*?SoSS- Lato VIH, št. 268	Mubljana, nedelja 6. novembra 1927	Cena 3 Ofai
— ubij. oP 4. *jirtfj.
tsuiiic mesečno Din «5"—; trn icmatvo Oin *tr— neobvcco
Oglasi po tarife.
Uredništvo i
Liubigana, Kjtaflova ulica tter. Telefon št. <071 in 2804, ponoči tndi it- «034.
Rokopisi se no vrntejo.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Ujpnvaittvoi Ifabijan«,
ulica iL 54- — Telefon it. ass&
Inamtoi oddelek; Ljubljana, Pre*et-nov* uHca it. 4. — Telefon it. 149*
Podružnici: Maribot, Aleksandrova it ij — Celje, Aleksandroma ccsta
*ačnn pri postnem ček. zavadu: jablana it, 11.84« - Praha čisto 7*. 1*0 Wien,Hr. nj^l
Ljubljana, 5. novembra-. Senzacijonalna razkritja o zvezah avstrijskih ekstremnih nacijonalistov s fašistično Italijo, ki jih je najprej objavil nemški publicist Stolper v časopisu <Der deutsche Volkswirt» in so jih za njim povzeli tudi drugi resni in ugledni nemški Usti, zaslužijo vso pozornost, čeprav jih je avstrijsko poslaništvo v Berlinu dementiralo. Stolper trdi. da dobijo avstrijske fašistične organizacije svoja denarna sredstva kakor tudi orožje iz Italije, da nameravajo izzvati nov levičarski puč, nakar bi same nastopile in proglasile haken-kreuzlersko diktaturo, V zahvalo za italijansko pomoč bi se bodoči avstrijski fašistični režim deiinitivno odpovedal južnemu Tirolu.
Avstrijski uradni demanti naglaša, da je izključena ponovitev dogodkov krvavega 15. julija in se pri tem sklicuje na sklepe pravkar minulega kongresa avstrijske socijalne demokracije. Ti sklepi so zares pomirljivi. Socijalna demokracija izjavlja, da ne mara državljanske vojne, da hoče doseči svoj cilj z demokratičnimi sredstvi in da bi posegla po sili le tedai, če bi reakcija skušala strmoglaviti demokratično republiko. Avstrijsko delavstvo mora v dobi fašističnega oboroževanja voditi svoj razredni boj z najstrožjo politično in strokovno disciplino. Zato se delavci pozivajo, da se strogo drže sledečih pravil: nobene demonstracije brez sklepa celote, nobene stavke v življensko-važnih podjetjih brez pritrdila celotne strokovne organizacije. Avstrijska socijalna demokracija hoče z uvedbo striktne discipline preprečiti ponovitev julijskih dogodkov, ko je peščica eks-tremistov proti volji vodstva potegnila v stavko in politične boje celotno delavstvo. Izogniti se hoče sleherni pro-vokaciji, ki bi služila kot povod za nastop avstrijskega fašizma.
V kolikor se avstrijski demanti sklicuje na miroljubne namene socijalne demokracije, ima gotovo prav Nevarnost pa tiči drugod. Dejstvo, ki — demanti ne omenja ie, da se avstrijski fašisti po julijskih dogodkih mrzlično oborožujejo in da njihove vrste naraščajo. Socijalisti obtožujejo Seipiovo vlado, da se vse to vrši pod njeno pa-tronanco. Avstrijski reakcijonarni nacijonalizem postaja vedno večja opas-nost za mir in red v sosedni republiki. Ta proces zasleduje fašistična Italija z največjo pozornostjo in bo gotovo storila vse, da ga izrabi za svoje cilje.
Kakšni so načrti rimske diktature, o tem pač ni treba kdo ve kaj ugibati- Dogodki zadnjih mesecev so morali odpreti oči najzakrnjenejšim skeptikom. Italija skuša obkrožiti Jugoslavijo z vseh strani. Začela je z Albanijo, nadaljevala z Madžarsko, nato je posegla v Bolgarijo — nameravana ženitev kralja Borisa z italijansko kraljičino je simptomatična — ruje v Grčiji in Rumuniji. Sedaj prihaja na vrsto Avstrija. Če bi pridobila tudi to za svojo ©bkroževaino politiko, bi bila s tem pretrgana edina kontinentalna zveza Jugoslavije z zapadno in srednjo Evropo.
K sreči ni imela Italija povsod enakega uspeha s svojimi spletkami. Železni obroč okrog Jugoslavije še ni skovan. Sklep trgovinske pogodbe je zboljšal naše odnošaje z Grčijo. Navzlic pojačani aktivnosti makedonskega komiteta in nameravani dinastični zvezi z Italijo je še vedno upravičeno upanje, da Bolgarija še ni pridobljena za rimske naklepe. Italijanske spletke v Rumuniji so za sedaj le poizkusi. Tudi ni verjetno, da bi se fašistično snubljenje obneslo v Avstriji. Italija pač lahko pridobi z denarjem razne skra-liirane eksistence, resni avstrijski politiki pa ne bodo vezali usode Avstrije z imperijalističnim Rimom.
Najboljše potrditev, da je izolacija in obkroženje Jugoslavije za enkrat Ie pobožna želja fašistične Italije, pa prinašajo razveseljive vesti z zapada. Dočim skrbi fašizem neprestano, da se hladno razmerje med Italijo in Francijo stopnjuje — italijanska demonstracija v Tangerju! —, dobe naše prijateljske zveze s Francijo novo ojačanje z bližnjim podpisom prijateljske pogodbe. Ta pogodba nima ofenzivne osti proti Italiji, kakor sumničijo v razumljivem razburjenju fašistični časopisi, vsekakor pa bo izvrsten instrument miru in reda v Evropi in blagodejen, hladen obliž za razgrete vojne hujskače v Tašistični Italiji.
Madžarsko-albanska trgovinska pogodba
Budimpešta, 5. novembra, h. Madžarski poslanik pri Kvirinalu je skupno z zuna« njim ministrom albanske republike podpi* sa! trgovinsko pogodbo med Albanijo in Madžarsko, po kateri bo uživalo madžar. sko blago največje ugodnosti. Istočasno je bil albanski posknik v Rimu imenovan tu. di za albanskega poslanika v Budimpešti.
Povratek bolgarskega carja
Sofifa, 5. novembra, h. Car Boris se je ponoči preko rumunskega ozemlja vrnil v Sofijo. Kralj je potoval inoognito.
Začetek dela v zakonodajnem
odboru
Vlada je predložila deset zakonskih načrtov, med njimi pa niti enega novega, ampak vse stare. — Predložila tudi ni zakona o centralni upravi, ki naj bi znižal število ministrov
Beograd, 5. novembra p. Danes popol-
dne se je sestal plenum zakonodajnega odbora k sv«ji prvi seji. Predsednik Kosta Timotijevič je poročal o zakonskih predlogih, ki so bili od vlade predloženi odboru: zakon o čekih, o menicah, 0 odvetnikih, o državnih pravdamkih, kazenski zakon, zaikon o prestopkih, o izvrševanju kazni in omejitvi osebne svobode, o ureditvi rednih sodišč, o kazenskem postopku.
Svetozar Pribičevič je pripomnil, da so WIi ti zakonski predlogi že prej Izdelani ta da je bila stara Narodna skupščina samo zaradi tega razouščena, da se niso mogli uveljaviti. Predlagal je, naj se k sejam vseh skupščinskih odborov pripuščajo tudi novinarji, da bo javnost obveščena o njihovem delu. Za predložene zakonske predloge bi bilo potrebno v prejšnji Narodni skupščini samo par sej da bi stopili v veljavo. Z razpustom pa se je zavleklo vse zakonodajno delo. Sedanja vlada je ob razpustu Narodne skupščine nastopila z de-vizo dela, prinesla pa je samo brezdelje.
Svetozar Pribičevič je dalje protestiral, ker vlada ni predložila enega najvažnejših zakonov, to je zakona o centralni upiavi. Pavdarjal Je, da je za naš« državo luksus.
ako imamo 18 do 19 ministrstev. Francija, ki ima okoli 70 milijonov prebivalcev, ima samo 12 ministrstev, naša država pa za 13 milijonov prebivalcev 18 ministrstev. Na ta način se povsem nepotrebno razsipava ljudski denar.
V imenu zemljoradnikov je poslanec La-z i č zahtevaj predložitev zakona o menicah za seljake. Minister pravde dr. Subotič je dokazoval, da vlada posveča pozornost vprašanjem seliakov, nakar je St. Radič zahteval, naj se predloži zakon o Javnih beleimkih, kj naj se ukinejo. Minister pravde je izjavil svoie soglasje z njegovimi tozadevnimi nazori ter je izjavil, da bo vlada predložila zakonodajnemu odboru tozadevni zakon ta da bo stvar v najkrajšem času urejena. Radičevec dr. Maček ie govoril v istem smislu.
Odbor je nato določil tri sekcije za predložene zakonske predloge. Prva sekcija bo proučila zakone o ustroju sodišč, o sodnikih, odvetnikih in državnih pravdnikih. druga sekcija kazenski zakon, zakon o sodno kazenskem postopku, zakon o prestopkih in končno zakon o civilnopravnem postopku, tretja sekcija pa menični zakon. Sekcije se bodo sestale prihodnjo sredo.
Stepan Radič o politični situaciji
Vlada ima v Narodni skupščini vedno manj glasov. — Z opozicijo glasujejo tudi člani vladne večine. — Vztrajno delo na koncentraciji. — Opozicija bo reakcijonarno spremembo poslovnika obstruirala
Beograd, 5. novembra p. Z ozirom na soočaj e glasovanje v Narodni skupščini o obtožbi proti g. Velji Vukičeviču je danes Stepan Radič dal novinarjem naslednjo izjavo:
»Glasovanje ie prineslo sijajem rezultat. Prosim vas,- ko je bilo prvo glasovanje v skupščini, je prejel g. Vukičevič 206 glasov. Takrat se je takoj požuril, da se je pohvalil, da ima za seboj dve tretjini parlamenta. Pri drugem glasovanju Je prejel 188 glasov, snoči pa le še 168. Še eno tako glasovanje in ne bo imel več večine. Pri prvem glasovanju je dobila opozicija 52 glasov, pri drugem pa je prejela okoli 100 glasov. Torej je del vladnih poslancev glasoval z njo. Včeraj smo dobili v skupščini 84 glasov, treba pa Je vedeti, da ie 17 naših poslancev odpotovalo na zasedanje oblastnih skupščin, deloma pa po drugih nujnih opravkih. Od naše' skupine iih je manjkalo 8, od samostojnih demokratov 6, od zemljoradnikov 3. Na ta način nas je ostalo samo 76 v Beogradu; kakor vidite, smo torej dobil' še 8 glasov prirastka iz vladnih vrst. Razen tega je treba upoštevati, da je bila pri glasovanju velika abstinenca. Davidovič ni hotel glasovati, enako tudi ne Pečič, Grol, VoJa Veljkovič in Žika Rafaj-lovič, ki so se vsi absttairali. Pri tem glasovanju ie glavno to, da je osnovna linija demokratskega bloka utrjena in da sitno se približali koncentraciji.
Važno ie dalje, da je postal gospodar položaja v radikalnem klubu radikalni centrom, ki Je mnogo boljši od IJudJ, ki so sedaj na vladi.
Ako bomo tako delali, kakor smo danes v finančnem odboru z našimi predlogi za ublažitev gospodarske krize, bo koncentracija gotova v 14. dneh, najkasneje pa za mesec dni.«
»Na kakšen način?« so vprašali novtaaiji g. Radiča.
»Prav lahko. MusMraaai se morajo umakniti. Aii ste čuli, <ia je snoči g. Behrnen branil Veljo Vukičeviča. Neki naš prijatelj nam je duhovito pojasnil, da se ie to zgodilo zaradi tega, ker je Vukičevič izdal carja Lazarja in ga je zato on kot Turčin moral hraniti. Stra&no Je to, da nihče med onimi, ki so bili izvoljeni z Vukičevičevo pomočjo, ni branil njegovega dela razen Behmena. Mi smatramo, da muslimanov v novi vladi ne bo več; v naših vrstah so izgubili spoštovanje.«
0 političnem položaju Je z. Radič izjavil: »Situacija je zelo dobra; v parlamentu stoiimo v pravem boju, toda v odborih delamo in pripravljamo koncentracijo. Parlament Je zato tu, da ne pripustimo, da bi oni delali kakor hočejo V odborih pa sedimo, delamo 'n sestavljamo koncentracije.«
Nato so novinarji opozorili Radiča na predlog o izpremembi poslovnika. Stepan Radič Je izjavil: »Ako bo predložen Narodni skupščini nov poslovnik, bomo pričeli izvajati obstiukdjo. Ne bomo dovolili, da se uzakoni tak reakcionaren poslovnik. NapraviK bomo tako obstrukcijo, kakršne ne pomnijo niti na Irskem. Ako bodo poskusili sprejeti ta poslovnik, potem tudi s koncentracijo ne bo nMesar.«
-5S?-
U
Kralj zopet v Beogradu
Beograd, 5. novembra, p. Danes ob 9. do.
oldne se je kralj vrniJ z Belja v Beograd, "a kolodvoru sta ga sprejela predsednik vlade Velja Vukičevič in prometni mini. ster Milosavljevič.
Beograd, 5. novembra, p. Kakor izve vai dopisnik iz notranjega ministrstva, se pri« pravljajo novi ukazi o imenovanju velikih županov.
Razgovori med opozicijo in demokrati
Beograd, 5. novembra p. Politični položaj se razvija v smeri nadaljnega zbliževanja opozicije z demokratsko zajednico. Danes so se vršili novi razgovori med zastopniki samostojnih demokratov, radičev-cev in demokratov, ki so pokazali, da se akcija za osnovanje demokratskega bloka ugodno razvija. Razgovori se vrše v izredno prijateljskem tonu in dokazujejo, da se čim dali e bolj poglabljajo odnošaji med njimi.
Klub poslancev Sokolov
Beograd. 5. novembra r. Danes se ie v Nar. skupščini ustanovil klub nar. poslancev Sokolov, z nalogo, da vedno zagovarja interese Sokolstva pri vladi in ob raznih drugih prilikah. Klub se ie konstituiral ter je bil za načelnika izvoljen dr. Ivan Ribar. Njegov namestnik je dr. Srdjan Budisavljevič, tainik pa dr. Lhidevit Pivko. Razen teh so v klub že danes pristopili poslanci: dr. Gregor Žerjav, dr. Albert KrameT, dr. Sve-tislav Popovič, dT. Milan Metikoš, dr Gjorg-je Brankovič. dr. Voja Besarovič, Veliko Gregurevič m minister dr. Grga Augjeli-rovič. Drugi poslanci Sokoli se bodo še javili.
Reakcijonarne nakane s spremembo poslovnika
Beograd, 5. novembra, p Nameravana sprememba poslovnika Narodne skupščine je izzvala v političnih krogih veliko nezadovoljstvo, ker se smatra kot nova ataka na parlamentarizem, s katero se hoče zadušiti vsaka svoboda govora v skupščini Svetozar Pribičevič je o tem podal novinarjem naslednjo izjavo: «Ta sprememba pomeni, da tira sedanja večina reakcijo do konca. Mi smo nekdaj imeli poslovnik v hrvatskem saboru, ki je bil uveljavljen za Kuen-Hedervarija. Ta poslovnik se je smatral kot vzor nazadnjaškega poslovnika. Bil pa je vzor svobode napram nameravanim spremembam. Upam, da se bo prebudila zavest demokratske stranke in da ne bo dopustila tega atentata na svobodo Narodne skupščine. Za gotovo upam, da g. Ljuba Davidovič kot človek svo-bodoumnega mišljenja ne bo dovolil, da se ta izprememba izvede in na ta način demokratska stranka do konca kompromitira.® _	*
Proračun izgotovljen
Beograd, 5. novembra, p. Danes popoU dne je finančni minister Bog član Markovič izjavil novinarjem, da so končana dela za predlog novega državnega proračuna. Izde« lani so proračuni za vsa ministrstva, samo proračun prosvetnega ministrstva še m končno redigiran, ker še niso rešene posa» mezne postavke za vseučilišča.
Marinkovič in Pribičevič
Beograd. 5. novembra, p. Danes popol.
dne je zunanji minister dT. Marinkovič po. setil Svetozarja Pribičeviča v zadevi njc» gove interpolacije o zunanjem položaju ter se ž njim dalje časa razgovarjal
Pred podpisom prijateljske pogodbe
s Francijo
Po beograjskih vesteh bo pakt podpisan v najkrajšem času, dočim izjavljajo v Parizu, da za sedaj pakt še ne bo ratificiran. Razumljivo vznemirjenje v Italiji
skega poslanika Darda, da se informira od podpisu tega pakta. Italijanski poslanik Bodrero bo bržkone v pone-
Beograd, 5. novembra, p. V zunanjem ministrstvu je vaš dopisnik dobil zanimive informacije o podpisu prijateljskega pakta s Francijo V zunanjem ministrstvu potrjujejo, da bo v najkrajšem času izvršen na svečan način podpis prijateljskega pakta med našo državo in Francijo. Prijateljski pakt bo sicer sličen enakim pogodbam, vendar pa bo vseboval specijalna določila, ki streme za tem, da se čimbolj učvrstijo važni skupni interesi Francije in Jugoslavije.
Danes opoldne je posetil zunanjega ministra dr. Marinkoviča francoski poslanik Dard- Njun sestanek je v zvezi s poslednjimi pripravami za podpis prijateljskega padeta. Dr. Marinkovič bo bržkone odpotoval prihodnji petek v Pariz, kjer bo skupno z Briandom podpisal pakt. Z ozirom na verzije, da bi imel odpotovati v Pariz tudi kralj Aleksander, se izve, da ta vest ni utemeljena.
Danes se je vršila tudi daljša konferenca med francoskim poslanikom in češkoslovaškim poslanikom Šebo, ki je M ob tej priliki obveščen o paktu.
Vesti o podpisu francosko-jugoslo-venskega pakta, so v krogih italijanskega poslaništva vzbudile precej ner-voznosti. Upravnik poslov italijanskega poslaništva Petruzzi je posetil franco-
deljek odpotoval v Rim, da poroča svoji vladi o tej stvari.
Zunanji minister dr. Marinkovič se je danes sestal s predsednikom vlade Veljo Vukičevičem. Zvečer je odšel na dvor, kjer je ostal do 9. ure. Njegova avdijenca je v zvezi z njegovim potovanjem v Pariz.
Pariz, 5. novembra. Zunanje ministrstvo objavlja službeno, da ratifikacija prijateljskega pakta med Francijo in Jugoslavijo za sedaj še ne bo izvršena. V zvezi s to uradno izjavo piše »Pe-tit Parisien«, da je došlo do tega pakta šele sedaj zaradi tega, ker je najprej hotel Mussolini skJleniti prijateljski pakt z Jugoslavijo. Med tem je Mussolini sklenil tiranstoi pakt, vsled česar je došlo do napetosti med Italijo in Jugoslavijo. Dejstvo, da prijateljski pakt med Francijo in Jugoslavijo za sedaj ne bo ratificiran, v ničemer ne izpremi-nja prisrčnih odnošajev med obema državama, zlasti še zaradi tega ne, ker je zunanje ministrstvo v svoji izjavi naglasilo. da se bo ratifikacija pakta izvršila na svečan način ob priliki ofi-cijelnega poseta jugoslovenske kraljevske dvojice v Parizu.
Mussolini ne dglD ^ popolno obkroinev Joioslovije
Italija finansira avstrijske fašiste
in jih oborožuje. — Senzacijonalne vesti berlinskih listov, ki jih avstrijska vlada ni deman tirala
Berlin, 5. novembra, d. Berlinski časopis «Der deutsche Volkswirt» je prinesel članek svojega izdajatelja Stolperja pod naslovom «Alarm iz Avstrije*. Socijalno - demokratski «Vor-warts» citira ta članek z opombo, da njegovo vsebino potrjujejo tudi informacije. ki jih je list prejel od posebne strani Znano je, da se je izza spopada na dunajski Ringstrasse julija meseca izvršila močna pomnožitev fašističnih bojnih zvez, tako zvanih «Heimweh-ren», in sicer s sodelovanjem krščanskih socijalcev in velenemcev. Voditelj tega organizatoričnega dela, navaja dalje «Vorwarts», je štajerski deželni glavar Rintelen. Čuditi se je, odkod prihaja toliki denar in predvsem orožje. Rintelen je kot voditelj podjetja »Steirische Wasserkraft-A. G.» že dolgo časa v intimnih odnošajih z Italijo. Bil je pa pred kratkim tudi v Berlinu, kjer je iskal stikov z narodnosocijali-stičnimi krogi- Po informacijah «Vor-wartsa» ni nobenega dvoma, da se fašistične organizacije Avstrije financirajo z italijanskim denarjem ln oborožujejo z italijanskimi puškaml-manllher-cami. ki jih je :dobila Italija po zlomu avstro-ogrske armade. Načrt fašistov gre za tem, da bi provocirali levičarski puč in nato sami udarili.
•Mil.nchener Ncueste Nachrichten» prinašajo vest, ki napoveduje nov puč avstrijskih boljševikov sredi novembra. List pristavlja k tej senzacijonalni vesti, ki jo avstrijsko poslanstvo deman-tira, nastopni komentar: Italiji je bila možnost socijalistično - boljševiškega razvoja v Avstriji vedno trn v očesu.
Zato ni čuda, če Italija dogodke, ki m danes odigravajo v Avstriji, opazuje ne samo z največjo pozornostjo, ampak
tudi iz sebe sili k rešitvi v svojem smislu. Pri tem se opira v Avstriji na tiste kroge, ki že dalje časa simpatizi-rajo s fašizmom in pravijo, da bi sedanja pomoč Italije pri postavitvi fašistične diktature na Dunaju ne bila predrago kupljena tudi za to ceno ne, da se Avstrija definitivno odpove Tirolski.
K tem poročilom pa pravi «Vor-warts»: V resnici ni dvomiti o pobratenju avstrijskih fašistov z italijanskimi. Voditelji avstrijskih fašistov so skoro vsi težko kompromitirani ljudje, ki se ne strašijo tudi veleizdaje. Osovražena socijalna demokracija se ima pobiti. Na drugi strani pa ie
Mussolinijev interes na stvari jasen. Njemu je manj ležeče na avstrijskem fašizmu, kot pa — kakor je Stolper popolnoma pravilno po-vdaril — za gospodstvom nad Štajersko. Ker s tem bi dokončal obkrožitev Jugoslavije in bi spravil pod svojo kontrolo edino železniško progo, ki veže Jugoslavijo z zahodom. <Vorwarts» ponavlja, da so avstrijske vladne stranke tiste, ki so organizirale «Heimweh-ren» in vprašuje v tej zvezi, kako daleč je Seipel sam pospeševal ta pokret, čigar namere mu ne morejo biti nobena tajnost.
«Berliner Tageblatt* se tudi bavi s poročili Stolperja v »Deutscher Volks-\virt» in izjavlja, da so ta poročila v stanu širiti vznemirjenje- List ostro napada voditelja štajerskih krščanskih socijalcev profesorja Rintelena.
-ea-
Naša gospodarska pogodba z Madžarsko
Budimpešta, 5. novembra, h. Po informacijah <A z E s t a> so bila gospodarska po-pijanja med Jugoslavijo in Madžarsko uspešno zaključena. Sklenjenih je bilo več pogodb, po katerih so vsa še viseča vprašanja med obema državama urejena. Razen tega je prišlo med obema državama do gospodarskega sodelovanja, v katerem naj bi obe državi enotno nastopali na srednjeevropskem gospodarskem trgu.
Pred odločitvijo v gibanju čsl. železničarjev
Praga, 5. novembra, h. Kakor se izve, bodo pogajanja glede železničarske stavke stopila v pondeljek v odločilen Stadij. Medtem se na kolodvorih nadaljuje izvajanje pasivne rezistence. Listom je prepovedano poročati o železnicarskem gibanju.
Berlin. 5. novembra, (be.) Kljub pasivni rezistenci češkoslovaških železničarjev vozijo potniški in brzi vlake brez zamud. Izje-jemo tvori lokalni in tovorni promet, ki beleži velike zamude
Tudi dosmrtna ječa ostane v Nemčiji
Berlin, 5. novembra.' (be.) Odsek za k«.
rensko pravo državnega zbora je odklonil socijalistični predlog za odpravo dosmrtne
ječe.
Zanimiva razprava v Ženevi
S konference za ukinitev izvoznih in uvoinih prepovedi.
Ženeva, 5. novembra, d. Konferenca za ukinitev uvoznih in izvoznih omejitev je razpravljala o predlogu Rumunije, da se ji dovoli prepoved izvoza sirovega petroleja. Sprejeta je bila formula, po kateri konferenca priznava Rumuniji za enkrat pravico obdržati to izvozno prepoved še nadalje v veljavi, pričakuje pa, da se bo Rumunija pri tem ozirala na interese sosednih ilriav in da bo ukinila to prepoved, čim bodo !o dovoljevale okolnosli.
Zatem se je konferenca bavila a predloai češkoslovaškega delegata, ki je želel, da obdrži Češkoslovaška številne uvozne in izvozne prepovedi. Te zahteve se nanašajo na premog, sladkorno repo, staro železje. avtomobile, kože in vžigalice.
Avstrijski delegat je stavil proti tem zahtevam razne ugovore.
Predsednik konference je pripomnil, da izgleda, kakor da so prišli delegati v Ženevo sklepat pogodbo o uvoznih in izvoznih omejitvah, ne pa da se zavzamejo za ukinitev istih.
Švicarski, francoski in italijanski delegat so istotako nastopili nroti čekoslovaškim zahtevam.
Kon&o Ja konferenca sklenila sprejeti gotove zahteve, nanašajoče se na premo« in
staro železo, nakar je češkoslovaški delegat umaknil ostale zahteve, da jih njegova vlada vnovič pretrese.
Savojsko-burbonske zveze
c d. — V Italifl, 3. novembra.
Napoli s svojimi kraljevimi palačami in stotisoči svojih postopačev previja te dni čase, ki spominjajo tistih, ko
je kraljevini obeh Sicilij še kraljeval Burbonec in je ljudstvo ob Parteno-pejskem zadivu veselo in zadovol&o
živelo v svojem lazaronskem <doilce far niente», grejoč se na toplem južnem solncu in milosti, ki je v najobtlnejši meri izžarevala iz napoljske kraljeve palače. Časi pred letom 1860., ko se pijemo ntiško-sardinski »uzurpator* še ni polastil s pomočjo »banditskih tolp» Garibaldijevih Sicilije in južne Itahje in si še ni postavil na lastno glavo krone ^katoliškega* kralja obeh Sicilij. on, <nevernik, pasji sin», ki naj mu sv. Gennaro izprosi kazen božjo, da ga bodo snedli črvi, kakor so snedli krutega trinoga Heroda! Od tedaj se je marsikaj izpremen&o v zemeljskem raju na podnožju Vezuva, samo ne mišljenje in čustvovanje domačega prebivalstva, in ko se te dni vrše v Na-polju velike svečanosti ob priliki poroke princa italijanske kraljeve hiše s princezinjo burbonskega rodu, se vse, kar je pristno napolitanskega, uživlja v one stare blažene čase, po katerih se jim toži, kakor Izraelcem v puščavi po polnih egiptovskih loncih. In sedanje poročne svečanosti v resnici spominjajo nekdanjih burbonskih časov!
Poroča se princ Amedej vojvoda Apulijski (duca delle Puglie), sin Ema-nuela Filiberta Savojskega, vojvode Aostskega (duca d' Aosta), prvega kraljevega bratranca, s princezinjo Ano Burbonsko, oziroma Francosko, kakor zelo pomembno povdarjajo laški listi, hčerjo francoskega pretendenta vojvode Guiškega (duc de Gidse).
Danes zjutraj ob 7.10 je prispel v Napoli, da bo v svojem in kraljevem imenu prisostvoval vsem poročnšn svečanostim, italijanski prestolonaslednik Umberto. Kralj in kraljica se zaradi žaiovania po kraljičini sestri Veri ne udeležita poroke. — Dasiravno je bil za Napoli čas zelo zgoden, je vendar pozdravljala prestolonaslednika, ko se je vozil s postaje v kraljevo palačo, ogromna množica prebivalstva in mu prirejala burne ovacije.
Ob 11. dopoldne je prispel v Napoli španski kralj Alfonz in ovacije so se ponavljale.
Zanimivo je, da je pri sprejemu španskega kralja poleg stotnije redne pehote in dveh stotnij mornarice vršila počastno službo tudi stotnija fašistične milice, dočim pa je opravljala to službo pri sprejemu prestolonaslednika Umberta samo vojaška godba.
Zvečer ob 20 je bil v kraljevi palači svečan obed v počast španskemu kralju, ki se ga je poleg princev in prin-cezinj savojske in burbonske kraljeve rodbine udeležilo le njihovo najožje spremstvo ter španski in angleški veleposlanik. Ob 22. je bil potem velik oficijelni sprejem povabljencev.
Prisotni so bili: predstavništvo senata s predsednikom Tittonijem, predstavništvo poslanske zbornice: predsednik Casertano in oba podpredsednika Acerbo in požigalec Giunta, maršal Diaz. finančni minister Volpi, minister za kolonije Federzora, minister pravde Rocoo, državni podtajnik za zunanje stvari Grandi. za vojno Cavallero, za •mornarico Sirianni, za zrakopiovbo Balbi, rimski guvernator, cela vrsta generalov, med njimi tudi za svoj junaški prekooceanski polet z generalskim činom nagrajeni letalec De Pinedo ter ogromno število predstavnikov vseh civilnih in vojaških oblasti.
Vsi so bili, samo nekoga ni bilo: ni bilo ministrskega predsednika Musso-linija!
Ni ga bilo pri sprejemanju španskega kralja, ni ga bilo pri svečanem obedu, dasiravno sta bila prisotna službena predstavnika dveh zunanjih držav, in ni ga bilo pri oficijelnem sprejemu povabljencev. Ali so morda zagrešili veliko pogreško. da ga niso povabili? Menda vendar ne! Saj so bili prisotni pri sprejemu ministri in državni podsekretarji; kako naj bi bili prezrli ministrskega predsednika?! Ali je bil morda tako zelo zaposlen, da se ni utegnil odzvati vabilu?
Vsa Italija se povprašuje tako in si obenem tudi odgovarja enoglasno in s polnim prepričanjem:
— Kjer je prestolonaslednik, ni prostora za »Duceja*!
Pa se zopert in zopet ponavljajo raznovrstne pripovedke o nepremostljivem nasprotju med dedičem italijanske kraljeve krone in njim, ki je ponižal ugled in vpliv vladarja do prazne sence, o pravi pravcati mržnji prestolonaslednika Umberta nasproti vodji fašizma, ki si očividno ustvarja pogoje za svojo lastno dinastijo, kakor se je iahko jasno posnemalo iz njegovega lastnega glasila, milanskega «Popolo d' Italia*, in celo tudi o prestolonaslednikov! dlani, ki je nemilo pobožala lice ministrskega predsednika. In s kakim veseljem, s kakim zadoščenjem se govori in pripoveduje vse to! Seveda po-tihoma, skrivaj, da bi ne slišali fašistični vohuni m dvoušniki, ki jih je polno vsepovsod in še prav posebno v južni Italiji, zlasti pa v Napoliju, kjer je navdušenje za fašizem še veliko bolj umetno in le navidezno, ko povsod drugod v Italiji.
*
Rim, 5. novembra o. Danes dopoldne se je izredno slavnostno trvrfila najprej civilna ki nato cerkvena poroka vojvode Del-la Puglie, nečaka italijanskega kralja, s francosko princezinjo Ano, tretjo hčerko guiškega vojvode in sedanjega pretenden-ta na francoski presto!. Poccki so priso-
stvovali kralj Viktor Emanuel in italijanski prestolonaslednik, španski kralj Alfonz, bolgarski veliki knez Ciril, gršU princ Pavel in razni drugi zastopniki evropskih vladarskih rodbin. Po cericvenl poroki se Je vršila pojedina, katere se Je udeležilo 136 oseb.
Rim, 5. novembra o. Ob 930 dopoiikie se Je kralj Viktor Emanuei peljal v hotel >ExceIsior«, da vrme obisk španskemu kralju Alfonzu XHI. Vladarja sta se prijatelj sko razgovariala kakih 30 mimrt.
Pred latviško-rnsko trgovinsko pogodbo
V Latviji se je razvila zadnje mesece živa kampanja za in proti trgovinski pogodbi s sovjetsko Rusijo. Vlada, ki je že sestavila s sovjetsko vlado osnovne določbe te pogodbe, je Imela obilo posla, da je odbijala napade opozicijonalnih strank, ki so se z vso silo postavile zoper projektirani aranžma. Zato je nastala nevarnost, da dobi opozicija v zbornici večino in strmoglavi vlado. Seveda je morala pasti odločitev čkn prej, da dobi s tem vlada proste roke za nadaljnjo delo v navedeni smeri.
Pravkar je prišla vest, da je odločitev v zbornici Latvije že padla. Vladna politika je dobila v pariamentu zaupnico, 50 poslancev je glasovalo za njo, a 48 proti njej. Večina je tedaj neznatna; kabinet se more sicer sklicevati na fakt, da mu je večina potrdila smernice v odnošajih do sovjetske Rusije, ali ne bo mogla prikriti svoje slabosti, da se je Ie malo manj nego polovica poslancev Izrekla zoper njen® projekte- Za vlado je tedaj Izid glasovanja sicer pozitiven, ali za nasprotnike je ipak vzpodbuda, da nadaljujejo s svojo kampanjo proti nameravanemu zbllžanju s sovjetsko Rastjo.
Zadeva je faktično važnega nego bi biio misliti na prvi pogled. Ne gre namreč Ie za trgovinsko pogodbo med Latvijo in Rusijo, marveč gre sploh za novo vnanjepoHtično smer te balti§ke državo in gre naposled za celotno politiko baltiških držav v odnošajih do obeh velikih držav, ki Imata vpliv ob BaltiSkem morju, do Rusije in Angfije.
Kakor znano, se je sovjetska Rusija že dolgo trudila, da doseže pakt o medsebojnem nenapadanju z baltskimi državami Te z ruskimi ponudbami niso bile v navskrižju, pač pa glede načina, kako naj se to doseže. Prevladovala je želja, da bi baltiške države, ki so se vse razvile iz obrobnih ruskih provinc, sklenile z Rusijo prijateljski pakt skupno, kot celota, kar bi seveda njihovo pozicijo izdatno ojačilo. Ali prav temu se je Moskva iz istih razlogov trdovratno upirala. Zato se pogaianja niso mogla približati cilju. Seveda je bila poglavitni faktor Anglija, ki je ostala v ozadju s svojim protiso-vjetskim prizadevanjem in ohranila zelo odločujoč vpliv na polit&o baltiških držav. Te same pa si niso bile v zadevi enotnega naziranja, ker divergirajo v osnovnih političnih smernicah. Finska se želi oddaljiti od ostalih, stremeč po tem. da si zasigura samostojno vlogo, ki ne bi zavisela od bodočih političnih odnošajev v Baltiku; zanjo je bolj vabljivo mesto v krogu skandinavskih držav, katerim se izdatno približuje v zadnjih letih. Na skrajnem jugu ima slične ali vsaj paralelne težnje Litva, ki so ji za vnanjo politiko merodajni odnošaji do Poljske zaradi Litve in do Nemčije zaradi Klajpede. Se nedavno se je litavska vlada odločila za pre-orijeirtacijo v rusko smer, ali brž nato sledeči nacijonalistični prevrat je pokopal vse te projekte, ne da bi hkrati državo približal ostalim baltiškim republikam ali Poljski-
Preostali sta tedaj edinole Estonska in Latvija, ki ju že dalje časa veže carinska imija.
Sedaj pa se je Latvija odločila, da stopi iz baltiške rezervkanosti in se približa sovjetom. Dogovorila se je trgovinska pogodba, ki je očitno pokazala vnanjepolitično smer lige. Ali proti njej se je pojavil močan odpor iz razlogov, ki jasno rezultirajo iz vsega navedenega. Nasprotniki nove trgovinske pogodbe so se sklicevali na carinsko zvezo z Estijo, češ da pride ta lahko v krizo. In res je vprašanje, ali bi v tem slučaju Estija sledila latiškemu vzgledu in prav tako sklenila trgovinski aranžma s sovjeti. ah pa bi se morali njeni odnošaji z Latvijo ohladiti. Naposled je Anglija, kakor se poroča, zapretfla s finančnim bojkotom, kar ni treba, da bi bila pretirana novica.
Ako bo latiška vlada kljub temu, da kaže majhna večina na labilnost situacije, vztrajala na svoji nameravani poti, se s tem izvrši osnovna sprememba ne Ie v latiški, marveč v celotni baltiški politiki.
Dolgovi bivše Avstro-Ogrske
Beograd, 5. novembra, p. Konferenca za* stopnikov nasledstvenih držav AvstKvOgi* ske, ki se je vršila v Parizu 24 oktobra, ni mogla izdelati načrta o razdelitvi pred« vojnih dolgov bivše Avstn>Ogrske. Nova konferenca zastopnikov nasledstvenih dr. žav se bo vršila 27. novembra ter bodo do tega časa posamezne vlade določile svojo staKsče z ozirom na to vprašanje.
Grozen zločin v Benetkah
Benetke, 5. novembra, d. Na Markovem trgu sta bila aretirana dva Američana, ker
sta zagrešila grozen zločin. Ko je ravno korakala mimo vojaška če*a z zastavo ni* sta vstala, da bi pozdravila zastavo.
Iz letalskega sveta
Berlin. 5. novembra, (be.) NemSki hidro« plan Hemkel je dospel v 7 m pol urah iz Lizbone v Horto na Azorih.
Velike proslave v Moskvi
Moskva. 5. novembra, hs. Priprave sa jubilejne slavnosti so zaključene. Vsi togi in cesto po mestu so slavnostno okrašene z rdečimi zastavami Jn plakati. Tudi trgovine so se odele slavnostno; po izložbah je videti slike revoludjonarnih voditeljev Lje-nlna, Kalenina, Rykova, Cičerina, Voroši-lova in drugih. Na dnevnem redu v nedeljo popoldne je slavnostna seja moskovskih sovjetov z udeležbo članov vlade, vodi teljev strankinih organizacij, diplomatskega zbora in inozemskih gostov. V pondeljek dopoldne se vrši pod vrhovnim poveljstvom Vorošilova velika parada čet, po kateri bo prečitan jubilejni manifest vlade. Za zvečer je napovedan ogromen demonstracijski obhod do LJenincvega mavzoleja, ki so ga bo baje udeležilo milijon ljudi.
Odlok vlad« o amnestiji ob priliki 10 letnega obstoja sovjetske Unije pomitošča osebe, ki so bfle obsojene na smrt, na kazen do 10 let lečo. Njihove premoženje bo zaplenjeno. Osebe, ki so bile obsojene nad eno leto zapora, bodo izpuščene, če so že odsedele dve tretjini kam!. Kazni pod 6 meseci bodo oproščene. Vsa osebe, ki jih ie vfada obsodila radi revolucijonatnoga udej-stvovamja do 1. Januarja 1923. bodo mi-ščene na svobodo. Amnestije ne bodo deležni aktivni člani političnih strank, ki hočejo podreti sovjetski red aH so bili obsojeni zaradi namerne poneverbe ali podkupovanja.
Ameriški interesi v Abesiniji
Alarm v Londonu
London, 5. novembra, s. NewyorSca vest o sklepu ameriške koncesijske pogodbo z Abesmijo glede zgraditve nekega jeza ob modrem Nuu je deJevsk v Londonu a! ar. mantno, O tej zadevi se je svoječasno raz« pravljalo med Londonom ln epiptskan mi* nistrom Sasvrat«paJo. Po anguScem stali« š8u, ld je dodoSeao v pogodbi z Abesinijo iz lota 1902., je Abesiniji prepovedano gra* ditl tok jez bw dovoljenja anglečke aH sudansko vlade. Gotove Je, da bo Anglija opozorila wasfaingtonsko vlado na to po« godbo.
IPashtngton, 5. novembra, (be.) Ameri« Ska vlada namerava ustanoviti v Abesiniji svoje poslaništvo.
Ameriško bogastvo
WashUgton, 5. novembra, d. Glasom številk, ki jih je objavil državni depertement, so notranji dohodki ameriškega naroda v preteklem letu dosegli najvišji nivo blagostanja, kakor ga v zgodovini človeštva doslej 5e noben narod ni mogel pokazati. 117 milijonov znaSajoSe prebivalstvo Zedinienih držav je imelo r letu 1956. 00.000 miBjfonov dolarjev dohodkov, to jo za 43 % v«? kot leta 1921.
Pri tem je cena življenjskih potrebščin nižja kot leta 1®21. Ameriška preobilica na denarju se Izteka v druge države. Inozemska posojila, sklenjena v mesecu oktobru v višini 250 milijonov dolarjev, predstavljajo nov rekord. Skupna vrednost inozemskih vrednostnih papirjev, ki so jih sprejele Zedinjene države v prvih desetih mesecih tega leta, znašajo 1320 milijonov dolarjev.
Dvakrat na smrt obsojen morilec
Augsburg. 5. novembra, s. Donos j« bil
tukaj obsojen dvakrat na smrt 27fotoi de« lavec Rupert UUmayer, ki je ubil svojo prijateljico, s katero je imel otroka. Zva« bil je dekle v gozd ter ga ubil z lopato, nato pa dobesedno zdrobil tudi otroka. Po« ročlti se je hotel z neko bogato kmetico, pri čemer ga je nezakonska mati z dete« tom ovirala.
Kodiflkacija mednarodnega prava
Ženeva, 5. novembra, (be.) Predsednik Društva narodov ViUegas je imenoval od* bor petih članov, ki bo vršil priprave za zasedanje konference za kodifikacijo med. narodnega prava. V odboru je zastopana AngHja .Francija, ItaKj«, Nizozemska m CHe.
Noblova nagrada za literaturo
Stockholm, 5. novembra, (be.) Nobkrvo nagrado za Eteraturo bo baje prejela ita* Kjanska pisateljica Grazia Deledda.
Nezgoda nemškega poslanika v Beogradu
Berlin, 5. novembra, h. Nemški poslanik v Beogradu Olshausen je imel na poti iz Newyorka v Cherbourg nezgodo. Pri tenisu je padel in si zlomil roko.
tanoer
Italija v Tangeru
Mussolini in Viljem II.. njegov prednik v maroških avanturah. (*Oeuvre»)
Za izgon Jugoslovenov z Reke!
Ka Reki so bile gospodarsko namere, odkar je pod Italijo, vedno slabe, toda danes ko je storila svojo dolžnost tudi ie revalorizacija lire, pa je položaj postal naravnost obupen. FaJizetn. ki drugje' igri ulogo vrhovnega urejevalca tudi vseh gospodarskih vprašanj, je v Reki brez moči in se v resnici nihče ne zmeni zanj: Ljudstvo, ki se bori z dan za dnevom večjo bedo, nima smisla za parade in pajaca de. To je tudi vzrok, da je reški fašistični dnevnik >La Vedetta d' Italia< prav za prav zelo ponižen listič, ker ve, da bi rohnenje le škodovalo in v meščanstvu le še poglobilo njegove mržnjo, da, mržnjo proti fašizmu in vobge proti Italiji. Pravi Rečaa namreč že naravnost sovraa Italijo, in z vso pravico: saj je ona s svojo aneksijo izkopala grob Reki. Kar je onih pristnih fašističnih rogoviležev, morajo dajati duška svoji rogobornosti izven Reke in se zatekajo v tržaško fašistično glasilo >11 Popolo di Trieste<, ki seveda s navdušenjem pri občuje njihove dopise, slasti pa ie, ako so naperjeni tudi proti Jugoslaviji.
Prav ob peti obletnici fašističnega pohoda na Rim js objavil ta list pod naslovom »Denarno vampirstvot dopis z Reke, ki se glasi:
»To je vprašanje v katero bi se bilo treba poglobiti in ga uvažovati % vso fafistično energijo in metodami, »n Popolo di Triesta« je bil morda edini list, ki ss ga je dotaknil z ene njegove manj nevarne strani: inia-šanja reškega denarja po mnogobrojnih jugoslovanskih delavcih in težakih, ki prebivajo s svojimi družinami na oni strani mejo. Toda to zlo ima mnogo razburljivejši obseg. Ena tretjina demaria reške proizvodnje se troši v kraljevini SHS in tako, da Reka ne dobiva za to nikakršnih odgovarjajočih kompenzacij v obliki denarnih poSOjatev iz inozemstva ali izvoza. Je to pač neko počasno ali neprestano tekrvavsvanje, ki zaradi izrednih razmer, v katerih se nahaja mesto, dela težko gospodarsko krizo mesta neznosno ln neozdravljivo
V Roki so brezposelni v preveč omejenem številu. čt> bi se mogli smatrati za obButea vzrok spIoSnega slabega gospodarskega položaja. Mesto trna danes dvanajst tisoč prebivalcev manj kot Jih Je imelo prod vojno in je torej treba veliko tisoč ust manj prehra-nisvati. Ta v netlu, če ss imameje brezposelni, dolnjo vsi. ta več, oni manj, vsi proizvajajo obt<*k denarja, ki gotovo razm.v.-.ma ni nunjši kot pa je ob»ok denarja v vjrospo-darskem življenja toliko drugih italijanskih mest, ki vendar izhajajo vkljub vsej povojni gospodarski krizi. Toda v Reki se gospodarska beda čuti le preve® in Jo preveč obupna, da bi se mogla pripisovati posebni krajevni trgovinski in industrijski krizi. Biti pač mera kak vzrok gospodarsko-denarntga neravnotežja izven takoimenovano reške krize.
Pravi vampirji, krvosesi Reke so vsi tujci, ld služIjo v mestu, trošijo pa v inozemstvu: hišni posestniki, obratovalo, trgovci, obrtniki, podjetniki, špediterji itd. iti, ld obenem z jugoslovanskimi delavci in težaki odvzemajo izkrvavelemu mestu najmanj tretjino denarja, ki je v obtoku in ga še proizvaja skrajno skrčeno gospodarsko Evljenje mesta. Gre za veliko Storilo tujeev, večinoma Jugoslovenov, ki pTOMvajo s svojimi druži-nsmi na Sufiaku ali drugih vaseh v neposrednem SHS obmejnem področju.
Staviti bi se moglo, da bi se kriza in beda veliko manj čutili, če bi so ves po reSkem gospodarskem življenju proizvajani denar troSil v Reki.
Poleg zgoraj omenjenih krvosesov so pa tudi še vsi ostali tigri, četudi v manjšem številu, ki tudi odnaSajo reško zlato. So Madžari, Nemci, Avstrijci itd., ki sicer žive v Reki, pa imajo v svojih rodnih deželah mnogo gospodarskih koristi, ki jim jih je treba 53 ti ti, in pošiljajo preveč lir domov. V Reki je zelo veliko števflo tujcev, ki 6e udeležujejo gospodarskega življenja mesta — n oglede na največje zlo, ki so Jugoslovani — vso previsoko in nerazmorno z domačim prebivalstvom, da bi ne prihajalo v požtev v omenjenih ne prilikah. Mnogobroj-ni brezposelni delavci in nameSSenei sužaš-kih in okoličanskih podjetij, ki so v celoti zaprti na vse strani, pritisKajo sedaj na Reko. Mnogo jih dobi tu stalno delo, mnogo pa jih prihaja na dnino. To ReSanu pa ni niti enemu dovoljeno, da bi trgoval na Su-žaku ali hodil tjakaj na delo.
In Reka ne more skoraj Čisto nič izvažati ua jugoslovensko ozemlje. Politika vlado SHS je usmerjena na ubijanje Reke brez vsakega obzira in brez političnih pomislekov. Favorizuje se suSaška luka na škodo Reke. Izdajajo ss kar najstrožje odredbe za prepročenjo najskromnejSega tikotapstva z reškim blagom. Z vsemi mogočimi umetnimi sredstvi se favorizujejo trgovci na oni strani mosta. Sušaški Hrvatje prihajajo, neglede na vzroke, ki izvirajo iz revalorizacije lire, vedno bolj po red koma kupovat v reške pro-dajalnico. Nasprotno pa sedaj, da je ironija 6e večja, Rečani hodijo na Sušak kupovat svoje vsakdanje potrebSčine in take še sami prispevajo h gospodarsko-denarnemu neravnotežju, ki bije mesto.
Nekaj se bo na vsak način moralo storiti v obrambo reškega denarnega obtoka. Gre tudi za to, da so reši mučno vprašanje tujcev, ki prebivajo v Reki. Vzroki nadloge so torej gospodarskega in političnega izvora. Naj se misli na Rapallo, na S Margerito, na Nettuno, nekoliko pa tudi na Vittorio Vene-to (laško »zmagoc v svetovni vojni) in na po- 1 hod na Rim. Pogumno, na fašistični način se | js treba lotiti korenite revizije naših naj- ! 7apeljivejiih in naiprestodušn-jjših pomisli- !
kov.t —--
Ali ni to pretresljiva slika i^osnodarske j bede, v katero je Italija vrgla nekdaj tako ' lepo procvitajoča in napredujočo Reko! Se- j veda pa vsega tega ni kriva Italija, temveč j Jugoslavija, ki »je< reški denar in povrhu • vsega niti ne dopušča, da bi se brez carine ! tihotapilo iz Reke na Sušak, ker favorizuje i svojo sušaško luko ln svoje sušaške trgovce namesto laške reške luke in laških reških tr- j govcev! In lopovi sušaški Hrvatje nočejo ku- ' j>ovati v Reki, ko je na Sušaku vse ceneje, ! tako da Rečanje sedaj skor.ij vse, kar po- , trebujejo, kupujejo na Sušaku. Res, tu je treba od pomoči in edina režitev je peč: vse tujce z Reke, predvsem pa vse Jugoslovene! Potem bo dovolj denarja v Reki in Rečanje bodo še bolj pogostoma prihajali na Sušak in se vračali vsak s četrtinko kilograma belega našega pšeničneca kruha (toliko ea sme vsaka oseba prenesti čez most), ko jim gre italijanski iz fižola, soje in divje« kostanja vkljub vsei krizi prav toliko v slast, kakor sama — Italija!
Kolera v Mezopotamiji
Pariz, 5. novembra, (be.) V. Mezopotami« ji je izbruhnila kolera, ki se rapidno širi. Francoske oblasti so odredile najstrožje mere, da se ne zanese kolera v Sirijo.
PoiitiCne beležke
Poslana SLS proti izenačenj« davkov
Vladna večina je včeraj v Narodni skupščini odklonila nujnost zakona o izenačenju davkov. Proti izenačenju davkov in proti znižanju neznosnih bremen zlasti v prečanskih krajih so glasovali tudi poslanci SLS, torej poslanci tiste stranke, ki je tekom let stokrat povdarjala potrebo po izenačenju davkov. Tudi pred zadnjimi volitvami so klerikalci lovili vohlce z obljubo, da bo prvi zakon, ki bo predložen sedanji Narodni skupščini, zakon o izenačenju davkov. Pri tem so se skHcevall celo na tozadevno izjavo svojega blejskega kompanijona gospoda Vukičeviča. Sedaj je ta družba slovesno obljubo na neslovesen način požrla. «Sk*venec» pa včeraj še iz svojih bralcev in pristašev norce brije; kajti v zagovor izdajstva nad gospodarskimi interesi Slovenije, ki so ga IzvriSli klerikalci z glasovanjem proti Izenačenju davkov, piše »Slovenec«, da tak »zakon potrebuje temeljito razpravo in se o tako važnem ln vel3cem zakonu nikakor ne more razpravljati na brzo roka« Izgovor je za klerikalce dober, če ga tudi pes na repu prinese. Mar bi raje »Slovenec* priznal, da so klerikalci za ceno enega ministrskega stoISca pozabili na gospodarske koristi cele Slovenije in prečanskih krajev sploh. »Slovenec«, če bi bil pošten, bi moral povedati resnico, da klerikalni poslanci v rvezi s pollcajradikali pomagajo upropaščati gospodarstvo prečanskih krajev in da ministrlrajo pri velesrbski maši proti inteersom slovenskega ljudstva Kje so časi, ko so klerikalci hoteli biti tigri! Danes jih imajo v Beogradu samo še za «štifelpucarje».
Sebi groš — kmetu knof
Naši klerikalci se vesele, da so tudi v oblastnih skupščinah dobili sredstvo, s katerim bodo zadovoljevali pohlepe svojih po posvetnem bogastvu in uživanju hrepenečih pristašev. Najprvo so oblastnkn poslancem in odbornikom priznali visoke dnevnice in mastne plače, potem so v vladi v Beogradu poskrbeli, da so njih kapitalistični prijatelji oproščeni raznih občinskih in samoupravnih doklad, nato so načelnikom okrajnih zastopov dovolili visoke prejemke za delo. katero so preje napredni načelniki v interesu splošnosti opravljali brezplačno, pri sedanjem zasedanju ljubljanske oblastne skupščine pa so prišli še s predlogom, da se blra «času primerno* zviša. Naš kmet se bori zato, da se ta nesodjalni davek zniža, ako ne odpravi, njihovi »prijatelji* pa se iz kmeta norčujejo in mu k že itak težkim davkom pritisnejo še zvišano biro. O tem ne razmišljajo, kako bo naš kmet to novo breme prenašal, ne razmišljajo, kako bi mu davke znižali — v Beogradu so klerikalci glasovali proti nujnemu predlogu za izenačenje davkov — njim je le zato. da zadovolje svoje politične agitatorje, ki bodo kmete »že skupaj držali*- Tako imajo klerikalci za sebe vedno srebrn groš, kmetu pa pomole umazan knof. Seveda, če se bi kmet uprl, bo takoj »vera* v nevarnosti.
«Delavci dobro vedo...»
Včerajšnji »Slovenec* piše: »Delavci enega ali drugega velekapitalista pa dobro vedo. da so njihovi interesi z interesi njihovih delodajalcev v ravno takem soglasju kot pes in mačka.* Sedaj vemo, zakaj SLS dosledno v kot postavlja krščanske socijaliste in zakaj delavstvo klerikalnih velekapitalistov voli SLS samo pod pritiskom teh kapitalistov. Pes zagrabi mačko in konec..
Veliko navdušenje!
Potean, ko so klerikalci pomagali radikalom zakon o izenačenju davkov odložiti ad calendas graecas, je Narodna skupščina prešla na glasovanje o obtožnici HSK proti g. Vukičeviču zaradi volilnega nasilja. Obtožnica je bila zavrnjena in s tem <blagoslovljena» in »odpuščena* vsa volilna nasilja in vse goljufije. »Slovenec* nič ne pove. da bi bil zakon o izenačenju davkov z navdušenjem odklonjen, ker jih je njihovega hlapčevstva in izdajstva slovenskih gospodarskih interesov vendarle mogoče sram, pač pa povdari. da je zavrnitev obtožnice »večina sprejela z velikim navdušenjem*. Razumemo, kajti radikali so vedno navdušeni, kadar jih klerikalci iz blata potegnejo, saj so bili tudi takrat navdušeni, ko so bili z enim klerikalnim glasom večine oproščeni očitka korupcijonistov, dasi so jih klerikalci sami še nekaj dni preje s tem nazivom obmetavali Prav ur-nebesno navdušenje pa to tudi ni bilo, kajti za zavrnitev obtožnice je od 315 poslancev glasovalo le 168. Seveda so morali pri tej »večini* biti tudi klerikalci, drugi poslanci so se ustrašili svoje vesti in glasovali proti ali pa odšli. Klerikalci pa imajo v moralnem oziru pač trdo kožo. Klerikalci so padli tako daleč, da morajo danes biti celo navdušeni. ako se onim radikalom, katere so sam' označevali za največje škodljivce države, za nekaj dni življenje še podaljša. Gotovo pa je. da bo klerikalce od tega »navdušenja* še glava bolela.
Skupščinsko predsedstvo v avdijenci
Beograd, 5. novembra, p. Danes popol« dno je bilo sprejeto v svečani avdijenci pri kralju novo izvoljeno predsedstvo Narod« ne skupščine, in sicer predsednik, oba pod« predsednika in štirje tajniki. Kralj se je ob tej priliki zanimal za slrupJčinsko delo, zlasti pa za razmere med narodom.
Naši Kraji in ljudje
Zgodovinsko društvo v Mariboru
Maribor, 5. novembra.
Sinoči se je v čitalnici Študijske knjižnice vršil 18. redni občni zbor •Zgodovinskega društva v Mariboru* žal ob zelo slabi udeležbi Ker je potekla triletna funkcijska doba društvenemu odboru, je podal predsednik profesor dr- Fran Kovačič pregledno poročilo o društvenem delovanju za zadnja tri leta ter posebej povdarjal velik pomen, ki ga ima »Zgodovinsko društvo v Mariboru* kot prvo in najdelav-nejše kulturno društvo mariborske oblasti ob severni državni meji.
Zgodovinsko društvo je izdalo že 22 letnikov svojega znanstvenega glasila »Časopis za zgodovino in narodopisje*, kateremu se število sotrudnikov bi vsled tega tudi vsestranska aktualnost vsebine stalno veča. Razen tega je v zadnjih letih izdalo Kazalo za prvih dvajset letnikov »Časopisa*, obsežno dr. Kovačičevo knjigo: »Ljutomer, zgodovina trga in sreza*, dT. Dolenčevo <Kmečko dedno nasledstvo za časa veljavnosti gorskih bukev*, Košir-Moderndorferjevo »Ljudsko medicino med koroškimi Slovenci*. Vse publikacije je znanstvena kritika ugodno ocenila in so povzdignile ugled društva, ki je stopilo v stik z raznimi domačimi ln inozemskim znanstvenimi organizacijami. Dasi vrši Zgodovinsko društvo važno kulturno misijo, vendar še vedno ne najde dovolj podpore in umeva-nja v naši javnosti, ki v lastno škodo ne zna dovolj ceniti naukov zgodovine.
Zgodovinsko društvo posveča posebno skrb svojemu arhivu, za katerega je pridobilo lani predvsem arhiv mestne občine mariborske. Zaradi ne-dostajanja gmotnih sredstev se društvo ne more lotiti svoje naloge tako velikopotezno. kakor jo je zamislilo na lanskem občnem zboru.
Tajnik knjižničar Janko Glaser je podal tajniško poročilo za celo triletno dobo, iz katerega posnemamo, da je Zgodovinsko društvo sodelovalo tudi pri postavitvi Miklošičevega spomenika v Ljutomeru in spominske plošče Božidarju Raiču pri Sv. Tomažu pri Ormožu. Krog društvenikov se je razširil v zadnjem letu za 72 novih članov, vendar še naša inteligenca ne kaže dovolj zanimanja, ker jih je še mnogo, ki jih ni najti med člani.
Blagajnik višji ravnatelj Vrabl je podal podroben pregled računov za tekoče računsko leto in je primerjal važnejše postavke z zadnjimi leti- Ugotovil je, da dobivajo člani Zgodovinskega društva »Časopis* za polovično ceno nabavnih stroškov, ker ie članarina nizka in je zaradi gospodarske krize ne kaže zvišati. Dragi glavni vir dohodkov so podpore države, mestne občine mariborske (6000 Din), Posojilnice v Narodnem domu v Mariboru (3000 Din), Južnoštajerske hranilnice v Celju (250 Din), Ljudska posojilnica v Celju (240 Din), Posojilnice v Gornji Radgoni (200 Din) in posojilnic v Fraimu, Vuze-nici, Žalcu ter Šmarju pri Jelšah. Volilo pok. Valentina Cajnka iz Varaždi-na 250 Din, darilo g. dr. Pipuša v Mariboru 1000 Din, notarja g. Jereba v Konjicah 100 Din. V splošnem so letos tudi člani točneje plačevali udnino nego zadnja leta.
Prihodnja številka novega letnika »Časopisa* izide takoj po Novem letu.
Ponovno je bil izvoljen ves dosedanji odbor za dobo treh let, za namestnike pa na novo gg. okrajni sodnfk dr. Travner in prof. Franjo Baš iz Maribora ter prof. Janko Orožen iz Celja, za preglednike računov pa gg- I. drž. pravdnik dr. Jančič. realčni ravnatelj Zupančič in okrajni glavar dr. Alojzij Trstenjak.
Pri slučajnostih so dali navzoči novemu odboru razne nasvete, zlasti gle-
Velikanski uspehi
LOVCI
M4
NEVESTE
PODOLNO/"U NOVO — opvrf v uutuat-
'ATAGHON
SALOIGRA.
Pat se zaljubi v kuharico, Patach<po v sobarico, a usoda jim« je namenila bogate neveste. — Krasni naravni posnetki z Dunaja in St. Morite*.
Predstave danes ob: 3., pol 5., 6., pol 8. In 9. — Predproda}« vstopnic od 11. do pol 1. ure.
Elitni Kino Matica.
Telefon 2134.	Telefon 2124.
de pridobitve podeželskih občinskih arhivov in preprečenja odnašanja naših starin po tujih agentih v inozemstvo.
Matija Prosekar t
