uto isin. številka zio. V UuMlnnl.«ietrteh 17. septemnra 19Z5. Cena Din 1*50 LOVENSKI lihafa vsak dan poioldne, iiviamii atdftlja la araaalk«* — loaarati: do 30 petit i 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji Inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, feklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — insera ni davek posebej. — „Slovanakl Narod' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i =- Upravntstvo: Enatlova ulica itav. 9, pritličja. — Telefon stev. 304. m—m Uredništvo: Hnaflova nllea it. 5, I. nadatropie. — Telelon »lav. 34, MT* Poitnina plaćana v gotovini. „Principijelni" ljubljanski meščani Na shodu »ljubljanskih meščanov«, Kakor naziva današnji »Slovenec«, peščico ljudi, ki ie v nedeljo prisostvovala zborovanju SLS za zaprtimi vratmi v hotelu Union, je poleg dr. Korošca govoril tudi dr. Stanovnik in sicer dozdevno v obrambo avtonomnih pravic ljubljanskega mesta. Njegov razmeroma kratek govor imenuje »Slovenec« kratkomalo »protest Ljubljane«, ki da poide do notranjega ministra in do ministrskega predsednika In dičim |e dr. Korošec komai po! nre pred dr. Stanovnikovim govorom vehementno napadal Pašić - Radićevo koalicijo in dolžil radikalno stranko, da je nasilna, koruptna, da je sklenila nemoralni sporazum, da je kratkomalo odgovorna za stanje pod prejšnjo in sedanjo vlado, ki da ni nič izpremenila na starih Pri-bičevičevih »nasilnih metodah«, je dr. Stanovnik apeliral tekom govora po poročilu dananšjesa »Slovenca« nič manj kakor na »svobodoljubje starodavne (!!) radikalne stranke«. To treba konstatirati ravno pri razpravi o »protestu Ljubljane«, ker se iz tega razvidi, koliko so vredni demantiji SLS glede poizkusov, ki jih delajo v zadnjem času voditelji SLS, da vstopijo v vlado ter razširijo »sporazum na Slovence«. Dr. Korošec pobija Pašić-Radićevo koalicijo z argumenti politične morale, istočasno pa zaupa dr. Stanovnik »svobo-doljnb;u starodavne radikalne stranke«. Kakšno besedo rabimo za tako dvolično igro v besednjaku pGlitične morale? Na to naj si odgovorijo »ljubljanski meščani« sami. ki so v nedeljo prisostvovali dr. Koroščevemu zboru v Unionski dvorani. Pojdimo dalje! Dr. Stanovnik utemeljuje razpis in izvršitev volitev v Ljubljani na sledeči način. Po poročilu »Slovenca« je iziavil, da zahteva razpis iz »nrincipijelnega stališča«. Mi pa vprašamo dr. Stanovnika, katero principijelno stališče je tu merodajno: ali stališče dr. Stanovnika kot eksponent* SLS. ki varuje strankarske interese SLS, ali oa objektivno stališče državne oblasti, ki mora že po svoji zapriseženi funkciji skrbeti za splošne koristi države in naroda. Če državna oblast do danes še ni razDisala občinskih volitev, ima za to svoie tehtne razloge in mi verujemo prej v te tehtne razloge, kakor pa v natolcevanje klerikalnih agitatorjev, ki si ne znajo pomagati drugače, kakor s frazami »principijelnih stališč«. Z besedico o orinc'pijelnem stališču ni povedano nič, treba konkretnih navodil in Še prav posebno tehtne orgumentacije proti sedante'ru občinskemu gerentske-mu svetu, da ne izpolnjuje n. pr. svollli dolžnosti v sedanji prehodni! dobi, glede katere stoji morda državna oblast na čisto pravilnem stališču, da je treba z ozirom na nestalne politične razmere ter na povsem očitno politično oregru-paci'0 važnega dela ljubljanskega prebivalstva, n. pr. socijalističnih in delavskih frakcij v predmestjih, počakati nekaj časa ter razpisati volitve v trenot-lcu. ko bo politična situacija dozorela za definitivno ureditev političnih razmer v Ljubljani. Kai je mogel dr. Stanovnik tehtnega navesti nroti sedanjemu gerentskemu svetu? Niti p!člce pere ali slabosti! — Obratno, kdor Čita govor dr. Sta^ov-nHc?, zapazi, da se opira le na »principijelno stališče«, da pa ne navaja nič ko-kretnega proti občinskemu gerent-stvu- Mi pa vemo, zakai se je baš* v sedanjem trenotku oglasila SLS in zakaj apelira na »svobodo1;nbie starodavne radikalne stranke«. SLS se lezi, ker vidi, kako deluje sedanja občinska uprava brezhibno, da je zavladal na magistratu duh splošnega dela In preureje-V2nja mesta, da dobiva ljubljansko mesto pod sedanjim gerentsklm svetom popolnrma novo In snažno lice, da se popravljajo ceste, da se povečava električni tok. da se prav danes odp'rajo olerti za moderno klavnico. Se nebroj drugega dela vidi SLS in se boji za tiste malobrojne postojanke, ki jih ima na periferiii mesta. Rada bi preprečila nadaljevanje koristnega dela za ozdravljenje ljubljanskega občinskega gospodarstva, rada bi izsilila razpis občinskih volitev, o katerih pravi, da ne mara postaviti niti županskega niti podžu-panskega kandidata! SLS uvideva vso slabost svoje sedanje pozicije v Liub-lajni in bi rada v zadnjem trenotku rešila (seve iz »pincipijelnega stališča«), kar se rešiti da. Pripravljena je s pomočjo »svobodoljubne starodavne radikalne stranke« ponuditi zvezi delovne- Napetost med radićevci in radlUall Radićevci vztrajajo pri preganjanja neljubih jim uradnikov. — Razmerje med vladnima strankama se razčisti po Pašićevem povratku. — Zagreb« 16. sept. (Izv.) Najbolj optimistična poročila iz Beograda indirektno ugotavljajo, da je nastala med radićevci in radikali velika napetost radi raznih tekočih spornih vprašanj, katerih rešitev zahtevajo radićevci iz čisto strankarskih razlogov. V Beogradu so ostali trije ministri. Nekateri so odpotovali v Skop'je, da od tam nadaljujejo pot k velikim svečanostim na Lov-čenu. Drugi ministri so odpotovali v Zagreb. Z današnjem jutranjim brzo-vlakom so se prvnili iz Beograda mini- ster za agrarno reformo Pavle Radič ter poslanca HSS ing. Avgust K o š u-tić in. dr. Ivan Pernar. Vsi trije so v Beogradu zahtevali od radikalov, da se izvrše velike oremestitve državnega uradništva na Hrvatskem, Slavoniji in v Dalmaciji. Vse njih intervencije so ostale brezuspešne. Zagrebški politični krogi trde, da se odnošaji med obema vladnima strankama razčistijo šele, ko se povrneta N*k?1a Pašić In Stepati Radie Iz inozemstva. Položni noše države u Ženevi Razmere med Grško in Jugoslavijo. — Vojaška sila n?še države. — Mala pntanta in Poljska. — Nsš kralj najsrečnejši vladar Evrope. — Kaj dela Stjepan Radič. — Beograd, 16. sept. (Izv.) Iz Ženeve prihajajo različna poročila o delovanju naše delegacije v Društvu narodov, kakor tudi o splošnem Doložaju. ki ga uživa naša država v Ženevi. Iz grških diplomatičnih krogov so se vrinili v švicarske liste, zlasti one. ki so finančno podprti od Dunaia, razni Članki, ki so skušnli degradirati našo državo na nižjo stopnjo Temu nasproti so objektivni krogi priznali velik in vpliven položaj Jugoslavije, opozarjajoč predvsem na velijo vojaško silo naše mlade države. Jugoslavija lahko postavi v slučaju potrebe en milijon dobro izvežbanih in hrabrih mož. Ta s!la hkratu jača stališče naše diplomacije v Ženevi. Še vedno ie v živahni disk rs'j i vorašanie obnovitve pogajanj med Grško in Jugoslavijo. Zunanji ministri držav MMe antan-te dr. Beneš, Duca in dr. Ninčić ter poljski minister Skrzinski so se včeraj sestali na daljše posvetovanje ter so razDravljnli odnošaje Poljske do Male antante. Ucotaviia?o, da se Prljska čim nagtete približuje Mali antanti. Neki vpliven francoski dinlomat je bil svoječasno v Beogradu, kjer ga je sprejel v daljši avdijenci kralj Aleksander L Ta diplomat sedaj omenja, da mu je kralj povodom te avdijence izjavil, da se v Jugoslaviji razvijaio oolitične prilike tako dobro in povoljno, da se sam zato čuti za najsrečnejšega vlc'ar'a v Evropi in da bi ne menjal z n'komur. Stepan Radič je napovedal, da namerava na ženevski univerzi Imeti Dredavanje o demokraciji in o novi di-nlomaciji. Dan tega predavanja še ni določen. Po končanem zasedanju Društva narodov odpotuje Radić v Pariz. Mer