r»»5iiina plavati« v gotovini. ŠTKV. 207. V LJUBLJANI, sreda 14,, septembra 1927. Posamezna številka Din L - LETO IV vsai dan opoldne, izrxe«)il nedelje in praznike ■arotiuina: V Ljubljani In po poiti: Mb XT—, inoiemstvo Din 30 Za napredek našega gospodarstva . Sedaj, ko so mandati razdeljeni in ko ni strankam več potrebno z apeli in reklamo opozarjati volivca na svojo važnost in na svoje neprecenljive zasluge, bi bilo nad vse dobro, če bi naše stranki; posvetile vso svojo moč in vse svoje izkušenosti dvigu našega gospodarstva. Na vse zadnje je stvar vendarle taka, da je politika zaradi gospodarstva, ne pa obratno. Na to temeljno načelo so naše stranke večkrat pozabile, upajmo pa, da se bodo sedaj na to pravilo spomnile in če ne vsled drugega, vsaj zaradi tega, da v Prihodnjem volivnem boju ne bodo v zadregi njih listi, ko bodo morali povzdigovati zasluge svoje stranke. Samo go-vorenje o uspehih, nasprotne stranke vendarle ne more zadostovati in kdor hoče doseči zaupanje naroda, mora predvsem dokazati svoje vrline, ne pa samo grehe nasprotnika. Stara stvar je, da uspeva povsodi gospodarstvo, če pride več denarja v deželo, kakor pa ga gre iz dežele. Vsled te enostavne resnice so imeli v Sloveniji tudi anticentralisti vedno več pristašev ko pa centralisti, ker so ti molčali, če je šel denar iz dežele. V volivnem boju smo slišali, da so pravzaprav vsi Slovenci anticentralisti, ker niti ena stran-nv več branila centralizma. Upajmo, . ^l0 zagotavljanje strank tudi is leno in da bomo sedaj doživeli, kako bodo vse stranke naravnost tekmovale v tem, katera spravi več denarja v deželo in katera doseže, da bo šlo čim manj denarja iz dežele. Zato upamo, da doživimo v kratkem lepe državne investicije v Sloveniji, da pa se bo obenem davčno breme znižalo in da bo tudi konec bega velikih industrij iz Slovenije. 1 o upamo tem bolj, ker je Slovenija izvolila zastopnike, ki imajo dobro zvezo z vlado, z demokrati in z Radičem. Ce store ti zastopniki svojo dolžnost in iz-vrše vsaj del tega, kar so obljubljali, poem morajo biti uresničene vsaj glavne zahteve Slovenije. I ako piedvsein zveza Slovenije z morjem. Sedaj slišimo že par let o trasira-nju nove proge, ki bo zvezala Slovenijo z morjem in čas bi že bil, da bi se skoraj pričelo na tem tudi delati. To tem bolj, ker smo že dobili v ta namen dolarsko posojilo. Zveza Slovenije z morjem je tako važna za vse slovensko gospodarstvo, da si pridobi stranka, ki bo to zvezo izvedla, nevenljivih zaslug. In odkrito izjavljamo, da odpustimo, če bi se to posrečilo SDS, njej vse njene grehe in da bomo pri prihodnjih volitvah kandidata PriP°r0^ali Zelo važno za naše gospodarstvo je nadalje, da postane Slovenija središče vsega tujskega prometa v Jugoslaviji. Tujci samo donašajo denar v deželo in država, ki skrbi za dvig tujskega prometa, mora postati bogata. V Jugoslaviji ni dežele, ki bi bila tako ustvarjena za tujski promet ko Slovenija. Ne glede samo na svoje izredne naravne lepote, je Slovenija edina pokrajina, ki je na tako visoki stopnji civilizacije, da bi mogla nuditi tujcu vso udobnost. Danes pa tega še ne more. Manjka hotelov, manjka udobnosti na vseh krajih. A tudi naša slovenska prestolica je za tujski promet vse premalo pripravljena. Ce pride tujec poleti v Ljubljano, mora od dolgočasja umreti, ker absolutno nič se mu ne nudi. Središče vsega tujskega prometa v Sloveniji bi moralo biti v Ljubljani, danes pa se dela tako, ko da hi se moral tujski promet omejiti na Gorenjsko. Isao političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA STEV. 23. rVRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG STEV. i. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vrt Ja jo. — Oglasi po tarife Pismenim vprašanjem naj se priLott mmmkm za odgovor. Račun pri poStnem 6ek. uradu št**. UU0S. Seja vlade. Beograd, 14. sept. Sinoči od 6. do 8. je bila prva seja ministrskega sveta po volitvah. Seji nista prisostvovala dr. Marinkovič in dr. Spaho, ki jih ni v Beogradu. Nekoliko bolj zgodaj so prišli radikalni ministri z Veljo Vukičevičem in imeli konferenco, na kateri so se raz-govarjali o izidu volitev. Radikalni ministri so konstatirali, da so s takim rezultatom volitev lahko zadovoljni, ker je dobila radikalna stranka vzl.ic temu, da so se v več okrožjih radikalne liste cepile, znatno število mandatov. Glede pašičevcev bodo s tem vprašanjem počakali na nadaljnji razvoj situacije in se nadejajo, da pašičevci ne bodo pričeli z razkolom, ampak bo del pašičevcev pristopil k njihovi frakciji. Ko so prišli demokratski ministri, se je razpravljalo najprej o proračunu. Minister financ je podal izčrpen referat o proračunih posameznih ministrstev in omenil, da se ne strinja s temi proračuni in da je nezadovoljen z visokimi številkami, ker je proračun večji od dosedanjega. Poudaril je, da se mora proračun zmanjšati vsaj za 1 milijardo. V zvezi s tem stališčem dr. Markoviča se je vodila diskusija v ministrskem svetu. Vlada je odobrila to stališče in se je nato razpravljalo, kako naj se ta reforma i izvede. Ministri so se zedinili v tem, da se more znižanje proračuna izvesti le, ako se izvrši reorganizacija ministrstev, redukcija nepotrebnih uradnikov in ako se prenese del državnih poslov iz ministrstev na samoupravna telesa. Nato so razpravljali o resornih vprašanjih. Od čistega dobička državne loterije je določenih 15 milijonov dinarjev za gradnjo poslopja za ministrstvo kmetijstva in voda, 2 milijona za fond o škodah po toči, 5 milijonov za bone m odplačila posojila državne hipotekarne banke, ostanek pa za razvoj kmetijstva. Odobren je kredit za gradnjo železnice Bakar postaja — Bakar pristanišče v dolžini 10 km. Odobrena je gradnja železnice Trebinje—Lastua. Minister za promet je pooblaščen, da zgradi železniško progo skoz Ivan-planino do Bratine. Za potrebe sarajevske železnice je dovoljeno 2 in pol milijona dinarjev. Nabavi se železna konstrukcija na Muri na progi Ormož—Murska Sobota in se zgrade štirje mostovi na progi Stolac —Vardište. Izgradnja teh mostov je poverjena za vsoto5,947.000 Din Splošni stavbni družbi v Mariboru. Odobrena je pogodba z Osrednjo upra-! vo Narodne odbrane, s katero se odboru ! odstopi pravica avtomatskih tehtnic in j aparatov za prodajo čokolade na kolo-i dvorih za zakupno ceno 36.000 dinarjev na leto. Kombinacije so ss oričele. Beograd, 14. septembra. Volilni rezultati so še vedno najživahnejši komentarji in razgovori v političnih krogih. V Beograd je že prišlo več izvoljenih narodnih poslancev in tako je včeraj narodna skupščina že oživela. Posebna živahnost se opaža v demokratskem in radikalnem klubu. V radikalnem klubu je bilo mnogo radikalnih pašičevcev. Ti neprenehoma navajajo nove detajle o volitvah in se pritožujejo čez Veljo Vukičeviča. Sedaj zbirajo vse te dogodke in bodo potem zavzeli stališče v radikalnem klubu in zahtevali, da izvajajo odgovorne osebe, ki so vodile te volitve, konsekvence. Pašičevci so složni v stališču, da se morajo zaradi slučaja Marka Trifkoviča pozvati na odgovornost radikalni pristaši Velje \ ukičeviča. Pašičevci omenjajo kot ze- lo značilen fakt članek, ki je izšel te dni v nekem beograjskem vladnem listu, datiran z Bleda in v katerem se govori o vladi nacionalne unije. Pašičevci nameravajo zavzeti svoje odločno stališče še pred sestankom verifikacijskega' odbora, in sicer na seji radikalnega kluba, ki se bo vršila 3 do 4 dni pred pričetkom verifikacijske debate. Na tej seji bodo pašičevci skušali popolnoma razčistiti odnošaje v klubu in oni opozarjajo, da je danes stanje v klubu tako, da se ne sme več polagati nade na njihovo na-daljnjo toleranco. Tokrat mora priti do Popolne jasnosti med njimi in vladnimi radikali. Beograd, 