Leto !II.V štev. 195
|gh*I» ob 4 zlutraf.
Stane mesečno IO— Din za inozemstvo 20-— „
Oglasi po tarifo.
Uredništvo:
Miklošičeva cesta št 16/L Telefon št. 72.
V Ljubljani, petek dne 18. avgusta 1922
PoStnfna pavfaflrana.
Danalnja »tev. stan« 75 pat
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko.
Upravništvo:
Ljubljana. Pieierno\»
*1. st. 54. Telet it 88.
Podružnice:
Maribor. Barvarska nltea
št 1. Tel. it 22. Cel|e, Aleksandr. cesta.
Račun pri pošte, čekov, zavedu Stev. 11.842.
Ljubljana, 17. avgusta.
i^aroom Listy* od 16. avgusta prinašajo ob prihodu našega kralja in kraljice v Marijanske Lažne sledeči uvodnik pod zgorajšnjim naslovom:
Grof in grofica Avalska — to ime sta si izvolila jugoslovanski kralj Aleksander in kraljica Marija za čas &vojega bivanja pri nas, — prihajata v družbi ministrskega predsednika Nikole Pašiča za štiri tedne v. Marijanske Lažne. Prvič bomo imeli priliko pozdraviti pri nas najvišje pred-stavitelje države in naroda, s katerimi nas" družijo tradicije dolgih bratskih zvez in katerega je vzljubU naš narod s celim srcem v dobi, ko še nismo bili svobodni ravno tako, kakor danes, ko smo svobodni in si moremo l»o volji seči v roke z vsemi, ki prihajajo k nam iz Beograda. Jutrišnje beograjske goste, kralja Aleksandra in Pašiča pozdravljamo torej posebno vroče in prisrčno.
Dasi prihaja krali Aleksander k nam inkognito in odpade vsled tega oficijelni značaj njegovega poseta ki oficijelni pozdravi, ni dvoma, da se tako" pri nas kakor v jugoslovanski javnosti pripisuje njegovemu bivanju v naši državi politična tendenca. To tem bolj, ker se bo kralj udeležil tudi političnih razgovorov, katere bo vodil v Marijanskih Lažnih ministrski predsednik Pašič in minister dr. Ninčič z zastopniki naše republike. Kralj si je izbral za svoje bivanje prostore, v katerih je vedno stanoval angleški kralj Edvard VII.. ki ee je ravno tu na seji s cesarjem Franc Jožefom, bolgarskim kraljem Ferdinandom in grškim _ kraljem Jurjem zaman trudil, da bi izoliral Nemčijo in odvrnil svetovni konflikt »Times* v teh dneh prav primerno opozarjajo, da je leta 1908. v Marijanskih Lažnih Clemenceau dokazoval Edvardu VII., da bodo Nemci vpadli v Francijo skozi Belgijo in da mora tedaj Anglija imeti pripravljen vojni materija! in 250.000 mož za obrambo Belgije prej nego bo prepozno. Eno leto pozneje je tu Edvard VII. zopet spoznal, kaka nevarnost raste vsled aneksije Bosne in Berce sovine, da so Habsburgovci samo agenti germanske nadvlade in da _ je treba razbiti Avstrijo. «Times* ori pominjajo torej k posvetovanju v Ma rijanskih Lažnih, da bo dobro, ako bodo voditelji zveznih narodov gleda-
li nazaj in naprej.
Ni dvoma, da ima sestanek v Marijanskih Lažnih ta značaj: nastal je iz preteklosti in pripravlja boljšo bodočnost. Pašič bo porabil svoje bivanje v naši republiki, da ustvari dolgoletno zvezo, z nami in položi temelj politiki Male antante. Zato nam je dva krat pozdravljen ta nositelj najpopularnejšega srbskega imena v naši javnosti! Ou ni samo ministrski predsednik, on ni mož, ki ga je prinesla na višek politična konjuktura, ah pa delo za ča.>a vojne, ki je samo zlikvi dirala, ka.r so pripravile generacije pred njo. Imenujejo ga jugoslovanskega Bismarka, Toda on je za Jugoslo vane naredil več nego Bismark za Nemce. Dvajset let je vodil odločilen boj proti avstrofilski ponižujoči politiki Obrenovičev, s kraljem Petrom je vzgajal in pripravljal narod; osvobodil" je najprej balkanske Srbe s pomočjo Bolgarov in Grkov turškega jarma, pridobil je ruskega carja in Francijo za pomoč proti Nemčiji, osvobodil ie avstro - ogreke Jugoslovane in je združil vse Srbe, Hrvate in Slovence v eni svobodni narodni državi. Njegove politične uspehe zatpm-njiujeta le dva momenta: Da je 600.000 Jugoslovanov dobila Italija in da nad Solunom h kateremu se je vedno obračal Pašičev poded, vihra zastava grška in ne jugoslovanska. In zdaj deluje na to. da pridobi svoji državi kar 'najtrdnejši krog prijateljev. Zveza z našo državo je prvi steber te politike.
Ravno pred dvema letoma. 14. av susta 1920, sta podpisala dr. Ninčič in dr. Beneš v Beogradu takozvano obrambno konvencijo, ki je veljala za dve leti. To je bila vojaška konvencija proti Madžarom v obrambo trija-nonskega miru: bila je torej ozko omejena, brez zve« z drugimi mirovnimi sklepi ali zveznimi potrebami. Narav no je. da ta dogovor ne zadostuje se danji potrebi obeh držav in da- mora poleg vojaške konvencije priti tudi konvencija glede gospodarskih razmer. Umestna bi bila tudi kulturna konvencija. Mislimo, da je bil dr. Ra-šin prvi, ki je sprožil vprašanje takega finančnega in gospodarskega sporazuma in je imel pozneje v Genovi plodne razgovore o tem z ministrom financ dr. Kumanudijem. Ker je sedaj pošel rok vojaške konvencije (ako ti bila odpovedana, bi avtomatično veljala še šest mesecev) in ker je treba
Pred dalekosežnitn
političnim sestankom
KRALJEVSKA DVOJICA PRISPELA V MARIJANS^ LA^E. - NOVA DALEKOSEŽNA POGODBA ZA 15 LET. - P<£VETOVANJA MINISTRSKIH PREDSEDNIKOV MALE ANTANTE, ZLASTI O VALUT-
NEM VPRAŠANJU.
Praga, 17. avgusta. (Izv.) Jugoslovan- i vi obliki dalekosežne politične, gosposka krabevska dvojica ie dospela danes j darske in iinančno politične določbe. Pri-
w	"	. . ....	.r i.. ____t__J _ _ — t U AAlUir^nih i« Vftilčlfil
Kriza reparacijske komisije
I v Marijanske Lažne, kjer jih je pričakovalo češko odposlanstvo z rumunskim I poslanikom Hittom in županom Marija-j nih Lažen. Tudi ministrski predsednik 1 Pašič bc prispel tekom prihodnjega tedna tjakaj. — Kakor poroča *Prager Pres-se^, bo tam sestavljeno besedilo nove pogodbe med Češkoslovaško in Jugosla-
vedel bo do novih političnih in vojaških smernic in dosegel medsebojno podpiranje obeh zaveznikov. Ta zveza znači korist obeh držav in konsolidacijo nove srednje Evrope. Podpisu nove zveze bodo sledila posvetovanja vseh ministrskih predsednikov Male antante, ki bodo razpravljali o deruti valute v vseh nasled
Pariz, 17. avgusta. (Izv.) Iz oficijel-nih frar.ooskih krogov se poroča, da sklep današnjega ministrskega sveta še ni definitlven. Če bo belgijska delegacija v reparacijski komisiji glasovala proti pričakovanju z angleško in italijansko delegacijo, je večina glasovala za to, da mora vlada podvzeti nove korake. Tre-notno ni nobenega vzroka, da se parlamentarne počitnice prekinejo. .— <-DaiI Maily» poroča, da bo v slučaju angleške
zmage nad francoskim stališčem, odstopil francoski zastopnik Dubois. Tudi podpredsednik komisije Bradburrv le s te« žavo obvlada svoje mesto.
VRHOVNI SVET SE SESTANE JB«BNI Pariz, 17. avgusta. (Izv.) »Petit Pari-sien* javlja, da se bo Vrhovni svet sestal na jesen v Bruslju, časopitje piše o izidu londonske konference z najvišjim pesimizmom.
ics irivu	i.i	m-----j™ - ------------. . .
vijo, ki bo za najmanj 10 do 15 letno stvenih državah in gospodarski krizi Ma-pogodbo utrdila vzajemnost med obema J le antante. državama. Sporazum bo imel v svoji no-
Posvetovanja komitefa se
Beograd, 17. avgusta. (Izv.) Danes dopoldne se je vršila konferenca ministrov Timotijeviča, Kumanudijn, Viloviča in Žerjava, Zadnji je govoril o ukrepih v svrho pobijanja draginje, katere je predlagal tudi odboru za pobijanje draginje. Ostali ministri so se povsem strinjali z njegovimi izivajanji. Nato so posamezni ministri referirali o tekočih poslih v svo jih resortih.
Beograd, 17. avgusta. (Iziv.) Danes dopoldne od 9. do 11. ure je bila 3eja ministrskega komiteja za pobijanje dragi-
ministrskega nadaljujejo
nje. Na tej seji se je razpravljalo o vseh vprašanjih, ki se tičejo na izvoz in na stanje žita v državi. Komite se je postavil na stališče, da se izvoz živil ne prepove, ampak da ce zvišajo nekatere izvozne tarife, da bi se pa mogel izvoz raznih cerealij zvišati, se bodo zmanjšale izvozne postavke. Na svoii popoldanski konferenci je komite nadaljeval svoje dopoldansko delo, predvsem pa se je govorilo o direktivah za nadaljnje delo. Prihodnja seja komiteja bo v pondeljek.
Avstrifa pred novim polomom
Dunaj, 17. avgusta. (Izv.) V poznih popoldanskih urah je izdala avstrijska vlada komunike, v katerem naznanja, da bo po povratku obeh zastopnikov na londonski konferenci, Rosenherga in Schulerja presodila še enkrat po zadnjih 14 dneh nastali politični položaj sred nje Evrope in izdala zvezi narodov spomenico, da pod sedanjimi razmerami ni več mogoče vzdrževati miru in reda.
Demagogija »Hrvatskega
" " " , ii
Zagreb, 17. avgusta. (Izv.) Današnji »Hrvat* prinaša sklepe 19. seje »hrvatskega narodnega zastopstva* z dne 13. t. m. Prva točka zopet govori o pravu samoodločbe hrvatskega naroda, in »bo predsedstvo objavilo tozadevne odločbe takoj, kadar jih bo treba izvesti«. Ta točka vsebuje tudi sklep o rešenju hrvatsko-srbskega spora. Seja je soglasno odobrila vsa predlagana »načela za pobijanje beograjskega centralizma* in za rešenje imenovanega spora, kakor jih je predlagal predsednik Radič in kakor sta jih — objavila dnevnika «Daily News* in «New York Herald*. Tretja točka oziroma sklep se nanaša na ameriško posojilo in ugotavlja, da se — obveze iz tega poso-
jila ne tičejo tudi hrvatskega naroda! Četrta točka polemizira proti davčnemu sistemu in proti »samovoljno naloženemu davku na vojne dobičke!* V peti točki se odobrava predlog, da zahteva »hrvatsko narodno zastopstvo* celo udeležbo v Svetu zveze narodov v Ženevi. Šesta točka zavrača novi volilni zakon, ki odobrava mandat za 600.000 umrlih Srbov in v Banatu in Sremu ne vpošteva nemških in madžarskih manjšin. V sedmi točki izjavlja resolucija, da bo hrvatski narod kljub vsemu sodeloval pri volitvah, toda samo zato, da bo hrvatski narod imel priliko še enkrat pokazati, ali odobrava politiko, katero vodi »hrvatsko narodno zastopstvo*.
Mednarodni forum naj vendar kontno nvidi, da je treba za sanacijo avstrijskega položaja napraviti že davno prepo-trebne korake.
Dunaj. 17. avgusta. (Izv.) Vlada je sklenila, da pred odločitvijo Sveta zveze narodov in povratkom obeh zastopnikov iz Londona ni potrebno sklicati nirodn« skupščine.
Pred novim uspia« mentarnim delom
Beograd, 17. avgusta. (Izv.) Te dni pride v Beograd predsednik skupščine dr. Ivan Ribar. Takoj po njegovem prihodu se skliče seja zakonodajnega odbora, da bodo že sredi septembra gotovi zakoni za plenum parlamenta. V prvi vrsti se bo končno formiral uradniški zakon, katerega sedaj pretresa ministrski komite, potem zakon o odškodnini v primeru toče itd. Zakonodajni odbor bo zopet pričel svoje seje koncem avgusta ali začetkom septembra.
Invalidski zakon
Beograd, 17. avgusta. (Izv.) Ministrstvo za socialno politiko izdeluje invalidski zakon, ki bo v soboto gotov in se v pondeljek predloži ministrskemu komiteju.
NABAVA PREMOGOVNIH REZERV NA ŽELEZNICAH.
Beograd, 17. avgusta. (Izv.) Prometni minister je izdal naredbo vsem železniškim direkcijam v državi, da do prvega septembra izpopolnijo svoje premogovne rezerve, da bodo zadostovale za 6 tednov. Za te rezerve so v proračunu predvideni kreditu
POTOVANJA MINISTROVi Beograd, 17. avgusta. (Izv.) Včeraj ob 19. uri je odpotoval finančni minister Kumanudi v Veles. Notranji minister ni mogel odpotovati z njim, kakor je bilo določeno, ker mora zastopati ministrskega predsednika. Pač pa se bo tekom potovanja pridružil finančnemu ministru v Bitoliu predsednik demokratskega kluba Ljuba Davidovič in oba bosta, skupno prepotovala bitoljski in ohridski okraj.
misliti tudi na obnovitev in reformo trgovinskega dogovora, ld je bil sklenjen 18. septembra 1920.. je jasno, da je skrajni čas. da se šefi vlad pobrigajo za razmere v bodočnosti, le v Genovi in potem v Beogradu sta se dogovorila zunanja ministra, da se stara obrambna konvencija ne obnovi. ampak se ustvari nova alijancajia širši podlagi in za daljšo dobo. Nov zvezni dogovor se ne bo oziral samo na obrambo posesti trijanonskega miru, ampak se bo raztegnil na vse mirovne sklepe, katere sta podpisali skupno Jugoslavija in Češkoslovaška. To je: versaillski mir, saintgermanski, trianonski in neuillski mir. Dogovor bo veljal za daljšo dobo, ki jo bodo določili državniki po dogovoru. Računa se na 10 ali 20 let Dogovor ne bo samo politično - vojaškega značaja, ampak bo imel tudi gospodarsko smer, ker se je pokazalo, da je skrajno potreba urediti tudi gospodarsko polje.
K tem političnim razgovorom se pridružijo še nadaljna posvetovanja zunanjih in finančnih ministrov Male antante, ki se bodo vršila na naših tleh. Pri sestanku Male antante se bo govorilo o novi in trdne^i njeni organizaciji. tako da bi n* mednarodnih
konferencah nastopala vedno enotno, z enim predstaviteljem. da bi se ne ponovili spori m izgube, ki smo jih doživeli na lanskem kongresu Zveze narodov ali pa na prvih sejah genovske konference. Dalje se bo govorilo o sprejemu Madžarov v Zvezo narodov in o vprašanju manjšin, kar se bo obravnavalo tudi na septembrskem kongresu Zveze narodov. Na predlog jugoslovanske vlade se imajo sestati tudi finančni ministri in — kakor se poroča od jugoslovanske strani — se ima ta sestanek odložiti do sestave nove češkoslovaške vlade, v kateri bo — kakor se pričakuje — finančni minister dr. Rašin. Finančni ministri bi predvsem rešili vprašanje valut in obrambe proti tujim borzam.
Tako prinaša jugoslovanski pose-t s seboj celo vrsto velikih političnih načrtov, ki pomenijo nove mejnike v razvoju in rasti obeh držav in Male antante. Upajmo, da bo mogla tudi naša širša javnost — ako bo kralj hotel ohraniti svoj inkognito — pozdraviti vsaj Nikolo Pašiča in mu pokazati, kako slovanska Praga ljubi jugoslovanski narod in njegove velike mole.
Kraljevič Gjorgje pri notranjem ministru
Beograd, 18. avgusta. (Izv.) Namestnik ministrskega predsednika, notranji minister Kosta Timotijevič je sprejel danes kraljeviča Gjorgja in ga je obvestil o prenosu vladarske oblasti na ministrski svet, ki je dobil pooblastilo, da reši vprašanje kraljevičeve apanažs in njegovega položaja, dočim bo kralj kot šef dvora na podlagi dvornih statutov izrekel obsodbo za žalitve s strani kraljevi ča.
OSKRBA BEOGRADA Z ŽIVILI.
Beograd, 17. avgusta. (Izv.) Danes popoldne se je notranji minister Timoti-jevič sestal s predsednikom beograjske
občine Mitrovičem in podpredsednikom Paievičem, s katerima je razpravljal o preskrbi Beograda z živili. Minister je obljubil storiti vse, da se beograjska aprovizacija uredi.
ODOBREN KREDIT.
Beograd, 17. avgusta. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta se je odobril ministru za šume in rude kredit^ 5 milijonov dinarjev za zgradbo žične železnice med Slavonsko in Bosansko Ra-čo.
NABAVA TOBAKA. Beograd, 17. avgusta. (Izv.) Vlada je kupila na Grškem 82 tisoč kg tobaka za 8,155.000 Din.
NOVI POSLANCI. Beograd, 17. avgusta. Začetkom septembra se bo vršila seja verifikacijskega odbora, na kateri se bodo verificirali novi mandati namesto mandatov poslancev Mušickega, Jankuloviča, Mazija in Spa-lajkoviča, ki je postal poslanik v Parizu. Skupaj bo imel odbor verificirati okrog 10 novih mandatov.
PROTI GOZDNIM POŽAROM.
Beograd, 17. avgusta. (Izv.) Minister za šume in rude se je obr-' " vojnega ministra, da mu da večje število vojakov na razpolago, ki bodo pomagali pri vedno množečih se gozdnih požarih.
ARETIRAN POBEGLI ATENTATOR?
Beograd, 18. avgusta, (Izv.) Danes se je tu razširila vest, da je bil atentator na kralja Aleksandra, Juhicz ki je po atentatu takoj pobegnil na Madžarsko, danes aretiran v Subotici
Madžarska in
Jugoslavija
Budimpešta, 17. avgusta. (Izv.) Koncem seje narodne skupščine je interpeli-ral poslanec Homonai ministra za zunanje zadeve glede v Jugoslaviji živečih vpokojencev in železniških uslužbencev, ki morajo zaradi nizkih dohodkov skoraj pomretL Poleg tega napravlja baje jugoslovanska vlada vsem državnim uradnikom, ki so optirali za Jugoslavijo, silne težkoče. Zunanji minister Banffy je odgovoril, da so mu vsa ta dejstva *na-. na in da je v tem pogledu storil Se več korakov pri beograjski vladi. Ker tudi ravno trajajoča pogajanja niso definitivno končana, ne more odgovarjati o podrobnostih. vendar pa bo storil vselo-rake, da Madžarska uveljavi svoja prava. Skupščina, je sprejela » zadovoljstvom ministrov odgovor.
ŠAH.
London, 17. avgusta. (Izv.) Capoblan-ca in Aljošin vodita še vedno, medtem ko je dr. Vidmar podlegel Rubinsteinu. Igral je jako duhovito, vendar pa je moral po trdovratnem odporu podleči.
DEMENTI BREZVESTNIH POROČIL.
Beograd, 17. avgusta. (Izv.) Dan« popoldne je poslal finančn." minister Kumar nudi zagrebškemu pokrajinskemu namestniku Demetroviču brzojavko, v kateri zavrača »Obzorove- napade, v kolikor se tičejo ti napadi tudi ameriškega posojila.
Beograd, 17. avgusta, rtzv.) Z ozirom na vesti današnjega »Obzoi** doznava naS dopisnik, da so vse vesti ta trdijo, da z ameriškim posojilom ne bo nič. povsem neresnične in tendenciozne, ker je ravno danes finančni minister dobil obvestilo od ameriške Blerove skupine, da odide iz Amerike dne 24. avgusta 20 milijonov dolarjev, dočim je 8 in pol milijona dolarjev* že na potu. Subskripcija v Ameriki dobro naprednje. Pogodba veže skupino Bler brez ozira, ali je emisija posojila v Ameriki končana ali ne. Prva poSljatev denarja iz Amerike bo došla natanko mesec dni po sprejetju zakona o posojilu, kakor to predvideva pogodba*
Borza
Zagreb, devize: Dunaj 0.12 — 0.125,
Berlin 8.25 — 8.75, Budimpešta 5.25 — 5.50, Bukarešt 63 — 65, Milan 394 — 400 London 380 — 385, Newyork 86 — 86.50, Pariz 687.50, Praga 264 — 269, Švica 1650 — 1675, Varšava 1.15 — 1.50, valute: dolar 85 — 86, češke krone 260 — 262.50, marke 10, leji 60, lire 390 - 392.50. Banka za Primorje 160. Brodska banka 76 — 80. Hrvatska eskomptna banka 172.50 — 173 Jadranska banka 425. Jugoslovenska banka 105 — 106. Ljubljanska kreditna banka 210 — 215. Slavenska banka 112.50 — 113. Praštediona 1100 — 1110. Slovenska eskomptna banka 167. Srpska banka 152 — 152.50. Eksnloatacija drva 120 — 127.50 Dubrov. parob. družba 1275. Narodna šum ska industrija 100 — 12^ Našička industrija drva 125. Gutman 305. Unlo- 570.
Ljubljanske strojne tovarne 206. Trbov. premog, družba 260. Dunajska borza danes ni poslovala. Praga devize: Berlin 325 — 345, Curih 668.50 - 671.50, Milan 159.75 — 161.25, Pariz 278.75 — 280.25. London 159.75 — 161.25, Newyork 3575 — 3595, Beograd 40.25 — 40.75, Sofija 20.30 — 20.70, Dunaj 0.0425 — 0.0525, Varšava 0 41 _ 0.51, Budimpešta 215 — 225, valute: marke 340 — 360, švlc. franki 666.50 — 669.50, lire 158.75 — 160.25, francoski franki 275.75 — 279.25, fnnti 158.75 — 160.25, dolarji 35.50 — 35.90, dinarji 40.25 - 40.75, levi 20.30 - 20.70 avstr. krone žigosane 0.045 — 0.055, poljske marke 0.41 — 0.51, madž. krone
215 — 225.
Curih, devize: Berlin 0.51, NewyorK 524.25, London 23.49. Pariz 41.40. MIlan 23.60, Praga 15.50. Budimpešta ^345, Zagreb 1.525, Bukarešt 2.00, Varšavai 0.07-Dunaj 7/s. avstr- žigosane krone 0.0125.
Berlin, devize: Italija 4669.15 - 4680.55 London 4654.15 - 4665.85, 1038.70 - 1041.30, Pariz 8214.70 -8235.30, Švica 99S5.15 -J^.15. Dunaj 145.50 — 149.50, Praga 3066.15 - 3073.85, Budimpešta 68.91 - 69.09, Sofiia 624.20 — 625.80,
t
Pred rekonstrukcijo češkoslovaške vlade
V kratkem bo predsedniku bratske češkoslovaške republike Masaryku predložena demisija vlade, ki bo sprejeta. Benešev kabinet ki je prev3.il vlado 26. septembra lanskega, leta,, odhaja prostovoljno, ker je dovršil svojo nalogo. Zdi ee, da bo to pot zares sestavil novo vlago gosp. Švehla, agrarec. Predsednik Masarvk goji najboljše nade, da pomeni tudi novi položaj korak naprej h konsolidaciji, tako da bo Švehiova vlada le nadaljevanje Benešove. Dr. Beneš sam najbrže ol> drži v novem kabinetu portfelj za zunanje zadeve.
Ko je dr. Beneš, ustvaritelj Male antante, sprejel v lanskem septembru sestavo vlade, jo s tem dokazal svojo veliko nesebičnost. Kot minister zunanjih zadev je žel obilne in sila važne diplomatske uspehe, priboril si je evropski sloves in vse to izven strankarske borbe. Ko pa je prevzel še ministrsko predsedstvo, je s tem prevzel več kot samo breme še. enega resorta, marveč se je izpostavul tudi vsem težkočam in spremembam notranje politike. Tega se je tudi zavedal, a kljub temu je najprej prevzel in v sledeči krizi obdržal predsedstvo. Celo leto je uspešno služil domovini na tem mestu, obenem pa je nadaljeval s svojim zunanjepolitičnim delom evropskega pomena, zlasti še na genovski konferenci, kjer je vodil delegacije Male antante. V Genovi se je predvsem spretno umaknil boljševi-kom ter enako spretno posredoval med zavezniškimi državami in državniki, zlasti med Lloyd Georgeom in Poin-carčjem. V Švehlovem kabinetu bo dr. Beneš nadaljeval svojo zunanjo politiko, s katero se strinja danes ves češkoslovaški narod in na katero pristajamo tudi vsi Jugoslovani in Romuni.
Češka vlada izhaja kakor pri nas iz parlamenta. V aprilu 1920. izvoljeni češkoslovaški parlament šteje sedaj 289 poslancev. Med njimi pripada 176 poslancev petim strankam vladine koalicije. Šefi teh strank tvorijo ta kozvano »petko* (petorico), to je parlamentarno delegacijo strank vladne večine. Te stranke so: socijalno - demokratska z 48 poslanci, agrarna z 41, katoliška ljudska s 33, narodno-socijalna s 25 in narodno - demokratska z 19 poslanci. V češkoslovaškem parlamentu je dalje vrsta manjših brezpomembnih skupin, potem močna skupina 71 Nemcev, 26 komunistov in 9 Madžarov. Nemci oficijelno izjavljajo, da so lojalno pripravljeni sodelovati na vodstvu državne uprave in da zato zahtevajo popolno ravnoprav-nost, in baš pred letom dni je izgledalo, da bodo te obljube uresničili in se torej tudil udeležili vlade. No, poznejše njihovo zadržanje je pokazalo, da jim Cehi po pravici niso zaupali.
Kakor je današnji položaj, bodo vsi Člani sedanje »petke* člani novega kabineta, tako gosp. Šramek, ki je ze danes v Benešovem kabinetu, socijai-ni demokrat Bechvne, narodni socija-lec Stfibrny in znani finačnik, demokrat dr. Rašin. Kabinet utegne dobiti ime kabineta < trdne meri». Glavne češke težave so: Borba proti vojni ded-ščini, t. j. komunizmu in razvratnemu revolucijskemu frazeretvu; borba proti draginji, za konsolidacijo valute, za razvoj industrije in njena tržišča; pro ti separatizmu nekaterih rovarjev, ka kor klerikalca in »avtonomista* Hlin ke; proti tajni madžarski propagandi.
Videli smo češke Sokole pri na.«. Vemo, da smemo biti ponosni na svo jega bratskega zaveznika. Češkoslovaška se razvija v duhu Jane Husa, J. Komenskega, Petra Chelčičkega, Tomaža Masarvka, Tyrša, Fiignerja. Dr. Benešova zunanja politika je vodilna v Mali antanti. Zato smemo že sedaj
pozdraviti novo češkoslovaško vlado Svehlovo z Benešem, vlado, ki bo nadaljevala tradicije svoje prednice in vršila voljo naroda.
NaSe železničarstvo za Sokolstvo
Ako je bila tekom sokolskih dni pri nas kaka javna institucija, ki je s svoje strani storila vse, prav vse, da so ti sokolski dnevi mogli v resnici uspeti tako veličastno, kakor so, je bila to naša južna železnica, oziroma da govorimo še točneje, osobje južne železnice in predvsem prometno osobje na ljubljanskem glavnem kolodvoru.
Da bo imelo občinstvo le nekoliko pojma, kakšno nezaslišano ogromno delo je moralo izvršiti (»obje glavnega kolodvora v Ljubljani tekom šestih zletnih dni, naj navedemo nekoliko številk, ki govore tako jasno besedo o tem delu, da je že ta beseda največje priznanje zanje.
V petek, 11. avgusta, je imel glavni kolodvor 60 rednih in izrednih vlakov; v soboto 73, v nedeljo 67. v pondeljek 63. v torek 65 in v sredo 69; skupaj torej v šestih dneh nič manj ko 397 vlakov v osebnem prometu. Tovorni vlaki tu niso všteti.
Ker je imel vsak vlak od 1000 do 1600 potnikov, je potemtakem v teh šestih dneh šlo preko ljubljanskega glavnega kolodvora nič manj ko kakih 520.000 oseb.
Ves ta ogromni promet se je razvijal kljub ozkim razmeram ljubljanskega glavnega kolodvora tako točno in precizno, da ni bilo nikakršnih zamud, kaj šele nesreč. Kronika ni zabeležila "niti enega neljubega dogodka, a mogel si vprašati, kogar si hotel, tujca ali domačina, si čul samo pohvalne besede o točnosti prometa in vljudnosti in potrpežljivosti železniškega osobja.	w .
Z ozirom na vse to smo prepričam, da govorimo iz srca vse naše javnosti, če izrečemo tu javno priznanje^ našemu vrlemu železničarstvu, ki je s svojim tako požrtvovalnim delom v veliki meri pripomoglo, da so naši sokolski dnevi uspeli tako sijajno. Predvsem gre največje in najiskrenejše priznanje načelniku ljubljanskega glavnega kolodvora gosp. Antonu Ludwigu in njegovi desni roki g. višjemu nadzorniku Franu Potočniku, ki sta osebno vodila vse to ocromno delo. Vsa naša javnost, predvsem pa naše Sokolstvo, jima. dolguje največjo hvalo in priznanje, ž njima pa tudi vsemu ostalemu železniškemu osobju, ki je storilo veliko, veliko več kot samo dolžnost.
Vsa čast jim in priznanje! Živeli naši vrli narodni železničarji!_
4- Radičeva «Obznana». Pod tem naslovom priobčuje zagrebška »Riječ» ■uvodnik o najnovejši Radidevi politični izjavi, da bodo pri prihodnjih volitvah kandidirali povsod njegova kandidati, sami kmetje in da se ne ob delal noben volilni kompromis z »gospodo*, četudi je ona v hrvatskem bloku. Prava »obznana* proti inteligenci. navzlic temu, da Radič sam ni kmet, kakor tudi njegov generalni štab ni sestavljen iz kmetov, temveč tudi iz inteligence, ki ima pa to »dobro* lastnost, da je Radiču brezpogojno vdana. Razumemo Radiča popolnoma: inteligenca, tudi najslabša, vendar misli s svojo glavo in takih ljudi Radič no mara, ker on je lahko prvi samo med popolnimi zarukanci in zato bodo kandidati njegove stranke sami — zarukanci, ki ne bodo nič mislili, temveč bodo to ekrb prepustili svojemu voditelju, kot ovce pastirju.
+ Da bi potolažil svoje verne, ki jim je zatajil triumfalni nastop Sokolstva' na zletu v Ljubljani, pripoveduje
< Slovenec* cele bajke o orlovskem taboru v Brnu, na katerem je bilo tudi 400 jugoslov. Orlov in 200 Orlic. Mislimo, da bi bili »Slovenčevi* verni bolj potolaženi, ako bi jim »Slovenec* povedal, da bi bil mogoč v Ljubljani tak orlovski tabor, kakršen je bil sokolski zlet, ker »Slovenčeve* verne peče najbolj zavest, da Sokolstvo visoko nadkriljuje klerikalno or-lovstvo. In to naše jugoslovansko So kolstvo se nahaja komaj v povojih, ker pred vojno je bilo ono razvito pravzaprav samo na Slovenskem, ma-nje na Hrvatskem in v Dalmaciji, v drusrih delih današnje Jugoslavije ga pa skoraj sploh ni bilo. Dar.es imamo Sokola že v Štipu in Jugoslavija bo prej ali slej sokolska. orlovska pa nikdar, čeprav je bilo v Brnu 400 jugoslovanskih Orlcv in 200 Orlic!
-f Radikalna stranka v Sloveniji. Po beograjskih listih posnemamo, da se je dne 21. julija osnoval v Ljubljani »mesni odbor radikalne stranke za grad Ljubljano* s sledečimi funkcionarji: gosp. Srečko Potočnik, krojač, predsednik: g. prof. Mihael Pressl, podpredsednik; g. Gojko Stojkovič, pri v. uradnik, tajnik; g. Jožo bušterič, bančni uradnik, blagajnik in akade-mični slikar g. Ivan Vavpotič kot — »zastupnik* ...
-f «Straža» fantazira. Pod naslovom »Krvavo obzorje* priobčuje zadnja »Straža* nad vse konfuzen uvodnik. v katerem prerokuje razne vojne konflikte na bližnjem vzhodu, v katerih bomo tudi mi sodelovali in zato so bile v Ljubljani pod sokolsko firmo _ vojaške vaje. Sokolski zlet. je cStražino* glavo zmešal, da fantazira o krvavem obzorju. Morda je bil clan-kar v Ljubljani za časa zleta in je videl vse rdeče okolu sebe, pa se mu je dozdevalo, da je obzorje krvavo, četudi so bile rdeče samo sokolske
srajce.	, ..
-f JoJ, jo j! V Brnu so zborovali
tudi klerikalni akademiki in pri tej priliki se je povzpel starešina »Danice* V. Vrtovec do vzklika: »Ne samo kdor Čeh in kdor Slovak, ta Orel. ampak kdor Slovan, ta Orel!* Ta je pa res lepa. Sedaj bodo klerikalci se Slovanstvo. ki je r« svoji večini ne-katoliško, identificirali z rimskim klerikalizmom in kdor ne bo hotel biti Orel. ga bodo proglasili za — izdajalca slovanske misli!
4- «Deutscbe Grenzwacht». glasilo obmejnih Nemcev, ki je služila . politiki in namenom dr. Kamnikarja in njegovih sotrudnikov. je prenehala izhajati in je dobila sedaj primerno^ naslednico v »Grenzpost*, ki piše v istem duhu. kakor smo ga bili navajeni v takih nemških obmejnih lističih. Izšle so dosedaj že 3 številke.^
4- Srečni Bolgari! V svojo močno zaščito jih je vzela - mariborska »Straža* in jim posveča cele kolone vsake svoje številke. Seveda. razmer-ie med našo državo in Bolgarijo ni 'preveč prijateljsko in »Straža* po svojem programu mora stati vendar na strani nasprotnikov nase države. Zato <Straža* tudi priobčuje cel članek italijanskega lista »La Sera del Corriere deile Puglie*. ki simpatizira (naravno!) z bolgarskimi pretennjaan na Maoedonijo in — »Straži* je to prav
dobi tudi velik prijatelj angleškega državnika Lloyd Georgea ter ga krepko podpira!, dočim pa je bil ob priliki wa-shfngtonske konference njegov velik nasprotnik. Vsi svetovni listi prinašajo dolge in lepe nekrologe, o katerih slavijo zasluge <kralia novinarjev*.
—	Cesarjeva zmaga. Cesar Viljem Je dobil proces proti pisatelju Emilu Lud-wigu radi drame «D:e Entlassung*, v kateri nastopa bivši cesar in Bismark. Ludwig Je bil pri obravnavi 8. t. m. obsojen v plačanje stroškov. Poleg tega mu je sodišče prepovedalo objavljati dramo, ker žali osebno pravo še živečih oseb.
—	Dar Italijanskega kralja. Italijanski kralj je sklenil, da pokloni državi vse umetniško pohištvo in umetnine, ki se nahajajo v dvorcih v Moncalieru, Milanu, Genovi, Benetkah, Firenci in Neapo-Iju. Državi daruje tudi svojo veliko biblioteko, ki se sedaj nahaja v Benetkah in ki vsebuje 4000 dragocenih knjig. Celo kraljevo darilo se ceni na eno milijardo lir.
—	Francosko časopisje proti Lloyd Georgeu. Francosko časopisje naglasa enodušno, da je Lloyd George kriv, da pri pogajanjih v Londonu ni bilo mogoče doseči sporazuma. »Figaro* pravi, da je bila konferenca v Londonu samo fingi-rani manever Lloyd Georgea. ki je že poprej dosegel sporazum z Nemčijo o moratoriju brez garancij.
—	Sinn Fein-ski pokret na Irskem. Ta beseda je bila ustvarjena leta 1904., ko je Artur Griffith pričel z velikim, in kakor vidimo sedaj, tako uspešnim pokre-tom za osamosvojitev Irske. V gaeliškem jeziku, ki ga govori 800.000 Ircev, pomeni »sinn fein* (izgovori «šin fejn*) toliko kakor samozavest, samozaupanje.
—	Grčija ln Turčija. Turčija je te dni naznanila zavezniškim vladam, da je končala vse priprave za mobilizacijo v evropski Turčiji. V obrambo Carigrada je določenih 30 tisoč mož; če ga napadejo Grki, ga bodo pomagali braniti tudi zavezniki.
Prosveta
Zagrebški Novi ilustrovani Dom i Svijet, ki je v zadnjih številkah poleg mnogobrojnih slik iz vseh delov sveta prinašal tudi prav lepe slike z izletov kralja Aleksandra in kraljice Marije po raznih krajih Slovenije prav do italijanske meje. je objavil v svoji poslednji (16.) številki zopet serijo slik iz pred-zletnih dni v Ljubljani: nastopi jugoslov. in češkega sokolskega naraščaja in prizori na ulicah.
Cilji nove češke poezije. V sedmem zvezku revije »Moravsko Slezka Revue* je posvetil znani literarni bistonk Frant. G6tz naimlajši češki poeziji kratek članek. ki končuje z besedami: »Samo ena pot pelje iz te anarhije. Poezija naj se danes povsem poda v službo novega življenja, sodelovati mora pri družabni reformi. pomagati mora pri rojstvu novega človeka — delati mora to tudi tedaj, kadar se zaveda, da je zaenkrat še nepopolna. Na tleh, ki se tresejo od socialnih potresov — zaenkrat še ni mogoče graditi. Svet pa bo kmalu zahteval dobrih graditeljev. Čiste roke, čista srca!*
šfm Jadranom. Občinstvo opozarjamo na to tekmo, ki bo vsled izveibenosil
Cehoslovakinj prav zanimiva. •
Mednarodna rokometna tekma. Danes ob 18. url se vrši na športnem prostoru Ilirije rokometna tekma med S. K. 2idenice. Brno : S. K. Jadran. Pred tekmo se vrši medklubska damska štafeta 4krat 75 m. Zidenice - Ilirija - Jadran -Primorje.
Lahkoatletični miting S. K. Ilirije, ki se vrši v soboto 19. in v nedeljo 20. t. m., se prične oba dneva točno ob pol. 17. uri. Sestanek sodnikov za ta miting se ne vrši v četrtek, temveč v petek, 18. t, m. ob 20. uri v kavarni Evropa.
Nogometna tekma. V nedeljo 20. t. m. se vrši ob pol 18. uri po lahkoatletič-nem mitingu na prostoru S. K. Ilirije no-gometna tekma med izbranim moštvom 40. pešad. puka in S. K. Jadranom, ki obeta nuditi vsled dobre kvalitete obeh moštev prav dober šport.
Tekme za prvenstvo Slovenije v plavanju, umetnih skokih in waterpola. ki se vrše dne 19. in 20. t. m. na Bledu v Grajski kopeli obetajo biti ena najzanimivejših prireditev letošnje športne sezone. Po dosedanjih prijavah je pričakovati trdega boja za prehodno darilo — srebrn pokal — ki ga je razpisal Ljubljanski plivački podsavez klubu, ki doseže prvenstvo v vodnem športu. Začetek tekem v soboto ob pol 15. uri, v nedeljo ob pol 10. uri dopoldne in ob pol 15. uri popoldne.
Kolesarska tekma se vrši v nedeljo na cesti Maribor — Vuzenica. Dirko priredita kolesarska društva »Perim* nt »Delav. kolesarsko društvo*.
Službena objava LNP. V torek 22. t. m. ob 20. uri se vrši v Narodnem domu, soba »Športne zvezen žrebanje terminov za prvenstvene tekme II. razreda ljubljanskega okrožja. Klubi: Svoboda Ljub-ljana, Jadran, LASK., Svoboda Moste, Slovan, Slavija in Sparta se vabijo da pošljejo k temu sestanku svoje delegate. Tajnik II.
V nedeljo dne 20. t. m. ob 9. uri se vrši v Narodnem domu soba 'Sportne zvc-ze* seja upravnega odbora LNP. Vabi se sekcijo sodnikov LNP. v LjnbHatu. da pošlje na to sejo 2 delegata. Tajnik I
Po svetu
- Lord Northcliffe umrl. Dne 14. t.
m. Je umrl v Londonu »kralj novinarjev* lord Northcliff lastnih mnogih uglednih angleških in ameriških listov. Pokojni lord Northcliff je bil zelo nadarjen in duhovit mož. 2e kot mladenič je stopil v uredništvo nekega londonskega lista kot reporter, po preteku 25 let pa je postal lastnik svetovno znanih angleških listov. Veliko zaslug si je pridobil lord Nortti-clifi zlasti za časa svetovne vojne, ko se je njegova beseda upoštevala in uvazevala celo na najvišjih mestih. Bil Je v tej
Šport
S. K. Židenice : Ilirija 12 : 1 (6 : l).
Včerajšnja rokometna tekma je končala z visoko zmago Češkoslovaškega teama, ki je v vsakem oziru mnogo nad-kriljeval domačine. Krasna tehnika, potrebna gibčnost in izredno lepe kombinacije napadalne trojice pred golom so napravile tekmo nadvse zanimivo. Posebno moramo omeniti levo krilo napada, ki je naravnost briljiralo. Domačinke so imele precejšnjo tremo. Požrtvovalna je bila obramba. Prof. Sicha, ki vodi če-hoslovaški team, je bil objektiven in korekten sodnik. Jutri igra Židenice z na-
Turistika
Pot Kamnik - Krvavec - Vel Ivoh - Greben - Kokrsko sedlo.
Lani je bila nanovo zaznamovana in na kratko popisana pot iz Kamnika preko Krvavca in Grebena do Coizove koče na Kokrskem sedlu. Vendar se mi zdi potrebno, opozoriti na nekai stvari važne za turista, ki se je odločil priti na Kokrsko sedlo po tej precej dolgi in deloma naporni poti preko velezanimivega predgorja Kamniških planin. Vztrajen turist potrebuje za to pot ca 10 ur. Na nekaterih krajih je posebno treba paziti na značke, ker so tupatam predaleč ena od druge, zlasti v gozdu nad Sidrašem m P;i na severnih pobočjih Grebena. Na planini na Jezeru nad Sv. Ambrožom ah pa pol ure odtod naprej na KrižkI planini pod Krvavcem dobiš sladkega m kislega mleka in sira. Krasen razgled s Krvavca, lepa planinska flora.
Pot- Kamnik do gostilne pr. Petne, cesti levo naprej skozi Tunjice - La-mše Sidraš - Sv. Ambrož - planina na Jezeru - Krifka planina - Krvavec. --Vel Zvok - mimo Mokrice - po Grebenu. Na severnem pobočju Grebena se spusu pot pred neprehodno zarezo v gorskem hrbtu precej globoko na desno doli — potem naprej preko proda in zopet gori na greben in slednjič po zapadnem strmem pobočju doli in še malo naprej do uojze-ve koče. Pot je v zadnjem delu od Grebena naprej težavnejša in je treba previdnosti, sicer pa podnevi m nevarna, kratkem se na nekaterih mestih napravi-Jo nove značke.
88
Hči papeža
— Lukrecija Borgia
»Igrala je s teboj izredno komedijo, da te gotovo privabi v svojo zanjko. Ne verjemi ji, Cezar, čuvaj se Lukre-eije!»
Cezar ljuto udari z nogo ob tlav »Še nikoli se nisem v nobenem človeku prevaril,* vzklikne samozavestno, »imam pogled, s katerim vidim na dno človeške duše - . • Toda dovolj o tem, Violetta! Ako ti ne ugajajo tukajšnje razmere in ako znaš pot v Rim, pa odpotuj! Idi, jaz te ne
zadržujem.*
Tedaj se Violetta okrene, z rokami si zakrije obraz in začne gorko plakati.	, . „
Ni bilo prvikrat, da je Cezar govoril ž njo na tak način in postopal ž njo kakor e psičkom, ki se ga želi otresti. Že davno je Violetta vedela, da se jo je naveiičal in se je hoče rešiti. Toda ona ga je ljubila, ljubila je tega vraga z vso silo in vdanostjo. Radi njesra je zapustila svoja nebesa m padla v pekel Borgijca. Vsa njena duša je bila navezana na njegovo odločno možatost, njeno srce je bilo njegovo in neodoljiva moč jo je držala
Pn<HejmMieheletto,* »pove Cezar in velikan ce požuri k svojemu gospo-
dS»Kaj mi zapoveduješ, gospod^-?»
»Micbeletto, prikradi se do trdnjav-ekega obzidja,* reče. Cezar tiho, »»krij ge. I kakem jarku m sLek. <» te ae
opazijo. Ostani tam do jutra in če ugledaš modri signal, se hitro povrni in mi javi. Za vraga, mi ne moremo ostati tu v mrazu in meglena noč nas ovira, da ne moremo opaziti znamenja. Hajd, Michelettol*
Brez besede se oddalji Micheletto, da izvrši nevarno nalogo. Cezar pa se še tesneje zavije v svoj plašč in se kakor kip s široko odprtimi očmi za-strmi v temino, čakaje na obetano znamenje.
Grofica Orsini se mu zopet približa. »Ali veš, Cezar,* ga vpraša z blagim glasom, »da so tvoje čete nezadovoljne, da so posebno Francozi zelo nestrpni in se hočejo povrniti v domovino? Šla 6em danes skozi taborišče in 6lišala njihove opazke, ki so me silno presenetile.*
»Naj ee čuvajo, ti francoski gospodje,* odvrne Cezar zaničljivo, »vsakogar, ki se nepristojno izrazi in si poželi domov, pošljem na oni svet, in ko jih par obvisi na drevesu ali pa jim glava pade k nogam, tedaj naenkrat mine vse njihove tovariše domo-tožje.*
»Pa tudi tvoji italijanski mezdnlki zahtevajo svoje plače.*
»Naj vzamejo Pesaro! Potem se lahko nagradijo, kolikor hočejo!*
»Toda v resnici je položaj tvojih cet strašen!* pripomni grofica »Cezar, narava se je zarotila proti tebi. Dežuje neprestano, mrzel Je veter, hrana je slaba . . Cezar, saj vendar uvidevaš, da se nebo radi tvojega sedanjega početja jezi nad teboj. Vrni sei v Rim, zadovolji se s tem, kar.ei
dosesrel doslej! Še je čas, se te smatrajo za nepremagljivega in te unenu-iejo zmagovalca. Toda Cezar težko bo tebi, moj ljubljeni, ako pod Pesa-rom doživiš poraz • • • ^^ sla* va spuhti v nič!*
»Pesaro mora pasti!* besni Cezar. »Prej se ne umaknem odtod. Iz razvalin te trdnjave se kakor Femks dvigne moja pomlajena slava . . . ioda, kdo prihaja tu . . . ah, moj glavni poveljnik. grof Marino - - - spremlja ga lest častnikov , . . Dober večer, gospodje!*	... j »Bo* naj vas Čuva, vojvoda!* odvrne grof Marino, sivobrad suh moz, poslednji mu potomec propadle plemiške obitelji, ki mu je Po mnogih doživljajih in ne brez poniževanj uspelo da si s Cezarjevo pomočjo zopet pn dobi ugleda in imetka.
»Česa želite, gospoda; kaj vas vodi k meni?* vpraša Cezar. »Ko sem prej šel mimo vašega šotora, eem eliSal vaš smeh in veselo zvenenje kozarcev; ravno ste igrali. Kaj so se vam razbile kocke, da ste tako hitro končali igro?*	'	. .
»Prihajamo, vojvoda, da vam javi-mo važno vest,* odgovon grot iian no. »Čete francoskega kralja so rav nokar poslale k meni odposlanstvo In po meni javljajo vam, da odidejo v treh dneh, ako dotlej ne pade Pesaro!* »Vi ste te pse pač gotovo , tudi izgnali 6 pasjim bičem?* knči Cezar nad svojim polkovnikom. »Morda tega niste storili? Signore, potem zasluzite <ami, da jih dobite z bičem PO hrbtu.*
»Storil sem več.* odvrne grof Marino, ki mu ni zmanjkalo vitežkega ponosa ter je na Cezarjeva razžaljenja samo skomizgnil z rameni. »Dal sem zapreti in zvezati sedem Francozov, zdaj pa čakam na vašo zapoved, kaj je z njimi storiti!* »Koliko topov imamo tukaj?* vpra-
»Razpolagamo s sedmerimi topovi, katere vam je dal kralj Ljudevlt XVI.* »Izvrstno . . . sedem topov . . se dem upornikov . . . Grof Marino, dajte zjutraj, ko vzide solnce, teh sedem bestij privezati pred topovska zrela, naj nastopijo vse moje čste z orožjem, ker želim, da se vsak moj vojak prepriča, kak odgovor dajem nezadovolj-oežem. Grof Marino, naj topovske krogle na tisoč komadov raztrgajo telesa upornikov!*	_ ...
»Vojvoda, ali se ne bojite, da bi tako stroga kazen pobunila vso ostalo
vojsko?*	, /-,
»Pobunila?* odvrne mrko Cezar. »Nepokorščina v vojski je najhujša stvar. Niti besede več, obsodba je izrečena. Hočem . . baj,hola! Kdodir-ja tam ob vznožju gnča. Potegnite meče, gospodje, v tako temni noci moramo biti pripravljeni na vsak napad!*
»Jaz sem. ekscelenea . . . jaz » » • Antoine ... vaš zvesti sluga!*
»Boga mi. to je moj komonuK, ki sem ga pustil v Rimu kot čuvarja svoje hiše. To mora biti važna nonca. ki mi jo prinaša, sicer bi ta Francoz, ki gotovo ni prijatelj naporov, ne bil zasedel konia. da nohiti k mem.»
Ob vznožju griča skoči Antoine s sedla in se polahko in mučno dviga
navkreber.
En sam pogled na umazano, m raztrgano obleko Francoza, ki Je sicer zelo pazil na svojo zunanjost, je lau-ko prepričal, da je moral jezditi dan
m »zfVraga!* vzklikne Cezar, »kaj ;i te padlo v glavo, da si ostavil mojo palačo? Drugi lakajski psi^na katere moraš paziti, si bodo svoje žepe nab^-(sali z zlatnino in srebrnino m pobeglih ekscelenca.* odvrne Francoz ' trepetaje. »donašam vam strašno vest j . . v Rimu se je zgodila grozna ne-
*r/Tako?* odgovori Cezar hladno, »kaj se je v Vatikanu vnel požar, ali je bil potres, ali pa se je odprla zemlja in požrla Rim, kakor nekdaj Her-kulanum in Pompeje, morda so >a-poljci pred rimskimi vrati? Naj bo karkoli, zdi se mu da se m izplačalo, vznemirjati me zato.»
»Ah ekscelenca,* odvrne Antoine, »zadel vas je najhujši udarec usod« Niegova Svetost, vaš oče. je o» pri pojedini v palači kardinala Adriar.a de Corneto otrovan . . . Deset ur zatem je umrl.*
Skozi noč je jeknil Cezarjev obupi-, krik. Omahnil je, epačil obraz,, z rokami je lovil po zraku, kakor bi iskal opore in morda bi bil zares padel na tla. da ni priskočila grofica Orsini te« ga močno objela in podprla.
(Dalje prihodnjič-3
Domača vesli
*	Spomenik kralju Osvoboditelju.
Vojni tovariši in častilci kralja Petra Osvoboditelja so pričeli zbirati darove za spomenik velikega pokojnika, M se postavi v Dnbici ob Uni, kjer je Peter Mrkonjič pozval svoje tovariše na upor.	^ „
*	Odhod starešinstva ČOS. Polno navdušenja, presenečeno nad sijajnim uspehom zleta in krasnim razmahom jugoslovanskega Sokolstva, je starešinstvo COS včeraj opoldne zapustilo belo Ljubljano. Starosta dr. Scheiner, podstarosta Stepanek. načelnik dr. Va-niček in vsi odborniki so iskreno rokovali z jugoslovanskim starešinstvom in tehničnim odborom, ki sta bila korporativno zbrana na kolodvoru. Cehi so pri odhodu radostno vzklikali: »Na svidenje v Pragi! Na shle-danou v Praze!*
*	Slovo československe vojenske tSovične škole. Včeraj ob 12-09 so oficirji in gojenci československe vojenske telocvične škole, ki so se udeležili vsesokolskega zleta v Ljubljani in bili predmet splošnih ovacij, zapustili naše mesto. Njihovo slovo se Je razvilo v novo sijajno manifestacijo zavezništva in bratstva češkoslovaške in jugoslovenske armade. Oficirji in podoficirji ljubljanske garnizije so priredili svojim češkim tovarišem pred odhodom v salonu in na vrtu glavnega kolodvora poslovilni zakusek, ki so se ga udeležili polkovnik Bogiče-vič v zastopstvu divizijonarja genera la Dokiča, mnogo štabnih in garnizij škili častnikov in podčastnikov, gene ralni konzul dr. Otokar Beneš, podna-mestnik pokrajinske uprave dr. Baltic in komisar mestne občine dr. Seneko-vič. Po medsebojni predstavitvi je pol kovnik Bogičevič nazdravil češkim tovarišem, poudarjajoč nerazdružljivo bratstvo in zavezništvo obeh junaških slovanskih armad. Zahvalil se mu je z navdušenim govorom generaištabn1. kapetan Oleg Vojtišek, ki je izražal ponos mlade češkoslovaške armade, da ima tako vitežke zaveznike. Bratstvo jugoslovanske in češkoslovaške vojske je najboljše jamstvo za mir v srednji Evropi in za razvoj obeh držav. Svoj govor je zaključil z vzklike m: »Živel kralj Aleksander! Živela jugoslovanska armada! Živel jugoslovanski narod!» Po ginljivih prizorih pobratim stva ss je imenom češkoslovaške vlade generalni konzul dr. Beneš iskreno zahvalil ljubljanski posadki za prisrčen sprejem čeških tovarišev. Ves čas je svirala godba dravske divizije. Na kolodvoru je bila zbrana velika množica ljudstva. Ko je vojen-ska škela stopila v vlak, so zaorili vi liarni vzkliki. Deklice so izročile oficirjem in pocioficirjem v slovo cvetke polkovnik Bogičevič_ in kapetan Voj-
noliubila. Med zvoki
tišek pa sta se poljubila. Med zvoki sokolske koračnice in gromovitimi Zdiavo! in Na zdar! - klici je vlak od-drdraL Še daleč zunaj postaje je bilo videti mahanje robcev.
*	Odličen gost. V našem uredništvu se je oglasil včeraj gosp. Herman Šle ca, M se je udeležil I. jugoslovanskega vsesokolskega zleta kot zastopnik Sokola lužičko - srbskega iz Budyšina. Obenem se bavi z nabiranjem gradiva za življenjepis lužičko-srbskega narodnega buditelja Jordana, ki je leta 1843. izdajal v Lipskem <Slawische Jahrbiicher*, se udeležil I. vseslovanskega kongresa v Pragi L 1848., ter okrog leta 1868. sodeloval z Bleivveisom in Strossmaverjem. Lu-žički Srbi so danes še v trpljenju in suženjstvu tovariši onih Slovanov ki jih svetovna vojna še ni osvobodila, kakor Jugoslovanov na Koroškem, Primorskem in v Trakiji.
•	Naša vojna mornarica. V Gruž je dospelo več ladij naše vojne mornarice, kjer se vrše pomorski manevri. Prebivalstvo z radostjo in ponosom gleda in pozdravlja čuvaje našega Jadrana.
•	Opozorilo ministrstva socialne politike zaradi zasege stanovanj. Po novem stanovanjskem zakonu, ki stopi s L junijem 1923 v veljavo, bo smela stanovanj ska oblast zasegati in dodeljevati le taka stanovanja, ki postanejo vsled smrti ali izselitve najemnikov prazna. Ministrstvo za socialno politiko je sedaj v posebni okrožnici opozorilo stanovanjske oblasti na to določbo novega stanovanjskega zakona ter naročilo, da naj se do 1. januarja z vso energijo zasežejo ona stanovanja, ki jih je po dosedanjih stanovanjskih predpisih še mogoče doseči V Ljubljani skoraj ni več stanovanj, ki bi prišla v tem pogledu v poštev za zasego.
*	Izpremembe v državni službi. Začasni ka»cli3t Jakob Kuhar pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani je imenovan za definitivnega kanclista pri istem ravnateljstvu. — Višji pisarniški oficial Josip Perko pri sodiščih v Novem mestu, pisarniški oficial Ivan Radič pri sodiščih v Ljubljani ter zemljeknjižni vodja Kari Zupančič v Novem mestu so stalno upokojeni. — Za sodne sluge so imenovani, orožniški podnarednik Matija Kerznar za Cerknico, pomožni sluga Anton Knez za Lafiko in invalid Ivan Burja za Lož.
•	Himen. Predvčerajšnjem se je poročil nadučitelj v Višnji gori gospod Vinko Okorn z gospodično Pepioo Kovačevo iz Črnega potoka pri Šmartnem pri Litiji. Obilo sreče!
*	Poročil ie Je g. Franjo Mačkovšek, činovnik v ministrstvu saobračaja z gdč. Mmo Mesnerjevo t Kamniku, čestitamo!
Odlični gosti v Dalmaciji V Kupa-
rih pri Dubrovniku je dospel pred nekaj dnevi na letovišče češkoslovaški vojni
minister g. BdržaL V Dubrovniku se mudi tudi znani nemški slikar Fritz Un-
6er- . ,.
*	Smrtna kosa. Iz Konjic nam javlja
jo tužno vest, da je dne 15. avgusta po kratki mučni bolezni umrl tamkajšnji ši-rom znam posestnik ter ustanovitelj in častni ravnatelj konjiške posojilnice gospod Ivan Šepic v visoki starosti 85 let. Pokojnik je bil kremenit značaj in prepričan narodnjak tudi v onih minulih časih, ko je šele vzklila narodna misel v močno ponemčenih Konjicah. — V 2i-reh je umrl gospod Leopold Božič, nadučitelj v pokoju, v starosti 85 let. Pokojnik je bil starosta kranjskega učitelj-stva in več let tudi član okrajnega šolskega sveta ter vrl in zvest tovariš. — Blag jima spomin!
*	Proslava lOletnice osvobojenja. Iz Beograda poročajo: Gospod Branislav Nušič, načelnik umetniškega odelenja v ministrstvu prosvete, stopi v kratkem pred javnost s predlogom, da se v proslavo desetletnice osvobojenja priredi leta 1928 velika jugoslovanska razstava v Beogradu. Pri tej priliki naj bi se odkril na Kalimegdanu spomenik osvobojenja
*	»Jadranska Straža« v Srbiji Interes za vojno mornarico Ee razveseljivo širi v vsej Srbu:. Ovjoval se ja glavni odtor »Jadranske Sraže* tudi v Prištini pod predsedstvom komandanta kosovske divizije, polkovnika Milorada Rističa, ki je centrali v Splitu naznanil, da so ustanovljene podružnice že v Uroševcu, Pri-zrenu, Djakovici, Peči, Kosovski, Mitro-vici in Novem Pazaru.
Za sprejem srbskih kmetov, ki pridejo v začetku septembra na izlet v Slovenijo, se je osnoval v Mariboru poseben odbor pod predsedstvom dr. Ro-sine. Odbor je razdeljen v štiri pododse-ke, v katerih je okoli 40 odbornikov. V ožjem odboru sta tudi Feliks Robič iz Limbuša in podžupan Rogljič. Na ta način bo mogla naša severna meja poskrbeti za dostojen sprejem srbskih gostov.
*	Občni zbor «Matice Hrvatske®. V terek se je vršila v Zagrebu ponovno glavna skupščina »Matice Hrvatske*, ker je bila zadnja skupščina dne 11. ju nija zaradi političnih izpadov Stjepana Radiča razpuščena. Skupščina je topot potekla popolnoma mimo, izvedla nekaj izprememb, društvenih pravil in sklenila! da se avtorski honorarji zvišajo za 100. odnosno 50 odst.
*	Na obrtno razstavo v Celju piiredn v nedeljo mariborski obrtniki skupen izlet. Dosedaj je priglašenih že 50 udeležencev.
*	Komisija za reško vprašauje na Sti-Šaku. Kakor poročajo ^Primorske Novi-ne», prispejo te dni nekateri člani te komisije na Sušak, kjer se bodo vršila posvetovanja in priprave za končno rešitev reškega vprašanja.
*	Spomenica splitske občine za unsko progo. Splitska občina je poslala prometnemu kakor tudi finančnemu ministrstvu spomenico, v kateri se živahno zavzema za dograditev unske proge. Spomeni-a govori o velikih ekonomskih ugodnostih ki jih ima ta proga za vso kraljevino in za katero se je Dalmacija potegovala že pred 70 leti.
*	Vojaški sodniki poklicani k vajam. Kralj Aleksander je pred &vojim odhodom v inozemstvo podpisal nkaz, s katerim se vpokliče k šesttedenskim vajam potrebno število rezervnih vojaških sodnikov
*	Otvoritev šmarjetskih toplic. Šmarje tske toplice pri Novem mestu, na novo sezidane, se otvorijo v nedeljo dne 20. avgusta.
*	Naši telegrafisti v Berlinu. V Berlinu se vrši te dni tretja mednarodna tekma telegrafistov. Za to tekmo je delegirala tudi naša država nekoliko prvovrstnih telegrafistov, med drugimi tudi nekatere iz Ljubljane. Želimo našim telegrafistom, da pri tej tekmi uspešno zastopajo našo telegrafsko stroko.
*	Zdravstveno stanje v Ljubljani. Glasom uradnega zdravstvenega izkaza se je v mestni občini ljubljanski v dobi od
i 6. do 12. avgusta narodilo 30 otrok, umrlo pa je 12 moških in 5 žensk, skupaj torej 17 oseb: 2 osebi za srčno hibo, 1 za življensko slabostjo, 10 vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov in 4 osebe vsled slučajnih smrtnih poškodb. V tej dobi ni bil prijavljen noben slučaj obolenja na kaki nalezljivi bolezni.
*	Prodaja kruha po znižani ceni. Na Dunajski cesti 'na gradbenem prostoru Kmečke posoji»e, kjer je bila mena-ža za oddelek Sokolov, dohod s strani sodni je) se bode danes od 8. do 12. ure dopoldne razprodajalo okrog 1000 hlebov kruha za ceno po 20 K za kg.
*	Dražba slame. V soboto dne 19. avgusta ob 3. uri popoldne se bo prodajala slama na dTž. učiteljišču in v šoli na Ledini. — Stanovanjski odsek vsesokolske ga zleta.
*	Zborovanje tobačnih trafikantov. 1» Maribora nam poročajo: Na zborovanju tobačnih trafikantov v Maribori 3e_ je ugotovilo, da je »Udruženje tobačnih trafikantov v Sloveniji* neobhodno potrebno. Zbor je soglasno sklenil ustanovitev Udruženja s centralo v Ljubljani ter krajevnega poverjeništva v Mi'loju. V odbor so bili izvoljeni: gg.: predsednik Nerat Franjo, podpredsednik Sa, vernik Števo, tajnik Kopina Franio, pod
tajnik Slani« Marija, blagajnik (Joleš
Anton, podblagajnik Maček Justina, preglednik I. Hauptman Filip, preglednik H. Mlekuš Kristina; odborniki: Jakob Ka-rol, Ortner Marija in Sever Jožefa. Dolžnost vsakega trafikant« je, da se v svojem interesu organizira in pristopi k »Udruženju*, ker le take bo udruženje v vsakem oziru zastopalo. Vsi organizirani trafikanti naj svoje prošnje ali pritožbe vpošiljajo tajništvu udruženja tobačnih trafikantov za Slovenijo, pover-jeništvo v Mariboru, Kralja Petra trg 2.
*	Gotove smrti je rešil sin progovne-ga nadziratelja Adolf Osolin 251etnega mladeniča Ivana Ropreta iz Bohinjske Bele. Ropreta je v Savi-Bohinjki v tolmunu zgrabil nenadoma krč in je izginil pod vodo. Kljub veliki nevarnosti pa je Osolin neustrašeno skočil kar štirikrat, v tolmun, premagal končno vrtinec, prinesel že nezavestnega Ropreta na breg in mu tako rešil življenje. Vsa čast njegovemu junaškemu nastopu in ljubezni do bližnjega!
*	Rodbinska drama. Iz Petrovca v Srbiji poročajo, da se je prošlo nedeljo odigrala tamkaj krvava rodbinska drama. Radivoj Milo vano vič, ugleden meščan v Petrovcu, je z nožem zaklal svojo ženo Milico ter potem sam prijavil sodišču izvršeni zločin. Izjavil je, da je izvršil zločin zaradi ljubosumnosti. Milovanovi-ča so pridržali v zaporu.
*	Smrt v valovih Save. Kakor nam poročajo iz Zagreba, sta predvčerajšnjem pri kopanju v Savi utonila dva mlada človeka. Policiji je bilo prijavljeno, da je eden izmed obeh kopalcev skočil z obale v Savo ter kmalu izginil v valovih: hoteč rešiti tovariša, je skočil za njim drugi kopalec, a tudi tega je vrtinec kmalu potegnil v globočino. Trupel še niso našli, po najdeni obleki pa je ugotovljeno, da sta utopljenca ključavničarska vajenca Leopold Štrbucel iz Rajhenburga in Jure Stih iz Klanjca.
*	Nesreča pri delit. Franca PortdoEa, posestnika iz Moravče v, je pri mlatenju žita zgTabil stroj in mu stri dušno ioko.
*	Žalosten konec vesele vožnje. Horvat Janoš, mlinarski pomočnik v Pucon-cih, neki strojnik in hlapec Rudolfa Paca so si zaželeli v neieljo malo zabave. 7ato so se olpcljali z vozom in na potu pridno obiskovali gostilne. Močno vinjeni so ko a je tako podili, da te je na nekem ovinki voz prevrnil in pokopal vse tri pod seboj. Horvat si je pri padcu zlomil obe roki in dobil poškodbe tudi po hrbtu, dočim ie bil strojnik le lahko ranjen.
*	Usodepolna zmota. Anton Bernjak, lovski čuvaj pri upravi veleposestva grofa Zichj-ja v Beltincih v Prekmurjn, je že dolgo opazoval, da mu v gozdu kradejo nepoznani zlikovci steljo in kosijo travo. Te dni je vzel s seboj puško in med gostim vejevjem čakal na tatove. V lovišču se je nahajal takrat tudi drugi lovec Alojzij Premru, ki je čakal na lisico. Ko je v mraku opazil v grmu neko gibanje, je sprožil in namesto lisice zadel Antona Bernjaka, ki je bil težko ranjen in takoj prepeljan v bolnico v Mursko Soboto.
*	Vlomi in tatvine. Velikanski naval Ln praznično razpoloženje prebivalstva v zadnjih dneh, ko je bilo vse na ulicah, so izrabili razni temni elementi, ki so se pritepli v Ljubljano, za vlome in tatvine. Poleg številnih manjših in večjih tatvin je bil izvršen vlom v stanovanje Antona Lukm&na, kjer so uzmoviči odnesli za 150.000 kron zlatnine, vdovi Hrajer v Mišičevi vojašnici pa 100.000 kron vredno briljantno brošo.
Gospodarstvo
OBRTNA RAZSTAVA V CELJU.
12. — 22. avgusta.
Celjska obrtna razstava se prav zadovoljivo razvija, število obiskovalcev razstave je dnevno večje. Vsi posetniki razstave naglašajo brez izjeme svoje presenečenje nad lepo in bogato vsebino razstave in nad dovršenostjo razstavljenih predmetov. Posebno iznenadenje vzbuja razstava pri kmečkih obiskovalcih, katerih smo videli v pondeljek povodom pre-miranja konj in posebno na praznik izredno veliko število na razstavišču. Zadnja dva dneva se je pojavilo na razstavišču tudi precejšnje število poseinikov iz Hrvatske; došlo je tudi več novinarjev, da si ogledajo razstavo, med njimi znani pisec dela ^Industrija u Sloveniji* gospod Lakatoš, urednik »Jugoslovanskega Lloyda» ki je z veseljem povdarjal, da je našel na razstavi celo vrsto novih industrij.
Obrtništvo iz Celja in okolice, ki je povzročilo in v prvi vrsti omogočilo razstavo, je z dosedanjim vspehom izvan-redno zadovoljno in izraža čisto odkrito svoj ponos. Posebno veselo je opazovati na razstavi nesebično in naravnost vzorno sodelovanje vseh slojev prebivalstva brez razlike stanu. Nikjer ne vidiš in ne slišiš niti najmanj politične strasti, katera je v dnevih razstave popolnoma zginila. Le tako složno sodelovanje je zamoglo omogočiti tako lep moralen uspeh.
Razstavljalci so sklenili tudi že ogrom ne kupčije, posebno 14. in 15. t. m. Naročila so bila te dni tako velika, da jih nekateri razstavljalci niso mogli več sprejemati, in to v vseh strokah. Posebno se to opaža v usnjarski stroki. Čevljarski izdelki, na katere se pri razstavah običajno ne polaga posebna važnost, so na razstavi v Celju zbudili splošno pozornost. Že danes čujemo vsestransko željo, da se pokrajinska obrtna razstava priredi vsako leto v Celju.
Na razstavišču je v posebnem paviljo nu dnevno skoz dve uri koncert celjskega Godbenega društva in tamburaškega zbora Bratstva. Zabavišče privabi ob večernih urah dnevno mnogofcrojno občinstvo na razstavni prostor, kjer je vsaki dan do polnoči najprijetnejša zabava. Za soboto 19. t. m. se pripravlja v pozdrav zunanjemu obrtništvu velik koncertni večer. Nedelja 20. t. m. se bo praznovala kot obrtniški dan.
Fotograf g. Pelikan je napravil od razstavnega prostora kakor tudi od po sameznih razstavljenih predmetov zelo lične in lepo izdelane razglednice, knte re se kar sproti pokupijo.
doseglo ravno nasprotno, kar so mnogi pričakovali. Mesto temeljitejšega in ra-cijonelnejšcga obdelovanja so ostala mnoga zemljišča celo najrodovitnejša, zapuščena in neobdelana. Največ je seveda doprineslo k slabi letini pomladno deževje in poznejša suša.
Toliko je gotovo sedaj, da bo letos izvoz žit mr.ogo manjši, kakor lani. zlasti če bo tudi koruza odpovedala. Uporabiti se bo moralo mnogo žita za živinsko krmo. Mrve in detelje je premalo, ravno tako slame, ki je vrh tega ponekod zelo slabe kakovosti. Ce ne bo kmalu dežja, se bo moral izvoz žit letos skrajno omejiti.
Obfave
*	Velike javno tombolo priredi društvo za zgradbo Sokolskega doma v Sp. Šiški dne 27. avgusta 1922 to je na Komarjevo nedeljo na prostoru poletnega telovadi-šča v Gasilski ulici nasproti šole. Glavni — dobitki: 1.) kompletna spalna oprava iz trdega lesa; 2.) moško kolo najnovejšega sistema: 3.) kuhinjska kredenca s pritiklinami; 4.) zaboj sladkorja; 5.) stenska ura; 6.) okrog 500 manjših dobitkov. Tablica stane samo dva dinarja. Občinstvo Sokolstvu naklonjeno kupujte tablice, katere se dobijo v raznih trgovinah, kier se nahajajo plakati. — Odbor.
*	Zdravniški odsek Sokola ima v petek 18. t m ob 6. uri popoldne sejo na fizikatu.
*	Podružnica Jugoslovenske Matice Rakek-Planina, priredi v nedeljo, dne 20. avgusta veliko narodno veselico na vrtu g. Fran Gnezda na Uncu s sodelovanjem godbe »Zveze jugoslov. železničarjev«. Radi ugodne železniške zveze (prihod na Rakek 16.15, odhod iz Rakeka ob 21.20 z osebnim in 23.20 z brzovlakom) vabi mo vse, ki jim je dana možnost, da po-hite na našo južno granico. — Odbor.
*	Prostovoljno gasilno društvo v Sevnici se tem potom najlepše zahvaljuje gospodu baronu Houscheg, lastniku parne žage za darilo 4000 K, 2 sodčka pive posebno pa za pomoč in sodelovanje pri vesclici, dne 6. avgusta, katera Je krasno uspela.
*	Za zgradbo doma slepih. Pokojni Fran Ažman je iz svoje zapuščine daroval po g. kuratu Franu Bonaču 1000 K za zgradbo doma slepih. »Slovensko srce* postavi čim preje lastno streho naj-bednejšim, ter ne pozabi ne v žalostnih, ne v veselih urah na svoje slepce.
*	Našla se je denarnica, s srednjo vsoto denarja. Dobi se v higijeničnl pralnici Šimenc, Kolodvorska ulica 8.
*	Na vrtu hotela Štrakelja se Je našel briljantast uhan. Lastnik ga dobi tam.
TRŽNA POROČILA.
Zagrebški tedenski sejem (16. t. m.) Živine ni bilo ravno mnogo, pac pa je bilo dovolj krme. Domačih kupcev je dospelo zelo malo, zato pa je bilo mnogo kupcev iz inozemstva, zlasti iz Nemčije in Češkoslovaške. Cene za kg žive teze v kronah: najboljši izvozni voli 38 — 4., voli I. 32 - 34. 11. 22-28. m. 14-18; krave 1.28 - 30, II. 20 - 24 III. 14 -16; mlada živina 30 - 32; teleta I. 40
—	43, II. 38 — 39; svinje I. 87 — 98, II. gg _ 87, III. 76 — 80. Cene konjem: par težkih 60 — 66 tisoč, par srednjih 40 — 50 tisoč, par lahkih 30 - 32 tisoč kron. Zrebeta do enega leta so se tržila komad po 8 - 10 tisoč, do 2 let komad 12 _ 14 tisoč, preko 2 let 20 - 25 tisoč kron. Konji za klanje so se tržili po 6 -
K za kg žive teže. Krma: seno 580 — 850, detelja 850 - 1000. slama 350 — 500 K za 100 kg.
Zagrebški žitni trg (dne 16. t. m.) Cene v kronah postavno Zagreb: pšenica nova 1900 - 1940, koruza 14601 -1500 rž 1500, ječmen za pivovarne 1600
—	1700, za krmo 1580 - 1600, oves 1400 _ 1440 fižol 1250 — 1370, moka št. 0 78 — 28.50, št. 2 27 — 27.50, št. 4 26 1- 26.50, št. 24.50 — 25, otrobi 900 — 970.	___
= Nove novčanice po 1000 Din. Koncem avgusta bo dala Narodna banka v promet nove novčanice po 1000 Din. Te ,- .rdeiujejo v Parizu. Razstava vin in vinski sejem v Zagrebu se vrši od 17. do 23. septembra. Kakor poročajo, vlada za ta sejem tudi v inozemstvu veliko zanimanje.
= Razstava sadja v Bajini Bašti se vrši na iniciativo poljedelskega ministrstva od 22. do 26. oktobra.
= Ovce iz Nemčije. Poljedelsko ministrstvo je odposlalo te dni komisijo treh članov v Nemčijo, da dne 20. avgusta prevzame ovce na račun reparacij. Ta
tfto^KIA 7FTFV	I kontingent ovc šteje 57 tisoč komadov.
LETOaiNJA IX. 1CV .	I Komisija bo prevzela ovce v Wflrten-
Zanesljivih službenih podatkov o konc-, f.0™ J 1 nem uspehu letošnje žetve še ni. Žetev je ^ •	y R v soboto
letos precej zakasnela, vsled ccsar se je!	^ .n 'eventualr!0. Se v nedeljo
tudi mlačva vršila kasneje in doslej go- ( • » -	vršila v Kranju
tovo še ni povsod končana. Po doslej do- ^ -O a	N ^
spelih vesteh iz ^ krajev ^kra-	& zjutraj.
Umne je uspeh letošnje žetve	; = zooetna otvoritev praške sladkor-
Pšenica je najbolje rodila v bremu	g	poročajo, da se je po
frŠn° pridrV jv^na ki bo dat | večletnem prekinjenju zopet otvorila
m 7 T ^-nBosnaaT-	^rcu (češkoslov,
V* posameznih dobro obdeSni krajih ^a). Dne 12. avgusta se je otvoril v Li-prirod pšerrice znašal tudi do 12 rnte nameren tretji mednarodni veliki sejem
oralu, ^^^tlati^sl^i^^ezniška tarifa v Madžarski se
v Sloveniji je psemca dala «oSa	g } septembrom pri osebnih vla-
še, nego lani. Povprečno bo kakovost ^	^	brzovlakih za
letošnje pšenice zaostala za kakovos jo ^	Porisale velja za osebe in
lanske. Poskusi tehtanja so pokazali te- ^	ru JC 1
žino v Sremu 76 - 77 kg, v Vojvodini j P™^^ bo pride]ala let05 vsoto
77 - 80 kg, v Srbiji /o kg. _ _ n.860.000 centov žita, od tega 5,130.000
centov rži, 4.430.000 q ječmena in tudi
Ječmen povprečno ne zadovoljava. Količina bo znatno manjša, nego lani. Tudi.
kakovost je slabša. Z |	= Razne dobave. Komanda Dravske
bili pokrajino, ki je dajala ječmen .mst-	obla5ti v Ljubljani naznanja,
ne kakovosti. Za izvoz se/ uporabljaj ^ J ^	dne ^ avgugta cb
največ baranjski ječmen. V Macedoniji,	^ dopoldne neposredna pismena
je ječmen tudi slabše dal, nego se je pri-	,, dobavo mesa za garnizije
čakovalo; celokupni prirod bo znašal okoli 1200 vagonov. Od tega bo dala okolica Kavadara okoli 100 vagonov, Gradski Prilep okoli 200, Veles, Sveti Ni-kola, Štip, Kumanovo, okoli 400, Kosovo polje okoli 400 — 500 vagonov. Tezina temu ječmenu je okoli 60 — 61 kg. Bia-go je trdo in žilavo, tako da se spioh ne bo moglo ali pa se bo zelo težko uporab-
pogodba za dobavo mesa za garnizije Ljubljana. Celje, Maribor. Ptuj in Slovenska Bistrica, in sicer pri intendantu-ri Dravske divizijske oblasti v Ljubljani, pri komandi vojnega okruga v Mariboru in Celju ter pri komandah mesta v Ptuju in Slovenski Bistrici — Pri di-vizijski intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo sklenila dne 25. avgusta ob 10. uri dopoldne nepo-
OO moglu au as "" —---- ---------' ZO. avgUSMl uu iu. un UU|
ljalo v pivovarniške svrhe. Razun tega	&redna pogodba za dobavo 125.000 kg
je blago neočiščeno in bo imelo veliko	knigne moke enoličnega tipa 80 odst. ali
primesi.	odgovarjajoče količine pšenic«. Predmet-Oves, ki je 2e lani slabo dal, je letos na o^a 8ta v trgovski in obrtniški še slabše rodil. Natančnejših podatkov še -,-,ornjci na vpogled, ni. Gotovo pa je, da oves letos ne bo krti
Odgovorni urednik Fr. Brozovič. Lastnik in izdajatelj Konzorcij «Jutra>. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani.
domače potrebe.
Vse vrste žita so letos po svoji Kakovosti mnogo slabše, nego lani, in to največ radi predolgega pomladanskega de-,---
ževia. Nekateri kraji iz Bačke in Banata Najceneja narOClna Jed poročajo tudi o snetljivi pšenici. Ravno-	T-J-'—
tako bo letošnji uspeh žetve v spiošnem manjši od lanskega, čeprav je bila letos
lumijol v«» ---------- " " -	-
posejana površina baje večja kakor lani. Nekateri trdijo, da je temu kriva le agrarna reforma, je brezdvomno deloma resnica. Z razkosanjem zemlje se je
s0 testenine „Pekatete". Izdelane iz samega zdroba jeklene pšenice, vsebujem naiplemenitejie dele zrnja. Zato so najbolj redilne pri izvrstnem okusu. Iz istega vzroka, ker izdelane iz samega zdroba, se pa tudi najbolj nakuhajo, tako da dosežejo do 3kratni volumen nalenhauih. 42/111
Ljubljana, 17 avgusta 1922.
Vremensko poročilo
Ljubljana 306 m nad morjem
Kraj opazovanja
Ljubljana Ljubljana Ljubljana Zagreb . Beograd l)nnaj ■ Praga •
Inomost.
ob
7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7.
Zračni tlak
767-S 7634 7646 758-9
767-8
768-5 767-5
Zračna temperatura
16-4
220
17-8 170
13-0 90 10-0
Veter
brezvetra
ser. vah.
n
bresvetra
sev zap. jug. zap. brezvetra
Oblačno 0—10
jasno
deL cbl. jasno oblačno
reč obl. jasno iti obl.
Padavine mm
24-2
6-0 190
V Ljubljani barometer nestan.. temperatura nizka. Solne« vzhaja ob 5-00, zahaja* W06
Man«!* Om BO bu.dl Din. S*—, nakDi Mdtl|n|lk 6 b*mdl t Dt«. — Trgovski egiaal, deplasnala, »•■ pr*ml4nla. da SO brndl 6 01«., vtaklli aadal]n|lk 8 bandl 9 Dhk — Ptate •• aapra). (Lahka ta J » — znamkah.) Na vsralaaja aa edgo»ar|a Ia, aka |a vpraSanJo prllet.ni znamka za odgovor.
Iščem trgov, učenoa.
dobrih in poštenih staršev za trgovino z mešanim blagom. Vstop X. septembra. Ivaa Sever, Velenje (Slovenija) 2734
Mlada vdova, 2727
ki je izurjena v vseh strokah gospodinjstva, želi priti k boljšemu gospoda za gospodinjo. Oenjene ponudbe prosim pod »Dobra kuharica* na upravo »Jutra»
Iščem stanovanje
t dvema sobama in kuhinjo v okolici Ljubljane ali ob železniških progah do 30 km iz Ljubljane, v bližini postaje. Plačam za dlje časa naprej. Cenjene ponudbe na
upravo »Jutra* pod »Stanovanje*. 2738
Vozi&ek 2737
za osebo, ki ne more hoditi (dobro ohranjen) želim kupiti za primerno ceno. Ponudbe na upravo »Jutra* pod št. 60.
Več vagonov sena naprodaj 2712
ima Adam Kincl v Št. Jurju ob južni železnici. Kdor ga rabi, naj se obrne na ta naslov, pa se mn takoj naznani cena.
Pekarija
se išče. Ponudbe
Knplm malo hišo
z vrtom v Ljubljani ali okolici za ceno 300.000do 400.000 kron. Naslov povč uprava »Jutra«. 2733
»•Jutra*
na upravo 2717
Zenltna ponndba.
Vdovec brez večjega premoženja, ugleden obrtnik v večjem trgu, išče inteligentno gospico ali vdovo primerne starosti s premoženjem, ki bi imela ljubezen do pridnega moža in priznano pridnih otrok. Ponudbe, če je mogoče s sliko, se naj pošljejo na upr. 'Jutra»pod»Mirnidom».
Plavalne pasove
iz plutovine izdeluje tovarna zamaškov Jelačin & Komp., Ljubljana. 25
■ ■
jigovoi
Dražba konj.
V soboto dne 19. avgusta
1.1. ob 10. ari dopoldne prodalo se bo na javni dražbi na jahalnici pri državni žrebčarni šest konj, dolUh iz Nemčije.	2736
Za večjo transportne tvrdka v Ljubljan
m išče
U
s perfektnim poznavanjem slovenske in nemške stenografije. Samo popolnoma izvežbane moči naj pošljejo svoje ponudbe na upravo lista pod šifro »služba*. 2698
se sprejme v tovarni nsnja Aleks Fodvinec v Sta&eeali. Stalna služba, prosto stanovanje, takojšnji nastop. Pismene ponudbe z referencami, prepisi izpričeval in zahtevki plače. Istotam se sprejme
z znanjem stenografije in strojepisja. Začetnice izključene. 2731
Pravi malinovec,
citronov sok i. t. d. — Esenci za brezalkoholne pijače. — Esenci za ram in likerje. — Sadni eteri za pecivo, kandite i. t. d.
priporoča	2665
Srečko Potnik
tvornica sadnih sokov in esenc V Liubljani, Metelkova ulica.
Kdor hoče kaj prodati Kdor hoče kaj kupiti Kdor išče službe itd. i — inseriraj v „Jutru"
V ponedeljek izide nova Njiva!
Gozdnega manipulanta in uradnika za žago
išče velika gozdna industrija za svoj pogon v Sloveniji. Nastop službe po mogočnosti takoj. Reflektira se na moči z veliko prakso. Ponudbe na upravo
„Jutra" pod št 2732.	2732

Motel Therapija
Casino (Cercle Prive).
Sa svim atrakcijama francuske Riviere | oreno dne
Upute daje Uprava Cercle des Etrangers, Crkvenica.

TLZL d i
po najnižjih cenah:
otrohe, mofto za fermo, fižol, fciimna In druge deželne pridelke
Ljudevit Sire, Kranj.
*	oaea
BI 1
kupujejo	53
Strojne tovarne in livarne, d. d. v Ljubljani
Tužnim srcem javljamo, da je naš prisrčno ljubljeni stric, oziroma stari stric, gospod
posestnik, ustanovitelj in častni ravnatelj posojilnice v Konjicah
po kratki, a mučni bolezni v 85. letu svoje starosti, previden s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb je v četrtek dne 17. avgusta 1922. ob 4. uri popoldne in se truplo položi v lastno grobnico k večnemu počitku.
Sv. maša zadušnica se bo brala v tukajšnji nadžupnijski cerkvi dne 18. avgusta 1922 ob 8. uri.
Konjice, dne 15. avgusta 1922.
V
Žalujoči ostali.
Blago za prevleko divanov in druzega pohištva, v veliki izberi, dalje različno platno in Jate j
za tapatnike, sedlarje i. t. d. priporoča tvrdka
A. i E. SKaberne,2
Ljubljana, ESestni trg 10.
Celje!
Maribor!
Ptuj!
Kupi se hiša
v kateri se nahaja trgovina z mešanim blagom po možnosti v zvezi s kakim drugim obratom. Cenj. ponudbe s točno navedbo cen kakor časa, kdaj se lahko objekt ogleda, do 28. avgusta 1922. pod I. E. D. I«, na upravnistvo 2664 uJutra", Ljubljana.
Pozor, trgovci in industrij« 1
Tekom meseca avgusta izide izpod tiska
lirar tnrttt i inflistr. preteča n ja Sri,
ki obseza nad 2000 naslovov iz okrog dvajset mest
južne Srbije.	. „
Poseben del te adresne knjige prinaša seznamek večjih trgovskih in industrijskih podjetij največjih mest naše kraljevine. Podjetje ki želi da pride v ta seznamek, naj nam takoj v priporočenem pismu svoj naslov
poslati blagovoli.	2725
Adresar sprejema oglase po tarifi:
za celo stran......Din 200 —
za pol strani........ HO*
za četrt strani....... 60'—
Naslove in oglase sprejema do 20. avgusta 11.
Izdajatelja adresara Topolovic & Stojkovič knjigarna v Skoplju,
Posojilnica v Konjicah, r. z. z n. z.,
naznanja, da je nje ustanovitelj, dolgoletni načelnik in častni ravnatelj, gospod
Zahvala.
Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in smrti naše nadvse ljubljene matere
Sne lesih roj. Nindisrii
izrekamo v svojem in v imenu vseh sorodnikov najsrčnejšo zahvalo.
Posebno pa se zahvaljujemo vsem darovateljem krasnega cvetja in vsem, ki so spremili drago pokojnico tako mnogoštevilno na njeni zadnji poti, ter za vsa tako mnogo-brojno dospela pismena in osebno izražena sožalja, da se nam je nemogoče vsakemu posebej zahvaliti. Vsem naša najprisrčnejša zahvala! V LJablJanl, dne 17. avgusta 1922.
Sepic
posestnik in bivši žnpan konjiške okoliške občine
dne 15. avgusta 1922. v visoki starosti
85 let preminul.
Slava njegovemu spominu!
V KONJICAH, dne 15. avgusta 1922.
Načelstvo Posojilnice ▼ Konjicah.
2785
Globoko žalujoča rodbina Milko Jesih.