TRGOVSKI LIST Časopis asa trgovino, industrijo in obrt. Karočnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Dln» za Vi leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani. Uredništvo ln upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.85*. Leto XIV. Telefon št. 2552. Ljubljana, v četrtek, 27. avgusta 1931. Telefon 6t. 2552. štev. 97. Gospodarska depresija — kako dolgo bo še trajala? Vprašanje, kako dolgo bo še vladala gospodarska depresija, zanima prav vse, ki imajo z gospodai stvom količkaj opraviti in ki se zanj količkaj zanimajo. Na-ziranj o tem problemu je veliko. Odgovori ®o pa cesto bolj čustvenega značaja in jim manjka mnogo stvarnosti. V tej dobi je pa profesor dr. Ernst Wagemann, predsednik nemškega državnega statističnega urada in direktor zavoda za poučevanje konjunkture objavil temeljito delo pod naslovom: Struktura in ritem svetovnega gospodarstva. Delo je izšlo v založništvu Reimar Hob-bing v Berlinu. Wagemann označuje svoje delo kot podlago za nauk o konjunkturi svetovnega gospodarstva. Delo predstavlja zelo obširno in z bogatim statističnim materi jaloin opremljeno razpravo, ki bo široke gospodarske kroge brez dvoma bolj zanimalo kar se tiče praktičnih zaključkov, kakor pa glede znanstvenih razmotrivanj. Ako pogledamo razvoj svetovno trgovine vidimo, da je po letu 1840. opažati stalen porast tako glede količine, kakor tudi vrednosti. Po letu 1875. je porast vrednosti v primeri s porastom količine nazadovaL Po letu 1900. pa je vrednost sopet porasla in prekoračila leta 1914. vrednost količine. Danes pa vidimo, da je svetovna trgovina, kar tiče vrednosti znatno nazadovala, med tem ko je pa količina svetovne trgovine ostala približno ista. Prvič v letu 1914. leži višinska črta vrednosti zopet pod višinsko črto količine svetovne tgrovine. Ta pojav je -vsaj v toliko Tazveseljiv, ker lahko z upravičenostjo sklepamo, da je momen-tani padec vrednosti le posledica regulacije anormalnih vojnih prilik. Dalj© nam pokazuje delo nazorno nekak ritem svetovne trgovine v dobi 240 let pod naslovom: Dolgi val gospodarskega gibanja. Ker so razvojne perijode v 19. stoletju bolj izrazite kot v prejšnjem času, navajamo tukaj samo te po-atke. Wagemann karakterizira dobo od 1815 do 1845 za stagnacijsko dobo, od 1845 do 1873. kot ekspanzijsko, od 1873 do 1895 kot stagnacijsko, od 1895 do 1920 za ekspanzijsko in od 1920 naprej zopet stagnacijsko razdobje. Ekspanzijsko razdobje se izraža v rastoči liniji cen svetovne trgovine — kakor tudi v (porastu trgovinskega prometa sploh. Stagnacija pa se pokaže v padajočih odnosno nespremenjenih cenah in v zaprekah, ki se pojavljajo v narodno gospodarskem in mednarodnem blagovnem prometu. Dolgi val je seveda samo — umetno preračunana — osnovna smer živahnega gibanja. Ta dolgi val je po Wagemaimu vsekakor najbolj univerzalna oblika gibanja svetovnega gospodarstva. Dolgi val ekspanzije se karakterizira s prekipevajočim čustvom: Z Nietzsche-jem se čuti človek za nadčloveka. Ta ekzaltacija se navadno v nasledki perijodi spremeni v stadij strežnega, ki odpre vrata vsakemu pesimizmu, ^saki filozofski in politični bolesti ter nejasnosti. V takih časih stagnacije stopijo kot v 70 in 80 letih prejšnjega stoletja tako tudi danes v ospredje ideje e reformi gospodarske in socijalne strukture sploh. V takih dobah se uveljavlja gospodarski protekcijonizem. Iščejo se nova pota gospodarstva in nove gospodarske zveze odnosno unije. Svetovna trgovina v taki dobi samo počasi raste in gre celo nazaj. In docela napač- je, ako se v dobi konjunkture gleda samo uspeh kapitalizma odnosno, ako se hoče gospodarske krize premagati z odstranitvijo kapitalističnega gospodarskega režima. To bi bila pač samo navidezna rešitev problema. Ta tendenca stagnacije, kakor jo sedaj doživljamo se tudi semintja prekine po kratkem gibanju navzgor, je pa v celoti podvržena sekularnemu razvojnemu zakonu, zakonu splošnega porasta in povzdiga, ki ga lahko skozi tisočletja zasledujemo. Toda istočasno ležijo v tej stagnaciji tudi pro-tivne sile, ki že vodijo v novo ekspanzijo. Ako hočemo na podlagi teh teoretičnih, po Wagemannu znanstveno utemeljenih, razpravah priti do praktičnega zaključka, potem leži začetek sedanje' stagnacije nekako v 1.1920. Ta stagnacija bo po Wagemannu trajala tja do leta 1940. odnosno 1945. potem pa bi imeli računati zopet z dobo gospodarske pro-speritete. Nekaterim se bo zdelo, da imajo gornja izvajanja samo teoretično vrednost. Na praktičnem pomenu pridobijo vendar, ako si predočimo izkustva razdobja 70 in 80 let prejšnjega stoletja. Dobi splošne prosperitete je sledila dolgotrajna depresija, ki je kot smo videli trajala skoro polni 2 desetletji. Trgovina z vrednostnimi papirji je zastala, dividende so padle za polovico, cene surovinam so nazadovale za tretjino in investicijska delavnost je skoro popolnoma zastala. In vendar ta stagnacija ni v jedru bila nič drugega kot sanacija, ki je hranila vrelec nove konjunkture in blagostanja. Vsekakor pa takrat internacijonalna povezanost ni bila še tako intenzivna kakor danes. Danes je ves svet tako tesno skupaj povezan, da se vsak pojav na eni strani takoj čuti tudi na drugi strani. Radi tega se baš ne more nikdo preveč zanesti na zaključke, ki jih je na podlagi