14. septembra. Prva seja Cela vrsta drugih vprašanj je še, ki morajo, če so pravilno rešena, prinesti v Slovenijo obilno denarja. Kako lepe milijone bi nam mogle dati samo vodne sile, kako lepe tisočake razvita domača industrija, če bi se stranke zavedale, da jim narod zaupa politično moč samo zato, da dvignejo njegovo gospodarstvo. Samo v tem je smisel politične borbe in čas bi bil, da bi to začele razumevati tudi naše stranke in prepustile poulične kričave argumente samo onim, ki se,z resnim delom ne morejo uveljaviti. vlade po volitvah, na kateri se je razpravljalo o tekočih vprašanjih, je v političnih krogih nekoliko iznenadila. Misli- lo se je, da bo Velja Vukičevič na tej seji manifestiraj svojo voljo za delo, zlasti za sprejetje proračuna. Po mnenju političnih krogov bo prepustil Vukičevič iniciativo Davidovicu, ako ta želi, da pride do preloma z današnjo koalicijo. Kakor se doznava, bo Davidovič prevzel to akcijo, a se bo še prej razgovarjal /. opo-zicionalnimj skupinami. Davidovič in njegovi pristaši ne žele, da bi ostal Vukičevič na čelu vlade, ampak zahtevajo drugo osebo. Ako se bo Vukičevič branil podati ostavko, ga bodo prisilili, da se umakne. MIHAJLOVIČ PRI VUKIČEVIČU. Beograd, 14. septembra. Prvi politični razgovori so se pričeli včeraj. Včeraj dopoldne je bil pri Vel ji Vukičeviču na razgovoru predsednik radikalnega kluba Ilija Mihajlovic. Razgovori so se vodili v ministrstvu notranjih del in so trajali dve uri. Ti razgovori se smatrajo za zelo značilne, ker gre radikalom za to, da se dozna, koliko je pravo število vladnih pristašev in koliko radikalov se sme smatrati za pašičevce. Velja Vukičevič ni hotel po tem razgovoru dati nikaega obvestila in ni odgovoril na vprašanja, ki so mu bila stavljena. V OKTOBRU SE PRIČNO POGAJANJA Z ITALIJO. Pari*, 14. septembra. Pariški tisk posveča veliko pozornost sestanku med Grandi jem in Stresemannom, ki je trajal dve uri in pol. Na sestanku se ni govorilo samo o razdelitvi kolnialnih mandatov, ampak tudi o zbližanju Italije m Nemčije. Grandi je predsinočnjim razpravljal s Chamberlainom o rešitvi albanskega problema. Trdi se, da je med predstavniki Italije in Jugoslavije v Ženevi dosežen principielen sporazum in da bo v oktobru po krajših pogajanjih prišlo do definitivnega sporazuma med obema državama. Mnenje radikalov. Beograd, 14. septembra. V demokratskih vrstah se je včeraj trdovratno širila verzija, da pojde Velja Vukičevič v kratkem na Bled in ob tej priliki razčisti situacijo in da bo najkasneje do verifikacijske debate podal ostavko. Tako bi prišla za predsednika vlade druga bolj ugaja joča oseba. O taki kombinaciji se je včeraj govorilo na najbolj poučenih mestih pri demokratskih in pri Vukičevi-čevih radikalih. V radikalnih krogih pa zatrjujejo, da bo situacija najbrž ostala ista kakor je danes, samo da pride v vlado dr. Korošec in se razčistijo odnošaji med radikali in med demokrati, ki bi lahko dela- li preglavice na drugi strani. Radikalni krogi poudarjajo, da bo predsedništvo vlade ostalo še zanaprej v radikalnih rokah. Kar se tiče osebe, ki naj bi zamenjala Veljo Vukičeviča, se smatra, da je ta oseba že določena, a se njeno ime še drži tajno. Sinoči je vzbudil posebno zanimanje v radikalnem klubu Marko Trif-kovič, ki je prispel v Beograd in imel s prijatelji konferenco, na kateri se je razpravljalo o volitvah in o načinu, kako je Marko Trifkovič izgubil mandat. Marko Trifkovič je izjavil novinarjem, da je med izvoljenimi poslanci 29 pašičevcev. V političnih krogih se je govorilo, da odpotuje Velja Vukičevič že danes na Bled, a Vukičevič sam ni o tem dal nobene izjave. Poučeni krogi trde, da je Vukičevič zaprosil avdienco in da sedaj čaka na odgovor z Bleda. KRALJ ODIDE Z BLEDA. Beograd, 14. septembra. Danes naj bi odpotoval predsednik vlade Vukičevič na Bled, a z Bleda mu je bilo, kakor se doznava, javljeno, da se kralj te dni povrne v Beograd ali pa da odpotuje za nekaj dni v Topolo. Zato je bilo od-potovanje Velje Vukičeviča odloženo. Vukičevič bo referiral kralju o politični situaciji, ki je nastala po volitvah. | IZPREMEMBE V NASI ŽENEVSKI DELEGACIJI. Ženeva, 14. septembra. Po odhodu ministra zunanjih poslov dr. Marinkoviča prispe v sredo ponoči sem njegov namestnik dr. Kosta Kuinanudi kot šef nase delegacije. Poleg njega prideta tudi še dr. Ninko Perič in dr. Laza Markovič. POGAJANJA ZA MADJARSKI TRANZIT SE V KRATKEM PRIČNO ' Ženeva, 14. septembra. Iz krogov ma-djarske delegacije se doznava, da se prično kmalu pogajanja za tranzit Ma-djarske čez naš teritorij na Reko. Najprej naj bi prišlo do sporazuma med našo državo in Madjarsko in bo potem sporazum spčročen Italiji kot tretjemu in-teresiranemu faktorju. Podlaga za ta sporazum je bila načelno dosežena na sestanku dr. Marinkoviča z Valkom. r .. i — i IZMIŠLJENA VEST O ATENTATU NA ŠPANSKEGA KRALJA. Pariz, 14. septembra. V španskem poslaništvu izjavljajo, da je vest, ki se je včeraj razširila po evropskem tisku o atentatu na kralja Alfonza, navadna izmišljotina in se ne ve, kako je taka vest sploh mogla nastati. REKONSTRUKCIJA RUMUNSKE VLADE. 'Bukarešta, 14. sept. Rekonstrukcija vlade se bo izvršila te dni. Na čelo ministrstev vojske, ver, trgovine in industrije, zdravja, javnih del, pridejo čisto novi ljudje. Vojni minister bo civilna oseba, najbrže predsednik vlade ali pa njegov brat, minister financ Bratianu. aaeoa Ljubljančani! Finančni minister je mestni občini ljubljanski odobril obligacijsko posojilo po Din 30.000.000 za zgradbo stanovanjskih hiš. Obligacijam je priznana papilarna varnost, kavcijska sposobnost ter oprostitev od davka in taks. Obligacije, glaseče se na donosilca, se 'obrestujejo polletno dekurzivno po 6% ter so vračljive po odobrenem amortizacijskem načrtu najkasneje v 15 letih s polletnim žrebanjem. Prvo žrebanje se vrši 15. septembra 1928 ter zapadejo izžrebane obligacije v izplačilo 15. marca 1929. Obligacije se izdajo v komadih po nominale Din 200. 500. 1000, 5000. 10.000 in 50.000. Obligacije s:< v tisku ter bodo v najkrajšem času na razpolago pri mestni blagajni ljubljanski, šolski drevored 2/1. (Kresija), ki od danes naprej kot edina [poslovalnica sprejema obvezne prijave na podpis in sprejema valut« proti šestodstotnemu diskontovanju od dneva vplačila do 15. septembra 1928, s katerim dnem prične teči prvi kupon. Stanovanjske hiše iz tega posojila se že grade ter bo do zime dograjenih: 14 štiridružinskih hiš z enosobnimi stanovanji s pritiklinami in vrtovi na mestnem svetu v Koleziji (skupaj 56 stanovanj). 19 dve in štiridružinskih podkletenih hiš z dvesobnimi stanovanji (8 stanovanj.) in trisobnimi stanovanji) 60 stanovanj) na mestnem svetu za artilerijsko kasarno. Stanovanja imajo vse pritikline, tudi k opel j ter -•rtove. Do prihodnega leta bo dogotovljena palača Delavske abornice na Miklošičevi cesti s 36 dvo- do štirisobnimi udobnimi stanovanji z vsemi pritiklinami, in istotako blok stanovanjskih hiš na Poljanski cesti in ob Poljanskem nasipu s 107 eno do trisobnimi udobnimi stanovanji z vsemi pritiklinami in obiirnimi dvorišči ter s cestnim prehodom med Poljansko cesto in Poljanskim nasipom. Prednost za stanovanje gre onim, ki obvezno podpišejo po svojih močeh čim večjo *voto obligacijskega posojila. Načrti vseh zgradb s slikami, proračuni in stavbnim programom ter obligacije bodo na vpogled na letošnji Pokrajinski razstavi velesejma »Ljubljana v jeseni«. Mestna občina bo torej s tem posojilom zgradila 267 stanovanj za različne sloje in zahteve našega mesta. Po do sedaj izdanih stavbnih dovoljenj bodo zasebniki zgradili v tej dobi okoli 300 stanovanj ter je pričakovati, da se število zasebnih novih zgradb do prihodnjega leta še