10 Ptoj. 15. morca 1957 Letnik x. Glasilo SZDL ptujskega okraja _ Uprava In uredništvo PtuJ, Lackova ulica 8 — Telefon 156, NB Ptuj Stev. 643-T-206 — Ure- juje uredriiški odbor — Odgo vomi urednik Anton Bautnan — Rokopisov ne vračamo — Tiska Mariborska tiskarna — Cena 10 din — Letna naročnina 500 din. poUetna 250 dinarjev ŠE LETOS BOMO PRISTOPILI K 0RG4WIZIRAN|U OSEMLETK Svet 7.3. šolstvo pri OLO Ptuj je na svoji zadnji seji razprav- ljal o nov- mreži osemletnih šol v našem oikraju. Znano je, da bo predvidena refom-ia žolstva uzakonila kot osnovno obvezno šolo t. zv. osemletlco. Na ta na- čin bo osnovno šolanje naših državljanov poenote-no. Ne bo namreč več oiinovne šole in na- to nižje gimnazije, temveč enot- na osemletna osnovna šola. Pri tem mislijo nekateri, da bo nivo naše šole zato padel. Reforma šolstva pa bo izvedena prav za- to, da bi d\ngnila kvaliteto na- šega šolstva kot celote. Res je samo. da bodo nižje gimnaiZije jjsot. Haggfeo^ 4Q do neke mere Osnovna šola in nižja gimnazija v Uajšperku še vedJio izbirne šole odpaxile in da jih bodo nadomestile sploš- nejšc osemletne šole, na katerih bo gi'ajen ves ostali šolski si- stem. Razumljivo je da bo tudi v bodoče kvaliteta naših šol od- visna tako kot že doslej, pred- vseun od kvalitetnega podajanja ufeie snovi in od splošnih mate- rialnih prilik naših šo'l. Mate- rialne prilike pa se bodo ne- dvomno v bodoče izboljšale, prav tako kot bo nedvomno rastla tudi iz leta v leto kvaliteta dela naših šolnikov. Eno in drugo pa nam torej zagotavlja kvalitetno rast naših šol. VSE ŠOLE NE BODO POPOLNE OSEMLETKE V našem okraju je doslej delalo 10 nižjih gimnazij in ena ix>polna gimnazija. Teh 10 nižjih gimnazij bo takoj začelo izvajati program nove osemlet- ne šole. Pri tem pa moramo ve- deti da bodo sedanji učenci posameznih razredov nadalje- vali pouk po sedaj veljavnem učnem, načrtu in da bomo z iz- vajanjem novega učnega načrta začeli tam nekje v trtrtjem ali čet,rtem šolsikem letu. Nadalje imaano v okraju nekaj osnovnih šol, ki so doslej delale po učnem načrtu, podotanem onemu v nižjih gimnazijah in so imele že uveden predmetni pouk. Tudi te šole bomo iahko takoj izpreme- niH v popolne osemletne šole, ki bedo podobno kot obstoječe nižje gimnaaije začele z izvaja- njem programa osemletke. Dru- ge šole, ki že doslej niso bile po- polne osemletlce. saj so imele samo i>eti ali šesti razred, višje razrede pa so družile, pa bomo izpreminjali v popolne osemlet- ke postopoma. Nekatere od ob- stoječih šol pa pred\'idama ni- koli ne bodo popolne osemletke. Tu imamo v mislih tiste naše osnovne .šole, ki že doslej niso bile popolne osnovne šole, in so učenci iz teh šol hodili v višje razrede že doslej drugam (n. pr. Sela, Grajena itd.). SOLE BO TREBA BOLIE OPREMITI Pi-occs preraščanja naših šol v popolne osemletke bo torej trajal nekaj let, verjetno celo 10 aii več. Njegov tempo bodo nareko- vale materi a'aie prilike šole in kader predavateljev. Vedeti moramo, da bo zahtevala re- formirana šola več praktičnega dela. Več ponazoritev, eksperi- mentov, skratka, morala bo biti bolj delavna, tako da bo akti- \T2iraIa učence, in manj ver- balna, Zaio bomo morali naše bodoče popolne osemletke opre- miti s kabineti in z učili za vr- sto i>redmetov. Dalje bomo mo- rali urediti šolske učne delav- nice, šolske učne vrtove itd. V višjih razredih bo predmetni pouk. Zanj bo treba kvalifici- ranih učnih moči — absolven- tov višje pedagoške šole ali uni- verze. Le ako bomo dali tte- mi- nimalne ix>goje, potem bodo lahko naše šole dajale kvalitet- no, vB09tran.sko znanje, ki bo služilo našemu bodočemu dr- žavljanu kot osnova za njegov nadal,inji razvoj ne glede na to, kje se ho razvijal. Ze .samo ma- terialno stanje naših šol pa je tako, da bo v bodočih 10 do 15 letih zahtevalo izredno veliko m.t^crinlnih tiredstev. Saj nam /jg danes primanjlcuje nimamo kabinetov, ni- mamo modernejših vičil itd. Tako bo marsikje razvoj uva- janja popolnih osemletk otež- kočen prav zaradi pomanjkanja učilnic in .siplošno slabega mate- rialnega stanja naših šol. Tako n. pr. šola v Gk)ri!šnici ne more naprej tako dolgo, dokler ne bo dobila novih učilnic. Podobno je staji je tudi na nekaterih drugih šolah. Nič manj pereč je problem strokovnega učnega kadra za A-išje razrede osemletlc. Danes nam na desetih obstoječih niž- jih gimnazij ali primanjkuje sko- raj po'lo\-ica strokovno uspo- sobljenih predavateljev. Iz višje pedagoške šole, ki danes daje ta kader, pa dobimo samo to, kar tja pošiljamo na strokovno izpopolnjevanje. To se pravi, da bodo naorali sveti za šolstvo pri obč. LO voditi trezno in odgo- vorno kadrovsko politiko in po- šiljati na strokovno izpospoliije- vanje v b-odočih letih čimveč je število mladih, .^osobnih in de- la voljnih učiteljev, ker bodo le tako postopoma dobivali tudi kader za bodoče osemletke. TUDI KADER BO ODLOČUJOČ V našem okraju bomo sicer lahko večino šol v doglednem času izpremenili v popolne osemletke, ker imamo večino tako zvanih višje organiziranih šol in je tudi število učencev visoko, vendar bodo ostale ne- katere šole tudi v bodoče nepo- polne osemletke in bodo morale pošiljati v višje razrede svoje učence na sosedne šole. Tako bomo imeli nekaj takozvanih osrednjih osemletk, nekaj pa nepopolnih osemletk. Pri obrav- navanju ra2:\'oja teh šol bodo morali sveti za šolstvo pri ob- činah temeljito proučiti to vpra- šanje jn ugotoviti kaj bo tudi iz ekonomskega stališča boljše; ali ustvariti pogoje za popolno osemletko, ali pa omogočiti učencem obisk sosednje šole, n. pr. Občinski odbor Bori se bo moral odločiti, ali razvije seda- njo osnovno šolo v Za vrču v samostojno osemletko. Ce se bo odločil za to, potem mora dozi- dati najmanj eno oziroma dve novi učilnici in nastaviti po- trebno število predmetnih uči- teljev-, ki bodo lahko učili vse zahtevane predmete v višjih razredih. Sele ko bo občinski odbor ustvaril materialne pogo- je, t j. dozidal učilnice, poskr- bel za nabavo najnujnejše po- trebnih učil in zaiameil kader strokonmih predavateljev, šele takrat bo Okrajni svet za šol- stvo privolil v ustanovitev po- polne osemletke. Občinf*:i odbor I>a ima ti»di drugo rešitev. Šola v Zavrču bo nepopolna osem- letka, ki t>o imela še peti ali šesti razred. V sedmi in osmi razred pa bodo učenci morali odhajati na bližr^e popolne osemletke — Cirkulaoie ali Go- nišnica. V tem primeru bo mo- ral obč. LO po6'krbeti učencem brezplačen prevce v šolo in na- zaj. V tem ixrimeru bodo sko- raj Rig"umo račimi pokazali, da se občinskemu odboru bolj iz- plača uvedba brezplačnega av- tobusnega prevoza, kot pa dra- go vzdrževanje samostojne osemletne šole v Zavrču. Avto- bus, ki bi prevažal učence viš- jih razredov v šolo in nazaj, bo seveda lahko vrši^ tudi druge prevoze na področju občine. Poleg tega rie smemo pozabiti, da bo lahko v tem primeru ob- čini^ odbor dal n^rimernc več materialnih sredstev ?a tehnično opremo popolne oseni- lelke v Cirkulanah, zagotovil fcvaiitetnejiši učni kader in take kvalitetnejši pouk na tej šoli Na ta način učenci ne bodo nič izgubili, ampak narobe sanic pridobili. Podobno bodo morali občinski svet' za šolstvo skupne s šolskimi odbori in državljani rešiti problem teli šol tudi v druigi'h krajah. ODNOS STARŠEV DO SOLE BO TREBA IZBOLJŠATI Doslej je bil eden izmed vzrokov, zakaj se nekatere šo- le niso i-azvile v nižje gimna- zije ta, da je prišlo v višje raz- rede premalo učencev^ Tako na primer imajo v Joršincih v osmem razredu samo 14 učen- cev, v Zavrču do osmega razre- da ni prišel nihče, in podobno. Tako bo tudi v bodoče pri usta- navljanju popolnih osemletk eden izmed odločujočih faktor- jev zadostno število učencev. Ko smo pa ugotavljali, zakaj v naišem okraju pride do osmega razreda samo 18 odsl tistih, ki so skupno začeli prvi razred, smo med vzroki ugotovili tudi naislednjega: Starei naših šol- skih otrok še v mnogih prime- rih šole ne vrednotijo dovolj, zato svojim otrokom ne dajejo potrebnega časa, da bi ti napi- sali naloge in se tudi sicer učili, ne osfcrbijo jfan potrebnih učnih knjig, zaposlujejo jih s teža- škim delom, ki otroka utruja in oncsF>osaiblja za vmisko delo. Ve- lik problem je tudi aUvoholizem, ki ima ponekod že prav vzne- mirjajoče posledice. Starši bode morali svoj odnos do šole mno- gokje izpremeniti. Pri tem bodo morali -odločujoče vplivati šol- ski odbori, pa tudi ostale poli- tične in družbene organizacije. Samo s splošno ix>večano skrb.k) za razvoj naših šol bomo lahko dvignili njihovo kvaliteto in tako dali bodočemu državljanu več poglobljenega in širokega znanja. To pa je osnovni namen pred^f-tr ioče .šolske reforme. Bračič Vladimir Kmetijsko gospodarstvo Dravinjs ki vrh rigola s traktorji. Najprej bodo zrigolali 6 ha površin za vinograd, nato pa še 10 ha za sadov- njak. Z mehaničnim rigolanjem bi vsega vinograda nad Vidmom (prej Klenovšek) je ovržena trditev, da tukaj mehanična obdelava zetnlje ni mogoča. Proizvajalce ply|slega okraja bo iia kongresu delavskih svetov zastopalo osem delegatov že nekaj časa beremo in slišimo zanimive razprave o tem, da or- ganom delavskega samoupravlja- nja v gospodarskih podjetjih pri- manjkuje zraka za polno življenje. Niso nam potrebne posebno glo- boke analize, da bi .se dokopali do te resnice. Zadošča ugotovitev, da ti organi obstajajo kot živ orga- nizem sedem let in se gibljejo v prostoru, ki se je, kljub velikan- škepiu ekonomskemu in družbe- nemu razvoju v tem obdobju (ta- ko ga smemo imenovati) kaj malo razširil. Iz tega seveda ne more- mo in ne smsmo zaključiti, da je delavsko samoupravljanje zašlo v slepo ulico, kot bi to nekateri pr'^napeti nestrpneži radi dokazali. Drži pa eno. če hočemo, da bo de- lavsko samoupravljanje še v večji meri pozitivno vplivalo na nadalj- nji razvoj — to pa je za našo družbo neobhodno potrebno — po- tem jo treba dati temu edinstve- nemu demokratičnemu mehani- zmu več prostora in več zraka. Kako najti najprimernejše obli- ke (z vsebino smo razčistili) za rešitev tega vprašanja? S tem so so ukvarjali že vsi poklicani foru- mi. Izdelan je bil celo predlog novega zakona o organih delav- skega samoupravljanja, pa je bil zaradi nekaterih pomanjkljivosti umaknjen. Delovni ljudje sirom države so z velikimi pričakovanji spremljali vsa ta prizade\'anja, toda še nobena pobuda ni bila sprejeta s tako globokimi simpa- tijami kot zamisel o sklicanju kongre-sa delavskih svetov. Kongres bo 15. junija v Beogra- du Jn na njem se bo sestalo okrog 2000 najaktivnejših zastopnikov delovnih kolektivov iz vse države. Nedvomno si je delavski razred v teh sedmih letih nabral toliko izkušenj, da bo kongres znal raz- čistiti vse pozitinve ter negativne pojave v dosedanjem delu in kar je še posebno važno, znal bo po- iskati ključ, s katerim bomo od- prli vrata nadaljnjemu razvoju. Delovni kolektivi našega okraja bodo na kongres poslali osem za- stopnikov in sicer: industrija 2, kmetijska gospodarstva 2. obrt 1, trgovina in gostinstvo 1, poleg tega pa bosta dva delegata zasto- pala še ostale gospodarske pano- ge, oziroma skupine manjših go- spodarskih podjetij. Ta članek je imel namen dati le neko splošn oinformacijo o bliž- njem pomembnem dogodku v živ- ljenju delavskega samoupravlja- nja, vendar ne bo napak, če opo- zorimo vse odgovorne (to smo mi vsi), da je potrebno takoj pričeti z resnimi pripravami. V teh pri- pravali ni važna le izvolitev dele- gatov, temveč še bolj to, da bomo z največjim čutom odgovornosti pregledali in ocenili vse doseda- nje izkušnje organov delavskega samoupravljanja ter izluščili vsa pozitivna stremljenja, ki živijo in se vedno znova porajajo v delov- nih kolektivih. Le tako bo mogo- če kongresu zagotoviti zares uspešno delo. P. J. Osnovna šola v Juršiticih Zvezni poslanec dr. Jože Potrč med volilci v Markovcih 'v nedeljo, 10. marca 1956, ista prišla med svoje vodavce zvezni poslanec dr. Jože Potrč in pred- sednik ObLO Ptuj tov. Vogrinec Janko. Dr. Jožo Potrč je s i^vo- jim izvej:anjem volivcem na zelo preiprost, vsakemu človeku ra- saimljiv naicin pojasnil pot naše izvenblokovske politike. Na kon- kretnih primerih je prikazal, da sm>o po izjavah maršala Tita pripravljeni vedno in povsod so- delovatti za aktivno koeksistenco v taboru organizaeje Združenih narodov. Podlaga, osnova sve- tovnega miru. je utrjevanje de- mokratičnih moči ljudstva in os\^3tK>ditev kolonialnih naro- dov, danes predvsem arabskih. Po vzgledu že osvobojenih naro- dov kot so Indija i. dr. Lepo nam je prikazal, kakšne trenutne go^Kxiarske koristi bi lahko uživali v primeru pridru- žitve h kateremukoli bloku, ven- dar ee naša politika raje odpo- veduje različnim gospodarskim ugodnostim, kakor pa, da bi žrtvovali svojo svobodo in omo- gočili vmešavanje drugih v na- še notranje zadeve. Zvezni poslanec jo mnogo go- voril o naši direktni-množični demokraciji, ki je edinstvena na svetu, saj je produkt naše revo- lucije. Danes postajajo občine osnovni organ ljudske oblasti, v katerem bodo državljani sami reševali vse probleme kraja na osnovi zakonov. Število držav- ljanov v družbenem samouprav- ljanju raste iz dneva v dan. Skupno z ljudstvom je šc raz- pravljal o davkih, taiksaii, so- ciailnem zavarovanju kmečkega človeka in okrog 150 navzočih volivcev, med njimi tudi rruiogo žena se je razšlo proti poldnevu s pranim zadovoljstvom in izja- vo: ^TAKEGA SESTANKA PA 2e dolgo nismo jmellu Moša Pijade o miroljubni koeksistenci Jugoslovanska parlamentarna delegacija je na obisku v Londonn. .