svojih razmotrivanj dobil. NEMČIJA ODPRAVILA TAKSO ZA POTOVANJE V INOZEMSTVO — RADI NEMŠKE ZUNANJE TRGOVINE. Nemška vlada je v svoji seji z dne 22. avgusta sklenila, da ukine uredbo o pobiranju pristojbine za potovanja v inozemstvo, ki je bila uvedena 18. julija t. 1. Ukinitev je stopila v veljavo včeraj 26. avgusta. Nemški državljani, ki bodo po 25. avgustu prestopili nemško mejo, ne bodo več plačali takse, odnosno ako bi takso plačali se jim bo povrnila. Da je nemška vlada tako hitro odpravila to takso je pripisovati predvsem dejstvu, da so nemški trgovski in industrijski krogi uredbo o uvedbi takse ostro napadali. Pri tem so povdarjali, da Nemčija izvozi veliko blaga zlasti v Švico, pa tudi v druge države, ki so jih nemški izletniki posečali. Bati se je radi tega bilo, da bi radi takih uredb trpela pred vsem nemška zunanja trgovina. Razumljivo je, da so torej baš industrijski in trgovski krogi ukinitev inozemske takse, ki je znašala 100 Mark, z naj več jim zadovoljstvom pozdravili. Tudi za nas bo to imelo gotove ugodne posledice, kajti Nemčija je vendar tista država, iz katere prihaja največ gostov v naša letovišča, odnosno na naše morje, le žal, da se je ukinitev te takse izvršila v času, ko letošnji tujski, sezi ji žal ne more več koristiti. UDELEŽBA NA MEDNARODNEM VELESEJMU V SOLUNU. Naša vlada je sklenila, da se oficijelno udeleži mednarodnega velesejma v Solunu, in sicer s posebnim naeijonalnim paviljonom. Organizacija razstave v našem paviljonu je naročena Trgov, muzeju zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu, Miloša Velikog 29. Uprava muzeja poziva vse interesente, ki bi želeli razstaviti vzorce svojega blaga v paviljonu, naj to takoj prijavijo. Ako pošljejo vzorce Trgovskemu muzeju najkasneje do 5. septembra t. 1., bo stroške za prevoz blaga do Soluna in nazaj in za zavarovanje prevzel muzej. Naravno, da se ta olajšava tiče samo vzorcev v običajnih količinah. Ako želijo interesenti razstaviti večjo količino blaga, morajo sami plačati transportne stroške in zavarovalnino. V tem primeru jim bo dovoljen 75% popust na transportnih stroških. Udeleženci naj se javijo takoj muzeju z navedbo količine in vrste vzorcev. Razstavitev blaga v našem paviljonu bo brezplačna. # * * NEMŠKO - JUGOSLOVANSKA TRGOVSKA DRUŽBA. V Essenu se je osnovala družba >De-ju« z omejeno zavezo in začetno osnovno glavnico Mk 20.000. Družba si je nadela nalogo posredovanja pri izmeni blaga med Nemčijo in Jugoslavijo. Nemški listi poročajo, da bo »Deju< centralno zbirališče za vso Nemčijo in bo družba poslovala v tesnih zvezah z Zavodom za pospeševanje zunanje trgovine in Priv. družbo za izvoz poljedelskih proizvodov. Finančne posle družbe bo upravljal po en nemški in en jugoslovanski denarni zavod. * * * STROGO IZVAJANJE DOLOČB 0 CENAH PŠENICE. Privilegirana družba za izvoz kmetijskih pridelkov opozarja na člen 6. zakona o pooblastitvi trgovinskega ministra za izdajo uredb in predpisov glede izvrševanja zakona o uvozu in izvozu pšenice, ki se glasi: »Kdor na sleparski način kupuje pšenico pod ceno, predpisano z odlokom ministrskega sveta od 27. julija t. 1. in kdor se pregreši s prepovedano trgovino in mletvijo po členu 1. tega zakona, se kaznuje, če ta prestopek ne predstavlja hujši delikt, razen z globo od 1000 do 10.000 Din, tudi z zaporom do 30 dni. Preiskavo vodi in kazen izreče upravna oblast I. stopnje. Pritožbe proti obsodbi se pošiljajo na upravno oblast II. stopnje.< Družba nadalje opozarja, da je kazniva vsaka kupoprodaja pšenice tako med trgovci samimi, kakor tudi med trgovci in mlini, če se vrši pod uradno predpisanimi cenami. * * * ŠVEDSKA DOLOČILA CENE PŠENICI IN RŽI. švedska vlada je objavila svoj sklep, na podlagi katerega so za dobo od 1. junija do 31. julija 1932 za nakup žita po švedskem žitnem udruženju za žito določene sledeče cene: švedska pšenica stare 18 kron 50 oere-v za 100 kg in švedska rž 16 kron 50 oere-v za 100 kg. Razlastitev velešum (Konec.) Treba je imeti posebno pred očmi, da so bili dosedanji zakoni glede izvajanja agrarne reforme samo začasni, kakor to pravilno izvajata gg. TR v svoji izdaji novih agrarnih zakonov ad § 1. Namesto teh začasnih zakonov so stopili sedaj novi zakoni; začasne zakone je smatrati tedaj razveljavljene v celem obsegu, v kolikor jih novi zakoni izrecno niso izrekli kot še nadalje veljavne. V tem oziru določa § 80 zakona, da z dnevom uveljavljenja novega zakona torej s 26. junijem 1931. postanejo neveljavni vsi zakoni in zakonske odredbe, v kolikor so protivni novemu zakonu. Jasno je, da se prejšnje zakone ne more pretrgati v dele, ki so še veljavni, in v dele, ki niso več veljavni vsled nove zakonodaje; kajti vsak zakon tvori enoto, ima svoj posebni ratio legis, ureja gotovo tvarino itd. Le v izjemnih slučajih se more posamezne določbe prejšnjih zakonov še dalje uporabljati. Tako je po mojem mnenju brez dvoma razveljavljen zakon s predhodno odredbo za pripremo agrarne reforme, ker je ta materija sedaj na novo urejena, tudi glede §a 12 tega zakona, ki ni v skladu z mirovnimi pogodbami. — Novi zakon v §80 izrecno razveljavlja čl. 38 ff-nansijskega zakona od 31. julija 1925 s pripombo, da ta zakon velja samo za one kupne pogodbe, ki so bile zaključene do 26. junija 1931. Ta člen 38 itak