Iz tužae Koroške ie nenadoma došla žalostna vest, da je na Plešivcu nad Kotma-rovo vasjo umrl minuli petek, 4. t. m. gospod Matija Prosekar, kmetovalec, posestnik ki trgovec eden prvih narodnih bojevnikov in čuvarjev ob naši narodni meji.
Matija Prosekar je pred več kakor 30 leti ustanovil v Kotmari vasi podružnico sv. Cirila ln Metoda, ki ie Jako plodonosno delovala do svetovne vojne. On sam ji je bil predsednik Matija Prosekar se je udeleževal vseh narodnih prireditev, a predvsem redno je zahajal vsako leto na Ciril ta Metodovo skupščino, bodi kjerkoli.
Kdo se ne spominja vtsokorastlega moža, ki je vzbuja) pozornost po beli Ljubljani, kadar se Je vršila kaka narodna prireditev. Bil je pravi, narodni tip koroškega zavednega ln tudi naprednega Slovenca!
Med vojno le moral kot narodno-zavedni Slovenec mnogo pretrpeti. Zaprli so ga, postavili pred vojno sodišče — in že se Je zanj tesala rakev . . . Propast Avstrije je budi njemu rešila življenje A tudi po prevratu, spomladi leta 1919. so Prosekarja z drugimi koroškimi zavednimi Slovenci Nemci internirali na Zg. Koroškem Končno Je sam ušel iz internacije v Trebesingu. Vodna in izguba Koroške sta ga telesno potrH, toda neustrašnega duha mu nista uklonili. Spomladi in leseni je še bil v LJubljani na Velesejmu, odnosno na Jesenski raastavl ln se veselil z nami napredka Slovencev
PadeS Je v grob mož dela, mož značaj, napredni ak skoz ta skoz. Pogreb se bo vršil danes, v nedeljo, v njegovem domačem kraju v Kotmari vasi. — Naj bo blagemu pokojniku laihka iskreno ljubljena koroška zemlja. Med Slovenci bo Matiji Prosekarju ohranjen svetal spomin.
Vseuč. prof. Bilimovič o agrarnem ustroju in agrarni reformi v naši državi
Otvoritveno predavanje v ljubljanski »Soči«
Agilno ljubljansko društvo »Soča«, ki Je dalo svojim predavateljskim večerom značaj prave ljudske univerze, je snoči otvo-rilo v prostorih restavracije »Ljubljanski dvor« svojo sedmo predavateljsko sezajo. Prostorna »klet« Je bila polno zasedena. Vrle Sočane Je uvodoma z iskrenimi besedami pozdravil predsednik društva g. dr. Dimko Puc, naglašajoč, da se Je kakovost predavanj dvigala od leta do leta in da se letos obeta še posebno zanimiva sezona.
Na snočnjem sporedu je bilo predavanje velikega prijatelja »Soče«, univ. prof. dr. BiHmoviča. Ugledni znanstvenik ie razpravljal o agrarnem ustroju to agrarni reformi naše države. V svojih temeljitih in široko zasnovanih izvajanjih, tičočih se teh omenjenih 2 problemov. Je g. predavate^ očrtal vse prilike in podal splošno sliko agrarnega ustroja po pokrajinah, kakšne so te prilike ta razmere bile ta kakšne so v predvojnih srbskih krajih, v Južni Srbiji, Vojvodini, Hrvatski ta Slavoniji, Dalmaciji ter v Sloveniji. Tu so v razmerah silne razlike, ki Jih Je treba upoštevati posebno pri Izvedbi agrarne reforme.
V Srbiji Je uveden v agrarstvu po večini še kolektivizem ter je zemlja last celih družinskih zadrug. Leta 1905 Je v Sitdji izmed 353 tisoč skupnega števila posestev bilo 280 tisoč na zadružni podlagi, na katerih Je živelo 2 milijona ljudi.
Na Hrvatskem ta v Slavoniji je bilo leta 1915., torej že med vojno, še 112 tisoč zadrug z 1 milijonom 200 tisoč hektarji zemlje. V Sloveniji pa je bila zemljiška lastninska pravica individualistična.
Gosp. proiesor je nato natančno orisal ter s številkami podprl razmere agrarnega ustroja tudi v vseh drugih pokrajinah naše države, kako v Bosni ta Hercegovini, v Ba-nata ttd, upoštevaje pribite pod tulim gospostvom ta v sedanji dobi.
Kar se tiče agrarne reforme. Je danes v naši državi 892 posestev, k) spadajo pod reformo s skupno ploskvijo ca 2 nrfiljo-nov Jobov, na katero odpade okroglo 900 tisoč oralov njiv ta travnikov. Pri Izvedbi reforme vlada politika veliko vlogo, mnogokrat pač v takem smfslu, ki ni v Interesu narodnega gospodarstva.
Gosp. predavatelj Je končal s francoskim citatom, ki pravi: »(Reven Je kmet — revna Je kraljevina, aii: Bogat Je kmet — bogata je kraljevina!« . . . Dajte človeku v kratkoročni zakup vrt ta napravi vam iz njega puš6obo; dajte pa človeku skalo v tet to napravil vam bo iz nje — vrt.
Za lepo predavanje se Je zahvalil g. univ. prof. dr. Bfllmoviču predsednik Kmetijske
družbe g. Sancin, poslušalci pa so izkazali svoje zadovoljstvo nad predavanjem z živahnim aplavzom.
Grozna smrt železničarja
Včeraj je na postaji v Retečah na Go» renjskem povozil vlak, ki vozi ob 19.18 zve» čer iz Ljubljane, železniškega sprevodnika Fr. Mihovca, ki stanuje na Trati v bližini kolodvora. Vlak ga je prerezal na dvoje. Ka ko se je zgodila nesreča, Se.ni ugotovljeno. Sprevodnik Mifaovoc ni bil v službi
Slovenski krožek na Dunaju
je bil na ustanovnem občnem zboru v dvorani Slovanske besede končno pravilno ustanovljen. Dvorana je bila polna Slovencev z vsega Dunaja, iz vseh stanov in vse je navdajala misel, da jim je slovensko društvo neobhodno potrebno. Po raznih pozdravih so bila sprejeta pravila, nakar se je vršilo vpisovanje članov, ki jih je že nad sto. Nato je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Andrej Gabršček, podpredsednika Jožef Čer-nelS in Adolf Dominkuš, tajnik Luka Sienč-nik, namestnica Malči Volkova, blagajnik Fran* Blazina, knjižničarka Franica Podlip-nik, gospodarnik Vinko Krumpak, odborniki: dr. Friderik Babnik, Fran Hrovat, Anton Križnič, Rudolf Murko, dr. Anton Šarvicelj, Avgust Šuligoj, Avgust Janša, ki je načelnik veseličnega odseka. — Revizorji: širše Valentin, Volk Jakob in Zel6 Lovro.
Društveni prostori v Zallergasse so se pokazali takoj premajhni in odboru se je posrečilo, da je dobil prav primerne prostore v znani restavraciji Raimundhol tik gledališča enakega imena v VI. okraju, Stro-mayergasse 13. — Tu so vsako nedeljo redni sestanki od 8. ure zvečer dalje. Gostje iz domovine dobrodošli. — Vsako prvo nede-' ljo v mesecu pa je tu večji sestanek naše dunajske kolonije. Prirejale se bodo zabave, b prva bolj skromne, a polagoma se nadejamo v večjem obsegu in z dostojnim programom. Snuje se tudi mešani pevski zbor, za katerega se je oglasilo že nad 20 pevk in pevcev.
Prvi večji sestanek bo prihodnjo nedeljo 6. novembra, na katerem se razdele članske izkaznice. — Kdor prihaja iz domovine in se nastani na Dunaju, naj se vsekakor takoj pridruži našemu edinemu društvu. — Glasilo društva je <Koroški Slovenec*. Pismene prijave je poslati na društvo ali predsednika, VII. okraj, Stiftgasse 21.
V-ESELIT-E-SE
KOSTUMA
SAJ STrE KUPIL Pl-ET-E KINO • KATE' RO-V-FINIKVALITE'
IN T RPEZN EM • PL-ET-EFIJU NE-NADKRILJUJ4I- NOBEN SUGEN IZDELEK
Sedemdesetletnica originalne starke v Novem mestu
Novo mesto, koncem oktobra
Alojzija Bojančeva, doma iz Slatinka pri Novem mestu, ie praznovala te dni 70Iet-oioo svojega rojstva, ta to kakor vedno ob
kakor nam Jo predstavlja pričujoča slika. Proslavljanje Jubilejev pač tudi v Sloveniji ni vsakomur dano . . .
sličnih prilikah, pil »kobili« ta žagi, ki Jo še vedno zelo čvrsto vleče od jutra do poznega večera.
Bojančeva je znana po svojih originalnih navadah v Novem mestu to daleč naokrog. »Delo to zopet delo!« Je njena prislovica. ki ni brez filozofskega ozadja. Zanimivo ie, da Je vedska ljubiteljica tobaka, brez katerega nikdar ne more hiti. V Novem mestu Je razižagala Bojančeva na tisoče metrov drv. Pri rodbinah Andrijanič, Vojska, Tcporiš ttd. se počuti kakor doma. Lojzka pa nI le splošno znana kot dobra žagarlca, temveč tudi kot spretna čuvarica mrličev.
Ko Je obhajala svojo 70Ietnico. ni občutila nobenih potreb po kakšnem praznovanju. Zadovoljila se Je z vivSkom, ki ga Je vlekla z veliko strastjo in zadovoljstvom,
Ančka in kisle kumare
Ljubljana, 5. novembra
Anica je mlado dekle, tako rekoč še dekletce, ki Je vzrastlo iz ljubljanskega dna. 2e s petnajstimi leti Je pričela zaradi različnih vzrokov uhajati od doma. Potikala se je vsepovsod po mestu; bilo io Je videti dopoldne na trgu, opoldne v Šiški ali na Tržaški cesti, zvečer pred kolodvorom, enkrat v zakotni gostilnici, drugič na »sprehodu« v Tivoliju ali na Gradu. Pravi otrok ulice je postala, ko je komaj dorastla. Poznala je vse izvoščke in vse avtotakslje, tikala se je s starimi in mladimi ta znala je pogledavati pjraenljivo iz kota oči . . .
Njena prva pot na policijo, ko so Jo zalotili proti jutru v družbi pijanih tujcev, se Ji ie zdela kakor nerodno razodetje. Besede, ki jih je čuila od uradnika, si nI vzela bogzma kaj k srcu. Ko je morala na Blei-weisovo cesto v drugo in tretje, je to že ni več ženiralo, in ko ie prišla v zapor, Je tam našla več svojih prijateljic, ki jih je poznala iz raznih druščin. Spoprijateljila se je z njimi še bolj. Izvedela je natančneje, kako žive na svobodi in vedela je za vsa njihova poznanstva, ki jih je sklenila, Izrabiti pozneje na svobodi tudi sama.
To je zares storila ter Je tako imela priliko ogledati sd od znotraj marsikako tuje stanovanje. In to Je bilo za njo posebne važnosti, kajti včasi, kadar se ji ie zazdelo in se ji ie nudila posebna prilika se je podala v eno ali drugo stanovanje. Najraje celo tedaj, kadar stanovalca ni bilo doma . . Z njo vred je ob takih obiskih izginilo marsikaj, od kosa obleke do primerne dragotine. Včasi so se taki obiski seveda tudi maščevali in je Ančka morala ponovno za rešetke.
Pred kratkim Pa se je Ančka spokorila. Na policiji Je Jokaje zatrjevala, da se hoče poboljšati, ker Je naveličana skitalskega življenja. Na priporočilo policije jo Je mati vzela domov, v malo predmestno stanovanje v hišici tik loga. Tu Je postala Anica vsa krotka in Je pri delu pomagala doma ta sosedom Naenkrat pa ie Anici zmanjkalo perila. Ni imela ne srajčke, ne drugega. Pomagala si je na ta način, da je vzela doma posteljno rjuho ter si sešila »kombi-nežo«. Ta čudna reč je mater tako razto-gotila, da ie stegnila roko in hčerki pokazala — vrata
Anica se temu skoro ni začudila, saj doma Ji ni bilo nikdar postlano na rožicah. Bila Je zopet na cesti ter je zopet pomenkovala moškim In Jih gledala iz kota oči.
V Vodmatu ie srečala na cesti prijateljico Pepoo, ki Ji Je povedala svoje najnovejše zgodbe, pa Ji je tudi Anica potožila svoje gorje.
Greli sta se nekaj časa na solncu za neko hišo na Selu in se menili o tem in onem. Kovali sta" razme načrte, slednjič pa sta sklenili, da gresta iskat službe. Pepca je gostolela, da utegneta dobiti mesto pri oficirskih družinah v bivši artiljerijski vojašnici. Popoldne sta se napotili tja gori. Prekoračili sta dvorišče in se nasmihali vojakom, dokler se nista znašli v nekem privatnem stanovanju v glavnem objektu. Ko sta zaprli vrata za seboj, se jima Je zdelo, da ni nobenega stanovalca doma Tisti hip je že Pepca ugledala na bližnji omari v predsobi velik kozarec konserviranih kumaric. Anica jih Je zapazila šele, ko jih je Pepca že imela v rokah. Tedaj sta obe pozabili na sluižlbo ta vse dobre sklepe. Izginili sta, odkoder sta prišli, kakor kafra Bili sta že popolnoma sigurni, da sta na varnem, kar je naenkrat prihitela za njima cela vrsta ljudi s stražnikom na čelu. Pepca je tedaj kozarec v hudem presenečenju spustila iz rok ta so se široko naokrog raz-kotalile kisle kumare. Nekaj časa sta dekleti stali kakor okovani; ko pa sta se zopet zgenili, je bilo že prepozno. Vendar
Danes premijera
velikih manevrov
Harry Liedtke
Ne kvarite oči
ta zrak v sobi s primitivno petrolej« ko. — Pomislite že sedaj na dol^e mske večere in še danes zahtevajte spis s slikami o čudotvomi svetiljki
ALADDIN
katero vam brezplačno pošljemo. — Sverfljka «ALLADIN» krasi sobo, širi sotačno svetlobo, poleg tega Je ooceni in štedJjiva; kupno ceno hitro nadomestite, ker porabi neverjetno malo petroleja. Tako je sigurna, da jo lahsko vporabljajo tudi otroci. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo
Barzel, d. d. Subotica.
»POROČNA NOČ"
(SVADBENO GNEZDO)
Odločilna bitka na manevrih! — So« delujejo: Iva Wanja, LMo Paranelli, Claire Lotto, Hanus Jimkermann, Gritta Ley. Najboljše od najboljšega. — Predno greste v kino, oglejte si naše prelepe fotografije v Šelenbur«
govi ulici (trgovina Stacul). Danes ob pol 11., 3., pol 5. 6., pol 8. in 9. — Predprodaja vstopnic od 10. dlo IZ dopoldne in od 2. ure dalje.
Tel. 2730. Kino «Dvor».
se le Anica še hitro zdrznila, preden io je stražnik mogel prijeti trdneje ta io ucvrla čez travnike in v neko stransko ulico . . .
Pepca ie morala nekaj časa z možem postave hoditi sama. V bližini stražnice pa jima je prišla iz neke sosednje ulice nasproti zopet — Anica Pepca io je opazila že na več metrov in je hladnokrvno dejala uniformiranemu možu:
»Vidite, tam le pa Je Ančka!« . . .
Tedaj Je mož postave ljufto zažvižgal. Prihitel Je drugi stražnik, ta preden je pretekla minuta, je korakala v spremstvu drugega uniformiranega moža tudi Ančka.
Tako je prišla izgubljena punčka, tip z ljubljanskega dna, zopet pod streho, tja, kjer se počui skoraj bolje kakor doma.
Prosuefa
Ljubljanska opera; G. Vičar kot gost v «Rigolettu»
Za Traviato in Trubadurjem še Rigolet* to. V vsaki izmed oper ali debut ali gost. Končno je pa že čas, da se nam predstavijo stalni operni člani letošnje s^jone.
G. Vičar je pevec simpatične zunanjosti in tudi precejšnje igre, kolikor je mogoče iz ne b~š obsežne in priproste njegove vlo« ge sklepati. Glasovna barva je nekako vot« la, kakor bi g. gost nastavljal ton preglo« boko v ustni votlini Zato tonu manjka tu« di š:t ke vznesenosti Sicer pa poje vse registre, ki so čedno izenačeni, z lahkoto do najviših tonov. Ne morem mu odre*.ati precejšnje tehnike ta resnične čustvenosti. Zdi so mi da je še v začetku svoje umet« niske delavnosti.
Ostale glavne partije so bile v posesti ge. Davidove, g. Holodkova, ge. Thierrvje« ve in g. Rumiplja. Predstava je bila dovolj hladna in zelo slabo obiskana.	—č.
Premijera slovenske novitete v ljubljanski drami
Snoči se je vprizorila v dramskem gleda« lišču izvirna slovenska noviteta «Dva bre» gova», štiridejanska drama Antona Leskov« ca. Komad je zrežiral ravnatelj drame go« spod Pavel Golia, v večjih vlogah pa so na« stopili: ga. Danilova in Medvedova in gg.: Levar, Rogoz, Gregorin, Skrbinšek, Peček, Lipah, Smerkolj, Plut in Cesar.
Snov te zanimive, čeprav še problema« tične slovenske novitete je posneta iz dna našega življenja, iz sveta beračev. Dogodki se odigravajo med berači, na «tem» bregu; preko prepada vodi le malo mostov na «oni» breg — med gospodo. Avtor je zajel mnogo originalnega življenja (poleg čisto literarnih strani) in dosegel mestoma prav efektne prizore. Režija in igra sta bili na znatnem nivoju. Kakor nam je izjavil go« spod avtor, je vprizoritev popolnoma zadovoljila njegove želje in zahteve ter ga je celo v marsičem presenetila.
Avtor je bil na koncu drugega dejanja klican pred zastor in živahno akiamiran, prav tako interpreti večjih vlog. Dobil je — enako kot nekateri sodelujoči — šopek cvetlic.
O drami bomo priobčili še podrobnejše poročalo.	B.
^mmmHo([
KOLIN/KA CIKORIJA
J E. IZ V R / T N A K A V J N A PRIME/.
lUZdll
i je Mnfl irm
folnerte sredstva.
Seja ljubljanske oblastne skupščine
Otvoritev rednega zasedanja. - Nerazveseljive gospodarske in socijalne razmere v ljubljanski oblasti. - Škandal v umobolnici na Studencu. - Neparlamentarno postopanje klerikalne večine. - Nov udarec ljubljanskemu prebivalstvu
Otvoritev rednega
z;
Ljubljana, 5. novembra
Zakon o oblastni samooravi določa, da te morajo 5. novembra vsakega leta sestati oblastne skupščine po vsej državi. k svojemu rednemu zasedanju. Tako sta se po daljšem odmoru sestali danes tudi obe slovenski oblastni skupščini v Ljubljani in v Mariboru. Ljubljanska oblastna skupščina zboruje še vedno v posvetovalnici me stnega magistrata. Udeležba poslancev je bila skoro polnoštevilna, ker »ta izostala samo dva.
Napredna delegacija je Mla danes zelo spremenjena. Btvša oblastna poslanca dr. Kramer in g. Urek sta zaradi izvolitve za narodna poslanca odložila svoje oblastne mandate, odstopil pa je tudi posl. g. Zebal. Na njihova mesta so priJH bat novi napredni poslanci gg. Ivan Lončar, Karel Ma-yer in Ivan Bogovi č. Zaradi tega se je tudi Najredni klub na novo konstituiral.
Ekspozeja, ki sta Ju podaila veliki župan dr. Vodopivec in oblastni predsednik dr. Natlačen, ne odpirata razveseljivih perspektiv. Na vseh področjih našega javnega življenja se silno občuti moreča gospodarska in sodjalna kriza. Tožbe predstavnika državne oblasti o nezadostnih kreditih so obenem huda obtožba slabega državnega gospodarstva. Vso javnost pa mora dvigniti in pretresli poročilo, ki ga je podal oblastni predsednik o razmerah v naših bolnicah, zlasti o škandalu v domu najbednej-ših, v umobolnici na Studencu. Razmere v tem zavodu so tako neznosne, da nas mora biti pred svetom sram. Gotovo ie, da pade mnogo krivde na vojno in na povojne razmere, ni pa dvoma, da leže pravi vzroki današnje katastrofe že dalje nazaj v gospodarstvu bivšega deželnega odbora, ki le bil lastnik tega zavoda.
Klerikalna večina oblastne skupščine je danes vnovič dokumentirala svojo »ljubezen« do mestnega prebivalstva. Že na prvem pomladnem zasedanju je oblastna skupščina udarila prebivalstvo naših mest in večjih podeželskih krajev z nesocijalnim davkom na kinovstopnice. To pot so se hoteli klerikalci še posebej znesti nad Ljubljano, ker ni hotela izvoliti več dr. Korošca za svojega poslanca in ne klerikalne večine v občinski svet. Zato so sklenili naložiti občuten davek na obisk gledališča. Napredna govornika g. Tavčar in dr. Puc sta zaman opozarjala, kako nesocijahia ie ta namera in kako škodljiva za naš kulturni razvoj. Na način ,ki je v kričečem na-sprotstvu z vsemi parlamentarnimi načeli, le postavila klerikalna večina oblastne skupščine napredno opozicijo pred izvršeno dejstvo. Sla je preko vseh utemeljenih pomislekov, ignorirala umesten predlog opozicije in kair na brzo roko izvedla svoj e namere.	i
Sejo je crtvoril ob 10.15 predsednik oblastne skupščine g. dr. Natlačen v dvorani mestnega magistrata. Sporočil je, da sta poslanca gg. J are in Rojina opravičila svojo odsotnost, ker sta zadržana kot člana volilne komisije za zbornico TOI. Podal le nato besedo veifkemu županu dr. Vodopiv-cu, ki je v smisln zakonskih določil zaključil izredno zasedanje oblastne skupščine in pre&tal nato kraljev ukaz o otvoritvi rednega zasedanja. Ukaz se glasi:
Mi Aleksander L, po milosti božji in volji naroda Kralj Srbov, Hrvatov in Slo« vencev odrejamo na predlog našega pred« sednika ministrskega sveta, našega mini« stra za notranje posle, na p odstavi člena 53. zakona o oblastni in sreski samoupravi: da se vse oblastne skupščine skliče jo na redno zasedanje v glavno mesto oblasti na dan 5. novembra 1927. Predsednik našega mini» strskega sveta, naš minister notranjih del, naj izvrši ta ukaz. — Aleksander s. r.
Novi oblastni poslanci
Po prečitanju kraljevega ukaza, ki so ga člani oblastne skupščine poslušali stoje, je sporočil predsednik, da sta oblastna poslanca dr. Albert Kramer in Ivan Urek odložila svoja mandata, ker sta bila 11. septembra izvoljena ^a narodna poslanca in kot taka v smislu zakona ne moreta biti več tudi oblastna poslanca Mesto dr. Kra-roerja pride v oblastno skupščino g. Ivan Lončar, župan in posestnik v Tržiču, mesto g. Ureka pa g. Ivan Bogovič, posestnik in gostilničar v Brežicah. Svoj mandat je odložil tudi oblastni poslanec g- Fr. Zebal, mesto katerega je bil pozvan v oblastno skupščino g. Karel M a y e r, posestnik in upokojeni poštni uradnik na Vrhniki.
Novi poslanci, ki so bili na današnji seji že navzoči, so položili v zakonu predpisano zaobljubo v roke predsednika. Vsi trije so stopili v Napredn'' klub ki se Je zaradi tega na novo konstituiral in si izbral za predsednika g. dr Dimka Puc a, za tajnika pa g. Ivana Tavčarja. V finančni odsek oblastne skupščine sta bite delegirana od Naprednega kluba g. Ivan Tavčar kot član in g. Ivan M o h o r i č kot namestnik, v kmetijski odsek g. Valentin P o 1 j a n š e k kot član in g Ivan Bogovič kot namestnik, v odsek za javna dela g. Karel M a-y e r kot član in g. Ivan M o h o r i č hot namestnik, v trgovinski odsek pa g. Ivan Mohorič kot član in g. Ivan Lončar kot namestnik.
Veliki župan o položaju v ljubljanski oblasti
Predsednik ie po teh uvodnih sporočilih podal besedo velikemu županu dr. Vodo-pivcu, ki je prečital svoj ekspoze o položaju in razmerah v ljubljanski cblasti.
Iz tega poročila posnemamo, da se je v organizaciji obče uprave v oblasti ustanovila v Škofji Loki 1. junija t. 1. politična ekspozitura sreskega poglavarstva, za ustanovitev politične ekspoziture v Trbovljah za to in sosedno občino Dol pa se vrše še priprave.
Tekom letošnjega leta so se vršile v 255 občinah volitve v občinske zastope. Letos se bodo vršile volitve še v 55 občinah, v ostalih občinah pa poteče funkcijska doba občinskih odborov šele v prihodnjem letu.
Bivša kranjska deželna imovina
Samoupravni posli, ki se tičejo nadzorstva in disciplinskega gospodstva nad občinami in ki so jih svojeeasno vršili deželni zbori ter so pozneje prešli na vlado, so bili s 1. junijem t 1. izročeni ljubljanskemu oblastnemu odboru. Imovina bivše dežele Kranjske je bila z odlokom od 16. marca t. L izročena v začasno upravo oblastnemu odboru, ki je prevzel deželno registraturo, razne deželne zaklade, nekatera deželna zemljišča ter elektrarni v Završnici in v Bohinju. Po čl. 322 finanč. zakona za L 1927/28. je bila končno vsa imovina bivših dežel priznana oblastnim samoupravam, s čimur je bilo re« šeno načelno vprašanje lastnine te imovine. Po sanmargeritski konvenciji je treba ure* diti vprašanje kranjske deželne imovine še z Italijo, za kar je bila imenovana posebna komisija. Ta komisija je imela lani konferenco v Ljubljani, do odločitev pa ni došlo, ker so se določile samo smernice za drugo zasedanje, ki se doslej še ni vršilo. Komisija bo morala ugotoviti način razdelitve aktiv in pasiv po gotovem ključu ter urediti vprašanje imovinskih interesov cestnih okrajev, zdravstvenih okrožij, občin in šolskih okolišev, katerih ozemlje je bilo po novi državni meji prerezano. V tem pogledu je zlasti prizadet logaški okraj.
Cestni odbori
V smislu odlokov ministrov za javna dela in za notranje zadeve so prešli posli bivšega deželnega zbora glede volitev in konstituiranja okrajnih cestnih odborov na oblastni odbor, ki mu je bila priznana tudi pravica razpisov novih volitev v cestne okrajne odbore. Na predlog oblastn. odbora je veliki župan marca mesca razpustil vse cestne okrajne odbore razen litijskega in višnie-gorskega, ki še nista bila na novo izvoljena.
Prosvetne institucije
V poročilu o pTesvetni upravi se omenja konstituiranje oblastnega šolskega odbora, čigar velika naloga se naglaša zlasti v šolsko gradbeni akciji. Država je sicer dovolila v proračuna za I. 1927/28. ljubljanski oblasti 190.000 Din, za zgradbo šol, ker pa znašajo
potrebe za najnujnejše šolske zgradbe v ol> lasti 900.000 Din, naglaša poročilo, da je dovoljena vsota pač veliko premajhna in da brez odločne akcije oblastnega šolskega odbora ne bo rešitve iz sedanjega žalostnega stanja šolskih zgradb. Poročilo omenja nadalje nameravano redukcijo osnovnega šolstva. V obče je ostalo število razredov in vzporednic ter učiteljstva na šolah neizpreme-njeno, ker je ministrstvo v več slučajih ugodilo ugovorom krajevnih faktorjev. Veliki župan izraža upanje, da se bo posrečilo obvarovati srednje šole pred redukcijami, Id so bile odrejene v začetku šolskega leta. Veliki župan ugotavlja, da so bili »krediti. do» voljeni v državnem proračunu za I. 1927/28., za kulturne institucije, kakor za Narodni muzej. Etnografski muzej, licejsko knjižnico, spomeniški urad. konservatorij. Narodno gledališče, državno zalogo šolskih knjig, nezadostni in da se mora zlasti Narodno gledališče neprestano boriti s težkočami. Narodno gledališče je moralo radi tega izvesti reduk« oijo plač in osobja.
Kmetijske zadeve
Poročilo omenja nadalje stanje agrarne reforme v ljubljanski oblasti, kjer pride fak-tično v poštev za agrarne svrhe samo 27 vele-posestev, katerih poljedelska površina presega po zakonu določeni ožji maksimum 75 ha. Nadalje omenja stanje kmetijstva in njegovo pospeševanje v ljubljanski oblasti. Podpor za pospeševanje kmetijstva se je izdalo 670.000 Din. Mlekarska šola v Skofji Loki je že začela poslovati iD se je začetkom septembra otvoril prvi šestmesečni tečaj z 18 učenci. Državni ekonomi so od začetka marca do konca oktobra priredili 140 predavanj, vršilo pa se je tudi 18 kmetijskih tečajev, 9 gospodinjskih tečajev in večje število predavanj in tečajev za čebelarstvo. Poročilo omenja nadalje stanje živinoreje ter naglaša. da je število državnih veterinarjev premajhno, vsled česar je nujno potrebno, da ob lastni odbor namesti svoje veterinarje v krajih, ki so oddaljeni od sedežev sreskih veterinarjev.
Hidrotehnična služba ne zaznamuje nobenih izprememb, pač pa je bilo nekaj urad nikov in inženjerjev reduciranih in vpoko« jenih, ne da bi zanje dobili nadomestila. Ako bi se hotela vsa važnejša regulacijska dela na Savi, Kamniški Bistrici, Sori. Gradaščiei in v Malem grabnu izvršiti ter hudourniki zagraditi, bi potrebovali 100 milijonov Din, v tekočem proračunu pa je bilo dovoljenih le 1,850.000 Din za regulacijo Save, 340.000 Din za melioracije, 484.000 Din za vodno preskrbo, 756.800 Din za zagradbo hudournikov. Končno navaja poročilo razna cestna dela.
Gosoodarska kriza
Glede obrti, industrije in treovine naglaša poročilo, da se splošno gospodarsko
stanje ni dosti izpremenilo. Strokovno šolstvo je bilo z državnim proračunom za L 1927/28. hudo prizadeto. Najhujše je zadela nova razpredelba v državnem proračunu Osrednji zavod za ženski domači obrt v Ljubljani in nekatere gospodinjske šole, kjer so bile učiteljice reducirane. Še težji pa je položaj obrtnih nadaljevalnih šol, ki se vsled premajhne državne subvencije morejo vzdrževati le s prispevki lokalnih faktorjev. Vsled premajhnih kreditov trpe tudi trgovske nadaljevalne šole.
Prevzem bolnic
V zdravstveni stroki se ie od marca ti. izvršila ta izprememba, da je 1. novembra oblastni odbor prevzel v svojo upravo ljubljansko bolnico in umobolnico, otroško bolnico v Ljubljani, državno bolnico za ženske bolezni v Ljubljani in splošno javno bolnico v Brežicah. Obenem ie preVzel nadzorstvo tudi nad samoupravno žensko bolnico v Novem mestu, ki je last tamoš-njega zdravstvenega okrožja, In nad občinsko bolnico v Krškem. Poročilo naglaša, da je skrb za socijalne naloge v oblasti prevzelo s tem, <ia je reduciralo vse osobje odseka za socijalno politiko, ministrstvo za socijalno politiko samo. S prevzemom fonda za presln-bo vračajočih se vojakov h prešla pred kratkim tudi uprava državnega zdravilišča na Golniku kot sestavnega dela tega fonda v upravo oblastnega odbora. Poročilo ugotavlja, da so bile žal dotacije v svrho zaščite dece in mladine napram prejšnjim letom dokaj skrčene z ozirom na splošno štedenje v dTžavni upravi.
Končno ugotavlja velili župan, da bi bilo marsikaj nujno potrebno, toda z redu-ciranim osobiem in še boli nedostatnimi krediti se je moralo vse omejiti na najpotrebnejše.
Poročilo predsedstva
Za velikim županom je podal svoj ekspoze v imenu oblastnega odbora predsednik dr .Natlačen, ki se je predvsem bavil s finančno situacijo oblastne samouprave. Naznanil je, da Je oblastni odbor prevzel že precejšnji del kompetenc, ki jih zakon od-kazuje oblastni samoupravi, vendar pa še dolgo ne vseh. More se smatrati, da gre še vedno samo za nekak poskus. Glavna ovira za prenos državnih poslov na oblastne samouprave je v tem, da zakon sicer točno določa, kateri posli nai preidejo na oblasti, nima pa nikakih jasnih določil o prenosu finančnih virov za opravljanje teh poslov. Zato je umevno,"-'da oblasti ne morejo prevzemati poslov, za katerih potrebe nimajo finančnega kritja. Da se uredi to pereče vprašanje, so se že parkirat sestali zastopniki oblastnih samouprav v Beogradu, da se pogajajo z vlado. Pogajanja so doslej uspela le deloma.
Od finančnega ministra ie treba zahtevati, da se vsaj z novim državnim proračunom, to je s 1. aprilom 1928, prepuste skupno s potrebnimi krediti oblastnim samoupravam zlasti nekateri kmetijski zavodi, kmetijske šole, drevesnice, trtnice itd. Za vzdrževanje teh. institucij v območju ljubljanske oblasti je bil finančnemu ministrstvu predložen proračun v znesku 18 milijonov Din. Poljedelsko ministrstvo ie že pristalo na odstop teh institucij oblastni samoupravi in je pridržalo nad njimi Ie nadzorstvo. Trera ie sedai urediti le še finančno stran
Škandalozne razmere v umobolnici
Obširno se bavj predsednikovo poročilo z zdravstvenim stanjem ljubljanske oblasti. Od 1. novembra naprej so vse bolnice v upravi oblastnega odbora. Naravnost neznosne in sramotne so razmere v bolnici na Studencu. Prostora Je v njej za okrog 200 bolnikov, ima iih pa faktično vedno preko 400, tako da morata po dva bolnika spati na eni postelji Za potrebno razširjenje umobolnice bo creba 15 milijonov Din. Lepo pa se razvija zdravilišče za tuberkulozne na Golniku.
Predsednik je naposled sporočil, da Je oblastni odbor prevzel Kranjsko hranilnico namenom, da jo preuredi v Oblastni hipotekami zavod. Zaradi raznih ovir tozadevna uredba, odebrena od oblastne skupščine. še ni mogla biti izvršena.
Predlogi oblastnega odbora
Predsednik je nato sporočil, da je pri« pravil oblastni odbor za plenum:
l.) Predlog glede izpremembe deželnega zakona o prbiranju občinskih taks. Tak-
8.)	Predlog za ustanovitev Uradnega lista, ki naj bi bil steupen za obe slovenski oblasti
9.)	Predlog, da se odobri statut Zveze vseh oblastnih skupščin in da ljubljanska skupščina pristopi k tej zvezi.
10.)	Predlog, da se osnuje občina Do-brepolje, pod katero naj bi spadale Kom-polje, Podgora in Videm.
11.	Predlog, da se jamstvo oblastnega odbora glede obnove električne centrale v Zireh zviša od 1 in pol milijona na 2 milijona.
Krediti ljubljanske občine
Predsednik je nato omenil, da je na pro«
šnjo mestne občine 'iubljanske predlagal oblastni odbor odobritev večmilijonskih kreditov in sicer, d) vsoto 6 milijonov Din za ureditev mestne klavnice, b) najetje posojila 6.500.000 Din za razne investicije,
c)	kredit 3 milijonov Din za kritje stroškov pri gradnji hiše na Ahadjevi cesti, in
d)	kredit 2,500.000 Din za odkup in razširjenje cestne železnice v Ljubljani. Vlo-
ženih je bilo več predlogov od posameznih klubov..
Skupni uredbodajni odsek obeh slovenskih oblasti
Predsednik je sporočil, da smatra oblastni odbor za posebno nujna predloga o izvolitvi petih članov v skupni uredbodajni odsek obeh slovenskih oblast: in o uvedbi takse na gledališke vstopnice v Ljubljani Zato je prekinil opoldne sejo, da se morata sestati finančni uredbodajni odsek in razpravljati o teh dveh predlogih Po končani pavz-i in zopetm otvoritvi plenarne seje je poročal proi. Evgen Jarc. da ie odsek za uredbe sprejel predlog oblastnega odbora o skupnem odseku ljubljanske in mariborske oblasti in da so se vsi trije skupščinski klubi zedinili o kandidaturah. Soglasno so bili izvoljeni za. člane poslanci dr. Dinko Puc, dr Juro Adlešič, dr. Anten M i 1 a v e c, Evgen Jarc in H. L e b i n g e r, za njihove namestnike pa poslanci Janko Bukovec, dr. Ivo Česrik, Josip Erjavc, Ivan Mazovec in dr. Anton Bre-celj.
Davek na gledališke vstopnice
V imenu fin. odseka je poročal g. Hinko Lebinger o predlogu, da se uvede posebna oblastna taksa na gledališke vstopnice. Oblastni odbor mora skrbeti za operno in dramsko poslopje, ki sta obe potrebni popravila, oblastni odbor pa nima denarja in v ta namen od države ne dobi ničesar. Navaja, kaj vse je treba v obeh gledališčih popraviti tn modernizirati Dela so nujna in preti nevarnost, da bo treba predstave ustaviti, ako se popravila ne izvrše takoj. Proračun za popravila znaša en milijon dinarjev. Da te izdatke krije, zahteva oblastni odbor, d3 se vpelje pospbna oblastna taksa na gledališke vstopnice. Taksa naj znaša pri parternih in ložnih sedežih po 4 Din, pri balkonskih sedežih po 2 Din, pri galerijskih pa po I Din od vsake vstopnice. Stojišča so takse prosta. Takso, kateri so podvrženi tudi abonmani, naj pobira gledališka uprava, ki nabrane zneske mesečno izroča oblastnemu odboru. Uredba naj stopi takoj v veljavo
Protest opozicije
Poročevalec manjšine g. Ivan Tavčar je podal oddvojeno mišljenje, ki odločno odklanja zahtevo oblastnega odbora kot nekulturno in nesodialno. Povdarja med drugim: »Nedostatki pri ljubljanskem gledališču izvirajo večinoma že iz vojne dobe. ko Je bil v operi nameščen kinematograf. Nepravilno je, da hoče sedaj oblastni odbor poškodbe, ki so nastale tekom dolgih let, popraviti s pomočjo visokega davka na obisk gledališča. Z nameravanimi taksami bodo v prvi vrsti obremenjeni gospodarsko šibkj sloji. Tudi ne gre, da se uvaja taksa sredi sezone, ko so gledališki abonmani že oddani, saj pomenja to podražitev vsakega abonmana za 152 Din. Ne smemo " pozabiti, da so s.alhi obiskovalci ljubljanskega gledališča v veliki meri nameščend in delavci, ki takega poviška ne bi zmogli. Ze sedaj toži gledališka uprava nad slabim obiskom; ako se res vpelje ta taksa, pa bo obisk še slabši, zlasti ker je treba računati, da bo odpadlo tudi večje število abo-nentov. Krivično je tudi, da se predpisuje enaka taksa za lože in parter brez razlike. Treba je samo pogledati obiskovalce lož in prvih parternih vrst ter obiskovalce zadnjih parternih vrst, pa Je takoj jasno, kako velika je med njimi diferenca glede finančnega stanja. Zato nova taksa ne bo imela drugega efekta, kakor da se bo frekvenca gledališča še bolj znižala.«
Referent predlaga v imenu manjšine, naj se zadeva še točno prouči, nabavi potrebni številčni materijal in šele potem točno sklepa.
Živahna debata
O obeh predlogih finančnega odseka se je razvila tričetrturna, mestoma zelo birr« na debata, v kateri so govorili poslanci dr. Dinko Puc, inž. Zupančič in dr. Bre* celj. V imenu Naprednega kluba je pov« darjai dr. Puc med drugim:
•"Protestirati moram proti načinu, kako se je predložila ta uredba. Nedopustno je, da se sredi seje predloži plenumu pred« log, zborovanje nato za par minut prekine in naloži odsekom, da v tem kratkem času predloge prouče. Poslanci tako nimajo niti časa niti prilike, da pregledajo materijal. Oblastni odbor mora take in enake predlo« ge predložiti pravočasno, da jih lahko kon« troiiramo.
Kar se tiče stvari same, si moramo biti na jasnem, ali smatra visoka zbornica ljub« Ijansko gledališče za splošno kulturno usta« novo vsega slovenskega naroda ali ne. Ža» Iostno bi bilo, ako bi še danes veljali na« zori bivšega deželnega odbora, da je ljub« Ijansko gledališče samo zadeva mesta Ljub« liane. Glede potrebnih investicij je potreb« no najprej razčistiti razmerje med gleda« Iiščem in državno upravo. (Posl. Mazovec: «Saj ga poznamo, centralistično je!» Hrup, nemir, prerekanje. Predsednik zvoni.) Dr=
se so še vedno določene v kronski veljavi { žava jc dolžna plačevati najemnino za po.
rešiti v kratki dobi petih minut, ki nam je bila danes odmerjena. Treba jo bo rešiti skupino z ljubljansko občino in centralno vlado v Beogradu. Predlog oblastnega od« bora je le flikarija, ki bo mnogq škodo« vala, a nič koristila.
Pravno nemogoče je obdavčiti abonente, ki imajo z gledališko upravo že pravno« veljavno pogodbo, da bodo dobili toliko in toliko predstav po natančno določeni ceni. Teh pogodb ne more nihče več spre« min j ari. Pomislite dalje, da najdete danes v gledališču predvsem slabo situiranega in« teligenta, uradnika, dijaka, privatnega na« meščenca, obrtnika in delavca. In te ljudi hočete udariti še s posebnim davkom?
Problem je treba rešiti drugače. Najeti je treba posojilo, ki se naj amortizira s subvencijo ljubljanske občine in oblastne« ga odbora. Potrebna vsota vendar ni tako velika. Z zmernimi subvencijami jo bo mo< goče amortizirati v paT letih, odijozni da« vek pa bo gledališko krizo le še povečal. Brez dvoma je vsa -stvar prenagljena in je potrebno, da jo podrobneje preštudiramo. ManiSna v naši zbornici ima resno voljo sodelovati pri ureditvi gledališkega vpra. šanja, ki je za Ljubljano izrednega pome« na. Če preneha naše gledališče, preneha tu« di Ljubliana biti tretja prestoKea v naši državi. Samo naSm, kaiko hoče oblastna skupščina pomagati gledališču, se nam . ne zdi pravi. Zato bomo jaz in moji tovariši glasovali proti predlogu.«
Zaključek seie
Posl. inž. Zupančič in dr. Breoelj sta v imenu svojih klubov zagovarjala predlog za uvedbo gledališče takse. Po kratkem za« ključnem govoru poročevalca Lebingerja je oblastna skupščina predlog oblastnega od* bora z večino glasov sprejela, nakar je predsednik tfr. Natlačen ob 13.35 sejo za« ključil in odgodil zasedanje na nedoločen čas. Prihodnjo sredo se sestane odsek za uredbe, prihodnji četrtek pa finančni od» sek.
Mi onstran Mc
p— Repentabor. List za listom odpada in naša mladina ostaja brez učitelja. Kje so oni mogočni stebri našega kraškega ljudstva, ki so vzgajali nekdaj našo mladino? Mnogi od njih so morali že takoj pri preobratu zapustili rodno zemljo in oditi v Jugoslavijo, drugi, ki so dolgo kljubovali razmeram, morajo sedaj tja daleč v Spodnjo Italijo, tretji pa, ki niso več kos tej težki nalogi, ginejo pod krutimi udarci fašizma. Zamislim se v duševnost slovenskega učitelja, kateremu je šola vzor, v katero je posvetil vse svoje sile in ki mora sedaj gledati, kako se vse njegovo dosedanje delo ruši; da celo več, ki mora tudi sam pomagati uničevati slovensko šolo. Najprej je moral opustiti v šoli slovensko pesem in sedaj še milo materino govorico. Udarec je prihajal za udarcem, ponižanje za ponižanjem in nikako čudo, če se tudi kraški hrast zmaje in pade. Slovenskega kraškega učitelja Josipa Ravbarja ni več Tudi on je eden izmed tistih, ki so dolgo kljubovali in trpeli, a končno vendarle podlegli Danes leži na mrtvaškem odru v šoli pod Repentabrom. Josip Ravbar je bil vzor slovenskega učitelja, preveč hudo pa je občutil udarce, ki jih je dobivala slovenska šola na 'astnem telesu. Po cele noči ni mogel zatisniti očesa, neprestano je mislil na Jugoslavijo, kamor so odšli skoraj vsi njegovi sovrstniki, sam pa se ni mogel ločiti od svojega dobrega kraškega ljudstva. Pogumno je vztrajal, dokler je mogel, čeravno se mu je večkrat med poukom v šoli zasolzilo oko in mu je padla kreda iz roke. Pred letom dni ga je zadel mrtvoud v levo stran telesa, v noči od 4. na 5. t. m. pa je izdihnil svejo blago dušo. Bodi mu lahka kraška zemlja!
p— Franfišek Koucky. Dne 11. maja 1918. je bil v Puli skupno z Jugoslovenom Ljubo-mirom Kravsem ustreljen Čeh František Kouckv, pomočnik Italijana Nazarija Saura pri njegovih činih, naperjenih proti avstrijski mornarici. Kouckv počiva blizu Saura in
in naj bi se po r-faciji primerno zvišale.
2.) Predlog za ustanovitev izseljeniške-ga urada ki naj bi ščitil naše izseljence ne toliko v prekomorskih državah, kakor v evropskih državah ter naj bi obenem pospeševal n^tranio V"'r.nizaciio.
3.) Predlog za uvedbo posebne gledališke takse za lo?n? in ^arteme sedeže Takse bi se stekale v fond za vzdrževanje gleda« liških zgradb.
4.)	Predlog za noveliranje državnega cestnega zakona
5.)	Predlog, da se novelira deželni zakon o pobiranju bire in se nai bira sedanjim razmeram primemo zviša
6.)	Predlog da se za celo Slovenijo izvede enoten občinski red. kakor tudi ubož-ni zakon
7) Predlog da se izvoli za ljubljansko ln mariborsko --blast skupen uredbodajni odbor ki bi obravnavi! rredbe glede skupnih interesov ob;h oblasti.
slopje, ki ni njena last, da ga uporablja. Ako ne bomo zahtevali od države najem« nine, režemo sami sebi tla pod seboj. (Poslanec Mazovec: «Ako bomo na to čakali, nam gledališče razpade.®) G. pro« fesor, če boste Vi v državni upravi, bo gle« dališče gotovo propadlo. (Hrušč in prere* kanje.) Ljubljansko gledališče je pastorka državne uprave. Ze beograjsko gledališče in tudi za zagrebško je dovolj kreditov. Doseči jih moramo tudi za ljubljansko.
Napačno je mnenje, da ima od gledali« šča korist samo Ljubljana. Od gledališča ima kakor od vseh drugih velikih kultur« nih ustanov korist ves narod. Ljubljansko gledališče je matica neštetim odrom po deželi, ki tvorijo danes važen faktor v na« šem kulturnem razvoju. Tega kulturnega pojava so deležni vsi stanovi, v prvi vrsti ravno kmetijski. Zato je treba gledališko vprašanje motriti z občenarodnega stališča. Krize ljubljanskega gledališča ni mogoče
njegov grob je na dan 28. oktobra vsakega leta, to je na spominski dan češke osvoboditve izpod avstrijskega jarma, lepo okrašen z izbranim cvetjem.
p— Med italijanskimi železničarji je mnogo surovih ljudi, ki radi iščejo prepire s Slovenci. Na plesu v Kneži se je nahajal sredi slovenskih fantov neki italijanski železničar, ki se je kmalu opijanil in začel nadlegovati in izzivati domačine. Ker je bil italijanski možakar le preveč neznosen, so ga pahnili iz hiše. Hitro je stopil k orožnikom in jih nalagal, kako je til napaden in kako grdo so ravnali ž njim. Orožniki so drugi dan aretirali dva fanta ir- ju gnali vklenjena kakor dva razbojnika v goriške zapore.
p— Drva poceni. Iz Cola vozijo na postaja v Ajdovščini drva, ki se prodajajo po 4 da 5 lir kvintal. Suha drva so dražja, in sicet 7 do 8 lir kvintaL Hlodi se prodajajo po 6< do 70 lir kub. meter.
Razpuščena knjižnica. Z odlokom tr žuškega prefekta je razpušfenn .Ljudski knjižnic.-).- na Preseku. Njeno delovanje »ni bilo v skladu z nacijonalnim rodomt.
Gospodje preglejte svoje kravate
in druge modne potrebščine, če so intaktne. Obnošene nadomestite iz krasne najmodernejše izbire kravat, ovratnikov, rokavic, usnjenih in trikot, dalje nogavic, najlepših in trpežnih, srajce in drugo perilo pri tvrdki
Fran LUKIČ, Ljubljana, Stritarjeva ulica 9.
Domače vesti
*	Izpremembe v naši vojskL Imenovana »ta: dosedanji načelnik sanitetnega oddelka komande Dravske divizijske oblasti sanitetni podipolkovnflc dr. Dobrivoj Stojnič za upravnika Dravske stalne vojne bolnice iti Šefa veneričnega oddelka te bolnice, polkovnika Buda Priča, doslej pomočnika komandanta mariborskega vojnega okrofta pa za komandanta mostarskega vojnega okrožja. Upokojeni so: žaodarmerijsM kapetan 1. razreda Janko Bedemk in žandar-meriiski poročnik Matija Volk — vsi trije obenem prevedeni v rezervo. V našo vojsko so sprejeti in sicer v pehoti: rezervni poročniki Ladislav Ropaš, Peter Mayec, Lov-ro Iva, Božidar Romih, Albin Novak, Peter Jan in Ivan Booča ter rezervni podporočniki Avgust Skabrne, Martin Košuta, Pavel Lenarčič, Joško Maček, dT. Fran Štele, Viktor Lužavec, Leopold Arko, Marijan Vajda, Metod Mayer in Ivan Pogačnik v artiljeriji: rezervni poročniki Fric Schini-dfnger, dir. Jože Zdolšek in Josip Beriteg ter rezervni podporočnik Stanislav Lapaj-ne; v ekonomski stroki: rezervni podporočniki Silvin Pečenko, Maksimiljan Šmiderl in Miroslav Mažgon. Zrakoplovni poročnik Anton Pintar ie podal ostavko na svojo službo ter je preveden v rezervo.
*	Redukcije v gradbenem ministrstvu. Po vesteh iz Beograda je v gradbenem ministrstvu sestavljena komisija, ki bo izvršila redukcijo uradnikov tega resora. Re-duciTanih bo deset odstotkov višjih in nižjih uradnikov.
*	Nepretrgana brzojavna in telefonska služba v krajih, kjer se mudi kralj ali ministrski predsednik. Po ministrskem nalogu Je odredila poštna direkcija v LJubljani, da mora pošta v kraju, v katerem bi se v kakršnemkoli poslu mudila kralj ali pa predsednik ministrskega sveta, ves čas njunega bivanja opravljati nepretrgano službo pri brzojavu in telefonu. Direkcija je zaprosila velikega župana v Ljubljani in Mariboru, da jo vselej nemudoma obvestita o prihodu kralja ali min. predsednika, da bo mogla dati ondotni pošti potrebna navodila glede brzojavne in telefonske službe.
*	Izpit za Licence es sciences polltiques ie z dobrini uspehom napravil g. Lojze Frani iz Metlike na pravni fakulteti univerze v Lausanne. Čestitamo!
*	Konferenca odvetnikov Iz nasledstvenih držav. Na prvi konferenci odvetnikov iz nasledstvenih držav, ki se je dne 1. februarja letos vršila v Bratislavi, je bito sklenjeno, da bo koncem tekočega leta sklicana druga konferenca v Varšavo. Pripravljali** dela za ta sestanek so dovršena. Za varšavsko konferenco je določen naslednji program: 1.) Medsebojna pravna zaščita. 2.) Medsebojna pomoč v rubežnem postopanju. 3.) Sporazum o zaslišavanju prič. Tretja konferenca bo prihodnje leto v Novem Sadil.
*	2000 predavanj proti alkoholizmu. Ni-kola Gjurič, učitelj in delegat ministrstva za narodno zdravje, ie od leta 1919. dalje križem prepotoval Jugoslavijo ter priredil nad dvatisoč predavani proti alkoholizmu. Predavanja se se vršila večinoma v šolah fn voiašnicah.
*	Penziiski fond za vdove In otroke umrlih državnih uradnikov. Finančni minister je sestavil posebno komisijo, kateri je poverjena naloga, da izdela uredl> o penzij-skem fondu za vdove in otroke umrlih državnih uradnikov in uslužbencev. S to trred bo se bo obnovilo obligatno vplačevanje prispevkov v fond. Prispevali bodo vsi državni uradniki in uslužbenci kakor v dobi do irveljavljenja uradniškega zakona iz leta 1923. S penzijskim fondom se razbremeni državni budžet za letnih trideset milijonov dinarjev.
*	Za oficirje, upokojence po starem zakonu. Odbor za izvršitev zakona o narodnem priznanju zaslužnim za domovino razpravlja že nekoliko dni o predlogu ministra vojske in mornarice, naj bi se vsi oficirji, ki so se kot aktivni oficirji udeležili vojn od leta 1876. do ujedinjenja, a so bili upokojeni po starem zakonu, prevedli na pen-zije po novem zakonu, ki ie leta 1923. stopil v veljavo.
*	Zakon o privatnih nameščencih. Kongres Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije, ki Je prošlo nedeljo v Zagrebu razpravljal o zakonski zaščiti privatnih nameščencev, je sprejel resolucijo, s katero ugotavljaj da položaj priv. nameščencev v naših pokrajinah, izvzemši Slovenijo in Dalmacijo, ni jasno in dovoljno urejen; zato zahteva od vlade in narodne skupščine, da se zakon o privatnih nameščencih z dne 16. januarja 1910., drž. zak. št. 20. razširi na celo državo. Ta zakon je v veljavi samo za Slovenijo in Dalmacijo a je mnogo jasnejši in povoljnejši kakor tozadevni zakoni v ostalih pokrajinah. Kongres je novi centralni upravi poveril nalogo, da v tem vprašanju izvrši vsestransko obsežno akcijo.
*	Nov brzovlak Beograd-Zagreb. Po vesteh iz Beograda ie generalna direkcija državnih železnic ukrenila, da se z novim letom uvede nov direktni brzovlak na progi Zagreb-Beograd-Niš. Kakor zatrjujejo, bo to najhitrejši vlak v Jugoslaviji vozil bo s povprečno hitrostjo 80 km na uro. Med Zagrebom in Beogradom bo ta vlak postal samo na štirih postajali. Vozne cene bodo iste kakor na ostalih brzovlakih.
*	Halje za poštne uradnice tn zvanlčnic«. Ministrstvo ie odredilo, da marajo vse uradnice Ii grmHata* r
to telefonski službi nositi v službi črno haljo. Ta halja je lahko iz navadnega blaga in mora segati najmanj 20 cm čez kolena. Imeti mora dolge rokave in mora biti zaprta okoli vratu. Osebe, ki so dolžne nositi to haljo, si jo morajo nabaviti najpozneje do 10. t. m. in jo morajo od tega dne nositi vse brez izjeme.
♦	Ameriški izletniki na povratkn. V petek, 4 t. m. zvečer je potovalo z brzovlakom preko Ljubljane 30 ameriških izletnikov Hrvatov, katerim se je na ljubljanskem kolodvoru pridružilo 30 ameriških povratnikov h raznih krajev Slovenije, ki so se čez poletje mudili pri svojcih na obisku. Odpelja-E so se slmpno v posebnem vagonu preko Jesenic, Avstrije, Švice in Francije v Le Havre, kjer se bodo dne 9. t. m. vkrcali na sloveči novi brzopamik francoske linije »Ile de France« (Otok Francije), last francoske paroplovne družbe »Cie Ole Tramsatlantique«. — Zavednim ameriškim Slovencem in bratom Hrvatom kličemo ob povratkn: Srečno pot in na ponovno svidenje! •
*	Dinarski dan. Za trpeče brate se vrši v nedeljo 13. t. m. »dinarski dan«. Dogodki zadnjih mesecev so bolestno odjeknili v srcu našega naroda in ga ponovno spomnili na dolžnosti krvnega sorodstva do onih, po katerih neusmiljeno žvižga bič nekulturnega sovraga.. Kdor na ta dan ne žrtvuje vsaj en dinar za svoje brate, ne more imeti mirne vesti in Hi vreden svobode, ki jo nžhna. — Jngoslov. Matica.
♦	Pogozdovanje Črne gore. Šumska sekcija za Črno goro je nabavila 350.000 smrekovih In borovih sadik, s katerimi bodo zasadili obsežne črnogorske goličave. V po-štev pridejo za enkrat v prvi vrsti okraji. Podgorica, Crnojeviči, Rijeka in Danilov grad.
*	Dražba lovov v litijskem srezu. V pondeljek, 7. t. m. ob pol 10. dop. se bo vršila pri sreskem poglavarstvu v Litiji dražba občinskih lovov Hr»ič. Konj in Šmartno, v pondeljek 14. t m pa lovov Dole, Gradi-še in Moravče. Dražba lovišč Vače, Litija, Polšnik in Temenica odpade, ker ie bil medtem podaljšan zakup sedanjim zakupnikom.
Žrebanje loterije
društva »Trgovske akademija< v Ljubljani se je na ieljo številnih naročnikov srečk, ki so zamudili termin 27. oktobra
preložilo nepreklicno na 5 december.
Prodaja srečk v trafikah, trgovinah in zadnji rok za plačilo do 1. decembra Pri društvu naročene srečke se pošiljajo
naročnikom samo proti plačilu. Srečka 10.— Din, dobitkov 885 od 50,— do 100.000— Din. _
*	Zborovanje gorenjskega pasemskega okrožja se zaradi nepričakovane ovire ne bo vršilo dne 8. t. m. temveč se je moralo za nekaj časa odložiti. — Tajništvo GPO.
*	Županstvo trga Jesenice razpisuje na 15. novembra 1927. ofertalno licitacijo za dela pri delnem izikopu, polaganju in montiranju vodovodnih cevi v izmeri cca 2060 tek. m — Tozadevni pogoji ra načrti so na vpogled pri podpisanem županstvu trga Jesenice od 6. do 13. novembra 1927. Pismene oferte se sprejemajo do vštetega 15. novembra 1927. do 10. dopoldne pri navedenem županstvu.	1630
*	Uboj v Blagovici. Dne 27. X. so dobili v Blagovici pri Lukovici novega župnika. Zve čer so se fantje Fran štrukelj, Ferdinand Omahna in Filip Karnar v vrnjenem stanju sprli pred gostlino pri Krvinti zaradi nekega starega sovraštva s 25 letnim Francem Novakom. Naganjali so ga domov Novak je šel iskat tovarišev, da bi se mu proti napadalcem pridružili. Ker se mu ni nihče odzval, Je sam odšel za napadalci po državni cesti. Ko je prišel kakih 400 korakov daleč, so napadalci planili nadenj, ter ga je eden zabodefl z nožem v srce. Nesrečni Novak je v par minutah izdihnil Napadalci so bili še Isto noč aretirani in oddani sodišču na Brdu.
Vsem gospodom
ki žele obleko po najnovejšem kroju, se priporoča pravkar otvorjeni orvovrstni modni atelje JOSIP IVANCIC. Ljubljana. Šelen-burgova ulica št. t. V zalogi največja izbira češkega in angleškega «ukna
♦	Zoološki vrt v Skoplju. Mestni zastop v Skoplju je v občinski proračun sprejel potrebni kredit za osnovanje zoološkega vrta To bo tretji zoološki vrt v naši državi: en tak vrt že obstoji v Zagrebu, drugi pa v Splitu. Z gradnjo potrebnih poslopij za zoološki vrt so v Skoplju že pričeli. Tekom prihodnjega leta prispejo za ta vrt prve živali.
♦	Potres v Mostarju. V Mostarju so predvčerajšnjim čutili ob dveh zjutraj in ob pol
11. dva precej močna potresna sunka. Vsak Je trajal približno trideset sekund. Znatne Škode nI bflo.
♦	Tatvine na naših železnicah. Šele nedavno so bili na progi Zidani most-Zagreb tevTŠeni vlomi in ukradene iz vagonov šte-vtat blatom po&tjke, sedaj pa te porote
Svilene nogavice
trajajo dvakrat tako dolgo
Zvečer ko jih slečete, perite svoje fine svilene nogavice v milnih luskah, pa bojo trajale dvakrat dalje kot navadno. — Kav« notako nogavice iz umetne svile in flora.
Navodilo za » p © r a k o$
Raztopita »Labod« luske t vrofi vodi, dodajte mrzle vode, pa take mamočite nogavice, a potem iz* plahnite nakolikokrai z mlačno vode. — Previdno ožmite, obesite čez prt preko naslonjača in posušite. - Nič mencati, nič izSemati. — Tako se svilene nogavice perejo čiatojavadnoin brez vsake škode.
_____ilo v luskah
zrn Icar ncxatjpate nikomur, ampak -perete sami.