pomnoži, ker je mestna občina zasebno inicijativo izdatno pospešila s tem, da je nove zgradbe za sedaj za pet let oprostila občinskih doklad. Stiska za stanovanje bo z vsem tem znatno ali celo popolnoma ponehala. Ako pa vse to le še ne bi zadostovalo, bo mogla mestna občina še nadalje graditi ter si za to potrebno glavnico pridobiti s tem, da bo po primerni ceni prodala za odkup najbolj pripravne hiše, ki so se z obligacijskim posojilom poceni zgradile. Mogla si bo pa pridobiti potrebno glavnico tudi iz letnih prebitkov amortizacijskega fonda, ustanovljenega in odobrenega za to posojilo. Za obrestova-njc in odplačevanje obligacijskega dolga je namreč preskrbljeno na ta način, da se po- leg najemnine novo-zgrajenih hiš steka v amortizacijski iond posebna za ta namen dovoljena davščina na koristim vina po 50 p od litra ter ena desetina pobrane iz tega naslova prav nič povišane vodarine in go-staščine. Vkljub temu, da se bodo stanovanja oddajala, vpoštevajoč lego in udobnost, po zelo zmerni najemnini (enosobna po Din 1200'do 3.200, dvosobna po 4000 do 6000, trisobna po 6000 do 9000 Din letno) kar bo ugodno uplivalo na pravično izravnanje in uravnanje stanovanjskih najemnin v mestu, bo vsled gori omenjenih dohodkov dosežen znaten vsakoleten prebitek. Ta se bo mogel porabljati ne samo za zgradbo nadaljnih hiš po potrebi, ampak tudi za razbremenitev občinskega proračuna, danes obremenjenega s primanjkljaji za popolno kritje obrestovali ja iu amortizacije posojil, s katerimi je mestna občina dosedaj gradila stanovanjske hiše za omiljenjc stanovanjske bede. Na podpisovanju in uspehu posojila so to-ivj interesovani prav vsi sloji našega mesta. Zato pa so prav vsi sloji tudi dolžni, da s;- pozivu na podpisovanje posojila v kar naj: večji meri odzovejo. Saj bo konec mizeriji j onih, ki zaman iščejo stanovanj ali se morajo potikati po vagonih, kleteh in pod slabimi šotori ali so v strahu, da zgube svoja stanovanja! Konec bo pa tudi mizeriji hišne lastnine, ki danes ni prosta v razpolaganju tor vsled tega nima prave vrednosti! Skoro so že pozabljeni časi, ko je najemnik po prosti volji izbiral sebi primerno stanovanje in bil dobrodošel, hišni posestnik pa bil svoboden gospodar v svoji hiši! Združimo vse svoje sile in ti časi se povrnejo, brez truda in iie da bi bil posameznik količkaj občutno prizadet! A ne samo to! Za zgradbe šeni denar ostane prav ves doma! Zaslužili bodo neposredno in posredno vsi sloji, stavbenik in obrtnik, trgovec in gostilničar, delavec in nezaposleni. Ta akcija mestne občine ni torej samo stanovanjska, temveč v (•aaki meri socijalno gospodarska! Zato Ljubljančani! V (edinosti in vsi krepko na delo. Premožnejši, zlasti pa podjetniki, ki ste že po zakonu dolžni graditi stanovanja za svoje nameščence, dokažite, da imate srce in dobro voljo za bedo usmiljenja vrednih in vsak dan pomilovanih, da imate smisel za kulturo in gospodarsko povzdigo prestolice Slovenije! Gostoljubno med nami živeči inozemci! Dokažite, da se zavedate s o j i h dolžnosti napram občini in občanom, ki Vam nudijo pridobitne možnosti in udobno ali celo prav udobno življenje! Manj premožni, državni in zasebni nameščenci, delavci! Dokažite, da hočete tudi V,i po svojih močeh pripomoči, da za vselej odvalimo ne-r. iosno breme, ki tišči danes vse sloje k Hom! LJUBLJANČANI! DOKAŽIMO SVETU PRAV VSI BREZ IZ ..UME, DA JE BELA LJUBLJANA RES NASA LJUBLJANA! V Ljubljani, dne 14. septembra 1927 Za mestno občino ljubljansko: vladni komisar: MENCINGER L r. .-7 I Za volilce SDS. Včerajšnje »Jutro je napisalo globokoumen uvodnik o politični situaciji v Beogradu. Vse kaže, da bodo sedaj, odkar imajo esdeesarji tudi ljubljanski mandat, pri »Jutru« s ta veliko žlico zajemali politično modrost. Seveda pa je ta politična modrost posebnost svoje vrste in namenjena -le za volivce SDS, ki imajo kot pravi narodnjakarji to lepo lastnost, da sploh nimajo svojega mnenja, temveč da verujejo vse, kar jim sevira fer-nike«), ker esdeesarski demokratski blok bo mnogo večja fata morgana, ko pa prazne blagajne Slavenske banke in še kake druge blagajne skupaj. vinarje in jim v francoskem jeziku obrazložil stališče Vel. Britanije do kontinentalnega pakta. V sestankih zunanjih ministrov logarskih velesil ni nobene nevarnosti za Zvezo narodov. Za Zvezo narodov je vendar samo v korist, če zunanji ministri velesil že pred zasedanjem Zveze narodov urede svoje države. Britanska politika je tako ko politika Zveze narodov miroljubna. Danes so vojne sicer v resnici še vedno mogoče, toda na drugi strani je jasno, da bo vedno težje vojno pričeti. Vsako zasedanje Zveze narodov pomeni novo utrditev miru. Danes bi se morala vsaka država desetkrat premisliti, 1 redno bi začela vojno brez soglasja Zveze narodov. Nato je Chamberlain še enkrat opozoril na težave, ki izvirajo iz čisto svojevrstne konstrukcije velikobritanske države glede sklenitve razsodiščnih pogodb. Načelno ni angleška politika niti najmanje proti razširjenju načel locarnskega pakta na vso kontinentalno Evropo. Velik uspeh bi bil, če bi vse države, ki so sodelovale v vojni, nekega dne proglasile v Ženevi, da so med seboj sklenile locarnski pakt. Smatram popolnoma za mogoče, da bi taki dogovori, sklenjeni za vse od vojne ogrožene kraje Evrope, pomenili splošen pakt Evrope. Niti najmanje noče Vel. Britanija odsvetovati sklenitev takega pakta. Nasprotno je Chamberlain pripravljen povabiti vse druge države, da sklenejo tak pakt. — Oboroževanje na polotoku in v Albaniji. Glasilo italijanskih emigrantov »Corriere degli Ltaliani«, ki izhaja v Parizu, je objavilo dopis iz Barija, v katerem trdi dopisnik, da je fašizem ogrožen od gospodarske krize,.ki se vedno bolj in bolj javlja v Italiji in ker ne more fašizem odpraviti ekonomske krize, išče duška svojim namenom v vojni. Tudi oko najbolj površnega opazovalca mora videti velike italijanske vojne priprave, poselimo v Bariju, kjer gradi Italija močno pomorsko bazo. Veliko število parobrodov polnih municije in orožja je ze dospelo iz Benetk, Neapla in I5aria v Valouo. Defenzivne utrdbe se že dvigajo in se se grade na vseh strategičnih točkah albanske obale. Močne žične ovire obdajajo vojni material, katerega stražijo vojaki. V notranjost tega pasu ne sme stopiti niti noben domačin. Pred dnevi je dospel iz Barija v Valouo parnik, ki je bil popolnoma naložen z mitra-ljezami, dvema baterijama in nekoliko tisoč zabojev municije. Plačana armada Ahmed bega Zoguja se po vsej priliki lahko smatra za italijansko vojsko. Višji in nižji uradniki so vsi Italijani. Skoro povsod so italijanski uradniki zamenjali albanske nameščence. Tudi tehnični oficirji so Italijani, ki imajo pod seboj na tisoče delavcev iz južne Italije. Po vsem tem je razvidno, da Italija izvaja svoj vojaški program. Javno mnenje je prepričano, da fašizem pripravlja z vso intenzivnostjo na vojno. O vojni proti Jugoslaviji se govori v vseh albanskih krogih in med onimi, ki prihajajo dnevno v Bari, kajti mestp je postalo njihovo zsvtočišce. Fašistovski agitatorji povsod govore o skorajšnji vojni na Balkanu. Posledica vsega tega je za Albanijo uničujoča. Kredit je paraliziran, trgovina v zastoju, a nejevolja se javlja proti Italiji v vedno večji meri. Toda nihče sj ne upa izgovoriti besedice, ker ve, da ga čaka ječa. Vse s skrajno napetostjo in razburjenostjo pričakuje vojno, ki jo pripravlja fašistična Italija. — Nadalje piše isti list, da je albanski narod najbolj nesrečen narod na Balkanu. Neodvisnost Albanije je samo neodvisnost po imenu. Borba za nadvlado na vzhodnem Jadranu, ki se je prej vršila med pobožno Avstrijo in Italijo, se sedaj vodi med Mussolinijem in Jugoslavjio Nekoliko albanskih elementov, ki so se