\'a kosilu, ki ga je priredilo dmšivo tujega tiska je Moša Pijade, šef jugoslovanske delegacije, govoril o jnjo- slovanski notranji politiki, nato pa je prešel na glavno temo svojega govora, na zunanjo politiko in mednarodni položaj Jngoslavije. a »Spominjam se, je dejal, ka- ko so bili že pred leti med za- govorniki koeksistence tudi ta- ki, ki so koeksistenco razumeli tako, kot da pomeni možnost, da države z različno politič- nim, ekonomsko in socialno ureditvijo lahko mirno obsta- jajo druga poleg druge. Toda v takem pojmovanju koek!»i- stence ni bil« več vsebine, ka- kor v geografskem političnem zemljevidu sveta. Vprašanje koeksistence ni v mirnem ob- stajanju dr/av. temveč v med- narodnem sodelovanju, v po- gojih enakopravnosti velikih in malih drža% in narodov, spošto- vanju načel nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Reševanje mednaro<:lnih spo- rov na miren način z razgovo- ri. Koeksi-stenca. kakor jo mi v Jugoslaviji pojmujemo, sloni tia trh načelih in zahteva razvija- nje aktivnosti s,strani vseh dr- žav in narodov, da bi se do- seglo na tej osnovi mednarod- no politično, gospodarsko in kulturno .sodelovanje. Zato ne govorimo enostavno o koeksi- .stenci, temveč o aktivni miro- ljubni koeksistenci. !deja miroljubne koeksistence Nihče ne more ojKjrekati, da ideja take aktivne miroljubne koeksistence danes vodi mnoge države v mednarodni aktivno- sti, V današnjem položaju na- sprotnih blokov sc tudi na tako koeksisi«"nco gleiV* z blokovskih pozicij. Na eni in na drugi stra- ni pozabljajo, da je aktivna miroljubna koeksistenca kot platforma mednanKlnoga sode- lo\anja nastala na pobndo dr- žav, ki niso vezane na bloke. Mi v Jugoslaviji l>onio ostali ZNcsti |K)iitiki dejavne miro- ljubne koeksistence in zato do- sledno izven blokov i{» menimo, da tudi tista mednarcnlna de- janja, ki so v zadnjem času zadala največ udarcev taki koeksistenci, niso pokopala te važne manifestacije sodobnega mednaroflnega življenja, pač pa so nasprotao še bolj potr- dila njeno vrednost, in sicer prav s tem, da so ^oslab^ala mednarodne odnosa je. Če hoče- mo torej danes zboljšati med- narodne odnoSaje, in prepričan sem, da vsi tako žele, nadalj- nja pot ne more biti pokojia- vanje in zavračanje ideje de- javne miroljubne koeksistence. pač pa samo njeno utrjevanje. Jugoslavija žali sodelo- vati z vsemi državami Dejstvo, da govorimo o .sla- bem vplivu blokov in o tem, da jih je treba v splošno korist nujno preprečiti, ne pomeni, da ne računamo z realnostjo nji- hovegn obstoja. Jugoslavija želi sodelovati z vs<'mi državami in članicami kateregakoli bloka na temelju enakopravnosti in za- radi zboljšanja /vez z eno stranjo noče poslabšati f»dno- šajev z drugo. Prav tako meni- mo, da bi bilo v korist sploš- nemu zboljšanju mednarodnega poloj-aja. če bi prišlo dn čim večjega in živahnejšega sodelo- vanja med državami članicami samih blokov. Z drugimi besedami, menimo, da se mora vse vrniti k popu- ščanju mednarodne napetosti tako, da se ho začelo z reševa- njem tistih problemov, ki ,so najbolj zreli za rešitev in pri katerih so se gledišča najbolj približala, ne da bi pri tem po- stavljali politične pogoje zn prednost temu ali drugemu vprašanju, je zaključil Moša Pijade. Ko so se po govoru Moša Pi- jada polegli vzkliki, je govoril državni minister v Foreign Officeu Noblc, ki sc je pridru- žil toplim pozdravom. -Naši državi je dana čast. je dejal g. Noble med drugim, da je na čelu parlamentarne delegacije eni izmed vodilnih jugoslovan- s^^ političnih osebnosti. Za- hvaljujemo se predsedniku Pi- jedu za zelo zanimiv govor o Jugoslaviji, zlasti pa pozdrav- ljamo njegove besede o jugo- slovanski politiki dejavne mi- roljubne koeksistence.« Ko je želel Jugoslaviji uspe- hov v njenem prizadevanju, o- slopja v nestrnjenih- vaseh zu- naj 200 m širokega pasu od glav- nih komunikacij, če vasi oziro- ma ti predeli niso bili razglaše- ni za turistione in zdravstvene. Ptujska kronika 15. marca 1921. Tega dne se je zai-ol v mu ju kmetijsko-go- spodinjski tečaj, prvi te vr- ste v novi narodni državi. Trajal je osem tedno\', louil^ je bil brezplačen. Vodila ga 'c go- spodinjska učiteljica Jela Prean- rou. Teoretični del uč!n- spodairska šola za mladino. Po obisku in uspehih lahko skle- pamo, da so mladi ljudje pri- .šli do prepričanja, da je izobraiz- ba pogoj napredka v kmetijstvu. Denaor, ki so ga ditižbej^e «rga- nisacije viožile v ta namen se bo visoko obrestoval, ker se s šolanjem vzgajajo boijš-i kmeto- valci in naipredni zadružniiiki. Za iispešen potek ix)uka j€ skrbela učiteljica tov. Mikloiši- čeva, kmetijske predmete pa je poučeval tov, Horvat, kmetijski tehnik iz Gorišnioe, Px©d kratkim je bil prj Veliki Nedelji sadjarski seminar, ki ga je organizirtla OZZ v Ptuju. Na- menjen je bil tudi sosednam za- drugam. Vodje odsekov za sad- jarstvo in naprednej&i sadjarji so si na seminarju pridobili po- treb«no znanje za uspešen razvoj te važne gospodarske peaioge. V nedeljo je bilo v zadružni dvorani praiznovainje dinjam na haloškem področ- ju v pogledal prosvetijevanja v gospodinjstvu nekaj nudi. Da si tega resnično želijo, dokazuje,- da nekatere tečajnice prihajajo tudi 10 km daleč na tečaj. Izra- zile so željo, da bi letos jeseni, ko bo sadje, priredili tečaj o vkuhavanju. Tega tečaja bi se udeležilo zelo mnogo žena in de- klet iz Zavrča, ki je sadno pod- ročje, do sedaj pa prebivalstvo ni bilo dovolj seznanjeno, kako se sadje koristno pripravlja in vkuhava. To je posebne važno-- sti, ker je znano, da je pre*;- hrana v Halozah v neprimernem sorazmerju. Zaradi tega je tre- ba izreči priznanje Zavodu za napredek gospodinjstva, da je Mčel -poučevati žene v tem pre- ' delu v pripravljanju izdatne in zdrave hrane, od katere je mno- go odvisna delovna storilnost in zdravje delovnih ljudi. USPEHI ŠIVILJSKO PRIKRO** JEVALNEGA TECAJA V ORMOŽU Razstava za dan žena V zims-kem času je bilo na področju občine Ormož mnogo mznih kuharskih in drugih te- čajev, vendar tako masovnega in uspelega ni bilo, kot je bil šiviljsko-prikrojevalni tečaj, ki' ga je priredilo Društvo napred- nih gospodinj v Ormožu. Tečaj je trajal dva meseca, obiskovalo ga je 55 tečajnic, gospodinj ip deklet iz Ormoža. • ,~ Ob prazniku žena, 8. rharca, so tečajnice priredile razstavo raznih predmetov, katere so sa- me sešile: oblekice za otroke, kr- panje itd. Razstavo je obi&kalo okrog tisoč oseb. Marsikatera tečajnica se je pr\''ič seznanila s šivalnim strojem in se naučila predvsem tistega šivanja, ki je gospodinjam-materam najkolj potrebno. Ker se mnogo žena in deklet prvega tečaja ni moglo udeležiti, se bo osnoval drugi tečaj, ki bo zajel vse ostale, ki se želijo se- znaniti z raznim gospodinjskim šivanjem. -hst- lx Maišperka V nedeljo, 24. marca, bodo ob 7.30 v Majžperku, Zetalah, Sto- percah, Makolali in na Ptujski, gori v šoli oziroma v prosvetni dvorani (Zetale) zbori volivcev. Razpravljali bodo o družbenem planu in proračunu občine Leš- je za leto 1957. V torek, 26. marca, bo seja Ob- činskega ljudskega odbora Lešje. Iz Kidričevega Jugosanitarija v Zagrebu bo dobavila iz pomoči UNICEF di- spanzeroma za matere in otroke v Kidričevem in Ormožu potreb- no opremo. Sedem diplom za učitelje in učiteljice osnovnih §ol Pred izpitno komi.sijo za stro- kovne učitelj^ske izpite v Ma- riboru so napravili februarja strokovni izpit učitelji in učite- ljice z osnovnih žol: Rozalija klemenčič-Rakuša, Runeč, Bo- gomil Vogelsang, Runcč, Ivanka Ilešič, Runeč, Majda Zvab, Sda, Pavla Gajšek-Sirec, Kidričevo, Kristina Trol, Majš,perk, Štefa- nija Cizej, Tomaž. — Čestitamo! Izpred sodii^a ■ Anton Vindi* (1930) iz Velike Vamice štev. 59 je bil obtožen lo\^ divjačine v tujem lovišču brez dovoljenja in prilastitve ustreljenega srnjaka. Okrajno sodišče v Ptuju ga je oprostilo obtožbe zaradi pomanjkanja do- kazov. Na pritožbo Okrajnega javnega tožilstva je o zadevi razpravljalo Okrožno sodišče v Mariboru, ki je potrdilo raz- sodbo Okrajnega sodišča v Ptuju, da ha podlagi predlaga- nih in izvedenih doka^-^v An- tona Vindiša ni mogoče sma- trati krivim dejanja, ki ga je bil obtožen. Mirko Brumen, posestniški sin iz Vitomarc štev. 85 je bil pred Okrajnim sodiščem v Ptuju lani decembra obsojen na 6 mesecev zapora zaradi tat\ane kolesa Ivana Majcena, vrednega 34.000 din, v Ptuju izpred fotografske- ga lokala v Prešernovi ulici. Obsojeni se je pritožil na Okrožno sodišče v Mariboru, ki pa je njegovo pritožbo zavrnilo ter upoštevalo, da je Mii-ko Brumen po storjenem dejanju na pretkan način ponovno sku- šal zabrisati sledove kaznivega dejanja in je nagovarjal priče k potrditvi njegovih lažnivih -zagovoFC'/.- ■ "Pri preiskavi na Brumhovem domu so bili naj- deni deli Majcenovega kolesa, ki ga je obsojeni doma raz- montiral. Franc Božičko. lesni nakupo- valec iz Tržca 23 je bil pred Okrajnim sodiiičcm v Ptuju koncem decembra lani obsojen na en mesec zapora, ker je 23. julija 1956 samovoljno vzel ob cesti v Dobrini 1,174 m' hrasto- ve hlodovine, last KZ Zetale in jo odpeljal, čeprav mu ni bilo znano, čigava so bila ta drva. Na njegovo pritožbo je Okrož- no sodišče v Mariboru razsodilo, da se Franc Božičko oprosti obtožbe očitanega mu kaznive- ga dejanja, ker je Božičko de- janje storil v dejanski zmoti. Branko Strmšek, gradbeni tehnik iz Štrihovca štev. 4 pri Šentilju je bil pred Okrajnim sodiščem v Ptuju obsojen lani decembra na 1 leto in 8 mese- cev zapora zaradi lažnivega iz- dajanja za uradno osebo, pona- rejanja listin in goljufije. Ime- novani sc jc izdajal za poobla- ščenega projektanta Projektiv- nega biroja v Ptuju ter jemal od strank večje zneske in jih porabljal zase. Na njegovo pritožbo mu je Okrožno sodišče v Mariboru znižalo kazen na 10 me.^eccv za- pora, ker je prvo sodišče od- merilo prestroge kazni za po.