iz Sušaka, da sta na progi Sušak-Lokve bili ukradeni dve vreči kave. Zanimivo je, da te »železniške podgane« najraje kradejo kavo. V zadnjih tednih je bilo ukradenih 12 vreč kave, najbrže zato, ker je kava v Italiji zelo draga, pa se iz Sušaka na debelo utihotaplia na Reko.
*	Oropana občinska blagajna v Banji. V petek 4. t. m. so neznani vlomilci vlomili v občinsko poslopje v Banji pri Kuršumlji in popolnoma izropali občinsko blagajno. Pobrali so vso gotovino v znesku 135.000 dinarjev. O drznih vlomilcih zaenkrat ni sledu.
*	Liudje, ki trpe na težkem telesnem odvajanju in iih pri tem mučijo obolelosti debelega črevesa ter preobilica krvi v spodnjem delu telesa, pritisk krvi na možgane, glavobol in utripanje srca, naj popijejo ziutraj in zvečer po četrt kozarca prirodne grenčice »Franz Josef«. Vodilni zdravniki kirurgičnih zavodov iz.iavljao, da se voda »Franz Josef« uporablja z najboljšim uspehom pred operacijami v trebuhu in za njimi.
OBLAČILI! urite i. Maček
LJUBLJANA. Aleksandrova 12 so najboljša In naiceneiša.
*	Za slabotno deco in odrasle priporoča emulzijo iz sveže dospelega ribiega olja najboljše znamke: Lekarna Bahovec, Ljubljana. Kongresni trg.	1445
*	Velika Izbira volnenih jopic, puloverjev vsakovrstnih bluz, perila, kravat, vezenin In nogavic, rokavic ter zimskega perila nrinoroča nn izredno n'zkih cenah Ignacij Žargt, Liubliana, Sv. Petra cesta.	207
*	Volno, bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRFLOGU Ljubljana. Stari trg 12. in 2i-drvsl-a ulica štev 4.
ITO — zobna Dasta najboljša!
•	Tkanina »Eternum«, glavna zaloga za Jugoslavijo, pri J. Medved, manufaktara. Liubliana Tavčarieva ulica št. 7.
♦	Svila ie prišla v modo. Ako želite svoje svilene nogavice posebno negovati, iih perite v milnih luskah »Labod«. Nafnežnej-še tkanine, najfinejše čipke in perilo se perejo v raztopini »Laboda« brez vsake škode. ker ostanejo kakor nove.	212
♦	V četrtek. 10. novembra bo otvoritev novega salona za damsko friziranje. En-gelbert Franchetti Ljubljana. Dunajska cesta 20.	1630
♦'Opozarjamo na današnji oglas mesarja Matevža Krušiča, ki je otvoril v Spodni! Šiški nasproti nove cerkve novo mesnico.
1633
♦	Snežne čevlje in galoše popravl;a najbolje in najceneje tvrdka Nardin in drug Poljanska cesta 31.	1615
♦	Avto-vožnje po Din 3.50 km prevzema tvrdka Nardin in drug Poljanska cesta 31.
1616
♦	Obleke kemično čisti in plisira tovarna JOS. RElCfL
24.
Fantje peli so hrtpavo, na nabor so šli v Vipavo. V gumbnici pa so piiptle vsi imeli
Iz Ljubljane
u— Slavlje naših protestantov, ki o njem obširno pišemo na 10. strani, je snoči ob 20 otvorila slovesna fanfara na zvoniku evangeijske cerkve na Gosposvetski cesti z dvema starodavnima koraloma. Velika množica ljudi je z občudovanjem spremljala častitljive glasove, ki so se po Trubarjevih časih prvič zopet razlegali nad Ljubljano in okolico. K slavnosti je še prispel najvišji prot. cerkveni dostojanstvenik g. dr. Filip Popp, pokrajinski predsednik iz Zagreba, pripeljala sta se bivša ljubljanska župnika gg. dr. Schneider z Dunaja in Kubaček iz Brucka n. Muri, udeleže pa se slavnosti še zastopniki protestantov iz Maribora in Celja, iz Ljubljane pa zastopniki tujih dTŽav. cerkve in državnih oblasti ter mestne občine. Dopoldne se bo vršila svečana služba božja, pri kateri bo£o sodelovali solisti in godba ljublj. dirav. div. oblasti pod osebnim vodstvom majorja g. dr. Cerina. Vstop v cerkev je dovoljen samo povabljenim. Po svečanem opravilu okrog pol 13. se podajo udeleženci z g dr. Poppom na čelu pred spomenik Primoža Trubarja, kjer po-lože venec. Ob 13. bo- v hotelu »Union« banket, popoldne pa slavnostno zborovanje evang. podpornega društva.
u— Ob odhodu Iz bele Ljubljane kličem vsem prijateljem in znancem, od katerih se nisem mogel osebno posloviti, prisrčni: Zbogom! — Inž. Matko Schneller, direktor dTŽ. železnic v Sarajevu. — Kakor nam sporočajo, se g. direktor Schneller odpelje na novo službeno mesto jutri z brzovlakom ob 9. dopoldne. Nocoj se bo vršil poslovilni večer v prostorih kolodvorske restavracije.
u— Klub Primork ima jutri v pondeljek, ob 17. v damski sobi kavarne Emona žalno sejo za blagopoko.ino nepozabno go. Mileno dr Žerjavovo. K žalni seji so vabljene vse članice kluba, prijateljice, znanke in častil-ke preminule — Odbor.
u— V počaščenje spomina pokoine gospe Milene Žerjavove so darovali za Sokola I.: Joško Majaron, Borovnica Din 200. Rudolf Osvald, Jesenice Din 200. rodbine inž. Gulič
Največja izbera
močnih športnih in švedskih snežnih čevljev dobite po nizkih cenah pri
ŽIBE KT
Prešcrneva ulica.
inž. Mačkovšek in g. Viktor Rohrman po 100 Din. Obenem je g. Viktor Rohrman daroval dijaški kuhinji »Domovina« 100 Din.
u— Udruženje jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev, podružnica Ljubljana II, je snoči priredilo svojim dolgoletnim članom, ki so bili tekom zadnjega časa po 40 letnem službovanju upokojeni, intimen, prisrčen poslovilni večer v kolodvorski restavraciji.
u_ Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani, vabi gg. zdravnike k predavanju gosp. dr Fr. Debevca asistenta sanatorija »Golnik« katero se bo vršilo v sredo, dne 9 novembra t. 1. ob 6. zvečer, v predavalnici Ženske bolnice. Tema: Patološki vplivi na topografijo organov prsnega koša«.
—	Odlbor.
u_ Koncert baritonista Nikole Cvejiča,
ki bi se moral vršiti v pondeljek. dne 7. t. m. ie preložen na december ker 2. Cvejič ne more iz Zagreba zaradi glavnih vai za premijero opere »Andrč Chenier«. v kateri poje glavno vlogo. Natančni datum koncerta javimo pravočasno. Vstopnice ostanejo v veljavi.
u— Odpiranje in zapiranje trgovskih obratov v Ljubljani. Ker se mora v smislu oblastnega poziva to vprašanje čimpreie rešiti, sklicuje gremij trgovcev v Ljubljani sestanek trgovcev za torek dne 8. t. m. ob 8 uri zvečer v prostorih hotela »Union« (veranda). — Načelstvo.
Restavracija
Liubiianski dvor
Vsak dan sveže morske ribe. — Najboljša letošnja Portugalka in pristni kraški teran.
—	Vsak večer od pol 8. ure naprej igra salonski orkester. — Vstop prost. _ Odprto do I. ure oonoči.
Za obisk se priporoča
restavrater Pupovac.
u— Ruska Matica. Jutri v pondeljek se bo v prostorih ruske akademske menze (Št. Peterska vojašnica) vršil sestanek Ruske Matice, na katerem bo univ. profesor dT. Aleksander Bilimovič predaval o predmetu »Deset let sovjetske vlade«. Začetek ob 20.
u— Potovanje po Dalmaciji. Danes ob 11. se bo vršilo v prostorih kina Matice filmsko predavanje ZKD o p/elepi naši Dalmaciji. Predaval bo g. prof. R. Pavlič o zgodovini teh krajev in o naravnih krasotah tega dela naše domovine, ki ie občudovan od tisočerih tujcev in letoviščar-jev, ki obiskujejo leto za letom prelepo našo Adri;o Vsakogar, ki ljubi naše morje in našo c » tčno Dalmacijo, vabimo, da si ogleda ta ium Ker mora zaradi policijske prepovedi prvo običajno predavanje ob 9.30 odpasti, se bo vršila danes le ena predstava (ob 11.) zato pa se prireditev ponovi jutri, v pondeljek ob 14.30 s posebno željo, <k se je udeleže šolska mMn z dtfr-
itvom, ki uživajo pri tej predstavi glede na nadjciiatoo in poučno vsebino filma Se posebne olajšave in ugodnosti. Blagajna za današnjo prireditev se odpre ob 10. in opozarjamo občinstvo, da si vstopnice pravočasno preskr>'! Za dijaško predstavo v pon dedjek se dobe vstopnice tn vsa pojasnila glede cen pri blagajni kina Matice v pondeljek od 11. ure dalje. Šolska vodstva nai sporoče število udeležbe.
o— Radlo-klub Ljubljana je moral zaradi Izmenjave električnega toka na vdesejrau kjer ie njegov društveni lokal začasno prenehati s polnjenjem akumulatorjev svojih članov. Sedaj si je klub napravil po svojih strokovnjakih potreben usmerjevalec in bo odslej zopet vsak četrtek brezplačno polnil članom razne akumulatorje, člani naj izvolijo akumulatorje izročiti g. oskrbniku velesejma. Nadalje sporoča Radto-ktub, da ima v zalogi prvo slovensko strokovno knjl go o Ta<flofonljl »Radio« g. prof. Andrdeja, katero oddaja svoj>n članom z 20% popustom. V sredo dne 9. t. m. ob 20. uri bo v restavraciji »Ljubljanski dvore oficHelna izročitev zlate, srebrnih in bronastih kolajn odlikovanem letošnje radio-razstave. Vabimo članstvo, dia se tega večera v čim večjem številu udeleži — Odbor.
u— Hod pes. Ko se je peljal delovodja Josip Clglar iz Šiške v petek zjutraj s kole som po Kolodvorski ulici, se" je zagnal vanj iz veže hiše št 3. velik pes, M }e pograbil z zobmi za njegov površnik in mu ga po-Steno razmrcvariL Ciglar trpi na raztrganem površniku do 300 Din škode, ki mu jo bo moral vsekakor povrniti lastnik psa.
u— Lutbovo gledališče na Taboru. Danes ob 16. bo otvoritvena predstava hit-kovega gledališča na Taboru z igro: »Kralj Lavrin ali Gašperček med razbojniki«. Pred igro prolog Mirana Jarca. Lufkovo gle dališče je nameščeno v desni zgornji dvorani, vhod iz Vrhovčeve ulice pri glavnih vratih. Vstopnina prostovoljna.
u— Kdor se hoče dobro zabavati, naj pride dne 12. novembra na Martinov večer, ki ga priredi pevsko društvo »Krakovo-Tr-novo« z bogatim sporedom (tudi s plesom) v hiši g. F. Derende na Aškerčevi cesti (blizu obrtne šole).
h— Zdenka Zikova, primadona zagrebške opere priredi v pondeljek 14 t. m. v veliki dvorani Unlona koncert. Pred prodaja vstopnic v Matični knjigarni na Kogresnem trgu.
u— Družabni večer s plesom (brez vstopnine!) priredi nocoj v gostilni Štor v Vod-matu krajevna organizacija SDS Moste. Čla ni in somišljeniki vljudno vabljeni.
u— Plesni krožek Tabor vabi vse cenj. že rutinlrane plesalke in plesalce, kakor tudi začetnike k svojim plesnim vajam, ki se vrše redno vsako nedeljo zvečer v dvorani Sokolskega doma na Taboru in sicer za začetnike točno ob pol 20. uri za ostale ob 20. Pouk vodi po priznani najboljši metodi g. plesovodja I. Košiček, ki bo seznanil cenj. plesalke in plesalce z vsemi Izviraimi plesnimi novostmi, kakor Fox-trott, Sk>w-Fox, Charleston-flat, Tango 1928, Black-Botom, Valse-Boston, Bannas-Slide. Pouk traja od 20. do 22. ure. Poznejši ples se vrši v smislu proste zabave. Vsak gojenec, ki bo Izšel iz te plesne šole, bo lahko plesal povsod, kjer se goji lep in estetičen ples mednarodnega stila.	1632 u_ Nedeljske popoldanske plesne vaje v veliki dvorani Kazine od 4. do 7. ure, ki Ji h vodi priznani najboljši strokovnjak za moderne plese g. Jenko, so postale za vse plesaželjne Ljubljančane ena najpri-IJubljenejših plesnih zabav. Vsi začetnik i se vabijo že ob 3. uri v svrho teoretičnega pouka. 1635
Za trajno kodranje in barvanje las ter električno masažo se priporoča Čeoalni salon O. FETTICH-FRANKHEIM.
u— Večerni plesni tečaj g. Jenka. Vsako sredo, pričenši z 9. novembrom, se bodo vršile v levi spodnji dvorani hotela Union družabne plesne vaje pod vodstvom plesnega mojstra g. Jenka, ki bo nudil začetnikom kot spretnejšim temeljiti pouk v vseh letošnjih plesih.	1635
u— Privatna plesna šola — Jenko se nahaja v prvem nadstr. kavarne »Emona«. Pouk za posameznike in družbe. Gospode začetnike poučuje poklicna plesalka — asl-stentinja g. Jenka. Informacije vsak dan od 10. do 22. ure.	1635
u— Plesna vaja obeh učiteljišč se bo vršila v torek, dne 8. novembra v veliki dvorani Kazine. Začetek ob pol 20. uri. 1642 u— Naslednja plesna vaja slušateljev ljub ljanske univerze bo v četrtek, 10. t. m. ob 20. v Kazini.	1629
u— Drobna policijska kronika. Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina kokoši, 1 poneverba perila, 1 popadljiv pes, 2 prestopka kaljenja nočnega miru, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 2 prestopka prekoračenja policijske ure, 1 prestopek obrtnega reda, 1 po-
Uljudno naznanjam cenj. odjemalcem, da sem preselil svojo
TAPETNIŠKO DELAVNICO
z Rimske ceste št, 21 na Sv Petra cesto št 5, dvorišče, v Ljubljani.
Pri tej priliki se še nadalje priporočam za izvršitev vseh v mojo stroko spadajočih del. P. n. odjemalce bom, kakor do sedaj, tudi v bodoče vselej najboljše in najtočneje po» stregel.
Z odličnim spoštovanjem
JOSIP SLUGA, tapetnih.
S
I
■ ■
Baržun
v krasnih barvah in najnovejših vzorcih
priporoča tvrdka
A. & E. Skaberne
Ljubljana, Mestni trg št. io. Oglejte si naSe izloibe. Oglejte si nate izložbe.
beg od doma in 6 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretovane so bile 3 ženske in sicer: 1 zaradi suma izvrševanja tajne prostitucije ln 2 zaradi tatvine.
n— Dvonožna lisica. Čevljar Anton Šolan, stanujoč v hiši št. 7, dokaj samotne Tomšičeve ulice je imel na dvorišču hiše večji kokošnjak, kjer je imela ponoči zatočišče njegova perutnina. Komik je bH sicer zaklenjen, vendar to neznanega tatu nI oviralo, da ne bi poskusil svoje sreče. V noči na petek se je splazil do komika ter ukradel 3 kokoši vredne do 300 Din in lih zaklal kar na mestu. Po sledovih perja, ki je bilo raztreseno po poti, se lahko Sklepa, da je odšel tat s svojim plenom v smeri proti Vodmatu.
u— Tečaj za krojaško damsko ln moško prikrojevanje v LJubljani. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani priredi po Božiču tečaj za krojaško prikrojevanje v LJubljani pod vodstvom g. Alojzija Knaflja. Vsi Interesenti in tateresentinje naj prijavijo svojo udeležbo ustmeno aH pismeno v pisarni urada, Krekov trg št. 10-1. kjer dobe še nadaljne informacije.
n— Stoječe ure za Jedilnico dobiš pri F. ČUDEN, Prešernova ulica 1. 225 u— Nogavice najcenejše pri D o b e i c u, Pred škofijo 15.	188
Iz Maribora
j— Kmet v tiskovni tožbi. Minuli četrtek je razpravljal tiskovni senat mariborskega okrožnega sodišča o tožbi zdravnika iz ptujske okolice proti kmetu — klerikalcu, ki je poslal pred meseci v »Slovenskega gospodarja« lažniv • dopis, da so zdravnScu umirali pacijenti — otroci vsled napačnega cepljenja Zdravnik je Imel vsled tega velikansko škodo in sramota Ko je nato vložil zdravnik tožbo proti uredniku »Slovenskega gospodarja« zaradi klevete po tiskovnem zakonu, je uredništvo izdalo ime pisca kmeta, nakar je tožil zdravnik slednjega. Tiskovno sodišče je kmeta obsodilo v večdnevno zaporno kazen, plačilo 3000 Din globe, 5000 Din odškodnine zdravniku in še stroške dveh advokatov bo moral plačati obsojeni kmet Kakor je kmet zaslužil svojo kazen, tako so še bolj in pravi krivci oni, ki zavajajo neuko ljudstvo v sovraštvo proti inteligenci na deželi, zlasti proti učlteljstvu in zdravnikom in bi morali dejansko tisti hujskači sedeti na zatožni klopi. Gospodje okrog »Slovenskega gospodarja« pa bi morali kmeta tudi poprej opozoriti ua posledice kaznivega dopisa po tiskovnem zakonu, ker bi se nevedni kmet sicer gotovo ne odločil za objava Tako pa gospodje klerikalci ljudstvo najprej hujska-jo po deželi in potem še spravljajo v nesrečo z objavljenjem kaznivih dopisov Ravno v ptujski okolici smo imeli zadnji čas že par težkih slučajev, ko so morali nahujskani klerikalni kmetje potem svoje strankarske nepremišljenosti drago plačati pred sodiščem, medtem ko so se voditelji lepo poskrili. Tudi kmetu T. bi priporočali, da gre po dsnar za naloženo kazen, odškodnino in stroške ter sramoto zaradi naloženega zapora v Cirilovo tiskamo. Potem si bodo gospodje že premislili, drugič objavljati podobne notice. Pravkar je bHa zo. pet vložena nova tožba proti »Slovenskemu gospodarju«, ker so oblatili nekega obrtnika na deželi
a— Navdušen sprejem hrvatskih pevcev. Včeraj popoldne so doživeli hrvatski pevci, včlanjeni v zagrebškem »Koto«, uprav veličasten sprejem ob prihodu vlaka. Peron je bil nabito poln občinstva, zastopnikov kulturnih društev, dam in pevcev. V pozdrav je gostom zaigrala godba »Drave«, nakar je pozdravil »Kalaše« za velikega župana prosvetni inšpektor dr. Kotnik, za mestno občino župan dr. Leskovar, a GL Matico in ostala kulturna društva dr. To-minšek, za Hrvate v Mariboru dr. Kum-batovič. Za nad vse prisrčen spre6«n se Je nato zahvalil predsednik »Kola«. Zatem so krenib »Kolaši« v mesto, spremljani od številnega občinstva in z godbo na čelu. Zvečer se je vršil koncert, ki je sijajno uspel.
a— Priporoča se modni salon Elza Šerak In dr. Maribor, Trubarjeva ulica 7. 1550 a— Koncert v kaznilnicL Mariborsko podipomo društvo za odpuščene kaznence priredi danes dopoldne v kaarflniškj centrali koncert s petjem, orkestrom in dekla-
Moko vseh reomoflčnlh.
Po zimi postane vprašanje aktnelno, kai nanraviti, kadar se oojavi boleren. Povoljne usoehe so dosegli s lečeniem doma s °istyanskim vulkanskim naravnim muljem v obliki kocke „Pi Qa" ali »Gamakompress" gotovi mulini oblo?. Zadostuje za vse lefenie. Dobite jih v vsih lekarnah. Informacije: L. Schrelber, Zagreb. Akademiki Irg br. 1, H. kat.
macijami. Ves spored Izvajajo kaznencl. Vstop Je dovoljen društvenim članom ln povabljenim gostom.
a— Specljallst za ženske bolezni in porod dr. Benjamin Ipavlc v Mariboru, Gosposka ulica 46, zopet ordlnira od pol 10. do pol 12. in od 15.—16. (3.-4.)	1625
a— Požarno ogledovanje mesta. V prihodnjih dneh začno poslovati komisije za požarno ogledovanje mesta, ki bodo tudi ugotovile, v koliko se Je ugodilo raznim predpisom požarno policijskega in sanitarnega značaja, Izdanim na podlagi ugotovitev lanskega ogleda. Hišni lastniki, oziroma njihovi namestniki morajo skrbeti, da bodo komisiji vsi v poštev prihajajoči prostori hiše (kakor podstrešje itd.) dostopni.
a— Cercle Iranpals. Francoski tečaji za odrasle se preselijo s prvim novembrom iz moškega učiteljišča na državno gimnazijo. Poučevalo se bo tudi tu ob torkih in petkih od 18. do 19., v prvem kwzu pa od 19. do 20. ure. Novi udeleženci se še lahko prijavijo v kurzlh sam® Ob začetku vsake učne ure.	1420
Iz Celja
a— Občinske volitve v celjski okoliški občlnL Za občinske volitve v občini Celje-okollca je bilo vloženih 7 kandidatnih list in sicer: lista Združene gospodarske stranke (demokratje, nar. socijalisti ln radičev-cl) gosposka lista SLS, kmečka Hsta SLS ter liste socijalistov, komunistov, narodnih radikalov In Nemcev. Nosilec tako zvane nemške liste, okoli katere se zbirajo predvojni Štajercijanci, Je iz dosedanjega občinskega odbora dobro znani Petschuch iz Gaberja. Klerikalci so že pili na medvedovo kožo ter trdno računali z dejstvom, da jim bodo že pri teh volitvah priskočili na pomoč klerikalni volilci Iz Lopate. Veliki župan Je na pritisk klerikalcev sicer akt o priključitvi katastralne občine Lopate k celjski okoliški občini nujno rešil, vendar še Ie v času, ko je teklo že reklamacijsko postopanje za občinske volitve. Za to številnim klerikalnim reklamacijam nI bilo mogoče ugoditi, ker bi z isto pravico pač smeli -^reklamirati svoje ljudi tudi napredni volilci, ako bi bili o nameravani priključitvi te katastralne občine k celjski okoliški občini tako točno informirani, kakor so bili klerikalci. V klerikalnih listih čltamo, da se bo priključitev Lopate danes na slovesen način proslavila. Dovolimo si pristaviti, da bi prošnja in akt glede priključitve še danes ležal kje zaprašen pri velikem županu, ako ne bi bile pravkar razpisane občinske volitve v cellsld okolici. Na) si klerikalni voditelji tozadevno ne lastijo bogve kakih zaslug. Saj jim je šlo samo za klerikalne glasove, ki pa so za enkrat splavali po vodi.
6-» Kaj ko s celjsko carinarnico? Z 31. oktobrom le potekel rok, da lfkvidtaa celjska podružnica mariborske carinarnice In da se s tem prenese ves delokrog na centralo v Mariboru. Privrednl krogi so golili Je do zadnjega trenotka iskrico upanja, da se bo slovenskim radikalnim In klerikalnim veljakom v^dar le posrečilo pre-prepričati svoje partijske ministre v Beo-gradu, kako vdika škoda preti z ukinitvijo celjske podružnice vsem trgovskim in gospodarskim krogom širom celjskega okraja. Kakor pa smo Informirani, že odhaja Iz Celja v Maribor uradnlštvo, da nastopi tamkaj svoje službeno mesto. Ne moremo pri tej priliki pridržati trpkih občutkov ta zaslužene kritike, da kleroradacatal režim tekom svojega obstoja po Sloveniji nI le ničesar ustvaril, ampak raaJrl še to, kar so imeli doslej gospodarski krogi. Razpustil je vse okrajne zastope, ki so deJafl dobro hi Jim irvzemšl dejstva, da niso bili sestavljeni po klerikalni volji, nI bilo ničesar očitati. Razpustu okrajnih zastopov Je sledH razpust upravnih odborov StevflnOi denarnih zarodov hi nazadnje naravnost nasilno Izvedene volitve v Industrijsko, trgovsko In obrtno zbornico. Pričakovati pa moramo, da doživijo že Itak popolnoma desolatne gospodarske razmere v Sloveniji že v bližnji bodočnosti še marsikatero neprijetno presenečenje. Celjski kleroradikali pa so doživeli z ukinitvijo celjske carinarnice prav posebno btamažo. Kljub številnim depota-djam, ki so Jih zadnji čas poslali v Beograd, da bi re58l carinarnico, niso našli Pri svojih partijskih prijateljih v Beogradu prav nobenega razumevanja. Kakor nekdaj, tako jih tudi še danes srbski radikali Popolnoma Ignorirajo ter Jih poznajo le takrat, kadar jih izrabljajo v svoje politične namene.
Koncert »Kola«. Danes ob 15. se bo
vršil v Celjskem domu veliki koncert hrv. pevskega društva »Kolo« iz Zagreba. Opo-zarjamo ponovno cenj. občinstvo na to veliko prireditev. Pri oratortju »2lvot 1 spo-men brače sv. Cirila i Metodija, apostola Slavenskih« sodeluje celokupni zbor omenjenega pevskega društva ter kot solisti n
Jos. Križaj in Julij Betetto, člana državnih oper v Zagrebu oz. Ljubljani ter gg. dr. Benkavič in Klasič iz Zagreba. Ob 11 JO bo sprejem gostov na celjskem kolodvore. Občinstvo se vabi da prisostvuje sprejemu v čim lepšem število.
Smrtna kosa. Na zavratm bolezni Je umrl dne 3. t m. v celjski javni bolnici g. Vinko Zagorlčnik, 33 letni posestnik Is Lev-ca, občina Petrovče. N. v m. p.!
Krajevni odbor Udruženja vojnih bi* valldov v Celju priredi danes ob 16. v veliki dvorani Narodnega doma gledališko predstavo v prid revnih vojnih žrtev. Uprizori se pretresljiva vojna drama »Mrak«. Vabimo celjsko in okoliško članstvo, da po> seti Igro in pomaga koristnemu namenu.
Iz Kranja
Voznikova nezgoda. V četrtek je vo sil Alojz K., hlapec pri neki tukajšnji vele« trgovini, iz Kamnika dvovprežen voz, na* tožen s praznimi zaboji Pot je bila dolga in je vodila mimo mnogih gostil en, pri ka« terfh se je Alojz rad ustavil, tako da je stopilo vino malo v glavo. Proti večeru jo vozil med Bi v jem in LahovSsmi nad Sen« čurjem, ko se mu splaSljo konji. Zaboji so se razletavali t voea, sam pa je padel na tla, da sta ga konja vlekla sa vajeti lakih 30 m. Ko so se konji ustavili, je prida neka deklica, ki je opozorila ljudi na nesreča Zanesli so ga v bližnjo hffio, kjer so mn oprali rane. Iz Šenčurja so poklicali reSSod avto kranjske požarne hrambe, U je okrog 21. ure dospel z zdravnikom dr. Globo čni« kom. Rane niso nevarnega značaja, ter je bil predan v domačo oskrbo v Lahovče, kjer je dom«.
r— Pomočniški zbor trgovskega &emtja namerava v letošni sezoni poBveti svoje delovanje. Novi odbor je vzel s potrebno agilnostjo delo v roke. Poleg svojega strokovnega udestvovanja nameravajo trgovski pomočniki prirediti plesno Šote. Jutri Ob 20. bo v gostilni <rPri zlati ribi* prvi članski sestanek.
r— Smrtna kosa. Včeraj Je preminula v Kranju gospa Ivana Vajt, soproga železni« Skega uradnika in mati tukajSnjega tovan> narja Cirila ter brivca Jeleta. NaSe sožalje!
r— Volitev županov. Danes so sklicane v občinah Velesovo, Voglje in Smlednik se« je občinskega odbora, na katerih bodo iz« voljeni župani in občinska starejšinstva. Ka kor izgleda, bodo ostali dosedanji župani, v prvih dveh naprednjaki, v slednji pa Me« rfkalec.
t— Kaj ni našim klerikalcem po pravici všeč? Klerikalni petelin se je v včerajšnjem »Slovencu* močno razkokodakal in se po« tožil, kaj mu ni všeč po pravici v gorenjski napredni metropoli. Zaletava se v sokol&ko •organizacijo in blati napredne u&telje, ld nosijo sokolake znake. 2e razumemo Sedaj se je pripetila da nima tukajšnji Orel sko» ro nobene dece in mladine, ker gre vse le k Sokolu. To dejstvo jih boli in to jim ni všeč. Ubogi petelini
r— 'Scapinove zvijače* vprizore v Stra. žišču na sokolskem odru danes ob 4. pop. Sodeluje domači tamburaški zbor. Kostumu iz Ljubljane. Nova Inscenacija.
r— Članice Kola Jugoslovenskih sester v Kranju bodo prihodnji teden pobirale čla. narino za dobrotvorno svoje dinižtvo. Ape. Kramo na radodarnost cenjenega občinstva, zlasti ker se bliža božični čas in je obdarovanje ubogih pred durmi! Odprite roke in srca!
Iz Ptuja
Glasbena Matica v Ptuju. Koncert god. kvarteta crZika* se bo vršil v sredo 9. t. m. v dvorani Glasbene Matice. Za* stopani bodo: Schumann, Skerjanc in Dvo» lak. Predprodaja vstopnic v glavni tobačni trafiki.
j— Ptujska podružnica Jugoslovenske Matice priredi za rapallsko obletnico 12. t. m, ob 20JO uri v spodnji dvorani Narod« nega doma spominski večer, na katerem bo predaval g. učitelj Šestan. Ob tej priliki se bodo pobirali prostovoljni prispevki. V ne» deljo 13. t. m. pa je nabiralni dan po uli» cah. Vnovič pozivamo in prosimo vse za« vedne Slovence, da se včlanijo v Jugoslo* venski Matici, ker je le na ta način za jam« čeno uspešno delo za naše zasužnjene brate.
Tako se
razšlope pristne
Aspirin-tablete
lahko ta hitro v kozarcu vode. Na ia način Je hidl zajamčen priznani. Izvrstni učinek. Kopate samo pristae Ajpirin-tablete v originalnem na-roja Jknpa" g modro-bdo-rdečo zaščitno znamko.