vedno Naslanjali na inozemske sile za nadvlado v te žemlji, je sestavljeno iz fevdalnih begov, k. posedujejo skoro vso zemljo docim pa nesrečni delavec in kmet nimata mcesai. begi so preje konspirirali z Jugoslavijo, sedaj pa so se popolnoma naslonili na imperializem g. Mussolinija. Ahmed beg Zogu, ki je prišel na vlado, se vzdržuje samo s terorističnimi metodami Mussolinija. Senat in parlament sta samo figuri — kot v Italiji. Albanija fevdalnih begov pa ni ničesar drugega kot kolonija fašistične vlade v Rimu. Izglodalo je, da bo ostala taktika socialistične stranke z ozirom na takozvano enotno fronto proletariata popolnoma brez uspeha, da stranki takozvanih »socialpatriotov« ne bo pripadel noben mandat in da se^ bo — pojavil celo znaten padec socialističnih glasov. Komunisti pa so računali, da bodo z novo volilno parolo delavsko-kmetskega republikanskega bloka s slovenskim programom in z novo orientacijo enotne fronte dosegli minimalno vsaj 2 mandata! Po glasovih so sicer precej napredovali (v Sloveniji so dobili 8.392 glasov!) ali delavstvo se ni odevalo zvezi dekalistov in socialnih demokratov in je vnovič volilo ali Slovensko ljudsko stranko ali pa Žerjavove esdeesarje. Po vsej priliki je treba predvidevati, da mali narastek socialističnih in komunističnih glasov nekaj le pomeni, čeprav ni v^~ jih uspehov. Toda konsolidacija delavskega razreda kot političnega faktorja v Sloveniji še dolgo ne bo prišla v normalen stadij razvoja. Socialisti in komunisti ostanejo še nadalje največji nasprotniki in razcepljeno« bo še vedno cvetela med slovenskim dejstvom po zaslugah »delavskih«; voditelje?-Zato je tudi pričakovati, da bo nadaljni razvoj socialistične in komunistične stranke _v Sloveniji pokazal še vedno popolno nezmožnost in šarlatanstvo nekaterih voditeljev iz obeli delavskih taborov, ker nedeljske volitve v narodno skupščino dokazujejo to. Politične vesti. = »Slovenec« zavrača na£e mnenje, da ne bi vodstvo SLS in njen tisk storila za ljubljanske volitve svojo dolžnost in nato piše: »Tozadevne očitke »Narodnega Dnevnika«, (ki se gerira zadnje čase kot nekak, v ostp- lem čisto nepoklican in neupravičen arbiter v naših zadevah, česar se bo moral počasi odvaditi), na našo organizacijo in naš tisk moramo najodločnejše zavrniti.« — Predvsem bi si dovolili vprašati »Slovencaza-haj ni teh besed napisal že pred nedeljo? Kajti že tedaj smo včasih povedali, da pri »Slovencu« ne razumejo votivnega boja najbolje. Zakaj torej šele sedaj po volitvah? Kar se pa tiče naše uloge kot arbiter, pa žal »Slovencu« ne moremo ustreči, pa naj stokrat smatra naše mnenje za nena prošeno. Zato tudi »Slovencu« povemo, da nimamo riti najmanje volje se odvaditi svoji nalogi. »Slovenec« očividno ne pojmuje, da smo mi podpirali kandidaturo dr. Korošca, ker je Sva politika v skladu z novo državno politiko, da pa ne čutimo prav nobene potrebe ogrevati se za politiko SLS. Pa mo ^ ds o vsem tem prihodnjič še kaj \e . no bi omenili samo to, da nimamo prav nič proti teinu, če so pristaši SLS zadovoljni borbenostjo, ki jo je ravil »Slovenec« za časa volitev. Ljubljanskega mandata na vse z>.dnje nismo izgubili mi, ampak SLS. — Konferenca Mussolini - Briand - Strese-mann-Chamberlain. Kakor poroča »United Press« iz zanesljivega vira, je zaprosil italijanski državni podtajnik po naročilu .Mussolinija za sestanek, ki se naj bi vršil med Briandom, Chamberlainom, Stresemannom in Mussolinijem. Na tem sestanku naj bi se obravnavala vsa aktuelna politična vprašanja, ki se tičejo Evrope. Sestanek naj bi se po možnosti vršil v Italiji. — Resna napetost med Italijo in Belgijo. »Libertč« piše, da je prišlo med Italijo in Belgijo do resne napetosti. List pravi, da se j" Mussolini iz političnih razlogov odločil, da ne imenuje več poslanika za Belgijo. To pa predvsem vsled ponovnih napadov belgijskega ministra Vanderveldeja na fašizem. Zlasti pa je Mussolini ogoičen, ker je belgijska vlada odobrila odkritje spomenika Matteottiju in je imel nato pri 'odkritju italijanski socialist Turati govor, v katerem je vehementno napadal Mussolinija in fašizem. = Vol. Britanija in kontinentalni pakt. — Zunanji minister Chamberlain je sprejel no- Franjo Aleš: SOCIALISTIČNE IN KOMUNISTIČNE »ZMAGE« V SLOVENIJI. Z istim elamom kot vladne stranke, ki hočejo iz politične javnosti in državne uprave iztrebiti vso gnilobo, so se prijjravili tudi socialisti in kumunisti v Sloveniji za volilni boj. Obe struji sta zastavili vse svoje sile, da pokažeta javnosti vsaj 2 ali 3 poslance. Toda nepričakovan izid nedeljskih volitev je pokazal vse nekaj drugega, kar so se predstavljali socialisti in dekalisti združeni z ber-notovimi socialnimi demokrati. Značilno pri teh volitvah je vsekakor dejstvo, kako je delavstvo, ki je marksistično orientirano — sprejelo novo orientacijo delavskih voditeljev in kako se je marksistično delavstvo pri teh volitvah opredelilo. Vsa slovenska javnost, če že ne rečem samo delavska javnost, je namreč pričakovala, da bodo socialisti (Kristanove struje) izšli iz tega boja, kot popolnoma brezpomembna strujica, dočim bodo komunisti, združeni s socialnimi demokrati izšli iz boja, kot ojačena delavska marksistična stranka, ki bi odnesla 2, toda najmanj enega poslanca. Ni čuda torej, da nas je presenetil vomn izid. Socialisti so dosegli količnik in ridoiski 27 Din. Loža II. red 1 do 6, 8 obrokov po 332 Din. Parterni sedeži I. vrste, 8 obrokov po 142 Din. Parterni sedeži II. do IV. vrste, 8 obrokov po 127 Din. Parterni sedeži V. do IX. vrste, 8 obrokov po 122 Din. Parterni sedeži X. do XI. vrste, 8 okrokov po 117 Din. Balkonski sedeži I. vrste, 8 obrokov po 112 Balkonski sedeži II. vrste, 8 obrokov po 84 Din. Balkonski sed. III. vrste, 8 obrokov po M) Din. Galerijski sedeži I. vrsta, 8 obrokov P° Galerijski sedeži II. do III. vrste, 8 ob kov po 50 Din. s . Galerijski sedeži IV. do V. vrste, « obio- kov po 40 Din. toirh- i , Uradnikom dovoljuje uPFa’" ? ' lansk.° leto tudi v letošnji sezona poseben popust. Cene zvedo potom svojih uradnih pnstoj- IU Ker se razpisuje za letošnjo sezono popolnoma nov način gledališkega abonmaja, zato iziavlja uprava, da pri letošnjem razpisu ne bode nikomur rezervirala lanskih mest. Priglasi za premierski abonma kakor tudi za redne abonmaje A, B, C itd. po j>otrebi se sprejemajo v veži dramskega gledališča in sicer od pondeljka 19. septembra do sobote 24. septembra 1927 vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne Uprava izjavlja, da razen abonmajev ne dovoljuje nikomur nobenih popustov od dnevnih cen, ki so običajne za dramske in operne predstave, ter bode vse tozadevne prošnje raznih organizacij in društev odklanjala. K sklepu pripominjamo še to, da je premierski abonma z ozirom na število razpoložljivih parternih sedežev in lož omejen, uo gotovega števila. Dnevne vesli. — »Uradni list« št. 95 z dne 10. t. m. objavlja naredbo o pripravi za sodniški izpit; začasni učni načrt in začasne učne programe za realne gimnazije in pravilnik o pošiljanju otrok v okrevališča ministrstva za narodno zdravje. — Povečanje naše trgovske mornarice. Dubrovačka plovitba je kupila v Glasgovvu nov parnik s tonažo 10.000 ton. — Eksploatacija državnih gozdov. V ministrstvu za šume in rudnike je .izdelan načrt za eksploatacijo državnih gozdov. — Učiteljska stanovanja. Prosvetno ministrstvo je ukazalo vsem šolskim nadzornikom, da izposlujejo, da se vsem učiteljem, katerim je bilo odvzeto stanovanje predno je bila uredba o krajevnih in šolskih od- borih izpremenjena, stanovanja takoj zopet nakažejo, — Učitelji petja na srednjih šolah. Te dni je bil otvorjen, kot smo poročali, v Beogradu tečaj za učitelje petja na srednjih šolah. V tečaj je bilo