ostane 8 dni. Romunski minister Duca je iziavil, da goie Romuni posebne s-mr^tije nanram Hrvatom. Gospodarska konferenca Društva narodov Važna francoska resolucija o s nitev gosoodarske krize. — V Ital — ženeva, 15. septembra. Na dopoldanski seji Društva narodov je brazH ski delegat Fernandez govoril o ženevskem protokolu in o varnostnem paktu, zlasti o pogodbi glede mednarodnega razsodišča. Naglašal je, da so južnoameriške države dobile o poteku dosedanjih pogajanjih glede varnostnega pakta neugoden vt's Skupščina je odkazala raznim komisijam po-samne resolucije. Francoski delegat Loucher je predložil v imenu Fiancije resolucijo, ki naglasa potrebo, da se skliče velika gospodarska konferenca, ki naj bi pioučavala vse ttžkoče, ovirajoče mirni gospodarski napredek. Resolucija uvodoma naglasa, da je treba zavarovati svetovni mir posebno z gospodarskim mirom. Resolucia med drugim omen a, da je zadnja svetovna vojna rastala iz gospodarskih konfliktov. Vojna je na to pozneje komplicirala gospodarske razmere, povojni čas je ustvaril razne carinske sisteme, povzročil je mnoge prometne in tranzitne probleme in je obenem porušil valutni s»stem. Mnogo komplikacij je pf-vzročil tudi gospodarski nacijonalrzem, ki je povsod zahteval zaprtje meja. klicanju konference za odstra-^rašanje varnostnega pakta in !ja. Glede sanacije Avstrre naglasa poročilo, da je francoska delegacija bila naravnost presenečena o dosedanjih rezultatih. Danes pooolJne se je zaključila debata o sanaciji Avstrije ter je bilo sprejeto p>ro-ć'io generalnega komisarja dr. Zimmer-manna. Iz Rima javljajo, da je Mussolinf sprejel poročilo italijanskega delegata Gran-dija o poteku dosedan"Ih posvetovanj «n razprav v Ženevi. V italijanskih političnih krogih naglašajo, da bi moral biti varnostni pakt z italijanskega stališča drugače sestavljen, ki bi prvič odgovar'al interesom Italije. Italija sama je moralno in dejansko interesfrana na varnostnem paktu. Na drugi stra.ni naglašajo, da vlada med Italijo in zapadnim! zavezmk! popolno soglasje. Lan-don hi Pariz uvažujeta italijanske zahteve in so te vesti o diferencah med Italfjo m zavezniški običajen bluf. Nekateri angleški list! so rudi javili, da ItalTa želi, da ne bi bila dana v varnostni pakt nikaka pozitivna garancija za Češkoslovaško ki Poljsko. Italija bi soglašala s predlogom za revizijo vzhodnih me'a Nemčije. ARETACIJA KOMUNISTA V SARAJEVU — Sarafevo, 16. septembra. Policijsko ravnateljstvo je odredilo aretacijo nekega tukajšnjega mladega zdravnika in to radi resolucije, ki jo je stavil na zdravniškem kongresu v Dubrovniku. Aretacija je bila izvrsrna na zahtevo dubrovniške komisije. V zd ravnikovem stanovanju je bila izvrše* na hišna preiskava ter pravijo, da so našli pri njem ve!i1:o letakov komunistične vse* bine. V sarajevskih zdravniških krogih je ta aretacija vzbudila splošno senzacijo, jggg' i*hpiihi jBHSKBgjLi_ mi i>iwaaaaa Pred svečanostmi na Lovčenu Odhod ministrov in poslancev k svečanosti. — Kraljev prihod v Peči- — Beograd, 16. septembra. (Izv. Ob 12. uri.) Danes ob 7.40 zjutraj so po poročilih iz Zagreba od tam odpotovali min'strf Miša Trifunović, Velja Vukičevlč, Marko G j u r i č i č hi skupščinski predsednik Marko T r t f k o v i ć v Split. Od tam potujejo dalje na Lovčen, kjer se udeleže po ga ljudstva, odnosno njenim nekdanjim komunističnim, socijalističnim frakcijam žuoanski in podžunanski stolec! Verjamemo dr. Stanovniku, ki govori v zadnjem odstavka svojega govora, da je v našem mestu »nezdravo, mračno In nazadnjaško politično ozračje«. To se tiče ravno SLS In njenega sedanjega »protesta«. Nezdravo mračno In nazadnjaško politično ozračje je tam, kter nI poguma, da se nrizna dobra volja in ogromno delo sedanjega gerent-skega sveta, kjer bi se rado konspirira- lo proti eklatantni napredni večini ljubljanskega meščanstva ter hotelo t zadnjem trenotku ustoličiti na ljubljanskem svobodoljubju In napredka zapisanem magistratu klerikalno strahovlado. Tako početje je res nezdravo, mračno in nazadnjaško, posebno, če je Se po za* trdilu voditeljev SLS iz »principi]elne-ga stališča«! Bog nas torej obvaruj takib principijelnih protestov principijelnih »ljubljanskih meščanov« SLS. dvorcem ceremonijelu velikih svečanosti na Lovčenu Z njim potu:ejo tudi Liuba Davi-dovič in še nekateri drugi narodni poslanci. Iz Sarajeva je odpotoval k svečanost « vedja bosanskih muslimanov dr. Spaho sj z nekaterimi poslanci. Iz Beograda pa so danes odpotovali na Cetinje Ljuba Jovano-vić. dr. Ninko Peric in ostali radikalni poslanci. Patrijarh Dimitrije ie prispel v Pod-gorico ter se nastanil v oni hiši, kjer je sta-ncval po umiku iz Srbije preko Albanije. Patriarh Dimitrije tudi prisostvuje svečanosti. Radi lovčanskih svečnosti je danes nastopilo v Beogradu splošno politično mrtvilo In ni pričakovati nikakega političnega dogodka Po poročilih iz Skopija ie kralj prispel danes zjutraj v Peči. Tu so ga sprejeli ministri, ki so že včeraj odpotovali iz Beograda. Povsod na potu iz Skonlia do Peći je narod prirejal kralju navdušene ovacije. Njegova pot je bila naravnost triumfalna. Kralj danes ostane v Peći. Dogodki v Ženevi Sestanek Cankova in Radića. — Bolgarska se približuje Jugoslaviji. —Bolgarska želi mednarodno posojilo. — Beograd. 16. septembra. (Izv.) Vsa politična javnost je danes obrnjena na lov-čanske svečanosti, odnosno na kraljevo potovanje od Skoplja v Črno goro, v največji meri pa na poročila, ki prihajajo od trenutka do trenutka iz Ženeve. Kakor danes javlajo, se je bolgarski ministrski pred-sedn'k Cankov sestal včeraj v Ženevi z vo-ditel'em HSS Stepanom Radićem. Cankov j» dan popre je prispel v Zenovo. Cankov je nekoliko okreval, je pa skrajno bled, zelen, brez vsake krvi na licu. Videti je kot kak fantom. Sestanek ie bil v prvi vrsti političnega značaja. Radič je novinarjem odklonil pojasnilo o vsebini razgovora. Bolgarski zunanji minister Kalfo v je Izjavil, da poda o tem sestanku posebno oficijelno poročilo. Cankov se danes sestane z zuna-n tm ministrom dr. Ninčičem. Poučeni krogi trde, da namerava Cankov pripraviti v Ženevi teren za mednarodno posojilo v svrho sanacije bolgarskih financ s pomočjo Društva naredov. Obenem poudarjajo, da ima pot Cankova v Ženevo politični značaj, ker bo Cankov poskušal zbližale Bolgarske do ostala balkanskih držav, zlasti e jih udeleži 50.000 mož. Manevri trajajo do 27. t. m. v onih krajih, kjer se vrše manevri bo obenem proglašeno obsedno stanje, da bo vojašfclm uradom v slučaju potrebe omogočeno rekvirirati pr!vata» avto. mobile v svrho vojaSke službe. Ti manevri imajo namen poka-zatl vojno pripravi Jem ost britanske armade. Načrt za manevre Je ts. delal poseben odsOk generalnega fitaba. Ma» ne v rov se udeleže vse vrste oro&Ja* sračm eskadra in tehnične čete. VOLITVE NA ČEŠKOSLOVAŠKEM — Praga, 16. septembra. (Izv.) Rok m skupščinske volitve je določea za 15. vembra in za senat za 22. novembra. Borzna poročila. Ljubljanska borza« Lesni trg. Deske pod mero 18 mm. 10—17 ozn oa 3—6 cm monte paralelne (ca. 600 m*) tre. meja, blago 540, madiierl 75/220 mm 4—t m d. frc. meja, denar 580, CursonJ (Ljvttea) 1—2 m od 14 cm naprej 27 mm Ia frc. m*. Ja, blago 950, Cursoni 1—2 m od 14 cm as* prej 27 mm Ha frc. meja, blago 750, buko* v& drva 1 m doli. suha frc. n. p., količhsf 4 v&g., denar 17.50. blago 17.50, ■tsTlJuflfc? 