Iz Novega mesta
a— Nevaren vlomilec prijet. V Kandiji so aretirali nevarnega vlomilca Franca Ra« taja, ki so ga že delj čas« zasledovale vse orožniške postaje na Dolenjskem. Rataj je po poklicu čevljarski pomočnik, rojen leta 1900 v Gornjem Subadoiu, pristojen pa t občino St Peter. Vse itevune vlome na Dolenjskem ima večinoma Rataj na veeti. Pred dnevi se je priklatil v Kandijo k štem« burju in se splazil v spalnico, kjer je upal na izdaten plen. K sreči pa ga je zap&zila domača hčerka Valerija, ki je poklicala očeta na pomoč. Tako je bil Rataj aretiran in odveden v zapore novomeškega okrožne« ga sodišča. Sprva ga niti niso spoznali, ker se je izdajal za Franca Vidmarja in kasne« je, ko so ugotovili, da ni Vidmar, temveč nekdo drugi, za Novaka, V teku zasiiševa« nja pa se je zapletal vedno bolj v proti« slovja, dokler nišo ugotovili njegove iden« titete. Kljub svoji mladosti je bil Rataj že enkrat obsojen na 9 let težke ječe.
n— Skrlatinka v Novem mestu. V No« vem mestu, Mtmi peči In v št. Petru se j« pojavila Skrlatinka. Zdravstvena oblast je sporazumno s šolsko oblastjo odredila, da se v vseh teh krajih ukine ljudskošolski pouk do 15. t m. V Novem mestu je po« leg tega ukinjen pouk v L gimnazijskem razredu.
n— Pasji kontumac v novomeškem okra* Ju, ki je trajal že več mesecev, so 4. t m.
ukinili,
Iz Litije
i— Radi podokntce živčni pretres. V Gradcu pri Litiji stanujoča predilnlška uslužbenka P. B. igra prav rada harmonij. To pa ni všeč okoliškim fantom, lci so ji te dni priredili podokmico s piščalkami, lonci in renairu, in to o polnoči. P. B. je dobila radi strahu težak živčni napad Z zadevo se bo bavilo sodišče.
i— Pretep pri Malem vrhu. Ko sta kmečka fanta Jakob Berčon in Josip Kozlevčar okoli 22. ca poti proti Malemu Vrhu pre« pevak pesem «Kaj nam pa morejo«, ju je napadel Anton Cekar p. d. Cožov iz Tre« beljevega. Beroona je zabodel z vojaSkšm bodalom v roka Koalevčarjs pa prav ta« ko občutno ranil. Proti Cekarju je uvedeno nostopaoje.
Iz Zagorja
z— Nekaj odgovora. Zagorski dopisnik rSlovenca* se v četrtkovi številki huduje, ker so bili na zadnji gerentski seji izvolje« n' v fcrajne šolske svete za Zagorje in To« pHce sami demokrati in socijalisti. In večina je le osvojila praktieiranje, kakršnega izvajajo klerikalci v vseh korporacijah, kjer imajo večino. Neumesten je tudi izpad na g. V.; smatramo ga za zavidanje, ker se v njihovih vrstah ne nahajajo tako ugled, ne in priljubljene osebe. Poroča tudi, da js gerentski sosvet soglasno sklenil ukrepe ra. di primanjkljaja. Poučeni smo, da se je prvotni predlog odklonil, kar gotovim ose. bam ni bilo po volji Čudno se nam pa zdi da se je pečal gerentski sosvet z zadevo, preden je došlo uradno poročite o reviziji
bremensko poročilo
Meteorološki zarod v Ljubljani, 5. novembra 1927.
Višina barometra 3i)«.t> m
Kraj	Cas	1	& B	01 m »t*
-pa zo*an;		a 03	£	^ »
-Ljubljana		'b3'8	»•3	87
Martbot , , ,		7624	10-0	100
Zagreb .. •,	&			
Beograd i >,		762-6	11-0	95
Sarajeva , , ,		785'6	8-0	86
Skoplje , . « ,		766-8	5-0	94
Dubrovnik , ■		764-2	12-0	75
Split . , . , ,	l	763-7	140	84
Prehs .....		761-5	9-0	—
Smer veti-j lr brzine • metrih	o
mirno	0
W 2	0
	0
mirno	0
mirno	0
mirno	0
ml. no	0
NE 1	0
S 3	5
Padavine
Vrst« ' sa d« t. ar*
rosa
Soince vzhaja ob 6.43, zafejs ob 16.44, luna vataja ob 15.18, zahaja ob 1.13. Najvišja temperatura danes r Ljubljani 17.5 C, najnižja 5.6 C. Velika depresija, ki se je pred tednom
dni, priSedša z Atlantskega oceana, približala Angliji in ie pričela afinkovati na vre-menake pojave pri nas, je nepričakovano zaokrenila na svoji poti in zavila namesto proti Franciji, kamor ae je ta priiela Širiti, proti severovzhodu. Z izredna naglico je drvela Sea Danske in BaltiSko morje proti sredaii Rusiji. Gespodstvo nad vso južno polovico Evrope, tedaj tudi nad našimi kraji, Je obdržal visold zračni tlak.
Domala ves teden je ostalo vreme nespremenjeno. Vrstili so Be solnčni, jasni, po večini celo brezoblačni dnevi, v bolj zaprtih predelih se je razvila megla. Po večini smo imeli v vsej južni polovici Evrope nadnor-malno toplo vreme, domala je bilo izdatno topleje, nego se more povprečno pričakovati za prvi teden novembra. Ali razmeroma ie mnogo topleje nego v spodnjih legah je bilo po planinah. Vse višinske vremenske opazovalnice v Alpah so poročale dan sa dnem nenavadno visoko temperaturo; v višinah je vladala južno - za pa dna zračna stroja, ki je dovajala topli južni zrak proti severu.
Istočasno pa je imela severna polovica Evrope slabo vrtino. Depresija se je podila za depresijo s Atlantskega oceana čez Skandinavijo v Rusijo in dalje proti Sibiriji. Tod se je spričo tega neprestano menjavalo vre-me,_ vrstili so se dnevi, zdaj vetrovni In top-jejši, a z dežjem, zdaj mrzlejSl. s severom in snegom. Prevladoval pa je mraz s snežnimi meteži, posebno na Švedskem, Finskem in v Rusiji, kjer ie tudi ta teden obilo snežilo. Nazadnje j« pritisnil mm dale* na
jug ter dosegel v drugi polovici tedna črno-morsko obrežje, Kaspiško morje in severno vznožje Kavkaza. Na severa, v bližini Belega morja pa se je v tem mraz spričo novega dotoka severnega mraza Se povečal, tako da je kazal termometer po nekaterih krajih Finske in sosedne Švedske ter Rusije že do 250 C pod ničlo. Tamkaj je tedaj zima že perfektna.
Koncem tedna je po Štirinajstdnevnem tra janju prenehalo gospodstvo visokega zračnega tlaka pri nas. Maksimum zračnega pritiska se je moral naposled umakniti proti jugu pod pritiskom nove velike depresije, ki je zavzela vso severno - zapadno Evropo. Njen vpliv se je pričel že v petek uveljavljati tudi pri nas; barometer je dosti naglo padal, visoko na nebu so se pojavili drobni oblački, ki jih je gnal jugozapad in na večer se je tudi spodaj uveljavil južnozapadni veter. V soboto so razen tega nastopili {• spodnji oblaki, hiteč od južnozapadne smeri čez nebo, tedaj dovolj znakov, da smo v neposredni bližini depresije. Severno od Alp je ta vremenski sistem le v četrtek in petek povzročil manJSe množine dežja, pri nas se je uveljavil v milejši obliki.
Dnnajska vremenska napoved ta nedelj«: Lepo vreme najbrže ne bo ostalo dalje. Podnevi malo nižja temperatura. V Južnih Alpah oblačno.
Tržaška vremenska napoved za nedeljo i Lahki Južni vetrovi. Ozračje mirno. Tempa ratura od 12 do 18 stopinj. Morje mina
tfovensko knjigo, svoj evangeljski katekizem iz 1. 1551.
Prvo javno evangeljsko službo božjo po reformacijski dobi je pa opravil v Ljubljani z dovoljenjem oblasti šele 2. julija 1826. tržaški župnik Wolf, ko Se prišel pokop a t kavantarja Capretza. Zanimivo je, da je bila ta služba božja, Id ji je prisostvovalo 20—30 oseb, v Sdvorani hiše nemškega viteškega reda. Prihodnja leta so se obračali prote-Htantje s prošnjami za dovoljenje celo Vlo cestarja, a jim niti ob koleri, ki je morila po deželi 1. 1836., ni bila dovoljena verska tolažba, čeprav so ponu-'dili kritje za vse stroške. Šele 1. 1837. je po 12. letih opravil zopet tržaški župnik W61f v stanovanju vdove kavar-uarja Capretza na Dunajski cesti božjo službo aa skrivaj, štiri leta pozneje je {Da ofohSjal protestante v dvorani vo-feškega vzgoje valila. Odtod so jih pa pregnali frančiškani, da so morali lu-t$ra«j imeti drugo jutro na tihem slu-fbo božjo v hiši kavamarice Capretz. Cez dve leti je imel versko opravilo HJiStor iz Šent Ruperta pri Beljaku v ^tfnovanju O. 'Jenatscha, kavarnarja, ki so biJi vse stoletje skoro sami Švicarji in protestanti.
Šele 1845. leta so z dekretom dvorne ŠlšTarae dobili dovoljenje, da smejo jprofetanje iz Ljubljane in okolice na leto imeti dve privatni službi božji pod telo težkimi pogoji. Pod predsedstvom Gustava Heimanna, poznejšega prvega fcoratorja evangeljske občine, je poseli® odbor pripravil vse potrebno, da se ile lahko v Reduti vršila 12. oktobra f845. piva redna služba božja. Takrat sOvpeljali tudi letne cerkvene prispev-fte, ki so še vedno v navadi.
Ker se je pa te službe božje udeležilo tudi nek&j sorodnikov protestantov in radovednih Ljubljančanov, so prih. leto oblasti z vso strogostjo poskrbele, da ne zaide nobena katoliška ovčica nied luteranske volkove. Zato je leta 1846. stala pred Reduto pomnožena policijska straža, izpred glavnega vhoda lje pa katolike odganjal poseben policaj, pred vrati v dvorano je pa vsakega obiskovalca vprašal drugi policaj, kSikšne vere je. Kdor je srečno prispel v dvorano, je padel v roko policijskemu komisarju, ki je takoj ob priče tku službe božje zaklenil vrata v dvorano. Da se ne bi kdo pohujšal, so policaji spodili j? dvorane celo katoliškjs žene in otroke iz versko mešanih zakonov. Pritožba na dvorno pisarno radi teh dogodkov je imela nepričakovan uspeh. Svobodo pa je protestantom prinesel šele prevrat 1848. leta, in so že prihodnje leto lahko kupili stavbišče za cerkev na Dunajski cesti. Leta 1850. so ustanovil} lastno versko občino in sklenili vzdrževati svojega pastorja, čeprav je bilo samo 200 protestantov v Ljubljani. Svojo cerkev, ki je posvečena Kristu, so blagoslovili in obenem ustanovili svoj župni urad 1. 1852., torej ravno pred 75. leti. Ker smatrajo otvoritev lastne cerkve za najvažnejši dogodek v zgodovini verske Občine, so tudi druge obletoice združili z današnjo proslavo.
Pivi evangeljski župnik po protire-formaciji v Ljubljani je postal Teodor Elze, ki ima tudi za slovensko kulturo tako velike zasluge, da se ga ob svečanosti naših someščanov moramo spominjati tudi mi s priznanjem in veliko hvaležnostjo. Rojen je bil leta 1823. na Anfaaltskem in nikdaT ni popolnoma obvladal slovenskega jezika, čeprav je od 1852.—1865. živel v Ljubljani in se je do svoje smrti !. 1900. v Benetkah pečal z raziskovanjem zgodovine prote-stantizma v naših krajih in slovenske literature tedanje dobe. VseuČiliški profesor dr. Kidrič piše o njem naslednje: »Imel je nenavadno mnogostran-ske darove, ki so ga usposabljali, dia je pisal dobre pesmi in objavljal uva-ževanja vredne prispevke k etnografiji, filozofiji, nemški in angleški literarni historiji, numizmatiki in cerkveno-po-litični zgodovini. Iz dolge vrste njegovih spisov imajo za Slovence špecijalen pomen članki in knjige o reformacijski dbbi med južnimi Slovani s posebnim ozirom na Kranjsko.
Vprašanje o usodi reformacijskega pokrerta Pri južnih Slovanih v 16. stol. se je vsiljevalo samo ob sebi možu-znanstveniku, ki je 254 let po izgonu zadnjega Ljubljanskega predikanta prišel v Ljubljano.« S svojimi spisi je kmalu zaslovel za največjega poznavalca reformacije med Jugosloveni in za knjigo o dijakih iz Kranjske na vseučilišču v Tubingenu mu je ta univerza naklonila častni doktorat. Čeprav je razen njegovih del izšlo še najmanj 500 spisov drugih raziskovalcev, so vendar Elzejeva dela še vedno neobhodno potrebna pri študiju zgodovine tedanje dobe in mu zato še danes slovenski strokovnaki priznavajo največje zasluge za našo znanost.
V njegovem času je protestantska občina otvorila tudi svojo šolo in pokopališče v Ljubljani in pa podružnico v Celju.
Po otvoritvi lastne cerkve pred 75. leti se je protestantska občina mirno razvijala in je obhajala 1908. 1. 400-let-nico rojstva Primoža Trubarja, prvega evangelj. superintendenta na Kranjskem. Ob tej priliki so v cerkvi odkrili bronasto ploščo in tudi veliki zvon nosi ime Primoža Trubarja.
Po svetovni vojni so dali protestant-je svoio cerkev na razpolago za pravoslavno službo božjo in jo je s svojim obiskom počastil tudi tedanji prestolonaslednik, sedanji naš kralj Aleksander.
Današnjo svečanost pa praznujejo naši evangeljski someščani v duhu ver-
ske in narodne tolerance in mirnega sožitja. Tudi pri svojih dobrodelnih akcijah niso nikdar gledali na verske meje. Vedno so spoštovali versko prepričanje vsakega in izvajali svoje glavno načelo enakosti kakor močan faktor, pravega napredka in demokracije. Oni smatrajo, da ni namen raznih cerkva,
ljudi ločiti in deliti, temveč jih združevati v slogi m ljubezni. Tako cerkve najlažje koristijo državi, ker sta njene sreče najsigurnejši temelj mir in sloga med državljani.
Preverjeni smo, da pristašem takih načel z veseljem Čestitajo ob pomembnem jubileju tudi naši Čftatdji.
Kulturni pregled
Ljubljanska drama.
Nedelja, 6. novembra. Ob 15. Večni mladenič. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Ponedeljek, 7.: »Hlapec Jernej«. C. Torek, 8.: Zaprto.
Sreda, 9.: »Vrt Eden«. Nastop gospodične
Slavčeve. Izven. Četrtek, 10.: «Dva bregova«. D.
Petek, 11.: Zaprto.
Sobota, 12.: Ob 15. uri pop. »Ukročena tr» moglavka«. Dijaška predstava po zniža« nih cenah. Izven.
Ljubljanska opera
Nedelja, 6.: »Bajadera«. Opereta. Premi«
jerski abonma. Ponedeljek, 7.: Zaprto. Torek, 8.: «Faust». Gostuje g. Josip Križaj
iz Zagreba. A. Sreda. 9.: Zaprto.
Četrtek, 10.: »Hoffmannove pripovedke«. Gostuje g. Josip Križaj iz Zagreba. De« butka gdč. Popovičeva. Izven. Petek, 11.: «Bajadera«, opereta. Premijerski abonma.
Sobota, 12.: »Zaljubljen v tri oranže«. B.
Mariborsko gledališče
Nedelja, 6.: ob 15. »Snegulčica«. 0'troška predstava.
Nedelja, 6.: ob 20. cčardaška kneginja«.
Šentjakobski gledališki oder
Nedelja, 6.: «Školjka». Gostovanje na so« kolskem odru v Skofji Loki.
Josip Križaj v Ljubljani. Odlični slovenski basist gospod Josip Križaj, bivši dolgoletni član Narodnega gledališča v Zagrebu, gostuje prihodnji teden v ljubljanski operi. Za to svode gostovanje si je izbral dvoje odličnih svojih partij in sicer štiri basovske partije v Offenbachovih »Hoff-masmovih pripovedkah« in Mefista v »Fau-$tu«. Prvi njegov nastop bo v torek, dne 8. t. m. In sicer v operi »Faust«. Predstava se vrši za abanente A.
»Večni mladenič«. Znana Eegejova komedija z gospodom Danilom v slavni ta naslovni vlogi se vprizori danes v nedeljo popoldne v ljid>!jans5d drami kot ljudska predstava po znižanih cenah. Začetek točno cb 15. uri. — V opeci se poje zvečer Kalin anova opereta »Grofica Marica« v običajni zasedbi pod taktirko kapelnika Neffata ta v re!Sji gospoda Povheta. Za predstavo veljajo znižane operne cene. Začetek točno ob pol 20. url zvečer.
»Hoffmannove pripovedke« v ljubljanski operi. V torek, dne 8. t. m. se pojejo v ljubljanski operi Offeobachove »Hoffmannove pripovedke« v sledeči zasedbi: V vlogi OlimpiJe debuHra na našem odru gospodična Popovičeva, gojeaika ljubljanskega fcomservatorBa odnosno sokipevskega pouka pri opernem pevou Juliju Betettu. Ju-lietto po}« gospa Poličeva, v vlogi Antonije pa gdč Majdičeva, Nikolaja pode ga Medvedova, glas matere gdčna Spanova. V vlogah Lindorfa, Copeliusa, Dapertutta in Ml-rakla nastopi odličen naš gost g. Josip Križaj. Hoffmaona poje g. Banovec. Ostale vloge so v rokah gg. Janka, Šublja, Moho-riča in Uusa. Dirigira kapelnik Balatka, režijo vodi g. Šiibelj. Predstava le izven abonmaja.
Kriza naše knjige
Obupne razmere na našem knjižnem trgu v slovenski publicistiki in sploh v naši javnosti ne najdejo tistega odmeva, ki ga ta pereči kulturni problem izziva v ozkih krogih ljubiteljev lepe knjige. Par notic v naših dnevnikih je vse, kar moremo registrirati v tem pogledu. Zanimivo je, da celo naši založniki, ki so komercialno najbolj prizadeti, mirno prenašajo ostro kritiko njihovega dela. Tem bolj razpravlja o problemu srbohrvatska publicistika.
»Srpski književni glasniki in »Saveznl pregled« sta poleg drugih listov objavila obširne članke, za naše razmere dovolj pesimistično obremenjene. Zagrebški »Vije-nac«, čigar urednik dr. I. Nevistič je že aprila v Zagrebu iznesel javnosti vso zadevo v daljšem predavanju, je objavil številne odgovore na svojo anketo s petimi vprašanji: 1. Zakaj se knjige domačih piscev malo či-lajo in malo kupujejo? 2. Na kakšen način bi se dala rešiti kriza knjige? 3. Katera književnost vas bolj zadovoljuje, predvojna ali povojna, In zakaj? 4. Katera književna vrsta vam je najljubša (pesmi, drame, novele ali romani) in kateri pisatelji so vam najdražji? Kaj zahtevate od naših književnikov in naše književnosti?
Vprašanja so bila sestavljena tako, da bi primerni odgovori lahko prodrli do jedra celega problema, toda odgovori široke publike na 4. in predvsem na 3. in 5. vprašanje so razočarali, ker so pač vse preveč subjektivni in so samo dokumentirali plitvi nivo današnje publike. Razumljivo je, da so se starejši izrekli za predvojno in mlajši za povojno književnost, vendar to še ne znači, da bi mogli govoriti o >kultu prošlosti«, kar je pred nedolgini ugotovila podobna anketa v Rusiji. Zahteva po književnem edin-stvu Srbov in Hrvatov na bazi Skerličevega programa enotne pisave in enotnega narečja (latinica, ekavščina), po centralni reprezentativni reviji (v kateri naj bi sodelovali poleg Srbov in Hrvatov tudi Slovenci v svojem jeziku), po nacionalnem značaju bodoče literature je pravilna, ugovor proti literarnemu centralizmu glavnih mest je nevzdržen, predlog, da književniki (!) organizirajo analla-betske kurze, konfuzen. Toda kar se tiče predlogov za omiljenje krize knjige, so vsi edini v tem, da je največ krivde na strani založnikov, ki v sedanjih raadrapanih časih vse premalo agitirajo za produkte svojih pisateljev, in pa na strani naše dnevne publicistike, ki bi morala posvečati književnosti vsaj toliko prostora, kakor ga posveča fil -mu ali športu.
Potrebna je torej sistematična organizacija propagande in iskreno medsebojno delo producentov in konsumenlov za omiljenje prekatnega položaja. Država naj priskoči
na pomoč z denarnimi nagradami, predvsem pa naj prosvetno ministrstvo v vseh šolah forsira ustno propagando med dijaškim naraščajem. Uredništvo >Vijenca< je nadalje predlagalo, naj se organizirajo po vsej kraljevini »klubi pisateljev književnosti«, ki naj poskrbe za številna predavanja med narodom, književniki naj organizirajo brez ozira na tradicionalne organizacije književ-niško udruženje profesionalno-sindikalnega značaja, priredijo naj se po vsej državi »prazniki knjige«, kakor so običajni v Rusiji, v Poljski, na češkem ali v Italiji — o čemer je' »Jutro« že poročalo.
Na osnovi teh predlogov je zagrebški Penklub izvolil posebno sekcijo, da organizira vso zadevo. Ta sekcija je ostala le na papirju. V tem pa je beograjski Pen-klub v družbi z novoustanovljenim »Udruženjem književnikov«, z društvom sC vi je t a Zuzo-rič« in s jKnjižarskim udruženjem« v Beogradu sprejel v zadevi propagande za lepo knjigo obširen načrt, ki ga je ;zdelal V. Ži-vojinovič. Prirediti namerava v Beogradu >narodni praznik knjige«. Sodelujejo naj vse državne oblasti, a priredi naj ga »Veliki narodni odbor«, sestavljen iz predstavnikov vlade, parlamenta, vojske, univerze, Akademije znanosti, vseh kulturnih, književnih, umetniških, humanih, dijaških in športnih ustanov in korporacij. Prirediti mislijo praznik še to jesen; trajal naj bi 4 dm.
Prvi dan naj bi bila svečana otvoritev na univerzi, ki ji prisostvujejo vsi faktorji in vojska. Popoldne naj bi se vršile športne tekme (da se zadovolji interes publike!) v korist knjigi, zvečer koncerti, svečana predstava v gledališču, vse v korist knjigi. Drugi dan naj se vrše v šolah predavanja o važnosti knjige, v vseh uradih se za pol ure prekine delo in se agitira za knjige. Sled6 dijaške tekme, predavanja in koncerti, v kinih se vrši agitacija za knjige, na cestah in važnejših križiščih se prodajajo knjige — »knjižni sejem«. Tretji dan se vrše skupščine vseh humanih društev, zvečer prirede ženska društva ples v korist knjigL četrti dan dopoldne koncert Filharmonije na čast knjigi, zvečer ob 6. svečan zaključek »knjižnega sejma«. Peti dan zvečer se vrši zaključna seja književnih društev, objavijo se uspehi in rezultati akcije,
Glavni odbor izbere »upravni akcijski odbor«, ki se deli v finančno, administracijsko, tehnično in književno sekcijo, v vseh mestih se ustanove pododbori. Financirala naj bi 3e akcija z dobrovoljnimi prispevki s strani države in privatnikov. Stroške za natis posebnih katalogov, za brošure in plakate bi krili založniki in tiskarne; ministrstvo pošte bi oprostilo vso korespondenco poštnih taks. Dnevniki bi podprli vso akcijo s članki in beležkami. Prodaja knjig naj bi se vršila potom posebnih blokov in kuponov, za katere bi bile cene knjig znižane, a na ta način bi se lahko kontrolirala prodaja knjig (načrt teh blokov je detaljno izdelan). Razen tega bi se razpisala loterija s 500.000 srečkami po 10 Din.
Načrt je torej zelo obširen in službenega karakterja. Uspeh takega praznika je morda problematičen, če bi imel preveč zunanjega poudarka. Toda glavno, kar jo važno, je to, da je beograjski Pen-klub izredno aktiven in da je šel sam na delo. Strinjamo pa se z mnenjem »Vijenca«, da je treba iadelati enoten načrt za vso državo in obvezati vsa tri glavna mesta in provinco. V treh centrih so potrebni za tako obširno akcijo trije odbori, službeno vodstvo pa naj imajo Pen-klubi, ki so organizirani v vseh treh glavnih mestih in bi s tako akcijo opravičili svoj obstanek. Potrebna pa je živa in neposredna zveza med Beogradom, Zagrebom in Ljubljano. — Ali je ljubljanski Pen-klub že razmišljal o teh podobnih problemih? In če je, v koliko so dozoreli njegovi načrti?
i'-
Ljubljansko Orkestralno društvo v novi koncertni sezoni
Orkestralno društvo ljubljanske Glasbene Matice, ki širi med našim glasbenim naraščajem in občinstvom zmisel za dobro glasbo, je sestavilo za letošnjo koncertno sezono lep program, iz katerega posnemamo nekatere zanimive podrobnosti:
Stoletnico Beethovnove smrti počasti Orkestralno društvo z izvajanjem I. sin-fonije v C-duru. To Beethovnovo delo je doseglo poleg IX., ki smo jo čuli trikrat v Ljubljani, povsod največji uspeh. Na istem koncertu se bo izvajala tudi Egmontova uvertura.
Francoske skladatelje bo zastopal D e b u-s s y, ki pride na vrsto s kompozicijo »Chil-drens Corner«, zelo efektno ekladbo. Izvajal se bo tudi istega skladatelja »Prelude a 1'apres midi d'un Faune«.
Ker se praznuje v tekočem letu tudi 20. obletnica G r i e g o v e smrti, je izbralo Orkestralno dtuštvo tudi nekaj njegovih skladb in sicer: Večer na planini (za oboo, rog in godalni orkester). Ob zibeli (za godalni orkester). Norveški ples in Vdanostno koračnico iz orkestralne suite >Sigurd Josalfar«, op 56. Dalje pripravlja Orkestralno društvo Borodinovo sinlonijo št. 2 v H-molu, ki jo skladatelj sam višje ceni nego svojo 1. sinlonijo (v Es-duru), katero je Orkestralno društvo izvajalo v pretečem sezoni. Iz tujih glasbenih literatur so na programu še: Stravinskij (Mačje pesmi), Mu-6 o r g s k i j (uvertura iz opere »Hovanšči-na«), Jan a če k (Suita za godalni orkester) in dve skladbi za komorni orkester s spremljevanjem klavirja: Saint-Saen-s o v »Carneval des animaus« kakor tudi <Poulencova »Rapsodie negre«.
Od domačih skladateljev bo Orkestralno društvo izvajalo sledeče avtorje in njihova dela: Gotovac: Scherzo balcanique: Š t o 1 c e r : Notturno; L a j o v i c : Caprice; Šantel: Godalna suita; Osterc: Povodni mož; Adamič: Karikature; S k e r-j a n c: Koncert za veliki orkester in Plesni motiv za komorni orkester.
Orkestralno društvo se dogovarja tudi s pianistom T r o s t o m gleda izvajanja klavirskega koncerta št. 2 (v C-molu) skladatelja Rabmaninova.
Za cerkveni koncert, ki se bo vršil takisto tekom sezone, je Orkestralno društvo določilo nastopni program: Corelli: Caocerto grosso; Locatelli: Lamento; Zaje: Pater no-ster; Adamič: O kam, Gospod, gre Tvoja pot? Kogoj: Ave Marija.
Gustav DaniIowski
V torek je bil v Varšavi pokopan znani poljski pisatelj Gustav Danilovvski, eden izmed predstaviteljev poljskega pripovedništva v nekdanji ruski Poljski. Ni bil sicer med
prvimi člani slavne literarne generacije, ki se ponaša z imeni Reymont, Žeromski, Pray-Dyszewski, Kasprowicz in dr., vendar pa so
nekateri njegovi spisi po svoji izvirnosti in globini zapustili velik vtisk in bodo ostali trajno med pomembnimi deli poljskega pripovedništva. Pokojni Danilowski je slovel tudi kot ognjevit patriot. Bil je ožji prijatelj Pilsudskega. Njegova smrt je izzvala v peljski javnosti močan odmev.
Gustav Danilo-vvski so je rodil L 1872 v Civilsku, gubernija Kazanj, kot sin poljskega izgnanca, udeleženca ponesrečene vstaje 1. 1863. Mladost mu je bila polna mračnih dogodkov. V domači hiši je vladala težka atmosfera, ki pa je mladeniča vzpodbujala k gorečemu domoljubju. Gimnazijo je končal v Varšavi, kjer je bil zapleten v neko omladinsko protirusko gibanje. Tehniko je študiral v Harkovu. Tu so se njegove politične ideje dokončno izkristalizirale v socializem. Kot poljski socialist pa je bil do zadnjega diha dober poljski patriot. L. 1914. je vstopil v legije J. Pilsudskega.
Literarni spisi G. Danilowskega so romantično pobarvani in očitujejo močno domoljubno tendenco. Najboljša sta spisa »Z minionych dni« (Iz minulih dni) in velik roman »Jaskolka« (Lastavica), ki je izšel 1. 1907. V njem opisuje življenje poljskih dijakov v carski Rusiji. Prav tako je pomenljiva zibirka povesti »W mitošci i w boju« (V ljubezni in v boju«, ki je izšla L 1910. Knjigi »Maria-Magdalena« iz 1. 1912 se je že poznalo, da je pisatelj prekoračil svoj zenit, tudi nadaljni spis >Lili< (1917) kaže nazadovanje.
Nove razmere, ki so nastopile po vojni in po osvobojenju in ujedinjenju Poljske, niso mogle več oploditi pisateljskega duna G. Da-niIowskega. Med mlado književniSko generacijo se je gibal kot tip predvojnega pisatelja. Bil je po vnanjosti bohem in po duhu apostol zašlih časov.
Gostovanje basista Križala v beograjski operi. Te dni je gostoval v Beogradu basist g. Jos. Križal, ki bo pel prihodnji teden dvakrat v Ljubljani. Nastopil Je kot Kecal v Smetanovi »Prodani nevesti«. Beograjska kritika je polna enodušne hvale za našega pevca ter hvali lepoto in zdravje njegovega organa, Križajeve igralske sposobnosti in posebno Rrlžajevo prikladnost za imenovano Smetanovo delo. V »Prodani nevesti« sta pole« Križala pela še dva dobra znanca ljubljanske operne publike, ga. Žaludovp (Marinka) In g. Knlttl (Vašek). Partijo Janka Je postavil na oder tenorist Tomlč.
Ljubljansko Narodno gledališče priprav, lja za prihodnji mesec sledeče novitete: V operi se vrše priprave za izvirno Konjeviče-vo opero «Milo8eva ženitba», ki se je pred par leti uprizorila s velikim uspehom ▼ zagrebški operi. Za njo pride na repertoar prekrasno Mozartovo delo »čarobna piščal», ki je ponos vsakega gledališkega repertoarja. V opereti se pripravlja <Bajadera>. — Začetkom novembra prinese ljubljanska drama izvirno slovensko igro «Dva bregova«. Njen avtor je gosp. Anton Leskovec iz Maribora. Nato pride na vrsto plastična igra «Medeja» z go. Danilovo v glivni ulogi. Ta predstava je bila prvotno namenjena za proslavo 401etnice umetniškega delovanja odlične naše umetnice ge. Avguste Danilove, a se je morala radi nepredvidenih vzrokov cdgoditi.
»Zlata Praha« o slovenskem slikarstvu. Odlična češka revija »Zlata Praha« je objavila v številki z dne 27. oktobra reprodukcije nekaterih slovenskih slik, ki so bile razstavljene na reprezentativni razstavi »Narodne galerije« v Pragi. Repiro-ducirane so sledeče slike: Janez Šubic »Podoba sestre«. Matija Jama »Sava pri Radovljici«, Jurij Šubic »Model za Hynai-sovo J aro«, Ivan Grohar »Škofja Loka v snegu«, Ivana Kobilčeva »Pri kavi«, Josip Petkovšek »Pismo«, Ferdo Vesel »Kranji-ca«, Anton Ažbe »V haremuc, Gojmir A. Kos »Pri toaleti« ta Fran Kralj »Žanjice«.
Uspeh slovenske grafike na Poljskem. Na razstavi v Lodžu na Poljskem sta bili prodani dve deli naših umetnikov, ena slika E. Justina in ena V. Pilona.
Društvo konservatoristov v Ljubljani priredi v pondeljek, 7. novembra v dvorani Glasbene Matice predavanje o vihra tu na goslih. Začetek ob 6 uri zvečer. Glasbeniki vabljeni.
«H!apec Jernej) ▼ esperantu. Prof. Rudolf Rakuša, nastavnik na drž. trgovski akademiji v Mariboru, je prevel Cankarjevo povest «Hlapec Jernej in njegova pravica', v esperanto. Prevod izide pod naslovom «La servisto Jerneja> v zbirki »Biblioteko Tut-monda>, katero zalaga R. Mosse v Berlinu.
Češkoslovaške državna nagrade sa literaturo, gledališče in glasbo so letos prejeli sledeči pisatelji, glasbeniki in igralci: K. M. čapek - Chod za roman <Rešany»; An-tonin Sova (za pesništvo); Jos. Kopta (za roman <Hlidač» 5t. 47); Jan Opolski (za zbirko povestic «Vampir>); Viktor Dyk (za knjigo tSpomini in komentarji*); Tereza Van-zova (za roman «Kletev>); Leoš Janaček (za opero «Makropulos»); Jos. Foerster (za simfonično glasbo); Ferdinand Bach (za glasbeno reprodukcijo); Češki kvartet; Gabrijela Horvatova, operna pevka; Otokar Ostrčil (za uprizoritev Bergovega «Vojička»); brata Čapka (za dramo); St. Lom (za dramo): igralca Kohout in Sedlačkova ter končno K. Hilar za režijo.
25Ietnica gledališke igralke ▼ Sarajevu. Dne 5. decembra bo slavila gospa Zora Čur-čičeva 251etnico svojega oderskega delovanja. Igralka je članica sarajevskega gledališča, ki uprizori za njen jubilej Nušičevo dramo «Druga knjiga* z jubilantko v ulogi Rajne. Nušičeva igra se bo igrala ob tej priložnosti prvič.
Francoski kandidati za Noblovo nagrado so letos trije: Filozol Henri Bergson, pesnik in dramatik Paul Claudel ter prevajalec Estauniče. Angleži se bodo, kakor je podoba, letos kandidature za literaturo vzdržali, ker je njihov kandidat Hardy lani propadel. Govori se. da ima največ izgleda za prejem nagrade Thomas Man, največji sodobni nemški prozaist. Imenuje se tudi švedska pisateljica Sigrid Undsetova. Italija je predložila pisateljico Grasio Deleddo, ki pa že zaradi tega ne pride ▼ poštev, ker jo je priporočil
direktno Mussolini. Vsako priporočilo pa ji v hudi opreki z običaji švedske akademije.
Jogoslovenske grafične razstave ▼ inozemstvu. Serija grafičnih razstav, ki jih ie priredilo Udruženje likovnih umetnikov v Poljski, se je zaključila z rawtavo v Lodžu. V dragi polovici oktobra se vrnejo razstavljena dela. katera niso bila prodana. Generalni konzul Milan Schwarz v Curih a javlja Udruženju iikovtrih umetnikov, da se v kratkem vrneio dela. ki so bila razstavljena v Švici ter da pošlje istočasno obračun razstave in denar za vnovčeaia dela. Glede grafične razstave, ki se bo vršila v Pragi ta za katero ee vsi grafiki marljivo pripravljajo, omenjamo, da je društvo »liol-lar« rezerviralo mesec november za Jugo-slovensko grafično razstavo. Dela naj s* torej pripravijo čhnpreje, da se za morejo takoj odposiaU, ko bo javljen končni rok za pošHjatev. Kakor je bilo že sporočeno, bodo na to raistavo pripuščene tod! risbe. S tem je omogočena večja udeležba s strani slovenskih likovnih umetnikov, predvsem grafikov.
Strokovno udruženje likovnih umetnikov t Zagreba je izvolilo na zadnjem obč. zboru za svojega predsednika slikarja Ljubo Babiča ml., za odbornike Pa KK.: Omeria Mujadždča, liinka Jutona, Jos. Torfcsrja, E. TomažIŽa. I. Meštrovlča, Vlad. Bedča, Frangeša - Mihailoviča. T. Krimom*, Iva Kardiča, M. Trepšeta, Fvana Tabakovlča io Roberta Jeana - Ivanoviča.
»Gospod doktor, moj mož govori v spa« nju! Afl imate kako sredstvo proti temu?»
<sHm, težko bo!«
»Gospod, hotela bi kaj takega, da bi moj mož jasneje govoril!«	(VKasper«)
ZlOGOVKA
1	5	9	V	»7	u	iS
2	S	10	u		71	*
3	J	u	V	'9	V	16
4	t	rt	tS	10	u	*
Današnjo zlogovko priebčujemo ■ njm zadoščenjem, ker nam je vesel dokaz, kako splošno zanimanje vzbujajo naše uganka Poslal nam Jo je namreč 77 let sta* gospod, višji uradnik v p, m graSSak, ki •• njegovo ime spominja z največjim spoiicM vanj em in hvafotoostjo ▼ krofih slovenskih
umetnikov, čeprav je mecen nemškega roda, •
Pomen besed
1 in 2 vzklik, ki ga rabimo, Se kdo luko predebelo zine, 3 predlog, 4 členica, 5 časovni prislov, 6 isto kakor 5, 7 pomožni glagol (narečje), 8 in 12 orožje, 9 isto kakor 3, 10 osebni zaimek, 11 krajevni prislov, 11 in 12 lastnost zakurjene peči, 13 pomožni glagol, 14 svojilni zaimek, 15 črka, ki jo ima vsak osel, 16 zlog, s katerim se začenja vsak govor, 17 del Tasi> 18 sprednji konee kure, 19 skupina vojakov (2. sklon), 20 vol brez repa, 21 in 20 slava, 22 dragocena tekočina, 12 in 23 ptica, 24 ri, 25 osebni zaimek. 26. osebni zaimek.
Pravilno pogodenl zlogi, čitani v vod» ravnem redu, dado obče znano pesem.
Rešitev «Nagrobnega spomenika«
P« vrsti ▼ vodoravnem reda; gg, gora,
amen, Ig, plot, malarija, erar, Etez, lonec, mi, grapa, in, če, raza, ai, od, s, d, oral, n, e, ti, ro, ak, in, on, g, ena, ksi, h, p, internat, g, om, tja, vi, par, ko, ki, Ra, as, na, ob, or, n, o, 1, k, ta, p, tja, Job, r, Bola, Kara-korum, or, e, m, m, d, L, p, Ra, o, e, o, i, r, iz, s, r, č, c, e, ni, s, k, i, n, a, d, ol. I, ▼, k, o, i, kitara, as, Asirec, a, ojesa, a, p, trava,
h,	mi, alt, avijon, Ana, ki, novela, o, als, rja, a, kamela, labirint, aritmetika, Ukrajina, a, i, v, r, t, h, 1, al, s, r, s, k, b, u, aka,
i,	o, b, ma, a, a, t, a, o, 1, kal, k, v, a, ej, b, b, o, ban, r, k, tri, e, n, b, la, oči, v, oje, a, j, te, ne, a, i, n, j, osa, celina, Banat acord, Avala.
Dr.OETKER-
IEVIM
Najbolj prelskušene recepte razpošilja na želje brezplačno in prosto od poštnih pristojbin Op. Oetkor, d u o. Maribor.
Šport
Današnje nogometne tekme
Primorje : Hermes	Ilirija : Slovan,
Slavija : Jadran. Zadnje kolo jesenskih prvenstvenih te« kem, ki se odigrava danes na obeh ljubljan skih igriščih, prinese tekme Slavija : Jat dran (ob 13.45 na igrišču Ilirije), Ilirija : Slovan (ob 15.20 na igrišču Ilirije), 21 pre» ostalih minut prekinjene tekme Primorje : Hermes (ob 14. na igrišču Primorja), dalje v IL razredu Reka : Svoboda (ob 10.30 na igrišču Ilirije) ia Panonija : Krakovo (ob 14.30 na igrišču Primorja).
Jadran in Slavija sta v sedanji formi pre« cej enaka nasprotnika, oba enako borbena m požrtvovalna, toda oba dokaj primitivne »gre. Slavija bi se z eventuelno zmago mo« gla rešiti poslednjega mesta v tabeli. — Slovan je preteklo nedeljo sicer doživel te« žak poraz od Primorja, toda se je od tega neuspeha skoro gotovo že opomogel in utegne nuditi Iliriji mnogo odpora. — Sre« čanje med Primorjem in Hermesom, ki je bilo na praznik ob stanju 3 : 1 prekinjeno, se nadaljuje pod ugodnejšimi izgled: za Hermesa. Primorje mora absolvirati nam« reč ostanek igre brez izključenega center« halfa Slamiča. Kljub temu ni posebno ver« jetno. da bi uspelo Hermesu v kratkem ča« su 21 minut izboljšati dosedanji rezultat.
V II. razredu se more označiti srečanje med Reko in Svobodo za drugorazredni derbv. Kluba sta namreč na čelu prvenst« vene tabele. Svoboda s 6, Reka s 5 točkami, in se borita danes torej za jesensko prven« stvo svoje skupine. Ker oba igrata dober nogomet, vlada za to srečanje upravičeno mnogo večje zanimanje kot sicer za tekme II. razreda. Krakovo zavzema v tabeli tretje nesto. Z zmago nad Panonijo bi mo« glo napredovati na drugo mesto, ako pa podleže bo moralo prepustiti svoje doseda« nje mesto Panoniii ter se v jesenski tabeli zadovoljiti s predzadnjim mestom.
Po absolviranju današnjih tekem preosta« ne:) za prihodnji termin le še tri tekme v skuprini rezervnih moštev.
Prvenstvene tekme v Mariboru in Ptuju
ISSK Maribor : TSK Merkur Danes popoldne ob pol 15. se bo na igri« šču Maribora odigrala prvenstvena tekma med dvema precej neenakima nasprotnika« ma, Mariborom in Merkurjem. Merkur, ki je v letošnjih prvenstvenih tekmah nastopal z malo sreče in v treh tekmah zaporedoma podlegel, ni smatrati za najslabše moštv:-,, čeprav ga je nesrečen start potisnil na zad« nje mesto v tabeli. Njegova neenaka igra zlasti pa slab odpor in nevigranost med posameznimi deli, so zahtevali močan pu dec sicer simpatične enajstorice, ki je še nedavno mnogo obetala. Gotovo se bo tu« di danes skušala približati nekdanji formi, kajti mlade moči, s katerimi je nadomestila odstopivše igralce, so najboljša garanciia, da lahko moštvo izide iz neenakega boja s častnim rezultatom. Maribor bo nastopil v izpremenjeni postavi Prodorni Kirbiš bo nastopil na levi zvezi, na njegovem mestu pa Košenina, ki se je doslej na vseh me« stih izborno obneseL V golu bo igral Ko« vačič. Ako se moštvo izkaže za dobro, bo v prihodnje stalno nastopalo v današnji po« stavi.
Predtekmo bosta odigrali rezervi Mari« bora in Merkurja ob 13. — Ob 10. dopoldne bo mladina Maribora odigrala prijateljsko tekmo z rezervo Svobode.
SK Ptuj : SK Železničar » V Ptuju se bo vršila prvenstvena tekma med tamkajšnjim SK Ptujem in maribor« skim moštvom SK Zelezničara. Ptuju se na domačih tleh pripisuje več izgledov, ven« dar ni izključeno, da si Železničar pridobi nad Ijni dve točki. Na srečanje med ome« njenima protivnikotna se polaga veliko važ« nost, ker bo odločilo kateri izmed konku« rentov bo zasedel tretje mesto v tabeli. Iz navedenega razloga vlada za to tekmo ve« Iko zanimanje, o katere izidu bo odločeva« la le večja požrtvovalnost in vztrajnost
Medmestna tekma Maribor : Gradec, o kateri smo poročali, da bi se morala od« igrati v Mariboru še letošnjo jesen, se po sklepu mariborskega MO preloži na spo» mlad. Takrat se bo odigrala tudi medmest« na tekma Maribor : Celovec.
Stanje prvenst\~a v mariborskem okrob Ju. Z zmago Maribora nad Rapidom se je končnoveljavno plasiral Maribor na prvo mesto v prvenstveni tabeli, dočim je Ra« pidu zasigurano dTugo mesto. Glede zased« fee tretjega mesta bo padla odločitev da« nes v tekmi med SK Ptujem in Železničarji. Svoboda in Merkur pa bosta po dosedanjih izgledih zasedla zadnji dve mesti Trenut« no stanje je sledeče: 1. Rapid 4 točke (tn tekme) 8 : 1. 2. Ptuj 3 točke (2 tekmi) 3 : 2, 3. Svoboda 3 točke (3 tekme) 3 : 6. 4. Mari« bor 2 točki (1 tekmo) 1 : 0. 5. Železničar 2 točki (2 tekmi) 3 : 4, 6. Merkur 0 točk (3 tekme) 2 : 7.
Seja načelstva JZSS se vrši dne 7. t. m. ob 20.30 v dam. salonu kavarne Emona.
Kolesarske, motociklistične in avtomos bilske dirke. I. Hrv. motoklub v Zagrebu priredi v nedeljo dne 6. t. m. kolesarske, motociklistične in avtomobilske dirke na Černotnercu v Zagrebu, m sicer v korist olimpijskega fonda Koturaškega Saveza SHSl Dopoldne se absolvirajo predvožnje b:cik!istov za državno prvenstvo na dirka« lišču. Motoristi vozijo v kategorijah 175. 350. 500 in 1200 ccm. Dirka malih avtom o« bilonr se vozi v športni in turistični katego« riji. ter so že prijavljeni vozovi Opel. Ma« this, Renault. Senechal i. dr. — Z razpisom teh dirk vrši I. Hrv. motokhA hvalevredno delo pomagati biciklistiki katera izmed vseh športnih panog, kiut) ogromnim žrt« vam za dirke — nikdar ne pride do fman« cijeinih uspehov. Z ozirom na hvalevredni namen dirk. bo zagrebško športno občin« stvo iste gotovo mnogobroino posetilo. ter s tem pomagalo našim bicflcKstom k ude« ležbi na IX. olknpiiadi v Amsterdamu.
GtUer pri praški Sparti? Kakor poro« čs <rSporf*Ta«biatt>. je praška Sparta po« r"d:Ia Gillerju angažman. Vendar pa ni 5e ir-tovo. ali je Gffler pripravljen postati pro fesi »on al.
Letošnji nopomeni turnir za Gosposvet ski pokal se odigra prihodnjo nedeljo 13. t. m. Dohodki turnirja gredo v korist Jugo« sVvvir.ske Matice. Svoje sodelovanje so ■p-'javili v stavljenem roku SK TKrija, SK S^van in SK Reka. Četrti ndeležnik bo ASK Primorje ali 2SK Hermes. Vsaka tek« mi v tem turnirju traja 45 minot, torej le polovico normalnega časa. Zmagovalca ▼ s^ifinaJu nastopita takoj k o<io5kri tek« mi Na ta m3b dosefojo prireditelji da
more sodelovati pri tej športno nacijooalai
manifestaciji na dan odločilnih tekem čim več klubov. Obenem učinkuje ta način i» vedbe zelo privlačno tudi na publiko in ji nudi večji športni užitek.
Amater (Trbovlje) : Ilirija. Trbovelj« ski SK Amater igra danes na svojem igrv Sču z rezervo SK Ilirije.
SK Slovan v Mojstrani. Danes se vrši na igrišču Edinosti v Mojstrani pod Mo» žakljo nogometna tekma s SK Slovan Ljub« Ijana. Za jeseniški športni klub bo igralo komb. moštvo Bratstva rn Edinosti. Žače« tek ob 14. uri.
Glavna skupščina Plivačkega Saveza se bo vršila 13. decembra v Beogradu. Poleg razprave o važnih tehničnih in sportskih vprašanjih se bo sprejela tudi končna re» dakcija pravilnika in poslovnika Zbora pla* valnih sodnikov JPSa.
Kriza v splitskem nogometnem pods& vezu. Predsednik splitskega nogometnega podsaveza g. Doležal in oba podpredsedni« ka sta podala ostavko. Danes se vrši iz« redna glavna skupščina tega podsaveza.
Službene objave LNP. (Iz seje kazen« skega odbora dne 4. t. m.) Po § 16 k. pr. JNSa se kaznuje igralec Tičar (SK Slovan) vsled prestopkov pri tekmi dne 25. septem« bra s tri mesečno zabrano igre od dneva suspenza. Kazen traja do 28. XII. t. 1. — Po § 25 k pr. se kaznuje igralec Cimper. man (SK Reka) vsled prestopka pri tekma dne 8. avgusta z enomesečno zabrano. Ka« zen je prestana s suspenzom. — Po §§ 25 in 35. kaz. pr. se kaznuje igralec Slamič Herman (Primorje) vsled prestopka pri tekmi dne 1. t m. z dvomesečno zabrano igre. in sicer od 5. XL do 5. I. 192S. — Po §§ 25 in 35 k. pr. se kaznuje igralec Bulje« vič Zvonko (ASK Primorje) vsled prestop« ka pri tekmi dne 1. XI. tis trimesečno zabrano igre in to od 5. XI. 1927 do 5. IL 1928. — Tajnik II.
SK Jadran. Danes ob 9.30 se vrši izied* nt občni zbor pri Steinerju, Opekarska ce« sta. — Postava za tekmo s Slavijo je: Vid« mar, Steiner, Ivček, Rogač, Brcar, Znidarič, Zomer, Kos, Rape. Bončina, Januš. Reditelji Carl, Seidel. Valentič, Logar P. Imenovani morajo biti točno ob 13.15 na igrišču Ilirije.
SK Ilirija Plenarna seja kfubovega od« bora se vrši jutri, v pondeljek ob 20. uri v klubski sobi v kavarni »Evropa*. Pred« sedstvo prosi polnoštevilne udeležbe. —
Službeno iz LNP. Kot službujoči od. bornik za rediteljsko službo pri današnjih prireditvah na prostoru SK Ilirije se dele« gira namesto službeno zadržanega g. Baica g. Tone Gosar. — Tajnik II.
Tenis sekcija Atene o tvori zimski te* nis, ako se bo prijavilo zadostno število udeležencev. Prijave do 10. novembra na tenis sekcijo Atene. Informacije istotam.
<4SK Primorje, nogom sekcija. Danes, v nedeljo, naj bodo ob 13.30 (ob 1.30 uri) na našem igrišču sledeči igralci: Anžlovar, Svetic. Pečnik, Pišek, Vindiš. Jug. Erman IL Čebohin, Uršič in Kariž radi doigranja prv. tekme s Hermesom. — Načelnik.
Proti nahodu
in proti nekaterim nalezliivim boleznim
GRIPOSAN