izrecno obsega pooblastilo ministru za agrarno reformo, da do donošenja zakonu o razlastitvi velikih posestev more odobriti prodajo in prenos nepremičnin, ki so stavljene pod udar agr. reforme, in presegajo predpisani maksimum. Torej ta čl. 38 govori le o prodaji onih delov veleposestva, ki presegajo predpisani maksimum, medtem ko komentar TR ad § 80 b) stoji na stališču, da se bodo veliki posestniki še dalje poslu-žili te možnosti pri prodaji ožjega ali širšega maksimuma. Odstavek 2. § 80 zakona ima očiten namen erarju zasi-gurati tudi v bodoče 10°/o doprinos. Glede zakona o delni razlastitvi zemljišč velikih posestev od 4. junija 1922 stoji komentar TR na stališču, da se more ta zakon še dalje primenjivati; toda treba je opozoriti na člen 1 tega zakona, glasom katerega more minister za agrarno reformo dovoliti delno eks-proprijacijo v gotove svrhe, še prodno se pristopi k izvršenju končne razlastitve, torej pač samo do uveljavljenja novega zakona dne 26. junija 1931. Opozoriti je treba tudi na člen 2 tega zakona ki določa, da minister pri taki delni razlastitvi v javne svrhe ni vezan na maksimum, kakor je določeno v zakonu o zabrani odtujitve in obremenitve. Ta prejšnji zakon je tedaj v direktnem protislovju z novimi zakoni, ki definitivno določajo ožji in širši maksimum ter supermaksimum, ki ostanejo last veleposestnika; § 3 zakona celo določa, da se novi zakon v skrajnem slučaju razteza na posestva, ki presegajo 100 kat. oralov obdelovalne zemlje, ako je lastnik ni sam obdeloval v lastni režiji, temveč jo je v zakup dajal (člen 5 pravilnika za izvršenje zakona.) Iz tega pač sledi, da je absolutni minimum, kteri se more veleposestniku pustiti 100 kat. oralov obdelovalne zemlje, da tedaj citirani zakon o delni eksproprijaciji ne velja več. Komentar TR ad § 80 prip. c) kon-statira, dalje, da se zakon o oddajanju v štiriletni zakup veleposestva od 20. maja 1922 v praksi ne bode več uporabljal, ker so odredbe tega zakona večinoma v protivnosti z novim zakonom V soboto ob 10. uri dop. otvoritev jesenske prireditve Ljubljanskega velesejma ali pa so prevzete v novi zakon. Vsekakor je treba opozoriti na § 1 tega zakona, glasom katerega je minister pooblaščen, da (lo definitivne razdelitve velikih posestev v svojo upravo prevzame gotove površine veleposestva ter jih začasno da v zakup, torej le do definitivne razdelitve; sicer pa novi zakon itak določa, da ti prisilni zakupi prenehajo 30. septembra 1931 glasom § 71. Vrh tega pa § 69 zakona določa, da se zakupi in podzakupi v smislu citiranega zakona razrešijo. Po mojem mnenju se ne more več uporabljati zakon o državnem nadzoru in državni upravi veleposestev od 20. maja 1929; kajti ta zakon je izdan na podlagi začasnega zakona za pripremo agrarne reforme, ki je razveljavljen, in na podlagi člena 2 zakona o zabrani odtujitve in obremenitve, ki se v praksi ne bode več uporabljal, kakor to trdi tudi komentar TR ad § 80 (vide člen 1 zakona o državnem nadzoru in državni upravi.) Tudi komentar TR stoji na stališču, da je ta zakon postal obsoleten. Končno treba opozoriti še na člen 23 pravilnika o določitvi odškodnine, ki določa, da roki po §u 24 zakona za prijavo interesentov počnejo teči z dnem, ko je ta pravilnik stopil v veljavo t. j. z 18. julijem 1931. Tudi v tej točki se pravilnik ne drži zakona in je radi tega v tej točki neveljaven, kakor tudi v ostalih točkah, kjer prekorači meje zakona oziroma menja določbe zakona. § 24 zakona izrecno določa, da se morajo interesenti prijaviti v 30. dneh ko zakon stopi v veljavo, torej do 25. julija 1931. Na poznejše prijave se tedaj ne more ozirati. V splošnem pravilniki v raznih Jesenska velesejmska prireditev. SPORED LETOŠNJE JESENSKE PRIREDITVE LJUBLJANSKEGA VELESEJMA. Jesenski ljubljanski velesejem bo kaj zanimiva prireditev. Vse je skrbno pripravljeno, z ljubeznijo in največjo vestnostjo. Zato je tudi upravičeno upanje, da bo uspeh popoln. Poleg splošnega vzorčnega velesejmskega oddelka za trgovino, obrt in industrijo, kjer se bodo sklepale kupčije zlasti v strojnih in teh-vilnih sezonskih predmetih, ki jih bodo razstavile številne tvrdke, bo letos še cela vrsta razstav: I. Tujskoprometna razstava, ki bo obsegala propagandni del, strokovno-po-učni del in tehnični tujskoprometni del. II. Razstava slovenskih mest. III. Kmetijska razstava, ki bo obsegala strokovno poučni kmetijski oddelek, sirarsko in mlekarsko razstavo, razstavo jajc, čebelarsko razstavo in sejem za med, zelenjadno razstavo, vinsko razstavo in sejem, razstavo poljedelskih strojev in orodja, perutninarsko razstavo kuncev. IV. Higijenska razstava. V. Novodobno gospodinjstvo, ki bo obsegalo stanovanje po načelih smotre-nega gospodinjstva zgrajene hiše, opravljanje hišnega dela, uporabo tvarine po narodno-gospodarskih načelih, nakupovanje, gospodinjsko knjigovodstvo, obleka gospodinje, štedenje z zdravjem, telesnimi in duševnimi močmi gospodinje, domačo lekarno in svoji k svojim. VI. Obrtna razstava. VII. Razstava domače obrti. VIII. Razstava pohištva stanovanjske, hotelske in gostilniške opreme in IX. Industrijska in obrtna razstava. Vse te razstave bodo dale letošnjemu jesenskemu velesejmu tudi kulturno-gospodarsko obeležje. Vsaka razstava zase zasluži, da si jo bo vsakdo ogledal, ker