17.50. žitni trg. Pšenica bačka frc. bč. pcsjrtaja, MasX 225, pčeniica domaČa frc. Ljubljana, denat 260, koruza slav. par. slov. poeL, količina 3 vagone, denar 213, blago 215, zaključki 213—215, fižol man d al on. blago 340, med » pločevinastih posodah 25 in 50 kg fra. nafta, post., blago 250. Efekti: 2 m pol odetot. drl. renta za vojno škodo, denar 840, blago 840, sa. ključki 340, 7 odstot. in vest. posoj. Ia leta 1921, denar 80, Celjska posojilnica d. d., denar 201, blago 205, Ljubljanska kreditn* banka, denar 225, blago 240, Merkantlms banka, denar 101, blago 104, Prva hrvateka štedionica, denar 940, Krod. zavod, denat 175, blago 185, Strojne tovarne m livarna, denar 95, Trboveljska premogokopna drui, ba, denar 378, blago 390, Nihag d. d., denar 38, Združene papirnice, denar 120, Stav. bena d. d., denar 165, blago 180, 4 tn pol odstnt. kom. zad. dez. bke., denar 20, bls*. go 25, 4 in pol oistoL zast. 1. kr. det. bere, denar 20, blago 25. Zagrebška borza. Dna 16. sept. Sprejeto ob 13. Devize: Curih 10.8025—10.8325, Park 264—265, Praga 165.37—167.37, Newyork 55.77—56.37, London 271 68—273.68, M Slan 229.80—232.20, Berlin 13.31—13.41, DaraaJ 0.07867—€.07967. Valute: dolar 55.10—55.T0, Dm 228.80—231.20. Efekti: 7% Inv. pos. 1921 79.50, 2%% drž. renta za ratnu št^tu 331.50—325, Ljubljanska krcd'tna —, Centralna banka —, Hrv. esk. banka 134.50—135.50, Kreditna banka Zajjreb 134—138, Hipotekama banka 72.50—73.50, Jugcbanka 116.75—118, Pra-štediona 965—975, Slavenska banka 65—66, Eksploatacija 51—52, Drava d. d. Osijek 259 Šečerana Osijek 510—515, Isis d. d. 63—64« Nihag 40, Gutman 410—420, Slaveka 160—i 162, Slavonija 51—52, Strojne tovarne —> Trboveljska 375—380, Union paromlin 420, Vevče 125. Inozemske borze. — Curih, 16. septembra. Borza: Bec* grad 9.225, Pariz 24.45, London 25 12, Nes« vork 518.25. Milan 21 15, Prsgs 15J5, Bes* iin 1.2325, Dunaj 0.007305. — 7>5f\ 16. septembra. Predborza: Beo» grad 43.25—43.50. Pariz 115—115.25, Londo* 118.30—118.50, Newvork 24.37—24.45, Cus rih 472—476. Praga 72—72.50, Dunaj 0.0345 do 0.0355. ^ stran 2. »SLOVENSKI NAROD« dne 17. septembra M2b S'e*. lO Reforma koledarja F Dva načrta: leto s 13 meseci in tedni po 6 dnL Posebna komisija Društva narodov v Ženevi Je dobila nalog, da reši vprašanje reforme koledarja. Gregorijanski koledar, kateremu nasprotujejo pravoslavne cerkve, ima poleg gotovih prednosti tudi slabe strani: neenakost mesecev, nestalnost praznikov itd. Društvo narodov bi hotelo upeljati koledar, ki naj bi veljal za vse narode. Načrt za tak mednarodni koledar je izdelal že veliki francoski filozof Auguste Comte. Leto naj se deli na 13 mesecev po 28 dni. Leto bi na ta način štelo 364 dni ali 52 tednov. Vsako leto bi se raz v en tega letu dodal še en teden in sicer brez datuma pred 1. januarjem. Ta teden naj bi se slavil pri vseh narodih kot Novo leto. V tem slučaju bi postali prazniki stalni. Kcle-Harji bi ne bili potrebni, ker bi se letno ponavljali. Tako bi na pr. 1. september bil vsako leto torek. Temu načrtu se protivi j o le praznoverni ljudje, ki odklanjajo 13 mesec. 13. mesecu bi bilo ime sol (latinsko za solnce), v čast solnca in bi se postavil med luni in juli. Cerkvene oblasti, na katere se je obrnilo Društvo narodov, so se izjavile za reformo. Reformo sprejema nadalje pravoslavni patrijarh v Carigradu in škof iz Can-terbervja. Vatikan je izjavil, da kristiani niso vezani na teden iz sedmih dni, ki so ga postavili 2idje in da bimogli odobriti teden z manj dnevi. Odlični katoliški strokovnjaki so se večinoma izjavili za koledarsko reformo Nemca Fabra. Društvo narodov je na svojo anketo prejelo veliko Število predlogov. Poleg comtejevega stalnega leta je najboljši načrt simetrično leto. Nemec Faber deli leto na 12 mesecev po 30 dni, mesec pa v 5 ted- nov po 6 dni. Vsaki tretji mesec dobi po en dan kot 31 dan. Na te dneve bi pali veliki prazniki: Velika noč, Binkošti, Božič. Po 31. decembru bi prišel kot četrti praznik Novo leto. Prestopna leta bi se praznoval Še en dan in sicer pri Binkoštnih praznikih. Na ta način bi leto štelo 300 delavnikov, 60 nedelj in 5 odnosno 6 praznikov. Ta načrt omogoča popolnoma simetrično razdelitev dni. Število delavnikov se ne zmanjša, prazniki med tednom bi odpadli na večje število nedelj (60 mesto 52). Faber je mnenja, da zahteva sedanja doba krajše tedne. V poročilu za Društvo narodov trdi F-aber, da je Mojzesov teden nastal pod pritiskom primitivnih razmer pred tisoči let Danes je človeštvo mnogo napredovalo. Dolgi teden pomeni naravnost socijalno nevarnost. Današnji človek ne počiva kot svetopisemski pastir, nego dela napeto in v nezdravem velemestnem zraku. Živci trpe preveč. Razdražljivost moti medsebojno razmerje tako poedincev, kakor narodov. Razume se, da deluje razdražljivost zelo slabo ria zdravje bodočih generacij. Predolgi teden ne pomeni muke samo za Telesne delavce, nego tudi za intelektualne ljudi, za učenjake, zdravnike, književnike, novinarje, umetnike, politike in trgovce. Kot dokaz za svoj načrt navaja Faber splošno težnjo, da se teden skrajša. Skoro po celi Evropi se je udomačil takozvani angleški teden, po katerem konča sobotno delo ob 2. popoldne. V Ameriki zapirajo velike trgovine In urade cb sobotah ves dan in ustavljajo vsako delo. Ravno tako uvajajo srednje šole po en dan v tednu, ki je pouka prost. Ljubljanska porota Obsodba tatinskih bratov Kržoljev. Porotniki so dobili 15 glavnih in 3 dodatna vprašanja, kd so vsa soglasno potrdili, nakar Je senat prisodil Rudolfu 6, Francetu pa 4 leta težke ječe. V Ljubljani, 16. septembra. Umor dveh italijanskih orožnikov. Obtožen Je 26 letni samski lesni manipulant na Planini Stanko Molk, rojen v Kačji vasi pri Planini Obtožnica mu očita sledeče: Dne 14. oktobra 1921 so našli domačini v bližini Crnegakala (Istra) v borovem gozdiču ustreljena Italijanska orožnika Al. Rtppolinija to Jos. Bua, ki 6ta bila baje med prebivalstvom priljubljena. Na licu mesta so se našle 3 izstreljene stročnice od samokresa, ob robu gozda pa palica in električna svetilka. Sum je padel takoj na obtoženca, ker je đotičnega -Ine kratko pred dejanjem odšel lz gostilne Karola šiš-IssHBn v Crnemkalu in nosil seboj slično palico. Ker Je bil zločin prijavljen tudi na-lemu oblastvu, je dne 19. oktobra 1. 1. obmejni komisar P r e d i č na Rakeku ustavil Molka, ko je prinesel neko pismo na postajo. Prvotno je Molk dejanje zanikal, ko pa mu Je Predič predočil, da se je na kraju zločina našla njegova palica, je Molk priznal. Ko pa so Molka Izročili sodišču, je dejanje znova zanikal. Obtoženi se zagovarja, da je bil dne 14. oktobra 1924. kakor tudi dan poprej in pozneej v Ljubljani in da se je kritičnegn dne udeležil pogreba Stanka Sitarja. K priznanju se je udal le pod vplivanjem Pre diča, ki mu je zagrozil da bo sicer izročen Italijanom, ako pa prizna, bo on (Predič) zadevo tako opisal, da je ustrelil oba orožnika, ki sta ga hotela prijeti, ker je bil od vojaške oblast! odposlan v Italijo v politični misiji. Obtoženi pa je tudi brez povoda in brez potrebe pripovedoval o dogodku v Crnemkalu dvema našima orožnikoma ter bred vsakršnega vplivanja priznal, da je ustrelil italijanska orožnika, ker sta ga hotela legitimirati, česar se je pa on bal, ker se je nahajal v tajni misiji. Izgovor, da se je bal izročitve Italijanom ne more držati, ker mu je bilo znano, da obmejne oblasti nimajo pravice, kratkim potom izročati prijete zločince tujim državam, tuzemcem pa se sploh ne sme izročati. Da se Je kritičnega dneva nahajal v Ljubljani, tega obtoženec ni mogel dokazati. Karo I šiškovič, gostilničar v Kozini in njegov sin Dušan odločno potrdita, da je obtoženec noč od 13. na 14. oktobra 1. 