(varstvena
T	znamka)
O
po dr. Besaroviču
desinficirajoča mast za nos D .bi se v vseh lekarnah.
Sah
Zopet remis!
Buenos Aires, 5. novembra. 24. partija je po 41. potezi končala remis. Stanje 4 : 2 za Aljehina. 18 partij neodločenih.
Capablanca — Aljehin.
Četrta zmaga dr. Aljehina. 21. partija, igrana v Buenos Airesih 25 oktobra 1927. Odklonjen damski gambit. Beli: J. R. Capablanca Črni: dr. A. Aljehin
1.	d2—d4
2.	c2—c4 3 Sbl—c3
4.	Lcl—g5
5.	e2—e3
6.	SjtJ—13
7.	Tal—cl
8.	a2—a3
9.	Ls5—h4
10.	LflXc4
11.	Lc4—e2 12.0—0
13.	d4Xc5
14.	Sf3—d4
15.	b2—b4
16.	Lb4—e3
d7—d5 e7—c6 SgS—f6 SbS—d7 Lf8—e7 0—0 a7—a6 Lf8—e7 d5Xc4 b7—b5 Lc8—b7 c7—c5 Sd7Xc5 Ta 8—c8 Sc5—d7 Sd7—b6
17. Ddl—b3
18	Le2—f3
19	Sc3—e4
20.	TclXc4
21.	Tfl—cl 22 Se4—c3
23.	Sc3Xd5
24.	Lf3Xd5
25.	a 3—a4
26.	Sd4—f3
27.Tcl—cl
28.	a4Xbo
29.	h2—h3
30.	Tel—bi
31.	Sf3—d4
32.Tbl—dl?
Sf6—do Tc8—c4 Dd8—c8 Sb5Xc4 Dc8—a8 Tf8—cS Lb7Xd5 Da8Xd5 Le7—f6 Lf6—b2 Te8—d8 a5Xb5 e6—e5 e5—e4 Lb2xd4 Sc4Xe3
in Capablanca se vda.
Sedemnajsta partija, igrana v Buenos Airesih 18. in 19. okt. 1927.
Odklonjen damski garnbit. Beli: J. R ~apab!anca Črni: dr. A. Aljehin
1.	d2—dt d -d	31.Se2 dl
2.c2-c4	e7—e^	3> 12-f4
3.	Sbl — c3 Sg8—fo	-3. Kt'1— ■s.Lcl—«5 SbS-d7	34 T*7X^> o.e 2—et Lt8—e?	ri5g*-e4 fi.Sgl—f3 0-0	3"» g4Xh"->
7.Tal—	cl 37-ai	7. Kt2— f3
8.a2—a3	b7—b~>	?H Td>-g2 Tg8Xg
9.c4Xd-	et-Xd5	39. Kf Xs2 Kh5-gt 10 Lf I —d-t Lc8—1-7	40 h2-h3f Kgl U.O 0 c7—.-5	41 Sd4— I5f Kh4 12.d4Xc5 n Xc5	42	g3 L-5-b: 13 Dd' —e2 Tf8 e"	43. Sf — di Kh5 - g
14.	Ld3—c2 Dd8—b	-»4 Ke3-g4 f>-f5f
15.	Ttl—d! Ta8 - d	45. *e4—e3 !<g6-m 16.Sc3- a4 Db —b:	46 Sdl-f3 I.b47-c5 17 De2Xb5 aSXb5	47.Kg3-i2
18.	Sa4—r3 Lb7-c6	4<.S"3-g5
19.	Lc2-d3 c5—c4	49 :>g5- f3 2.'. Ld3—fi b5 —b >	M).b3-h* 2l.s3XM Le7Xbl	5l.Sc3-e2 2 = .Sf<-d4 Lc6 - b'	b'. Se2—g3 2lLf5Xd7 Td-Xd	53.1:4-h "t 24. Lg5XH ?JXi,	4 Kf2-e2 ?5 Sd4 - e2 Lbi—c	5x Ke2—d> 26 Tel— c2 Ldi—e5	55. Sf3 - dt 2?.Tc2—d2 Td7—c7	57. Ka2—c? 28 Tdl-*1 Kg8-?7 S^Kc-dl 2f. g2- g3 Tc7—c5	59. Kd!-cl .-0 Tal—a7 Te8—b!J Rem-s
g7—g« Le5 —c7 Tc5-3-> U
h7—h5 >Cg6Xb5 Tb^-gS
■h 4
Lc> Lb4—d5 Ld5 - b4 K 6—gb Lt>7— c ^ Lc*—e6 Kg6—h6 Lb4—e Le7—d s Le^ - c-i Ld1!—a5 La5 bi Lc*—d
Gospodarstvo
Državni proračun in inozemsko posojilo
Pstovanje finančnega ministra v Pariz in London.
Predlog državnega proračuna bo v kratkem v podrobnostih izdelan. Po poročilih iz Beograda bo načelnik proračunskega oddelka v finančnem ministrstvu te dni poslal predlog proračuna državni tiskarni v Sarajevo, tako da bo proračun tiskan do 18 t. m., nakar bo pred potekom roka, predvidenega v ustavi predložen Narodni skupščini.
Ker je letošnji proračun v primeri z lanskoletnim znatno reduciran, je potrebno za kritje velikih investicijskih izdatkov, ki so bili izločeni iz rednega proračuna, pravočasno rešiti tudi vprašanje inozemskega investicijskega posojila. Finančno ministrstvo je prejelo že več ponudb iz inozemstva, vendar do sedaj se še niso pričela tozadevna pogajanja in tudi ni še končno določena višina posojila, ki naj bi v prvi vrsti služilo za gradbo novih prog po načrtu bodoče železniške mreže.
Čim bo zaključeno delo na novem proračunu. namerava finančni minister dr. Markovič odpotovati v inozemstvo (London, Pariz in morda še drugam), kjer bo stopil vstike z velikimi angleškimi in ameriškimi emisijskimi bankami. Po beograjskih vesteh bo finančni minister odpotoval že koncem prihodnjega tedna in bo ostal na potu 10—15 dni. Zatrjuje se, da je to potovanje v zvezi z nedavnim obiskom predsednika Anglo-In-ternational-Bank- Limited, in bivšega ruskega finančnega ministra Fetra Barka v Beogradu.
Do sedaj še ni sklenjeno, kje naj se najame te posojilo, ali v Newyorku ali pa v Londonu. Osebni obisk finančnega ministra bo vsekakor ugodno uplival na razvoj pogajanj; dosegli bomo gotovo povoljnejše pogoje, kakor pa če bi se pogajali z raznimi posredovalci in agenti.
Za emisijo zunanjega posojila v Londonu, bodisi v celoti ali pa deloma, danes ne obstojajo več nikake zapreke, ker so bili pred kratkim regulirani naši vojni dolgovi v Angliji-
Potovanje finančnega ministra v London more biti tudi velikega pomena za bodoči razvoj naše finančne in gospodarske politike. Ministru bo dana možnost, da se točno informira o naziranjih angleške visoke finance glede naše finančne politike. Če sodimo po izjavah predsednika Petra Barka ob priliki obiska v Beogradu, angleški finančni krogi z vodstvom naših državnih financ niso baš zadovoljni. To pa je važen moment, ki more v znatni meri uplivati na pogajanja za posojilo. Od spretnosti finančnega ministra bo tudi odvisno, v koliko bo ta obisk pripomogel k zboljšanju finančnih in gospodarskih stihov med Anglijo in našo državo.
Tudi vprašanje zakonske stabilizacije dinarja, odnosno prehoda na zlato valuto ni nič manj važno, kajti to prepotrebno valutno reformo bo mogoče izvesti le s sodelovanjem inozemskih novčaničnih bank, predvsem Angleške banke.
Načrt zakona o čeku
Minister pravde dr. Subotič je te dni predložil Narodni skupščini predlog zakona o čeku, ki je bil izdelan od posebne komisije. Čeprav še ni definitivno rešeno vprašanje mednarodne unifikacije čekovnega prava, je smatrala komisija za potrebno, da je za osno vo novega čekovnega zakona treba vzeti resolucije mednarodnega kongresa v Haagu (1912), ker je sigurno, da bo bodoče delo na tem polju zasnovano na teh resolucijah. V letih po vojni je po zaslugi Mednarodne trgovske zbornice vprašanje unifikacije čekovnega zakona zelo napredovalo. Sklenjeno je bilo, da se ima unifikacija po ugotovljenih načelih čim prej izvesti, čeprav se Anglija in Zedinjene države ie vedno branijo, sprejeti principe haške konference.
Po izjavi komisije, se naš predlog zakona o reku bolj približuje mednarodnemu resle-manu. kakor vsi obstoječi čekovni zakoni v drugih državah.
Glede sistema čekovnega zakona se je komisija odločila za sistem, po katerem se vse norme meničnega zakona, ki se nanašajo tudi na čekovni zakon, unese jo samo v en paragraf čekovnega zakona (hrvatsko - madžarski sistem)
Predpisi glede izdajanja in oblike čeka se razlikujejo od avstrijskega in hrvatsko-madžarskega zakona v tem. da se zahteva označenje mesta plačanja. Ček se more tra-sirati samo na kreditne zavode, banke in bankarje. da se s tem centralizira promet s čeki. Za Slovenijo je važno, da se more ček trasirati tudi na hranilnice (zavodi ki so po svojih statutih pooblaščeni za prevzemanje tujega denarja). Ako kraj plačanja ali kraj izdanja ni označen, ne izgubi dokument značaja čeka. "V tem primeru se smatra kraj plačanja oni kraj, ki je naznačen joleg imena trasata. Ako na čeku ni označen kraj izdanja. se smatra, da je ček izdan v kraju, ki je naznačen poleg imena trasan-ta. Ček se more izdati le na onega trasata, pri katerem ima trasant kritje, s katerim more razpolagati potom čeka. Trasant, ki izda nekrit čeli, je v vsakem primeru odgo-
pri katerem bi bila dospelost drugačna, ni ček
Ček se ima predložiti na izplačilo v roku, odrejenem po zakonu v kraju plačanja; če pa v kraju plačanja ne obstojajo taki predpisi v roku 5 dni, ako sta kraj izdanja in kraj plačanja v naši državi v 15. dneh. ako kraj plačanja ni v naši državi, v 20. dneh, ako je ček izdan v kaki drugi evropski državi, in v 40., odnosno 60. dneh, ako je ček izdan izveu Evrope. Ako je bil ček predložen zavodu za obračunavanje (tak zavod se ima šele uvesti v naši državi), kateremu pripada trasat kot član, se smatra, da je bil predložen v izplačilo.
Smrt trasata ali nastop njegove nesposobnosti za sprejemanje obvez (kuratela) nimajo vpliva na dolžnost trasata, da izplača ček. Trasat pa mora odbiti plačilo, če ve, da je bil nad imovino trasanta objavljen kon-kurz.
Vprašanje preklica čeka je bilo rešeno v smislu avstrijskega in hrvatsko - madžarskega zakona. Ček se torej s strani trasanta načelno ne more preklicati v roku za pre-zentiranje. temveč šele po preteku tega roka. Izvzet je primer, ako trasant pošlje ček. ki se glasi na ime ali po naredbi, neposredno trasatu v svrho izplačila označeni osebi. Imetnik čeka more odbiti delno izplačilo. Trasat more zahtevati od donositelja potrdilo o plačanju.
Načrt čekovnega zakona uvaja tudi tako zvane prečrtane ali krosirane eeke. ki se morejo izplačati samo bankam, in sicer splošno krosirane in posebno krosirane čeke. ki Be morejo izplačati le imenoma označeni banki.
Za obvarovanje regresnih pravic je, kakor pri menici potrebno pravočasno prezen-tiranje in pravočasni protest. Predvideni so naslednji načini protesta: 1.) običajni protest pri sodiSfu ali notarju; 2.) izjava trasata na čeku. ki mora biti zabeležena v protestni register (tu se zakon bistveno razlikuje od dosedanjih predpisov), in 3.) izjava zavoda za obračunavanje, katere ni potrebno vnesti v protestni register.
V nasprotju z dosedanjimi zakoni se more ček ki je plačljiv v intiemstvu (predvsem v prekooceanskih državah), izdati v večih izvodih.
Regresne zahteve imetnika čeka proti in-dosantu in trasantu zastarajo v 6 mesecih od dne. ko je potekel rok za prezentiranje za izplačilo.
voren imetniku za popolno zadovoljenje. Trasant more izdati ček tudi na svoje ime i se je sklenilo, da se odgodijo pogajanja med
= Direktna tarifa z Italijo. S 1. novembrom je končno po dolgem pričakovanju stopila v veljavo direktna tarifa za železniški promet z Italijo, katero so zahtevali naši gospodarski krosi že pred leti preko Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. S tem večnim zavlačevanjem je naše gospodarstvo utrpelo veliko škodo. Kajti tuja konkurenca je izpodjedala tla našim proizvodom, ki smo jih morali izvažati v Italijo v lokalnem prometu z lomljenimi tarifi. Ta direktna tarifa predstavlja morda primerno bazo za nadaljnjo izpopolnitev, kajti situacija našega izvoza se je od tedaj, ko so gospodarski krogi stavili svoje predloge v mnogih ozirih bistveno spremenila. Zato bo treba to novo tarifo kritično dopolniti in prilagoditi potrebam izvoza. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo se je zaradi tega obrnila na zainteresirane krose, da se izjavijo glede strukture in konvenijence nove tarife. Pričakovati je, da bodo naši interesenti vzeli to velevaž-no vprašanje v resno razmatranje. Treba točno oceniti v koliki meri so v tej tarifi upoštevani naši izvozni Interesi, da bo mogoče čim prej izgraditi direktni promet po efektivnih in praktičnih načelih reciproci-tete in največjih ugodnosti v korist najširšim slojem našega gospodarstva.
= Z lesnega trga. Tendenca na jugoslo-venskem lesnem trgu je prilično čvrsta. Čeprav je seziia za izvoz stavbnega lesa več ali manj končala je naš izvoz 5e vedno znaten. Povpraševanje po drvah je nespremenjeno, vendar upliva na izvoz drv v Italijo dejstvo, da je letos cena angleškemu premogu znatno nižja kakor lani, kar ima za posledico manjši konsum drv v Italiji. Trenotno je povpraševanje za taninski les, dal*e za bukove hlode, hrastove frize. za test one (poznejše dobave) in za železniške prage. Tu pridejo v poštev predvsem hrastovi pragi italijanskih normalnih dimpnzii in bukovi nrapi italijanskih. odnosno nemških dimenzij. Jugoslo-venska lesna industrija si ie letos za svoj': proizvode ustvarila dobro in trdno pozicijo v inozemstvu, vendar ugodna konjunktura še ni v pravem razmerju z rentabilnostjo, kajti primerna rentabilnost je danes mogoča le v velikih podjetjih. Ugodno se v zadniem času razvija izvoz slavonskega hrasta in sicer v Avstrijo. Italijo, Nemčijo. Češkoslovaško in Francijo. Na zadnjih gozdnih licitacijah je bilo opažati, da so dosežene cene znatno prekoračile izklicne cene. Teh licitacij so se v večjem številu udeležile tudi tvrdke iz Nemčije. Tendenca je vsekakor prilično čvrsta. Na italijanskem lesnem tržišču v zadnjem času ni bilo znatnejših izprememb, vendar je opažati nekoliko živahneiše povpraševanje pc prvovrstnem blatru. Tudi cene so za malenkost čvrsteiše. Vsekakor je računati da je kriza na italijanskem lesnem tržišču prekoračila nainižjo točko.	I = Odsroditev trgovinskih poeajanj med : Jugoslavijo in Avstrije. Po vesti z Dunaja .
ali po svoji naredbi. Ček, ki ie izdan na prinesitelja in v katerem je trasant istočasno trasat, ne velja, ker bi tak ček imel veliko analogij z bankovci, kakršne izdajajo privilegirane novčanične banke, kar bi omogočilo zlorabe. Zakon ne predpisuje, da bi se moral trasat prepričati o formalni legitimaciji imetnika, kajti ček, ki je izdan na ime z dostavkom <ali prinesitelju, se ima izplačati prinesitelju.
Člen 7. predvideva v nasprotju s pri nas veljavnimi zakdni, da se more ček. ki ne glasi na prinesitelja in čeprav nima opazke <po naredbi>. prenesti potom indosamenta. kakor menica, dočim je bil po sedanjih zakonih prenos mosor samo potom eesije.
Indosament mora biti brezpogojen. Vsak pogoj, ki je pristavljen indosamentu, se sma tra. da ni napisan. Neveljaven je delni indo-sament ali indosament "na prinesitelja. S tem je onemogočeno tudi pretvarjanje čeka na prinositelja v ček po naredbi ali obratno. Vsak. ki stavi svoj podpis na zadnjo stran čeka (izvzemši trasata). se smatra kot trasantov avalist. Indosament trasata se smatra kot plačilo čeka. izvzemši. če je in-dosiran v korist podružnice v dragem kraju.
Iijava e akeeptu. ki je stavljen na ček. nima čekovnopravnesa znaraja. HaaSki načrt smatra, da ček ni treba akceptirati, ker bi se s tem ček približal novčanici Ček se more tudi zasigurati z avalom. ki ga more dsti vsakdo izvzemši trasata.
Ček se mera izplačali pri prezenliranju, kar pa ni treba posebno označiti Dokument, ponudba slaba, je morala Narodna banka in-
Jugeslavijo in Avstrijo za sklenitev trgovinske pogodbe, ker še niso zaključena pogajanja med Avstrijo in Madžirsko glede sklenitve rosnodarskih konvencij
= Položaj na tržWn jajt. Soričo jx>voljne-ga vremena je produkcija jajc večja kakor običajno v tem času. Nakupne cene v Sloveniji se giblieio med 1.25—1.50 Din za komad. a na drobno se prodajajo po slovenskih mestih po 1.50—1.75 Din komad. Večja j produkcija pritiska na cenp zlasti v inozem- ! stvu, ki ne povprašuje v večji meri po blagu, i = Madžari zahtevajo vrnitev sladkorne . tvornice v Belem Mana-tiru Iz Beograda : ooročaio: Madžarska delniška družba, ki je j še za časa Avstro - Ogrske imela v zakupu j sladkorno tvornico v Belem Manastiru. je se- i daj potom mednarodnega razsodišča v Haa- j eu stavila zahtevo, da se ji ali tvornica vrne • ali pa da se ji da odškodnina 10 milijonov | zlatih kron. Ta zahteva je neosnovana in je j 'gofevo. da se bo zavrnila.
Po!oža? na nalih borzah
Večje povpraševanje po devizah. Vojna ško- j da je popustila 7a 5—7 točk
Ljubljana. 5. novembra. j Na ljubljanski borzi je bil pretekli teden ■ devizni promet živahnejši. Navzlic dejstvu, j da je borza zaradi praznika ooslovala le 4 dni je skupni tedenski promet dosegel 13 milijonov Din napram 13.1. 13, 14.1 in 13.6 v zadnjih štirih tednih. Ker je bila privatna \
idha slaha. ie mnrala Karodna hanka in- 1
tervenirati skoro t vseh devizah, izvzemši devize na Trst, Pariz in Newyork. Zaradi večjega povpraševanja so se tečaji nekaterih deviz (na Dunaj, Newyork, Prago in Pariz) nekoliko dvignili. Med efekti se je Ljubljanska kreditna ves teden trgovala po nespremenjenem tečaju 135.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojn* škoda inatneje popustila. Promptna je nazadovala od 395 — 396 na 388.5" — 390, za december pa od 401 na 392 — 393. Tendenca za nazadovanje tečajev je ves teden izhajala iz beograjskega tržišča. V petek pa se je padanje tečajev Vojne škode ustavilo. Tudi v ostalih državnih papirjih je bila tendenca mlačna.
Zanimanje za bančne vrednote, ki se je pojavilo pretekli teden, je nekoliko popustilo, edino Jugobanka je dalje čvrsta ter se je včeraj trgovala po 93.5 — 93-75. Tečaji ostalih bančnih vrednot so ostali v glavnem nespremenjeni. Industrijski papirji se bili ves teden zanemarjeni, vendar tečaji niso bistveno nazadovali.
Ljubljana. (Prosti promet.) Dunaj 8.02, Berlin 13.57, Milan 310.5, London 276.7, Praga 168.45, Curih 1095.5.
Zagreb. (Prosti promet.) London 276.7, Newyork 56.76, Milan 310.25. Curih 1095.5. Berlin 13.57. Dunaj 8.02. Praga 168^5. i Trst Beograd 32.12 — 32.5, Dunaj 255.75 ! do 261.55. Praga 54.15 — 54.45. Pariz 71.75 do 72, London 89.07 - 89.27, .Vevrvork 18.28 do 18.32, Curih 352.50 — 354.50, Budimpešta 318 — 324, Bukarešta 11.05 — ll.fi; dinarji 31.90 — 32.40, dolarji IS — 18.15.
Ljubljanski trg
Blaga na ljubljanskem trgu vedno dovolj. Tudi onih živil, za katera že mineva sezija, prihaja precej na trg. Prav mnogo pride na trg gob. Cene so od srede oktobra naprej v glavnem nespremenjene in so naslednje: Meso in mast: govedina 15—19, teletina 20—22.50, svinjina 20.25. mešana slanina 23—24. mast 26—28, gnjat 30—K. koštrunje meso 13—14, kozličje 20, konjsko 6—8, suhe kranjske klobase 50, prekajena slanina 28— 30 Din kg. Perotnina; piščanci 10—25. kokoši 25—40. petelini 25—30. race 25—35, ne-pitane gosi 70, pitane 100 Din komad. Divjačina: divji zajci 40—60, poljske jerebice 20 Din komad. Ribe: karpi in linji 25, ščuke 27—30, postrvi 60, klini 15, mrene 15, pečenke 10 Din kg. Mlečni proizvodi: mleko 2.50—3 Din liter, sirovo maslo 40—44, čajno 50—60, kuhano 44 Din kg. Jajca: 1.50—1.75 Din komad. Sadje: jabolka 2.50—6, hruške 3—10, navadni kostanj 4—6, maroni 12, orehi 10, luščeni 36 Din kg. Špecerijsko blago: Kava 38—72, sladkor kristalni 14.50. v kockah 16.50. riž 9—10. čaj 80 Dih kg. namizno olje 18 Din liter. Mlevski izdelki: moka s00 : 5.75. »0< 5.50, >1< 5.25, kaša 6—7, ješ-prenj 6—10, ješprenjček 12, turščična moka 3—4, turščični zdrob 3—i, pšenični zrob 7, ajdova moka 6—9, ržena 4.50—5 Din kg. Kurivo: premog 42 Din metrski stot, trda drva 150. mehka 75 Din kubični meter. Zelenjava in soeivje: solata 3—6, pozno zelje 1.50—2, rdeče 4—5. kislo 4. ohrovt 2, kar-fijola 10—15. koleraba 4—5. špinafa 6—7, paradižniki 10, čebula 2.50—4, česen 6—7, krompir 101.50, kisla repa 3, zelena paprika 6 Din kg, jurčki 10 Din merica. Krma: sladko seno 80, polsladko 75, kislo 60, slama 50 Din za 100 kg.
Mariborski trg
Na včerajšnji trg so pripeljali slaninarji na 53 vozovih 140 zaklanih svinj, ki so jih prodajali po 17.50—30 Din kg na drobno in po 15—17.50 Din kg na debelo. Krompirja je bilo 38 vozov (0.75—1.50 Din kg) in zelja 6 vozov (0.50—3 Din glava). Cene nespremenjene.
Ostale cene so bile naslednje: Perotnina: kokoši 40—50, piščanci 17.50—22.50, gosi 60—100, purani 65—110. Domači zajci: 5—25 Din komad. Zelenjava in soeivje: karfijola 1—10, ohrovt 0.50—250. solata 0.50—2 Din komad, česen 10—16, čebula 2—3. kislo zelje 4, kisla repa 2—3, paradižniki 3 Din kg. Sadje: jabolka 5—7, hruške 6—8, suhe eeš-plje 10—12.50 Dim kg. Mlečni proizvodi: mleko 2—2.50. smetana 10—14 Din liter, sirovo maslo 36—40, čajno 50—55, kuhano 49—50 Din kg. Jajca: 1.50—1.75 Din komad. Med; 20—30 Din kg.
Kmetje so pripeljali na trg tudi 16 vozov sena in 8 vozov slame. Cene: seno 70—82.50, slama 35—42.50 Din za 100 kg.
Dopisi
JEZICA. Zveza kulturnih društev priredi tri predstave s kinematografom, in sicer bode predstavljala šestdejanski film »Dalmacija in nje otokic Slike so krasne, in bo vsak zadovoljen, kdor pride k predstavam. Prva bo danes 5. t. m. ob 5. uri za šolsko mladino, druga ob 8. uri zvečer za odrasle in tretja v nedeljo ob 6. uri zvečer. Vselej drug program. Za pokritje stroškov predstave plača vsaka oseba po 2 Din. Vabimo k obilni udeležbi vse.
ŠKOFJA LOKA. V nedeljo 6. t m. gostuje na tukajšnjem sokolskem odru entja-kobski gledališki oder iz Ljubljane. Igrali bodo dr. Kraigherjevo trodejansko dramo »Školjka«. Upamo, da bo dvorana kakor pri prejšnjih gostovanjih Sentjakobčanov nabito polna, posebno ker bomo videli iste prvikrat igrati dramo. S to dramo so dosegli Sentjakobčani v Ljubljani zelo velik uspeh tn nabite dvorane.
V VEVČAH ima plesna družina Sokola v Polju plesne vaje ob nedeljah od 3—6 ure v prostorih tovarniške restavracije. Vabimo k udeležbi.	1613
RADOVLJICA. Sok gledališče v Radovljici vprizori prihodnjo nedeljo, dne 6. t. m. ob pol 20. izvirno noviteto »Pater Anzelmc v sedmih slikah. — spisal J. Špicar. Naslovno vlogo igra br. F. Klavora, sodeluje pa tudi br. Novak, ki je še vsem v dobrem spominu kot pisar v »Spominski ploščit. Igra se ponovi v nedeljo dne 13. t m. popoldan.
1623
PRAGERSKO. L t m. aai je zapustil g. Rudolf Ogrinc, načelnik tukajšnje kurilnice, ter je odšel ua svoje novo mesto v Pa-lanki v Banatu. Na predvečer smo njegovi prijatelji in znanci iz vseh 6iojev tukajšnje občine napolnili restavracijske prostore na kolodvoru, da se poslovimo od moža, ki sv je vsem priljubil S prisrčnimi nagovori so se poslovili od njega g. Srečko Huber v imenu SOS, g. Planek v imenu Sokela, g. Kopriva v imenu Olepševalnega društva, zastopnik strojevodij in drogi. Vsi so povdar-jali požrtvovalno in koncilijantno sodelovanje g. Ogrinca v javnem življenju. Obžalovati je da je ljubljanska žel. direkcija premalo znala ceniti njegove sposobnosti. Prepričani smo. da bo g Ogrinc tudi v svojem novem službenem kraju v vsakem pogledu na mestu, kakor je bil pri nas, in mu želimo še enkrat vee najbel^e.
C. Phillips Oppenheimt
16
Milijonar brez denarja
Vrnil se je k vozičku. Ura je bila še zgodnja in trg je bil malone zapuščen. Le tam na vogalu Bowske ceste se je bila zbrala majhna gruča ljudi.
»Kaj pa je?« je vprašal enega izmed tržnih pomagačev.
»Ne vem. Mislim, da je družba lenuharjev s kakega plesa. Ti
pobje žro in žlampajo vso noč in kadar ga imajo preveč v laseh, se skavsajo med seboj. Nu, kaj je mini do njihovih neumnosti!«
Bliss se je po ovinku pripeljal z vozom k skrivališču svoje varovanke. Videč ljudi, ki so šli mimo, je počakal in si je med tem zapalil pipo. Nato je tiho zlezel z voza. »Vstanite,« je zamrmral, »zdaj vas nihče ne vidi.«
Mlada ženska je vstala izpod kupa in Bliss jo je ogrnil s plaščem Nato je vzel čepico z glave in jo je dal njej. »Vrzite klobuk proč in vzemite čepico! Prisodite k meni, pa vas zapeljem, kamor hočete, samo da ne bo trajalo delj ko dvajset minut. Več vam ne morem obljubiti Bog ne daj, da bi zamudil svoje delo!«
Njeni ledeni prsti so ga spet prijeli za roko. »Ne bo trajalo delj. Brž, brž, zaklinjam vas!«
Bliss je Zlezel na svoj vozniški sedež hi ji je pomogel k sebL »Kam?« je vprašal.
»Po Strandu!«
Spravil je zaspanega konja v tek, vodeč ga skozi množico kmečkih voz, ki so zidaj prihajali drug za drugim. Kmalu sta zdir-jala po Strandu nizdoli.
Ona je pomirjeno vzdihnila. »Kar naravnost,« je dejala ter pokazala z roko proti Pall Mali in nato proti St. Jamesovi ulici. Prevozila sta Piccadil!y ter zavila na Berkeley - Square. Na vogalu Grosvenorskega trga mu je velela, naj ustavi.
»Dajte mi, da sestopim tamle pri cestni svetiljki!« Pokazala je ni hišo, ki je bila živo razsvetljena. »In brž mi povejte svoje ime!«
»Bliss,< je odgovoril, »Ernest Bliss.«
»In vaš naslov?«
Obotavljal se je. »Poplar, Crumnova cesta,« je rekel naposled.
Pokimala je — in zdajci ga je prijela za roke. »Ostanite zdravi! In hvala vam! O, hvala tisočkrat!«
Rožnat svit je pokrival nebo za katedralo Sv. Pavla, ko je vozil Bliss spet navkreber po coventgardenskem griču. Kraj, kjer je preje stal njegov voziček, je bil že oddan in le trudoma se je pretil dalje Nazadnje se mu je vendar posrečilo, da je oddal svojo na-
ročilnico in dobil za to sadje in zelenjavo.
»Kje pa je stari Motit?« ga je vprašal trgovec. »Preklemanski dedec! Zimirom ga nekaj vleče na potep. Kar čudim se, da mu žena ne branL Kako dolgo ste pa že tam?«
»Ne dolga Danes sem prvič tu.«
»Skoda, da niste prišli pol ure preje. Okoli stojnic so se igrali skrivanice. Nekdo je ondukajle na plesu nekaj napravil, pa je odnesel pete.«
»Kaj je neki bilo?«
»Prav ničesar ne vem. Nekoga so spravili v bolnioo, videl sem, ko so ga peljali v rešilnem vozu tod mimo. Povejte gospe Mottovi, mladi mož, da bi mi bilo ljubo, če bi dobil v četrtek k$j denarja. Plačila imam, veste!« To rekši, je stisnil Blissu šiling v roko in je oddrsal po svojem opravku.
Bliss se je vrnil v Poplar. Ko je stopil v izbo, je gospa Mottova že sedela za mizo. Oblečena je bila v nočno haljo od rožnatega porhanta in lasje so ji bili naviti na papirčke. »Sedite, da skupaj pozajtrkujeva,« je rekla prisrčno. »Upam, da niso bili na trgu z vami preveč surovi?«
»Narobe,« je odgovoril Bliss, strmeč nad njeno pričesko. »Trgovec vas pozdravlja in vam sporoča, da bi rad dobil v četrtek denar; šiling mi je podaril!«
»Zastran šilinga mi ne bi bilo treba povedati. In kar se tiče denarja, ga bo že dobil, to ve sam! Zdaj lahko začnete jesti, jaz pa skočim med tem za trenutek na vrh.<
V svoje začudenje je jedel Bliss s prav dobrim tekom. Gospa Mottova se je kmalu vrnila k njemu. Papirčki so bili izginili in nasvedrani lasje so ji zdaj krasili čelo. Nekam v zadregi je sedla za mizo. »Drugače se ne počešem tako zgodaj — a vi, se mi vidi, ste v teh stvareh sila natančni. Morda bi vzeli še košček slanine? Z razkladanjem bova imela veliko truda. Nadejam se, da vam niso podtaknili slabih stvari?«
»Mislim, da ne. Zelo sem pazil.«
»Sami sleparji so tam. Človek mora imeti oči neprestano odprte. Da, da. Ženska, ki ima čedno trgovinico kakor jaz, ne more prebiti brez vrlega mladeniča, ki gleda na to, da je ne varajo od zore do mraka.«
Bliss je videl, kako mu je pobliskavala z drznimi, zapeljivimi pogledi. Prestrašen je postavil skodelico na mizo.
»Ne, vi ste pa res boječi!« se je nasmehnila in porinila svoj stol bliže k njemu. »A kje ste pustili plašč in klobuk? Vsi zmrzli ste se vrnili.«
»Na trgu sem izgubil oboje. Odložil sem za trenutek, in ko sem se spet ozrl v tisto stran, ni bilo ne tega ne onega.«
»Vas je re« greh spuščati med to tatinsko sodrgo!« je vzkliknila gospa Mottova napol očitajoče, napol nežno. »Dečko, kakršen ste vi, potrebuje nekoga, ki bi pazil nanj!«
Zvonec v prodajalni je zapel in gospa Mottova je godrnjajo vstala. »To je tudi nekaj, česar ne morem trpeti: kupci, ki prihajajo po zelenjavo, preden je človek pozajtrkal. Ne dajte se motiti, takoj bom spet pri vas!«
Bliss je brž popil svojo kavo in se je ukradel skozi zadnja vrata. Toda branjevkin rezki glas ga je poklical nazaj. »Evo gospoda, ki je prinesel vaš plašč. Rad bi govoril z vami.«
Bliss je minil gospo Mottovo, ki se je vračala k zajtrku. »Cesa je ta iskal v Covent Gardenu, mi ne gre v glavo,« je dejala. »Pravi frakar je videti.«
Ko je stopil Bliss v prodajalno, je stal tam sredi nereda mlad mož, čigar vnanjost se je docela ujemala z opisom gospe Mottove. Držal je Blissov plašč na roki. Zunaj je čakal avtomobil. »Ali ste vi Bliss?« je vprašal. »Ta plašč je menda vaš.«
Bliss je pokimal »Nadejam se, da je dama srečno prišla domov?« je rekel tiho.
Mladi mož je segel v žep svojega telovnika in je potegnil iz njega pisemski omot. »Želiva in prosiva vas, da pozabite, kar se je zgodilo. Gospodična vam je zelo hvaležna in vam pošlje to malenkost.«
Bliss je vrgel plašč na kup čebule in je vtaknil roke v žepe. Glas mladega moža je bil prijazen, toda govoril je, kakor govori človek iz višjih slojev s tržnim hlapcem. »Hvala lepa,« je odvrnil Bliss, »denarja ne potrebujem.«
Gospodski dečko je v prvem trenutku kar obnemel. »Dragi moj,« je dejal nato, »morali ste pustiti svoje delo v nemar in gospodična bi vas za to iz srca radi odškodovala. Morda ne veste, da odklanjate petdeset funtov.«
Bliss, ki je še nedavno podaril prav toliko nekemu natakarju, je ostal pri tem, da ne vzame. »To ni bila usluga, ki bi zanjo lahko zahteval ali sprejel plačilo. A drago bi mi bilo slišati, da je stvar —«
KDOR SE ZANIMA ZA LJUBLJANSKO OKOLICO
NAJ BERE ANTON MEL1K
ZDALA KNJIGARNA nSKOVNfc ZADRUGI: V LJUBLJANI
Snoro docela nov, mali
Peugeot-avto
i sedežni 5/12 HP modei 1927 se ugodno ppada. Interesenti naj se javijo od PEUGE JT na oglasn' oddeiek .Jutra*.
„SPECTRUM" d. d.
Inž Koplsta. Dubsky in Krstič, tvornica
ogledal in brušenega stekla. Ljubljana Vil, Medvedova ul. 38, tel 343 Zagreb, Beograd. Osjek. Središnjica: Zagreb
Zrcalno steklo, portalno steklo, rnašin-sko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena vseh velikostih ln oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe. izbočene plošče, vsteklevanje v med. Fina. navadna ogledala
ns
100.000 glasbil
smo prodali lan , kar priča o zaupanju do naših iz delkov ln o njih tzvrstm kvaliteti
Gramofoni od 345 Din, violine od 95 Din dalje mandoline od 136 Din, dtre od 192 Din, ročne harmonike od iS Din dal e Kitare, tsmburlce lesena in pločevinasta pihala itd, po izredno nizk h cenah direktno s tovarn Skega skladišča
8 dni na ogled
Vsako glasbilo lahko .mete, če ne ugajal Velik katalog zastonj! Zahtevajte ga takoi od tovarn, skladišča
MEINEL a HEROLO
tovarna glasbil gramatonov Id harmonik
MARIBOR St. 101
Mnogi morda niti ne m slijo na to, da jim
pomankanje spanja
povzroča kafein, ki se nahaja v navadni kavi ter škodljivo pijiva na srce ž.vce in led ce :n je posebno škodljiv mladini
Po znanstvenih zdravniških poskusih je ugotovlieno, da
kava HAG ne
škodu e zdravju
ker je kava Hag prava pravcata kava v zrnu z istim vonjam, duhom n okusom kot naifinejša navadna kava alt v nji m kofrlna
Kava HAG se uobiva v vseh bo jših trgovinah. Glavna zaloga v Zagrebu, Boškovičeva 9.
SALAME
Jaz Ana Čilos
piC3BOIC3IOROaC3MOaOBO
n	n
O ■
o ■
o ■
o ■
o ■
o ■
o ■
o
flanelaste, volnene za postelje, kioiaste prešite tei navalne kre-tonaste in koee nudi poceni
J. GROBELNIK
Ljublfana.
S)IOIOIOIOIOIOIO|Q|o
s svojimi 185 cm dolgimi divni. mi lasmi, sem iste dobila po uporabi nomade, ki sem jo sa. ma iznaša. Ista je priznana kot edino sredstvo proti izpadanju las, za pomaganje razvitka go. stih las in za jačenje las.
Pomaga razvitku gostih las pri moških, ženskah in deci ter povzroči že po kratki uporabi naravni sijaj in čuva lase od prezgodnje osivelosti do visoke starosti. čilag»pomada odstra« njuje prhljaj v 48 urah. Nobe« no sredstvo ne vsebuje toliko hranilne materije za lase kakor
Cilag.pomada, ki je po vsej pravici zadobila svetovni sloves, kajti go> spod je in gospe že po uporabi prve steklenice dosežejo najboljši uspeh, ker izpadanje las prestane že po ne. kaj dneh popolnoma in nova rast se že prikazuje. Ta uspeh dokazuje moj 501etni jubilej in milijoni zahvalnih pisem, ki sem jih dobila iz vsega sveta.
Cene velikemu lončku Cilag.pomade Din 60.—, dvojnemu Din 90.—. K vsakemu km&u je potrebno: 1 steklenica SpeciaI.Shampoo (za 20» kratno umivanje glave) Din 25.—. Poštnina posebna. PoSilja se po po. vzetju ali Se se denar naprej posije iz tovarne za SHS: 45«II
Laboratorij „AUR0RA"
Sremska Kamenica br. 16
Tkanine za pohištvo:
brokat, damask, pliš, gradi za žimnice in rolete, afrika strune, vzmeti, žeblji in vse tapetniške potrebščine dobite najceneje pr
I. Omerzo in drug
Zagreb, Ceirinjska ul. 3. na dnorlSču
Ma debelo	Ns drobno.
Otvoritev
nove mesnice
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril dne 6. novembra t. L no. o mesnico v Spodbji Šiški,
KNEZOVA ULICA
(nasproti nove cerkve).
Zagotavljam svoje odjemalce, da i bom postregel vedno s svežim mesom vsake vrste, in sicer: goveje eso L vrste Din 17, H. vrste 15 Din, svinjsko meso 20—24 Din, telečje '"—20 Din.
Za obilen obisk se priporoča MATEVŽ KRUŠIČ, mesar tn posest» nik v Zeleni Jami.
^>tM*M*MMMM«m»IIM»IIMMM>MM
Korespondentko
popolnoma samostojna z večletno prakso
išče primerne službe.
Obviada perfektno slovenščino, nemščino in francoščino ter deloma srbohrvaščino in angleščino. Je uurjena strojepiska in stenografka ter izvežbana tadt v knjigovodstvu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra" pod .Korespondentka* 16.
mmnnnrii mi irmririnni iif^mii
obstoji v zdravem načinu življenja in
očuvanju odpornosti Kdor »fi vsak m zaj rku n nižini dene v svojo sk' delico mleka ali kave 2 do 3 Sličice OVo-MaLTI K, ta mnogo doprinese za cčuvanje svojega '.dravja, svo e življens ■ si e in delovne sposobnost, ker OVOMALTiNi: kakor pr rodna okrepčilua hrana povečava moč in od Dornost organižma, dovede mu mnogo hranilnih sestain, in da želodca in črevesja ne obtežuju OVOMaLTI e vstbuie vse piirodne hr- nilne sestavine, sladkor, svežega mleka svetili jajec in na bol šega holandsnega kakava in vitamine. ki so potrebni za telesno razvi-• i->nie 'er čuvanja elesi
OVGHUU.T
hrani in jači teio in živce«
Dobite io v vseh lekarnah, drogeriiah in oolišlh delikatesah za ceno od 100 gr Din 18 50, 250 gr Din 36.25 in 500 gr Din 63.25. Zahtevajte vzorce pozivajoči se na ta lisu
Dr.A.U/ANOER t i Zagreb
Mlinarske
zastopnike
dobro vpeljane v mlevskih izdelkih, sprej. memo. Za skladišča in zaloge potrebno no« kaj kapitala. Obsežno pojasnila na: lnter« reklam A. G., Zagreb, Moravska ul 28 pod »Mlinarski zastopniki P»687«.	11.621«*
MladeDiiko il edanle lica!
n«o6l m (tooil preleetnib m mtereeantnib dam vpotrebljava samo odlitne krem« od dr Domine & Cie., Parit. — Orem« Bom Oentilolia, prvoratredna raba dnevna krema, edina, ki daje licu ono ljubko, ■vete ln tamamijivo Itgledanje, pole« tega iuva tn Uiti lic« neb dnevni* nezgod G0 O in — Creme de France. neprecenljiva ta mastna in enoja* lioa. kei ne urno da odstranjuje odvečno maet. nego lice dobi ca vselej tdravo is lepo tigledanj«. 35 Din Gold Cream original mastna ootna krema t radioaktivnim dejitvom. branL ja£i tn neguje kolo lica Odstranjuje dovršeno vee neiUiofte. ogret in na. gubano kolo Daje aveie tn alsdeniiko »gledanje v keano starost 50 Din. — Oreme «laie> daje lic« pore*, lansko alabaetrako polt, garantirano neškodljivo 85 Din. — Vinaigre Ambre, odlični francoski toaletni Id« n jaUenje tn oeveievanje kole lica Nenadomestljivi pri. datek vodi ta umivanje 80 Din. - <0tntUoUn>, ko*. metiSni uvod. Zagreb. Disa 87. Zahtevajte bretplaine ilustrovane pr oipektel	64-a/I
aaaaaaaaaaaaaaaaa
obvezo in odprite vendar enkrat oči ter ne knpujte v trgovinah, kjei Vam nudijo slabo robo za drag denar, ampak kupite še danes dopisnico za 50 para in pišite takoj po ilustrovani cenik z več tisoč slikami na veletrgovino R. STERMECKI, CELJE št 20., v katerem najdete po čudovito nizkih cenah obleko, čevlje, klobuke, srajce, ure, harmonike, gramofone, britve, toaletne, modne, jeklene in galan terijske predmete. Naročila čez 500 Din poštnine prosta. Kar ne ugaja se zamenja ali vrne denar. s6
if
JUNIPKR
*<
Trgovci zahtevaite engros cene.
zeleno francosko žganje z brinjevim eks* traktom je najboljše sredstvo proti revma» tizmu, glavobolu, zobobolu, trganju, želod, čnim 1 »Jeznim itd Dobi se v vsaki apoteki, drr>, riji In trgovini.
0,""u,,a. Vitomir Dolinšek
AGENTURA »JUNIPER« Celje, Gosposka ulice S«. 26
Revmatizem
Izjava zahvalnosti.
Oosp. dr. 1. Rahlejevu, Beograd, Kosovska 43 Spoštovani gospodi
Podpisani zahvaljujem se Vam naitopleje za izlečenje od reuma-ti ima, ki je ttajal nad 9 let. ter ml nobrno sredstvo pomagalo do Izit-čenja Vi ste me z V^šim lekom RADIO BALsAMIKA v kratkem roku ?leč li, ter Stm vsega uporabil i stekinice in seda) sem popolnoma ozdravil, a prej« ml niti kopeli m pomagala. Zato se Vam Se enkiat najtopleje blagodarm in Vaše zdrav lo vsakomur priporočam kot siguren.
Z odlčnlm spoštovanjem
Ljuba J. Rancič, trgovac sam pisao i potpisao svojeručno.
Selevac (srez jasenlčkT.
Zdravilo lahko dobite v vseh lekarnah in drogerijah.
Lek Badio Bal sama ca izdeluje, prodaja ia razpošilja po povzetja Laboratorij Badio Balsamiea dra. L Bablejeva. Beograd Basovska 43
Prvovrstno delo,
nizke oene,
to je naia rek lama I
Anton Janežič
knjigoveznica, črtalnica, industrija trgovskih knjig in So skih zvezkov
Ljubljana, Florjanska al. 14.
Kostai^ev les in hmeljevke
kupuje stalno
ERNEST MARINC, CELJE
Zriniskege ulica itev. 4.
P. n. občinstvu ter turistom in smučarjem naznanjeni da sem
V IHIL yuu HHiuiuu ni ti
ob poti na Vrši«.
Izvrsta vina, kakor tudi razni likerji vedno v zalogi
Priporoča se
„ , _ Metka Šelnost-Dobovttek
Kranjska gora
Jfasviila, in, w* dopis* tiZo&e, s<. malih, oglasov, jt, podati, na,: Oglasni oddtLk J&TRA, Ljubljana, Prtl&mova, ul.4. čekovni* račun, portnt. hranilnic«, Lfubtycuiajt 11&41.		Sprtjejtuuge. malih, oglasov za, pri-hodnjo številko- JUTRA se zszključi dan, prtud izidom, tisla, ob t/uri. Pozneje sprejeti, oglasi, bodo pru-obceni, v naslednji šUuilku lilsla,.
Tolafon, sbuiilkcL 2492	Jlah. oglati,, h.sJuxijo- v posrzdovalnt, msocgabu namau, trgovsktaa, ali reklamnega. uiaZcga, vsaka bistda Dut. r-flOOArfo^; utaka beseda 50par. NcgnuuifsL znesek Vin 5". Vafinanjst, znesek Pin «r-. VnAoflnna za šifro Vin 5--. V/t pridcjbi-rrutojozna, zasifro-l/ui,^-. Zenitue, doptsovcuya,in oglati, kc j* vpodati obenem, z riaročiloB^tLcerse oglasi ae pru&afo-	TaUfon, šUudka, 24gn
Posetnikom Poljan ske doline
prti>oročam reitim e i j u »Pod klančkom* Gorenji vasi nad Skofjo Loko.	197
Gostilna pri Toncu prej Goljar, Dravlje
priporoča dobro noro ln itaro kapljico in dobro kuhinjo z domačimi krvavimi klobasami.	84571
Avtomiklavž!
Sprejemamo naroHla za poset sv. MiklaivU < njegovim številnim spremstvom ■a dom. Naročila pod šifro .Avtomiklavž* na oglasni oddelek »Jutra«. »4400
Motorno kolo
A. J. B. «. A.
bL^JtlnJ^feht. Po-
»adbe ■ unw k. i. to
cene na - _
»Jutra* pod »Motor t»l»» 84393
Prodam:
1 Austro Dolmlar, 85 HP, < sedežni, elektrilna lat,
•	novimi goni, Dto ttJt" - 1 AustroFia* «»41 .
•	sedetni, «Uktrila* WL v dobrem »tanju, SO.MM Din. 1 Ford Hranim« S M-deini, v dobra stanja, 25.000 Din, 1 Ford «ui. bus, 15 ssdelnL tkan] nov, 35.000 Din. K ulov ▼ spravi »Jutra«, Maribor.
S4H1
Prikolico
tx dndian 8cont», rabljeno, kupim.
Fiat 501
itirisedežen, malo rabijeo, prodam. Interesenti naj M pismeno javijo pod itti* <3tedl#v> na oglasni oddeiek »Jutra*.	84562
Avtomobile
Fiat 501, voCen dostdaj ca 80.000 ka; Pueh T. 12, do-Mdaj volu ca. 40.000 ka (n Sihnssn 2. S. dvoMdeinl votea <0.000 km, val vozo-Vi M nahajajo v najboll-laa stenja, ter Jih 1« radi ep—ta obrata takoj ugodno prMim Cenjen« poandbe na podntaloo «J«tra» ▼ Maribora pod »Hat, Pisk, MUS
Električno brušenje
britvic in rezil
o-suo
»OT-TO-IC atSMJtVCTOj
Besednik in drug
Ljubljana Prešernova uL 5.
Snežne čevlje
in galot« popravlja Avgust Škof, Borštnikov trg It. 1.
84330
Odeje
vata, volna. Izdelovanje in ■Sla. Bolna ulica 19.
84585
popravila.
Kroj. pomočnika
sprejmem za veliko delo — Vižmarje 98.	34580
2 vajenca
Sprejme za kleparsko obrt
g roti plačilu Srebotnjak
C* " **	- ■
olob, Ljubljana, Puharj va ulica 3.	84530
Krojaško pomočnico
takoj sprejme M. Kruselj, Kodeljevo (pri Mladinskem domu).	34530
Kuharico
samostojno, ki opravlja vsa hišna dela in zna tudi šivati, sprejme proti dobri plači dvočlanska družina na deželi. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod širo »Delazmožna*.	34525
Fr. Šmajdek
ključavničarstvo — Jesenic* •s priporoča za naročila rssh ključavničarskih del. IkMbJsb po najniljl eenl raaae šslem« ognje, želena okla, vrata. »tedU-nSk« sa Tssdavo in pločevinast«, keofao tudi peči to štedilniki na laganje.
Vsakovrstne košare
pr. sa balone ttd.
isdstojs po najnižji ceni Pletaraka zadruga v Notranjih goricah, potta Bre-sovtoa pri Ljubljani. 84528
Predno si nabavtte pisalni stroj si oglejte stroj
„Triumph"
model 10
Olavno zastopstvo za Slovenijo
Ludvik Žitnik
Ljubljana, Kolodvorska ulica 26, dvorišče.
Eiektro instalacije
Izvrtaj« Alejrij Arhar, Sp. Slška, Cele vika eesta 80. Solidno delo, eene saea
83848
Snežne čevlje
In galoš« sprejema ▼ popravilo tvrdka a Trebar, Sv. Petra cesta itev. 6.
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje fotograf Hugon Hlbier v LJubljani, Valv,
Jvazorjev teg.
1S6
pečols ^
j etikete, gravsrstvo V
[ SITAR s SVETEK j
LJUBLJANA ,