««- mična kazniva dejanja in ker smatra okrožno sodišče, da je znižana kazen primerna in da bo tudi s tako kaznijo dosežen namen kaznovanja. Obsojeni je v pritožbi priznal svoio lahkomiselnost, pohlep po več- jem za.cinžVii in slabo zdrav- stveno stanje. DOMAČIJA MARIJE OSOJNIK V DESENCIH TEČAJNICI ŠIVILJSKEGA TEČAJA V ORMOŽU PO PRIPOVEDOVANJU MARIJE OSOJNIK IZ DESENC Čeprav tako zelo hiti čas in se odmika od nas vedno bolj in bolj težki čas, ki smo ga prebili pod okupatorjem, nas srečanja z znan- ci iz tistih dni vedno znova spo- minja.io velikih in težkih dogod- kov, ki smo jih preživljali posa- mezniki in ves naš narod. Letos pozimi smo obiskali v Desencih pri Ptuju sestro našega junaškega borca Franca Osojnika in z njo obudili marsikateri trpek spomin na njenega brata.' ki je prehodil težko pot slovenskega borca za pravice delovnega člove- ka in za pravice svojega naroda. S Francem je bila povezana tudi njegova sestra Marija, ne samo v bratski ljubezni, ampak tudi z njegovim delom, ki ga je odobra- vala in mu pri delu pomagala. Ka- kor je bila sploh navada nacistov, so hoteli našim borcem iztrgati borbenost iz srca tako, da so za- čeli preganjati svojce, jih zapira- ti in mučiti. Tako je bilo tudi z Osojnikovimi. Osojnikovo ženo Ivano, njegovo sestro Marijo in mater Ano je okupator odpeljal v zapore še pred žaloigro v Most- jtf pri ■■ Jurštncih avgusta 1942, kjer so padli naši prvoborci in kjer se je boril Franc Osojnik. Ko smo letos obiskali tovarišico Marijo Osojnik v Dešenciii, nam je pripovedovala nekako takole; If iBii Okupatorjevi orožniki in gesta- povci so prišli po mene že junija 1942. Zaprli so me najprej v Ptu- ju, nato so me odpeljali n& Bori, odkoder so me s transportom po- slali v taborišče Auschwitz. O življenju v taborišču ne bom go- vorila, težki so ti spomini. Saj sem tu izgubila svojo mater, ki so jo nemški žandarji odgnali od doma avgusta meseca in je umrla v Auschwitzu 16. oktobra 1942. Tu sem učakala tudi smrt svoje svakinj?, Frančeve žene, ki je prišla v Auschwitz 28. avgusta 1942 in je umrla še isto leto. Mo- je srce je bilo žalostno, saj sem hrepenela po svojem otroku, ko- maj nekaj let stari Olgici, ki so jo odpeljali v Celje in jo zaprli v okoliški šoli. Tam ji je neki gesta- povec obesil na prsa tablico z na- pisom: »Ich bin ein Kind vom Banditenfuhrer« (Sem hčerka vod- je banditov). S to tablieo je mala Olgica korakala po celjskih ulicah med drugimi jetniki. Nemci so jo hoteli osramotiti, pa je niso. Dru- gi jetniki so .ji povedali, da nosi tablico zavoljo strica partizana, ki se bori za svobodo. Ko je 01- Qica to slišala, je hodila po celj- skih ulicah ponosna nečakinja partizana. Olgico so iz Celja od- neliali v neko otroško taborišče. Olgica in njena mama sta uča- kali svobodo. Mama se je VTnila iz,Auschwitza avgusta 1945. kma- lu za njo se je vrnila tudi njena hčerka. Po treh letih trpljenja sta se prisrčno objeli v svobodni do- movini. Misel na umrle domače, na strica Franca-junaka, na. nje- govo mater in ženo, ki so umrli za svobodo, je bila trpka boleči- na, ki se jima v spominih, javlja zelo pogosto. Tovarišica Marija Osojnik je v nemškem taborišču --zgubila tudi svoje zdravje, ven- dar je v njej toliko naprednega duha in veselja nad uspehi na.še mlade socialistične domovine, da dobro prenaša vse tisto, kar ii je težkega naložilo življenje. R. V. PRED OBČINSKIM PRAZNIKOM Organizacija zveze borcev ob- čine Bori se temeljito priprav- lja na tretji republiški kongres, ki bo letos v Ljubljani, prav tako skrbno pa se je pripravila na krajevne zbore organizacij in rta občinsko konferenco, ki je bila v nedeljo, 3. marca. Na tej konferenci je bilo ugo- tovljeno, da se je organizacija razširila za 10 članov. Delegati so iznesli potrebo po ureditvi skupnega grobišča v Cirkuia- nah, kjer je pokopanih 9 padlih borcev na raznih neprimernih krajih. Za nje bi morali poiskati primeren prostor in urediti gro- bišče, glede česar je že Občin- ski ljudski odbor Bori izdal to- zadeven odlok. V teku so priprave za občin- ski praznik, ki bi ga naj praz- novali kot lan?ko loto kot dan internirancev. Posvetili bi naj več pazn^e propagandi, ker je lani marsikdo negodoval, da ni bil o prazniku pravočasno ob- veščen. Sklenjeno je bilo, da bodo odnrli ob tej priložnosti na borlc-kem gradu lokalni mu- zej NOB, organizacija pa bo razvila sv-o^j Prapor. Urejena je evidenca otrok padlih borcev* in žrtev fašistič- ne??, ki na oV-in- -ketn območju 64. Tem bi v bodoče naj nudili večjo finanč- no pcmoč. Organizacija bo s pomočjo ostalih organizacij pomagala zgraditi zadružno dvorano v CLrkulanah ter na ta načm po- živila kulturno in politično živ- ljenje. V bodoče bi se naj več članov vključilo v družbeno upravlja- nje pri občinskem ljudskem od- boru, pa tudi več članov v ZK. Otroci padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja se naj v bodoče stoodstotno udeležujejo počitniških kolonij, ker so večji del podhranjeni in bi se v ko- lonijah izboljšalo njihovo zdrav- ■stveno stanje. Konferenci .]e prisostvoval tu- di sekretar OK ZKS tov. Volj^, ki jo podčrtal pomen zbiranja zgodovinskega materiala v ha- loških predelih, saj se je ravno v Halozah razvil iz viničarja samostojen gospodar na sociali- stičnem g>os.podarstvu, kar do- kazuje KG Zavrč, kjer Aispežno deluje delavski svet. Ljudski poslanec tov. Bračič je tudi podčrtal važnost zbira- nja tega gradiva, ki ga je na tem področju mnogo ter bi bila velika šikoda, če bi se ti spo- mini porazgubili. Omenil je, da je ZB občine Bori bila lani od- likovana s strani Glavnega od- bora. „KO BO PJEB ODRASTEL" Hanzekova mladost ni bila pri- jetna. Oče je bil grobjan in povrh še pijanec. Po gostilnah sicer ni pijančeval, pač pa se je pogosto opijanil doma, pri sosedih in pri znancih, kakor je v navadi v kra- jih, kjer se prideluje vino in kuha žganje. V pijanosti je pogosto pretepal ženo — Hanzekovo ma- ter, njega samega pa ob vsaki pri- ložnosti, saj so pravili sosedje, da Tako je Hanzek rastel in odra- stel v šoli, katero je končal v tretjem razredu. Telesno je bil za svoja leta kar dobro razvit in njegovi sošolci so ga pogosto zmerjali, seveda iz varne razdalje, da mu »raste zadek namesto pa-, meti«. Slabo bi se godilo tistemu izzivaču, če bi ga dobil. Tudi do- ma se je začel upirati očetovim izbruhom in ob neki priložnosti ga večera njegovega fantovskega živ- ljenja: Na ozki brvi preko potočka, ki teče skozi vas, stoji nekaj fantov. Po poti pride ženska z otrokom v naročju, fantje se z brvi umakne- !e Hanzek ostane, naslanjajoč .se na eno samo stranico brvi in prav v trenutku, ko ženska negotovo pleza mimo njega, si začne priži- gati cigareto ... »Ha, sem mislil, da bo baba zdrsnila v vodo;<, je po- tem povedal svojim tovarišem. Skupina fantov se nato napoti po cesti. Sreča jih potnik. »Dober večer,« pozdravi. Nekaj mu jih od- zdravi, Hanzek pa: »Ali sem te kaj vprašal, bi rad bežal?« Potnik je pospešil korake, spremljal pa ga je glasen grohot. Potem se je oglasila pesem o plankah, ki so >'kapale, da sva se veselila«. Na- zadnje pa je Hanzek povabil vso fantovsko družbo v klet, ker je »staremu« odnesel ključ in bodo lahko pili kolikor jih bo volja... Tak je danes Hanzek. takih in nodobnih fantov je še danes ne- kaj po naših vaseh, pri katerih tudi mladinska organizacija ne more popraviti tega. česar niso dobili pri vzgoji v svoji družini. Zgod^ts IZ žaulienia je večkrat tepen kot sit. Spričo tega je Hanzek postal še bolj kljubovalen in zakrknjen, posebno ker je od matere dobival potuho. Težko je bilo materino življenje ob možu — grobjanu, zato se je tembolj navezala na sina — edin- ca in ga zagovarjala povsod, če je bilo opravičeno ali ne. Ob priložno- sti moževih izbruhov ga je p>ogosto opozarjala: »Hanzek beži, beži, da te ne bo dobil.« Ni bilo redko, da se je ob takih primerih možev srd obrnil na ženo in je otrese! svojo jezo na njenih plečih. »Le čakaj hudič, ko bo pjeb odrastel, ti bo to pošteno vrnil« — mu je med^^kofn in kričanjem grozila. je celo udaril ter pobegnil. Mati mu je nato par dni skrivaj nosila hrano na skedenj, dokler se oče- tova jeza ni polegla. Sčasoma pa je očeta tudi telesno povsem nad- vladal in postal popolen gospodar v hiši, ki lahko dela kar hoče. Tudi matere ne uboga in jo pogo- sto grobo žali, kljub temu ga mati povsod zagovarja in hvali kot naj- boljšega otroka. V fantovski družbi na vasi si je s svojim.i junaštvf kmalu pridobil ugled. Mladinska organizacija ga ne zanima in trdi. da se z »norci«, ki hodijo na sestanke, sploh noče družiti. Kako je njegovo zadržanje, naj nam pove samo primer iZ eneg% PTUJ, 15. MARCA 1957 PTUJSKI TEDNIK Stran 3 limelijsKa priloga Nadaljevanje in konec V'isiina plače na 1 ha površine je v LRS 23.000 din, v našem okraju 32.000 din, v marčbor- skem okraju 28.000 din, v mur- skosoboikem okraju 41.000 d ji. Plače p.ri nas so nad republiš:kjim povprečjem. StevUo živaiskih enot na 100 hektarov površine znaša v IjR Sloveniji 27,3, okraju Ptuj 26,6, okraju Maribor 34,7, v okraju MursJcci Sobota 24,7. Ti podatki kažejo, da so se go- spodarstva pri nas približala re- pub:. povprečju. Število traktor- skih KS na 100 h d kmet. po- vršine je v LRS 17,8 KS, v okraju Ptuj, 22, Maribor 18, Mui-ska Sobota 22 KS. Število traktorjev na 100 ha kmet. po- vršin v LRS znaša 25.5. Ptuj 35, ,Mairibor 50. Murska Sobota 37. Steviilnd prikaz-i, ki j-h pri- merjajo kmet. gospodarstva na- šega okraja nasproti gospodar- stvom sosedrjih okrajev in z re- pu bi. povprečjem, jasno kaže- jo, da smo močno zaostali, oz. le v nekaj primerih presegli: po- \T>rečje LRS. To dejstvo nam narekuje tudi pot, ki jo mora- mo v bodoče hodit;. Kljub na- štetim pomanjkljivostm pa lah- ko poziti\Tio ocenimo to. da imamo v okraju tudi gospodar- st^va, ki v količini in kvaliteti proizvoda vodijo in so daleč nad okrajnimi in tudi repu bi. po- vpreč.id. V kru.šnih žiitili največ pšeni- ce pridelajo zasebna gospodar- stva občine Ptuj. Po^^prečje je 14,8 q na 1 ha. Povprečje kmet. gcspodarstev v občini Ptuj pa je 23 q pšenice na 1 ha. (Osoj- nik 28 q, Kidričevo 26,8 q, Pla- car 20 q pšenice.) Ce bi zasebna gospodarstva v občrlni Ptuj, ki delajo pod istimi pogoji dvig- nila dono.s pšenice od sedanjih 14,8 q občinskega povprečja na povprečje 23 q, kot ga imajo kmet. gospodarstva v občini Ptuj, bi pridelali samo v ptuj- ski občini na površini, ki je za- sejana s pšenico, 65 vagonov pšenice več, kot je pridelamo sedaj. T^ pozitivna razlika bi nastala tudi v občini Središče, in sicer za 14 vagonov, v občini Ormož za 42 vagonov in še ce- lo v občini: Jureinci, ki ima naj- nižje občinsko povprečje v okra- ju (10 q pšenice) bi se proizvod- nja dvignila v primerjavi s KZ Juršinci za 328 q p.šen:ce. SHčne podatke bi dobili, če bi primerjali mlečnost, proizvod- njo vina, krompirja itd. Kot že rečeno večrina gospodarstev v kmet. proizvodnji dobro napre- duje. Vsem ostalim, k; pa za- c,s!tajajo pa je treba pomagati, t. j. važno tudi zaradi tega, da bodo ta gospodarstva pomagala okolici posebno s proizvodnjo kvalitetnega !^.emena. Irvalitet- nih sadik in plemenske živine. K naikazani problematiki in stanju proiz\-odnje na kmet. gospodarstvih bi predlagali okrajnemu odboru, da soreime naslednje smernice za njihovo bodoče delo: a) kmet. gospodarstva so v vseh občinah okraja. Potrebno je, da jih krepimo ter njihovo proizvodnjo usmerimo tako, kot je to 7. naravnimi pogoji dopu- ščeno in kot to najbolj ustreza okolici, kateri naj gospod a rstvo s svojim: uspehi in izktišnjami pomaga; b) v vsej proizvodnji je ustva- riti, pogoje 7.a pridelovanje se- menskega blaga. Gospodarstva morajo prevzeti proizvodnjo vsega semenja, sadik, plemen- ske živine Za potrebe okraja, predvsem pa vsako gospodar- stvo za svoje področje; c) gosp'odars'tva naj zasedejo odgovorna delovna mesta s stro- ko\mo izobraženim kadrom. Strokovni izobrazbi delavcev naj po.svetijo več pažnje. Sta- rejše delavec naj izpopolnijo v strokovnih seminarjih doma, mlajši delavci in delavke pa naj obvezno obiskujejo stro- kovne kmetijske šole; d) gospodarstva se naj v več- ji meri poslužujejo in v praksi uporabljajo nove izsledke kme- tijske znanosti, ki po pri nas in drugod v svetu pokazali velike uspehe v dvigu m pocenitvi kmet. proizvodnje (analiza zemlje, upo- raba strojev v živalski in rastlin- ski proizvodnji itd.). e) gospodarstva naj izdela.jo ureditvene načrte, ki bodo poma- gali, da bo usmerjanje proizvod- nje, izvajanje investicij in sploh napredek gospodarstva bolj načrt- ni in rentabilni. f) vsa gospodarstva naj obve- zno uvedejo plačevanje delavcev za delo po količini in kvaliteti pridelka. Opustiti je plačevanje po času in uri, ki je sedaj v na- vadi. g) kmet. gospodarstva so druž- bena podjetja. Torej niso name- njena sama sebi. Zaradi tega naj sodelujejo z vsemi, ki rabijo nji- hovo pomoč, posebno z zadruga- mi, občinskimi odbori, ustanova- mi in podjetji. Prisluhnejo naj kritiki okolice, ki je večkrat upra- vičena. V primeru nepravilne kri- tike, posebno, ko uvajajo kakšne novosti, naj to okolici na prime- ,ren način tolmačijo. Tudi sodelo- vanje med gospodarstvi v okraju in izv^n okraja bi naj bilo večje, kar bo prav gotovo koristno. h) pri izvajanju gradenj se naj usmerjajo v cenejše' gradnje. Te jih ne bodo v toliki meri breme- nile. Kljub temu pa bodo služile dolgo vrsto let svojemu namenu. (Cenejši hlevi, svinjaki in ostalo.) POLJEDELST\^0 Od celokupne kmetijske f»ovrsi- ne 92.440 ha odpade na njive 26.761 ha ali ca. 29%. Pri nas uspevajo vse kmetijske rastline. V slovenjegoriškem in haloškem proizvodnem področju poljedel- stvo služi interesom živinoreje, vinogradništva in sadjarstva. Pro- izvodni okoliš Ptujskega in Drav- skega polja karakterizira inten- zivna poljedelska proizvodnja, ki se