1. prespal v njihovi gostilni. Tudi sta oba potrdila da je nosil seboj i ki *a adaj ni več. Tudi v Bretagni sem bil. Tu živim šele tristo let, poleg tega sem bil žc večkrat odsoten. Oh, včasih niti ne vem, kako bi preštel leta svojega življenja. Da bi pa ne zbujal preveč pozornosti in da bi me ljudje ne smatrali za hudiča — prejšnje čase je bilo to nevarno, ker sn take ljudi sežigali na grmadi — si pomagam z zvi jačo. Tako odslovim večkrat vso služinčad in najamem novo. Včasih odpotujem in se vrnem kot novi oskrbnik. Poleg tega pa okrog mene vsi umirajo. In ker se stikov z vaščani po možnosti izogibljem, ljudje kaj radi pozabijo name in nikomur ne pride na misel, da sem vedno isti. Pritoževati se ne morem. Cil in krepak sem kakor dvajsetletni mlade nič, bolan pa sploh še nikoli nisem bil. Gospodar je bil vedno zelo dober in prijazen z menoj. Mudil se je tu po dve ali tri leta, kadar si je želel miru in samote. Toda moj Bog, kako je mogel umreti — on, ki bi ne smel nikoli umreti? To mi nikakor ne gre v glavo. — se je prekinil Tortose in prijel z rokami za glavo. — Življenje ga je utrudilo, hrepenel je po miru v grobu, — je omenil Supramati potrto. — Telesna nesmrtnost ima tudi svoje slabe strani. — O, dal Povedali ste čisto resnico. Saj tudi mene vedno muči bridka zavest ,da živim in živim, dočim vsa ljubljena bitja umirajo. Kolikokrat sem bil že oženjen, koliko otrok sem že imel — pa sem jih moral po vrsti spremiti na pokopališče. Celo nji. hov rod ie izumrj — iaz pa sem ostal.. * « wv zid. »SLOVPNSKI NAROD« dne 17. septembra 1925. Stran 3 Dnevne vesti V Lmbttani. dne — Reforma naših trgovskih agentur v Inozemstvu. Ministrstvo za trgovino in industrijo je sklenilo reorganizirati naše trgovske agenture v inozemstvu in je v to svrho imenovalo posebno komisijo. — Veterinarska šola v Nlšii. Ministrstvo poljedelstva in vod je sklenilo ustanoviti v Nišu veterinarsko šolo. Tozadevni krediti so že odobreni. Veterinarska šola se otvori še tekom t m. — Novo poslopje trgovsko akademije. Načrt za novo poslopje trgovske akademije v Beogradu je že izdelan. Poslopje bo stalo tam, kjer je bila stara trgovska akademija. Glavna fasada bo v narodno-bizantinskem slogu. Stroški so preračunali na 2,500.000 Din. — Krediti za pogozdovanje. Ministrstvo sa šume in rudnike Je odobrilo 170.000 Din kredita za pogozdovanje okolice Mostarja. Za pogozdovanje na meji Bosne In Dalmacije je odobrilo 130.000 Din kredita, — Popis Rusov. Ministrstvo notranjih del je že opetovano pozvalo predstavnike ruskih emigrantov, da vodijo točen seznam ruskih beguncev v naši državi. Zdi se, da se ti popisi niso vodili v redu, vsled česar Je notranje ministrstvo sedaj odredilo, naj policijske oblasti izvedejo točen popis ruskih beguncev v naši državi. — Šumarski kongres v Dubrovniku. Včeraj 15. t, m. je bil v Dubrovniku otvor-Jen III. redni kongres jugo3loven«kih šu-marjev. Kongresa se udeležuje tudi večje število gozdarjev in gozdarskih tehnikov. Kongresu prisostvuje tudi minister za šume tn rudnike dr. Nikič. — O ekskurziji ljubljanskih tehnikov v Francl*o. Z ozirom na našo včerajšnjo notico pod tem naslovom smo dobili tole pismo: »Visoko spoštovani gospod urednik! V obrambo dobrega imena 17 akademikov-arhitektfv naše univerze, ki so potovali letos od 15. junija do 3. julija preko Benetk, Padove, Bolonje, Florence, Pize in Genove v Pariz na razstavo dekorativnih umetnosti ter se odtod vračali preko Turina, Mila-ua in Benetk v Ljubljano, prosim blagovoljno vzati na znanje, da so se vsepovsod vedli tako vzorno dostojno, kakor je smel vsakdo pričakovati, kdor jih pozna. — Z odličnim spoštovanjem prof. Jos. Plečnik.« — V Ljubljani, 14. septembra 1925. — Radi priobčujemo to pismo, ker vemo, da se francoske pritožbe ne nanašajo na te izletnike. — Zaposlitev tujih delavcev v Jugoslaviji, Za 28. t. m. sklicana ministerijalna konferenca, ki bo obravnavala vprašanje zaposb'tve tujih delavcev v naši državi. Pred dnevi so češkoslovaški, avstrijski, francoski In italijanski poslanik protestirali v zunanjem ministrstvu radi tega, ker je ju-gcslovenska vlada odredila izgon več delavcev dotičnih držav. Te konference se udeleže tudi zastopnik zbornice za trgovino, obrt hi industrijo v Ljubljani. Gre v glavnem za omiljenie, oziroma spremembo pravilnika k uredbi o zaščiti domačega delavstva — Skupno potovanje po južni Nemčiji. Sejmski urad v Frankfurtu o. Meni namerava prirediti v prvih dneh meseca oktobra t, L skupno potovanje po južni Nemčiji in na frankfurtski sejem. Načrt potovanja predvideva obisk Regensburga, Monakove-ga, Frankfurtskega sejma, VViesbadna in Bad-Nauheim-a, Mannheima in Heidelberga. Vodstvo v raznih okrajih prevzetno ondot-ne trgovske zbornice. Dnevni stroški (brez vožnje po železnici) bodo znašali približno 15 mark. Udeležniki bodo imeli priliko videti vse, kar je interesantnega v teh krajih in stopiti v stik z vodilnimi osebami gospodarskih krogov. Udeležbo le priglasiti Zbornici za trgovino, obrt In industrijo v Ljubljani do 22. septembra t. 1. — Gospodinjske iole v Dalmaciji. V prosvetnem ministrstvu se proučava vprašanje osnovanja gospodinjskih Sol v splitski tn dubrovniškl oblasti, kjer se občuti velika potreba tnTcin šol. — Pohvaljene Ciril-Metodove podružnice. Iz poročila družbinega glavnega blagajnika g. notarja Aleks. Hudovernika na glavni supščini posnemamo, da ima prvenstvo med podružnicami Šentpeterska ženska podružnica v Ljubljani, ki je prispevala lani družbi 31.022 Din. Za njo pridejo: Mariborska moška podr. s prispevkom 25.763 Din, Šentpeterska moška v Ljubljani z zneskom 16.298 Din, podružnica za Gro-belno-Slivnico in Št Vid z zneskom 9276 Din, Šentjakobsko-trnovska moška v Ljubljani z zneskom 7398 Din, Ptuj moška z zneskom 6024 Din, Šentjakobsko-trnovska ženska v Ljubljani z zneskom 6788 Din, Ptut ženska z zneskom 6652 Din, Krška moška z zneskom 5574 Din in Ljubljana mestna ženska z zneskom 5242 Din. Prav pohvalno ie delovala tudi podružnica za Jesenice-Savo in Koroško Belo, ki sicer ni odposlala centrali tako velike svote, zato pa je vzdrževala doma nujno potrebne šolske ustanove ter s tem razbremenila druž-bino blagajno. Med vsemi pohvaljenimi podružnicami pa moramo najbolj občudovati ono v Grcbelnem, ki med manj imovitimi kmetskimi sloji dosega tako lepe uspehe. Tu se vidi, kaj zmore posamna idealno delavna oseba, t. j. gdč. učiteljica Leckerjeva. Čast ji! — Ugleden Anglež, profesor na unrver-si v Cambridgu g. Laffan se mudi v Dalmaciji. Za nekaj dni se je nastanil v Dubrovniku. Goep. prof. Laffaa je znan prijatelj nafiega naroda ter Je o naših razmerah že mnogo pisal in za nas delal. — »Dom slepih« v Ljubljani in ameriški Slovenci. Pred leti so amoriški Slovenci zasnovali dobrodelno akcijo »Jugoslav. Relief« in poslali v domovino več zabojev obleke tn obutve, ki se je na to razdelila med siromašne sloje. Darila iz Amerike je takrat pripeljal v LJubljano g. Valter Pre. d o v i č. Od te dobrodelne akcije pa je pre-ostalo nr^aj denarja, ki je dal zamenjan v jugoeioveneko valuto zr^-ek 65.511 DJn 85 16 septembra 0*26. p. »Jugoslav Relief« je odločil, naj se ta denar pokloni kot prvi prispevek za zgradbo »Doma slepih« v Ljubljani. V isto svrho je »Glasbena Matica« v Ljubljani leta 1923. priredila koncert, letos pa se je obrnila na vsa slovenska pevpka dru&tva v Zedinjenlh. državah s prošnjo, naj tudi orna prirede koncerte v isto svrho. Prošnji se je odzvalo lepo število naših društev in privatnikov ter poslali znatne zneske mestnemu magistratu ljubljar-^emu, ki upravlja fond za »Dom slepih.« Poslali so: Slov. pev. društvo »Bled« v Franklinu 575 Din, Slov. pev. društvo »Domovina« v New Torku 1000 Din, Slov. pod p. društvo »Orel« v Brovhlinu 999.50 Din, Slov. samostojno bolniško In podporno društvo v New Yorku 48.155 Din, Slov. narodna čitalnica v Wan-keganu 5042 Din, neimenovani po banki Sakser 5136 Din, Ivan Varoga v Pittsburgu 7705 Din, Slov. Publishing Comp. v New Torku 2072 Drn in 2350 Din, Ivan Germ v Pueblu 2700 Din, Slov. Publishing Comp. v New Torku 2054 Din in Ivanka Primožič mesto venca na grob pok. Alojzija Primožiča 540 Din. Ves zaklad za zgradbo rDo. ma slepih« znaša danes: prvotni fond 65.511 Din 85 par, obresti 10427 Dtn 20 par in dosedanji prispevki 78.331 Din 50 p, sku-pn.j 154.270 Drn 55 par. Ker ta svota za zgradbo še daleko ne zadostuje se je »Glasbena Matica« obrnila potom našega ameriškega časopisja s ponovno prošnjo na vsa slovenska društva, organizacije in posam. nike za nada'jne prispevke. Prepričani smo, da bo ta ponovna prošnja imela popoln uspeh. Ves denar je plodonosno naložen v »Kmetski posojil"?'"