čimbolj privabljale kupce, ln pripovedujejo o umorih in zakonolomih: "Ju* in moji Ijubčki", "Modrobrudec", "Zakon- to je nekaj drugega". Amcrftki kulturonoscl se pač ne zudovolje m tem, du širijo tukšno literarno poplavo v svoji deželi, zunašujo jo tudi v duljno Indiju. Ob žgoči pripeki (130* C v februarju) je po ulicah silen vrvež. Indijski stružniki v črnih nognvicah, krutkih belih uniformah In z rdečim fesom na glavi, stoje nu cestnih križiščih. V eni rok! drže staromoden eončnik, * drugo pa urejajo promet. Številni avtomobili so večjidel ameriškega izdelku Tuksiji so večjidel orjaški Hikhai i dolgimi belimi bradami, podobni svetopisemskim modrijanom. Noaijo turbane in hlače dokolenke. Avtomobili drv« sem in tja—po drevoredih, mimo razkošnih palač ln svetišč, ob trgovskih pisarnah in palučah letalskih družb. Samo nu luhu mestu, kjer se ob ozkih ulicah vrste napol raxjiad-I« kolibe ln kjer pieblvu večina kalkutskegu prebivalstva, čuješ I« redkokduj uvtomobilsko trom-lxi. IM Mladinsku konferenca Južno-vshodnlh azijskih dežel zboruj« nu robu mestu v Ilospitalu Lake Burraka, v podolžnem poslopju z okni brez šip ln cementnim tlom. Stolov nt Delegati sede na preprogah, Čevlje je treba pri vhodu sezutl. Udeleženci konference so oblečeni v narodne noše. Prišli so Iz Hindustana, Pakistana, Maluje, Indonezije, Vietnama, Uurm«, Kina, s C»jlo-na ln Filipinskih otokov. Kot gostje mi prišli zastopniki mladine iz Sovjetske zveze, Avstralije, Mongolije, Koreje ln drugih dežel. številni duleguti posežejo v debato. So zelu Živahni. Vsuk bi lud poiočul, kaj se godi v njegovi d?ž«li, Treba »• je dogovoriti, kuko !i«j nudulje nustopajo, kuko nuj se strnejo prizadevanju mladine v borbi zu bof?š« življenje in zu neodvisnost narodov. Z govorniške tribune čujemo stiušnu dejstva ln grozotn« številke: ena sumu uničujoča ob-ao^hu imperializma, ki goni stotine milijonov ljudi na sužanj-sko delo, v sirornuščino In bedo. Čeprav so deleguti iz različnih dežel jiižtiovzhiKlne Azije, so si njihova poročila čudovito podobna, kajti v vsem temu koncu zemlje uničuje kolonlzacljsku samovolja, lakotu in bolezen cela pokolenja. Malajee, Li Kuhg, poroča uvodoma piav obširno o stanju mladine, Poglavitno Ja govor o Indiji, največji uzijakl deželi (ki UHO milijonov indijskih prebivalcev ji* H5'. nepismenih Kmetje nimajo zemlje V vsej Indiji je samo 7 tehničnih in U kmetijskih visokih M. Man/ur Habib iz Pakfotana govori o kmeikem /druženju "Risan Sabha". liiidko nasmehljan pripoveduje: "Kmetje Južno-vzhodne Azije ostanejo mludi do «voje smrti Odkod pa naj tudi vzamemo starce, ko je nušu po-vptečna življenjska doba komaj HH let' Mi se rodimo, živimo in umtiamo v hlapčevstvu Ne poznamo nič diugega kakor čez-memo delo, pomanjkanje in suženjstvo." hi /bor ln reeltetorji ki WorkereCIO sahlevall preklic nabornega aekona. Demonstrad)« eo or«anisirsll «aal orga«tsact)e Od /«sinjega Jutra do poznega | e * A ^ NA PARTIZANK! so mornarji organizirali žlvahr no la/gibario kulturno-prosvetno življenje, v katerem sodeluje v«-Ob dolgih asfaltiranih c*etah (čina |jo»udke Ta delavçost je »e vlečejo stare hiš* larltčntli ka- hfla nu dostojni višini zlasti ob librov, Ne njih vier pisana re zadnjem potovanju Parti|«nke klemne table ki hvalijo evtomo , v Južno Ameriko. Nastopali so na. v Južni Ameriki vkrcali za Young Progroeeivee of America. ve/vre j« ne glavnih kalkutekih povrutek v domovino Tihožitja in pejsaži-iM 'MIÔJCO KRANJEC - « ™ou*mjzh avtoiu* (Nadaljevanje) Tam smo ae ustavljali, kadar smo odhajali iz bunkerja, ali pa se vračali vanj, kakor je že pač naneslo. Ustavili smo se v resnici vedno, Zato ker je mimo tega doma vodila edina pot više v gore, dalje za našim ciljem, in zato ker je bilo v tem domu tako prijetno, ker je tako dehtelo po prikupni domačnosti, da se mi kar ni dalo stopiti spet iz kuhinje. V štedilniku, obloženem z belimi glinastimi ploščami, je prasketal ogenj, na štedilniku je v pločnati posodi vrela večerja za nas brezdomce, V kuhinji je bila razlita tako prijetna toplota, zunaj pa je bila noč, zunaj je bil globok sneg, zunaj je bil odvraten mraz. Ozka, po nas globoko shojena gaz je vodila iz doline k domu, od doma pa se je vzpenjala še više v gore. v tiste čudovite gore Gornje Savinjske doine, ki se končajo nekje pri koroški deželi. S smrekovimi gozdovi porastle gore, pokrite s snegom od novembra, ali vsaj od decembra pa globoko v marec. Zunaj vetrovi, žgoč mraz, v domu pa tako prijetno! Med tem ko je mlajša sestra vedno molčala in so se le njene globoke oči včasih ozrle po nas, je Berta kuhala za nas večerjo in klepetala z nami. Kadar smo prišli, smo ju našli pri pletenju. Celo mlajša je kar večno pletla; nogavice rokavice, pulovre. Tudi Berta je takisto skoraj večno pletla. A vedno sem ju videl nekje sredi dela. Čudno se mi je zdelo: kako, le kako je mogoče večno plesti, pa ne prideš nikdar do kraja?! Zakaj v resnici nisem nikdar videl, da bi katera dokončevala ne nogavic, ne rokavic, ne pul-ovra? Vedno sta bili nekje sredi s tem svojim delom. In nazadnje se mi je zdelo, da je to ena sama, strašno dolga, zares neskončna nogavica, neskončna rokavica, neskončen pulover, nekaj, kar se nikdar ne bo dokončalo, nekaj, česar ne bo nikdar nihče nosil; in ta srebrnobeli klop-čič je vedno enako debel, nikdar se ne bo od-motal; kakor tisti pravljični klobčič Je, o katerem smo si otroci vedeli toliko skrivnostnega in neverjetnega povedati. Tam nekje v naši mladosti, v mrzlih zimskih dneh ob topli peči je živela tista pravljica s prelepo deklico, začarano v mračno hišo, z začaranim klobčičem, ki se odmotava in odmo-tava, a nikdar se ne odmota, in z začarano nogavico, ki Jo ta deklica plete in plete, a nikdar ne doplete, vse dotlej, dokler je ne bo rešil ju-nsk. Junak? Kakšen že je bil tisti junak? Partizan ni mogel biti, ker partizanov takrat še ni bilo. In deklica ni bila ne Berta ne njena sestra, In dom tudi ni bil Praznikov tam nekje nad Ljubnim v Savinjskih hribih Ampak Berta in njena sestra sta pletli prav tako, kakor tista začarana deklica, večno peltli in nikdar ničesar dokončali . . . Samo kadar smo mi vstopili, je delo za čas prenehalo. Takrat