Vuikaniziram
vse vrste avtogume ter
galoše in snežne gumijeve čevlje
Popravljam kolesa ln motorje. P. Škafar, LJubljana, Rimska eesta 11.	12
Popravila:
Spocijalni mehan. pisarniških strojev
Ivan Legat, Maribor Vetrinjska ulica 30.
Telet, in t. 434.	233a
Pozor K ! ženini io neveste!
Zimnice
(natrace). posteljne areU, telesne oostelje (zložljivi), otomane. dlvane ta tapet-Slike isdelke ondi najeeneje
Rudolf Radovan
Krekov trt «ev. 7
Brivski in frizerski
salon za dame in gospode odprt v«ako nedeljo Trajno kodranje cele glave v damskem salonu po izjemni ceni 100 Din. Karol Dinter, Ljubljana — pri cerkvi Sv. Petra.
84580

Vzgojiteljico
sprejmem k 2 otrokoma za čez dan. Gospodične z znanjem tujega jezika, zlasti italijanščine imajo prednost. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod .Vzgojiteljica 6«».	34566
Natakarico
na račun, z nekaj kavcije, agilno in pošteno, sprejmem do 1. januarja 1928. — Istotako sprejmem tudi
trgovsko vajenko
s primemo šolsko izobrazbo, od poštene hiše. Ponudbe na naslov: J. M. Salamon, trg. z maš. blagom, gostilna, Zbelovo pri Poljčanah.	34624
Mesarja
ki bi imel par tisoč Din kavcije, sprejmem. Ponudba pod »Družabniki na ogl. oddelek »Jntra*. 34594
Gospodinjo
delanaožno. za majhno posestvo na deželi, ne pod 30 let staro sprejme samostojen gospod. Vdove s pokojnino imajo prednost. — Ponudbe na naslov: Hubat, ~ri gospe Mlakar, Peki — 'oljcane.	84651
Šiviljo
sprejmem ia moška dela na Celovški cesti 41. 34658