?.« — So! iz Tunisa je prispela za solarno v Pagu z italijanskim parobrodom »Natale L.« To je na prebivalstvo zelo neugodno vplivalo, ker ima naša država dovolj paro-brodov za take prevoze na razpolago in prevoz bi bil tudi cenejši. Italijanski mornarji so se roga I i Jugoelovenom in rekli, da Jugoslavija nima pnrobroda za večji prevoz. — Smrtna kosa. Danes zjutraj je nenadoma umrl v Bohinjski Bistrici g. Ludvik Miani, posestnik in trgovec z lesom. Umrl je v najlepši moški dobi 41 let in zapušča soprogo Pavlo, rojeno Bevc in dva sina. Pokojnik je bil v Bohinjski Bistrici splošno znana in spoštovana oseba. Podjeten in marljiv, kakor je bil, si je z delom in vztrajnostjo ustvaril cvetoče podjetje. Bil je značajen mož, prepričan naprednjak, ki je rad podpiral vsa narodna podjetja in prireditve. Kot prijeten družabnik, kot nnž-poštenjak je imel širok krog prijateljev in znancev, ki ga bodo težko pogrešali. Pogreb bo v petek, 18. t m. ob 11. na pokopališče sv. Nikolaja. Vrlemu možu bedi ohranjen blag spomin! — Pri nas mraz, v Ameriki vročina! Pri nas v Evropi je bilo letos tako slabo, deževno in hladno vreme, kakor ga ljudje še ne pomnijo. V Ameriki pa imajo vse poletje trajno lepo in izredno vroče vreme. Tudi sedaj, ko pri nas že iščemo zim. ske suknje, je v Amerrki lepo in toplo vre. me. Kakor poročajo Iz New Yorfca, je prav sedaj tam zavladala silna vročina. Pretekli petek je bilo tako vroče, kakor že deset let ne. Včasih se je vročina v Ameriki pomaknila tudi v Evropo, po dosedanjih izkušnjah pa letos s tem seveda ni računati. — Vihar v Hercegovini. 12. t. m. je besnel v Hercegovini izredno močan vihar, ki je opustošil vse telefonske linije med Mostarjem in Sarajevom Ob železniški progi med Konjicami in Ivanom se je utrgal oblak. Potniški vlak je skočil s tirnic in s tem povzročil I2-urno zamudo na železniškem prometu. Neretva le zelo narasla. V Mostarju je padala debela toča, ki je povzročila veliko škodo v tobačnih in vinogradniških nasadih. — Nenavadna nesreča hrvatske rodbine v Ameriki. V mestu Studa v Ameriki se je primeril nedavno tragičen slučaj. Josipma Ivanovič je zjutraj z otrokom v naročju zanetila ogenj. Ker ni hotelo goieti, je vlila na ogenj petroleja. V tem hipu je plamen objel njo in otroka. Prestrašena žena je pričela kričati na pomoč, priskočil je mož in hotel rešiti ženo in otroka Žene In otroka nj rešil, pač pa je plamen objel tudi njega. Otrok je bil takoj mrtev, mož in žena pa sta v bolnici umrla. — Nesreča. Alojzij VidoviČ, nočni čuvai Dr! posestniku Kobiju v Borovnici, je padel tako nesrečno po stopnjicah. da si je zlomil levo roko. Prepeljali so ga v bolnico. — Rodbinska tragedija v Mušicu. V selu Mušicu se je te dni odigrala grozna rodbinska tragedija. Seljak Martinovlč je it dlje časa Živel v neslogi s svojo ženo, vsled česar je ona posestvo prepisala na sina. Te dni se je vrnil mož z dela na polju do nov. Radi sini sta sc z ženo zopet sprla in Mar-tinovič je nenadoma pograbil sekiro ter udaril ženo po glavi. Žena je bila takoj mrtva, morilec pa se je sam javil orožnikom. — V imenu mestne občine v Brežicah je izročil vodstvu »Družbe sv. Cirila in Metoda« na nedeljski skupščini kot darilo 1000 Din (tisoč) in ne, kakor je bilo v poročilu pomotoma navedeno, 100 Din. — Mraz |n zima nt« pred durmi »Top-lodar« se naroča prt Rado Nipifi, Teino. stev. 13 pri Mariboru. 1651-n — Smrtna avtomobilska nesreča. Na cesti med Kranjem in Jezerskem je našel : včeraj zjutraj ob pol 1. Šofer Alojzij Erman nezavestnega nekega moškega, ki je bil oči vidno povožen od avtomobila. Poškodovanec je bil prepeljan v bolnico, kjer se je ugotovilo, da je identičen s 25!etnim delavcem Antonom Palejem, zaposlenim pri gostilničarju Triplatu v Kolodvorski ulici. Pale je včerai popoldne ob 17. v bolnici podlegel težkim poškodbam, ne da bi se po-preje zavedel. Kako je nesreča nastala in kdo je Paleja povozil, Se ni ugotovljeno. Znano Je samo, da se je Pale z nekim Amerikancem, ki se je nameraval vrniti v Ameriko, odpeljal v Kra*H kjer so v veseli dru- i fbi precej popili. Gotovo se je Pale vračal vinjen po cesti ter ga je pri tem povozil pri-drveči avtomobil. Uvedena je bda preiskava. — Srečo v zakona ustvarja samo skrbnost m varčnost gospodinje! Te vrline Ima pa samo ona gospodinja, ki uporablja izključno samo milo »Gazela«. 156/L Tftl-SODA 2«ecerse i o perilo n moči v TRI- raztopini zjutraj se iz« kuha, z majhno kohč no Zlato- nog-terpentin mila opere, iz-13.akne in nerilo p »j Tvornice „ZLATOROG', Maribor. Iz — Imenovanje pomočnika ljubljanskega gledališkega intendanta. Direktor drame v Beogradu g. Pavel Golta je imenovan za glavnega tajnika uprave Narodnega gledališča in pomočnika intendanta v Ljubljani. Gospod Goiia q peverjene posle že prevzel. — Komercijalni tečaji na trgovski akademiji v Ljubljani. Današnji čaz zahteva, da je vsak trgovec in vsak uslužbenec pri trgovskih ali industrijskih podjetjih dobro verziran v svoji stroki, če hoče trdno stati na svojem mestu, posebno pa, če hoče še napredovati. V to svrho si želi marsikdo še nada'jne strokovne izobrazbe, izpopolnjevanja znanja. Za to služijo komercialni tečaji na trgovski akademiji v Ljubljani. Ako se priglasi pr.merno število interesentov, se otvorijo s 1. oktobrom zopet večerni tečaji, kakor so se vršili že tri leta. Tečaji trajajo do konca marca; pripušča se vsak, ki se hoče v trgovskih vedah dalje izobraziti. Dnevno od 18. do 20. ure se poučujejo sledeči predmeti: knjigovodstvo, dopisje, menično pravo, nemška stenografija; namerava se vpeljati tudi pouk v ita-iijanskem in nemškem jeziku s posebnim oziroma na korespondenco. Predavajo gospodje profesorji trgovske akademije. Izpričevala se ne izstavljajo, pač pa dobijo slušatelji potrdila o obisku predavanj. Vpisnina znaša 20 Din, ukovina za vsako tedensko uro mesečno 20 Din. Pri vpisovanju se mora položiti 200 Din, ki se zaračunajo. Vpisovanje se vrši v petek, dne 25. sept. ob 18. na dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani, Kongresni trg 2, I. nadstropje. — Na naslov »Ljubljanskega Zvona«. Odbor »Ljubljanskega Zvona« je nam poslal včeraj notico o pevskih vajah, ki smo jo doslovno priobčili V današnjih jutranjih listih pa proglaša svoje poročilo za napačno tn sicer taPod lipo« v Mostah Izvršena drzna tatvina. V spalnico gostilničarke Frančiške Novak je prišel kritični čas neznan moški tor odprl s ključi, ki so se nahajali na polici, v sobi se naha-jaločo »VVerthhelm - blagajno«. Iz blagajne je storilec pobral 19.000 dinarjev gotovine, ter nato vzel iz poleg stoječe nočne omarice srebrno uro in tn srebrne verižice. Z bogatim plenom je nato izginil. Gostlluičavka Novakova je prišla v spalnico šele okoli 17. HoteČ odpreti blagajno, je opazila, da ni ključev, poleg tega pa je Istočasno zagledala na tleh Vže*o tkatiia. 