je Herta odložila svojo ne-dokončljivo nogavico, rokavico ali pulover, takrat se je klobčič prenehal odmotavati in takrat njene bele (»krogle roke niso več plesale tistih svojih večno enakih gibov. Takrat je v štedilniku veseleje zaplapolalo, takrat Je bila postavljena na štedilnik pločna posoda in ne dolgo zatem Je prijetno zadehtelo po večerji. Vmes pa je kakor pričaran občepel na javorovi mizi liter jaholčnire ali hruškovnice, tiste zla-torumene jabočnice ali hruškovnu-e, ki Je doma samo po štajerski deželi in ki ti tako zadehti, kakor bi jeseni obstal na prostianem vrtu, kjer leže po tleh zrela jabolka in zrele hruške. Ne zaradi jabolčnice, ne zaradi na koroški način pražcnih žgancev z mlekom, temveč ne vem zaradi če»a se mi je vedno zdelo, kakor bi se po dolgem, strašno dolgem času, po mukah in blodnjah vrnil domov in utrujen obsedel ter sklenil tako sedeti za vekomaj. Morda me je 11 i 1 ■ ta občutek navdajal zaradi toplote v kuhinji? Morda pa le zaradi človeške bližine, tistega prijetnega pogovora, ki je bil tako topel, tako bli-zek človeku, tako domač, da se ti je zdelo, kakor bi nenadoma nekdo z nadvse lepim glasom zapel staro, zelo staro pesem, ki smo jo slišali v. otroških letih, a potem pozabili nanjo, pa nas zdaj, prebujena po vsem težkem, skuša povesti v nekdanje nepovratne čase. Spodaj v dolini, komaj kilometer daleč, so bili Švabi, toda meni, ko smo že govorili o njih, se je zdelo, da so nekje zelo daleč, nekje, od koder ni mogoče do nas, čeprav bi v resnici lahko vsak trenutek obkolili hišo in čeprav bi človek lahko vsak trenutek obležal pred pragom v svoji krvi. Toda ta domačnost, to večno pletenje teh ne-dokončljivih stvari, to prasketanje ognja, ta prisrčen pogovor je bilo kakor eno samo čaranje, ki je človeka hromilo in mu skušalo vcepiti v srce prepričanje, da tu ni nevarnsti, da tu ni vojne, da tu ni strašnih Svabov. Zahotelo se je človeku, da bi tu obsedel za vedno, za vedno. Nenadoma me je obšla nekaka utrujenost, lenobnost . . .: tu ostati, tu v tej topli sobi, pri teh dobrih ljudeh, tu v teh z gozdovi pokritih gorah, tu, kjer tako redko Srečaš človeka, tu, kjer še vedno dehti jx> nečem starem, nepovratnem ... Da, nekoč si redko srečal tu človeka. Ampak časi so se spremenili in kar se je začela vojna, so tudi sem zašli ljudje. Prihajali so partizani, tisti m skrivnostjo obdani partizani. Partizani so obljudili vse gore in partizani so obljudili tudi Praznikov dom. Tu ni bilo več samote, aamo-ta se je umaknila bog ve kam. Celo pozimi, ko je do pasu globok sneg zamel gore, ko nekdaj ob takih časih ni bilo niti gazi, celo v teh zimah zdaj tu ni bilo samotno. To zimo, ko sem tam hodil, pa je bilo celo živo: prek poletja osvobojena Gornja Savinjska dolina se je za zimo umaknila v gore, v gore je šla spet svoboda in mimo Praznika je vodila pot v te gore. Tam je moral mimo vsakdo. Tam se je vsakdo ustavil. Tam je vedno gorelo v peči, tam se je , vedno aušilo perilo in tam je bilo konec vsaj najhujše lakote. Tja so prihajali strgani, prezebli, neoprani. Od tam so odhajali oprani in zakrpani. Od