bodo vse za vse sloje našega naroda velikega vzgojnega pomena. Industrijski, obrtni in trgovski oddelek bosta nudila obiskovalcem najboljšo priložnost za nakup in naročila najraz-novrstnejšega blaga. Posebno opozarjamo na krasno pohištvo, gospodarske stroje, stroj za obdelovanje lesa in druge stroje za rajrazličnejšo uporabo, radio itd. itd. točkah menjajo zakon, ne pa ga izvršujejo, kakor je to predpisal zakonoda-vec v §u 79. Upamo, da ne bomo doživeli zopet nebroj novel k zakonu, ampak da bodo kompetentne oblasti se res postavile na stališče intencije zakonodavea, ki pravi, da je s tem zakonom hotel definitivno zaključiti agrarno reformo. U-pamo tudi, da bodo kompetentne oblasti, posebno ambulantne komisije ob priliki svojega poslovanja odpravile vse nepotrebne trdote zakona in s tem zaprle vir pritožbam in tožbam. Podal sem samo nekaj misli o novi agrarni zakonodaji. S to sem se pečal pred vsem kot predsednik nadzorstva Meščanske korporacije v Kamniku, ki se neopravičeno prišteva med agrarne objekte. V zakonih in pravilnikih je še nebroj drugih točk, ki še niso rešene na nesporen način. Zakonodavec ni mogel in ne sme interesentom odvzeti vsake možnosti pravnih lekov zoper event. trdote, katerih je v zakonu dovolj, ali celo zoper event. nepravilno primenjivanje zakona in pravilnikov. Pričakovati je tedaj raznih upravnih in drugih sporov; radi tega bi bilo umestno, da se pred zaključitvijo tega vprašanja zaslišijo tudi interesenti iz šumarske stroke. Spomenica Jugoslovan, šumarskega udru-ženja, predana na pristojno mesto, je že pokazala pot, katero bode treba iti. Bolje je, da se ta pot ubere takoj, nego po novih eksperimentih, ki ne bodo brez škode za naše šumarstvo. Ljubljana, julija 1931. Adv. dr. Ivo Benkovič, predsednik nadzorstva Meščanske korporacije v Kamniku. OTVORITEV NEMŠKIH BORZ. Havas poroča iz Berlina, da bodo nemške borze ponovno začele poslovati 3. septembra. Posli za kratkoročne sklepe ne e bi torej sledilo, da se sme zahtevati plačilo za čezumo delo samo za ono delo, ko se je štiri petine delavcev gotovega po-djetja s tajnim glasovanjem odločilo za čezurno delo ter za čezurno delo iz § 8., °dst. 1., 5. in 6., ki se glase: Odst. 1.: V podjetjih, ki morajo po naravi svojega -posla ali v javnem interesu delati v izmenah neprestano, v katerih more pomožno osobje delati tudi preko maksimalnega delovnega časa, toda tako, da število delavnih ur v nobenem slučaju ne prekorači 60 ur tedensko. Ta presežek dela je treba plačati kot čezurno delo. Odst. 5.: Pri poslih, ki se morajo neizbežno izvršiti, da se zavaruje normalni začetek in konec dela v poedinih podjetjih (čiščenje delavnic, čiščenje in poprava kotlov, strojev itd.). V tem primeru se smejo poedini delavci v poedinih podjetjih zadržati na delu tudi preko maksimalnega delavnega časa, toda to čezurno delo ne sme v nobenem slučaju trajati več kot 2 uri dnevno. Ta presežek dela je plačati kot čezurno delo. Odst. 6.: Ko je neobliodno potrebno, da se prepreči kvarjenje inaterijala, kateri se uporablja pri proizvajanju, v ka‘ terem primeru je mogoče podaljšati delo največ za 2 uri dnevno in to največ na dobo 35 dni v enem letu, o čemur je lastnik podjetja dolžan naknadno obvestiti pristojno inšpekcijo dela. Ta presežek dela je plačati kot čezurno delo. V smislu cit. odločbe pa ni mogoče zahtevati 50% prebitka na redno plačo za čezumo delo, ki je bilo izvršeno po sledečih določbah §-a 8.: Odst. 2.: Delo se lahko izjemoma podaljša v podjetjih, ki delajo v izmenah, toda občasno prekinjajo delo, in v katerih sme delati pomožno osebje tudi Preko 8, 9 oz. 10 ur dnevno, odnosno 48, 54 ali 60 ur tedensko, toda tako, da njegov povprečni delovni čas v dobi treh ali manj tednov ne prekorači 8, 9 oz. 10 ur dnevno, odnosno 48, 54 ali 60 ur tedensko. Odst. 3.: Iz razlogov višje sile ali nepredvidene potrebe, ki se ne javljajo periodično in ki izrečno zahtevajo, da ee odstranijo eventualne zapreke za normalno funkcijoniranje poedinih podjetij. V teh slučajih so lastniki podjetij dolžni, najdalje v roku 24 ur od trenutka, ko je ta eventualnost nastopila, obvestiti o tem pristojno oblast s pripombo, kdaj je dotiona zapreka nastopila in kdaj je prestala. Odst. 4.: Ce se na osnovi običaja ali pogodbe med pomožnim osobjem in lastnikom .podjetja dela v gotovem podjetju en ali več dni v tednu manje kakor 8, 9 oz. 10 ur dnevno, se lahko druge dneve v tednu dela preko 8, 9 oz. 10 ur dnevno, toda to podaljšanje ne sme znašati v nobenem slučaju več kot eno uro dnevno in niti ne sme prekoračiti števila prej izpuščenih delovnih ur. Odst. 7.: Ko sam razvoj poslov v poedinih podjetjih neizogibno zahteva, v katerem slučaju morejo pristojne oblasti dovoliti, da se v poedinih podjetjh ali v poedinih njihovih oddelkih delovni čas podaljša za 2 uri dnevno, toda največ za 4 tedne. Na ponovno zahtevo se more to dovoljenje podaljšati največ še Konkurzi in poravnave. Društvo industrijcev in veletrgovcov v Ljubljani je izdalo naslednjo okrožnico o otvorjenih in odpravljenih kon-kurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza za čas od 11. do 20. avgusta 1931: A. OTVORJENI KONKUKZI:* Dravska banovina: Aleševec Peter, Kranj št. 99; Rebolj Stane, Kranj št. 10; Zabukovec Viljem, Lož, sedaj v Beogradu, Kulina