sprejetih 22 osnovnošolskih učiteljev iz vseh pokrajin. Tečaj bo trajal 10 mesecev. V to svrho je dovolilo prosvetno ministrstvo kredit 50.000 Din. Za tečaj se je prijavilo nad 80 kandidatov. Ker je dovoljeni kredit premajhen, je bilo mogoče sprejeti samo 22 .kandidatov. — Usposobljenostni izpiti za slovensko stenografijo na srednjih in tem sorodnih šolah se vrše v soboto, dne 29. oktobra t. 1. v poslopju velikega županstva v Ljubljani, Blei-\veisova cesta 10, I. nadstr., soba št. 10. Prošnje je vložiti najkasneje do dne 15. oktobra pri predsedniku izpraševalne komisije. Izpitna pristojbina znaša 250 Din. — Automobilski promet v Splitu. V Split je prispel predsednik tvrdke Lobeg, ki ima mestu Splitu dobaviti avtomobile za avtomobilski promet. Delegat tvrdke je s predstavniki občine pregledal včeraj zjutraj vse P'°ge, kjer bi se imel. uvesti avtomobilski j promet. Tekom dni se ima podpisati pogod- { Da za uvoz avtomobilov. Prva dva avtomo- j ®da prispeta že v prihodnjih dneh v Split, j — Sprejem gojencev v kmetijsko šolo na ' Urinu se ima zaključiti s 15, septembrom ; 1- 1. Po sedanjih direktnih prijavah in po j poročilih posameznih okrajnih glavarstev so za I. tečaj zimske šole vložene prošnje za vsa prosta in plačujoča mesta in bi bile nadaljnje prošnje za ta oddelek brezpomembne. Pravtako so zaključene že tudi prijave pri okrajnih glavarstvih za brezplačne učence celoletne šole. Opozarjamo pa, da je na zavodu še na razpolago do 8 privatnih (plačujočih) mest v celoletni šoli. Ker je oskrbnina izredno majhna in znaša le 150 Din na mesec in ker ima celoletna šola znatne prednosti pred zimsko, priporočamo posestnikom, ki žele svoje sinove strokovno izšolati, da porabijo priliko in takoj_, najpozneje pa do 20. septembra vlože prošnjo po navodilih objavljenih v »Kmetovalcu« z dne 15. avgusta !. 1., na ravnateljstvo spec. kmetijske šole na Grmu pri 'Novem 'mestu. — Protestni shod trafikantov. V nedeljo, dne 18. septembra ob 4. popoldne se vrši v hotelu »Lloyd«, Sv. Petra cesta 7, protestni shod radi znižanja procentov. Trafikantje, vsi na shod, da bo veličastna naša manifestacija. — Udr. tob. trafikantov. — Artiljeristi bivšega 7. topimcar-skega polka, nozneiše 22., 122., -8. m 1-. . hočejo postaviti na pokopališču Pere Lachai-:;e. Načrt za spomenik je napravil umetni kipar K. Dvorak. Spomenik, ki bo stal okroglo 250.000 Kč, mislijo postaviti tekom 3 let. — Vojaški begunci se vračajo. Potniki parobroda »Sabin«, ki so prispeli včeraj na Sušak, pripovedujejo, da so se z imenovanim parnikom vrnili trije naši vojaški begunci iz Albanije. Med njimi je tudi pod-poručnik. Begunci so se napotili v domovino rsled neznosnih razmer, ki vladajo v Albaniji. Izjavili so, da jim je ljubše prestati naj-hujšo kazen v domovini kol pa še dalje živeti v obljubljeni italijanski provinci Albaniji. Včeraj je kapetan broda vojaške begunce oddal vojaški oblasti v Kotoru. — Velik požar v Beogradu. Te dni je upepelil požar dramsko gledališče »Manježo« v Beogradu. Kaj je povzročilo požar, še ni ugotovljeno. Požar je izbruhnil v garderobi. Gledališče je pogorelo do tal. — Zločin 15 letnega gimnazijca, Baletni gimnazijec iZirkov v Krakovu je ubil te dni sredi ulice nekega pasanta samo radi tega, ker je pasant pogledal dekle, v katere družbi se je fant nahajal. Frkovec je pod ključem. — Izdajalci domovine na zatožni klopi. Bi- toljska javnost pričakuje z napetostjo .zanimiv političen proces, ki se ima v kratkem vršiti. Na zatožni klopi bo sedelo več uglednih bitoljskih meščanov, ki so obdolženi, da so bili v zvezi s Lomiti. Obtoženci, med katerimi se nahajata tudi neki zdravnik in neki policijski uradnik, glede katerih je dokazano, da sta prejela od makedonskega komiteja opetovano večje vsote denarja, so bili aretirani že pred meseci. Vsega skupaj je obtoženih doslej 12 oseb. Govori se pa, da je pričakovati nadaljnjih aretacij. Večina obtožencev priznava, da je imela zveze z makedonskim komitejem. — »Banatski Na/bob« aretiran. V Veliki Kikindi je bil te dni po nalogu državnega pravdnika aretiran po vsem Banatu znani veleposestnik Vladiško Baič. Očitajo mu potvarjanje dokumentov, goljufijo in zavajanje ti krivemu pričevanju. Baič je bil svoječasno silno begat. Pred vojno je bil znan pod imenom »Banatski Nabob« ter je slovel kot velikanski zapravljivec. 'Posrečilo se mu je v neverjetno kratkem času .zapraviti vse svoje premoženje, tako da mu je ostalo samo^še 300 oralov sveta, pa še to posestvo je močno zadolženo. Zato je vzbudilo nedavno splošno pozornost, da je kupil od posestnika Sze-mesa v .Novi Kaniži 400 oralov polja. Kmalu pa so prišli njegovi grehi na dan. /Baič je bil namreč izročil Szemesu na račun kupnine samo 10.000 Din, o čemur mu je izstavil Szemes potrdilo. Na svoje veliko začudenje pa je izvedel Szames te dni, da je potrdil Baifiu prejem 460.000 Din. Radi tega je stavil Szemes Baiča na odgovor ter vložil tožbo. Medlem je prišlo na dan, da je Baič potrdilo falzifieiral ter našel priče, ki so bile pripravljene priseči, da so videle, da jf? izplačal Baič .Szemesu 460.000 Din. Ta afera je bila neposredni povod za 'Bajčevo aretacijo. — Polžena —- polriba. Lahkovernost je že marsikdo drago plačal. V Brinjer se je pred | dnevi nastanil cirkus. V cirkuzu je kot posebnost nastopila »sirena« — polžena — pol- stobo svoje izvoljenke. Zato svrho se je maskiral. Zato je oslepel na eno oko, zakaj Anetta mu je vrgla v obraz vitriol. Sodišče je Anetto Lepreux oprostilo, češ da se je nahajala v silobranu. — Sumljivi avtomobil. Iz Milana poročajo, da je carinska oblast v Cemo na čudežen način odkrila tihotapsko družbo, ki se je pečala s tihotapljanjem kokaina. Pred dnevi je privozil iz smeri od Cemo, kot običajno, avtomobil in pasiral v bližini Ciaso mejo. Carinski organi niso ovirali prevoz, vendar so na ukaz višje oblasti preiskali avtomobil. Ko po temeljiti preiskavi niso našli ničesar sumljivega, so hoteli vozača odpustiti. Eden od navzočih carinskih uradnikov pa je končno predlagal, da se voz preišče še natančneje in sicer posamezni deli voza. V tistem hipu je lastnik avtomobila pričel kričati, da naj zapusti vse garaže, češ, da, je izbruhnil ogenj. Carinski uslužbenec, ki je predlagal temeljito preiskavo pa se ni pustil ukaniti. Stvar se mu je zdela že bolj sumljiva. Zgrabil je odejo, ki je ležala na vozu, pogasil ž njo ogenj, poklical mehanika, ki je demontiral avtomobil. Glej čudo: hladilnik, kot tudi drugi deli voza so skrivali več kilogramov kokaina. Aretirani lastniki avtogaraže so pri zasliševanju priznali, da so se že dolgo časa pečali s tihotapljenjem nevarnega strupa. — Pri zaroki zaboden. V Berlinu so priredili kolonisti ob žetvi večerno zabavo s plesom. Zabave se je hotela udeležiti tudi skupina tujih mladeničev, katerim se pa vstop na zabavišče ni dovolil. Prišlo je do hudega pretepa. Po razčiščenju situacije so kolonisti pogrešali 23-letnega zaročenca Bey-rova, ki je v mirnem kotičku slavil svojo zaroko. Po dolgem iskanju so mladega zaročenca našli v skrivnem kotičku ležečega v mlaki krvi. Še preden se je moglo zaročencu nuditi potrebno pomoč, je nesrečnež w/-dihnil. Nesrečni mladenič je podlegel na zadobljenih bodljajih. Navzoči so takoj preiskali vso okolico, vendar hudodelcev niso izsledili. Sumi se, da je Bevrou pomotoma postal žrtev. — »Planiški Vestnik«. Vsebina 9. letošnje številke »Planinskega Vestnika« je sledeča: di-. Jos. Cir. Oblak: Iz neznanega slovenskega Štajerja. — dr. H. Tuma: Podrta gora. — dr. Jos. Cir. Oblak: Skice s pota. — Jožef Zazula: Boe. — Obzor in društvene vesti: Odkritje Šumauovega križa. Otvoritev Predos-1 ja. Krajnčeva kuča na Zavižanu. lledni občni zbor SP,D. Osrednji občni zbor SPD. Kongres »Zveze planinskih društev« v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Uredile^ rešilnih postaj. Slike: Razor in Triglav s Prisojnika. — Nočni napad na uradnika varšavske »Rzecspospoiite«. Iz Varšave poročajo: V noči od sobote na nedeljo je napadlo pet neznanih oseb glavnega urednika »,Ržecspos-polite« Mostowca, ki so ga hudo pretepli. Mostovvic je v zadnjem času izredno ostro napadal Pilsudskega radi afere generala Zagorskega. — Mehikanska romantika. Dva grobokopa v Mehiki sta bila strastno zaljubljena v neko mlado dekle. Ker se dekle za nobenega od njiju ni moglo odločiti, sta sklenila tekmeca, da naj odloči orožje. V pričo deklice sta se dvobojevala najpreje s samokresi. Ko sta izstrelila vso municijo, ne da bi bil eden ali drugi zadet, sta nadaljevala dvoboj z noži. Medtem je priklicala prestrašena deklica policijo, ki je spravila hudo zdelana duelanta v bolnico. Panika na niontblanški žični železnici. 