tam so odnašali s seboj rokavice, nogavice, pulovre; tiste rokavice in pulovre, ki so se zdeli meni, da se ne bodo nikdar končali pod prsti Berte in njene sestre. "Ko bo konec Ali pa si je Berta tam v Savinjskih hribih želela česa drugega? Poti v dolino? Tja, od koder so prihajali vsi tisti premnogi, ki so se ustavljali v njihovem domu? Mogoče , .. Mogoče pa je kdo od vseh tistih premnogih odnesel s seboj košček njenega srca? Morda mu ga je sama izročila? Pa so z njim odšle tudi njene misli in vse njene sanje? Daruješ nogavice, rokavice, pulovre, in komaj si zapomniš obraz tistega, ki si ga obdaril. Pa pride nekdo, pride strgan in prezebel, lačen in utrujen, daš mu rokavice, daš mu nogavice, oblečeš ga, nahraniš ga, ogreje se, pokloniš mu tudi toplo, tiho in človeško besedo. A ko od-hfjaw spoznaš, da nese s seboj tudi tvoje srce. Potem vsak dan močneje čutiš, kako se je nekaj spremenilo, kako tvoje srce ni več, kakor je bilo nekoč. Potem nenadoma spoznaš, da se je v*e spremenilo, da tvoje gore niso več, kakršne mi bile nekoč, da nisi več tpko priklenjen nanje. Srce se je odtrgalo, srce je odromalo nekam |ki svetu, nekam v dolino in za svojim srcem moraš tudi sam. "Ko lxi konec, ne bo nikogar k nam," Je rekla Berta in se tako čudno, skoraj grenko smehljala. "Ko bi vsaj kdo prišel, da bi videla, da niso vsi padli . . ." (Dalje prihodnjič) ČETRTEK, 16. = vedno živ, še naprej razlival Široke valove poe/ijc kot velika teka. tako da so Persijci zaradi njegove neizčrpne in vedno se prerajajoče pesmi pozabili vse druge Vsa ušesa so bila polna njegovih ritmov; vse oči mi bile polne njegovih vizij in usta so Firdusijev pogreb Juh'» Lemaitre r tri«le ! pet let v grobu Kudusi jm j« T« nadnaiavni starček Je to« rej /i\«-| \ \ednni u«-<»kiuniene slave in vm drugi igralci lire so g.« imenovali sv.ijeg,» učitelja in svojega (Hrta Mesnikov ga je vprašal:' - Ali je |wi vašem mnenju duša nesmrtna? Odgo\oiil je: - Moja je prav gotovo! ' In dodal je: —8edej b««m t«»rej bogu lahko povedal svoje ugovore. In tdt-lo m* jo. kot da pripravlja |ovor, ki ga ho govoril na prapu dnif»r»«a hvljrnin. fc «»b pivcm koiaku u gioba. Medtem so na dvorišču pred hišo čakali na smrt starega pesnika ljudje, ki so imeli nalogo zbirati vesti. Te vesti je nato na stotine pisarjev prepisovalo in jih širilo po Bagdadu. In da ne bi zapravljali časa, so zavijali svetlomoder tobak v perzijski papir. In tolikokrat so trgali na vrata in vpraševali: No, kako je, da stara služabnica Zora ni več prihajala odpirat. In mnogo teh ljudi je zaradi nestrpnosti in dobičkaželjnosti že naznanilo, da je Firdusi mrtev, in otroci so hodili po ulicah s polnimi naročaji na roko pisanih listov v velikih zavojih in vpili: —Kupita! Firdusi je umrl. In dobri Ferzijci so kupovali liste in ko so opazili, da so jih prevalili, ne jiin je umirajoči človek nekoliko primrzil. Ob zori četrtega dne je najstarejši med štirinajstimi pesniki odprl vrata in z vrha stopnišča oznanil: —Umrl je! —Končno! so rekli navzoči., * Sklenili so, da bodo priredili staremu pesniku tak pogreb, da ga