odraža pri usmeritvi in razvoju živinoreje. Ti dve panogi bosta brez dvoma tudi v bodoče jedro kmetij, proizvodnje tega okoliša. Ptujsko in Dravsko polje je naj- močnejši blagovni proizvajalec tržnih viškov krompirja, čebule in raznih žit. Odnosi med posamez. kulturami nas ne morejo zadovo- ljiti, ker nam primanjkuje krmnih rastlin, ki jih je samo 8,7% in to predvsem na račun žit, ki jih je 65% v okrajnem merilu. Uvajanje krmskih rastlin v kolobar je važ- no tako glede humifikacije zem- lje, kakor tudi glede prehrane ži- vine. V kolobarju je previsoko število kultur, katerih je preko 20. Med njimi so nerentabilne, katere je treba čimprej izločiti (ajda, repa). Tudi uporaba gnojil je minimalna. Povprečna poraba v letu 1955 je dosegla komaj 1/10 nemške doze na obdelovalno površino. Uporaba gnojil je večkrat nepravilna. Pre- malo se uporablja zdravega, do- brega, sortno čistega semena. Se- menska služba je uspela do neke mere organizirati proizvodnjo sem. žitaric. Težava je le pri proizvod- nji semenskega krompirja, to pa zaradi tega, ker spadamo v pod- ročje izrojevanja. Praktični pri- meri z dem.onstracijskimi poskusi so zelo nazorno pokazali razliko v pridelkih, ki nastaja, če sadimo in sejemo domača degenerirana semena oziroma kakovostna se- mena. Kljub naporom službe zaščite rastlin nam oovzročajo ogromno škodo na poIj,ščinah bolezni in škodljivci kot so koloradski hrošč, krompirjeva plesen, rje in sneti HR žitaricah itd. Tudi tu so vzroki nižje proizvodnje. OLO predlagamo, da za to pod- ročie sprejme sledeče smernice dela: 1.) Zadružna organizacija naj v okviru dejavnosti poslovnih zvez organizira dobro semensko služ- bo. Pridelovanje semena je usme- riti pod obvezo na družb. kmet. gospodarstva, pritegniti pa je tudi vse zainteresirane proizvajalce po KZ, ds bodo proizvajali dobro se- me. Semenskega blaga ne sme zmanjkati. Povečana proizvodnja bo najboljša propaganda za nje- govo uporabo. Za semensko službo je zagotoviti sredstva v skladu za pospeševanje kmetijstva. 2.) Načrtno in vztrajno uvajati gnojenje na osnovi analize zem- lje. Zmogljivost laboratorija je iz- koristiti v celoti Soc. kmet. go- spodarstva naj v tej akciji z vzgledom vodijo in pomagajo pro- izvajalcem v okolici. 5.) Proizvodnjo poljedelstva usmerjati na povečanje krmnih rastlin in opuščanje posevkov aj- de in bele repe za račun kvalitet- nejše sveže krme ali silaže. Zmanjševati je preveliko število poljedelskih kultur, posebno manj rentabilnih. Tem se proizvodn.ja poenostavi in istočasno povečajo donosi ostalih kultur. 4.) Zatiranju koloradskega hro- šča, ki se je v lanskem letu pre- cej razširil, posvečati več pozor- nosti. ŽIVINOREJA Kljub svoji zaostalosti kaže ta kmetijska panoga znake zaneslji- ve tržne proizvodnje. Leta 1955 so po izračunih tržni viški živino- reje že presegli 50% vrednosti tržnih viškov celotne kmetijske proizvodnje ptujskega okraja. To kljub temu, da obstajajo še vedno cela področja, v katerih skoraj celotna proizvodnja služi še v glavnem samo presljrbi proizva- jalcev (del Haloz in Slov. goric). Na ha kmetijske površine se redi 0,55 glave ali okrog 0,41 živalske enote goveje živine. Številčno pa smo presegli predvojno stanje, kar pa ne zadošča, kajti struktura naše kmet. proizvodnje zahteva vsaj 0,70 ŽE goveje živine na ha kmet. površine. Tako tudi šte\'ilč- no povečanje goveje živine ob ustreznem povečanju krmske osn. predstavlja naš neposredni delov- ni program. Povprečna molznost krav se je v poslednjih 4 letih dvignila od 1100 na 1350 litrov po kravi letno. Pri kontrolirani rodovniški živini pa je mlečnost od leta 1953, ko je "znašala 1896 litrov, pa do leta 1955 narastla na 2436 litrov na 1 glavo. Z.a leto 1956 zaključki še niso gotovi, ka- že pa, da je tudi v tem letu do- sežen nadaljnji korak mlečnosti. Ti uspehi so skoraj izključno rezultat vzgojnega dela med ži- vinorejci, ki je vplivalo na nekaj boljšo prehrano živine. Dokazujejo nam, da je proizvodna sposobnost živine mnogo večja, kakor pa jo izkoriščamo. Proizvodnost kontro- liranih govedi v nekaterih kon- troliranih KZ in KG že dosega in presega srednje evropsko povpreč- je. Za primer samo KG Osojnik, katero je v vseh treh letih po- vprečno mlečnost (hlevsko) istih živali le z boljšo oskrbo in doma pridelano krmo dvignilo od 2000 na 3200 1 mleka s 5,9% tolšco- be po kravi. Sličnih primerov .1© še nekaj, žaJ pa tudi obratnih. Po 5 letih sistematičnega dela se je ptujski okraj že uvrstil med naj- boljša vzrejna področja pincgav- skega goveda za lastne potrebe in izvoz v druge republike. Le ti so že tudi rezultati pri selekciji svetlolisastega goveda. Vložena družbena sredstva za nabavo ple- menjakov, organizacijo umet. ose- menjevanja ter. selekcijo živine, so v glavnem dosegla svoj na- men. PRAŠIČEREJA s ca. 60.000 glav prašičev je nasproti letu 1953 za- beležila porast z 19%. Tudi v pa- semskemi oziru se je stvar vidno izboljšala. Predvsem z nabavo kvalitetnih merjascev in z usta- navljanjem rejskih sretiišč. Rej- ska središča pri petih državnih gospodarstvih in dveh KZ že ima- jo 50 plem. svinj, sposobnih za proizvodnjo kakovostnega plemen- skega materiala. Ta središča se vedno bolj utrjujejo in bodo že v tem letu v glavnem sposobna kri- ti naše potrebe po plem. materialu belih hitro rastočih prašičev. Naš neposredni cilj je tržna proizvodnja belih rastočih praši- čev za potrebe domačega trga, predvsem pa za izvoz. Pri tem imamo izredne možnosti in za za- četek je samo v drugi polovici lanskega leta izvoženo na zuna- nja tržišča čez 1000 kom. mesna- tih prašičev, dpbre kvalitete in po ugodnih cenah. Tržni viški dose- gajo že okrog 10.000 glav praši- čev, ali približno 800.000 kg mesa. KONJEREJA je edina živinorej- ska panoga, katera pravzaprav že vsa povojna leta stagnira in tudi v perspektivi nima večjih razvoj- nih možnosti. V ptujskem okraju se sicer redi razmeroma zelo kva- liteten hladnokrvni konj. Tržišče za .konje pa je zelo nestabilno, zato se konji vzrejajo v glavnem za lastne potrebe m ni večje trž- ne proizvodnje v konjereji. PERUTNINARSTVO predstavlja s preko 200.000 kokoši zelo po- membno panogo živinorejske pro- izvodnje. Že pri sedanji nesnosti ca. 85 jajc na kokoš znaša letna proizvodnja okrog 17 milj. jajc, od tega preko polovica z.a trg. Smo v razmeroma kratkem času v stanju na področju celega okra- ja razširiti produktivnost, našim razmeram zelo primerno štajersko kokoš, jo tudi številčno dvigniti za najmanj 50% in tako dvigniti dohodek kurjereje za celih 260 milj. din letno. V ta namen je bila storjena vrsta potrebnih ukrepov. Ustanov- ljena jo selekcijska postaja in va- lilnica v Kidričevem in 68 raz- množevalnih središč z 2061 kokoši, ki .so sposobne in odbrane za proizvodnjo valilnih jajc. S tem bomo ob smotrni organizaciji v stanju odločilno vplivati na na- predek drobne kmečke perutni- narske proizvodnje. Sporedno pa že tečejo priprave 7.a ustanovitev večjega samostojnega obrata za tvz. industrijsko proizvodnjo jajc in klavne perutnine. KRMNA BAZA ZA PREHRANO ŽIVINF: je osnovno in trenutno se najtežje poglavje v naporih za dvig živinorejske proizvodnje. Kljub temu, da služi 52.5% vse kmet. površine izključno prehra- ni živine, je zaradi nizkih dono- sov krme, krmna bilanca pasivna za celih 19.000 ton sena in dete- lje. Ta primanjkljaj moramo še vedno kriti s slamo in koruznico. Prav to, kakor tudi slaba kvalite- ta pridelanega sena nam povzroča največji izpad pri proizvodnji mleka in mesa. Za povečanje povprečnih pri- delkov travnikov na 5 ton po ha, krme v sadovnjakih na 3 tone po ha, pašnikov na 1 tono po ha in deteljišč na 7 ton po ha ni večjih zaprek. Če bi se ta krma tudi v redu spravila, bi imeli s tem popolnoma zagotovljeno kva- litetno prehrano za živino. Odprta bi bila pot za dvig povprečne mlečnosti na najmanj 2000 litrov mleka po kravi Jetno in še podana možnost za številčni dvig živine v toliko, da bi že skoraj dosegli po eno živalsko enoto na ha obdelo- valne površine. To pa bi pomenilo približno 450 milj. din dohodka več v okraju samo pri govedoreji. Seveda za dosego tega cilja ne moremo mimo postopnih meliora- cij zemljišč in travnikov, gradnje silosov in gnojišč izdatnega gno- jenja travnikov, ter stalnega iz- popolnjevanja rejcev živine v teh- niki pridelovanja krme in same- ga krmljenja. MLEKARSTVO predstavlja iz leta v leto vse važnejšo gospo- darsko panogo, saj že danes koli- čina mleka, ki ga zajame mlekar- na in tistega, ki .se prodaja di- rektno na trg, presega vsoto 100 milj. din letno. Z ureditvijo sodobnega zadruž- nega mlekarskega obrata leta 1954 je odkup mleka začel hitro naraščati in se je v dveh letih s 3,400 tisoč litrov mleka skoraj podvojil. Za primerjavo leta 1954 in 1956 navajamo naslednje podatke: To pa ne pomeni, da je s tem že izčrpana surovinska baza za- družne mlekarne. Ze pri današ- nji proizvodnji bi monili zajeti do 200 odst. več mleka, ne sme- mo pa pozabiti, d^a proizvodnja mleka počasi stalno narašča. Sam odkup mleka še vedno spremlja v^rsta pomanjkljivosti, o .1 nezadostnega sodelovanja ij.<.z do nezadostnega števila so- dobnih zbiralnic s hl-ddihiimi napravami, katere bj nam še omogočile zajeti vso (tudi ve- černo) mleko. Gradnja zbirailnic in pa boljša organizacija odku- pa predstavljata na tem pod- ročju naš neposTedni program. Sčasoma pa bo tireba miisliti na nadaljnjo izpopolnitev zadružne mlfkairne. Okrajnemu odboru predlaga- mo, da sprejme za živinorejo naslednje smernice za delo v tem letu in vnaprej: 1. osnovno pozornost je po- svetiti izboljšanju krmne baze na travnikih in pridelovanju ostale krme, posebno močne, na njivskih površinah s tem pri- mernimi ukrepi in merami; 2. delo p<»peševanja živino- reje je usmeriti tudi v predele Haloz in Slov. goric in s pri- mernimi prijemi vztrajno vpli- vati tako, da ži\'«inoreja teh pre- delov čimprej doseže \'«aj okraj- na povprečja. SADJARSTVO Za Slovenske gorice in Halo- ze je sadjarstvo važna prido- bitveiia dejavnost. Zraven živi- noreje daje zlasti v Slov. gori- cah glavne tržne viške ter je ob3nem glavni vir dohodkov za tamkajšnje prebivalstvo. Večina .sadovnjakov je bila obnovi jena, med letom 1880 ter prvo svetovno vojno. Starost, slaba Oskrba v času druge voj- ne ter istočasni nastop anier. kaparja, so starejše nasade raz- redčiili, v mlajših pa iz^ leta v leto občutno zmanjševal^ pri- delke. Zaporedno škropljenje sadnega drevja v zadnjih letih z rumenimi pripravki je ameri- škega kaparja tako močno ome- jilo, da pri nadaljnji redni oskirbi ne predstavlja več resne nevarnosti. Z vso resnostjo pa bo potrebno pristopiti -[^ zatira- nju rdečega pajka, kakor hitro se bo pri nas pojaviL Sadjari so ekstenzivno. Ima- mo seveda tudi redke izjeme. Iz teh \'zrokov sadjarstvo ne pri- naša takih dohodkov, kot bi jih lahko v tako ugodnih podneb- nih razmerah. Povprečni pridelki jablan so v zadnjih ti-eh letih znašali 120 kilogramov po drevesu. Podob- no stanje je tudi pri drugih sadnih plemenih. Tudi po kako- vosti je pridelek slab, čemur so mnogo pripomogle slabe vre- menske razmere. Drobna proiz- vodnja raznih poljščin, kakor tudi uporaba hlevskega gnoja za iste, je v sadjarskih predelih žail še vedno v ospredju. Izve- deni poskusi za preprečevanje izmenične rodnosti, kakor asa- nacija sadovnjakov so nedvom- no dokazali, da je možno koli- činsko in kakovostno izboljšati pridelke in doseči redno rodo- vitnost. Na ta način je mogoče dvi^gniti povprečni pridelek pri jablanah za 40 do 50 kg po za napre :^ek kmetiis va | v ptujskem okrojj | drevesu. Ti rezultati so nam naj- boljši napotek, da je potiebno številno prideLovanje poljščin v sadjarskih okoliših i>reusmeriti v sDravinja«. Začeti bo tre- ba zdravo, .solidno in racionalno trgovino z lesom. Družbeni plan je v letu 1956 predvideval ca. 9 milj. din sred- stev za gozdne gradnje, to je ce- ste, naprave itd. Uporabljenega je bilo le 521.958 din. Vzroki le- žijo v finančnih težavah zato, ker dohodki v gozdni sklad niso pri- tekli pravočasno in v celoti. To bo podrobneje razvidno iz poročila upravnega odbora sklada za gosp. kmetijstva, ki ga bo podal pred- sednik odbora. Smatramo pa, da je treba v bodoče za te namen« predvideti več sredstev in to po- sebno za predele, kjer ^ gozdni sestoji prezreti in še nedotaknje- ni. GrOzdna kamionska cesta Še- ga-Plješever na Boču bi se naj čimprej dogradila. Dobro organi- zirana gozdarska poslovna zveza in gozdno lesno gosp. »Dravinja« bodo te naloge v gozdnih grad- njah lahko uspešno izvedle. Na osnovi nakazane problematike !n situacije v gozdarstvu našega okraja pi-edlagamo okrajnemu odboru v potrditev naslednje smernice za delo v gozdarstvu: 1.) Gozdarstvo naj izdela per- spektivni načrt razvoja za dalj§o dobo. Na osnovi tega načrta se na.i smotrno vlagajo sredstva za pospeševanje gozdarstva. 