bana 11. Dunavska banovina: Hristič L. Riste, Mladenovac. Vardarska banovina: Asanovič Usein, Prizren; Dimitrijevič A. Tome, Bitolj; Katanič Mite, Gnjilane; Ristič Jovan, Priština. B RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA: Dravska banovina: Koražija Ivan, Maribor, Aleksandrova cesta 42; Teppei Josip, Vitanje. Savska banovina: Dozet Miloš, Karlo-vac; Lukinič Vid, Vladimir, Jalžabet; Piroška Ljudevit, N. Marof; Pasarič Tome, Zlatar. Drinska banovina: Papo G. Moric Isak, Sarajevo. Zctska banovina: Serragli L., Dubrovnik. Dunavska banovina: Keck Andrija, Stari Sivac; Kon Hurg, Vršac; Link Josip, Odžaci; Nač Ladislav, B. Topola; Nikolt Franjo, Stari Bečej; Pesinol David, »Veliki Pariški magazin«, Novi Sad; Pessing David, »Veliki Pariški magazin«, Novi Sad; Svelak Jakova, vlasnik Keršner Armin, Stanišič; Šen F. Adolf, Sombor; Telčeši Lajoš i Senti Imre, Bačka Topola. C. ODPRAVLJENI KONKURZI:** Dravska banovina: Gričar & Mejač, Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 3; Pirc Petar, Dol. Logatec. Primorska banovina: Zemljoradnička zadruga, Ljubuški. Vardarska banovina: Dič Koste i Vasilij, Skoplje. Beograd, Zemun, Pančevo: Avramo-vič Avram, Beograd. D. ODPRAVLJENE PRISILNE PORAVNAVE: Dravska banovina: Golič Franjo, Buče. Savska banovina: Rechnitzer Josip, Dubrava. Primorska banovina: Madirazza V. A. Brača, Trogir. Dunavska banovina: Balaž Andrija, Vel. Bečkerek; Brankovič Cule, Stari Bečej; Dobrovoljski Nikola, Vel. Bečke-rek; Gložanski Miloš i Milivoj, Stari Bečej; Klajič Lazar, Stari Bečej; Vi-genfeld Jaše-Jena, Novi Sad; Vrška Brača, Novi Sad. Beograd, Zemun, Pančevo: Konstan-tinovič St. Darinka rodj. Supančič, Pančevo; Konstantinovič St. Vase, Pančevo. * Ostali podatki, n. pr. kdaj je ugotovitveni narok, katero sodišče je razglasilo kon-kurz (poravnavo), kdo je konkurzni (prisilni) upravitelj, se izvedo v društvenem tajništvu. Vzrok, zakaj je bilo postopanje odpravljeno, se izve v društvenem tajništvu. trikrat po 4 tedne v enem koledarskem letu. Odst. 8.: Pri podjetjih, ki delajo izključno sezonski in katera so izpostavljena atmosferskim uplivom, je delovni čas svoboden z omejitvami, katere lahko predpiše minister socijalne politike v sporazumu z ministrom trgovine in industrije. Pripomnimo naj še, da se je jndika-tura ljubljanskih sodišč že do sedaj držala zakona v smislu, kakor ga označuje cit. ministrska odločba. Pač pa je v zadnjem času postalo aktualno vprašanje ali morejo osebe, katere ne spadajo pod zakon o zašč. del., torej osebe, ki so jim poverjeni posli višje vrste in ki se ne smatrajo za pomožno osebje v smislu tega zakona, zahtevati za čezumo delo 50% prebitek na redno plačo. »NOVI FOKRET«. Pred kratkim je bila ustanovljena nova organizacija »Novi pokret«, udruženje za gospodarski, socijalni in kulturni preporod Jugoslavije. Cilj te organizacije je nacijonalno-politič-ni, socijalno-gospodarski in kulturno-prosvetni preporod naroda v Jugoslaviji. Ideja za ustanovitev takega koristnega in potrebnega narodnega pokreta datira že iz leta 1927., ko je gospodarska in politična kriza z vso svojo močjo pretresala življenje in pretila, da uniči vse naše s toliko muko pridobljene tekovine. Vsled inicijative in vztrajnosti nekoliko izkušenih delavcev iz Zagreba, Ljubljane in Beograda se je vztrajno delalo na proučavanju vsega narodnega življenja, njegovih težav in potreb, na ustanovitvi enotne jugoslovanske ideologije, zasnovane na enotnem narodnem programu in enotnih naporih, iz katerih naj vzrase naš skupni narodni preporod in naše narodno blagostanje. Po dolgotrajnih predpripravah je bil začetkom junija izvoljen glavni odbor, v katerem se nahajajo najodličnejši predstavniki našega narodnega življenja. Iz ustanovne skupščine so bile poslane udanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Aleksandru I. in g. predsedniku ministrskega sveta P. Zivkoviču. Pokret se sedaj počasi toda sigurno razvija po celi državi. K temu pokretu je pristopila tudi omladina zbrana okoli »Južnoslovenske iskre« z vsemi svojimi 700 organizacijami. Za sedaj razpolaga pokret s tremi glasili: »Nova štampa« in »Novo vreme« v Zagrebu in »Južnoslovenska iskra« v Beogradu. Telefon 2708 Telelon 3107 Naznanilo! Podpisani naznanjam conj. trgovcem, da sem OTVORIL Avtobrzoprevozništvo Priporočam se za selitve, dovoz ln prevoz vsakovrstnega blaga v Ljubljani, kakor tudi Izven Ljubljane. Cene konkurenčne! Naročila se sprejemajo v pisarni, Dunajska cesta, zraven Strojnih tovarn, in na Sv. Jerneja cesti 2Ji. Z velcspoStovnnjem VELEPli RUDOLF, trgovina s kurivom SVETOVNA GRADBA CEST. V Washingtonu so izračunali, da bo izdalo letos 110 držav sveta vsaj tri milijarde dolarjv za namene gradbe cest. Samo na USA prideta dve milijardi dolarjev. Na Japonskem je v proračunu za ta namen 20 milijonov dolarjev in prav toliko v Kanadi. Mehika gradi svoje veliko cestno omrežje naprej. Argentina hoče pokriti nadaljnjih 800 milj cest z večmilijonskimi stroški. Algerija, Suda-nezija, Češkoslovaška in Grčija so tozadevne vsote letos močno povečale. Tudi Jugoslavija je za gradbo 500 milj cest (milja je 1-609 km) vstavila v državni proračun znesek 13 milijonov. Italija hoče z novimi cestnimi gradbami zaposliti ca. 60.000 brezposelnih. Tudi Belgija in