nihče nikdar ni videl enakega. ' Da bi imela odpoalanstva z dežele dovolj časa priti v Bagdad, je kralj Ali-Rira odločil, da bodo j)ogrebne svečanosti čez sedem dni. Firdusijevo truplo so namazi-lili z miro, vanilijo in drugimi dišavami. Spletli so njegovo dolgo belo brado; po licih so ga pordečili, obrvi mu namazali a hi-no, ustnice z antimonom, na vrat so mu obesili zlate ovratnice, na roke dali zlate zapestnice; oblekli so ga v zlato vezeno obleko, ki jo je podaril kralji In stari pesnik je bil kot sijajen mallk. Ministri, generali, zvezdoslov-cl, derviši in vse najbolj znamenite osebnosti so se prepirali za čast, kdo bo bdel ob slavhem telesu. . * ' Vsi so naročili vence pri cvet ličarjih. - Bilo je tedaj v Bagdadu veliko število malih "društev", katerih člani so se imeli navado zbirati na sejah in večerjah in tam govoriti različna govorice: higienska, telovadna in veslaška društva za razširjanje šolstva aH za uničevanje komarjev, in glasbena društva, in filozofska društva: liga Zaničevalcev Ormuzda, liga Protizoroastrijcev in liga Antropopitekov. Vsa dt*uštva so imela svoje predsednike, podpredsednike, ko. misarje, pravila, zastave, znam*-nja in od časa do čaaa bankete; in odgovarjala so dvojni potrebi, ki jo človek občuti, namreč da pije v družbi in da igra neko vlogo na tem svetu. Med temi neštetimi društvi se je vnel boj za to. kdo bo za Fir-dusijevim pogrebom nosil najlepši cvetni venec. Poželi so rožna pdlja, ki v Širokem pasu barv in vonjav obdajajo Bagdad, in zdelo se je, da je zemlja hotela položiti na grob pesnika, ki jo je tako dobro opeval, vso svojo pomlad prav do poslednje cvetne čaše. s In vsi so trdili, da so poznali Firdesija Ljudje, za katere se doslej ni nihče brigal, so pripovedovali v časnikih, da so živeli s pesnikom v prijateljskih odno-šajih, navajali podrobnosti iz njegovega zasebnega življenja in ponavljali njegove duhovite reke Vsi so bili presnet eni, ko so videli, da je imel ta samotar toliko Intimnih prijateljev. Joie Srebrnič. borec sa svobodo Primorske. Umrl leta 1944. Bibliografski institut je bil ustanovljen v Beogradu z nalogo, d* pomaga našim znanstvenim in strokovnim delavcem, kar se tiče literature. V vseh kulturnih središčih države izhajajo dan za dnem nove knjige, revije in časniki, tako da naši znanstveni delavci «e 'morejo sami imeti pregleda o njih. Bibliografski institut bo izvedel popolno evidenco naše knjižne proizvodnje, tako da bo lahko dajal vse potrebne napotke. Institut bo izdajal tudi svoje bibliografske publikacije. Pred kratkim je izšel prvi bilten, ki navaja okrog 1300 raznih knjig in časopisov iz inozemstva in so na razpolago po beograjskih knjižnicah. Institut je uvedel tudi izmeno publikacij z inozemstvom, zbiranje gradiva in urejevanje bibliografskih podatkov o delu naših znanstvenih delavcev. Institut ima tudi poseben oddelek za mikrofilme, katerega naloga bo, posneti na filmskem traku razne redke primerke knJig. • Drugi so se ukvarjali z organizacijo pogreba, da bi bili bolj važni, in so bili od veselja vsi iz sebe. Ob vratih mrtvaške hiše so