Učiteljica
mlajša, vpokojena, muzi-kalno naobražena, bi ss naselila kot učiteljica klavirja na deželi, ali pa ▼ majhnem mestu, če bi te oglasilo vsaj 10 učencev, ozir. učenk. Pismene ponudbe na oglasni oddelek .Jutra, pod značko .Dober pouk 10».	34444
Akademik
dober inštrktor, daje in-štrukcije srednješolcem proti hrani, ozir. nizkemu honorarju. Ponudbe na oglas, oddelek .Jutra* pod šifro Uspeh 337».	34337
Nemški pouk
in pripomoč v šolskem pouku v nemščini po nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra>. 34550
Upokojen železničar
vsakovrsten strokovnjak, šali primerno službo. Ponudbe na uipravo »Jutra« Maribor pod šifro .Železničar..	84425
Dekle,
zmožno slovenskega in nemškega jezika, izučeso v šivanju in strojnem vezenju, želi službo eobaririce al kaj sličnega. Naslov v ogL odd. <Jutra>.	34492
Žagar
trezen in zanesljiv, dobro izvežban v trdem in mehkem lesu, i^če službe.
34496
Strojnik
vešč vseh popravil in elektrike, želi zaposlenja v Ljubljani za takoj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 344S6
Matematiko
in francoščino poučuje akademik. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 34584
Angleščino
francoščino. italijanščino, nemščino in klavir poučuje dipl. učiteljica v Kolodvorski ulici štev. 11, pritličje, 84687
Absolvent
arorazredne trg. šole, dveletno prakso v mešani trgovini, vešč tudi pisarniških del. želi službe — Cenjene ponudbe na ogli -oddelek »Jutra» pod šifro »Absolvent 85». 33836
Uradnica
triletno odvetniško ln notarsko prakso, perfektna strojepiska in »tenografka, išče sličnega nameščenja. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Verzirana».
Potnike akviziterje
dobro izvelbane, za Slovenijo sprejmemo proti visoki Jroviziji ali fiksni plači. £avclje zmožni imajo prednost. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod šifro «Pibe>.	34622
Služinčad
kuharice, sobarice, natakarice, hišne Itd. dobe najlažje službo v Beogradu, ako h Klase v birou Ekonomije, Beograd, Visana 11 32817
Trg. pomočnico
za mežano blago, ui stojso in zanesljivo sprej-mim pod ugodnimi pogoji. Ponudb« na oglas, oddelek .Jutra, pod »Stalno 72».
34372
Mladeniča
15—17 let itarega, nadarjenega, sprejmemo kot začetnika v elektrotehnično skladišče. Sinovi železničarjev imajo prednost. — Bsrgodao & Comp., Kolodvorska 3.	34361
Zastopnike
strokovnjake v špecerijski stroki, dobro uvedene v Ljubljani in okolici, sprejme tvornica »Gajret», Ze-mun, Pašičev trg 5. 34109
Šofer
25 let star. trezen in zanesljiv, želi stalne službe. Plača eksistenčni minimum Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod »Šofer Rus».
84441
Gospodična
izprašana vrtnarica. želi službo vzgojiteljice pri boljši rodbini v Ljubljani ali izven. V Ljubljani gre tudi samo za popoldanske ure. Plača po dogovoru. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra».	34505
Trg. pomočnik
želi premeniti službo s 1. decembrom v trg. mešan, blaga ali kaj sličnega. — Gre tudi za 2—3 mesece. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	34541
Katero elektrotehn. podjetje
v Ljubljani vzame za .20 Din dnevno fanta, že ne. koliko veščega, radi obiskovanja tečaja. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra».
84535
KoreSpondentinja
slov., srbohrv. in nemška, verzirana y knjigovodstvu, hitra strojepiska, Ieli primernega nameščenja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra> pod »Perfektna».
84517
Likarica
izurjena in poštena, želi službe. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 84598
Trg. učenka
špecerijske stroke, ki se je že učila 1 V, lata, želi priliko za nadaljevanje učne dobe. — Dopise na oglasni oddelek <Jutra> pod šifro »Pridna in poštena 17».
84589
Male
budilke
v lesu
F. Čuden LJUBLJANA
Prešernova 1.
Več spalnic
orehovih — pol poliranih, proda po ugodni eeui in sprejema naročila Avgust Cerne. Zg. Šiška štev. 122.
33932
Pisalni stroj
Adler štev. 15, nov in le malo rabljen, po ugodni ceni naprodaj. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra> pod značko »Adler št. 15».
34391
Voz
(tajselj do 2000 kg), eno-vprežno kočijo in par konjske prsne opreme prodam, event. zamenjam za voz na perečih (zapravljivee). Trgovina na Starem trgu št. 32.	34472
Sveže in najboljše norveško
ribje olje
ln najfinejša emulzija Is ribjega olja vedno na za-logi v lekarni TrnkAczv, Mestni trg 4.	34481
Hercegovačko robije
lepim okvirjem prodam za 400 Din. Več v Kranja št. 68 Kokrško, predmestje 34493
Pletilni stroj
i proda Spunt, Slomškova ulica 27 — dvorišče.
84341
Vrhniško opeko
trboveljski premog In bu-sova drva nudi najceneje Lovro Krže. Trnovski pristan 12 Poftrežbs točna!
(1
Trg. učenka
poštena, želi premeniti učno mesto. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 34587
Izurjena pletilja
išče službo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra». 84654
Potniku
ki obiskuje galanterijske trgovine v Celju, Mariboru in okolici, dam za&to stvo is za 2 druga prei meta. Takojšnje točne ponudbe pod »Lahek zaslužek* na oglasni oddelek »Jutra>.	34467
Trg. vajenca
primerno šolsko izobrazbo, pridnega, poštenega ln aočnega (učenci meščan-sklh šol imajo prednost) sprejme takoj v trgovino mešanega blaga J. Grilc, Oplotnica, pošta Konjice.
34453
Postrežnico
pridno in pošteno, ki zna tudi lepo prati, sprejmem na Dunajski cesti štev. 65.
34575
Brinjevec
v večji množini bi prvovrstno žgal proti plačilu. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod »Binjevec*.
34245
2 čevljarska
pomočnika
sprejme takoj s hrano in stanovanjem v hiši Ambrož — Zagradec pri Stični.
34452
Knjigovodjo
verziranega v lesni trgovini, mizarstvu in parni žagi, z večletno praksg, zmožnega voditi podjetje samostojno, sprejmem. — Zmožen mora biti slovenščine, nemščine in italijanščine. Stanovanje prosto. Nastop Januarja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod .Lesna industrija*.
34404
Trgov pomočnika
manufakturista, dobrega prodajalca, sprejme v trgovino Ivan Savnflc, Kranj 34514
Pisar, praktikantinjo
iščemo. Z znanjem nemšči-in srbohrvaščine prednost. Ponudbe na oglasili oddelek »Jutra* pod šlfr« »Dober nastop*. 84574
Viničar
samostojen, offlnjen, po motnosti brez obok, i •priisvall vinogradarsk« Sole ln prakse v vinogra-darstvu, za malo posestvo v Zsgrebu, se išče. Plača dobra, lepo stanovanje, kos zemlje, drva za kurja-v» In drugo. Nastop 1. decembra letos. Ponudb« naj se pošljejo na naslov: Josip Guštln. Zagreb, Trg L kr. 13.	344«
Zidarski mojster
kateri U zidal ns obrok«
EL^na^sd?
do 11. t.
Potnik
potujoč po celi Jugoslaviji, nujno rabi par dobrih predmetov. Naslov pod »reeni zaslužek* na ogl. odd. »Jutra* do 15. t. m.
34465
Postrežnica
zanesljiva in snažna, želi zaposlenja. Pnudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Delavna*.	34522
Potnike
zanesljive in poštene zastopnike in agente sprejme proti dobri proviziji tvornica pijač. Ponudbe pod šifro »Zanesljiv 28» na oglasni oddelek »Jutra». 34551
Zastopnike
dobro verzirane, sprejmem za dobro vpeljan predmet kakor: državne vrednostne papirje, švicarske ure, ma-nufsJrturne predmete itd. proti fiksni plači in proviziji Zumbulovič, Ljubljana, Aleksandrova 12. 34561
Strojepisko
sprejmem za honorarno delo. — Ponudbe z navedbo praks«, znanja Jezikov in ■ iBko na oglasni oddelek »Jutra* pod »Dopis 8110».
S46S1
J. Stjepušin. Zagreb
Jarjtnka al. S7
priporoča najbolje tamburtr« •trun« nartitnrs, tole o astsls potreb, 'čine ss ns FlasbOa. Odtt c o vas os pa-:SkJ Izložbi)

Lovec - gozdar
in za vsa poljska dela zmožen samec želi primer-ne službe. Pogoji po dogovoru, nastopi takoj. Naslov na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zanesljiv lovec*.	34498
Bivši orožnik
star 25 let, želi službo skladiščnika, trg. ali bančnega sluge, inkasanta ali kaj sličnega. za takoj, oz. kasneje. Dopise na oglas oddelek »Jutra* pod šifro »Bivši orožnik*. 34454
Trg. poslovodja
želi premeniti službo — najraje na deželo. Ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zanesljiv S6>.
84327
Šofer mehanikar
z večletno prakso in dobrimi spričevali, samski, želi stalne službe. Cenjene ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Mehanik*.
34348
Trg. nastavljenec
s kavcijo 10.000 Din, želi službo prodajalca ali skladiščnika. Ponudbe na ogL oddelek »Jutra» pod šifro »Kavcija 79».	84579
Trg. pomočnik
priden in pošten, išče službo. Položi 20.000 Din kavcije. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod »Takoj 509».	34569
Absolventinja
trgovskega tečaja želi službe v trgovini aH pisarni, po možnosti s hrano in stanovanjem v hiši, takoj ali pozneje. Cenjene ponudbe na M. Slovan. Slo-
venjgradec.
34506
Hlapec
dobro prakso, zmožen vseh poljskih del, kakor tudi pri strojih, želi službe. Gre najraje h konjem. Ponudbe na upravo »Ju-tra», Maribor, pod <Hla-P«»-	84507
Poštena mladenka
čena šivilja, vajiaa spletnega šivanja ter fd sala natančna, vajina to-
dl drugih del, Mi primerne ilužbe. Pinudb« na Tpravo »Jutra*, Maribor, pod .Marljiva 1124». 84510
Trgovski pomočnik
mlad, Ieli vstopili v večje mešano trgovino v mestu. Naslov pove ogl. odd. »Jutra*.	34352
40-Ietna dekla
Ieli premeniti mesto ali gre kot gospodinja k samostojnemu rospodu. Ponudbe pod »M. D. 1.* sa upravo »Jatra* v Marbo-3440S
Ekonom
dobro verzlran v vseh panogah kmetijstva, tudi v hmeljarstvu, neoženjen, želi premeniti službo takoj ali z novim letom. Ponudbe na podružnico »Jutra* T Mari. boru pod šifro »Ekonom*.
31634
Drva
hrastova, parketne odpadke od žage ter mehka drva po nizki eenl dostavlja na dom parna tag» V Seagnettl — Ljubljana, u gorenjskim kolodvorom
Smoking
in zložljivo posteljo takoj poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra>.
34559
Moško kolo
in dobro ohranjeno pozavno B, 4 cilindri, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	34563
Recept
za »Special Cafč - Liqueur» s inventarjem vred prodam, event. želim zvezo s tovarno te stroke, v svrho izdelave istega. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra» pod šifro »Special«.	34590
Spalnico
novo, hrastovo, politirano, prodam za 8700 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra».	34591
ICnii&e
Valvasorja
vse 4 zvezke, dobro ohranjene, prvo izdajo, proda M. Celjar, Kamna gorica.
84513
Novo knjigo
Methpde Mertner: Itallenisch prodam za 110 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
34616
Polnojaremnik
(Vollgattei) premera od 65 do 75 cm, v dobrem stanju kupim. Jaremniki v obratu, z okrogličnimi tečaji imajo prednost Ponudbe z opisom in ceno je poslati na oglasni oddelek »Jutra* pod »Jaremnik št. 10/27». 34384
Sedlarski stroj
za krtačenje žime, kupim. Ponudbe na glas. oddelek «Jutra» pod »SedL stroj».
34124
Manjšo hišo
enodružinsko kupi penzijo-nist. — Posredovalci izklju-čenL Ponudbe sa oglasni oddelek «Jutra» pod »Mir* 34171
Majhno posestvo
3 orale zemlje: travnik, njiva in vingrad, močno zidana hiša. takoj prodam za 19.000 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
34051
Hiša s trg. lokalom
lep vrt, na prometni cesti, radi preselitve ugodno naprodaj. Pojasnila daje A M., Pobrežje pri Mariboru, Cesta na Brezje 8. 84509
Hiša in lep vrt
na prodaj v Trbovljah tik ob cesti. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	34495
Gozd
prodam v Travni gori pri Sodražici. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 84407
Dečji plašč
za desetletnega fanta prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 34583
Smoking
popolnoma nov in moško, * nošeno suknjo poceni oglas. 34592
že
prodam. Naslov oddelku »Jutra».
•JI »arrn VAOTVIOJ
i [ipojd«u oupožn
Bfujpis ejjsnnz bhj^
Šivalni stroj
malo rabljen čevljarski »Singer Ringschif* — cilinderco, ugodno proda Ljudska šola v Kranju.
34636
Hlode
bukove Ia in hrastove, od 20 cm naprej kupuje v vsaki množini parna žaga V. Seagnetti v Ljubljani 232
Srebrne krone
kupi F Čuden, Ljubljana, Prešernova L	209
solhove Iiožb
In vse druge od divjačine kupuje In zanesljivo dobro plača D Zdravič, Ljubljana. Florijanska ulica št. 9.
47
Premog, drva, koks
in oglje nudi družba »Ilirija«, Dunajska cesta 46 (poleg Iv Zakotnika). Telefon 2S20	208
Perje
gosje, račje, kokoije ln purje proda vsako mnoiino in po najnižji% ceni tvrdka E Vajda, Cakovec. Medji-murje. Telefon 59 60, 8.
34105
Boljša gospodična
želi v kakem hotelu, restavraciji ali kavarni službo natakarice začetnice. — Gre tudi en mesec brezplačno. Nastopi » 1. decembrom ali po dogovoru. Ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiva moč 69». 34595
Inkasant
s 400.000 Din kavcije, išče službo. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Nelson».	34642
Administr. uradnik
gradbene stroke, tehnično uporabljiv, naobražen, išče službo, tudi v Srbiji. Ponudbe pod »Agilen 26» na podružnico «Jutra» v Mariboru.	34647
Sedlar
z večletnimi spričevali, teli službe v kaki tovarni ali lesni industriji kot jerme-nar, tapetnik ali ličar. Gre tudi za vratarja ali hišnika v hotel al, kopališče, kj-r bi med službo opravljal razna tapetniška dela. Tudi žena lahko prevzame mesto hišne. Fr. Florjan-čič, Zidani most. 84538
Kino - aparat
vso opremo in 1 agregat s 65 volti is 85 amp zelo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddeikn »Jutra«.
33778
Stoj!
za dežnik«, posodi za premog, pečni podstavki, kaminsko orodje. Zeleznlna Fr. Stupiea. Ljubljana. Bo-
sposvetska. 1.	33455
Delilni stroj
za testo, v dobrem stanju takoj naprodaj za 2500 Din Trbovljah. Eetje št. L 34018
Zbirko znamk
manjšo (ea 1000-2000) kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 84179
Vinske sode
hrastove, v najboljšem sta> «jn- od 200—8300 litrov, poceni poda Mir0 Peterlln, gostilničar v Kranju. 84060
Radioaparat
štiricevni «Hartley», ( pritiklinami ppolnonu nov, »elo poceni prod« Hešik ▼ Sp. KOL	34464
Stroje
SickenmascMne, Rundma-schine, napravo za poni-klanje, delovne mize in brus prodam. Dopise pod »Poceni 12« na oglasni oddelek »Jutra*.	84280
Plišasto preprogo
2% m dolgo in 1.50 široko, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Istotam predsobna stena z ogledalom is majhen železes štedilnik na-prodaj. Naslov T oglasnem oddelku »Jutra*. 34400/a
Starinsko uro
krasno, repetirko na ala-bastrovih stebrih. dobro-idočo, prodam. Naslov ogl. odd. »Jutra». 34429
Perzijska preproga
2x1.20, naprodaj. Natančnejše iz prijaznosti pri g. Vovku, Dunajska cesta 86.
84448
Damski kožuh
120 cm dole, rujav, s sivim ovratnikom, popolnoma nov, za Din 2800 naprodaj. Ponudbe pod »Kožuh« na ogl. odd. «Jntra» 84448/a
Toplodar
skoro nov, radi selitve prodam. Naslov T upravi »Jutra«.	34488
Preprogo
stare vrste, dobro ohranjeno, 2X1.68 m, prodam. Naslov v ogl. odd. »Ju-♦»»•	84509/a
2 telefonska aparata
namizni, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
84641
Servise
in kuhinjsko posodo radi selitve prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
84619
Moški paleto
rujav, skoraj, nov in dve kratki moški suknji po zelo nizki ceni prodam. Na ogled r Komenskega ulici St. 8/1, od 12,—2. ure.
34623
Vsakovrstno zlato
kupuj« Do najvišjih cenah
Cerne — Juvelir
Ljubljana. WoUova ul
«8
Otomano
dobro ohranjeno, kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Otomana«.
34577
Stare obieke
pohištvo, najbolje plačam. Prekuh, Stari trg 26. Dopisnica zadostuje, * pridem
na doml
34373
Zimska suknja
dobro ohranjena, poceni naprodaj Kiča na grad št. 6.
84618
Bukovo oglje
žgano iz polen, rešetano brez prahu, večje količine in poedine vagone kupim franko Djevdjelija ali postaja. Ponudbe na R. 1 kovač, Peščenica VI. Zagreb.	34518
Krasen portal ter kompletne stelaže
manufakturne in špecerijske s predali sa moko, v najboljšem stanju, mecesnov les, prodam po nizki ceni. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ugoden nakup«.	S4445
Akumulator
4 volt, 40 amp. ur za radio prodam. Naalov v oglas, oddelku »Jutra«. 34638
Pisalni stroj
dobro ohranjen, kttpim. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	34549
Pisalno mizo
rabljeno, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Miza*.	34301