Anglija sta zvišali zadevne zneske, deloma k namenom, da omilita brezposelnost. Tako je po vsem svetu opaziti živahno delovanje v gradbi novih ln preureditvi starih oest. XV. Mednarodna konferenca dela. (Nadaljevanje.) Kakor hitro je jugoslovanski delegat v komisiji g. dr. Gregorič pripomnil, da skupni predlog, ki so ga predložile nemška, italijanska, grška, jugoslovanska, avstrijska, madžarska in portugalska delodajalska delegacija radi izdelave posebne konvencije, nima izgleda, da bo sprejet, tedaj je že pokrenil skupno akcijo omenjenih držav brez Nemčije, kot posebno akcijo držav malih proizvajalcev rujavega premoga ali lignita. V zvezi s to akcijo so predložili vladni predstavniki Romunije Portugalske in Avstrije predlog, da se za podzemeljske delavce v premogokopih držav - malih proizvajalcev rujavega premoga (Grčije, Avstrije, Madžarske, Italije, Portugalske, Romunije in Jugoslavije) morajo uporabljati določbe vvashingtonske konvencije s to pripombo, da število čezur-nih ur ne sime prekoračiti 150 ur letno. Od 48 članov konvencije je glasovalo za ta predlog 15, proti predlogu 2-1 predstavnikov. Z ozirom na to je predlog propadel. Mnoge prekooceanske države so že takoj spočetka menile, da se konvencija njih sploh ne tiče, ker so za to vprašanje dale povod prilike v Evropi in ker se ves materijal, ki ga je predložil MUD, nanaša na Evropo. Prekooceanske države so bile slabo zastopane v komisiji za premog: njih delodajalci niso hoteli vstopiti v komisijo z namenom, da pokažejo, da se to vprašanje ne tiče prekooceanskih držav; od vladnih grup so se nahajali v komisiji le zastopniki Brazilije in Cileja, a od delavskih grup predstavniki Južne Afrike, Cileja, Indije in Japonske. Delavska skupina je zastopala tako v komisiji, kakor tudi v plenumu mnenje, da se konvencija nanaša na vse države, torej tudi prekooceanske. Diskusija o tem vprašanju je dala g. Thomasu povod, da je izjavil, da je vsaka konvencija, katero sprejme Mednarodna konferenca dela, univerzalne narave že po statutu samem. Z ozirom na to bo tudi konvencija, o kateri se razpravlja, prav tako univerzalne narave in se bo torej nanašala tudi na prekooceanske države. Delavska grupa je tudi predlagala, da se vnese določba v konvencijo, da one države, v katerih so pogoji ugodnejši, kakor jih konvencija predvideva, ne smejo teh pogojev poslabšati z ozirom na novo konvencijo. Delodajalska grupa in neki vladni predstavniki so se protivili tej določbi, pozivajoč se pri tem na čl. 405, t. 11 versaillske pogodbe o miru, ki daje delavcem dovoljne garancije. Ta člen določa, da se ne srne zahtevati od nobene države, da vsled mednarodne konvencije zmanjša zaščito, katero je ona s svojimi zakoni že dala delavcem. Redakcijski odbor komisije je dal določbi, na kateri so delavci insistirali, sledečo redakcijo (št. 15): »Ta konvencija ne sme imeti za posledico modifikacije državnih zakonov v pogledu delovnega časa v smislu zmanjšanja garancij, danih delavcem.« V konvencijo je bila vnesena določba, da morejo države v slučaju nevarnosti za »državno sigurnost« po ratifikaciji konvencije njeno uporabo suspendirati. Na zahtevo delodajalskih predstavnikov, da prav isto velja v primeru nevarnosti za narodno gospodarstvo, so odgovorili predstavniki MUD, da se ta klavzula o sigurnosti in nevarnosti že razume. V plenumu konference so iznesli delodajalski delegati držav male proizvodnje rujavega premoga ponovno predlog, da se na podzemeljske delavce v rudnikih teh držav — izvzemši odredbe konvencije — morajo uporabljati določbe wa-shingtonske konvencije o osemurnem de-tlavniku s to pripombo, da število čezurnega dela na osnovi čl. 6, odst. 6 te konvencije ne sme prekašati 150 ur letno. Prav tako ni dobil večine predlog delodajalcev Južne Afrike, da se konvencija ne more nanašati na izvenevropske države, pač pa, da se mora na neki bodoči konferenci proučiti vprašanje delovnega časa v premogokopih teh držav. (Nadaljevanje sledi.) Gospodarsko sporočilo iz Italije. Nade v zboljšanje položaja. Gospodarski položaj v Italiji je slej ko prej težak in nobenih simptomov vsaj na zunaj ni, ki bi kazali na zboljšanje. Tovarne vedno bolj znižujejo delavske mezde, samo da krizo dalj časa vzdržijo. Delavstvo se pokori tej nujnosti dragovoljno ali pa se tudi upre. Podjetnik, ki dela z zgubo, ne sme sam ustaviti obrat, tak ukrep zavisi od odobritve prefekta, ki v posebnih primerih pritisne na banke, da dajo podjetju potreben kredit. Senator Borletti, predsednik upravnega sveta pri Snia Viscosa in odločilni faktor pri še mnogo drugih velikih industrijskih in trgovskih podjetjih je pred kratkim izjavil, da je gospodarska kriza v Italiji in v inozemstvu dosegla naj nižjo točko. To svojo domnevo utemeljuje s tem, da so cene blaga zelo nizke, življenski stroški so majhni, produkcija in zaloge da so se zmanjšale; na podlagi vsega tega prihaja do zaključka, da se bosta trgovina in industrija počasi oživeli. Tudi drugi italijanski narodno gospodarski strokovnjaki so mišljenja, da se bo položaj sedaj kmalu zboljšal, predpostavljajo pa, da se bodo razmere v Evropi uredile in umirile, kar vsekakor ni tako sigurno. Koncem junija tega leta je bilo 563.593 brezposelnih proti 322.291 ob istem času lanskega leta. Da ni bila brezposelnost še