položili na pult velik register, in vsak, kdor je hotel, je prišel tja napisat svoje Ime s premišljevanji in hvalnicami. Neki bagdadakl meščan, Ho-mals po Imenu, je predlagal, da bi preimenovali vse prestolniške ulice v Fudusijeve ulice. In v skrivnostnih hišah, kamor so zvečer zahajali mladi ljudje na pogovor z lepoticami, so se vsi stanovalci domenili, da bodo nosili žalno obleko po firdusiju v lahkotnih prengpkah iz črne tančice. * Pesniki in književniki so ga poveličevali in eden od njih je izjavil, da je bil Firdusi rojen po nominatlvnem odloku Večnega. Toda postavljali so ga tako visoko, odkazovali so mu tako posebno mesto, iz njega so delali tako nenavadnega človeka in tako farnega kbe si nfsvMtega, da zares nI mogel vznemirjati nikogar in da se je zdelo, da je v pohvali tega podzavestnega čuda pri njegovih slaviteljlh že vključen občutek njihove premoči. nega obzidja se je dvigal na pobočju gore prelep, ves marmornat in sto sežnjev visok spomenik, ki ga je dal nekoč zgraditi zelo hudobni kralj Ali-Mabul, da bi mu služil za grobnico. Tega hudobnega kneza je pahnil i prestola Ali-Rirov praded in nje gov, že nad stoletje zapuščeni grob je začel razpadati. (Konec prihodnjič.) Modeit Sancin, eden naših najodličnejših komikov in karakternih igralcev, član Slovenskega narodnega gledališča v Trstu, je prye dni junija slovesno obhajal 25 letnico umetniškega udejstvovanja. Za jubilej si je izbral naslovno vlogo v Molierjevem ''Skopuhu" in žel z njo vplik uspeh. Dvorana Doma pfristaniških delav*ce^ v Trstu, kjer se je vršila slavnostna predstava, je bila nabito polna slovenskega občinstva, ki je jubilanta pozdravljala z iskrenim navdušenjem. Na odprtem odru so Modestu Sancinu čestitali upravnik gledališča dr. Andrej Budal, zastopnik sindikata gledaliških delavcev Rado Na-krst, predsednik Slovensko-hr-vatske prosvetne zveze dr. Ro- NAROČNIKOM Datum t oklepa)«, na primer (Sept. 30. 1948). poleg vašega imena na naalovu pomeni, da ▼am la e tam datnmoa naročnina. Ponovite So 6esno. da ae vam liât mm natavl. bert Hlavaty in predsednik ita-duševne Hjanake ljudske prosvete prof. Oskar Ferlan, prečitana pa je Zdelo se je, da govorijo: I bila tudi množica pozdravnih br- —Firdusi se ni namenoma tru- z°javk' Slavje se je razvilo v 1 mogočno manifestacijo slovenske kulture in slovensko-itali- Toda dil, da bi bil genijalen. mi! . . . —Sicer pa, je rekel eden 14 pesnikov, Firdusi je bil samo zvon. —Ali bolje, je povzel drugi, krogla z vrta, postavljena v središče stvari, ki je predmete odsevala In mallčila. —Manjkalo mu je krivičnega čuta, je dejal tretji. —Četrti je dodal: —Duhovit ni bil. In peti je mrmral med zobmi: —Bil je neumen ... kot Himalaja. s Tako so se z nizkim glasom pomenkovali književniki. \ navdušenje ljudstva je bilo preprosto in globoko; prav tako je bilo tudi navdušenje Ali-Rire, mladega princa, polnega preproste nedolžnosti, ki je bil, v ostalem, nekaj let pozneje pahnjen s prestola, ker je bil preveč blagohoten In malce lahkomiseln. Ta dobri kralj se je vpraševal, kaj bi mogel storiti, da bi počastil