9 kaca* *• bil običajno shranjen denar. Takoj ji je bilo jasno, da ie bila izvršena drzna tatvina. Zadevo je ovadila orožnikom ter pripomnila, da se je kritični čas v opoldanskih urah nahajal v gostilni neki mlajši človek, ki je popil četrt vina ter nato odšel. Na podlagi opisa neznanca je bil v nedeljo dopoldne podjetni tat aretiran v osebi brezposelnega delavca M. P. tz Vevč Prijet je bil na poti rz Ljubljane v Vevče. Pri njem na domu so našli še 15.280 Din gotovine. P. je tatvino takoj priznal. Tzročili so ga sodišču in pride pred poroto. — O cenah živine nam pišejo iz mesarskih krogov: »Napačna je vest, da so v zadnjem času padle cene živini za več kakor polovico, nasprotno .ie res. prav v zad-n;em času so te cene poskočile za 2 in 2.50 dinarja pri kilogra.nu. Poskočile so radi izvoza živine v inozemstvo, ki se je prav v zadnjem času s''no dvignit, najbrže rad; nove trgovinske pogodbe z Avstrijo. S tem v zvezi je najbrže tudi. da 'e bil današnji živinski sejem skorai prazen hi da so mesarji samo z največjim trudom mogli pokriti svoje potrebščine. Ako se razmere ne spremene, je treba celo računati s ponovnim podraženjem mesa. — Prodaja prašičkov (pod šest mesecev starih). Pri stalni vojni bolnici dravske divi-ziske oblasti v Ljubljani se vrši dne 19. septembra t. I licitacija za prodajo prašičkov (pod 6 mesecev starih). Pogoji so na vpogled pri upravi Stalne vojne bolnice, objekt IV., v Ljubljani. Senzacija 2./10. - 10./IO. D. S. L. Iz Celja. —c Narodni poslanec dr. Pivko med volilcl. Po svojem oddihu je narodni poslanec dr. Pivko sklenil izrabiti čas za to, da stopi med svoje voHlce v razne kraje in da po možnosti, kolikor bo to dopuščal kratek čas do sklicanja narodne skupščine, obišče sreze svojega volilnega okraja. Tako je bil minuli teden pet dni v Pre km ur ju, minulo soboto pa je šel v ljutomerski srez. Na potu v Gornjo Radgono so ga 1 utomerski somišljeniki naprosili, da je izstopil v Ljutomeru, kjer se ie v soboto 12. t. m. zvečer vršil pri g. Seršenu članski sestanek, na katerem je g. poslanec podal svoje poročilo, katero je bilo vzeto z velikim odobravanjem soglasno na znanje. Trški župan g. dr. Stojan je izrekel razne želje in stavil razna vprašanja, na katera je g. poslanec dal pojasnila. — V nedelio 13. t. m. zjutraj se je vršil pod predsedstvom g. Franca Korošca shod somišl'enfkov v prostorih g. Ciriča v Gornji Radgoni, obiskan od velikega števila kmetov In zastopnikov drugih slojev. Tudi tukaj je g. poslanec ob soglasnem odobravanju podal svo'e poročilo ter je zlasti ugodno vplival na vse zborovalce njegov poudarek potrebe poštenosti v strankarskem boju in medsebojnega spoštovanja. — Popoldne se je g. poslanec ustavil v M e k o t n j a k u pri Ljutomeru, kjer se je po poročilu g. poslanca, katero so navzoči Istotako soglasno odobravali, razvila razprava o vprašanju spremembe postajališča Zerovinci v posta:o s tovornim nakladiščem. Ker je fciteresira-nih na tem nad deset občin, je naravno interes za to vprašanje bil velik. Navzočim so se podala pojasnila o sedanjem stanju zadeve ter se nh je tudi poučilo, kaj naj občine in ostali interesiranl činitelji storilo, da bo želja prebivalstva čimprej izpolnjena. — Na povratku proti Mariboru so ustavili gospoda poslanca še v Ivanjkovci h, kjer ga ;e pričakovalo v novi dvorani nad 70 mož, ki so hotel1 slišati njegovo poročilo ter se je Inproviziral lep shod, kateri je trajal skoraj dve uri. na katerem so se obravnavala po poročilu g. poslanca, ki so ga navzoči kmetje in delavci vzeli z burnim ploskanjem naznanje, še razna važna gospodarska, zlasti davčna vprašanja. Povsod, kamokorli prihaja g poslanec dr. Pivko, učinkuje na 1'udsrvo prijetno, da prihaja med svoje volFIce tudi sedaj ob času, ko še ni govra o novih volitvah ter mirno, stvarno, odkrito, brez napadanja na katerokoli stran polaga svo:e račune. V ponedeljek 14. t. m. zvečer se je v dvorani kina v Sokolskem domu v Gaberju pri Celju vršilo javno zborovanje aarodnega poslanca dr. Pivka. Dvorana je bila polna zborovalcev zlasti kmetov in delavcev ter obrtnikov. Tudi iz Celja samega je prišlo lepo število meščanov z g. županom dr. Hrašovcem na čelu. Navzoč je bil tudi g. minister v p. dr. K u k o v e c. Zborovanje je otvoril In vodil predsednik krajevne organizacije SDS za celjsko okolico, posestnik in tesarski mojster g. Vinko K u -kovec. Po enournem poročilu g. narodnega poslanca, ki se je dotaknil vseh važnih gospodarskih vprašanj, se ie razvila zanimiva hi stvarna debata o raznih lokalnih zadevah, zlasti pa o obrtniških vprašanjih. Gospod Založnik je stvarno razpravljal o nevarnostih, ki pretijo obrtništvu iz predloga novega davčnega zakona, gg. R e-bek in Bizjak sta se podvrgla strogi, a stvarni kritik* postopanja erarja pri državnih nabavah, pri katerih se gre navadno preko našega obrtnika, g. K o 1 š e k je istotako odločno kritiziral postopanje pri dajanju obrtniških kreditov s strani Narodne banke. Odločno se je tud' grajalo postopanje finančne uprave v Sloveniji, ki brezobzirno tira v propad našega kmeta, obrtnika In trgovca z neusmiljenim izterjevan em davčnih zaostankov. Zborovanje je trajalo cad dve uri in so zborovalci soglasno sprejeli resolucijo, s katero s priznanjem odobravajo poročilo poslanca o njegovem parlamentarnem delu in o splošnem političnem položaju, odobravajo dosledno taktiko samostalne demokratske parlamentarne dele-•taciie in želijo, tla vstraja na poti gospo- darskega dela, ker je to najprimernejša pot do narodnega blagostana, do konsolidacije ra znotraj in do zgradbe državne moči na zunaj. Zaupanje in zahvala se je izrekla poslancu g. dr. Pivku in ministru n. r. g. dr. Žerjavu ter tudi strankinemu šelu Svctozarju P r i b i č e v i č u. Tekom prihodnjih tednov bo imel poslanec dr. Pivko shode in sestanke še v Rušah, Ptuju. Zavr-ču, Slov. gradcu. Pobrežju. Podčetrtku. Sv. Petru pod Sv. Gorami, Zupelevcu, Brežicah, Guštanju, VuzenVj, BraslovČah, Gri-žah. Sv. Jurju ob j. ž.. Vojniku. Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Sv. Juru ob Pesnici itd. —c Novo šolsko poslopje v celjski okolici. Krajn' Šolski svet Celje-okolica ie na svoji zadnji seji sklenil sezidati novo poslopje za šolo. Zgradba bo stala na kupljenem stavbišču na Dolgem polju. Delo »t takoj razpiše, s pripravami se takn| prlffne da se bo pričelo graditi že spomladi. —c Hitro! Na nekega adresata na MI-klavškem hribu, 2 minuti od mesta, Je bilo odposlano po pošti vabilo k neki seji dne 7. sepUrrbra. Vabilo je srečno priromalo v roke adresata dne 12. septembra. —c Mestno gledališče. Sezona v mestnem gledališču se otvori Šele dne ?. oktobra in ne 15. sept., kakor je bilo nameravano. Vprizori se »Pohujšanje v dolini šent-florjanski*. PČSDSEDNIK 6. ZASEDANJA ZVEZE NARODOV. Kanadski senator Dandurend je bil z 2-iZ glasovi izvoljen za predsedniku 6. zus^d^njsi Zveze narodov v Ženevi. Iz Maribora —m Smrtna kosa. V ponedeljek 14. t m. ie po dolgi in ir.ueni bolezni preminul gosp. Ludvik K o m a u e r, ekonom fci hišni posestnik v Mariboru. — Istega dne je preminul strojevodja Emil Seraitz v starosti 33 let. Blag jima spom:n! —m Mariborska porota. Včeraj se je zagovar al pred porotniki poštni uradnik iz Maribora radi zlorabe uradne oblasti. Koser je bil nameščen kot uradnik na kolodvorskem poštnem uradu. Ker je Koser zelo razkošno živel, je med souradniki nastal sum, da odpira Inozemske pošiljatve. odnosno denarna pisma. Dne 20. iebruarja t. 1. so ga res zalotili pri sn/iranju pisem. Tekom preiskave se >e ugotovilo, da je že nad dve leti manipuliral s pismi ter nato v bankah menjal tuje valute. Pri razpravi je bil prvi zasišan inšpektor poštne direkcije v Ljubljani dr. JanžekoviČ, ki je na kratko opisal \es dogodek. Ker nadaljnih izpovedi brez dovoljenja poštne direkcie ni mogel navesti, je bila razprava preložena do ptihod-piega zasedanja. —m Spremembe pri mariborskem občln-sksm svetu. Ker je g. Ivan Roglič odložil svoj mandat v občinskem svetu, je prevzel njegovo mesto g. Detela (SDS). Iz občinskega sveta |e izstopil g prof. Favaj, na njegovo mesto pa pride g. Petcjan (soc. demokrat). Onozarlate se, da eden pak nogavic z žigom Ii znamko; (rdečo, modro ali zlato) traja kakor Štirje pari druflhi Kupite eden par in prepričaj^ se. — N"gavice brez liga .ključ- so ponarejene • Sokol Namesto podoknice povodom godu brata postajenačelnika Avgusta Ludvika, pri. redi Sokol I. ob zaključku pol»-tr.e sezije promenadni koncert v nedeljo dne 20 sept. 1925 na Taboru od pol 11. do pol 13. ure. I^ra godba žel. glasbenega đružtva »Sla ge*. Zdravo! — Ptujski Sokol je v nedeljo 13. t. m, dostojno proslavil lOOOletnico hrvatskega kraljestva. V gornji dvorani Narodnega doma v Ptuju se je zbralo ob 10. dopoldne lepo število članstva, naraščaja m dece, navzoči so pa bili razen ostalega občinstva tudi zastopniki oblastev [n vojske, ki so pazno sledili lepemu predavanju o hrvatski zgodovini, katero >e podal v poetičnih besedah naš brat prof. S o v r &■ »SLOVENSKI NAROD« dnt 17 sepiemora ivzo. stev 210. — Hmelj. XXXV. Nurnberg, 14. sept 1925. Dovoz 200 — prodanih k00 bal — cene nespremenjene — 420—555 M za 50 kg. —g Položaj na žitnem trgu je bil po poročilu novosadske borze prejšnji teden v znamenju stagnacrje. Samo za umetno sušeno koruzo je vladalo živahno zanimanje. Pšenice je bilo prodano 126 vagonov, stare koruze 67, moke 9, fižola 20. Vagonska pšenica notira 5e vedno 250. Bralta je plačevala potisko po 222—224 D, srbijansko po 217—218. Stara koruza bačka notira 175, sremska 180. Umetno sušena pariteta pan-čeko 162.50, sremska na postajah 160. Postojna in Jesenice, natovorjeno oktober, november in december, ocarinjeno po 200 Din. Moka »0« 410—405, fižol je padel v ceni od 240 na 220. Ječmen notira sremski 185, za pivo 205, oves sremski 155. —g Ogrožena Industrija Slovenije hi Vojvodine. Subotiškf industrijalci so zelo nezadovoljni z novo trgovinsko pogodbo z Avstrijo. Po njihovem mnenju so v pogodbi ■ekateren določbe, ki ogrožalo nadaljnl razvoj naše industrije. Industrijalci nameravajo v Beogradu urgirati saracljo tega perečega vprašanja. S to pogodbo Je težko prizadeta tudi slovenska industrija. Nekatere slovenske tvornice železa bodo morale odsloviti več delavcev, če se dotične odredbe v pogodbi ne spermene. Zanimivo Je, da Jt stopila trgovinska pogoba z Avstrijo 2e danes v veljavo. S to naglico se hoče menda onemogočiti vsako izkoriščanje onih odredb, ki so bile za našo industrijo povoljne. —k Podružnica državne hipot^karne banke. Vprašanje otvoritve podružnice državne hipotekarne banke v Zagrebu je rešeno. Zagrebška podružnica, ki prevzame vse državne fonde Hrvatske, Slavonje In Slovenije, bo razpolagala z znatnim kapitalom. Samo ti lordi znašajo okrog 500 milijonov Din. Pole* tega bo dobivala odgovarjajoče kvote raznih večjih zunanjih posojil, ki jih izposluje hipotekama banka v Beogradu pod državnim jamstvom. Za ravnatelja podružnice bo imenovan baje Milan Divljak. —g Amerika In nal les. Sarajevska trgovska zbornica je dobila od Srbsko-ame-riške banke dopis, v katerem banka prosi za detajlne Informacije o naši lesni industriji. V ameriških gospodarskih krogih je opažati zadnje čase čedalje večje zanimanje za naš les. — Trgovinska pogodba s češkoslovaško republiko. Zbornica za trgovino, obrt m industrijo v Ljubljani poživlja vse gospodarske kroge, ki so interesirani na trgovinski pogodbi s Češkoslovaško repubMko kot eksporterji oziroma importerji, odnos--no kot producenti, da jI sporočijo svoje predloge glede pogodbene carinske tarife. kakor tudi gleda ostalih določb splošnega dela trgovske pogodbe. —g Vagoni trn drva. V smislu odredbe prometnega ministrstva se lahko dostavljajo vagoni za prevoz drv tudi v bodoče potem, ko Je železniško ravnateljstvo krilo potrebo za režijske in državne pošiljatve odnosno za sladkorno peso. — Uvozna carina za prenos v Romuniji. Romunski ministrski svet Je sklenil, da se poviša uvozna carina za tono premoga na 10 zlatih lejev, z izjemo premoga, določenega za proizvajanje pitna za razsvetljavo. —C Vinska letina na Trancosltem. Tran- cvoz našega lesa v Turčijo In Grško. V območju d'rekcile državnih železnic v Sarajevu se čuti pomanjkanje vagonov za izvoz blaza iz naše države. Večina vagonov je namreč na progi Sarajevo-Užce, po kateri se izvaža naš les v Turčijo in Grško. Dnevni promet na tej progi Je ko-losalcn. Poleg tega so vagoni oddani za prevoz premoga in železne rude. Mnogo vagonov je tudi v reparaturi. — Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. septembra t 1. ponudbe glede dobave surovega stekla: do 25. septembra t. I. glede dobave modre ea-lice ter glede dobave žveplene kisline; do 29. septembra i t. pa glede dobave »Grif-fin«-koles. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju d!rekcije državnih železnic v LJubljani. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 22. septembra t. I. pri intendantskem slagalištu vardarske divizijske oblasti v Skoplju glede debave 100 železnih sodov. — Dne 10. oktobra t. 1. pri direkciji državnih želernic v Sarajevu glede dobave dvigal za lnk->-motive; pri direkcij! državnih železnic v Ljubljani pa glede dobave Spiralnih vzmeti. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in Industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled — Protest proti trgovinski pogodbi z Avstrijo. Elektrotehnično podjetje »Volta« v Mariboru e vložila od'očen protest proti novi trgovinski pogodbi, sklenjeni z Avstrijo. Protest se nanaša zlasti proti novi carinski tarifi, ki olajšuje o konkurenco avstrijske Industrije proti domaČi. Iz Slovenije sploh prihajajo na trgovinsko mfoVstr-stvo mncRoSteviln** protesti ki vsi izražajo nezadovoljstvo nad pogodbo. Julijska hrajlna —J Dežja In viharjev je letos polno tn-d! po ItsTIIJ. Nekaj nenavadnega se Je zgodilo v ponedeljek med provincama Perg^mo In Breecla. Peli Ju reka. Razvil se Je velik viher in na brescianskem bregu Je lilo. ka- kor bi te škafa izlival dež, na drugem bre-gTi v provinc! Bergamo pa Je parila str« §na teca, kaJcrgne ljudje ne pomnijo. Polj. »ki pridelki eo uničeni. Gorovje okoli Brel. le je pobelil sneg. Nastopil je ponekod si len mraz. —J Tujski promet v Italiji Je letos zelo velik. LrimtJ pravijo, da Je došlo letos že nad en milijon tujcev, ki eo imeli izdatkov tri milijarde Itr Zajedno tožijo, da Je tujska industrija veirto slabša in ako pojde tatco naprej. *e bodo vsi boljši potniki začeli Izogibati Italije. Italijnnom pa je do tega. da si ob'irže tujce dobre kvalitete. —J Na vojaškem pokopališču v Vrtoj bi pri Gorici Je bilo poškodovanih okoli 3'» napisnih kamnov. Orožniki iščejo storile«.*. —j Akad. ferijalno društvo v Goric« priredi dne 19. t m Remčevo igro »Mag do.* —j Umrla Je v Gorici gospa Hermln« T r o S t . soproga gosp Jc-s Troftta. stara komaj 22 let. Pokopljejo jo danes ▼ Kn-i ža.kn. Naj počiva v miru! Preostalim naš* sožalje. —j Na trgu v Sežani je blln 1107 glav živine. Cena žive fpže voTom m kravam od 4S0—500 lir kvfotal. teletom 90 Itr, prašič kom 70—100 lir. Cens pri kr^ Objava. Uprava Državnih Monopola raspisuje ovim ofertalnf licitacija 3a isporuka isinoj transformatora otf 70 KLV i celoKupnos materijala potrebnog za izvođenje električne instalacije u fabrici duhana u Mostaru. Licitacija će se održati u ponedeljek, 19. oktobra 1925 godine n 11 Časova pre podne u kancelariji Upravnika Državnih M »nopola. UBlovi se mogu dobiti a predračun i planov* videti u kancelariji Industrijskog Odelenja Uprave avakog dana od 10—12 Časova. Iz lsan«ftlar!{9 Industrijskog Od*lo»|a Uarave Državnih Monopola na 1. M. Gr 13 920 od 8. septembra 1925 godine u Beogradu. >»8 | Popolnoma varno naložite denar v | Ljubljansko posojilnico v Ljubljani. Mestni trg Ste«. 6 ker tma že nad 11,000,000 Din jamstvene olawnioe. Vloge na hranilne knjižice m tekočI račun obrestuje najugodneje. Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuie po dogovoru. Sprejema v Inkeso fakture in eesije terjatev. Posojila daje. le proti polni varnosti na vknjižbo in proti poroStvu. Telefon štev. 9 Teleion Stev. 9. 