večja, so država, province in občine dale znatne vsote za javne zgradbe. Trgovska bilanca v prvih petih mesecih tega leta kaže, da je uvoz znašal 5.236 milijonov lir, izvoz pa 3.986 milijonov lir. Pasivnost bilance znaša torej 1249 milijonov lir proti 2.377 milijonov lir pasive v istem času prejšnjega leta, torej se je pasivnost znatno zmanjšala. Da se radi tega ne bi delalo napačnih zaključkov, je prejšnji finančni minister izjavil, da more trajno in razveseljivo zboljšanje bilance temeljiti le na še znatnejšem porastu izvoza. Blagovni promet na italijanskih železnicah je v primeri z lanskim letom nazadoval za 15%. Proizvodnja električne sile je nazadovala za okroglo 6 odstotkov, število konkurzov je letos znatno porastlo. Izvoz avtomobilov, ki je znašal v lanskem prvem četrtletju 6253 vozov v vrednosti 98 milijonov lir, je v istem času letos nazadoval na 2696 vozov v vrednosti 41-8 milijonov lir, torej več kot za polovico manj, Prav znatno je nazadovala tudi produkcija valjanega železa. Razmeroma ugodni so izgledi žetve. 2ito bo, čeravno ni še točnih podatkov, letos boljše rodilo, tako da bo Italija morala manj žita uvoziti kot lani. Vinska letina bo tako po kvantiteti kot kvaliteti letos izborna. Vsekakor bodo — tudi radi kreditnih olajšav za producente — dohodki poljedelskega prebivalstva večji, kar more biti zopet za splošno gospodarstvo samo koristno. vseh orst eno- m večbarvne Jugografika Liubljana, So. Petra nasip 23 DRŽAVNA TEKSTILNA ŠOLA V KRANJU. Pogoji za sprejem. 1) Učenci morejo biti samo redni; izrednih učencev ali privatistov šola ne sprejema. 2) Za vstop v I. letnik se morejo priglasiti učenci, ki imajo pogoje za vstop v višjo srednjo ali višjo strokovno šolo (t. j. absolvfrano nižjo srednjo šolo z nižjim tečajnim izpitom ali kvalifikacijo, določeno po »Pravilniku o delovanju, redu in pouku na drž. tehniških srednjih šolah« čl. 60, odstavek b in c). 3) Vsak priglašenec mora izpolniti prijavnico in jo kolkovati s kolkom za 5 Din. Prijavnice se dobe pri šolskem ravnateljstvu. Priložiti je treba: a) rojstni in krstni list, b) domovnico, c) zadnje šolsko izpričevalo, č) (ako je kandidat že prakticiral v kakem podjetju) izkaz o praksi, d) (ako kandidat ni bil v pro-šlein letu redni učenec kake javne šole) nravstveno izpričevalo. 4) Prijavljeni kandidati za prvi letnik morajo napraviti sprejemni izpit in sicer: а) kandidati z malo maturo delajo samo psihotehniško preizkušnjo; fe) kandidati s kvalifikacijo, določeno po čl. 60 b in c »Pravilnika o delovanju, redu in pouku na drž. tehniških srednjih šolah«, delajo izpit iz sledečih predmetov: 1) narodni jezik, 2) geometrija, 3) aritmetika, 4) fizika, 5) risanje (snov iz teh predmetov se zahteva kakor za nižjo srednjo šolo, ozir. za nižji tečajni izpit); 6) psihoteluuška preizkušnja. 5) Izmed kandidatov, ki so uspešno dovršili sprejemni izpit in dosegli v vseh pogojih najboljšo skupno oceno, sprejme vodstvo 20 rednih učencev. Prednost imajo kandidati: a) ki so redno obiskovali večerne tečaje, b) s predhodno tovarniško prakso, c) prejšnje leto odklonjeni zaradi pomanjkanja prostora na zavodu. Spored o pričetku novega šol. 1. 1931/32. 1) Prijave kandidatov za I. letnik bo sprejemalo ravnateljstvo dne 1. in 2. septembra (v opravičljivih primerih še 3. septembra dopoldne). 2) Sprejemni izpiti se bodo vršili 4. in 5. septembra od 9. do 12. ure. 3) Popravljalni izpiti se bodo vršili dne 1. 'in 2. septembra popoldne. 4) Vpisovanje v I. letnik bo 9. septembra od 9. do 12. ure, v II. letnik bo 9. septembra od 15. do 17. ure. 5) Šolsko leto se bo pričelo 10. septembra s službo božjo ob 8. uri. б) Redni šolski pouk se prične dne 11. septembra ob 8. uri. Znanost in kupčija. Zmeraj že so veljali nemški industrijski znanstveni laboratoriji, v katerih je prišlo že do tolikih izumov, Amerikancem kot občudovanja vredni vzorci. V zadnjih letih šele so pa voditelji velikih ameriških podjetij sami uvideli, da je tudi zanje dobra kupčijska politika, če ustanavljajo laboratorije ter raziskovalne in presku-ševalne zavode. Danes ne obstoji v U. 5. A. nobeno pomembno podjetje več, ki ne bi izdalo za take namene na leto več kot stotisoč dolarjev. Pred desetimi leti je bilo v U. S. A. komaj 200 takih laboratorijev, danes ima 1620 ve-letvrdk raziskovalne oddelke, za kar izdajo na leto ca. 200 milijonov dolarjev. Zanimivo je zlasti, na kaj polagajo Amerikanci pri tem glavno pozornost. 31 odstotkov tvrdk hoče na ta način znižati svoje produkcijske stroške, 34% hoče svoje produkte zboljšati, 20% išče novih porabnostnih okrajev in 15% eksperimentira z materijalijami in s končnimi fabrikati. Predsednik nekega jeklenega podjetja je mogel pred kratkim izjaviti, da se je vsak v njegovih laboratorijih izdani dolar natančno stokrat obrestoval. Mednarodne omejitve v avtomobilih industriji. V zadnjih dneh so pomembna inozemska avtomobilna podjetja izvedla redukcijo produkcije, tako francoska kot nemška, avstrijska, ameriška itd. Deloma je to posledica mednarodne gospodarske krize, deloma je pa postala redukcija potrebna vsled bolj ali manj velikih zalog. Čuje se, da nameravajo številne tovarne cene znižati, da se zalog lažje znebijo. Valorizacijski zavod za kakao. V državi Bahia (Brazilija) so ustanovili pravkar