2.) Urediti in dobro organizirati je treba trgovino z lesom in pre- delavo "lesa. Ta naloga naj pripa- de gozdarski poslovni zvezi. ;5.) Razširiti je gozdno-gojltve- na in varstvena dela v drž. in v privatnih gozdovih in zato upora- biti in predvideti primerna sred- stva. 4.) Odpraviti je strokov^, in eko- nomske nepravilnosti pri izkori- ščanju gozdov (borovina Ravno polje) in po možnosti realizirati postavljene naloge. .5.) Načrtno in vztrajneje izva- jati gozdne gradnje, posebno v manj dostopnih predelih ter s tem omogočiti koriščenje za sedaj ne- dostopnih predelov gozdov. 6.) Ustanoviti poslovno zvežo za gozdno in lesno gospodarstvo in ji pomagati, da čimprej začne z dejavnostjo v gozdarstvu. me:hanizacija Brez mehanizacije v kmetijstvu si tudi v naših pogojih sedaj, po- sebno pa še v bodoče, ne moremo predstavljati napredne, visoke in rentabilne proizvodnje. TuOi naš okraj je na tem področju po voj- ni napravil znatni napredek. Šte- vilo traktorjev, ki jih imajo kme- tijske zadruge, se je dvignilo na 7)0. Socialistična kmetijska gospo- darstva posedujejo 28 traktorjev. Zaradi premaie izkoriščenosti, za- radi previsokih cen storitev, pa so stroji posebno na KZ, pa tudi na gospodarstvih premalo izkoriščeni. Nadaljnja slaba stran je visoka amortizacija in obresti na osnovna sredstva, prav tako pa tudi na- kupne cene kmetijskih strojev, ki so sorazmerno v primerjavi z dru- gimi deželami pri nas precej viso- ka. Ena glavnih hib naše organi- zacije je tudi pomanjkanje pri- ključnih strojev. Traktor s koso, plugom in prikolico ni in ne more biti popolna mehanizacija dela v kmetijstvu, ko pa vendar, vemo, da ima na primer traktor Lergu- son cca 40 priključkov za razna dela v kmetijstvu. Izkoriščanje stroja s priključki je neprimerno večje, zato tudi rentabilnejše. V zadnjem času uvajamo v me- hanizacijo kmetijske proizvodnje v okraju nekatere nove stroje. Kombajn v Kidričevem, traktorji Cioseničarji v Drav. vrhu, Zavrču, Mestnem vrhu bodo dali prve iz- kušnje v obdelavi vinogradov s stroji. Predvideva se nakup mol- zne naorave za strojno molžo, ki bi jo naj prvo v okraju uporab- ljalo ZKG ;>Osojnik«. Pri nabavi teh strojev, ki posredujejo proiz- vajalcem prve praktične izkušnje v našem okraju, je sklad za po- speševanje kmetijstva priskočil na pomoč. Osnovna organizacija kmetijske strojne službe je kmetijska za- druga oziroma njeni kmetiisko- strojni odsek Za te l?iHko reče- mo, da or^januacijsko se niso do- volj utrjeni. Treba Jih bo v naj- krajšem času utrd.ti. V tem bi laže uspeli, kolikor bi zadrugam priskrbeli čimveč kadrov, ki bi se vsaj v osnovi razumeli na delo s stroji in sodelovali v strojnih od- sekih. To nalogo bodo morale prevzeti vse kmetijske šole, prav tako tudi naša. Praksa kaže, da je končentra-i cija manjših strojev nekoristna in! neprimerna posebno pri raztrese-! nih gospodarstvih. Manjše stroje ftaj prevzamejo skupine kmeto- valcev — zadružnikov, ki jih upo- rabljajo sami, plačujejo od njih amortizacijo in druge obveznosti. Taki stroji bi naj bile škropilnice., elektromotorji, sejalnice itd. Pred- lagali bi. da se po izdelanem na- črtu pristopi k nadaljnjemu načrt- nemu povečanju mehanizacij« v zadrugah in na kmet. gospodar- stvih. ORGANIZACIJA KMCTIJSTVA Iz poročila je razvidno, da je problematika kmetijstva in go- zdarstva v našem okraju zelo pe- stra. Na vseh področjih kmetijske dejavnosti je mogoče doseči zna- ten dvig proizvodnje. Ta ugotovi- tev nam nujno narekuje, da zač- nemo delati čim bolj organizirano, le dobra zadružna organizacija, ki bo na podlagi ekonomskega inte- resa povezala proizvajalce privat- nega .sektorja na vasi, bo lahko rešila vse postavljene naloge. V okraju dela 43 sploš. kmetijskih zadrug. To js sicer lepa zadružna mreža, ki pa ima marsikje težave v delu m vrsto pomanjkljivosti. Ustanovljena je tudi zadružna go- spodarska poslovna zveza v Ptu- .ju in zadružna proizvajalna zveza v Ptuju in Ormožu. To so nove organizacijske oblike v zadružni- štvu, ki imajo namen ekonomsko jačati kmetijs'2 zadruge. Gospo- darske poslovne zveze poslujejo z zadrugami na odprt račun ali kot komisionarji. Na ta način se vračajo zadrugam v njihove za- družne sklade znatna sredstva, katera se bodo uporabljala izključ- no zato, da bodo iste nabavljale material, stroje orodja in drugo, kar je potrebno za večanje kme- tijske proizvodnje. Res je, da bo- do v začetku težave in nepravil- nosti. Vendar nas to ne sme in ne more odvrniti od cilja, ki je ja- sen. Zadrugo moramo napraviti gospodarsko tako močno, da bo na vasi v resnici nekaj pomenila. Druga nova zadružna organiza- cija je proizvajalna zveza. Za. tr- govino, predelavo, transport itd., za Vračanje sredstev v KZ bodo skrbele kot rečeno gospodarske poslovne zveze. EVoizvajalna po- .slovna nreza pa ima nalogo skr- beti, da bodo zadruge začele tudi usmerjati svojo dejavnost čim bolj tudi v proizvodne naloge. Na tem področju se zadruge do sedaj ni- so izkazale. V večini primerov je upravičen očitek, da je kmetijska zadruga bila in je še trgovina, ki se malo briga za kmetijsko pro- izvodnjo. Proizvajahia zveza, ki bo imela v svojem sestavu kme- tijske strokovnjake, bo kmetijski zadrugi pomagala najracionalnej- še in strokovno pravilno vlagati v kmetijsko proizvodnjo sredstva, ki se bodo nabrala v zadružnih in drugih skladih. V svojem raz- voju in delu pa bo skrbela za to, da bo sleherna zadniga dobila lastnega kmet. strokovnjaka. Se- veda vse zadruge bodo za korišče- nje zadružnih skladov morale imeti izdelane načrte svojega raz- voja in usmerjevanja. Pri ustanavljanju teh organiza- cij so kot že rečeno razne težave in napake. Ena izmed večjih je prav gotovo ta, da si zadruge in njihovi Člani z delom poslovnih z%'ez niso v celoti na jasnem in nimajo do njih pravega zaupanja. Vse kaže, da je bilo o teh novih zadružnih organizacijah še pre- malo govora in tolmačenja. To še vedno lahko storimo. Najvažnejše pa je, da poslovne zveze z delom Dokažejo, zakaj so ustanovljene. Dobro, pravilno delo in pravilhi odnosi z zadrugami bodo potreb- no zaupanje kmalu ustvarili. V tej novi organizacijski obliki, ki bo v okviru poslovnih zvez za- jela tudi razna predelovalna in druga podjetja, ki so kmetijstvu potrebna, sedaj takozvana pod- jetja OZZ. je dobila okrajna za- družna zveza precej drugo vlogo, kot jo je ime'a do sedaj. Okrajna zveza se v bodoče ne bo veČ bavi- la kot sedaj, direktno z gospodar- sko dejavnostjo (podjetja OZZ). To nalogo prevzamejo kot že re- čeno poslovne zveze. Okrapna zve- za, ki bo temu primerno reorga- nizirana in tudi ne tako številčno zasedena kot do sedaj, bo zadruž- ni organ, ki bo usmerjal in izva- jal zadružno politiko v okraju. Pomagala bo vsem zadružnim or- ganizacijam, posebno pa še za- drugam, da se ornanlzacijsko in nosDodftrsko utrdijo. Poglejnv) nekaj problemov in težav v zadrugah samih. Največja težava so še vedno ekonomska vprašanja. Premalo je sredstev. Sredstev pa ne more biti, ker za dvig proizvodnje ni pravega inte- resa, zato ni močnega blagovnega '^-OT"-!-« fn zadrugam res premalo ostane. Druga težava so zadružni strokovni kadri. Dve zadrugi od 4> imata kmetijske strokovnjake. Nekatere zadruge imajo upravni- ke. Tudi s knjigovodskim kadrom ne moremo biti zadovoljni. Vpra- šanje plač je premalo urejeno, za- to nam vse, kar je boljše, beži iz zadrug. Naslednji problem je delo pospeševalnih odsekov KZ. Ti so sicer ustanovljeni, vendar precej nedelavni. Vzrokov je več. Glavni je materialna plat, pri- manjkuje sredstev za izvajanje raznih nalog. Rešitev je torej v gospodarskem jačanju zadruge, oziroma odseka. Drugi vzrok so večkrat člani odseka sami, ki so premalo iniciativni in verjetno tudi razgledani, da bi tudi eno- stavno akcijo izpeljali in k temu pritecjnili ostale kmetovalce. Kljub navedenim težavam in pomanjkljivostim pa so naše za- druge in zadružne organizacije, ki so sorazmerno mlade, izvršile ogromno delo. Odkup, ki v našem okraju ni majhen. Izvajajo same in to z uspehom. Akcija zatiranja koloradskega hrošča in zatiranje ameriškega kaparja se izvajata v glavnem samo z zadružnimi sred- stvi m ob zadružni organizaciji. Osnovna sredstva zadrug so v zadnjih letih dosegla zavidljivo višino. Ko govorimo o kmetijstvu, za- drugah, drž. posestvih, posebno pa o organizaciji kmetijstva, ne moremo in ne smemo delati mi- mo naše občine. In ravno tukaj se zdi, kot da jo premalo upošteva- mo in povezujemo v to dejavnost. Občina je za kmetijstvo svojega področja vsekakor odgovorna. Za- to , naj o njem razpravlja, odloča in sodeluje pri vseh akcijah, na vseh sektorjih gospodarstva. Na svojem področju naj poveže vse kmetijske organizacijo. Mobilizira naj kmetijske strokovnjake in proizvajalce In z njimi razpravlja in rešuje kmetijsko in gozdarsko problematiko. Okrajnemu odboru predlagamo, da poročilo Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo kritično pretrese, popravi in dopolni. Predlagamo, da sprejme predloge in smernice, ki smo jih v poročilu nakazali z namenom, da bi se kmetijska in gozdarska proizvodnja v našem okraju čimprej dvignila in uredila. Zatiranje plevelov s herbicidi Doslej smo poaiali le meha- nični in kemični način zatira- ^ia pJevelov. Pri lem smo ee posluževali agrotehničnih ukre- ix>v, kot so pletje in okopa va- nje posevkov v dobi razvijanja rjastlin; uporabljal smo čista se- mena in dobro vloženi ter do- zoreli gnoj; globoko jesensko oranje in uspešno predpripravo njiv pred setvijo. Dane« pa upo- rabljajo naipredni kmetovalci v borbi proti plevelom biološke ukrepe in se vse češče posilužu- jejo herbicidov. Herbicidi so posebni hormon- i^<:i preparati v tekočem stanju ai* pa v prahu. NjUiova poseb- nost je, da nc ožgejo plevela, temveč dejujejo selektivno. To pomeni, da vplivajo na razvoj nekaterih rastlin v taki mori, da zaradi pospešene rasti ne more- jo dobiti iz zemlje dovolj hra- nilnih snovi in vlage in se zato posušijo. Delovanje herbicidov lahko primerjamo z večjo ali manjeo odpornostjo rastlin proti nekaterim negativnim činite- Ijem, ki kvarno vpičvajo na raz- voj (morska sol, suša. mraz in podobno). Aktivne snovi herbi- cidov vpija rastlina skozi Tistne reže. S herbicidi uničujemo P"ri pšenici le šlrokoiisine plevele (dvokaličn.ce), ne pa ozicolistnih rastlin (enokaličnih), med katere spadajo vse žitarice. Z njimi uspešno uničujemo njivski osat, slak, divjo repo, zlat-ce, plavi- co, navadni regrat, divji mak, trpotec, grašico, rogovilček, koz- jo brado in podobni plevel. S pravočasnim in pravilnim upo- rabljanjem herb-cidov lahko z minimalnimi stroški (za ha po- sevkov porabimo približno za 1200 dinarjev herbicidov in za škropljenje 1800 d narjcv) dvig- nemo hektarski donos pšenice najmanj za tretjino. Z drugimi besedami: če računamo, da je naš srednji donos na ha 1200 kg ptšenice, dvignemo pridelek z uporabo herbicidov vsai za 400 kilogramov, kar predstavlja vrednost 16.000 dinarjev. Ko odbijemo od te vsote stroške 7^ nabavo herbicidov in za škrop- ljenje v znesku 3000 din (kar je več kot dovolj), ima kmetovalec še vedno 13.009 dinarjev čistega dobička. Danes uporabljamo herbicide Phenoxilen, in to 4 litre na ha, ali Agroxen 7 litrov na ha. Te tekočine uporabljamo v različ- nih koncentracijah, najčešče v raizmerjiu 0,5 do 1 liter herbici- dov na 100 litrov vode. Tako lahko pripravimo za 1 ha po- vršine 400 do 800 litrov škropi- va, s katerim enotno poškroipi- mo celotno površino. Za škrop- ljenje uporabljamo lahko na- vadne oprtne vinogradniška škrop-lnice, vendar pa moramo prej preizkusiti njihovo zmog- ljivost na neki določeni površi- ni, da se bomo znali ravnaiti. Za škropljenje je prj pšenici najprimernejši čas v dobi obra- ščanja, ko posevki doisežejo 15 do 20 cm višine, pa vse do ne- kai dni preden prične pšenica klaisiti. Pozna uporaba herbici- dov je posevkom nevarna. v sredo, 13. marca 1957 (za liter, kiilogram ali kos) Cebuljoek 