pesnika. Blizu zunaj bagdadskega mest TISKARNA S.N.P.J. -sprejema vsa- v v tiakar»ko obrt spadajoča dola Tiska vabila za veeelice In shoda, vuttntee. časnika, knjiga, koledarja, letaka Itd v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, M|wi, angleškem jeziku la drugih ...... VODSTVO TISKARNI APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARN! .... Vm pojasnila daje vodstvo tlakama .... Cene smerna, unljako dalo prva vrste Pišite po informacija na naslov: S N P J US? Si S. Lawmdaln Ai PRINT ERY mm Ckleege IS. 1 TIL hociwî.LL n j. janskega bratstva v Trstu. "PROLETAREC" Socialistično-delevskl tadnik Glasilo Jugoslovanska soc. zveze In Prosvetne matice. Pisan v slovenskem In angleškem Jeziku. Stene S3 sa celo. 91.78 m poL $1 m četrt lete. NAROČITE SI O Al _ Naslov: PROLETAREC 2>01 South Lawntfala Ai CHICAOO 13. ILL. .»»»»»»»»»»»»»»»»M»«»»»«»»»»»»» V Proaveti so dnevne svetov » In delavake voetL AU lik tita to vsak dsn? SLOVENE RECORDS If-luck records 7H COD. plus posts is C-1201 Be kappr. polks Bye-bye-baby, polks C-1214 My honey is wondering la Tyrol; St. Clslr polks C-122S Too fst polks) Jolly polks F. Ysnkovie and his orch C-llM Alpine waits Lamplighter's polks C-1211 Village tsvern polks Lumberjsck — polka . C-1211 Msrisnns polks Hit sad miss polka F. Zsjc and his Polkateers T-1IS Silk Umbrella polks Mnden Tree — wslts T-106 TWoli Psrk Polks Villsfe Square Polka T-114 Red Wins — Polks Edelweiss wslts Ernest Benedict Qusrtet R-574 Ns Msrjsnee. Polks flsrirs (Clsrs) Pokls R-575 Clevelsndski Vsltek Mslo Nocek. Polks J. Perush snd his Tsv. Bsnd Writs for free list of sll new SIX)-VENE records, ths lsrgest selection in US., by the best Slovens artiste, to: PALANDECH'S S36 S. Clsrk Street, Chicago 5, I1L "PROSVETA" 2s47 s. LAWNDALE AVE. Chicago 23, 111____________ _________19... Vaša naročnina na "Prosveto" je potekla z dnem---- V slučaju, da Je od strani upravnlštva kakšna pomota, nas takoj o^veetlio, da ae lata popravil Z bratskim pozdravom ZA UPRAVO "PROSVETE" CENE LISTU SOi HM Z* Chicago In okolico jo ^JMI IJ9 1 tednih U____________.Ml M8 t todaihe te.......1__T I« 441 S todaihe in___LM 4 todaihe la.__________ITI • tedalhov in._____ Ea Evropo je« Dnevnih 111.00 — Tednih 12M podaji hop—, prtloálie Oidor v pisav In si denarja aH kl le » sase le ene *lane la drnftina. ki te éereUje In kl Hve aH stanujejo na enem In Istem naslovu. V asksnsm slnčaju ne več ho« I tednikov Pejesnitei—Vselej kakor hitro kateri teb članov, ki eo prišteti, preneha biti član SNPJ. ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam svoj list tednik, bode moral tisti élan iz dotične d rutino, ki Je teko skupno naročena na dnevnik Prosvete. te takoj naznaniti upravnifttvu lista, in obenem dopleéett doUčno vsoto listu Prosvete. Ako tega ne store, tedsj mors uprsvniltvo znitati datum za to vsoto naročniku ali pa ustaviti dnevnik. PROSVETA SUPJ. asa T & Lesmdeio Aoo_ Chicago 22. Illinois Prilolsno pošiljam naročnine m list Pseeoete vsoto |_ 1) Ima--ČL a» ai 4) a) Kadar so prose I tla, «restai He svoj start in novi naslovi