33 L WM9M IQI3IIiQGSGGn!I!S5G3GI3!jdLdl^WL=lljJ Konkurs. 8402 Na osnovi odobrenja Gospodina Ministra Vojske 1 Mornarice A. T. Br. 12.019, od 30. avgusta 1925. godine. Barutani aObilićevo» kod Kraševca potrebna su (2) dva gradževinska inženjera. Kandidati koji žele stupiti, neka pošalju svoja du» kumenta na adresu ove Uprave, propisana ti Članu 12. Zakona o činovnicima i ostalim državnim službenicima gradžanskog reda, najdalje do 15. oktobra ovc godine, sa naznačenjem mesto stanovanja, kako bi se izabrati pozvali, a ostalim dokumenta vratila. Konkurenti mogu biti samo podanici Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca. Primljeni gradževinski inžinjeri imaće prinadležno* sti kako jc to regulisano Zakonom o činovnicima i ostalim državnim službenicima gradžanskog reda. Nu pored ovoga mogu kandidati ako žele podnetl i svoje ušlo ve. - U krugu barutane će imati stan sa osvetlenjem, koji se plaća 30 do 50 dinara mesečno; osnovnu školu sa decu, a za gimnaziste osmorazredna gimnazija udaljena 2 km u Kruševcu. Prevoz dece Đarutanskim kolima i automobilima. Iz kancelarije Uprave Barutane-«ObiIićevo» kod Kruševca Đr. 5262 od 10. eeptembra 1925. god. EEBBEEI jjjjjjjjjjj-ijj ir. BioHtit a &. wmm pleskar'a ta liear£a Ljubljana, Karei Ketnlkeva one* (baraka za Ledino) «e priporočata ceni. občinstvu. — Cene zmerne, postrežba točna. Triletna garanciju. j$i i TeorJ. Kom. Uubliana Pel'aBsks cenim St. 3. krom stcvfcnl, ts!aster1»$W" ta skrasiti kftssf fnstatact?e tetfevetfev inatrt sTrrtnrti?. fftnMti raMmrsentpriTi iidelovanie posod Iz pločevine za Itrnež, barvo, lak ?n med vsake velikosti kakor tudi posod (Škatle) 105 L za k on ser ve. Mali aataal. »i *!atl«n v nosrodovalne in anclal-no namene •*»čln«ts>a> vsaka beaeda SO par. Mafmaafftl zna*«k Din 8. HLI OGLASI k Zenitvoi don suvan o •«r ealaal ttroqo trgovskega insftals, vsaka beseda Oin 1"—. flalmin'sl znese* Din 10 m s J* e j ffQ o? - S O w t: - -g. 2 S«. K* o ss E"° 9 I n — E | — i < ss ■ t < •c ! 60 t> •> ca D ■"9 s4 C w O. I>ofašk! pomočnik dobra moč, I$če službo pr* večjem obratu. — Tcn-dbe pod »Dobra moč 3106» na upravo «SIovcn* ^kega Naroda*. Plačilni natakar išče službo v kavarni ali v večjem hotelu. — Po« r.irdbe pod Natakar/3405 na upravo «Slov. Nar.». S4-notiT*tstiDJa perfektna, sposobna za slovenski in nemški jezik išče službo pri večjem ped" ji. — Dopisi pod «izvežbana/3417» na upr. «Slov. Nsrods». Mesarski pomočnik in vajenec--ae tanoj sprejmeta pri g. Adolfu Žab jeku, LfubUana, Po« 1 lanska cesta 58. 3417 Mlad kljnčavni. carski oomočpik zdrav, močan in priden, zmožen vsakršnega dela, i/>"učen v veliki tovarni — iSče alužbo za takoj. — Dontsl pod »Trajno de« io/3358» na upravo «Slov Na*oda». Trjtf« pomočniki se sprejmejo takoj ali -K) Šestih tednih, in sicer: dv« mešane stroke z do* bro predvojno prakso, simpatičnega nastopa in l izučen v čevljarskih potrebščinah (orodju in drobnariji). — Navesti reference kje stužbova. Ponudbe po možnosti s sliko in zahtevo plače na unravo «SIov. Naroda* pod «Sela/174/L». Trgovski potnik dobro vpeljan v Sloveniji išče službo manufakturne stroke. — Ponudbe pod o Slovenija/3437» na upra» vo «Slov. Naroda*. Kontoristinja z večletno prakso, zrn o ž* na slovenskega, srbo»hr« I*»hrvatskega in nemške* pa jezika, vešča stroje* pisja — išče stalno sluz* bo. — Ponudbe na i:pra« vo «SIov. Na roda» pod ^Tmožn?/3407». Steklenice prazne od cJuhana» vseh velikosti — kupuje — «Juhan», Ljubljana, Gra* dišče št. 13. 3444 Ljubiteljske cene plačam za prvovrstne sta« rine, kakor tabernaklje, garniture, predmete iz porcelana, lesen lestence. * uporabo k»'binje. — 1>»» pisi pod «Takoj/3371» na imravo «SIov. Nar *a». Odda se soba s posebnim vhodom sta« rejšemu gospodu. — Na=-sl'jv pove uprava «Slov Naroda«. 3419 Na stanovanje in hrano se sprejme go* spod ali dijak. — Dopisi pod «Dobra hran** '3 S33a na upravo «Slov. Nar.». OoreTnljeno ?obo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo v sredini mesta išče gospo* dična. — Ponudbe pod tČedr.ost/3436» na upra* vo «SIov. Naroda*. V Gradcu (*3rfz) <*e sprejmete dv: dekPci iz dobre hiše na stanovanje z vso oskrbo. — Naslov se poizve tu v t'govini Planfnšek. L vb* I-aris, Dunajska e. 3367 Stanovanje v Mostah, obstoječe iz 2 sob in kuhinje — se zamen'a z enakim v mestu. — Pqn*'dbe pod «Z:mie* niava/3403» na upravo v5Iov Naroda*. Leno sobo z balkonom in souporabo kopalnice v sredini me* sta —» oddam dvema boljšima gospodoma ali finemu zakonskemu paru brez otrok. — Naslov pove uprava »Slovenske« «a Naroda*. 3440 I Prodam I Zens* kolo dobro ohranreno — na* prod-i za 1000 Din. — Dopisi pod «1000/3414» na upravo »Slovenskega Naroda*. Zimska suknja dr*bro ohranjena, za sred* t to moško postavo — se takoj proda. — Ponudbe nod »Suknja/3404* na ufiavo »Slov. Naroda*. I P"* I Učenec za trgovino na deželi se sprejme. — Naslov pov» i prava »SI. Nar*. 33°7 !*-cL dr. IvoSorl- *"»tvaria svoi letošnji kurs ■'a umetno zr^d^vipo ^n ntmško literaturo z 1° "'ntembrom. — Prijavit Kersnikova ulica 7. 3411 sprejme instrukcije za nTvi m dn*0' Trtnlk. — Ponudbe pod Tako!'3419 na upravo aSlov. Nar*. I posodila I J*~e 20.00^ do 30.000 Din posoiila v svrho razširjenja obrata. Obresti plačam po dogo* voru. Doni«ri pod »Din 20 do 30.000» na upravo »Slov. Na rod a ». Mlad uradnik reli znanja z mlado inte» ligentno gospodično ali vdovo brez otrok. Pred* nost imajo z dežele. — Dopisi s polnim našlo* vom pod »Dobrosrčen 3420» na upravo »Slov Na roda ». Hrana B ffet un* *re »Dvorec* priporoča okusen obed is večerjo za 15 Din dnev« no. 165'L I Čokati I Pisarna. po možnosti z dvem« prostoroma, najraje ▼ centrumu mesta — se išče. — Cen j pon-^Ihe na: Ljubljana, poštni predal 85. 34« Iščem lokal za trgovino s stanova njem v mestu ali na dr* ežli. — Ponudbe na uprt* v< »Slov. Naroda* pod •Tmovina/3439* Hi3a z lepim vrtom in lokalom — pripravnim za vsaVuo oh rt, na Gorenjskem — sc ceno proda. — Po* nudbe pod »Hiša'343K na upravo »Slov. Nar.». Hiša za trgovino ali vsako obrt pripravna, popolnoma prenovljena, z velikim vrtom in dvema njivama, ob dr/avni ce» sti v Lin.bušu pri M-*ri» boru — se prod-. — Po* i'STvli daie: A Frctze* Zcmfjič, Laško. 3445 Posestvo obstoječe iz novo zidane h;se, lepega vrta, niivc, travnikov in gorda Miau hrvatske m-je — se radi solitve ugodno proda. — Ponudbe pod »Posestvo 3435» na upravo »Sinven* skega Naroda». Kaftrevefil apohslni lavna, aatrolalaka plinska svetnika .AIDA* i jWj žarnico 200-500 sveč moči. Rrasai kala lat Neznatna poraba petroleja Sve • kakor elektrika! »Al DA" se rabi za razsvetljavo prodaialnlc, uradov, gostilnic, iol cerkev, dvorišč, vrtov itd. „JUDA" |e prikladna za najmanjše in največje prostore. — Zahtevajte prospekte 1 Glavno skladišče za SHS Una elektrotehnična firma • 1S7-L SVARC i drug ZAGREB, Prandovittva ulica 1 — Iščemo zaupne zastopnike. — — Zahtevajte takoj prospekte! — Trati se za odmah oeft komptoirlst (len) koji je s srpskoj i njemačkoj korespondenciji, ka^ i «?te-nogTrfiji vičan. — Ponude imaju se slati na: LUDWIG SCHOSSBEGGER, Novi Sad. ;*42 ■i Javljamo: Vsemogočni naš gospodar je zaa'-cazal, da se je danes ob šfirlh nenadoma preselil v njegovo kraljestvo, star komaj 41 let, naš nikdar poiabi.eni gospod soprog, oče, brat, svak ia stric Ludvik Miani poMstfilk in trgovec z lesom v gob. Bistrici. Pogreb prerano umrlega se bo vršil v petek, IS. t. m. ob ena^tih iz hiše ža?osti v Boh. Bistrici št 157, na farno pokopališče sv. Nikola,a. Boh. Bistrica, 16. septembra 1925. Pavle Mlati! roj. Bevc, soproga. OanCe, Srečko, s no. a Urejuje: Josip Zupančič. — Za »Narodno tiakarno*: Fraa Jeaeriek. — Za inaeratni del lista: Oton Chriatof. — Vsi v Ljubljani