500, čebula 100, če- sen 120, luBČeni fižol 40—60, hren 100, krompir 15, peteršilj 50—60, rdeča pesa 25, redkev 20, p>or 40, solata endlvlja 60, rd.e6e zelje 30, zelje v glavah 30. zele- na 60, korenček 30—40, koruza 35, pšenica 40, proso 35, ajdova moka 60, kortizni zdrob 60, aj- dova kaša 120—130, prosena kaša 80—90, surovo maslo 500, zaseka 300. mleko 30, smetana 140—160, sir 40—80, kokoši 400 do 500, Piščanci 300—600, ko- zlički 800—1400, jabolka 25—30, jajca 9, kisla repa 30, kislo zelje 40—^50, motovileč 100, "j&čmeno- va kaša 80. regrat 150, domači kis 25, suiho mešano eadje 50. NEGA VINA Pod nego vina rasaimemo v kleitarstvu v.sa dela, ki fM mo- ramo opraviiti, da dobimo dobro kakovost vina, pravilno iz,grad- njo vina, kaikor tudi, da bomo v vinu preprečili vsak pojav bo- lezni ali napak. Pred polnitvijo ge morajo na- tančno pregledati godL Sodi mo- rajo biti ločeni po barvi vina, po možnosti pa tiidi po kvalate- ti. To se pravi, da bd naj ime- la vsaka sorta vina za sebe do- ločene sode, tako, da bi enako- vrstna vdna bila vsako Ijeto v isti posodi. Sod' ?. \inam morajo "bfjbi pra- viloma vedno polni. Dolivanje ni potrebno le pri močno ftkstraktnih vinih in pa pni slad- kih južnih vin^h, kjer želimo, da ima zrak čimveč ji vpliv za- radi tvorbe posebnih buketov, ki se imieaiujejo »šeri« buketi in ki nastajajo pri desertnih -vinih. Za naše kraje bodi pravilo, da je sod vedno poln. Vino za doUvanje mora bčti vsai iste kakovosti in starosti, kot vino, ki mu ga dolivamo. Kadar smo prisiljenj imeti vi- no v neix)>Inem sodu je nujno, da izpolnimo prostor nad vi- nom z, ž\nBplemm dvokisom a*i s plinom dušiteom. Ker ee plžn dii»ik v vinu zelo slabo topi, ne kvari kakovosti vina in ga dobro konzervira, S pravilno nego vina spremi- njamo in izboljšujemo vina. V glavnem vplivajo na spre^nein- bo trije činitelji, to so biolo&M, kdn:iačnl in fizikalni procesi. Bioloeko padanje kislim! aHi 1<»*x>lčno mlečno vrenje je za vina našega tipa najvcižnejši bakterioiloški proces in zmanjša- je kislino v vinu za 3 do 5 odst. To padanje kisline povzročajo rame bakterije, ki razkrajajo jabolčno kiijslino v vinu v mleč- no kislino in ogljikov dvokis. Iz 1 dela jabolčne kisline na- staja 0.67 delov bolj blage mleč- ne kisine. Tega biološkega padanja kisli- ne ne smemo zamenjati z Zimanjšanjem kisline zaradi iz- pada vinskega kamna in ki zna- ša navadno le 1—2 odstotka. Ker so bakterije, ki povzroča- jo biološko padanje kisline ob- futljive nasproti žveplovemu dvokisu. ne smemo močno ki- slih vin preveč žveplati. Pravilo bodi: slabo kisla vina je treba čimprej pretočiti in hraniti v hladni kleti, zelo kisla vina pa je treba čim dalje časa držati na drožeh in hraniti v toplih kleteh. Ce moeti ne prevro vsega sladkorja pri glavnem ali bur- nem vrenju, se nadaljuje vrenje kot tiho vrenje. Prizadevati si moramo, da se tiho vrenje, ko- likor je potrebno, izvrši taikoj po glavnem vrenju. Nepravilno .te negovati vina z ustavljanjem vrenja, dasiravno naša vina in to le naša vina, ki imajo več kot 12 Vol % alkohola (mali- ganov) prenašajo sladkor in ostanejo ubrana. Vsa ostala vina morajo povsem prevreti. Kadar iz katerega koLi razloga tiho vrenje ni dokončalo glavne- ga vrenja in se pojava šele spo- mladi, tedaj govorimo o naknad- nem vrenju. To vrenje navadno škoduje kakovosti vina. Vino postane zopet motno, značilne buketno in aromatične snovi se zamenjajo 7. vrelim buketom. Vzorm klet ' značilna sortna cvetica se po naknadnem vrenju več ne povr- ne. J. Z. ZATIRAN.rE ČEBELJIH BO- LEZNI ZAHTEVA SKRBNO DELO OKRAJNE ZVEZE Na pobudo republiške komi- sije za zatiranje čebeljih bolez- ni pri Glavni zadružni -/.vezi v Ujubljani bodo pri okrajih for- mirane okrajne konusi,te za za- tiranje čebeljih bolezni. V teh komisijah bodo: zastopnik od- bora za čebelarstvo OZZ, zii- stopnik odbora čebelar, društva, okrajni veterinar.<;ki inšpektor in okrajni kmetijski inšpektor. K sejam okrajnih komisij bosta povabljena tudi občinski vete- rinar in čebelar.osvetovanju bodo obrav- navali probleme v zvezj s teh- ničnim izobraževanjem mladi- ne, tehnične vzgoje v šoli, o stanju v okrajih, o izvedbi te- čajev učiteljev in v zvez: z re- n'jhl''škim semina'-iem z« '-odil- ne kadre v Katntiiku 1957. No Ietcisn'o turistlono seicmo se miraino dcbro pripraviti V drugi polovici aprila in ma- ja t. 1. bo obiskala tudi turistič- ne kraje v našem okraju poseb- na republiška komisija, ki se bo prepričala, kako smo se pripra- vili na turistično sezono. Prejšnja leta v vseh turistič- nih krajih niso resno mislili pred in med tuTistično sezono na ureditev krajev in komunal- nih naprav, na pravočasno ure- ditev gostinskili objektov, pred- vsem tastih, ki imajo sezonski značaj. Glede strokovnega ka- dra, v gostinstvu so imeli do- mači pa tudi inozemski gostje več pripomb. Z zasebnimi turi- stičnimi sobami i!i prehrano go- stov še seda.i nismo daleč. Raz- vedrilo gostov ni samo skrb go- stišč, temveč tudi društev in organizacij, ki pripiavljajo kon- certe, .športne in druge priredit- ve. Povsod še ne najdemo ceni- kov gostinskih uslug za doma- če in inozemske gosto ter iz- veneezonskih popustov. Promet- ne zveze z vlaki in avtobusi go.^itje kaj radi kritizirajo pred- vsem zato, ker ni na vseh avto- busnih postajah voznega reda. Zla marsikatero lepo izletniško točko vedo le domačini, ker ni o njej dovolj propagande. Tež- ko je dobiiti razglednice aili pro- spekte. Informacijske pisarne imajo veliko dela, kjer obstaja^ jo, le žal teh ni v manjših me- stih. Tudi v trgovinah marsikje hirto pozabijo na stvari, ki so jih turigti zahtevali prejšnje turistilone sezone. Na te in druge skrbi in pri- prave na turistično sezono je opozoril tudi naš okrajni Sekre- tariat za blagovni promet pri Izvršnem svetu LRS že sedaj, da se bomo lahko vsestransko pripravili na letos pričakovano večje število domačih in tujih gostov po vseh tuTističniih kra- jih. Važno za vrtičkarje RAZGLAS Občinski ljudski odbor Ptuj obvešfča vse vrtičkarje, ki so se prijavili za vrtove, da bomo vrtove deliili po naslednjem raz- poredu: 18. marca ob 8. uri na paJ'ceU za bloki in ob Grajeni, 18. marca ob 10. uri na parceli za Kmetovalcem, 18. marca ob 12. url na parceli za garažami. 19. marca ob 8. uri na parceli pri tovarni Pirih. 19. marca ob 11. uri na parceli bivša last Strašila. 19. marca ob 12. uri «a parcelj ob Studcr^čnici, 20. marca ob 8. uri na parceli bivša last Somer.|a na Bregu, 20. marca ob 11. uri na parceli Ob Mariborski cesti, 21. maca ob 8. ur, na parceli pod bolnico, 21. marca ob 11. uri na parceli v Lju'1skem vrtu. 22. marca ob 8. uri na parceli na Vičavi. 22 marca »b 12 nri na parceli pri železniški postaji. Vf- ■■nfe''<»s*"ti k- so se prija- vili ZA vrt, naj pridejo določen dan na parcelo, kjer so imeli v preteklem 'letu vrt. Vsi tisti, ki pa do sedai niso imeli vrta in so se prijavili, pa naj pridejo določen dan na par- celo, kjer bi želeli imeti vrtove. Ostali, ki ne bodo dobili vrtov na naštetih paircelah pa naj pri- dejo 22. marca ob 12. urj na parcelo pri železniški postaj L Interesenti, ki se niso vpisali na ObčLO, vrtov ne bodo mogU dobiti. Prav tako ne bodo mogli do- biti vrtov tisti, ki niso porav- nali zakupnine za preteklo leto. Zaikupnina za vrtove se bo plačala na dan delitve na par- celi in znaša 2 din po kvadr. m. Kdor ne bo poravnal zakupnine takoj ali pa ga ne bo na parceli, se mu vrt odvzame in dodeU drugemu. Občinski ljudski odbor Ptuj obvešča vse kmetovalce, da je rok za vlaganje prošenj za seč- na dovoljenja do 31. marca 1957. Vsak kmetovalec vloži prošnjo na KU, kjer tudi dob; predpisa- no tiskovino. Prošnje se vlagajo za sečnjo v letu 1957-58. Do nedavnega roka t j. do 31. marca so vloge takse proste, 1 Po preteku teea rokia pa bodo morale biti vloge kolkovane. PTUJ. 15. M^PCA 19.57__PTUJSKI TEDNIK_ _ stran 5 ANDREJ KOVAC, bibliotekar: Ptuj in okolica v pesmi in povesti ^ (Nadaljevanje) Pisatelj Jngolič. ki smo ga ob- ravnavali v prejšnji številki, je bil med prvimi pisci, ki so opi- sali v svojih delih žalostno dobo okupacije, ki jo je doživela naša ožja domovina v usodnem letn 1941, Med mnoge zločine, ki jih je zagrešil nacistični osvajalec nad našim narodom, sodi tudi množično izseljevanje naših lju- di v južne kraje, i udi ptujski okraj so močno prizadeli sovraž- nikovi načrti, saj jc bilo po nemških statističnih podatkih iz- seljenih iz ptujskega področja 1164 oseb, v resnici pa je bilo to število izgnancev mnogo več- je* (primerjaj: Vlado Klcmcnčič : IVišli so opolnoči^-. Ptujski ted- niki 12. V. 1955). To dobo težke prcizku.šnjc, t kateri jc bil postavljen na kocko obstoj slovenskega naroda, nam živo opisuje Ingolič v zbirki novel >Pred sončnim vzhodom*, ki je izšla pri Slov. knjižnem zavodu v Ljubljani že leta 1945, druga predelana izdaja pa leta 1946. V noveli i-Pregnanec« je sicer največ govora o izseljenem kme- tu Dobniku izpod I^oliorja, ven- dar nam avtor opisuje tudi Bori >utrjeni grad nad Dravo'', kjer je bilo zaprtih toliko naših lju- di. Pisatelj se v pregnanstvu v Srbiji spominja tistega žalost- nega dne, ko so prišli v Ptuju ponj gestapovci in se je bilo treba odpraviti v naglici na tež- ko pot izgnanstva ... V noveli »Poslednje pismo< nas avtor seznani s Petrom Mili- čem (s pravim imenom Metod Hrastnik), s pregnancem izpod Haloz«. Z njim je pisatelj cesto razpravljal o težkem pK)ložaju V Halozah v času stare Jugosla- vije in po vdoru nemških cet v našo državo. Iz pisem, ki jih jc pisatelju izročil pred smrtjo Peter Milic za svojo nevesto Alenko, izvemo, kako so mnogi zapeljanci s Ptujskega polja, posebno pa iz Haloz, slednji bolj zaradi slabih socialnih raz- mer, videli v okupaciji celo re- šitev, V dnevih tega :>strašnega samoponižanja našega ljudstva v Halozah in na Ptujskem po- lju« jc Metodu minilo navduše- nje za lepoto teli krajev. Tola- žili so ga le nekateri zavedni ljudje, ki so pripravljali npor proti tlačiteijem. Zasovražil je v trenutkih težke narodne ne- sreče ^ohole meščanske zidani- ce, ki se šopirijo nad globokimi klanci«... V maju leta 1941 je prišla ponj Alenka, da bi skupno od- potovala v Ljubljano, kajti raz- mere pod Halozami so bile še preveč neugodne za o-^Aoboclilni pokret. Ko pa se jc iiilo treba ločiti od ožje domovine, takrat pa si jc Metod dejal: -Saj ni lepše zemlje, kakor je lialoška«, kajti spred dncAi okopani vino- gradi so dehteli po mladem, novem življenju.- Nemški voja- ki so ju zajeli v goricah, nato oba ločili, njega pa odpeljali v ptujske zapore. Zapustiti jc mo- ral >skromne vasi pod Haloza- mi, kjer je skrito toliko sreče in gorja, toliko revščine in bo- gastva-. Slišal tuv.» ni ve^^ jotož- no pojoče govorice Haložanov, ki je milozvočnejša od najlepše godbec. Iz teh pisem izvemo dalje o Metodovi poti na liorl. 'lam je na.šel mnogo sotrpinov, kajti »skoraj vsa naša inteligenca je bila zbrana ▼ gradu nad Dravo«. Nato sledimo Metodu v pregnan- stvo, kamor je nastopilo pot toliko naših ljudi. Opisana je tudi žalostna procesija })regna- nih Slovencev skozi Maribor. Mnogo je bilo med njimi takih, ki so se s svojo zavednostjo za- merili jneiiiškim in ncmškutar- skim ljudem v Ptuju«. Na.š znanec Metod «!itiki Jugoslavije in medna- i rodnih problemih. ! »INa zahodu so ljudje — je , nadaljeval Moša Pijade — ki na koeksistenco gledajo kot iia i geslo vzhodnega bloka ter z | istimi občutki kot na komuni- zem. Nek ameriški Ust jc pro- i glasil po madžarskih dogodkih : zelo o je pokopana. To je bilo izraze- : no z občutkom zadovoljstva in ' radosti. Toda bilo je tudi jasno, | da pisec ni mislil na koeksi- i stenco kot na politiko Sovjet- ske zveze, temveč tudi na ak- ' tivno miroljubno koeksistenco, , katero zagovarjajo Indija. Ju- goslavija in druge izvcnblokov- ske države. Imel sem zelo ne- prijeten vtis, da se ta list ve- seli, ker je ne samo zaradi ! madžarskih, temveč tudi dogod- ' kov v zadnjih mesecih, prišlo : do poslal)šanja mednarodnega ' položaja.« Ko je nadalje govoril o tem ' vprašanju je .šef jugoslovanske parlamentarne delegacije dejal: : »Samo politika aktivne miro- ] ljubne koeksistencc je po mo- jem mišljenju po definiciji na- i sprotna blokovskim koncepci- i jam. Zato blok. ki sprejme po- litiko aktivne koeksistencc. vna- : .