1— Zatvoritev poti v Lattermanovem drevoredu. Dne 15. septembra 1927 se začasno zapre pot, ki vodi od bivšega otroškega igrišča mimo velesejmskih paviljonov proti pivovarni »Union«. Občinstvo se opozarja, da je javni prehod od 15. septembra do 29. septembra 1927 skozi navedeni del Lattermano-vega drevoreda nedopusten, ker pripada tačas pokrajinski razstavi. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Za časa jesenske razstave na ljubljanskem velesejmu se vršijo v ljubljanskem opernem gledališču sledeče predstave: 17. septembra, sobota: Verdi: »Trubadur«. 18. septembra, nedelja: Nedbal: »Poljska kri«, opereta. 19. septembra, ponedeljek: Zaprto. 20. septembra, torek: Bernauer - Oesterrei-cher: »Rajski vrt, dramska premiera. 21. septembra, sreda: Kalmann: »Grofica Marica«, opereta. 22. septembra, četrtek: Shakespeare: »Mnogo hrupa za nič«, komedija. 23. septembra, petek: Verdi: »Traviata.« 24. septembra, sobota: Bernauer - Oesterrei-cher: »Rajski vrt«. 25. septembra, nedelja: Graničhstedten: »Orlov«. opereta. Začetek točno ob osmi uri. Predprodaja vstopnic od petka dalje pri dnevni blagajni v operi. topničarski vabijo na celodnevni j viba — kot vedeževaika m prerokinja. Za I v __________ __________ družabni sestanek, ki se bo vršil ob vsakem i 3 Dinarje je ta sirena prerokovala o bodoč- | Na montblanški žični železnici bi se bila vremenu v nedeljo, dne 2. oktobra 1927 pri ) nosti. Zenski svet, ki je zelo dovzeten za j kmalu zopet velika nesreča. prerokovanja, je trumoma drvel v cirkus, " da vidi in čuje to čudo, ki preživi 12 ur v vodi in 12 ur na kopnem. Lastnik cirkuza je praznovernemu ljudstvu pripovedoval, da ■je mati preklela lastno hčerko, ko je bik še deklica. Bog, da je kaznoval mater in hčerko. Ko se je igrala nekoč ob morski obali, je postala hipoma polžena-polriba. Od ust do ust je šla govorica o čudežni ženski. V pro- tov. Seljaku v Domžalah. Pri prireditvi bo sodelovala domžalska godba. Prijave je poslati najpozneje do 15. septembra t. 1. na poštni predal 122 v Ljubljani. Za skupno kosilo in kritje stroškov se je določilo za vsakega udeleženca znesek Din 30.— ter se bodo prijavljencem vposlale poštne položnice. Tovariše, ki se prireditve ne morejo udeležiti, pa prosimo za gmotno podporo, da se bo eventualni preostanek razdelil med onemogle tovariše gori imenovanih polkov. — Za pripravljalni odbor: Seljak. — Žensko gibanje. Aljansa Ženskih Po-kretov pripravlja za mesec oktober pred otvoritvijo skupščine v vseh večjih krajih naše države nianifestacijske shode za žensko volivno pravico. _ — Razpisana zdraviliška služba. Osrednji urad za zavarovanje delavcev razpisuje službo pomožnega zdravnika v zdravilišču Bre-stovcu pri Zagrebu. 'Prošnje je vložiti do dne 15. t. m. pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu. — Iz državne službe. Za šefa lekarne drž. bolnice v Ljubljani je imenovan mag. pharin. Ciril Gartus. V višjo š°l° vojne akademije je bilo sprejetih 16 kandidatov, med njimi Slovenci: konjeniški kapetan II. ki. 'Miroslav Nežmah in artiljerijski poročnik Marjan Žmavec. — Tovarna avtomobilov v Moskvi Syet ljudskih komisarjev je dovolil moskovskemu .svetu, da sme v dobi 1927—1928 pričeti z gradnjo tovarne za, avtomobile, ki bo producirala vsako leto po 10.000 avtomobilov. V tovarni se bodo izdelovali tudi motocikljj, — 15.000 ameriških legijonarjev odpotovalo v Francijo. Te dni je odplulo iz New-yorka 14 velikih parnikov, na katerih se nahaja 15.000 članov ameriške legije, ki potujejo v Francijo. — Mednarodna zveza odvetnikov. Na podlagi sklepa mednarodnega kongresa advokatov, ki se je vršil nedavno v Belgiji, je bilo ustanovljeno te dni mednarodno udruženje advokatov. Udruženju pristopi v kratkem tudi udruženje jugoslovanskih advokatov. Mednarodna zveza odvetnikov bo stremela predvsem za tem, da se prilagode zakonodaje vseh držav mednarodnim potrebam. Ta cilj naj se doseže potom stalnih stikov in stalnega izmenjavanja misli odvetniških organizacij posameznih dežel. — Spomenik čeških dobrovoljcev v Parizu. Pariški mestni svet je odobril načrt za spomenik za padle čehoslovaške prostovoljce, ki so se bili na francoskih bojiščih. Spomenik Odlomilo se je par zob na tračnici Vsled tega je jel drveti vlak z vrtoglavo brzino proti dolini. Pasažirjev — 500 po številu — se je polastila nepopisna panika. /Ko se je-posrečilo vlak končno vendarle ustaviti, so nadaljevali potniki pot v dolino rajši peš. — Severni medved v Hamburgu ušel v Labo. Iz Hamburga poročajo: Norveški parnik »Leo«, bi se je usidral te dni v hambur- uat J v 01(1 gVVOIlV/M U VMFVZV/44IH . j- - : V | . •VV cesijah je prihajal ženski svet občudovat to j skem pristanišču je imel na krovu sever- - - ■ ■ ■ nega medveda. Te dni je medved ušel, skočil v vodo in izginil. Tvrdka Hagenbeck je poslala par svojih uslužbencev, ki bodo skušali zver vloviti — Hohenzollernska komedija. Hohenzol-lerpci uspeha, ki ga je imel njihov nelegitimni, vendar pa najbolj talentirani potomec Hari-y Daniela, znani pustolovec, ne inorejo pozabiti ter zavidajo Hajry-a za njegovo popularnost. Te dni je izdal pustolovec svoje nienioare. Na naslovni strani je bila natisnjena poleg njegove lastne tudi slika prestolonaslednika Viljema. Fatalna podobnost je Hohenzollernce tako razjezila, da so zahtevali, da je oblast naslovno stran Domelove knjige konfisoirala. — Ako hočeš potovati po svetu in spoznavati šege in običaje narodov, je potrebno, da poznaš ježih naroda. Koliko moraš znati jezikov, predno prideš ven samo iz Evrope, kaj šele v drugih delih sveta. Koliko časa izgubiš predno se naučiš 2, 3 ali več jezikov m jih še ne obvladaš kakor dotični narod. Sedaj pa je odveč ves trud, kajti že štirideset let obstoja esperanto, mednarodni po-' možni jezik, ki se ga brez posgbitega, truda priučimo ig nam že danes zadostuje'zg mednarodno občevanje. 'Da se prepričaš in spoznaš velik pomen in razvoj espe-ranta in njegove ideje, poseti jesensko razstavo, kjer se nahaja tudi esperantska razstava in se dobi vse potrebne informacije. čudo in se zajedno poklonit kaznovani deklici. Ker pa je vsaka stvar le nekaj časa /mikavna — tega se je posebno dobro zavedal /lastnik cirkuza — zato se je po treh dneh izžemanja premeteni gospodar s ču-dežom preselil v drug kraj, da i tam poskusi svojo srečo. — Samomor mladeniča v Trstu. Te dni sta opazovala v Trstu ob pozni uri dva patru-ljujoča orožnika mladeniča, ki je hodil po cesti zamišljen sem ter tja. Orožnika sta mi, stila seveda takoj, da imata pred seboj, nevarnega individuja, zato sta se nvu hotela približati. V tem trenutku ;pa je počil strel. Mladenič si je pognal kroglo v glavo. Orožnika sta ga dala prepeljati v bolnico. Zdravnik je mogel samo ugotoviti, da je mlade-iiič mrtev. Krogla mu je bilajpredrla lobanjo ter se zapičila globoko v možgane. Iz pisma, a; so ga našli pri samomorilcu, so dognali, da gre za 241etnega knjigoveza Rajmunda Klemenčiča. Vzrok samomora ni znan. • — Dva italijanska viteza. Kot poroča italijanski list »La Recentissima«, je pozval poslanec Farinacci urednika lista »Impera« Settimallija na dvoboj. Povod je bila časopis-na kampanja o usmrtitvi.