črno suknjo
dobro ohranjeno, za sred njo velikost, prodam za Din. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 34632
Vagon krompirja
odbranega, belega, po 103 Din stot proda Mursa — Ljutomer.	34241
Lepega krompirja
1 vagon prodam po 1.05 Din franko Mokronog. — Jože Jerman, posestnik, Pijavce pošta Tržišče.	34442
Svitlo spalnico
elegantno, poceni proda Andlovic, Domobranska o št. 28 (poleg vojašnice na Poljanah).
Radio - aparat
kompleten, skoro nov, tro-eevni zalo poceni nazv»-dal. Pismena vprašanja sa oiriasni oddelek »Jutra* pod .Radio h. 87». S45S7
Jedilno mizo
4 stril (renesanten .log) fa politirano otroSko po^ii Ijlco, vi« čisto In (Mr» ohranjeno, prodam. Ogleda «e lahko med 10. In 11 uro Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	84541
Časopisnega papirja
naprodaj velja količina. — Potov« se T TourisUMflcu, LJubljana. Dunajska e 1 84547
Police
za spererij. trgovino prodam. Naslov r oglu. od-ddk* --
Ajdovo kašo
svežo, prodaja Ferdo Us6ar, Maribor, Glavni trg št. 1.
34650
Hišo v Ljubljani
primerno za vsakovrstno obrt. prodam v Gradaški ulici št. 4.	34540
Vrtnarstvo
z pol oralom vrta. tik ob postaji in glavni cesti v mestu, z novo stavbo ter toplim in mrzlim rastlnja-kom in stanovanjem ugodno prodam. Več pove uprava »Jutra*. 34516
Enonadstropna hiša
z lepim petsobnim stanovanjem, trgovskim lokalom, hlevom, vrtom, travnikom s sadonosnikom, vi. nogradom ln njivo, tik župne cerkve v trgu mari* borske oblasti n a p r o daj radi preselitve. Prav primerno za trgovca, obrtnika, zasebnika ali vpoko-jenca. Pojasnila daje M Grmovšek, šolski nadzornik, Slovenjgradec. 33364
Lokal
primeren za vsakršno obrt, odda Turk v Streliški ul. št. 24.	S4479
Mesarski lokal
in sobo, s popolno mesarsko opremo (inventarjem), pripraven tudi za vsako drugo obrt, sredi mesta na prometnem kraju oddam. Najemnina zelo nizka. Pojasnila: vinotoč pri Men-zingerju, Sv. Petra cesta — dopoldne.	34605
Trgovino
z mešanim blagom, na prometni točki v ljubljanskem predmestju prodam z zalogo in inventarjem. Ponudbe pod »Trgovina 55» na oglasni oddelek «Jutra».
84555
Špec. trgovino
na najbolj prometnem kraju v centru Ljubljane, z vsem inventarjem in zalogo takoj oddam najkasneje do 30. novembra. Urejena je tudi točilnica. — Potreben kapital 50.000 Din. Naslov oglasnem oddelku Jutra.
34514
Dve suhi kleti
pripravni za skladišče, oddam v najem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jntra*.
34328
Hotel Slovan
Sentakovo posestvo z obširnimi stanovanjskimi gospodarskimi poslopji, mesarijo, 13 oralov prvovrstnih, pretežno s hmeljem zasajenih njiv, 8 oralov travnikov in 20 oralov večinoma doraščenega gozda, naprodaj v trgu Vransko — Savinjska dolina. Reflek-
tantl pošljite ponudbo _
oglasni oddelek »Jutra* pod »Vransko štev. 27 in 110i, 84635

Realitetna pisarna
družba z o s.
LJubljana Sv. Petra cesta 18
posreduje prodajo in nakup nepremičnin pod najugodnejšimi pogoji. — Provizija plačljiva le tedaj, če proda našemu kupcu!
Kupci plačajo samo
1°/o
Kuooe pogoje in preji se uredimo BrezplačPO
34625
Hišo z vrtom
mestu ali predmestju ku. )jm za ceno 70—100.000 3in. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro Ljubljana*.	34608
Hišo trg. ali obrtno
v sredini Ljubljane kupim Posredovalci izključeni. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra* pod »Prosto stanovanje*.	34581
Nova hiša
ob glavni cesti in postaji se proda. Cena 45.000 Din Naslov v ogl. odd. »Jutra*.	34521
Kostanj
po najnižji ceni prodaja Gospodarska zveza__Istotam tudi naprodaj krompir na vagon«. 84640
Klavirji-pianini
svetovnih inozemskih tvrdk, po znatno znižanih cenah vedno v zalogi! Prodaja tudi na obroke' Vsa popravila in uglaševanje strokov njaMiO!
Ropaš
Celje.
..Posest"
Realitetna pisarna
družba c o s.
LJubljana Miklošičeva cesta 4
proda:
VILO, enodružinsko, komfortno, 6 sob, pritikline, 1200 m« vrta, pika, blizu centra, 850.000 Din; VILO, enonadstr., novozi-dano, 2 stanovanji po 8 sob«, pritiklin«, 1500 m« JTta. blizu Martinove c, 250000 Din; HISO, enonadstr., 10 sob več kuhinj, velik vrt — Vodmat, 150.000 Din; HISO, enodružinsko, novo-zidano, 4 sobe, pritiklin«, vrt, Dunajska cesto — Din 90.000; BIBO, vili sljino, visoko-pritliSno, 2 stanovanji po 3 sobe, vrt, dvorišče — ftožna dolina, 160.000 D; HISO, novozidano, visoko-pritlično, 5 sob, pritikline, vrt. elektrika, vodo-vod, Vodmat, 110.000 Din VILO, enonadstropno, no-vograjeno, blizu Sv. Krištofa, 600 m» vrta, takojšnja vselitev. 180.000 Din VILO, visokopritlično, novozidano, 4 sobe, pritikline, velik vrt. Rožna dolina. 1S5.000 Din; Poleg tega večje število hiš, stavbišč, T mestu In na periferiji, kmečkih cp-sestev, vele posestev, gostilniških in obrtniških hiš itd. po ugodnih cenah 34604
Trgovino
z mešanim blagom in izvoz, tik postaje na Štajerskem, zraven novopreurejena hiša. 5 sob, gospodarsko poslopje, lep sadni vrt, njive in travnik, z inventarjem, razni vozovi, oprema, gospodarsko orodje, seno, tovor-si avto in garaža, prodam za 200.000 Din. Polovico je plačati takoj, ostanek po dogovoru. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Trgovina 200.000» 34652
Posestvo
v Savinjski dolini vinograd, sjiva in nekaj travnika, hiša ter gospodarsko poslopje v dobrem stanju (2% joha) poceni naprodaj. Megojnlce št. 72 pri Celju.
34617
Enodružinska hiša
r Šiški ugodno saprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	34634
Pisarno
2—3 sob oddam sredi mesta v L nadstropju. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra» pod »Stev. 88».
34656
Gostilne
tudi izven Maribora išče za nakup is najem Marstan, Maribor, Koroška cesta 10. Prijave brezplačno. 34648
Slaščičarno
sa zelo prometnem prostoru — 5 minut od gl. kolodvora, prodam takoj radi bolezni. Maribor, Aleksandrova cesta 40.	34649
Trgovino
dobro vpeljano, s špecerijskim ali mešanim blagom želim vzeti v najem. Event. pristopim kot družabnica z glavnico 100.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod »Venera*.
84193
Vrt v mestu
oddam, evest. vzamem družabnika za vrtnarstvo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zelenjad ia cvetje«.	S4568
Stanovanje
lepo, suho in solnčno. S sobi, kuhinja in pritikline, souterensko, v vili oddam mirni stranki brez otrok. Ponudbe na oglas, eddelek »Jutra« pod »Centrum*
34473
Starejša prodajalka
mešane stroke, z večletnimi spričevali dobi službo takoj. — S kavcijo imajo prednost. Cenj. posudbe na oglassi oddelek »Jutra* pod »Vestna«.	34573
Stanovanje
sobo, kuhinjo, pralnico in drvarnico, z elektriko in vodovodom, oddam v novi hiši, Kolezija, Gerbičeva ulica 9 — za 350 Din mesečno, dvema osebama.
34570
Sostanovalko
šiviljo, sprejmem V snažno in svetlo odstrešno sobo v Slomškovi ulici 23/1, levo.
34572
Stanovanje
e 1 i zakonski par brez otrok. Posodi tudi večjo vsoto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Solnčno«.	34566
Malo stanovanje
kuhinjo in pritiklinami, želi za takoj mirna stran-2 oseb v mestu ali bližnji okolici. Ponudbi pod »Mirsa/60« na ogl. odd. »Jutra«.	341C0
Lokal
združen s stanovanjem od< dam v najem na Glincah, Tržaška cesta 13. 34478
Trgovino
mešanim blagom, dobro idočo, % ure od Ljubljane oddam takoj. — Prednost imajo samci ali samice. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	34554
Lokal za trgovino
na prometnem kraju na deželi vzamem v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Na deželi«. _ 34578
Gostilna in trgovina
na prometnem kraju, 5 ml. nut od žel. posta}« ob drt. ceeti. se z 15. decembrom aH 1. januarjem 1928 odda v najem. Naslov v ogL odd. »Jutra*. S4508
Manzardno
stanovanje
1—8 sob dobi tisti, kateri «1 ga sam prenaredi. ali J? . p!z«a 1 leto naprej. Naslov t ogL odd. »Jutra*.	34519
Stanovanje
•obe in kuhinje Ielim — svent. odkupim pohištvo — ali sobo s souporabo kuhinje, za L december. Kosi, hotel Moyd, LJubljana.
34545
Stanovanje
2—3 sob s vsemi pritlkll-nami Ielim za takoj alt pozneje v sredini me«ta. Plačam tudi za pol l»t» vnaprej. Ponudbe pod »Zakonski par brez otrok« aa ogl odd. »Jutra« 34512
Stanovanje
Mariboru, obstoječe ii S do 5 sob, Ielim za takoj, event. pozneje. Zamenjam tudi moje dvosobno stanovanj« v Ljubljani. Ponudba pod «2435. na oglaill oddelek »Jutra*. Sft34
Dijaki (injo)
Bitjih tazredev sprejme t dobro o&ltrbo učiteljska, rod-blaa- Pomoč pri učenju. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	34524
Stanovanje
▼ mesnih hiiab t Ksletjjl, 1 sobo, kuhinjo in prjti-kUne, zamenjam z enakim •tanovanjem za Bežigradom Ponudbe na oglis. oddelek .Jutra • pod značko <Iz •latbenih oJlrov> 34344
Stanovanje
■obo i« kuhinja. Išian v mestu Ponudbe n* ogl. odd. «Jutra» pod .December 100».	34316
Šivilja
dobi poceni stanovanje. — Našlo? v agl. odd. »Ju-tn..	S4506/a
Stanovanje
3 sob, kuhinje ia »hrambe oddam lakaj. Naslov pova ogiačui oddelek «Jutra>.
84538
2 gospoda
»irejmepi n» et»povanje. —> a&lov ▼ orlasnem oddelku
(faslov t oglasnem ♦Jutra*.
34656
Mirna stranka
brez otrok, želi stanovanje J sob in knhinje. Poaudbe na oglasni oddelek cjutra* pod »Mirna strank* 1>.
S4587
Stanovanje
1—2	sob, kuhinje in priti-kliB. » bližini Tabora ali t mestu, suho ia soLnino. ▼ stari »li dOTi k(8i (eli Mirna trič^eska druliaa za takoj aH pozneje. — Plača iuili naprej. — Ponudbe na oglasni oddelek <Jntru pod «Sn»ga».	S 4369
2-3	sobe in kuhinjo
lepo opremljeno, oddam, event. e uporabo klavirja. Naslov r oglasnem oddelku <Jutra».	"-599
Stanovanje
prs-ino, »bstojeie i« S sob, tuhinje in kopalnice, po mogočnosti v kaki vili želim z uporabo vrta. -- Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra> pod Šifro <52 p. p.»
34806
Stanovanje
t soli. predsobe, kuhinje in prltlkiln, velik vrt, vodovod v hiši, v Stožicah, pol n»e od mesta takoj oddan mirni ln snažni stranki. — Vselitev takoj mogoča. Naslov v oglasnem oddelka «Jutra>.	34618
Lepi stanovanji
t—4 sob. oddam na najlep-Sem prostoru »redi Ljub-liane. Ponudbe < natančnimi podatki pod »Krasna J«za> na oglasni oddelek •Jutra*.	»4*57
Vdova
brez otrok. Ieli primarna stanovanje sobe in knhinje, event. veliko sabo. Cenjena dopise na naj]ar: I. Kvto-»e!. Poljanski naatp It. 4® — T. Kune t Komp. 34621
Fino domačo hrano
▼ c en tramu mesta (tU več gospodov. Ponudbe na ogl. odd. «Jutra» pod <fiu hrana*.	84S86
Dojenčka
sprejmem v dobro oskrto nr o t: gotovemu plačilu. — Natlov r oglasnem oddelku •Jutra..	34588
Zakanskemu paru
ondjjn opremljena sobo a souporabo kuhinje ▼ Jenkovi ulici iter. 13/1, deano.
34305
Preprosto sobico
telim v bližini Ljubljane. Ponudbe na ogla*, oddelak •Jutra* pod <3tev. 100»
umo
Prazno sobo
iisto. s posebnim vkodam ln elaktriSs« razsvetljavo oddam s 15. novembrom. Naslov v oglasnem oddelka •Jutra*.	84438
Opremljeno sobico
s posebnim vhodom, lep«
In zračno oddam v neposredni bližini ženske in
Javne bolniee v vili V. "ortiča T Holjapflovi »Jiei 848*5
Mlad gospod
•oti-jea. iSfce prazno sobo • 13. novembrom, t elektr. razsvetljavo ln poaehcim vho.lom. rod Rožnikom ali v Rožni dolini. Na*lov T •eUsnem oddelku »Jutra*.
848»
Sobo
v ceatru mesta, t uporab« klavirja želim s 1, decembrom. Ponudb« b« OgUtti oddelek • Jutra« pod lUro • Gospodična*.	34536
Preprosto gobico
oddam aredi m Geta. Naslov
v oglasnem oddelku Jutra.
34523
Opremljeno sobo
lapo, separirano, oddam. — Naslov t oglasnem oddelku •Jutra*.	34543
Gospoda
sprejme kot sostanovalca g. Kravanja, Cesta v Bolno dolino 43.	34548
Solnčno sobo
lopo, v vili blizu BlelweL-sove ceste, oddam solidnemu. stalnemu goapods • 16.
novembrom. Naslov v ogl. oddelku «Jutra». 34548
Gospoda
sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 84558
Prazno sobo
v bližini opera želim ta pisarno. Ponudba na oglas, oddelek «Jutra» pod Šifro •Pisarniika soba*. 84567
Sobico
teli« z* takoj s cel« dnevno hran«. Ponadbe na ogl.
pod Ktn
oddelek «Jutra» •Opremljena*.
84860
Dijaka
__ na stanovanje. asioV v oglasnem oddelka •Jutr»».	84598
v preprosto sobo
s posebnim vhodom in električna razsvetljavo sprejmem dijaka kot sostanovalca k dijaka, maturantu sr. tehn. šola. Rimska cest« St. H/I.	S4&S
Elegantno sobo
s posebnim vhodom, šolnino, s parketi ls elektriko oddus nasproti LjablJaB-skega dvora. Poizve s« r oglasnem oddelka «Jutrs». 6	84639
Prazno sobico
lahko podatraino alt dvoril ino, najraje s Štedilnikom želi mirna, ve« dan odsotna stati*a. — Ponudb« n* oglasni oddelek «Jatim» pod <Pr«pre«U sobica*.
84488
Opremljeno sobo
veliko, t Celja, s soapora k* kahinj«, proste kurjavo, oddam dotltoomu, U posodi hiinaau go<
30.000 Din. Ponui
Snažno sobico
s posekala »hodom oddam stalnemu gospodu. Spr»j-
m«m tadl foapedUno k«»
sostanovalko, svent. s krmno. Rimska eaata 23, lero.
Sobo
z elektriko in parketa «d-dam v bližini glavnega kolodvora. Naslov pave ogl. oddelek • Jutra*. 34611
Opremljeno sobo
mirno, «v«nt. s hran« iiie ca takoj mlad lelamilki oradnik, sama«. — Ponudb« na oglasni oddelefe »Jutra* pod <PriiM»««». 34653
Sostanovalca
sa sob« t irodini mesta, s po sobnim -Vhodom ta a!«h-trilno raasvatljaTo UJ«m ta takoj aU t 18. novembrom. Naslov ▼ oglasnem oddelka «Jutra».
Vdov«
Srejme goopoda samca, do lat starega, na stanovv njo t 1. decembrom. Ponudb« sa podružnico Jutra v Maribora pod Šifro <Sta. n oranj«.	84644
V separirano sobo
v aradlni mesta ^rejmaa 2 gospoda aa stanovanje la
hraaa. Naslov
oddslku •Jutra*.
oglasnem 34608
Dve gospodični
žalita boljlo sobo t elektrika in vhod«* it stepnilta.
Ponudbe na oglas, oddelek •Jutra* pod «5A0—600*.
84607
2—3 sobe
«a pisarnijfre svrh, •ddi takoj. Naslov v ogl. •dd «Jutra*.	&1387
Dve gospodiCnl
•elita znanj« rad) razvedrila t dvema gospodo*« »■•dnjih let. Dopise pod •Srečni večer* na ogl. •dd. »Jetra*	84474
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in električno r*«#vetl«»0 odda* takoj 1 »li 2 osebama. Naslov pove oglacal oddelek •Jutra*.	34615
Opremljeno sobo
veliko, solnč&o, oddam zakonskemu paru ali gospodičnam s hrano, aa Miki«. Si&evi eestl. Naslov v ogl. oddelka »Jutra*. 34620
Mirna gospodična
Isll pri prosto sobico, prat-bo «!l opremljeno. najraje pri sts.rojSi gospej. Ponad-oe pod »Zmerna cena* n« •gl. odd. »Jutra.. 84196
Opremljeno sobo
veliko in lepo. v sredini mssta, z elektr razsvetljavo ln dvema posteljama oddam takoj. — Naslov r oglasnem oddelka »Jutra*.
848(8
Boljšega gospoda
sprejjum kot aosUaevalea na Benorvotaki ssstt l/S, desa«. Poizve te od 1—t.
34620
Sobo
« dobro domačo ali srbeko hrano dobi gospod. Naslov ▼ oglasnem oddelka Jutra.
Prenočišče
v Ljubljani
preprosto, u takoj, Ieli* trikrat tedensko skoti tri mesece Ponudbe t navedbo cene ja poslati sa: Milo! Rotiš, Trbovlje 2.
84486
ICupilaC
Pogodim
ali vložim v podjetja proti popolni garanciji 20.000 Din ta tiear t* taposlenja par ar t pisarai, prati piv eiln. Ponadbe na oglasni oddelek »Jntra. pod iifro •Posojilo*.	34418
Srečke
drž. razr. loterije V. ratr. 14 kolo predam globoko pod ceno. Naslov v oglas, oddelku <Jntra.. 84499
Idejo
kako dobro naložiti kapital — nagradim Event. sprejmem družabnika. Ponudbe na ogiasni oddelek »Jutra, pod mačko »Trgoveo 77».
84177
Popolna varnost in reelnost 2,000.000
Dvignit« pisma v podružnici »Jutra, v Mariboru.
S4527
Družabnika
z najmanj 40.000 Din kapitala sprejmem ta preka-Jevalsko obrt. Ponudbe pod »Export» na oglasni oddelek »Jntra*.	34627
Gospodična
stara 80 let, Celi poročiti starejšega gospoda, event. vdovea brez otrok. Prednost imajo dri. uradniki ali oflerji. Ratpolagam s 28.000 Din kapitala. Dopis« na oglasni oddelek »Jntra. pod »Pima>.	34557
Dva trgovca
mlada, simpatična, premožna, telita poročiti fatotake gospodičn«. Dopise prosita na pedrainico »Jatra* v Maribora pod značko »Dva trgovaa«.	84854-a
Simpatična gdč.
stara 24 lat, ki peoeduie lastnega prihranka 5000 Din v gotovini ter celo balo, osamljena — ne po lastni krivdi, t enim otročičkom, iiče tem patom idealnega mola v svrho leaitve. — Cenjena ponadbe na oglasa) oddelek »Jatra* pod ilfre »Idealna 1808».	34608
Samostojna
trgovka
Isll sporaati dobrosrčnega gospoda, najraje trgovca ali drl. aradnika od 26 M naprej, v rvrho p«zn«JI« lenitve. Cenjen« ponudb« s sliko na oglašal oddelak •Jutra* pod Iifro »Znača, noet 365».
Dve mladenki
hrepenita po odkritosrčnem dopisovanju z idealistoma T starosti 84-28 let. Lt neanoplmne dopise poslati na ogl. odd. •Jntra. pod »Dlameaitoat* — »Iskrs-
Boljša gospodična
|«U znanja t enakim gospodom v svrho obiskovanja plesnih v»j. Oenj. ponadbe na opravo lista pod »Dunav 18*.	34507/a
Dragica
Mojček, ni resi Preja obratno! Nisem Se prenehal biti Vrt. Malo me rai-umetel Oglasi niso pravo moetol Dajte besodoi
84518
Samostojen obrtnik
in posestnik, 33 let star vdovec t 2 fantkoma, Idi poročiti gospodično ali vdovo v starosti od 95-80 let Pogoji: 15—40.000 Din ter pridna in dobra Prednost imajo fi' Ponudbo t sliko ta polnim naslovom na oglasni oddelek »Jutra, pod »tfro »Zenitov 83.. Diskraeija čast-
iti
aa stvar.
84529
Gospoda
spremljevalca v gledališče, koncerte in ta aed oljske izlet« ieli gospodična Ponudba na oglasni oddelek »Jntra. pod »Spremljevalec.	34528
Gospodična
v starosti 89 let, čedna, prvovrstna gospodinja, s 60.000 Din gotovine, s« Ieli saanasitl t svrho lenitve z dobrosrčnim gospodom trgov««* ali višjim uradnikom. Dopise t sliko pod »Srečni dom. aa ogl. odd. »Jutra*, LJntr ljana.	34161
Gospod
srednjih let, ločen ne po lastni krivdi, zdrav, veselega in mirnega inačaja, a dobro idočo goeUinilarako obrtjo v večjem mesta Slovenije. Ieli znanja s samostojno gospodično ali gospo, ki ima «a«lje d, go-stilas. Biti *«ra zdrava, simpatična, mirnega ia rasnega značaja ter na prako 46 lat stara. Ker je tajnost častna zadeva, prosim ta pola naslov, ter sliko (ako mogoče), katero vrnem takoj. Vsak morebitno poare-dovanje, ialo in anonimno na vpoitevam. Prosi*" aa event. eenjese ponudb« aa oglasni oddelek »Jatra* ped iifro »Stroga tajnost 1887..
O. Ivana P. Sv. Petra cesta!
PredHdnja ielja gdč. F. j« V mraku na Vs«h
bfla:
svetih tri sveče; uu«j« » soben pomen. Zadnja 1*1
imajo po-
•Tja
pa, da se njeno mnoejs « Vsa ia Vrti <railolčinl» ob-lavi, ter odločno odkloni cvetje it VaSih rok Več Vam lelijo povedati navzoče priče. Med bogatijo la •berrttvom. je le srednja pot: moja smer. — T. D.
Za najboljše stanovanje v starejši hiši
naj dvigne pismo. S4486.
Lepotica
drafestna, ieli dopisovati s pomorskim častnike*. Dopise je poslati aa pedrainico »Jutra* T Maribora pod »Jadranska sirena*.
84646
Danltan
SO. oktobra na večer slal-ba — takasnii pol are. — Javite ss oa oglasni oddelek »Jatra. s točno adreeo 84564
Klavirje
harmonije na obroke in po-sodo svetovno oajboljSe: 8telaway, USlzel, BOsen. dorfer. PSrster, Stlagl original eto dobite le v veliki zalogi in itberi strokovnjaka ia bivlega ačitelja »Glasbene Matice.
ALFONZ BREZNIK
Ljobljaaa, Mestni trg it. }
(poleg magistrata).
Klavir
(BBsendorfer) radi pomanjkanja prostora nt predaj. Naslov v oglasnem oddelka »Jatra*.	84440
Glasovirje
in harmonije
uglalujem popravljam strokovno in ceno! rudi potujem! Naročajte po dopisnici
G. Jurasek. Ljubljana
Wolfova ulica 12.	40
j. Variian, Sink 54. In.
urlporoia kot stara Itdslo vamloa svoje najboljie tam burice vseh vrst. Ceniki na razpolago	184-«
Suleev
kapi* vsako mnolln« po aajviijl dnevni ceni Ponadbe nai E. Vajda. Oako-vec.	33762
Bernhardlnec
krasen, čistokrven, star 1 leto, ugodno naprodaj. Naslov pove oglašal oddelek »Jatra..	84610
Čistokrven jazbičar
pritlikavec, 5 mesecev star, naprodaj Naalov v oddelku »Jatra*.
Kanarčki
taborni p«vol in telo plodne samice
po izredno nizki ceni
naprodaj na Rimski cesti it. 7. vrata 8. S4600-a
Najdebelejša dama
postane vitka — če hoče. Gtpeb viden le v par dneh
t uporabo
__ _ radioaktivnega
iS "daje "moderno ravno li-
— To doseiate angleškega
atjo! Dspeh zajamčen, sicer povrnemo denar Cena zavojčku franko 85 Din. — tJporaba zunanja, navodilo priloieno Naročila na naslov: »Sanitaria. Crikve-alea, Primorje	33514
Joško Windischer. Milka Jelene
POROČENA. Novo mesto, 6. novembra 1927.
""""J
Ernest Turko
tehn. poslovodja, pilot lovec
Zofka Stepič
poročena
Ljubljana Bled Novisad

-O
FRANC KNEZ PEPCA KNEZ roj. KRULEČ
POROČENA
dne 5. novembra 1927.
MARIBOR
TRBOVLJE
OnOiOBOlCDGCJBCPBCZJlOBO
iskarna ^Kolektor^
Pogačnik Albin, Stražišče pri Ji	Kranju irvršuje
vsakovrstne tiskovine
dobro - sol'dno - poceni. 0«0ac3B0B0S0a0ac3a0sc3
Svetovno znane original
prave LUTZOVE oeli
iz BLUDENZA in emajltablice z napisom
ima v zalod samo: Inž. MATE GUZELJ- Uubljana-Slška,
Jernejeva cesta 5 (blizu stare cerkve).
na dvorišču pod hišo Celovška cesta št. 58.
Velika kemična tvornica
sprejme popisa slrojemernika
z veCletno prakso v delavnici, strojarnlcl in električnem pogonu. Detaj-lirane ponudbe s curiculum vltae in specijalnim naznakom dosedanjega delovanja ter plačnih zahtevkov na Interreklam d. d., Zagreb,
Moravska 28 pod .Strojemcrnik U4a-*'
PRESELIL
sem svojo ključavničarsko in tehtničaisko delavnico in Krlievniške ulice štev. 9, v neposredno bližino merolzkusnega urada
Pred orulami ste v 5.
Ker bodem s preselitvlio svojo obrt ^nalno razširil, pii bo mogoče vsako delo v najkrajšem času izvrSiti.
Jotrud 1 s? bodem v novi delavnici, da bom p. n. interesentom naikulintneje i« v vsakem oziru najsolldneje postregel, hdeloval iu popravljal bodem tudi za ngnrej vsakovrstne tehtnice strokovno precizno In po najnUjlh cenah.
Priporočam se tudi za ključavnlska dela.
LOVRO ROZMAN.
ključavničar in i<de:ovatelj tehtnic
LJubljana, Pred Prtdaml S.
laMaatMasaa
m>mimm»l>himmi

Hektograilčni aparati,
KVttkl. masa, hektografltni trakov« vedno in najceneje
v zalogi pri
LUO. BARAGA. Ljubljana,
Sotanburgova uMc» «>e« 6 1. 49 >	lelelon .»t. ijsc
Kupujemo staro lito-žeiezo
« vsaki mnofinl* Ponudbe z navedbo nainižje cene na
Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana.
Na pii tera lioliM
prične redno voziti autobui s 6. novem« brorn. - Cene in ure razvidne na voznem redu glavnega postajališča — Brezovica pri g. '.'elkavrhu in v Ljubljani, Rimska cesta «rPod staro Lipo«.
S) priporoča	KERSIČ FRAN.
Elektrotehnična podjetje
Karo! Florjančič
v Celju, Cankarjeva c. 2
(poleg davčnega urada).
Inštalacije električnih naprav za luč in pogon, telefonov, zvoncev, radkvaparatov. Poprava elektro« motorjev in vsakovrstnih elek» tri onih naprav. — V zalogi: le« siienci, svetiljke, likalniki, motor« ji, števci, žarnice itd. in ves elek» tromaterijal. — Točno postrežba! Nizke c ene I Proračuni brezplačno!
Prevzem gostilne!
Podpisana naznanjava cenj. občinstvu, da sva prevzela staroznjmo gostilno
«PRI LOZARJU. V LJUBLJANI, ROŽNA ULICA ST. 15. Točila bova najboljša vina, kakor dolenja sko, štajersko in dalmatinsko. — Ravnotako bodo vedno na razpolago vsakovrstna mrzla in gorka jedila. — Sprejemava Ji p. n. abemente na hrano. — Se priporočava za obilen obisk.
MIHAEL la MARIJA BURGAR.
1 polet kakršnihkoli
Informacije, trgovske zveze ali >nter voncije v Beogradu, Sralji, Vojvodini Banr tu In Slavoniji, ob nite se pod šifro Prvest-ve znese na Rudolt Mose v Beogradu, Terazije. Za odgovor je priložiti 10 dinarjev, lahko tudi v riamka. Poslujemo točno ln solidno ter imamo prvovrstne zveze.
Prodam
ali dam
v naiem
veliko posestvo
v P/agerskem pri Mariboru
tik kolodvora.
Urejeno za nakup m izvoz ii-vine, mesa in poljskih pridelkov Okolica s hmeljarstvom. 20 oralov zemljtiia, moderna klavnica, ledenica, vodovod, električna moc, veliki hlevi, gostilna, tehnica, 3 velike stanovaniske hiše in Upa stavbiita. Ugodni pogoji.
Pojasnila daje:
JOS. MULEJ
Ruie CSIoveniia).
Krompir, zelje, belo in rdečo čebulo, orehe, slive, marmelado ilalfanske konzerve
kupite najceneje
pri
Velemfru Lederer
Subotica, Maaoflovideva nI. 7
Telefon 6 - 20. Brz. nasl .Konzerv* Subotica.
Auto
(Soda
Osebni, dobavni in tovorni aotomoblll, autobnsi.
Eleganca, kvaliteta in praktičnost. Nizke cene. Povoljni pogoji.
SKODINI ZAVODI
D PLZNJO
PRODAJNI URAD: ZAGREB RACKOOA UL. 2. TELEF. 14-97
Oblaiilnica Franc Cveriin, Maribor
Gosposka ulica štev. 38
priporoča arvojo veliko -biro gotovih modni i; p'	mikado, usnjate suknje, pele«
rine, hubertus plašS. dežni , 'ižči, modne ob"''- s;.^rtn- in modne hlaSe. — Velika izV!ra apartnih dečjih oblek. — Vsa. po najnižjih cenah.
□ JlJIHHIIIMilllimillimi
JUUULOJLlDDDCiaaULJ II II a H II I II B UXJJU~
Preselitev pisarne.
S sledečim si dovoljujem obvestiti eenj. občinstvo, da se je naša poslovalnica preselila s 1. novembrom t. I
v Liubljani na Sv. Petra cesto štev, 24«
Trgovina ostane še nadalje v Šelen-hurgovi ulici štev. 3
Singer šivalni stroji Bourne 8 Co.
Filiala Ljubljana.

Trstje strope
naročate !e cr domači liorn c«
Jos. R. PUH. Liubijana
Gradaška ul. 22, tel. 2513
katera edina izdeluje to blago iz najboljšega zdravega matenjala močno pleteno s pobakreno žico. Originalni za-vi.ki s točno kvadraturo, o čemer se pri nakupu tega blaga vedno prepričajte!	Cene kon*uren'ne
dobro 5,
je razvidno na vseh omočih
Osram -svetil/h.
e\
J*
Za



Mil

3 mtr. najmodernejšega dunajskega 150 cm širokega volnenega blaga vnajnovejš h modnih barvah na obroke sa Din 452"—
dobite samo pri
Obiačisnica „ILBRGJA"
Mestni trg 17/1.


%
\



Neprijetne dlake I
na licu. rok&li tet lanske Drke odstn-i njuje •» redno preizkušeno sredstvo , tRapidenth St I., od d' Dorrame & Cie , Paril Ta preparat je ie SO let v obči porabi po neb kulturnih deželah, ker ne samo da momeetalno odstranjuje dlačice, nego jih postopoma ubija in odstranjuje iz samega korena Garnitura Din 60 — <R&pidenth St H» služi izključno samo za odstranjenije velikih površin dlačic po rokah, nogah in prsih. 80 Din — Dobi se po vseh lekarnah, Irogerijah io pariumerijah. ■Centifolia., koemetlfnl zavod. Zagreb. Illca Ste v. 37. Zahtevajte brezplačne ilualrovan*1 prospekte! 54a/l
S Vaša obleko bode izgledala zopet kakor
nova, ako jo pustite kemično čistiti v
B |
f tovarni ^/os. Reich
| Tovarna: Poljanski nasip 4-t> Ljubljana. Podružnica: belenburgova ul 5.
Plisiranje v najmodernejših vzorcih tekom 24 ur.
Barvanje oblek v različnih barvah.
s	v.<,._<jIb.,-v.'«»attG3S8BaaascsaBaaaRK*a
NE KUPUJTE DRUGIH PLAVIL ZA PERILO NEGOSAMO
Hajpopolnejži
Stoewer
Šivalni stroji
za šivilje, krojače m čevljarje tei za vsak dom Preden si nabavite
stroj oglejte si to ztednost pr> tvrdki
Lud. Baraga, liudučiič
Selenburgova ulica 6 I.
'.ranlaien aouk iS-letni garam ii. Telefon it 980. .f
Lokomobila
s pregreto paro, tvrdke Wolf, 58 do 75 HP izborno ohranjena, še v obratu, zaradi povečanja obrata	ios i
E 4896-27-5.
Dne 5. decembra 1927 ob 11. uri dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin (polovico) zemljiška knjiga Sv. Magdalena, vi. št. 375, 2 zemljiški parceli, ki radi ugodne lege prideta v poštev kot stavbišče.
Cenilna vrednost 58.686-26 Din, polovica tedaj 29.343 25 Din. Najmanjši ponudek 29 343 25 Din.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
O&rafno sodišče v Mariboru,
dne 29. oktobra 1927.
Slavno občinstvo
obveščam, da sem pričela v svofi na novo odprti prodajalni v Ljubljani,
Kolodvorska uL 28, nasproti Ljubljanskega dvora s prodajo čevljev znamke
„The Ideal shoe"
ki sem jih dobila v komisijsko zalogo od najsolidnejše in najreelnejše tovarne moških, damskih in otroških obuval. Znamka «Ideal» predstavlja resnično najideajnejše obuvalo, kar jih je mogla čevljarska industrija doseči. «Ideal»-čevlji ue vsebujejo nikakih s u roga tov kot umetno usnje, furnir, lepenko itd., temveč samo pristno najtrpežnejše usnje. Ako kupite enkrat «Ideal»-čevlje. boste ostali gotovo moj stalni odjemalec.
Cenj. gospode in dame prosim, da si ogledate vsakovrstno zalogo v moji trgovini in se Vam najudanejše priporočam.
Jirka Erzin roj. Koubkovž.
rman
□CJC
Dva vrla
potniška akviziterja
za Slovenijo
z obsežnim poznanstvom v vsej deželi sprejme proti stalni plači in proviziji
Gradjanssa Dionička štediona —
(Kolo za štednju i veresiju), DARUVAR
Pismene ponudbe s točnimi podatki dosedanje zaposlitve.
nnmnnnncpnnrnnn u ii ii »u n mi 1 a j 111 mrui rxjuL
Dobre zastopnike
sprejmem za vso Jugoslavijo
za prodajo brezkonkurenčnega važnega predmeta, potrebnega za vsako gospodinjstvo. Krajevna zavarovalnina mala. Potreben kapital. Glavno zastopstvo Maribor. Ponudbe v nemščini na „Tuchtig 2752" bef. Rudolf Mosse, Wien L, Seilerstatte 2.

Zm
rnnft ,n največje skladišče tikrako. - ® VCllC dvokoles, motorjev,
Radio amaterji!
Ne kupujte manjvrednih aparatov in sestavnih delov po ce-n kih in oglasih tvrok, o katerih niste prepričani, da Vam dobavilo solidno blago.
Ne kričeča reklama in ne hvalisanje slabega blaga temveč deviza, da je najboljši materijal komaj oovolj dober za sestavo Radio aparatov so vzrok mojim uspehom.
Posetite me in oglejte brezobvezno najmodernejše aparaie ter nad 1200 različnih vrst sestavnih delov najboljših inozemskih tvrdk
Moja tvrdka je edina v L)uol ani, ki ima dovoljenje družbe Telefunken za gradnjo aparatov.
Priznani strokovnjaki moje tvrdke so Vam vedno brezplačno na razpolago z nasveti in vsakršnim pojasnilom.
Velik, boga'o i usfriram cenik je v tisku in izide v prihodnjih dneh. Pošljem Vam ga na zahtevo zastonj.
FRANC BAR
Radio
UUBLIANA. Cankarjevo nabrežie 5. Tel 2407
eaaaaaaaaBaaaaBaH
Prodom al! omenja
za dobre konje ali dobro vino
tovorni Fiat-avto
2 tonski in nov olato-voz na peresa.
JOS. MULE Ruše.
Najbol)ši dokaz, da so
Lubas-harmonike
naiboljfte
je ta, da vsak izdelovatelj harmonik poskuša ponarejali prvovrstne naše harmonike kar pa nikomur ne uspe. Kupujte le originalne Lubas-barmonike.
F LUBSS & S0HN <iaq?nfun M)
Zahvala.
Vsem ki so z nam1 sočustvovali v težki holezni in ob smrti naše drage zene ma<ere in stare matere, gospe
MARIJE ŠVADGER
izrekamo iskreno i ahvalo, zlasti pa še g. zdravniku doktorju za lajšanje njen>h boli, gg. pevcem za ganljive žalostinke, zastopnikom požarne brambe in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, k večnemu počitku.
GRADEC v Belokrajini, dne 3. novembra 1927.
Žalujoča rodbina Svafgerjeva.
otroških vozičkov, šivalnih strojev,, vsakovistnih nadomestnih delov,] pneumatlke. Posebni oddelek za popolno popravo, emajliranje in ponik-ianje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke. — Ceni
„TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA. Karlovška cesta št 4.
B3B
I
I
II
Krajni šolski svet na Grosupljem razpisuje
oddajo mizarskih del
pri novem šolskem poslopju. Mesec dni obvezne ponudbe do 24. novembra 1927
vložiti pri županstvu, kjer so načrti in pojasnila na razpolago.
Razpis.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo
razpisuje oddajo
krovskih in kleparskih del
za stanovanjsko hišo na Bleiweisovi cesti. Vsi potrebni podatki, kakor proračuni i. t. d. se dobijo med uradnimi v zborničnem uradu.
Zapečateno oferto je oddati do 10. t. m., 12. uri opoldne pri podpisanem uradu.
Mm za tipi. obit io industrijo v Lji
Umrla je naša blaga soproga, mamica, sestra, tetka in svakinja, gospa
ia Kot
soproga trgava v Dobravi pri Ptuja
Pokop v nedeljo ob dveh na ptujskem pokopališču.
Pokoj njeni duši I
Rodbine:
Korber, Ažman, fakowitsch, Majndelj, Stupica
Uagaje D^ena Rsvftn, bfcgi m Kamij «J*tm Adutf Bttoflnr. Ze Narodno ridrarao dd, kot tkUoatfe fraa Jeaotiok. Za iasoraai del £ odgorata Atojtij Novak, Vat w Ljubijaal,