zavod, ki se bo pečal z valorizacijo kakaovih cen. Zavod je zgrajen po načelih in skušnjah brazilskega Zavoda za valorizacijo kave; dovoljeval bo farmerjem cenene dolgoročne kredite, gradil bo skladišča in izvajal bo prodajo. Farmerji bodo morali zavodu pristopiti in bodo morali za prodano blago plačati 2-edstotno komisijsko pristojbino. Trjiih ti or oči la Tržne cene v Ljubljani, dne 14. avgusta 1931. Govedina: v mesnicah po mestu: I. vrste 14 do 16, II. 12 do 14 Din; na trgu: 1 kg govejega mesa I. 14 do 16, II. 12 do 14, III. 8 do 10, jezika 18, vampov 8 do 10, pljuč 6 do 8, jeter 14 do 16, ledic 18, možganov 8 do 16, loja 6 do 8 Din. — 1 kg telečjega mesa I. 16, II. 12, jeter 25, pljuč 16 Din. — 1 kg prašičjega mesa I. 20 do 22, II. 16 do 18, III. 14 do 16, pljuč 8 do 10, jeter 16 do 18, ledic 25, glave 8, parkljev 4 do 6, slanine trebušne 13, slanine ribe in sala 18, slanine mešane 16, slanine na debelo 16, masti 16 do 18, šunke (gnja- ti) 24 do 25, prekajenega mesa I. 24 do 25, prekajenega mesa II. 18 do 20, prekajenih parkljev 5 do 7, prekajene glave 8 do 10, jezika 25 Din. — 1 kg ko-štrunovega 12 do 14, jagnjetine 18 do 20 Din. — 1 kg konjskega mesa I. 8, 11. 6 Din. — Klobase: 1 kg krakovskih in deprecinskih 32, hrenovk 29 do 31, safalad 29 do 31, posebnih 32, tlačenk 24, svežih kranjskih 25, polprekajenih kranjskih 28 do 30, suhih kranjskih 35, prekajene slanine 16 do 18 Din. — Piščanec majhen 12 do 15, večji 18 do 20, kokoš 25 do 30, petelin 20 do 30, raca 30, domači zajec, manjši 8 do 12, večji 15 do 25 Din. — 1 kg karpa 22 do 28, ščuke 35 do 40, postrvi 50, klina 20, mrene 15 do 20, pečenke 12 Din. — 1 liter mleka 2-50 do 3, 1 kg surovega masla 25 do 28, čajnega masla 36 do 40, masla 30 do 36, bohinjskega sira 24, sirčka 7 do 8, eno jajce 0'50 do 1 Din. — 1 liter starega vina 16 do 22, novega vina 14 do 16, čaša piva 3 do 3'50, vrček piva 5, steklenica piva 5'50 do 6 Din. — 1 kg belega kruha 4'50, črnega in rženega 4, navadna žemlja 0-50 Din. — 1 kg jabolk I. 6, II. 4, III. 3, hrušk I. 6, II. 3, III. 2, ena limona 0-75 do 1'50, 1 kg mandeljnov 50, orehov 12, luščenih orehov 34 do 36, češpelj 4 do 6, suhih češpelj 10 do 12, suhih hrušk 10 do 12, breskev 16 do 18, grozdja 6 do 10, malin 7, liter borovnic 2, brusnic 8, 1 kg kave Portoriko 80 do 84, Santos 52 do 54, Rio 36 do 40, pražene kave I. 90 do 100, II. 80 do 90, III. 66 do 70, IV. ‘56 do 60, kristalnega belega sladkorja 12.75, sladkorja v kockah 14'25, kavne primesi 18, riža I. 9, II. 7, 1 liter namiznega olja 18, jedilnega olja 17, vinskega kisa 4% 4'75, navadnega kisa 4% 3, 1 kg soli morske debele 2-50, soli kamene drobne 2-75, celega popra 70, mletega popra 72, paprike III. vrste 32, sladke paprike, po kakovosti 40, 1 liter petroleja 7'50, 1 kg testenin I. 10, II. 9, pralnega luga 3-75, čaja 80, 1 kg moke št. 0 4 (na debelo 350 do 375 za 100 kg), št. 2 3-75 (325 do 356), št. 4 3-50 (270 do 290), št. 6 3’25 (225 do 250), kaše 5 do 6, ješprenja 5 do 6, ješprenjčka 8 do 10, otrobov 1.50 do 2, koruzne moke 2-50 do 3, korznega zdroba 4 do 4-50, pšeničega zdroba 5, ajdove moke I. 6 do 7, II. 5, ržene moke 3-50, 1 q pšenice 210 do 220, rži 190 do 200, ječmena 180 do 200, ovsa 195 do 220, prosa 230 do 250, koruze 155 do 160, ajde 240 do 255, fižola ribnioana 275, fižola iprepeličarja 325, graha 8 do 10, leče 10 do 14 Din. — 50 kg premoga 30, 1 tona premoga 460, 1 kub. meter trdih drv 100 do 145, mehkih drv 70, 1 q sladkega sena 75, polsladkega sena 60 do 70, kislega sena 50 do 55, slame 50 do 55 Din. — 1 kg štrucnate solate 3 do 4, zgodnjega zelja 2'50, kislega zelja 4 do 5, ohrovta 2-50, kolerab 1‘50 do 2, špinače 3 do 4, paradižnikov 2-50 do 3, kumar 0'50 do 0'75, 100 kumaric za vkisavanje 8 do 10, 1 kg buč 0-50 do 0-75, gTaha v stročju 4, luščenega graha 6, fižola v stročju 2 do 3 50, 1 liter fižola luščenega 3, 1 kg čebule 2, česna 10 do 12, krompirja 1 do l-25, repe 1, kisle repe 3, korenja 3 do 4, peteršilja 3 do 4, zelenjave za juho 3 do 4, zelene paprike 8, malancan 8 Din. Sbnoiavi: 3(rispercolonial« £jubljana — "Gele/on it. 2263 Ant. Krisper Coloniale Lastnih: Josip Vevlič ‘Veletrgovina koloni- #1 * .1.1» . . Zaloga špirita, jalne robe. JLoJmM MM.KM.OL raznega iganja in ‘Velepražama kave. n\ ■ / , 51 konjaka, Mlini za dišave. JjUTiajSkCi Cesta JJ Mineralne vode. "Sočna postrežba Ustanovljeno leta 1840 Ceniki na razpolago ŽITNIK PETER Ljubljana, Ambrožev trg 9 Dl TELEFON ŠTEV. 3146 SPLOŠNO KLEPARSTVO SPECIALNA IZDELAVA STRELOVODOV „C O N C O" IZOLACIJE KUVERTA« 11UB LIAN A TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA Veletrgovina ' iZjuMjona priporo!* Špecerijsko blago runovrstno Iganjo, ■sako In doiolno pri* dalka ■ Raznovrstna rudninsko vodo kastna praSarna za kavo In mlin sa diia* vo s oloktr. obratom Coaikl na raspolago I Račune, memorandume, cenike, naročilnice v blokih s poljubnim številom listov, kuverte, etikete in vse druge komercijelne tiskovine dobavlja hitro in po zmernih cenah TISKARNA MERKUR ommaBBBBmamBBmadmnMaamBKus-^ LJUBL14NA, G regorčičeva ulica 23 Telef. 2552. Za večja naročila zahtevajte proračune! Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Vrfavako- indnatruako d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK. Ljubljana.