-Sacca in Vanzettija. — Usodepolna preizkušnja ženske zvestobe. Pariška prodajalka Abette Lepreux se j® zagovarjala te dni zaradi /pregreška, izrvše-nega pod nenavadnimi okoliščinami. Pred par meseci se je bila seznanila s študentki1 kemije George-om Tardieu-jem. Ko je prišla nekega dne, kot običajno v njegov laboratorij, je sedel na kanapeju gospod, ki jo je uljudno povabil, da naj prisede in počaka, da pride gospod Tardieu. Prijazni gospod je postal tekom pogovora nekoliko preveč prijazen. To je gospodično Anetto tako razjarilo, da je segla v žep, potegnila iz žepa stekleniči«) in izlila nadležnemu gospodu vsebino v obraz. Gospod je bolestno kriktnil ter se zgrudil onesveščen na tla. Prihiteli so uslužbenci laboratorija, ki so izročili damo policiji. Izkazalo se je, da je bil nadležni gospod identičen z gospodom Tardieu-jem. Zaljubljeni gospod je hotel preizkusiti zve- LJublJana. — Davčne olajšave za nove hiše v Ljubljani. Da se po možnosti pospeši stavbna podjetnost in s tem ublaži stanovanjska beda je odredil vladni komisar mestne občine ljub, ljanske v skladu s predlogom. Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, da se za nove zgradbe (nadzidke, prizidke itid.), ki so se pričele graditi v letu 1927 ali pozne-\ je in ki so po zakonu proste državnega davka tudi, občinska doklada ne predpisuje. Ta oprostitev velja za enkrat do dne 31. decembra 1931. Celje. c— »Jutro« piše, da imajo celjski radikali na razpolago material, ki bi se ga vsaka druga stranka sramovala. Je prav mogoče, da bo zaradi tega materiala neko drugo stranko v resnici še zelo sram im da bomo gospodom popolnoma ustregli, bomo pričeli objavljati pod rubriko »Maske in profili življenjepise vodilnih celjskih politikov SDS, opremljenimi z životopisi iz njihovega političnega in nepolitičnega življenja. Ti dopisi bodo taki, da jili bo vsak pogruntal, pa naj bi bil še tako prazne glave. Slike bodo točne in podprte' z dokumenti. Poleg ujih pa bomo prinašali tudi slike celjskih radikalov, in vsak nepristranski bralec bo moral kon-statirati, da zasluži vsak celjski radikal večje spoštovanje; ko pa visoka gospoda' okoli SDS v Celju. c— Občinski svetnik Grainer, ki je bil izvoljen na listi SLS, je z včerajšnjim dnem odložil svoj mandat. c_ Poplava. V pondeljek je Savinja vsled močnega naliva zelo narasla ter v kratkem času preplavila bregove. V dopoldanskih urah se je nad Zgornjo Savinjsko dolino utrgal oblak; valovi so prinašali splave, izruvana debla in razbite mostove. Naplavljeni bruni so se kopičili pri srednji brvi, ki vodi v park, ki se je naposled vsled hudega pritiska utrgala; tudi ostale koze so močno poškodovane, gornji del brvi, ki je železen, je pa ukrivljen. Dostop na most je bil za-branjen, zvečer pa je policija tudi prehod čez kapucinski most prepovedala, ker je bilo vsak čas pričakovati, da se bodo utrgale, s čimer je bil tudi most ogrožen. Danes je Savinja zopet padla. Nasadi v parku so uničeni, steze razdejane in pokrite z naplavljenim svizcem in blatom. Škoda, ki jo povzročajo vsakoletne povodnji je neprecenljiva. Močan naliv in voda sega do ulic. A regulacija?! Vsak ve, da je nujna — a ve tudi, da je ne bo tako hitro. Kjer ni sredstev — tam tudi dobra volja nič ne pomaga. TRETJI KONGRES PRAVNIKOV V SARAJEVU. Letošnji kongres pravnikov v Sarajevu se bo vršil po naslednjem programu. Prvi dan kongresa 23. septembra 1327: efb 9.^ uri svečana otvoritev v 'Narodnem gledališču. Takoj po otvoritvi zasedanje sekcij iz razpravnih te matov (odgovornost organov delniških družb in zaščita vložnikov, izvršba zoper državo in privatne osebe, os novna načela našega pomorskega prava, kolektivne pogodbe, pravni položaj žene v bračnem, imovinskem in nasledstvenem pravu) v dvoranah pravosodne palače. Sekcije bodo nadaljevale svoje delo popoldne ob 15, uri. Ob 21. uri zvečer svečani raut in družabni večer; priredi mestna občina na čast gostom v prostorih mestne hiše. Drugi dan kongresa 24. septembra 1927: Ob 9. uri nadaljevanje dela po sekcijah. Ob 16. uri čitanje in sprejem resolucij, volitve novega stalnega odbora, iji zaključitev kongresa v Narodnem gledališču. Ob 20. uri 30 min. svečana predstava v Narodnem gledališču.'Na sporedu: Šefka- Hasanova od Veselinoviča-Muše. Tretji dan kongresa 25. septembra 1927: Izleti na različne kraje (proračunjeiii stroški po 70 Din): Kopališče Ilidže in Vrelo Bosne, Trebevič (1629 m visoka gora, s katere je veličasten razgled po vsej Bosni, avtomobilska vožnja iz Sarajeva 45 min.), Va-reš (z železnioo «1 Sarajeva 3 in pol ure, znamenit rudnik železne rude, livarnica in topilnica), Zenica (z železnico 3. in, pol ure, premogokop, velike moderne tvornice, kaz-(minica), ogled mesta Sarajeva lip; mestnih ‘ znamenitosti. V- pondeljek, dne. 26. septembra izlet na morje, Dubrovnik, Kotor, Split, Spotoma ogled, glavnega mesta v Hercegovini, Mosia-ra. Kdor se ne bi hotel udeležiti tega izleta, se more vračati preko Travnika, Jajca, Banje Luke, Bihača in Plitvičkih jezer ali pa po vzhodni progi na Višegrad, Užice in Beograd. — Glede nato opozarjamo člane: Vse priprave na kongres so zaključene in se nove prijave ne sprejemajo več. legitimacije so bile razposlane vsem članom izven Ljubljane po pošti, ljubljanski člani jih dobijo na sodišču št. 138 pri dr. Sajovicu v popoldanskih urah. Priporočamo članom, da odpotujejo v Sarajevo dne 21. septembra z brzovlakom št. 5. Brzovlak odhaja iz Ljubljane ob 20. uri, Zidanega mošta 21.07, Zagreba 23.20, Slavonskega Broda 4.30 in do. spe v Sarajevo dne 22. septembra ob 14. uri popoldne. S tem vlakom bo potovala tudi večina članov iz Hrvatske in Slavonije. Dovoljena je po vseh progah in za vse izlete četrtinska cena od 18. septembra do 8. oktobra. Vsak naj kupi samo četrtinsko karto, ker se bo vračal najbrže po drugi progi. Ugodnost sta dali tudi parobrodni družbi Jadranska plovitba in Dubrovačka plovitba. Pri Jadranski plovitbi se plača II. razred za i., .11. za II. in sicer velja ugodnost za prihod od 20. do 25. septembra, za povratek od 23. septembra do 10. oktobra. Dubrovačka plovitba daje I. razred, a plača se III. razred in sicer od 26. septembra do 10. oktobra. Dubrovačka plovidba daje I. razred, a plača se III. in sicer od 26. sept. do 2. oktobra. Vsak udeležnik se takoj po prihodu v Sarajevu javi na glavnem kolodvoru, kjer uraduje permanentni stanovanjski odsek. Tam se dobivajo vse informacije in vsa nakazila in izpolnijo takoj izkaznice za izlete. Za te se je moči prijaviti tudi še na prvi dan kongresa (23. septembra), a samo do 9. ure dopoldne in sicer pri ‘Generalnem se-kretarijatu, ki bo posloval in dajal informacije na okrožnem sodišču, soba št. 7, skozi ves čas kongresa. Stalni odbor. IZ TAJNIŠTVA NARODNE RADIKALNE STRANKE. V sredo, dne 14. t. m. bodo imeli svoje seje sledeči mestni pododbori: šišenski pododbor v restavraciji »Gorenjski kolodvor* ob 20. uri, Kolodvorski in št. Jakobski pododbor bosta imela vsak svojo sejo ob 20. uri v prostorih tajništva, Wol-fova ulica 1/1. V teh prostorih bosta imela vSvoje seje v četrtek, dne 15. t. m. ob 18. uri Krakovsko - Trnovski pododbor v 1. sobi, Dvorski pododbor pa v 2. sobi. Drugi pododbori so že imeli tozadevne seje. V petek, dne 16. septembra bo seja Mestnega odbora v tajniških prostorih ob 20. uri. Vse člane pododborov in Mestnega odbora pozivamo, tla se napovedanih sej zanesljivo udeleže, ker se bodo obravnavale važne zadeve. ' Narodnoradikalni pozdrav! Tajništvo NRS. BORZE Devize in valute. Ljubljana, 13. sept. Berlin 13.525—13.5275, Curih 1094—il097 (1095.5), Dunaj 7.99—8.02 i(8.005), London 275.85—276.65 (276.25), New-york 56.63—56.83 (56.73), Praga 168.05— 168.85 (168.45), Trst 307.75—309.75 (308.75); avstrijski šilingi 7.98—7.995. Zagreb, 13. sept. Dunaj 7.99—8.02, Berlin 13.51 —'13.54, Milan 307.81—309.81, London 275.85—276.65, Newyork 56.636—56.836, Pariz 221.5—223.5, Praga 168.05—168.85, Curih 1094—-1095. 