ša v svojo politiko protisloven ; element. Ce pa pride do pti- mera, ko prevlada blokovski interes, je jasno, da pride do ; ukrepov, ki so v nasprotju z : načeli koeksistencc. NEDELJA. 17. MARCA 6,00—7,00 Vesele in mirnejše narodne in domače viž« za ri jetno netlel j spita jutro — vmes ob 6,05—6,10 Poročila in vjenien&ka napoved. 7,00 Napoved ča- sa, poročila, vremonsHa napoveolni gimnaziji, učite'ljišču ali na srednji stro- kovni šoli. bodo dala tajništva za prosveto in kulturo pri okr. ljudskih odborih. S to novo enoletno občasno šolo bodo dobili arhivi, študij- ske in ljudske knjižnice manj- kajoči stroko\Tii kader. MESTNI KINO PTUJ predvaja od 15. do 17. marca ameriš'ki barvni film »BOBNI ,CE35.JRfe^ KO« in od 19. do 21. marca nemr Ški film »LUC LJUBEZNI«. KINO 0RM02 predvaja 16. in 17. marca jugoslovanski film »ONA DVA«. KINO SREDIŠČE predvaga 16. in 17. marca italijanski film »BURJA«. KINO MURETINCI predvaja 16. in 17. marca jugoslovanski film »DEKLICA IN HRAST«. KINO »VEDROST« MIKLAVŽ PRI ORMOŽU predvaja 17. marca francoski film »V MONTE CARLO«. KINO VIDEM PRI PTUJU predvaja 16. in 17. marca 1957 mehiški film »EN DAN ŽIV- LJENJA« s tednikom. Pred- stave so 16. marca ob 19. uri, 17. marca ob 15., 17.30 in 20. uri. Bobni preko reke »Drtimens Across the River« je ameriški barvni westem film, ki je grajen predvsem na slavi Au- dryea Murphyja, ki si jo je pri- dobil kot ameriški vojak v drugi svetovni vojni, pozneje pa tudi kot filmski igralec. Šteti se ga pa ne more tudi poleg vse Murphy- jeve slave med dobre westem filme. V filmu je sicer nekaj pre- tepov, streljanja, jahanja, nekaj čarov »pin-up girle« Mare Cordag in pa običajnih westernskih spletk, kar pa še vsekakor ne zadošča, da bi se film uvrstil med boljše filme. Burja »Bufeve« je italijanski film, ki ga je po drami Sabatina Lopeza zrežiral Gvido Brinjone. Film obravnava že večkrat obdelano temo ljubosumnosti, .9eveda pod drugimi okolnostmi in zapetlja- ji. v obliki velike drame člove- štva . Kratka vsebina: V duši in mozgu poznanega kirurga Anto- nija Sana se pojavljajo nenad- ne velike sprememl>e. Le ti ga oddaljujejo od družine. Antonio Sana živi v Perudži z ženo in sinom Marij cm ter uživa spo- štovanje svojih someščanov. Ne- kega dne je spoznal akrobatki- njo Dejzi in se v njo zaljubil. Dejzi, zelo lepa žena, poznana po svetu kot partnerka svetov- no znanega Serdža Pamela, se je predstavljala kot njegova se- stra, čeprav je bila njegova lju- bica. Ker pa se nekega dne spo- rečeta zaradi ljubosumnosti, je Dejzi naredila pri nastopu na- pako, zaradi katere Serdža Par- nel pade iz trapeza. V bolnici, v katero je bil Serdžo prepeljan, , se srečata Antonijo .in.^ ,_|>ejzi. 'bejzi je po svojem običaju upo- rabila vse svoje spretnosti, da je Antonija uklenila v mreže svoje ljubezni, ki so pa slabo vplivala na njega. Začel je za- nemarjati ženo in otroka. Ne- kega dne mu umre celo pacient. Videč, da je n,1ena bližina za njega zlo, se z njo razstane. Isto mu je svetoval tudi Serdžo, ka- teremu je rešil življenje. Cez čas pa Antonijo zopet vi- di Dejzi, ki sedi med slušatelji na univerzi. Ona ga je zopet zn®va privlačevala k sebi. To opazi tudi njegova žena, ki se hoče ločiti od moža. Ločitev je trajala tako dolgo, dokler se Antonijo ni odločil, da za vedno zapusti ženo z otrokom. Marijo Sana je v tej odloičdtvi obvestil neki prijatelj in ona se je vcai- la, da bi preprečila namero svo- jega moža. V ze'lo dramatični sceni se obe ženi nahajata v avtomobilu, ki ga z blazno brzino vozi Marija. Zaletita se v valjar. Dejzi je mrtva na poti v bolnico, Marijo pa reši mož z operacijo. Sreča v družini Sana je zopet brez ne- varnosti. V Monfe Carlo Nous frons a Monte Carlo je francoska glasbena komedija, katere režiser je Jean Boyer. V tem filmu nastopa s svojim or- kestrom Day Ven tura. Dve uri vas bo zabaval, seveda pred- vsem ljubitelje modeme glasbe. Kratka vsebina: Nesrečna in zapuščena mati izroča otroka v varstvo Ray Venturi, ker da pripada nekomu izmed članov njegovega orkestra, ki je na poti v Monte Carlo. V Lyonu se je začela zmešnjava. Neka mati že dolgo ni plačala oskrbnine za svojega dojenčka, zato so ji ga hoteli vrniti. Marinette pa ma- tere ni našla. Pri dedu Maksu Elk)yu bo najbolj varen. Vzel ga je s seboj ^in podtaknil Ven- turi. Kdo je oče? Filip, pevec v orkestru, se je zagledal v bo- gataševo hčerko Jacquelino, to- da oče j C bil strog. Njegova hči naj bi vzela revnega muzikanta? Gospod Chantenay-Maillard je prišel tudi v Mote Carlo, saj ve- ste, razvajene hčerkice že zna- jo pregovoriti starše, da jim ustrežejo. Filip in Jacquelina sta se na plaži vseeno sestala. Orkester je sicer dojenčka po- svojil, toda nihče ni hotel biti pravi oče. Dojenček je prišel nazadnje prav Filipe in Jacque- line. Navlekla sta očeta, da je njun, in dovoljenje za poroko je bilo hitro dano, čeprav se je nazadnje izkazalo, čigav je prav- zaprav dojenček. Koga drugega pač kai-cor histerične igralke Linde Farvel in pianista Rudy Walterja. Na koncu pa kar trije srečni pari — Mariette se je zaljubila v muzikanta Antona, poleg tega pa še obilo jazza. En dan življenjo Un Dia De V Uda je mehiški film. Ta fiUn prikazuje dogodek iz mehiške revolucije iz leta 1919. Po svoji kvaliteti spada med nadpovprečne filme. Režiser Emi- lio Fernandez je napravil zelo globok in pretresljiv film. Veliko zaslugo za to imata predvsem Co- lumba Dominigues in Roberto Ca- nedo, seveda pa tudi »mama Juanita« — Rosanna Revueltas. Kratka vsebina: kubanska pisa- teljica Belen Monti hoče spoznati mehiško ljudstvo. Zvedela je, da bo polkovnik Lucio Reyes. revolu- cionar, ustreljen radi veleizdaje. K njemu je niso pustili, zato je šla na njegov dom v Cineguillo. Polkovnikov sluga Pomposo ji je 1 povedal zgodbo o mladem obso- } jencu. Mati Juanita ji je povedala še več. Štiri sinove in moža je že izgubila siva in ponosna žena, j ostal ji je še zadnji, najljubši — j Lucio. Čakala ga je, saj še nikoli ni manjkal, ko so obhajali njen god. Lucio je res prišel, toda v > spremstvu svojega prijatelja — generala Gomeza, sedanjega svo- jega nasprotnika. Luciu je ostal še samo »en dan življenja«. Pesmi so bile zalite s solzami, vsem se je trgalo srce, toda hrabro mater ni zlomilo. Sin se je poslovil od nje, na domačem pragu je poka- zal kmetom šop listin, ki so fUi družile v agrarno skupnost, v ti- sto bodočo Mehiko, za katero gre jutri na morišče. Belen čuti vso tragičnost ter vzvišenost herojske smrti revolucionarja, doumela je mehiško ljudstvo, njegovo dušo. Ob zori je pod vladnimi streli ugasnilo čisto življenje patriota, ki je vse siwje kratko življenje delal za svobodo in pravico ljud- stvo. Belen ga ne bo pozabila in Mehih-n tudi ne. Ro. G. J. SKOPLJANSKO STEKLO na RAZSTAVI V ZDA Nova tovarna stekla pri Skop- ju je si>rejela povabilo za so- delovanje na bližnji mednarod- ni razstavi stekla v New YorkvL Tovarna bo razstavljala votlo in kristalno steklo. To povabilo dokazuje, da ei je tovarna že priborila ugled v inozemstvu. Veli*'! tekstilni sejem v Kdinu V okviru mednarodnega sej- ma v Kolnu bo od 17. do 19. 3. tudi sejem tekstila in obleke, na katerem bo sodelovalo več kot 400 trgovskih in modnih hiš. Pr- vič bo letos sodelovalo tudi če- škoslovaško podjetje »Cento- tcks« iz Prage. Od tujih držav bodo na sejmu razstavljale Ho- landija, Francija, Irska, Italija, Avstriia, Švedska, Španija, Ja- ponska in Hongkong. Na sejmu bodo razstavili večinoma žen- ske obleke, moško in žensko perilo. Šola Markove! je s kinom učit ejj malih in odraslih 3 Stran S PTUJSKI TEDNIK PTU3, MA«CA 1957 JNabovsko društvo r*tu,1 je pri- redilo v toje-k brziotumir ine- sec marec. Zmag^ je Pešl Fer- do. k; je dosegel 12 točk t. j. 100 odst. uspoh; nadiailje so se igralci jvuredili tako: RudoH 10 točik, Rerden 9, Nežmah F. ml. 8, Neimah Fr. st. 7, Kovač 6 in pol. Nermah K. «, Podkraj.šek "m Perger ix) 3 In pol točke itd. Aktivnost strelska družine Turnišče strelska družina v Tumišču sodi med najmlajše v okraju, vendar je dosegla že lepe uspe- he. Ženske te družine so v okrajnem merilu na prvem me- stu, članska ekipa na drugem, mladinci pa na četrtem. V dnržino so včlanjeni tudi pi- onirji, ki se pridno udej.stvujejo. Ali so takšne cene v redu? v Kozmincih ima KZ Zetale trgovsko poslovalnio, ki je v tem predelu res nujno potrebna. Oskrbljena je /. vsemi artikli, ki jih ljudje potrebujejo, in tudi delo osebja v poslovalnici jiaslu- ži vse priznanje. Ni pa v redu to. da .?e cene v tej poslov^alnici tako razlikujejo od cen, ki so v drugih trgovinah. Enotna moka stane tukaj 57 din kilogram, prav tak.šno moko pa prodaja zadruga Podlehnik po .53 din kg. Pri tem pa so Ka?:- mincl oddaljeni od Podlehnika le tri kilometre. Podobno je pri petroleju. V Podlehniku stane liter 106 din, v Kc^mincih pa 110 din. Najbolj pereče vpraša- nje pa je nabava za.selte, ki jo dobavlja KZ Zetaie pii Mesni- nah v Ptuju po 310 din, prodaja jo pa po 330 din. Take cene prizadenejo pred- vsem delavske jn siromašne slo- je, ki so navezani na nakup teh življenjskih potrebščin. B. Rofstvo, poroke in smrti na področju mesta Piuja za pretekli teden Rojstva: Bombek Marija, Cvetkovci 82, je rodila Mileno; Nemec Otilija, Ptuj — sina; Po- Ijaffiš^ Silvana, Ptuj — Mojco; I^eber Justina, Zg. Hajdina — Marjana; Grctoar Ivanka, Pod- vinci — Branka, Frangež Štefa- nija, Sesterže — .Stanislava; Zu- ran Ružica, Gajevci 30 — Ma- rijo: Cvetko Marija, Strmec 2 —■ Matildo; Eteuer Sabina, Ra- dcelavci 4{) — Ano; Dobnik Ka- tarina. Propolje 77 - - Katico; Rine Krna, Stari log 25 — Mira- na; Kriamberger Angela, Cir- l«yvce 42 —- Branka; Bernhard Neža, Ptuj — Dragomira. Poax)k ni bilo. Nesreča ne počiva "ZiSiMie dni so s«; ponesrečili ^« adr&vM v ptujsiq bolnišnidi: Funnan Vincenc iz Majišperkaj^ (padec), Milkulič Anton iz Kočdc fv&ekal se .te), Seniga Maiija iz Kicarja (poškj>diba roke), Blečko C Vame iz Mihalovc (padec), Koc- raut Anton z Janeževskega vr- ha (padec). Zmazek Martin iz Dnaacovc (padec), Zoreč Mairija ia Vitana ^Dadec), Hertiš Adolf iK Kungote (poškodba na glavi), Zemlj^ič- Branko iz Nove vas^ (opekOirte), Koderman Jerica iz Jr^fcuja (padec), Markež Marija z Janežc^^si^ega v'rha (padec), Ko- ritnik Leo :rz Zagreba (padec), VcTonek Marija rz Hajdine (pas- ji vi^iz). Zorko Franc iz Sve- tine (padec). Kosi Marija iz Ce- TO\f (padec). Matjašir Jože iz Zagorc (poškodba, s slamorez- nJcol, Bezjajk Franc iz Budine. (rana na glavi), Polak Miroslav iz RtETiiča (p»dec>, Firbas Anton iz Moškankjc (padec s kolesa), .Jus Ivan ir. Apač (vsekal se je), Bezjok Ivan iz Tomara (zlom noge). Hor^^et Janez iz SixihLle (poškodba roke), Brafcužek Ivan V. Stm>ca (poškodba toke), Zaj- šek Vliffdo iz Hajdc^ (padec), Mi- lošič Jakob iz Velovšeka (pa- dGc>. Kranjc ETfeabesta iz No- va vasi (padec). Smrti: Berlič Franc. Ptuj, roj. 1944, umrl 4. 3. 1957; Ko- stanjovec Jožefa, Ptuj, roj. 1878, umrla 6. 3. 1957; Vrečar Jakob, Štuki 24, roj. 1883, umrl 28. 2. 1957. OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Nedelja, dne 17. 3. 1957. ob 15.30, B. Nušič: NARODNI PO- SLANEC — gostovanje v Cio- rišnici — abonma in izven. ZA SMEH IN DOBRO VOLJO RESNICA Nekdo je dejal, ko je videl žensko v bikini kopalkah: Kar je zadržana in šarmantna sra- mežljivost pri enih, je brezob- zirna razgaljenost pri drugih. LOVSKA ŠALA O Jovcu Martinu S. iz. ? ? ? ? roži več lovskih zgodbic. Povej- mo danes eno: Martin se odpravi na lov. V cjozdu, kamor se je na- menil Martin, so okrog velikega grma sedeli zajci in igrali karte. Kar priteče k igralcem zajec-stra- žar in pove, da se bliža lovec. Pa vprašajo stražarja, če je videl, kdo je ta lovec. Ta^ jim odgovori, da Martin. Tedaj pravijo zajci: »Kar naprej igrajmo, saj Martina se res ni treba bati!« Pa so res brejskrbno igrali do sončnega za- hoda. URADNA DOLŽNOST Direktor svoji tajnici: CJospo- dična vi niste točna! Včeraj sem se moral sam spomniti na rojstni dan svoje žene. MORSKA BOLEZEN — Gospodična, moja ljubezen do va.s je kakor vihamo vzbur- kano morje! — Oh, zato mi je vedno slabo, kadar vas vidim ... TO NI UMETNO.ST Učitelj boksa: >Za prvo uro že Učenec: ^^Ali res? Sicer zame ni to umetnost, saj sem že pet- najst let oženjen.rašanje, ki bi bilo potrebno prve rešitve, je vpraša- nje kanalizacije, aii vsaj neka začasna rešitev. Novi bloki od bolnišnice dalje nimajo filti-ira- nih kanalazacijs!kih naprav, tako da obupno okužujejo svojim smradojn svojo Okolice. Poleti se dviga ta zrak do stanovanj. Mi- sliti bo treba na takojšnje sani- tarne ukrepe. Mogoče bi bilo dovolj, da bi položili le velike betonske cevi in jih speljali proti travniku na drugo stran ceste. Druga tegoba je prah, ki ga morajo vsrkavati predvsem než- na pljuča naših šolarjev ob ve- likem prometu na naši cesti. Priporočljivo bi bilo škropljenje vse ceste vsaj dvakrat na dan. Goto\''o j C ta cesta bolj potrebna .Šlcropljenja, kakor tlakovano mestno središče. C. ZARJAVELE PLETILKE pi-)te- gnemo večkrat skozi trdo'pral- no milo. Pletilke, ki so p-^stale pri pletenju hrapave zaradi po- tenja rok, namažemo in 2:drgne- mo s Čcbelnim vo.skom. OBVESTILO Obvešičamo, da bo r€>ckia letna skupščina SD Drave l^j v če- trtek, 21. m<«rca 1957, ob 18. uri v prositoriin gostilne »Zupančič« z običajnim dnevnim redean. Va- bimo vse clanc in pri|eftelje športa, da se skupščine polno- št&vilno udeleže. SD Drava Ptai Kmetijska zadruRa Gorišnica trgovskega pomočniko p-ošnje je \'ložtti do 31. mar- ca 1957 z navedbo dosedan.ie za- lXK>lJt-ve. V hrambi ObLO Ptuj se najia- jajo .sledeči najdeni predmeti: listnica z dvema slikama, ponosen derni plašč, žensko krilo, blitra, • ."> n»Rlavne rritr, nar nizkih čevljev, moški klobuk, črna nsn.ieiia rokavica, riava volnena rokavica, rdeča beretka. denarnica z raznimi slikami, okvir nK>škecra kolesa številka okviT raoškecra športnega ko- lesa brez znamke in šte^'ilke. La-stniki na\'edenih predmetov pozivajo, da se zglasijo pri tukajšnjem uradu zaradi pre- \'zema svoje lesinine. Iz pisarne oddelka za splošne in notran.ie zadeve ObLO Ptuj K.>fFTIISKF Z VDRl GF, KMFT,rE IN PERUTMNAR.Tr Višjo ne.sro^t in verj» dohod- ke pri kokosib boste dosegli s pasemskimi piščanci. Valilnica v Kidričevem vali en dan stare piščance rjavo štajerkc. ki jc naša najbol.jša kmečka kokoš. Večje .^vilo natl 40 kosov potrebno naročiti pismeno ali osebno, manjše število pa lahko dobite vsak ponedeljek in torek ves dan. Cena za enega piščan- ca .ie samo 50 din. KMETIJSKA ZADRUG.^ VE- LIKA NEDELJA razpisuje me- sti: upravnika in poslovodje odkupa POGOJI za mesto upravnika: kmetijski tehnik al^ nižja šol- ska izobrazba z večletno prak- so v sličnih obratih; za mesto poslovodje odkupa: trgo\'ski pomočnik z daljšo prakso v odkupu. Ponudbe s kratkim življenje- pisom in dosedanjim službova- nju dostavile do 25. marca 1957. Nastop službe takoj ali po do- govoru. PROiDAM HlSO v Ptuju. Ob Studenčnici 1. delno vseljivo, in dve njivi blizu mesta. Jože Perše. Maribor, Studenci, Er- javčeva 26. SKORAJ NOV SIV.\LNI STROJ »SINGER« prodajn. Naslov v upravi. 86 arov TR.\VNIKA pri Vidmu prodam. Vprašajte Zagrebšlca štc^-, 7.T, Ptuj. PTTODAM TR.4VNIK 28 arov na Sp. Bregu tik gla\Tie ceste. Vpriišajte Bogomdira Petka, Merkur, Ptuj. PRODAM SK SKORAJ NOV ZIDAN ŠTEDILNIK. Vpra.- šajtc v upravi lista. DOBRO OHRANJEN GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK poceni proddan. Rajko Biirg, Ob Dra- vi 4, Ptuj. ENODRUŽINSKO HISO z vr- tom v Ptuju. Rogozniška 13, nujno in poceni prodam. Vpra- .šajte v hiši v nedeljo, 17. mar- ca od 8. do 12. ure- HIŠO z gospodarskim poslop- jem in 52 arov zemlje v Ki- carju prodiam. Naslov v upra- vi. PRODAM VEC MANJŠIH PAR- CEL gozda v bližini Ptuja ob glavni cesti. Naslov v upravi lista. HIŠO z gospodars^cim poslop- jem, 2 ha 91 arm-- zemlje ob glavni cesti v Vareji ugodno prodam. Naslov v upravi. KRMO pr-odam. Naslov v upra- ROKAVICO SEM NAŠEL. Ce- star, Ivfarpdflia banka. Ptuj, • PREKLIC Vse žaljive besed' -^*i Ja- nezu Foga carju so • Aiojz i-Kiinpret SPLOŠNA BOLNIŠNICA V MARJSORU SPRAŠUJE Pred štirimi leti je bilo pri nas uvedeno družbeno uprav- ljan,ic zdrav.^stvenih ustanov in je s tem tudi mariborska bolnica postala družbena ustanova. Vprašanje zdrav,Ta in bolezni posega v osebno in družinsko življenje slehernega državljana, zato sc zdravstvo ne more zapreti samo vase in o njem ne more odločati le ozek krog strokovnjakov. Menimo, da način zdravljenja v naši ustanovi odgovarja izsledkom in zahtevam sodobne medicine, obenem pa se tudi zavedamo, da obstajajo še poman.jkljivosti glede stro- kovne nege, kulturne postrežbe in humanih odnosov do zaupanih nam bolnikov. V vsej svoji dejavnosti sc zdrav- stveni delavci želimo čim bolj približati miselnosti in dušev- nost.i bolnika, ustvariti bolniku tudi v bolnici prijetno vzmladanski sejem po- pulariziral našo donsačo proiz- vodnjo konlekcijsliih oblačil kakor .sploh sodoben in ]jrak- tičnejši način oblačen.ja. Pri tem gre za tem. da tuje modne pri- dobitve kritično pregledamo in analiziramo in osvojimo samo tisto, kar je stvarno primerno in uporabno za naše razmere in potreb. To je treba seveda še dopolniti z lastnimi idejami, da l-)Otno tako postopoma ustvarili la.stni sodobnejši način oblače- nja tudi za najširše delovne množice. Novi modeli in ki-oji oblek, criauval in raznih galanterijskih okraskov ne bodo le prikazani kot mrtvi predmeti, temveč jih bodo manekeni vsak predpoldan in popoldan v .steklenem pavi- ljonu A prikazovali številnim obiskovalcem. Tal vsekakor vplivalo na bo- dočo proizvodnjo. Vsak dan pa bo tudi v dvorani kina Union popodne in zvečer še posebna elitna modna revija, ki jo pri- reja Združenje podjetij tekstilne industrije. Razumljivo je. da bo tak so- doben način prikazovanja konč- nih proizvodo\'- tekstilne in us- njarsko-predelovalne industrije na manekenih. kakor tudi na- gradno anketiranje obiskoval- cev vzbudilo mod potrošniki pa tudi med proizvajalci v^eliko zanimanje za ta sejem. Razen vseh slovenskih proiz- vodnih podjetij ,?odelujejo na tem sejmu vsa pomembnejša jugoslovanska konfekcij sika pod- jetja, kot na pr. »Partizan« iz Beograda, »Vojvodina;^ iz Ze- muna, •>Nada Dimič-^ iz Zagre- ba, :.Varteks; iz Varaždina, -Kotka« iz Krapine, »Novitet« MED ZAKONCI Mlada žena (kaže gostom dre- vesce v vrtu): »In to drevesce sva z možem posadila ob priliki nekega spora, kaj ne Peter?« Prijateljica: »Oh! Karel, ško- da, da midva nisva delala tako, zdaj bi že iniela cel gozd.« iz Novega Sada, »Slavonija« iz Osijeka itd. Seveda bodo sode- lovala tudi tuja podjetja, med njimi tudi »F. I. S. A. C« — Co- mo in Marzotto Milano (Italija), Doden-Steiner iz Mandlinga in Chamaux iz Dunaja (Avstrija), Kastofa (Holandija) itd. Temeljni smoter letnega po- mladanskega sejma je vzbuditi več zanimanja za sodobnejše lepše in oku&nejšc oblačenje s pomočjo konfekcijske proizvod- nje. Sejem ima izrazito komer- cialni vidik ter bo vsekak r po- menil precejšnjo >scnzacijo^v za množice potrošnikov. ZA KAJ VSE LAHKO UPORABIMO KAMILICE? Se pomnite, kako so na.s mati zdravili^ takrat pred mnogimi leti, ko še nismo poznalj ne in- jikcij ne vitaminov in ne vseh teh najraziičnej.V;h tablet, s ka- terinij ge zdravimo dandanes. Zdravili so nas z zdravilnimi ze- lišči in rožami, ki so jih nabi- rali po travnikih, gozdovih, v gorah, nekatere pa so zrasle tu- di na vrtovih. Med temi zavze- ma :n tudi zasluži pač eno naj- vidnejših mest naša domača, ponižna — kamilica. Ta skrom- na rumenobila rožica Je bila ne- koč in ostaja še dane;>. ko je tu- di zdravilstvo zelo napredovalo — naš vsestranski, dobri doma- či zdravnik. Pri čem vsem nam pomagajo kamilice? Osladkan kamilični čaj daje- mo dojenčku že v prvih me- secih njegovega mladega življe- nja, da mu priženemo zaprtje. Kami ličen čaj nam pomaga pri. želodčnih in črevesnih krčih, ka- tarjih prebavil, želodčnih in čre- vesnih obolenjih. S kamilicami izpiramo gnojne rane, \Tiete oči, usta, grlo. Pri vnetjih jajčnikov, maternice, ledvic, mehurja, he- meroidih itd. nam učinkovato pomagajo sederžne kopeli z vro- čimi prekuhanimi kamilicami. Tud- v kosmetiki so kamilice zelo koristne. Ce se umivamo s kamilično vodo, ostane naša polt gladke!, čista in sveža. Kamilice poživljajo krvni obtok, krepijo in čistijo znojnico, izravniavajo gube, odstranjujejo suhi lišaj, izpuščaje, vnetja; zdravijo rane, ozebline itd. Uporabljamo jih lx)vsod tam, kjer bi nam voda preveč razdražilo kožo. Svotlo- Lvske, ki hočejo ohraniti svoje Ias6 svetle in blcs-teče, si jih umivajo s kamiličnim čajem. Da. ria tisoč načinov so nam ko- ristne skromne, drobne kamilice, zato ne smejo manjkati v nobe- nem domu. JUHA IZ STAREGA KRUHA 10 dkg starega kruha nariba- mo na strgalniku. Te drobtinice mešanio v suhi kožici nad og- njem tako dolgo, da se popolno- ma posuše, vendar ie porumc- ne. iPosebej kuhamo dvo šopka očiščene in sesekljane jušne ze- lenjave ' * 1 vode, posodimo, da- mo malce strtega česna, ščpec majtrona, žlico paradižnikove mezge ali dva srednje velika pa- radižnika in polagoma stresamo v to juho, ki vre, pripravljene drobtinice, ki fje napojijo in juho tudi zgostijo. Zelo okusno je, če jušno zelenjavo z drobno sesekljano čebulo vred na masti scvremo, preden jo zalijemo z vodo in kuhamo. Nazadnje po- sujemo juho s sesekljanim drob- njakoni. KROMPIRJEVI ZREZKI Potrebujemo — krompir, 1 če- bulo, 1 jajce, malo orešČka, 2 žlici moke. nekaj drobtin. Stlaiči nekaj v oblicah kuhanih krompirjev, prideni nastrgano čebulo, jajce, oreš^ček, 2 žlici moke in nekaj drobtin. Dobro premešaj, naredi zrezke in ped na vroč; masti; ali: sMsfi v oblicah kuhan krom- pir, prideni 1 do 2 nunenjaka, malo opraženih .sesekljanih gob in neka žlic nastrganega trdega jsire. Narod- zrezke, povaljaj jih v moki, raztepenem jajcu, drob- tinah in ocvri. PEČENE RIBE Ribe očistimo, operemo, pova- ljamo v moki in popečemo na olju. Sele ko so že pripravljene, jih osolimo in s-erviramo z li- monino rezino. RIBJI ZREŠKI NA PARIŠKI ?.ACIN Sardel oočistjnio na trebušni štreni, odstranimo drobovje, od- rožemo glavo in previdno od- stranimo hrbtenico, da dobimo obliko zrezka. Posolimo, pova- ljamo v moki in v raztepenem JKijcu ter cvremo na olju. Človeka, ki smrči, se samo na- lahko dotakni po grlu, pa bo ta- koj prenehal motiti nočno ti- šino. Črvi sc nokončajo v vodi, v kateri so sc kuhale saje. S to vodo tudi zalivamo. Iz cvetličnih lon:6kov odstra- nimo gliste na kaj preprost na- čin. V bližino rastline položimo nagnite jabolko. Že čez nekaj časa Se priicažejo gliste, ki jih odstranmio. jabolko pa položi- mo nazaj v zemljo. dKdar opravljamo bol umaza- no delo, se nam nesnaga ne bo ncbira-la za nohti, če prej potis- nemo nohte v milo. Lakasto usnje operemo s slad- kim mlekom, nato ga namaže- mo s surovim jajčnim beljakom in otremo z volneno krpo. 55- Madeže z rok od&trani s l^i- som. Roke, ki bodo zarad- tega lasloave, namazi z glicerinom. Popravki v štev. 9 »Ptujskega tednika« z dne 8. marca se je vrinilo več pravopisnih napak. — Prosimo li>ra'ice, dopisnil^e in prizadete, da oproste tiskarskemu škratu. Napake .so v sledečem: pn^a stran: Roza Lukseburg — prav Roza Luksemburg; mučilncah — mučilnicah: tkalka — talka; za~ hva- — zahvaljujoč pritisku svetovnega javnega mnenja; za- dovoljili — zadovoljni; formirali — formulirali; gcipodarjenju — gospodarju. Draga stran: O tem bomo pi- eal v prihodnji številki članek na 3. strani — O tem članek na 3. strani; V .Socialističnoz vezo — V Socialistično zvezo; Na ne- dadvnem — Na nedavnem: pri nekaerih KZ — pri nekaterih; v Sloveniji so že in vpščani iz Draženc — v Sloveniji in vašča- ni iz Draženc meni,io: Kot vsa- Ivo leto, tako je tudi letos uČi- telj.stvo osnovne šole Podgorci izgubilo vse možnosti za vzgojo kmečke mladine — Kot v%n,ko leto, tako je tudi letos učftelj- stvo ^snovne šole Po-.I.i^iorci i z - polnilo vse možnosti za \T;gojo kmečke mladine. Tretja stran: Ti podatki nam povedo, da je v okraju, ki ima ca. 1600 privatnih kmetijskih gospodarstev — ki ima ca.. 16.000 privatnih... Četrta stran: Cena vinti niha, za zdaj je sicer pvoljna — po- voljna; Tetnu primerng — pri- memo; Struktura plač na I ha I ha po\-ršine na 1 delavca ozi- roma nakmeti-ske pm^ršine — na 1 ha kmetijske površine, na 1 delavca, oziroma na 1 ha po- vršine. Peta stran: jeo dšcl v partiza- ne — je odšel...; Obas tarša — Oba starša... .; Z \-?o mal- dostno — mlado^-tno ,.,; se ob- račali nanj i nnjegovo — nanj in na njegovo ...: Nekatrc or- panizacijc — Nekatere organiza- cije ...; Omrda bo zopet kmalu — Morda bo zopet...; Zivren- ska šola — »Življenjska šola«; zrelejši pionirji velikemu živ- ]-en^u utripa —- velikem« živ- lienjskemn ntrinu; NOVA RIM- SKA — NOVA RIMSKA NAJD- BA V PTUJU. Šesta stran: Naoi= POROK?!] ^e pri m^lH^vih, ROJSTVA pa pri porokaii.