4 Curih. 13. septembra. Beograd 9.13, Berlin 123.32, London 25.31, Borg ... Rorg, to je tisti Šved, ki sem ga lansko leto potolkel. Da, močan dečko je, pa plava tudi samo z močjo Od plavalne tehnike ne razume nič.« Ko je Borg to zvedel, se je takoj odločil, da se udeleži plavanja v Bologni. Kakor znano, je Baranvja na 100 ni potolkel in zraven še postavil fenomenalen rekord na 1500 m. Kako izboren je tu doseženi čas 19:07.2, dokazuje dejstvo, da je Borg v tej dirki plaval 100 m v 1:03.2, dočim je Barany v plavanju na 100 ni v končnem bo)u za 'Borgorn dosegel 2. mesto v 1:03.2. lija Erenburg: 32 Ljubezen Jeanne-e Ney. (Iz ruščine prevedel d. L.) Tukaj je veselo in šumno tukaj je mnogo Inči, tam je bila pa edina svetilka na nabrežju, pa še tista je že davno ugasnila. Pa se- li morejo okna teh kavarn tako svetiti, kakor so se svetile oči tovariša Zaharkeviča, ka-( ar je on prihajal k Jeanne-i vračajoč se z nočne seje. Tukaj so gosli, flavte, vreščeči j.izz - bandi; pa kaj ne prekriči vse to severovzhodnik? Mar bi mogel jezdariti po teh ulicah Andrej iz Otuz po srečnem boju? Tukaj je tesno, tesno in dušljivo. In Jeanne je spustila okence v vozu, da bi vsaj malo olajšala to soparnost in je pomislila: on je govoril resnico. Naj bo tudi tukaj revolucija! Naj bo tudi tukaj tako kakor je tam! In tako so prišli v ulico Tiboumairy. Med potjo se je izmučena Jeanne včasih tešila: doma se bom odpočila, nikdar ni videla ne strica Rajmonda, ne sestrične. Zdelo se ji je pa, da oba živita v beli hišici z glicinijami, podobni hišici v Loirette-u. Stric najbrže čita >Joumal des Debatsc, sestrična pa ga moti in se z njim igra. Tam se bo Jeanne, uboga stara Jeanne, odpočila. Voz se je ustavil. Zgrbančeni izvošček v svetlem cilindru ji je pomagal izstopiti, in ji je tudi odnesel do vrat skromno prtljago. ♦- Tako smo torej doma, — je veselo izrekel. — Tako sem torej doma, — je pomisilla Jeanne in urno odšla v kabinet. To, kar je zagledala, je pa ni oplašilo po nočeh, ki jih je preživela po »Ibragiji«. Ondi se je odvadila preplašiti se. Tisto tam pa ni bilo življenje. Tisto so bdle sanje, strašne sanje. Zdi se, da se je vse Jeanne-i sanjalo, davno nekoč, še kot otroku. Takrat je ona kričala in budila mamo. Zdaj ,pa ne sme kričati. Zdaj se ne bo nikdar več zbudila. Te sanje bodo večne. Na sredi sobe je stal od padli nos z bokalom kipečega vina. Gospod Ney je v kotu hlastno požiral polže in se mu je glasno podiralo. V velikem naslanjaču je sedel strašen človek s prezopraim obrazom, ki ga je bila Jeanne že nekoč videla. Ta je drzno pritiskal k sebi divije dekle, ki je gledala Jean-ne-o z nepremičnimi očmi. Bil je pijan — že na prvi pogled. Za Jeanne-o se nihče ni zanimal. Zmedeno je stala med vratmi in stiskala kovčeg. Naenkrat je pa reklo slepo dekle: — Slišim, — da je tukaj tujec. Vsi so se obrnili. Odpadli nos, ki je posušil pred tem že precej bokalov, se je razposajeno zasmejal. — Sem niste prav prišli. Morali bi iti v drugo hišo na levo. Naš zavod je po noči vfdno zaprt. Jeanne, ki (je pomnila fotografijo, ki je bila pri očetu na mizi, se je obrnila k gospodu Ney-u. — Jaz sem Jeanne. Nekaj vsled kipečega vina, ki ga je bil prinesel radodarni Halibjev, nekaj od štirih ducatov polžev je bil gospod Nev v stanju skrajne malomarnosti in zato ni izrazil nobenega začudenja po povodu tako nepričakovanega prihoda nečakinje, ampak je samo zamrmral: — Vsi lezejo meni na vrat. Jaz imam kapital v obratu. Jaz sam sem berač. ' Ne, še celo Osetiinci, ki so napadli teplušk.i, v kateri sta potovala Jeanne in papa, še ti so bili bolj dobri. Jeanne je plaho poprosila, naj ji dovolijo, da do jutra ostane v stričevem stanovanju: drugam ne more nikamor. Denarja je imela ravno do Pariza. — Dobro. Lahko spiš v pisarni. Vstati je treba ob sedmih, pri nas so tudi o praznikih klijenti. Za zdaj pa sedi tukaj! Ali vidiš? Mi se veselimo. Mi srečujemo Novo leto. 1 u-di ti se lahko veseliš. Ker je izrekel tako dolg govor, je utrujeni gospod Ney pogoltnil še enega polža in padel v dremavico. Namesto prejšnjega kotcavega podiranju se je zaslišalo enakomerno smrčanje. Odpadli nos je sukal med prsti svoje brčice in pripovedoval Halibjevu ohlapne onekdote. Halibjev se je okusno smejal. A Gabrijela? Gabrijela je bila srečna: končno je vendar le dobri princ pri njej. Kakor scene se je laskavo pritiskala k Halibjevu in ga prosila, naj ji nalije še eno čašo vina. — Sestrična, jaz slišim, da ste vi dobri! Vi ste jako dobri. Vi ste taka, kakor on, vi ste, kakor moj Rius. Jaz vas ne poznam, rada bi pa pobožala vaše čelo. Sram me je pred vami, sestrična. Jaz sem preveč srečna. Pijte z menoj na najino zdravje! flVINOCET tovarna vinskega kisa, d. s o. z., Ljubljana % nudi naitinejii in naiokusnelii u namizni kis is vinskesa kisa. Zahtevajta ponudbo. «—* Telefon Stav. SMS. .' Tatinlino In hlgUenilno najmoderneje Krajana kisarna v Jugoslaviji, »i UoMjana, Dunajska (Mia SL ta, M. nodsto. DANA GOLIA-KOBLER JEVA. Privatne klavirske ure. Informacije vsak dan o«l 11. do 1., Mestni trn itev. 7/III. Odda se velika, zračna soba » električno razsvetljavo in posebnim vhodom. Naslov pove uprava lista. | Širite ,Narodni Dnevnik4. _______lOHBARtlAJlOV^IRaiiAlMSnlLIttD/ . ^ OKUŽBA l.OZ.LJUBLJANA <^ORIENTjkfg FTrnEZ Terpentin! prodajalna DUNAJSKA C. 14 LJUBLJANA SCHNEI0ER (VE Ififii ORVOVRSTNI MATF.RDAL-NIZKE ceneh W E e K čaše in aparati za ukuhovanje so najcenejši, ker so najboljši. Znatno znižane cene. Ugodni pogoji! Tovarniška zaloga: 1 ov trg 10 pri tvrdki Fruktus, Ljubljana. MALI OGLASI. Za vsak« besedo se_ plača 50 par. Za debelo tiskano pa Din 1.—. Gospodinje, šivilje, krojači, ki nimate časa v skupne tečaje in se ielite izobraziti v izdelovanju oblek, za Vas je pouk v popoldanskih ali večernih urah. Pričetek 19. t. m. Izdelovanje krojev! Zasebno krojno učilišče, Ljubljana, Stari trg 19. Pozor! Šivilje, dame, gospodinje, uradnice itd., ki se želijo izobraziti za lastno izdelavo oblek in nimajo časa v skupne tečaje, se vrši poduk v popoldanskih ali večernih urah 19. septembra. — Honorar znižan. Zasebno krojno učilišče, Stari trg 19, Ljubljana. Premog - čebla Wol!wva l/n. - TaW ** Prodam salonsko suknjo. Naslov v upravi lista. KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM Raiun poitne hranilnico It. 14.257. mg. sadr. s naom. sav. KMETSKI DOM“. Telet. It. 2847. ■.aniinna n. i«.wi. ■ ”»• — • ■ - --- -------------------- V UUBUANI - Tavčarjeva (Sodna) ulica itev. 1. OBRESTUJE VLOGE I K>w4|j^ lnkaae, srečke in vrednostna papirje 6% bres odpovedi. I tor loke In nakasnlce (nakazila) na druga mesta. ' ■ URADNE URE: Vsak delavnik od 8. do 12.'/, in od 3. do 4.1/,. O A J 11 Posojila na vknjiibo, proti poroltvu ter se* stavi premICnin in vrednostnih pepirjev ter dovoljuje kredite v sokolom raCunu pod najugodnejšimi pogoji. na knjiiice listih Vetje stalne vloge in vloge v tek. raiunu po dogovoru. pQ QOyuvuru> ■ -j PooblaiCeni prodajalec sreik državne razredne loterije Isdajatelj: Aleksander Zelesnikar. - Urejuje: Vladimir Svetek. - Za tiskarno >Merkur< odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani.