Št. 28 (1059) Leto XXI NOVO MESTO, četrtek, .A ir 9. julija ^ ^ 1970 Dobrodošli na srečanju v Čateških Toplicah! Dragi rojaki, dolenjske občine vam prirejajo v soboto in nedeljo prijetno srečanje v čateških Topli-Qah pri Brežicah. Pričakujemo, da se boste odzvali vsi, ki se ta čas mudite na obisku v stari domovini, in tako še utrdili vezi z rojstno deželo. Sprejemamo vas medse z odprtimi rokami, z željo, da bi se dobro počutili na domovih vaših očetov in dedov in si za vedno vtisnili v spomin lepote rodne Bele krajine, Dolenjske in Posavja. Veseli bomo, če boste na našem srečanju dejali: Ob letu na svidenje! Enako prisrčno dobrodošlico izrekamo tuđi rojakom, ki ste samo začasno zaposleni onstran naših meja. želimo vam prav tako mnogo uspehov pri delu in uresničevanju vaših načrtov ter pričakujemo, da boste kmalu za stalno prišli med nas. In še tole željo bi radi izrekli: — da bi postali glasniki naših prizadevanj za napredek v domovini vsi, ki ste za vedno pognali korenine v zamejstvu, in tisti, ki se boste čez leto ali dve vrnili in spet zasidrali v domačih krajih. Občani in skupščine občin Črnomelj, Metlika. Trebnje, Novo mesto, Sevnica, Krško in Brežice Na slavnostni proslavi ob srečanju mladih in praznovanju dneva borcev, 5. julija so na Vinici nastopile tudi učenke 7. in 8. razreda viniške osnovne šole »Oton Zupančič«. Zaplesale so kazačok. (Foto: A. Vitkovič SREČANJE SLOVENSKE IN HRVAŠKE MLADINE Druži nas veselje ilt skupni cilji MIRNA: srečanje mladine Občinska konferenca ZMS Trebnje bo v nedeljo, 12. juli-: ja, priredila na Mimi srečanje mladine dolenjskih občin. Ob 9. uri bo sprejem* udeležencev, ob 10. uri bo govoril sekretar republiške konference ZMS Dagmar Šuster,-‘ sledil bo kulturno-zabavnii spored. Popoldne bo kopanje v bazenu in ples, na katerem bodo igrali Črnomelj ski Abadoni. Srečanje bo v počastitev 25-letmce osvoboditve. Stane Kavčič, pokrovitelj razstave v Kostanjevici ~ V soboto ob 19. uri bodo v atriju Lamutovega likovnega salona v Kostanjevici slovesno odprli veliko razstavo naivnih kiparjev Jugoslavije. Prireditelj in domačini upa-jo, da bo tokrat prižgal ogenj v žari Dolenjskega kulturnega festivala tovariš Stane Kavčič, predsednik izvršnega sveta SRS, ki je prevzel pokroviteljstvo nad razstavo. SI.AKl GREDO V AMERIKO! Vodja ansambla Lojze Slak je trenutno bolan, na fotografiji pa'ga vidimo s sinom Slavkom. Več o priljubljenih Slakih berite na četrti strani. V soboto in nedeljo, 11. in 12. julija, bo na Reki tradicionalno atletsko tekmovanje za mladinski pokal republik. Republiške mladinske reprezentance se bodo potegovale za prehodni pokal zvezne konference ZMJ, ki so ga lani osvojili Slovenci. V izbrani reprezentanci Slovenije sta tudi No-vomeščanki Tatjana Gazvoda in Meta Saje. OD 9. EK) 19. JULIJA Hotel na Lisci odprt V soboto dopoldne, 4. julija, je generalni direktor sev-niške konfekcije Lisce Vinko Božič odprl prenovljen in povečan Tončkov dom na 947 visoki gori Lisci. Prenovitev je veljala okoli 3 milijone dinarjev: dom ima 66 ležišč, veliko restavracijo, družabne prostore in rekreacijske naprave. Vse to bo k tej lepi srednjegorski turistični postojanki gotovo pritegnilo veliko obiskovalcev. 4. in 5. julija je Vinica ob Kolpi postala prizorišče srečanja mladine iz slovenskih in hrvaških občin ob Kolpi- Zbralo se je več kot tisoč mladincev. To ni bilo samo praznovanje dneva borcev, temveč tudi oblika razširitve sodelovanja med sosedi ob Kolpi, ki naj bi postala tradicionalna. Vsako leto naj bi druga občina organizirala srečanje slovenske in hrvaške mladine, na katerem naj bi udeleženci v kulturnem programu prikazali razne oblike dejavnosti, v katerih se udejstvuje mladina. Dvodnevno srečanje mladine na Vinici se je pričelo že 4. julija popoldne. Na prireditvenem prostoru ob Kolpi je 27 tabornikov iz Karlovca postavilo svoj tabor. Visok slavolok na sredi travnika in Francozi na razstavi v Trebnjem študijska delegacija Komunistične partije Francije, ki se pod vodstvom člana politbiroja KPF Raimonda Guillo-ta mudi na obisku v naši državi, si je v soboto ogledala razstavo slovenskih likovnih samorastnikov v Trebnjem. Nekaj dni poprej sta si razstavo ogledala delegacija prosvetnih delavcev iz "štajerske deželne vlade in kolektiv republiškega sindikalnega sveta. Pozdrav taboru je poslal tudi znani umetnostni kritik Anatol Jakovsky iz Pariza. Za razstavo, ki bo odprta do 20. julija, je veliko zanimanja; med drugim so napovedani obiski vodilnih slovenskih družbeno-političnih delavcev. Novomeščanki v reprezentanci slavnostno okrašena tribuna sta pričakovala goste. ■> Srečanje se je pravzaprav začelo že tega dne s skupinskim ogledom razstave v vi-niški osnovni šoli, ki obsega republiško razstavo fotografije mladih ob 25. obletnici OZN ter razstavo izvenšolskih dejavnosti učencev domače osnovne šole. Okrog devetih zvečer so po okoliških hribih in na prireditvenem prostoru pod viniškim gradom zagoreli štirje kresovi, prebivalce ob obeh straneh Kolpe pa je v istem trenutku presnetil ognjemet in improvizirani napad na Vinico. V nedeljo, 5. julija, se je že v zgodnjih dopoldanskih urah zbralo na travniku ob Kolpi okrog tisoč ljudi. Vreme,-ki je prejšnji dan slabo kazalo, se je izboljšalo in pripadal jevanje na 8. str.) Francozi v Dolenjskem muzeju in galeriji 4. j-ulija so člani delegacije francoske Komunistične partije, ki so na obisku v Jugoslaviji, obiskali tudi Dolenjski muzej, hkrati pa so si ogledali razstavo mojstra Gasparija v Dolenjski galeriji. V spominsko knjigo muzeja je vodja delegacije zapisal: »čestitke in vse dobro za uspehe vaše lepe dežele!« Gostom in njihovim spremljevalcem so bila posebno všeč razstavljena dela Maksima Gasparija. Pridite -v Šentjerhej! Klub za konjski šport iz Šentjerneja slavi letos 85-letnico ustanovitve. Pomembni jubilej bodo prizadevni šentjemejčani počastili s tradicionalnimi konjskimi dirkami v nedeljo, 12. julija. Pričetek ob 14. uri. Na sporedu bodo kasaške »in jahalne točke. ZAHTEVAJTA PROSPEKTE! I ribnical TELEFONI: 87068 87-099 OKNA VSEH VRST VRATA —SOBNA, BALKONSKA VHODNA IN GARAŽNA PRODAJA NA KREDIT Dr. Jože Brilej na srečanju borcev Gorjanskega bataljona v soboto, 4. julija, na Planini. Na slavnostni seji splošnega zbora občine Krško, ki je bila nekaj ur predtem v Podbočju, so tovariša Brileja proglasili za častnega občana občine Krško. (Foto: J. Teppey) Okrog 11. julija kratkotrajne nevihte, a nekako od 14. do 18. julija deževje in jesensko hladno. V ostalem lepo vreme. Dr. V. M. Gostje iz Francije si na razstavi likovnih samorastnikov v Trebnjem ogledujejo skulpture našega znanega pisatelja in pisca »Ukane« Toneta Svetine. (Foto: Marjan Legan) DOLENJSKI LIST tedenski mozaik »Ce bomo nekega dne prišli na konferenco o evropski varnosti, to ne sme biti odvetniška pisarna, kjer ljudje beležijo tisto, kar je, ampak mora biti sanatorij, iz katerega prihajajo obiskovalci bolj čili in zdravi, kakor so bili prej,« je rekel bonski kancler Willy Brandt ... Grški znanstveniki opozarjajo, da bo zrak v Atenah, ki je že zdaj slab, čez deset let tako onečejen, da ne bo več videti Akropole. Postala bo nevidna. Znanstveniki si niso upali reči, čeprav si morda na tihem želijo, da bi tudi grški polkovniki postali nevidni in bi — izginili. Toda samo slab zrak jih najbrž ne bo pregnal. ... Eno-ličnost v londonski industrijski zbornici je pred kratkim prekinil trgovinski predstavnik iz Nemške DR. pravzaprav je bila plavolasa predstavnica v rdečih hlačkah Uršula Lange, ki ni le pozirala fotografom, ampak je britanskim trgovcem ponujala tudi drugačno in privlačno — blago. ... Kakor poročajo iz Hong Konga, ima Mao Ce Tung določene težave 8 študenti, ki bi radi nekoliko po svoje uresničevali kitajsko revolucijo. Da bi jim- izbil iz glave kakršnekoli: misli, da so elita, jih Mao pošilja na čist zrak na kmete — delat. ... Ameriški funkcionarji zagotavljajo novinarjem, da so ameriške čete, ki so se do 30. junija umaknile iz Kambodže, ne bodo več vrnile v to deželo, spričo številnih prelomljenih obljub v Indokini bi bi- lo morda bolje, če bi ameriški funkcionarji odgovorili novinarjem, da se ameriške čete ne bodo vrnile v Kam-dožo, dokler jih ne bodo spet poslali tja. ... Komaj je novi argentinski predsednik general Levingston prevzel svoj položaj, že so se mu za- čeli upirati študentje, stavkati delavci, rogoviliti žandarji m spletkariti generali. Poleg tega mora misliti na prihodnost, ker so neznanci njegovega predhodnika Onganio ugrabili in ubili, če se bo to nadaljevalo, bodo predsedniki v Latinski Ameriki plačevali najvišje premije Sme kmet imeti delavce? Na sestavek »VZOREN KMET«, ki smo ga objavili 18. junija letos na 2. strani našega lista, smo dobili prispevek diplomiranega inž. agronomije Rajka Ocepka iz Ljubljane, ki piše: V republiškem uradnem listu 41/66 so posebne določbe o delovnih razmerjih kmetijskih delavcev, gospodinjskih pomočnic in drugih delavcev, ki delajo v gospodarstvu oziroma gospodinjstvu zasebnih delodajalcev. V teh določbah ni posebej predpisanih izrecnih določil o. številu delavcev, ki jih lahko kmet zaposli. Na nedavni drugi seji konference Zveze komunistov Slovenije so razpravljali o kmetijstvu in med drugim poudarili, da moramo tudi zasebnemu proizvajalcu omogočiti samoupravljanje. To je korak naprej in mislim, da so časi, ko smo mislih, da se bo kmet z nabavo strojev ka-pitaliziral, že mimo. Ver- TELEGRAMI PHNOM PENH — Vojaško sodišče Lan Nolovega režima je v odstotnosti obsodilo princa Noro-doma Sihanuka na smrt zaradi vseh mogočih »zločinov«. Sihanuk je iz Pekinga posvaril svoje sodnike, da bo njih doletela usoda, ki jo pripravljajo njemu. KAIRO — Poučeni krogi v Moskvi trdijo, da se bodo pogovori med Naserjem in sovjetskimi voditelji, ki so se začeli pred šestimi dnevi t Moskvi, še nadaljevali. Brežnjev je celo prekinil dopust, da bi bil lahko navzoč na pogovorih. MOSKVA — Sovjetska uradna časopisna agencija je dala vedeta, da v Moskvi niso zadovoljni z Ni-xonovimi kritičnimi pripombami o položaju na Srednjem vzhodu. Predsednik Nixon je v televizijskem intervjuju dejal, da je položaj na Srednjem vzhodu potencialno še bolj nevaren od položaja v Vietnamu, ker si na Srednjem vzhodu stojita naravnost oči v oči obe super sili. PRAGA — Prvi'Sekretar CK KPC Husak je zelo ostro napadel Aleksandra Dubčka, ko je dejal, da pripada »renegatom, emigrantom, dezerterjem in podpihovalcem takega kursa«. Očitno je, da si Husak s takim govorjenjem rešuje svoj lastni omaianip oložaj. HONG KONG — Kitajska bo poslala Romuniji, ki so jo prizadele poplave, bombaž, premog, zmrznjeno svinino, sojo, zmrznjene ribe, mleko in jajca v prahu. Tudi Sovjetska zveza je poslala Romuniji pomoč. jetno se sedaj ne bomo ponovno ustavljali prd tem, ali nam je kmet, ki najame delavce, lahko za vzor ali ne. Koliko delavcev si bo kmet priskrbel za takšno delo, je čisto njegova stvar, saj ga zakon pri tem ne omejuje. Zato nikar ne oporekajmo kmetu, ki si od zore do mraka briše oznojen obraz, če si najame kakšnega delavca, da mu v delovnih konicah olajša delo. Seveda je treba najprej poznati proizvodne procese posameznih kultur. V hmeljarstvu imamo dve delovni konici, in sicer: spomladanska dela (rez, odkopavanje, napeljava vodil, navijanje) in obiranje hmelja. Rad bi vprašal strokovnjake, ki se spotikajo ob iznajdljivost nekega hmeljarja — invalida, kako je možno, da hmeljar opravi vsa hmeljarska dela sam, ko pa vsi Savinjčani vedo, kako težko ta dela opravijo z združenimi močmi. Zamislimo si, da bd kmet sam obral ves svoj pridelek hmelja. V primeru, da ima 1 ha hmelja, bi obiral 250 dna. Vsi pa vemo, da mora biti hmelj obran v štirinajstih dnevih. Isto velja seveda za spomladanska dela v hmeljarstvu. Se drug primer: kako bi kmetijski kombinat Žalec lahko prideloval hmelj, če ne bi bilo sezonskih delavcev? Je pa res, da je vedno teže dobiti takšne delavce, ki so pri intenzivnih kulturah, kot je hmelj, nujno potrebni, SMRTNA OBSODBA — Lon Nolov režim v Phnom Penhu je uprizoril obravnavo pred vojaškim sodiščem, na kateri so med drugim zaradi »izdajstva -n umorov« obsodili princa Norodoma Sihanuka, bivšega šefa kamboške države, na smrt — v odsotnosti. Dvomljivo je, ali ga bodo kdaj dobili v roke. Lahko pa se zgodi, da bodo tožniki nekega dne sami obtoženi in obsojeni na smrt. Telefoto: UPI pa naj gre za zasebni ali družbeni sektor. Res je tudi, da kmetijska proizvodnja ni tako preprosta kot navadna trgovina. Toda treba jo je poznati. V hmeljarstvu so uvajali strojno rez, toda ni se obnesla. Danes kmetijski kombinat Žalec obe-re 60 odstotkov hmelj skih površin s stroji za obiranje hmelja, toda vsak tehnolog se trudi, da bi čim-več hmelja obrali ročno. Zakaj? Pri strojnem obiranju je 15 odstotkov odpadka, ob slabem vremenu so težave z dovozom rastlin s stroji, pridelek hmelja po večletnem strojnem obiranju pade tudi za 50 odstotkov — in še bi lahko naštevali. Iz kmetijstva nikoli ne bomo napravili industrije, še vedno bomo potrebovali roke, ki bodo voljne prijeti za motiko. Ker pa mladi odhajajo v mesta za boljšim kosom kruha, zato vendar ne bomo naših starčkov obsojali, če sl pomagajo s tem, da z muko pridobijo kakega človeka, ki jim je pripravljen pomagati. RAJKO OCEPEK IZREKI Ni prav, če si bivši hlapec sam zaželi hlapca. Najprej bodimo ljudje, potem pa lahko tudi trgovci ali pesniki! Kdor ima vse v pesti, nima ničesar v glavi. HENRIK ZBIL | tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled ■ SZDL O ODNOSIH MED DRUŽBO IN CERKVIJO — Predsedstvo in izvršni odbor republiške konference SZDL Slovenije sta prejšnji torek obravnavala odnose med našo samoupravno družbo in cerkvijo. Na seji so med drugim ugotovili, da je letos sprejeti dokument »SZDL danes« ponovno poudaril, da lahko v okviru Socialistične zveze politično delujejo, uveljavljajo svoje zamisli in sodelujejo pri odločitvah vsi ljudje, ne glede na nazorske, verske in druge razlike. Socialistična zveza pa se bori zoper kakršno koli izkoriščanje ozd roma zlorabo verskih čustev. Rimskokatoliška cerkev doživlja po drugem vatikanskem koncilu notranje reformske procese, ki pa gredo na Slovenskem počasi in ob odporu konservativnih sil tako med duhovščino kot tudi med cerkvenimi vrhovi. Mnogi duhovniki se resno trudijo, da bi se pošteno in v korist vere in vernikov ravnali po sprejetih načelih in protokolu. Pri posameznih duhovnikih pa so opazne težnje po političnem vplivanju. Kažejo se v akcijah, da bi se cerkev spremenila v organizacijo, ki ne bi služila samo verskim dejavnostim, ampak tudi vplivanju na družbene zadeve nasploh. Med takšne pojave sodijo alasti povezovanje s politično emigracijo, širjenje izvenverske dejavnosti nasploh in zlasti med mladino, obravnavanje družbenopolitičnih vprašanj v verskem tisku in usmerjanje vernikov v teh vprašanjih, postavljanje zahtev do šole, tiska, RTV. Ob tem sta predsedstvo in izvršni odbor republiške konference SZDL poudarila, da ni mogoče dopustiti nikakršnih poskusov, ki bi ustvarjali pogoje za politizacijo cerkve, ki bi v takšni ali drugačni obliki pomenili obnavljanje starega klerikalizma. ■ PROSLAVILI SMO DAN BORCA — Dan borca, 4. julij, smo po vsej državi proslavili s številnimi spominskimi proslavami, z odpiranjem novih objektov, s tovariškimi srečanji in izleti. V Sloveniji je bila osrednja proslava v nedeljo v Postojni. Občinska skupščina Odločno zavračamo vse težnje cerkve po političnem vplivu Postojna je podelila domicil Notranjskemu odredu. Na slovesnosti je govoril predsednik Zveze komunistov Slovenije France Popit. Dan prej pa so slovenski rudarja počastili svoj stanovski praznik — 3. julij. ■ ZLET JUGOSLOVANSKIH TA-BORNIKOV — V soboto je predsednik republiške skupščine Sergej Kraigher v imenu pokrovitelja prireditve predsednika Tita slovesno odprl v Lescah peti zlet bratstva in enotnosti jugoslovanskih tabornikov, na katerem se je zbralo več kot šest tisoč tabornikov iz vseh republik. ■ IZSELJENSKI PIKNIK — Izseljenskega piknika v Škofji Loki,-ki so ga zaradi dežja preložili od 4. na 5. julij, se je udeležilo mnogo izseljencev, zlasti iz ZDA, Francije in drugih zahodnoevropskih držav, ki se mudijo na obisku v domovini. Srečanje naših rojakov in svojcev, ki je že petnajsto po vrsti, je pripravila Slovenska izseljenska matica. ■ MANJKA 10.000 VAGONOV — Jugoslovanskim železnicam primanjkuje kakih 10.000 tovornih vagonov, kar otežkoča hitrejši prevoz blaga. Spričo tega je skupščina skupnosti jugoslovanskih železnic zahtevala, da zvezni izvršni svet odobri razpis mednarodne licitacije za nakup 10.000 vagonov. ■ KOLIKO PŠENICE LETOS? — Po napovedih zavoda za tržne raziskave bomo letos pridelali 4 milijone ton pšenice oziroma okrog milijon ton manj kot lani. Spomladanska setev se je letos zakasnila zaradi dežja in poplav. ■ MATEVŽ HACE ŠESTDESET-LETNIK — Znani slovenski revolucionar, publicist in pisatelj Matevž Hace je 4. julija praznoval svojo šestdesetletnico. Ob tej priliki ga je predsednik republike Tito odlikoval z redom zaslug za narod z zlato zvezdo. ■ KAM Z VINOM? Vinogradniki so v zadregi, ker ne vedo, kam z lanskim pridelkom vina. Gospodarstveniki so zato prek zvezne gospodarske zbornice zahtevah od zveznega izvršnega sveta odkup vina za državne zaloge ali pa odobritev posojila, da bi 5000 vagonov vina predelali v vinski destilat. tedenski zunanjepolitični pregled V torek, 30. junija so se v: Luksemburga uradno začela pogajanja na »ministrski ravni« za vstop Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost (EGS) ali po domače, Skupni trg. Precej porogljivih pripomb je bilo slišati med novinarji, ko sta se britanski zunanji minister Douglas-Home in minister za evropske zadeve Bar-ber pripeljala pred palačo v Kirchbergu v starinskem rol-ls-royceu. Toda v tej simboliki ni dosti resnice, zakaj Britanija prinaša v Evropo bogato doto: svojo industrijo in tehnologijo, brez katere zahodna Evropa ne more upati, da bi kdaj lahko tekmovala v tem oziru z ZDA in ZSSR. S kmetijsko »doto« je narobe: kmetje v EGS je niso prav nič veseli, ker je britansko kmetijstvo pred njihovim in cene kmetijskim pridelkom v Britaniji so dosti nižje kakor v zahodni Evropi. V imenu šesterice je povzel stališča EGS belgijski zunanji minister Harmel, ki je poudaril, da pogajanja ne smejo pripeljati do spremembe sedanjih odločb rimskih sporazumov. Potrebni bodo sicer prehodni ukrepi, toda ti bodo smeli veljati le toliko časa, kolikor bo to potrebno. Harmel je govoril precj načelno, zamolčal je konkretna vprašanja. Britanski minister za evropska vprašanja Barber je bil prav tako načelen v svojem govoru, le da je dal nenavadno močan poudarek politični enotnosti zahod- ne Evrope. Obljubil je, da bo britanija v celoti sodelovala pri vseh ukrepih, k} bodo utrjevali enotnost — tudi gospodarsko — zahodne Evrope in pri tem posebej omenil industrijsko, regionalno in tehnološko sodelovanje. Barber je popolnoma jasno povedal, da Britanija brezpogojno vztraja pri tem, da bo treba bremena oziroma stroške za britansko članstvo v EGS enakomerno porazdeliti. S tem je ponovil tisto misel, ki sta jo pred volitvami 18. junija poudarjala tako konservativec Heath kakor laburist Wil-»on: da bo Britanija stopila v Skupni trg, če bo »cena primerna«, nikakor pa da LONDON — V Londonu »o uradno sporočili, da 90 zlate tol de-vime rezerve Velike Britanije dosegle 2,79 milijarde dolarjev. To fe največji mesek britanskih državnih rezerv, odkar so leta 1967 devalvirali funt Sterling 1 ne misli siliti v Evropo za i vsako ceno. Govorili so tudi drugi kandidati za vstop v EGS predstavniki Irske, Dansk« in Norveške. Najbolj hlader i je bil norveški zunanji mi nister Stray, medtem ko st« bila Irec in Danec dosti bolj navdušena za pogajanja. Tako so se zdaj začela predvsem za Britanijo, a tudi za šesterico v EGS, dolga in naporna pogajanja, ki utegnejo trajati nekaj let. Pogajanja so se začela šele zdaj, ker je v zadnjem de- setletju bivši francoski predsednik de Gaulle dvakrat uporabil veto proti Uvertura sprejemu Britanije v Skupni trg. Šele s prihodom Ge-orgesa Pompidouja na oblast v Franciji se je posvetila zelena luč za Britanijo. Medtem ko so se začela uradna pogajanja med Britanijo in šesterico, se je položaj na severnem Irskem spet zelo poslabšal. Povod za to je bila aretacija 23-letne katoliške poslanke Bernadette Devlin. Izbruhnili so spopadi, ki so doslej terjali že nekaj mrtvih in nekaj sto ranjenih. Nov val pouličnih bojev v severnoirskih mestih ni mogel priti ob bolj nepravem času — proti koncu junija. Vsako leto julija praznujejo ulstrski protestanti obletnico zmage Viljema Oranskega nad katoliškim kraljem Jakobom II. To je čas sprevodov, parad in zasmehovanja katoličanov, ki doseže svoj vrh 12. julija. Takrat so zmeraj na dnevnem redu spopadi in sabotaže. Letos bo še huje. Zato je novi britanski premier Edvard Heath poslal v Ulster svojega notranjega ministra Maudlinga in zraven še nekaj tisoč vojakov britanske armade, da bi delali red. Maudling menda poskuša pregovoriti protestante, naj se odpovejo vsaj obrobnim proslavam obletnice protestantske zmage, ker je popolnoma izključeno, da bi se odpovedali osrednji pro-davi v Londonderrvju 12. julija. Letos Je huje, kakor je bi- lo lani. V spopadih sodelujejo ostrostrelci In metalci bencinskih steklenic in ročnih bomb. Britanski vojaki so morali nekajkrat uporabiti strelno orožje. In konca ni nikjer videti. DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov! 2 NOVOST V NOVOTEKSU Konfekcija pri koncu Že letos bodo v novem obratu naredili 50.000 hlač - Večino jih bodo izvozili v Nemčijo NOVO V ZADNJIH DNEH Novomeška tekstilna tovar- kaleč, za tiste poklice torej, na Novoteks ima zdaj na ki jih bodo potrebovali v priučevanju 100 delavcev za novem konfekcijskem obra- poklice strojna šivilja in li- tu. Gradnja novega obrata bo končana avgusta, ko bodo začeli z redno proizvodnjo. Tovarna bo v novem obratu zaenkrat delala v dveh izmenah na dveh trakovih, ko bo proizvodnja utečena, bodo delali na štirih trakovih, obrat pa bo zaposloval 300 delavcev. Računajo, da bodo 1972. naredili 600.000 hlač iz lastnega blaga, prihodnje leto polovico toliko, letos pa 50.000 hlač. Večino izdelkov bodo izvozili, saj sklepajo pogodbe že za letošnjo proizvodnjo. Letos bodo izvažali pretežno v Nemčijo, potem pa bodo prodirali še na skandinavsko tržišče. Konfekcijski obrat bo imel približno 1.500 kvadratnih metrov delovne površine, zraven tega pa bodo uredili še vse potrebne prostore. Ko bo proizvodnja normalna, bodo imeli v tem obratu 67 milijonov celotnega dohodka. Tovarna računa letos na 140-mi-lijonsko proizvodnjo; nov o-brat bo torej prinesel precej novega dohodka, zaposlili bodo nove delavce in oplemenitili lastno delo. V konfekcijskem obratu bodo namreč delali hlače iz blaga, ki ga narede v tovarni. Obrat pa, ki še ni dokončno urejen, ima že danes veliko naročil. Da so se dopusti začeli, zgovorno potrjujejo polni bazeni v termalnih kopališčih. Sobote in nedelje z vso krutostjo pokažejo, kako premajhni so bazeni: ob lepem vremenu je kopanje v Toplicah muka. Toliko bolj razveseljivo je zato, da je več kot primerna za kopanje tudi Kolpa in da se počasi ogreva tudi Krka. žal ob nalivih Krka naraste, voda pa potem nekaj dni ostane kalna. Zaživela so tudj šotorišča: na kampingih imajo vse več dela, avtomobili s tujimi registracijami so vse bolj česti gostje na naših cestah, v naših hotelih in restavracijah. Jugoslavija z optimizmom pričakuje, da bo turistični dohodek, prinesel deset od-> stoikov več denarja kot lani. Dolenjca so v tem pogledu še bolj optimistično razpoloženi — računajo, da bodo kljub praktičnemu nespremenjenemu številu ležišč in turističnih objektov iztržili več denarja. Sodeč po začebku turistične sezone jim bo to tudi uspelo. Konferenca eno, banka drugo Prav na dan, ko je v Ljubljani konferenca Zveze komunistov Slovenije tako vneto razpravljala o kmetijstvu, o nujnosti pomoči manj razvitim in o ustanavljanju »agro-živil-skih konAleksov«, je kreditni odbor Ljubljanske banke hladno zavrnil prošnjo za manjkajoče 4 milijone dinarjev za gradnjo tovarne za predelavo krompirja na Mirni, češ da dokumentacija ni popolna. 15. julija se bo sestal na izredni seji in ponovno obravnaval zahtevek. Dolenjska javnost pričakuje, da bo prošnji ugodil. Samo konkretna pomoč lahko pomaga manj razvitim, s samimi napisanimi resolucijami si ne morejo nič pomagati. V NOVOTEKSOVI KONFEKCIJI — Res. da še niso pričeli redno obratovati, vendar se v novi Novoteksovi konfekciji pripravljajo na skorajšnji'start. Na sliki: delavke pri likalniku. (Foto: S. Dokl) MEDOBČINSKI SVET ZK OPOZARJA Rast dobro, ekonomičnost pa slabo! Nezadovoljiva notranja gibanja pri delitvi dohodka Ob zavidljivem skoku proizvodnje v lanskem letu ne moremo biti zadovoljni z nekaterimi notranjimi gibanji, ki se kažejo pri delitvi dohodka. Sezona dopustov se je začela. V delovnih organizacijah so se že zmenili, 'caJcšna so nadomestila (povsod jih kapada nimajo), kdaj bodo zaposleni odšli na oddih, Ponekod imajo že v navadi kolektivne dopuste, drugje odhajajo posamično. Vse več delovnih organizacij ima za svoje delavce tudi lastne počitniške kolonije na morju ali v hribih. Novomeška Industrija motornih vozil je spet odprla kočo pri Miklavžu, krška Celuloza je kupila dva vikenda na Veliki planini. To so zadnji podatki. Mnogi imajo svoja naselja že več let, drugi sodelujejo z drugimi podjetji in menjajo vikende, spreminjajo kraje bivanja. • Do tu je vse v najlepšem redu. Statistike, ici so jih zadnje čase delali, pa o rekreaciji in dopustih ne govore tako lepo. Se vedno je ogromno zaposlenih, ki svoj letni dopust izkoristijo za delo. Ta no-maga doma na njivi, dni-Qi gradi, tretjemu se je nabralo preveč dela in so. di, da je dopust najprimernejši čas, da ga dokonča To je narobe: dopusti na tak način izgubljajo svojo veljavo. Zavedati se moramo, da bo samo zdrav in spočit delavec lahko naredil tisto, kar proizvodnja od njega pričakuje. Da pa z dopusta pride bolj utrujen kot je bil takrat, ko je na dopust odhajal —.je nevzdržno. Dopuste je pač treba izkoristiti za tisto, za kar so namen feni. 21-227 Priznanja turističnim delavcem Turistična zveza Slovenije je na zadnji seji svoje skupščine podelila dolgoletnim, zaslužnim turističnim delavcem častne znake in diplome. Z območja Dolenjske turistične zveze so bili odlikovani naslednji: z zlatim znakom: Marko Ivanetič, Etbin Černe in prof. Jože Dular; s srebrnim znakom: Janez Breskvar, Ludvik Hren, Niko Paulič, Ema Šetinc, Maks Toplišek in Slavica Zorko; z bronastim znakom: Franc Avšič, Ivan Cizelj, Vlado Deržič, Milorad Dimitrič, Erno Ivačič, Leon Koman, Danilo Koritnik, inž. Slavko Klančičar, Peter Markovič, Silvo Mihelčič, Ivanka Ostre-lič, Ivo Plut, Janko Popovič, Ivan Strle, Marjan Vizjak in Damjan Vahen. Zaslužnim turističnim dtfcmiem naše iskrene čestitke! Medobčinski svet ZK Novo mesto je na eni izmed svojih zadnjih sej razpravljal med drugim tudi o gospodarskih gibanjih v občinah Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje, ki jih kaže lansko leto. Po podatkih, ki jih dobimo iz zaključnih računov podjetij, lahko ocenimo, kako smo na našem območju uresničili vodila resolucije o osnovah ekonomske politike, ki jo je sprejela skupščina SRS lani. Omenjena resolucija je predvidevala porast proizvodnje, družbenega proizvodna in produktivnosti, izvoza, naložb in števila zaposlenih. Obremenitev goskpodarstva naj bi se zmanjšala, povečala pa njegova akumulativnost. Na to naj bi vplival tudi porast osebnih dohodkov, ki bi moral biti usklajen s povečanjem produktivnosti. Nekatera predvidevanja smo v že omenjenih štirih občinah močno presegli: celotni Da ali ne za sporazum K#r je več kot dve tretjini proizvajalcev, predelovalcev in prodajalcev v Sloveni ji že podpisalo sporazum o oblikovanju cen goveje živine, ga bodo sredi julijal začeli uresničevati. Novomeška občinska skupščina je priporočila tudi delovnim organizacijam v svoji občini, naj sporazum podpišejo oziroma naj prispevajo v republiški stabilizacijski sklad za pospeševanje živinoreje. čeprav na Dolenjskem sodijo, da sporazum ni dovolj dober, ker ne zagotavlja proizvajalcem rentabilnega gospodarjenja zaradi prenizkih odkupnih cen, je v tem trehutku vsekakor bolj podpisati razum. Na ta način so možnosti, da iz stabilizacijskega slada rejci dobi-' jo del denarja, sicer pa ne bodo dobili ničesar. Prav tako bo na trgu zanesljivo začelo zmanjkovati mesa, če sporazuma ne bodo podpisali. Občin-ske skupščine bodo v tem primeru morale predpisati najvišje poprečne ma-lop?bdajne cene, ki pa bodo precej nižje od tistih, ki veljajo zdaj. V novomeški občini na , primer veljajo zdaj naslednje poprečne maloprodajne cene: za teletino 22 din, za baby beef 17,50, za mlado pitano govedo 16, za govedino prve vrste 16 in za govedino druge vrste 14. če sporazuma ne bodo podpisali, bodo morali prodajati teletino 2 din ceneje kot doslej, baby beef 1,50 din ceneje, mlado pitano govedo 50 par ceneje, govedino prve vrste 1,80 din ceneje in druge vrste 1,40 din ceneje. Kako ob takih cenah zadovoljivo poskrbeti za založenost na trgu, ostane vprašanje. Kajpak je razumljivo, da bi morali poslej odkupovati živino po nižjih cenah, to pa bi prizadelo rejce. Da ali ni za sporazum — je torej samo simbolično vpraša. nje: podpis vsekakor prinese več ugodnosti. J. S. dohodek se je povečal za 32 odst. (v SRS planirano 7 do 8 odst. povečanja), hkrati pa so naraščala porabljena sredstva ši hitreje, kar pomeni, da so podjetja poslovala manj ekonomično kot leto prej. Ta ugotovitev velja posebej za občini Novo mesto in Metlika. V stroških pomenijo 50 odstotkov repromateriali in storitve, precej bolj pa so se povečali neproizvodni stroški, kot so: reprezentanca, reklame, dnevnice, terenski dodatki, kilometrina in drugi. Dohodek je pomenil lani (le 26,5 odstotka celotnega dohodka (leta 1968 je znašli 27,3 odst.) amortizacija se je povečala za manj kot celotni dohodek, delitev pa se je Je za malenkost izboljšala v dobro delovnih organizacij, k čemur so precej pripomogle sorazmerno visoke obresti od kreditov. Vzroke za nesorazmerno povečanje neproizvodnih stroškov bodo morali v prizadetih podjetjih temeljito razčleniti in pretehtati, saj se zlasti v kilometrini in v dnevnicah marsikje skriva tudi lov za zaslužki. Skladi so se v strukturi delitve dohodka zmanjšali, osebni dohodki pa povečali. V delovnih organizacijah je sicer opaziti težnje po povečanju denarja, ki je namenjen skladom, vendar je to povečanje manjše kot pri osebnih dohodkih. Tudi v naložbah smo precej presegli Trebnje: odlok, ki lahko pomiri kmete Odlok," ki ga je občinska skupščina Trebnje sprejela 2. julija, so kmetje že dolgo pričakovali. Določa namreč, • kako je treba zavarovati polja pred divjadjo, in kar je še važnejše, da morajo lovske družine pravočasno in brezplačno razdeliti potrebne količine zaščitnih sredstev. Odlok določa tudi postopek za prijavo škode in nekatera določila, ki jih prizadeti kmetovalci morajo poznati. Celotno besedilo odloka bo objavljeno v Skupščinskem Dolenjskem listu in bi bilo prav, da ga kmetje (in seveda tudi lovci) preberejo in shranijo. okvire resolucije skupščine SRS, ki je predvidevala največ 16-odst. povečanje naložb. Dolgoročni krediti so se povečali za 41, kratkoročni pa celo za 90 odst. Veliko povečanje kratkoročnih kreditov krepi odvisnost gospodarstva in zmanjšuje njegovo prožnost. Posfebej pa se moramo pomuditi ob udeležbi bruto osebnih dohodkov v dohodku. V omenjenih štirih občinah so bruto osebni dohodki pomenili lan] 62 odst. dohodka. Osebni dohodki so lahko toliko večji, kolikor razvitejše je gospodarstvo, gibati pa se smejo v mejah od 40 do 72 odst. dohodfc*. Ghede na našo razvitost smo torej že presegli dopustne okvire in zato bi morali največ razmišljati o tem, kako v politiki delitve dohodka usmerjat^ osebne dohodke in kako doseči njihovo črimveč-jo odvisnost od produktivnosti dela. M. JAKOPEC Novi stroji v EU V obrtno podjetje ELA v Novem mestu že prihajajo stroji za lastno orodjarno in strojna oprema za proizvodnjo. Na novo opremljena orodjarna bo stekla v ELI prej kot v enem mesecu in bo odpravila mnogo dosedanjih težav. /• • • vv Sejmišča Novo mesto: goved ni 6. julija je bilo na novomeškem sejmišču nekaj več prometa s prašički. Naprodaj jih je bilo 544, prodali pa so jih 461. Pujske so plačevali po 150 do 440 din. Govedi je bilo zelo malo. Vsega so prignali na sejem 75 glav živine, prodane pa je bilo 31 glav. Za vole so zahtevali 6 do 7 din za kilogram, za krave 4 do 5 din, za mlado živino 6 do 7 din za kilogram. Brežice: kupcev ni V petek, 3. julija, je bil brežiški sejem zelo slabo obiskan. Bilo je slabo vreme, razen tega je bil sejem zaradi praznika prestavljen, kar je vplivalo na kupce, da jih ni bilo toliko kot ponavadi. Naprodaj je bilo 250 pujskov, prodanih pa samo 70. Plačevali so jih po 10 din kilogram. Kmetijski nasveti Plastika v vrtnarstvu Plastične snovi so danes na pohodu, saj nadomeščajo celo vrsto drugih, ki so bile še včeraj nenadomestljive. Pot si utirajo tudi v kmetijstvu, posebno še v vrtnarstvu, kjer so že pokazale vrsto prednosti. Plastične snovi so se uveljavile kot embalaža, ponjave za silose ali za zajetje vode na propustnih tleh te DA, ZA VAS RAZGIBANO POLETJE UMETNIŠKIH RAZSTAV IN PRIREDITEV Podedovano poslanstvo V krški galeriji bo do 22. julija razstava plaket in plastik domačinke Vladke Štoviček, akademske kiparke - Uspel prvi samostojni nastop V krški galeriji je bila 1. julija ena najbolj prisrčnih slovesnosti, kar jih pomnimo v tem umetnostnem hramu. Svoja kiparska dela je razstavila domačinka iz Leskovca, akademska kiparka Vladka štoviček. Na otvoritvi se je zbralo veliko Krčanov, prijateljev in znancev, ki so se z njo vred veselili -tega prvega nastopa v javnosti. S to razstavo so v Krškem počastili svoj občinski praznik. ^ Za razstavo Vladke Štovi-ček smo po tihem vedeli že zadnje leto sem, vendar nas je kiparka preteklo sredo več kot prijetno presenetila. Tiho zorenje, ustvarjalna prizadevnost in poglabljanje v plastike iz gline, patinirane-ga mavca ali brona — vse troje je zdaj združeno na prvi večji, samostojni pred- Akademska kiparka Vladka Štoviček na otvoritvi svoje prve razstave (Foto: Jožica Teppey) stavitvi kiparke javnosti. Da se je predstavila prav v kr- Ski gaieriji, ni simbolično dejanje, temveč prej dokaz nepretrganih vezi z domačimi kraji in ljudmi, sredi katerih živi in katerim vzgaja v obeh osnovnih šolah — tako v Leskovcu kot v Krškem — mladino z likovno-pedagoškim delom. Kiparko je na otvoritvi razstave dostojno in s kleno besedo ter oceno predstavila občinstvu Milena Mo-škon, kustodinja pokrajinskega muzeja iz Celja, ki tudi sicer vzdržuje številne stike predvsem s Spodnjim Posavjem. Njena je trditev, da je Vladika štoviček z vso resnostjo prevzela v svoje delovne roke naloge podedovanega kiparskega poslanstva. Dejala je namreč: »Kako malo je pri nas takih krajev, ki bi se lahko ponašali podobno kot Leskovec, da se pri njih nadaljuje kiparska umetnost po familiami tradiciji! še manj pa takih rodov, kjer bi na težaško ustvarjalno pot popeljal oče — kipar svojo nadarjeno hčerko in poskrbel, da je svoje podedovane likovne sposobnosti povečala z znanjem, delovno zbranostjo, voljo’ in odkritosrčnostjo.« In res se v delih ene izmed redkih slovenskih ki-pask dajo slutiti očetovi vzori, a nikakor ni vmes posnemanja njegovih kiparskih načinov izražanja. Za Štovič-kovo je značilno predvsem troje: likovni talent, prido- bljeno akademsko znanje in delovne izkušnje. Združeno v enotno, zaokroženo umetniško osebnost daje to troje Štovičkovi pomemben delež v kiparski ustvarjalnosti na Slovenskem. »Kiparkine plastike so poetično prefinjene, oblikovane prirodno, plastično, v vsej svoji materialni izrazitosti, z neko določeno psihološko pretehtano noto,« je med drugim dejala o Što-vičkovi tov. Moškonova na otvoritvi razstave, ko je še posebej poudarila, da je za kiparko predvsem značilna Mojstrov pozdrav Vljučno do nedelje bo pred nami razgrnjen velik del življenjskega bogastva mojstra Maksima Gasparija, slikarja naše dežele. Razstava v Dolenjski galeriji v Novem mestu je ena najobsežnejših, s katerimi lahko spoznamo pomemben in imeniten delež tega našega odličnega umetnika. Razstava je deležna velike pozornosti; doslej jo je obiskalo mnogo ljudi iz Ljubljane in drugih slovenskih krajev. Mnogi so prišli nalašč v Novo mesto, da bi si ogledali Gasparijeva dela. Zadnji teden imajo predvsem domačini še priložnost, da povečajo vrste tistih, ki so doslej že uživali v mojstrovih umetninah. Naj ob tej priložnosti objavimo še pozdraivne besede, ki jih je mojster Gaspari spregovoril ob otvoritvi te svoje razstave. Bilo je ganljivo in lepo, ko je dejal zbranemu občinstvu: »Dovolite mi, prosim, da se le v skromnih besedah oglasim tudi jaz kot avtor pričujoče likovne razstave. Saj je to najbrž ena od poslednjih, predvsem zaradi poznih let — saj je skoraj devet križev na rami. Oko je skaljeno in roka se mi trese, kar pa ni blagoslov. Saj se tudi mojstru prijatelju Jakcu, dasi je pre. Vladka Štoviček: SRAME2-LJIVKA (mavec, 1970) — Foto: Jožica Teppey tudi lirična ženska nota v njeni kreativnosti. Poudarek daje pri tem zlasti ženskim figuram, a Pri tem nikakor ne zanemarja medaljerstva. Kam se bo usmerila v bodoče, je težko ugibati, saj jo privlačuje tako oblikovanje polnih plastik kot zahtevno ustvarjanje plaket. Na razstavi je Vladka Sto-vičkova predstavila javnosti 12 plaket in 11 plastik. Njihova čustvena nota, igra svetlobe in senc ter poudarjanje psiholoških odtenkov upodobljenih figur so posebne odlike, ki nam približujejo umetnost in ustvarjalno moč žene, ki ustvarja iz notranje nuje. Prav zategadelj Vladki Stovičkovi tudi prisrčno čestitamo in verujemo v njeno nadaljnjo umetniško pot. TONE GOSNIK Novo presenečenje v Kostanjevici na Krki Jubilejni 15. dolenjski kulturni festival, to pot združen tudi z desetletnico mednarodnega kiparskega simpozija FORMA VIVA, bo prizadevna Kostanjevica počastila s svojevrstno in žlahtno prireditvijo: z razstavo najboljših del naivnih kiparjev Jugoslavije, ki jo bodo odprli v soboto, 11 julija. Lado Smrekar in zagreb ški umetnostni kritik Vladimir Maleković sta obiskala 43 naivnih kiparjev po številnih krajih države ter izbrala 125 njihovih najboljših del. Razstavni' katalog, za katerega je napisal uvodni del tovariš Maleković, bo z 71 reprodukcijami dostojnđ predstavil razgibano ustvarjalnost kiparjev-samoukov, o katerih smo spričo na zunaj živahnejše dejavnosti slikarjev-samoukov po krivici malo manj vedeli. Med slovenskimi udeleženci razstave bodo Janko Dolenc, Alojz Jerčič, Peter Jovanovič, Aleksander Kovač, Frančiška Peterlinšek, Rudi Simčič, Rudi Stopar, Tone Svetina in Milan Kristan. Maksim Gaspari: STARA GORENJSKA NOŠA cej mlajši kakor jaz, in zna-no je, da so bili veliki mojstri umetnosti v pozni starosti napol slepi, gluhi itd., npr. Michelangelo, Ludvik Richter in drugi. Toda prt vseh omenjenih tegobah me še dvigajo in veselijo vaše simpatije do mojega dela in motivike, zato večkrat šepečem preroške verze Simona Jenka, slavca s Sorškega polja: Ko že v gomili hladni bom počival in zelen mah poraste nad menoj, veselih časov srečo bo užival imel bo jasne dneve narod moj.' S tem .prisrčno pozdravljam vse obiskovalce!« Gasparijeva razstava: še do te nedelje! Razstava umetniških del znanega slovenskega slikarja Maksima Gasparija v Dolenjski galeriji v Novem mestu bo odprta samo še vključno do nedelje, 12. julija. Novomešča-ni, pohitite z obiskom! kultura in izobra- ževanje Zoranu je všeč matematika Konec maja jfc bilo v Ljubljanj republiško tekmovanje mladih matematikov, na katerem so sodelovali tudi najboljši matematiki novomeških osnovnih šol. Med njimi je bil tudi Zoran Pavlovič, učenec 8. razreda osnovne šole »Katja Rupe-na«, ki je za uspehe pri reševanju nalog dobil zlato Vegovo značko. Zoran velja med svojimi isošolci že več let za najboljšega matematika v razredu, že v petem razredu je sodeloval na medobčinskem tekmovanju mladih matematikov, zato ga letošnji uspeh na republiškem tekmovanju ni preveč presenetil. — Zoran, od kod taki uspehi v matematiki? »Nekateri pravijo, da se je treba matematike učiti, jaz pa pravim, da je treba matematične zakonitosti razumeti, šele potem človek lahko vzljubi tudi matematiko in doseže na tem področju uspehe. Mislim pa, da je to zasluga tudi našega profesorja za matematiko, ki nam zna snov tako razložiti, da jo zlahka razumemo.« Za Zoranov razred pravijo, da je razred matematikov. Trije najboljši matematiki v razredu so tudi najboljši na šoli. Vsi trije so sodelovali na občinskem tekmovanju, dva pa na republiškem. — Kako si se pripravljal na tekmovanje? »Posebno dosti se ni-sem pripravljal. Profesor nam je dal pole z nalogami, ki smo jih potem reševali včasih vsi trije skupaj, največ pa vsak zase.« Zoranu so všeč matematika, fizika in kemija, ne mara pa telovadbe, vendar kadar je lepo vreme, rad igra tenis in plava. »Želim si, da bi tudi v Novem mestu imeli takšen bazen, da bi lahko vžigaj ali dobre plavalce skozi vse leto,« pravi Zoran, ki bo v jeseni postal gimnazijec, pozneje pa verjetno dober študent matematike. ANA VITKOVIČ PRED SPREJEMANJEM MLADINE V ZK Kako bom postal komunist? Za vsakega mladinca je sprejem v Zvezo komunistov praznik. To je priznanje za njegovo vestno delo in izraz zaupanja in njegove sposobnosti. Kakor vsak komunist mora biti tudi komunist — mladinec s svojim delom in življenjem zgled svojim vrstnikom. Toda 0 tem, kakšen naj bo tak mladinec in katere so njegove naloge, ki mu jih nalaga partija, večina mladih niti ne ve. Marsikdo je bil sprejet v ZK, ker se je izkazal tu ali tam, o delu in nalogah ZK pa ne ve kaj dosti. Mladinca postanejo člani ZK na različne načine. Eden izmed teh je tudi anketa, ki naj bi pokazala, koliko mladincev bo postalo članiov ZK. To pa vsekakor ne more biti pravo merilo za bodoče komuniste. Mladino je treba na sprejem v ZK pripravljati in ji približati delo, naloge in odgovornosti, ki jih bo imel kot bodoči komunist v naši družbi Le na tak način bodo mladi ljudje postali res pravi komunisti, ne pa samo številke. Otroci na letovanju 45 otrok iz vse kočevske občine je v teh dneh na letovanju v višinskem letovišču Gorje pri Bledu. Vsi otroci so zdravstveno ali socialno ogroženi. Na letovanje je odšel le del tistih otrok, ki so jih predlagali zdravniki ali šole. Za vse predlagane namreč ni bilo prostora. Občinska zveza prijateljev mladine bo plačala v celoti letovanje 42 otrokom, ene-I mu polovico, za dva pa bo- * do plačali celotno oskrbo J starši. V ta namen bo zveza * porabila denar, ki ga je zbral Rdeči križ pri domačih delovnih organizacijah prav za letovanje socialno in zdravstveno ogroženih otrok. Otroci bodo na letovanju 15 dni. Vmili se bodo 13. julija. Oskrbni dan za otroka velja 22 din, prevoz otrok v obe smeri pa okoli 1850 din.. O tem je na svoje zadnji seji razpravljal tudi odbor mladinskega aktiva v tovarni zdravil KRKA. Dogovorili so se, da bodo izdelali program dela z mladinci in jih sistematično pripravljali na sprejem v ZK, prav tako na delo v samoupravnih organih, kamor naj bi vključevali tudi mladino. Lani je bil namreč v delavski svet izvoljen tudi mladinec. Primer mladinskega aktiva tovarne zdravil KRKA je treba vsekakor pohvaliti in opozoriti druge aktive, naj svoje člane pred sprejemom v ZK temeljito pripravijo in pouče. OGLE* DALO MLA »DIH . L L; Si Naši brigadirji so se izkazali čez nekaj dni se bodo iz Banja Luke vmili novomeški mladinci, ki sodelujejo v brigadi Bratstva in enotnosti. Pred kratkim jih je obiskal predsednik občinske konference ZM Novo mesto Janez Slapnik in se z njimi pogovarjal. Brigadirji so z življenjem v brigadi zadovoljni. Komandant brigade Slobodan Stanivukovič iz Banja Luke je povedal, da je z njihovimi delovnimi uspehi zelo zadovoljen. Naši brigadirji sodelujejo pri kopanju jarkov za kanalizacijo in vodovod ter pri betoniranju, obnavljanju in čiščenju hiš. Spet nagrada za film Ta teden je dobil foto-kino klub osnovne šole Kočevje obvestilo, da je na 7. jugoslovanskem festivalu pionirskega filma, ki je bil konec junija v Budvi, dobil film kočevskih pionirjev »Ko odzvoni šolski zvonec« tretjo nagrado za dokumentarni film. To je že četrta nagrada, ki jo je dobil ta klub, odkar obstaja, se pravi v zadnjem letu in pol, na raznih filmskih festivalih. Nagrajeni film so snemali 3 mesece, prikazuje pa življenje in delo v šoli. Otvoritev tabora Sutjeska 70 V petek, 3. julija zvečer, so v prisotnosti pionirjev iz petih republik, pionirji iz Banjaluke še niso prispeli, slavnostno odprli pionirski tabor Sutjeska 70. 50 pionirjev iz Tivta, Titovega Velesa, Bjelovara, Radelj, Vuzenice in Ade-Moia je z lepim kulturnim programom počastilo otvoritev tabora oziroma praznik borca 4. julij. Zbrane pionirje je v imenu . republiške Zveze prijateljev mladine, pozdravila in jim zaželela dobrodošlico predsednica Star.tka Sagadinova, v imenu gostiteljev pa sekretar občinske konference ZKS Novo mesto Boris Gabrič. . Sd Mala razstava ročnih del Pri pouku tehnične vzgoje so učenci posebne šole v Šmihelu izdelali lepa ročna dela. Ob koncu šolskega leta so jih zbrali in uredili v čedno razstavo. Del izdelkov ter dve zlati kolajni, ki so ju dobili na športnem tekmovanju učencev posebnih šol v Ravnah na Koroškem, so razstavili tudi v izložbenem oknu uprave podružnice »Dela« na Glavnem trgu. Darja in Gorazd sta snemala za radio Pred kratkim so snemali pri RTV v Ljubljani dva mlada gojenca brežiške glasbene šole, Darjo in Gorazda Teppey, učenca 4. in 5. razreda osnovne šole bratov Ribar iz Brežic. Za mlada glasbenika je to lep uspeh in jima zanj javno čestitamo. S. Sk. Uspela šolska akademija v Krmelju Učenci osnovne šole v Krmelju so zaključili šolsko leto v soboto z uspelo akademijo v Domu Svobode. V dveumem zanimivem programu so nastopili recitatorji, mladi glasbeniki in pevski zbor, prvič pa so nastopili tudi učenci s telovadnimi točkami, ki so navdušile obiskovalce. Dobro so se odrezali s svojimi točkami tudi cicibani. Med akademijo so najboljšim učencem podelili knjižne nagrade, bralne značke in priznanja za športne uspehe. B. D. Priznanje mladim Občinski odbor Rdečega križa Kočevje se je pismeno zahvalil mladim članom, RK osnovne šole Kočevje za pomoč pn zbiranju obutve in oblačil ter za zbiranje denarja za letovanje socialno in zdravstveno ogroženih otrok. 9. junija so mladi člani RK pomagali pri zbiranju in u-skladiščenju okoli 500 kg raznih oblačil in obutve. V ted, nu Rdečega križa pa so mladi člani RK nabrali za letovanje socialno ogroženih otrok 1.020,70 din. Denar oziroma prostovoljne prispevke so nabirali pri NAMI in bencinski črpalki. Občinski odbor RK se je hkrati zahvalil za pomoč pri obeh akcijah še voditeljici mladih članov RK Mirjani Pavčičevi in vodstvu osnovne šole. POTA MILIČNIKOV JE PREMALO: Več dela za miličnike DEŽURNI POROČAJO ■ KOKOŠI KRADEJO — Martinu Moseletu iz Muhaberja pri Novem mestu je 30. junija neznani nepridiprav pri belem dne- , vu izpred hiše odnesel 10 kokoši. Lastnik je tatvino kmalu opazil in jo takoj prijavil. Za storilcem poizvedujejo. ■ STRELA ZAŽGALA HIŠO — V stanovanjsko hišo Antona Drnača iz Trnovca pri Sevnici je v nedeljo, 28. junija, udarila strela. Poslopje je pogorelo, vendar je bilo le za 15.000 dinarjev škode, ker hiša ni bila več naseljena. ■ GOSTU UKRADEL FICKA — 3. julija malo pred polnočjo je v Dolenjskih Toplicah izginil tičko Krsta Vukotiča iz Petrovca na moru. Avtomobil z registracijo KO 44-12, ki ga je odpeljal neznani tat, še iščejo. ■ RAZGRAJAL V GOSTILNI OSOLNIK — 3. julija se je Dragoljub Markovič, delavec brez zaposlitve in stalnega bivališča priklatil v Novo mesto, se opil, nato pa v gostilni Osolnik razbijal kozarce in razgrajal, ker mu niso hoteli postreči s pijačo. Miličniki so ga pridržali v zaporu do iztreenitve, zagovarjati pa se bo moral še pred sodnikom za prekrške. ■ PRIPRT DO IZTREZNITVJS — Miličniki iz Dod. Toplic so 3. julija zvečer priprli Fuata Kahri-manoviča, delavca š Podturna, ker se je opit pretepal in grdo vedel na javnem kraju. ■ GOSTE JE NADLEGOVAL — Vinjeni Hasan čatič, delavec brez zaposlitve, je 5. julija popoldne v Badovinčevi gostilni na Jugor-ju nadlegoval goste in se nedostojno vedel, zato so ga metMški miličniki odvedli v zapor do iz-treznitve. VLOMIL V SALIJEV AVTO — S. julija ponoči je v naselju Maj-, de Sile v Novem mestu nekdo vlomil v avtomobil Jožeta Šalija. Tat je odnesel denarnico in igralne karte ter lastnika oškodoval za 40 din. Na srečo je bila denarnica prazna. V STOPICAH UKRADEN MOPED — Izpred gostilne Turk v Stopičah je 5. julija ponoči nekdo vzel moped Franca Judeža iz yel. Orehka. Lastnik je bil oškodovan za 2.000 din. TATVINA V GARDEROBI — Iz garderobe v Pionirjevem samskem domu je 6. julija dopoldne nekdo ukradel denarnico s 100 din, last delavca Pavla Turka iz Hrušice. ŠE OTROKOM NI PRIZANESEL — Franc Štular z Dolža se je 5. julija najprej pošteno opil, potem pa zvečer doma pretepel ženo in otroke ter jih celo telesno poškodoval. S popivanjem je še drugi dan nadaljeval, tako da so ga morali novomeški miličniki pridržati do iztreznitve. Prijavili so ga tudi javnemu tožilcu, da Se bo moral na sodišču zagovarjati saradi grdega ravnanja z družino. Postaja milice v Novem mestu je imela lani za 3,6 odstotka več posla s kaznivim] dejanji kot leto poprej. Postaja in njeni oddelki so obravnavali 760 kaznivih dejanj. žal je treba ugotoviti, da narašča število težkih kaznivih dejanj: ubojev, vlomov, telesnih poškodb, posNstev in goljufij. Čedalje je več Ciganov, ki narede kazniva dejanja med rrladoletniki. Od 644 prijavljenih kaznivih dejanj so jih kar 136 zakrivili mladoletniki. 40 pa celo otroci, mlajši 0(* 14 let. Vse več je tudi prekrškov zoper javni red in mir, storilcev je bilo 452. Njihovo vedenje je vse bolj drzno. Na- raščajo tudi prometni prekrški. Prometnih nesreč je bilo lani 705 — za 16 odstotkov več kot 1968. Matična postaja v Novem mestu je reševala 515 nezgod, od tega se jih je kar 242 primerilo v Novem mestu. Miličniki so napisali kar 1082 predlogov zoper kršitelje prometnih predpisov, mandatnih kazni Pa so pobrali 30.205 dinarjev. Omeniti je še treba, da je na novomeški postaji milice sistemiziranih 36 delovnih mest, na oddelkih pa 21. V Novem mestu je zaposlenih 23 miličnikov, v Dolenjskih Toplicah 6, v Žužemberku in Šentjerneju pa po 4. Z drugimi besedami: premalo miličnikov se bori z vse večjim in težjim delom. Otroci silijo pod avto Vozniki motornih vozil, ki peljejo po gorjanski cesti, morajo nemalokrat 7ta hitro pritisniti zavore, ker jim na več mestih otroci s košaricami gob naravnost silijo pod avto.. Nekaj let se je tu že udomačila navada, da skušajo šolarji, pa tudi predšolski otroci s prodajo gob nekaj zaslužiti. Nihče ne bi temu nasprotoval, če ne bi bila ta navada združena s precejšnjo nevarnostjo. Sprva, ko otroci košarice gob po-stavijo ob cesto, še kar mirno čakajo kupcev, to. da vročina in daljše čakanje, ako ni ugodnega ponudnika, jih naredi nestrpne. Zmeraj bo. j rinejo na cesto in vedno bolj predrzno ustavljajo avtomobile. Prav lahko se zgodi nesreča, posebno za kakim ovinkom, ki jih na tej ce• šti ne manjka. Kdo je kriv? Starši bi morali otrokom zabičati, naj se ne izpostavljajo. Se to bi jim moral nekdo poveda. ti: za gobe marsikdaj zahtevajo preveč, zato tudi kupcev ni lahko najti. Veliko avtomobilov se ustavi in po krajšem pogovoru z malimi prodajalci odbrzijo dalje. Otroci bi morali vedeti, da črvivih gob ni lahko prodati, zlasti pa ne po višji ceni, kot jih lahko dobi vsak na novo~ meškem trgu. R. P. ■ VINICA: TREŠČIL V ČEŠNJO — Na nepreglednem ovinku pri hiši št. 11 je 1. julija zvečer Janez Mihelčič s Sinjega vrha z avtom treščil najprej v žično ograjo, nato pa v češnjo, kjer je avto obstal. Voznik in sopotnik Jurij Hudak sta odnesla le . praske, avto pa je precej razbit ' in je na njem za 4.000 din škode. ■GRMOVLJE; TOVORNJAK PO NASIPU — Florijan Štrumbelj, doma iz okolice Dvora, je 2. Julija ponoči s tovornjakom podjetja Jesenice-transport vozil proti Zagrebu. Pri Grmovljah je zapeljal na bankino, avto naložen z 10 tonami žice, pa se je nato prekucnil po nasipu, šoferja so teže poškodovanega odpeljali v bolnišnico, na tovornjaku pa je za 5.000 din škode. ■ RIBNICA: DESKE PO NJIVI — V bližini Ribnice so se 2. julija ponoči razsule po njivi s ko- Umrla je Ciganka Donda - zakaj? 2. julija je v novomeški bolnišnici umrla pretepena Ciganka, njenega moža pa so po štirih dnevih našli in obdržali v priporu Ko je t novomeški bolnišnici 2. julija umrla Marija Brajdič, ho na njej našli znaki? nasilja. Obdukcija je pokazala nekaj lažjih poškodb na glavi in obrazu, islom 4 reber na desni strani in sledove davljenja. Kot neposredni vzrok smrti pa so ugotovili trombozo v vratni žili. Kakor je povedal preiskovalni sodnik novomeškega okrožnega sodišča Janez Pirnat, bo sodni izvedenec naknadno ugotovil, koliko je bil smrti kriv pretep in koliko bolezen. Dejstvo je, da je svojo ženo, znano pod imenom Donda, hudo pretepel Branko Ko-' vačič iz Otočca 51. V noči od 30. junija na 1. julij jo pod ko- zolcem Devove gostilne v Mokronogu po celodnevnem popivanju ■ njo obračunaval. Kovačič in Specialist za krajo razdelilnih kap? V noči od 3. na 4. julij sta se v Novem mestu primerili dve kraji avtomobilskih razdelilnih kap. Neznani »specialist« je razdelilno kapo s kabli vred odtrgal s fička Petra Perdeca v Bršlinu, ena taka kraja pa se je zgodila na Prešernovem trgu na avtomobilu Staneta Gorenca. Donda imata dva otroka, od katerih je najmlajši star šele tri mesece. Kovačič se je nato štiri dni skrival, potem so ga miličniki našli. Na zaslišanju 5. julija je izjavil, da sam ne ve, zakaj je Dondo pretepel. Sodnik je odredil za Kovačiča pripor. Kraja po razpisu? V časopisih lahko vsako toliko časa preberemo razpise, s katerimi obvešča carinarnica o javni prodaji zaplenjenih avtomobi- lov in drugega blaga. Avtomobili in vse, kar je naprodaj, je na ogled na posebnem prostoru v Ljubljani. Kupci si blago prej ogledajo in se odločijo za nakup. Tako so si 6. junija letos na deponiji carinarnice v Ljubljani ogledovali razstavljene avtomo- bile Tomaž Lampe (24), 'Metod Lampe C 25) in Boris Gomizelj (20) — zadnja dva sta delavca v ISKRI, vsi trije pa so iz Šentjerneja — in ob tem so prišli do svojevrstne misli, da bi si lahko kaj prisvojili, čuvaji so jih zalotili pri kraji avtomobil- skega radijskega sprejemnika, merilca hitrosti in dveh avtomobilskih pepelnikov. Vsi trije so za svoje nečedno dejanje prijavljeni občinskemu javnemu tožilcu v Ljubljani, njihov spodrsljaj pa naj bo opozorilo drugim, ki bi jim morda prišla na misel takšna zmikavščina! ruzo vse deske s polno nalofe-nega tovornjaka, ki se je prevrnil. Voznik Ivan Corak od podjetja Slavijatrans iz Petrinja je zapeljal na bankino, zato je prišlo do nesreče. Šoferju ni bilo hudega, škode pa je za okoli 5.000 din. ■ KARTELIEVO — 4 TOVORNJAKI NA KUPU — Prometno nesrečo, ki se je zgodila 1. julija ponoči, je zakrivil Blaž Grafič, voznik tovornjaka iz Podbrezja pri Kranju. Ko je prehiteval drug tovornjak, sta naproti pripeljala še dva. Pritisnil ’je na zavore, prav tako oba šoferja nasproti vozečih tovornjakov, vendar je krivec pobegnil, medtem ko sta tovornjaka nasprotne smeri trčila. Ljubljanski miličniki so pobeglega Grafa kmalu izsledili. Škode je za 6.000 din. ■ MOTORIST NA PRTLJAŽNIKU — Franc Koncilija iz Omuč je 30. junija na Vinogradniški cesti v Metliki s volkMvagnom zavil na levo stran, ko je naproti pripeljal motorist Avguštin Guštin iz Drašič. Oba sta zavrla, a je bilo prepozno. Guštin in njegov sopotnik sta pri trčenju padla na pokrov prtljažnika avtomobila, pri čemer si je motoristov sopotnik poškodoval nogo. Škode je za 4.500 din. ■ NENADOMA PREČKALA CESTO — 30. junija popoldne se je Ivan Brodarič iz Metlike peljal iz Črnomlja proti domu. Pri Gradcu je dohitel konjsko vprego. Ko je voail mimo, je izza voza nenadoma prečkala cesto Ivanka Kuzma iz Gradca. Avto jo je zbil na tla. Ponesrečenko so odpeljali v novomeško bolnišnico. ■ MOKRONOG: AVTO V OGRAJI — Celjan Ciril Majcen se je 1. julija popoldne peljal iz Mokronoga proti Mimi, ko je njegov fičko na mostu preko Bistrice zaneslo v ograjo. Voznik si je ranil glavo, odpeljali so ga v bolnišnico, škoda pa znaša okrog 6.000 dinarjev. ■ DOBRAVA: TRČENJE NA MOSTU — 4. julija dopoldne sta si na mostu čez Krko v Dobravi pripeljala nasproti avtomobila Ljubljančana Valterja Misleja in Stanka Hitija iz Bele Cerkve. Pri srečanju sta vozili trčili. Hitijev sopotnik Rajko Rajer si je zlomil spodnjo čeljust, na obeh avtomobilih pa je potrebnih za 8.000 dinarjev popmvil. ■ NOVO MESTO: MOTORIST V AVTO — Milan Turk iz Stopič se je 5. julija dopoldne peljal z motorjem z Glavnega trga proti Zagrebški cesti. Ko je pri hotelu Kandija zavil, je nasproti pripeljal osebni avto 'Milana Križana iz Novega mesta Motorist je trčil v avto in padel na tila. Pri padcu se je Turk huje poškodoval. Na obeh vonilih je za 4.500 din škode. -v*'- Nogometaši novomeškega Elana (na sliki), ki so neprijetno presenetili svoje navijače. Jeseni so osvojili naslov prvaka, spomladi pa so izgubili osem točk in osvojili komaj tretje mesto. ” (Foto: Sd) Bela krajina za stopničko višje Tudi letos se je nogometno prvenstvo v ljubljanski podzvezni ligi končalo v znaku dobrih uvrstitev in iger treh dolenjskih ekip Bele krajine iz Črnomlja, Elana iz Novega mesta in Mirne. Uspeh je toliko večji, ker vemo, da konkurenca v NPL ni bila še nikoli tako močna kot letos. Naj samo omenimo Slovana, Litijo, Kamnik, Domžale in druge. NOGOMET Kljub vsemu je v tako zahtevnem tekmovanju zmagala Bela krajina, ki je pustila za seboj vsa znaila imena in se uvrstila v zahodno consko nogometno ligo. Ta nogometni kolektiv, ki ga preveva velika borbenost, ima pred seboj lepo bodočnost, saj igra v prvi ekipi precej mladih, ki še niso pokazali vsega znanja. Elan je bil jesenski prvak in hkrati najresnejši kandidat za prvo mesto. Vendar se je Novomeščanom v spomladanskem delu prvenstva zataknilo in so izgubili 8 točk ter na koncu pristali na skromnem tretjem mestu. Mirna je zavzela šesto mesto, kar je za simpatične nogometaše eden največjih uspehov. Pred pričetkom tekmovanja so jih vsi jemali v poštev za izpad. Vendar so Mirenčani vse napovedi postavili na glavo in pristali na odličnem šestem mestu. Končna lestvica: 1. Bela krajina 22 16 3 3 72:30 35 2. Litija 22 16 1 5 73:25 33 3. Elan 22 12 7 3 56:27 31 4. Slovan 22 11 5 7 52:26 27 5. Dob 22 8 5 9 46:45 21 6. Mirna 22 9 3 10 50:51 21 7. Induplati 22 8 4 10 39:51 20 itd. T. LATERNER mm , * r ; Veliko zanimanje za nedeljski motokros na Čatežu Letošnje prvenstvo Jugoslavije v motokrosu v kategoriji 250 cm3 je organizirano v 9 dirkah. Zadnja je bila v Karlovcu šesta po vrsti pa bo v nedeljo, 12. julija na Čatežu ob Savi. Na progi, dolgi 1400 m. bodo tekmovali po trikrat. Pokrovitelj tekmovanja je PETROL iz Ljubljane, organizacija pa je poverjena AMD Brežice, ki je že večkrat uspešno organiziralo podobne prireditve. Na tekmovanju bo sodelovalo 30 najboljših vozačev iz Slovenije in Hrvatske. Med najboljšimi so: Šoštarič, brata Vesenjak, Matekovič, brata Rotar, Zupan, Ahačič, Zemljič in drugi. Brežičane bo posebno zanimalo, kako bo tekmoval njihov meščan Stane Mlad-kovič, ki se bori za uvrstitev med 10 najboljših tekmovalcev v letošnjem letu. Kot vemo, je Leno Šoštarič iz Karlovca že osvojil naslov prvaka Jugoslavije, vendar bo na tem tekmovanju skušal ponovno dokazati, da pri nas nima enakovrednega tekmeca. Brežičani so pripavili prehodni pokal za ekipo, ki bo imela tri najbolje uvrščene vozače. Tekmovanje ste bo pričelo ob 14. Uri. M. JARANOVIĆ Podkoritnik med vodilnimi Na mladinskem šahovskem prvenstvu Slovenije, ki ga igrajo v Ljubljani, sodelujejo tudi dolenjski šahisti. Po petih kolih je med vodilnimi Kočevar Podkoritnik, ki je zbral 4 točke. Zelo dobro igra tudi Rakovič, ki je v prvi polovici tekmujočih. Na tem turnirju igrajo še Mohar Blatnik in Cuk iz Kočevja ter Novomeščan Poredoš. Z dosežki dolenjskih šahistov v prvih petih kolih smo lahko povsem eadovoljni. * anica Praznik ni ohranila NASLOVA — Lanskoletna šahovska prvakinja Slovenije Anica Praznik, članica Kočevja, je poleg Novomeščanke Anice Istenič nastopila na republiškem ženskem šahovskem prvenstvu v Mariboru. Anica Praznik ni ponovila lanskega uspeha in ji je prvo mesto letos odnesla Brigita Serianz iz Maribora. Za končno uvrstitev obeh dolenjskih šahi »t k še nismo zvedeli. JOŽE HOČEVAR ZMAGAL — Na hitropoteznem šahovskem turnirju posameznikov, ki je bil v počastitev dneva borca v Mokronogu, je zmagal Jože Hočevar, sledijo: F. Žvagen, Nada Peterle, Horvat, Zutič itd. SEVNICA : KR MELI 2:1 — V počastitev dneva borca je bil odigran radijski šahovski dvoboj med Sevničani, ki so oddajali na Bučki, in Krmeljčani, ki so imeli sedež na Malkovcu. Tehnični potek dvoboja je bil brezhiben, kar je zasluga požrtvovalnih radioamaterjev. Po dvoboju je Krmelj vložil protest, ker je v ekipi Sevnice1 nastopil igralec pod lažnim imenom. Krmeljčani pa zaradi nediscipliniranosti nekaterih svojih igralcev niso nastopili v najmočnejši postavi. B. DEBELAK ROKOMET Olimpija (Lj.) : Sevnica 11:15 Sevniški rokometaši, ki so zasluženo osvojili naslov letošnjega prvaka v zasavski rokometni ligi, so na kvalifikacijskem srečanju z ljubljansko OUmpijo dokazali, da sodijo v višje* tekmovanje. Borbeni Sevničani so v Ljublani prijetno presenetili in premagali domačine s 15:11. V imenu našega športnega uredništva Sevntčanoin čestitamo za velik uspeh. nje v slovenski moški republiški odbojkarski ligi med Novim mestom in Ljubljano. Srečanje ni bilo pomembno za nobeno od ekip in je bilo nezanimivo. Novomeščani so igrali brez volje, na vsej- tekmi niso pokazali niti ene lepe poteze. Gostje, ki se jim tudi ni dalo veliko, niso mogli načuditi, da znaj* Novomeščani igrati tako slab«. ■ KRMEIJ — V zanimivi prijateljski tekmi dveh enakovrednih nasprotnikov se je srečanje med Krmeljem in Sevnico končalo neodločeno 25:25. , (B. D.) ODBOJKA ODBOJKA: NOVO MESTO — LJUBLJANA 0:3 — Med tednom je bilo odigrano še zadnje sreča- Od tu in tam ■ KRMELJ — V počastitev dneva borca je bil odigran hitropotezni turnir, na katerem je igralo 12 šahistov. Zmagal je Sribar <9,5>, sledijo' J. Blas 9, Markovič 8,5, Debelak in Prosenik 7 itd. Rezultati tega turnirja štejejo tudi za turnir prvaka Krmelja, kjer vodi v skupnem seštevku Srlbar pred -Debelakom in Prosenikom (D. B.) ■ NOVO MESTO — Na 10 dnevne priprave je v Mozirje odpotovalo 7 mladih novomeških telovadcev. Med športniki je 6 deklet in 2 fanta.' (R. V.) ■ TRSKA GORA — Pred kratkim je bil na igrišču v*««ški gori odigran manjši nogometni turnir, na katerem so sodelovale ekipe iz Jelš, Smolenje vasi in Trške gore. Zmagala je ekipa Trške gore, druga je bila Smolenja vas, tretje Jelše. Z& Trško goro je bil najuspešnejši strelec Ivanež, za Smo-lenjo vas Peče, za Jelše pa Florjančič. tF. P.) ■ MOKRONOG — Na rednem mesečnem .hitropoteznem turnirju za julij je zmagal Jože Kočevar s 7 točkami, sledijo: Peterle 6, Ste-fanie 5,5, Lovše 4,5 itd. (J. T.) ■ ŠKOCJAN — Preteklo nedeljo je lovska zveza Novo mesto priredila izredno uspešno tekmovanje v streljanju na tarčo srnjaka in na glinaste golobe. Nastopilo je 39 tekmovalcev, ki so dosegli dobi« rezultate. V kategoriji streljanje na tarčo srnjaka so podelili za najboljše dosežke srebrne oziroma bronaste značke. Srebrno sta prejela Janez Bule in 'Zdenko Tekstor, bronaste pa Karel Lužar, Jože Dim, Franci Slak in Dušan Zakrajšek. Med posamezniki je bil najboljši Karel Lužar >5»a6r> ' iv : , Ker v Zagradcu ni primernega prostora, kjer bi čakali na avtobus, čakajo potniki kar v Orlovi gostilni. Tako so počeli tudi šolarji iz Ambrusa^in okoliških vasi. Bomo do novega šolskega leta kaj bolj poskrbeli zanje? (Foto: S. Dokl) Brez dobrih cest ne gre več — .------------------------------------------------- Tudi redka naseljenost je vzrok mnogih težav V občini Kočevje je lani poslovalo 26 gospodarskih organizacij, ki so ustvarile 546,549.000 din celotnega dohodka in 166,681.000 dan narodnega dohodka. Skupni narodni dohodek v občini pa znaša po oceni za lani 170,384.000 din ali nekaj nad 9.748 din. To je po oceni tudi najvišji narodni dohodek na prebivalca na območju dolenjskih občin. KRIŽEM PO GROSUPELJSKEM IVANČNA GORICA — Na Goričici nad Stično je v nedeljo dopoldne lovska družina Ivančna gorica slovesno odprla lovski dom. Novi dom ne bo namenjen samo lovcem, ampak bo hkrati tudi prijetna turistična točka; lc V <500 metrov visoko sredi gozdov uk ob cesti Ivančna gorica—Stična in je dostopen tudi z mekinjske strani ter proti Litiji po cesti Doberče—-Javorje—Bogenšperk—Šmartno pri Litiji. Ob domu je veliko parkirišče, v njem pa lepo urejena kuhinja, lovska soba s 40 sedeži in v treh sobah 8 ležišč. Dom bo odprt vsako soboto in nedeljo. Lovci iz Ivančne gorice so ga zgradili deloma s svojim denarjem, deloma pa s posojilom, ki so ga dobili od občinske skupščine Grosuplje in Lovske zveze Slovenije. GROSUPLJE — Gradnja novega motela ob priključku avtomobilske ceste pri Grosupljem lepo napreduje in novi motel vedno bolj in bolj dobiva svoje oblike. Območje občine Grosuplje, ki ima mnogo naravnih pogojev za turizem, toda žal premalo denarja za naložbe vanj, bo s to gradnjo veliko pridobilo. Upamo lahko, da ji bo kmalu sledila gradnja že razpisane restravracije pri črpalki v Ivančni gorici, da se bodo ostvarili lepi načrti za turizem na Muljavi, za gradnjo slovenskega etnografskega muzeja v Podsmreki in Se kaj, o čemer govorimo ČEBELARSKI TABOR na Bošta-nju je v lepem vremenu v nedeljo zelo lepo uspel. bc ar.ii iz vse Slovenije so množici udeležen-"-»v nnifazali mnoge svoje umetnije in lepe navade. ZA DAN BORCA so se v občini zvrstile številne prireditve in proslave, s kater.mi smo počastili spomin na dni boja in revolucije. Mladina je okrasila grobišča, spomenike in obeležja, v večjih krajih so bile tudi proslave. 3. julija so v Šentvidu pri Stični odprli novo trgovsko-potrošniško središče, v soboto, 4. julija so pri Taborski jami proslavljali 50-letnico obstoja tovarne Motvoz in platno Grosuplje, v nedeljo, 5. julija, pa so na gradu Podsmreka odkrili spominsko ploščo padlim in umrlim čebelarjem občine Grosuplje v zvezi s čebelarskim taborom, ki je bil tega dne v Boštanju. Grad Podsmreka je bil pomembno žarišče slovenskega čebelarstva. Kljub tako ugodnim rezultatom pa se občina Kočevje otepa z vrsto težav pri financiranju potreb proračunske potrošnje, ki jih povzročajo velika razsežnost občine, redka naseljenost na podeželju, odliv proračunskega prispevka v druge občine, kjer imajo zaposleni delavci svoja stalna bivališča, socialni problemi ostarelih ljudi in drugo. Poseben probiem predstavljajo slabe prometne zveze znotraj občine in s sosednjimi kraji. Čutiti je, da slabe ceste že zavirajo razvoj gospodarstva v občini, predvsem pa razvoj turizma, ki je na tem območju šele v povojih. J. P. VEUKOLAŠKI DROBIŽ ■ ■ ■ ŠOLE VARNE PRED STRELO — Letošnje pogoste nevihte in strele dokazujejo, da so šolske zgradbe in učenci v njih v nevarnosti. V nekatere osnovne šole na območju Velikih Lašč je že treščilo. Zadnja leta načrtno obnavljajo naše stare šolske zgradbe. Tako urejujejo pitno vodo in sanitarije popravljao strehe, nameščajo branilce proti drsenju snega in strelovode. Strelovode ima že šest šol, letos pa jih bosta dobili še zadnji dve podružnični šoli in stara šolska zgradba, kjer je sedaj otroški vrtec. ■ ■ ■ LE ZA JUNAKE — V Velikih Laščah mladi že več desetletij razpravljajo o graditvi bazena za kopanje. To je največkrat v vročih poletnih dneh. Ko ni vročine, tudi želje usahnejo. Mladi Laščani se hodijo sončit in hladit k tri kilometre oddaljeni rečici Raščici, ki je precej mrzla. Ogreje se le v dolgotrajnem toplem vremenu. Takrat se ob njej nabere več sto kopalcev iz Velikih Lašč in okolice, Turjaka, Po-nikev, Dobrepolja in od drugod, saj daleč naokoli ni druge primerne vode za kopanje. Kopalci so ob nedeljah največkrat lačni in žejni, ker je najbližja gostilna oddaljena tri kilometre. ■ ■ ■ JESENI KMETIJSKI POUK — Čeprav so se počitnice šele pričele, že razpravljajo o bodočem delu v osnovni šoli Velike Lašče. Največje zanimanje je za kmetijski pouk, ki so ga v tem kmečkem predelu že dolga leta pogrešali in bo vključen v šolski program že to Jesen. Na nedavnem posvetu so se v šoli zbrali predstavniki občine, ' krajevne skupnosti, kmetijske zadrugo, gozdnega obrata, osnovne šole in političnih organizacij. Razpravljali so o materialnih virih in osnovi za redno delo pri kmetijskem pouku, o lokaciji zerftljišča ter vsebini dela. ■ ■ ■ PRAZNOVANJE 500-LET. NICE BO JESENI — Na istem posvetu so govorili tudi o praznovanju 500-letnice Velikih Lašč. Praznovanje bo trajalo teden dni. Takrat bo več kulturnih prireditev. Proslavljanje bo združeno s krajevnim praznikom 19. septembrom, Na ta dan so leta 1943 partizani zavzeli belogardistično postojanko v turjaškem gradu. ■ ■ ■ PO NEVIHTI V TEMI — Zadnja nevihta konec Junija je poškodovala tudi električne napeljavo. V Velikih Laščah smo bili nekaj dni brez cestne razsvetljave. Podobne težave smo imeli na Tur- {aku in drugih, okoliških vaseh. V tutah pa je pogorelo kmečko poslopje L- S. Tudi mladi za cesto Na nedavni seji občinske konference zveze mladine Kočevje so med drugim sprejeli okvirni delovni program za naslednje obdobje. V program so vnesli razen političnega dela tudi delo na kulturnem in športnem področju ter ustanovitev mladinske-ga^kluba v Kočevju. Ugotovili so, da prostori, ki so mladini dodeljeni, niso primerni za klub, ker so dotrajali. Najprej jih bo treba temeljito obnoviti. Mladinci so se zavzeli za uvedbo samoprispevka za posodobljenje ceste Kočevje—Brod na Kolpi. Na boštanjskem gradu pri Grosupljem je bil v soboto in nedeljo zbor dolenjskih čebelarjev. Poslušali so znanega dolenjskega čebelarskega strokovnjaka tovariša Marolta, zaigrali veseloigro »čebelar se ženi«, podelili društvena priznanja, žejni pa so se lahko posladkali z medico, ki so jo točili tudi v paviljonu velikolaške družine (Foto: France Modic) Odpravimo vrsto pomanjkljivosti! Malo več pozornosti bi morali v Ortneku in okolici posvetiti čistoči in urejenosti ter vzdrževanju cest in potov. Turisti, ki prihajajo, vse opazijo in si vse zapomnijo. O svojih vtisih pripovedujejo drugim in lepe kraje priporočajo prijateljem in znancem. To pa je najboljša reklama. Zato se moramo truditi, da bodo naši kraji lepo urejeni in mikavni. Ni dolgo, kar me je obiskal prijatelj, ki je^tudi turistični delavec. Za marsikaj me je pokaral. Pokazal mi je neurejeno gnojišče ob drevoredu: na njem so se pasle muhe in smrdelo je. V strugi potočka, ki teče skozi »grajski vrt«, je razna navlaka in nakopičeno odpadlo vejevje. Tudi po vrtu, ki je včasih slovel kot eden najlepših na tem koncu ni vse v redu. Avtobusno postajališče je vedno polno odvrženega papirja in drugih odpadkov živalskega in človeškega izvora. Tudi na pol obdelani zelenjavni vrt ni v ponos naši okolici. Zadnji naliv je spremenil poljansko cesto v hudournik, saj je vodfi zaradi neočiščenih odtočnih kanalov drla križem kražem po cesti. Od časa do časa bi le morala ekipa občinske KOMUNALE, predvsem pa po nalivih, popraviti pota IV. reda. Ovinki so tako zvoženi in razorani, da so že nevarni, posebno tisti, ki zavija v gozd in iz njega. Tam se zemlja in kamenje po nalivih rado utrga in ogroža pešce in voznike Občinski prispevek našemu turistu so dob- ro vzdrževane ceste, za čistočo ob njih pa naj poskrbijo — če ne drugače, pa z 'Icaz-nimi — naši urbanisti! Turistično društvo lahko le opozarja, za učinkovitejše posege pa ni pristojno. Le z lepimi kraji in dobrimi cestami bomo privabili in obdržali turiste ter prijatelje narave! V. P. ^ ORTNEK Ne zahtevajmo nemogočega! Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica je bilo veliko besed o ukinitvi klavnic v Loškem potoku in Sodražici. V Loškem potoku so zadevo rešili tako, da bodo dvakrat na teden dobi. vali pakirano meso iz Ljubljane. V Sodražici pa je zadeva malce drugačna. Občinski odborniki iz Sodražice in tudi nekateri drugi so bili mnenja, naj bi zasebna klavnica — seveda z nekaterimi izboljšavami — še naprej poslovala. Zasebni mesar Jože Arko s kakovostjo mesa in mesnih proizvodov privablja kupce tudi iz oddaljenih kra- Za krajevni praznik Žužemberka in dan šoferjev čestitajo vsem občanom Žužemberka Krajevna skupnost Žužemberk ft. Iskra - Elementi - obrat Žužemberk Kmetijska zadruga Žužemberk Splošno mizarstvo Dvor gostilna in frizerski salon »Zupančič« pekarija »Srečko Šlogar« ..........................M.................—......................- jev. Odborniki, predstavniki kmetov, so menili, da bi z ukinitvijo klavnice prišlo do resnih težav pri zasebnih &a-kolih. Ali bo bolj higienično, če bo kmet ob zasilnem zakolu razsekal meso v skednju? Ne bi tega opravil mesar v klavnici? če bo ukinjena klavnica v Sodražici, bo moral mesar voziti živino klat v kočevsko ali ljubljansko klavnico. Ali ne bi vse to podražilo ceno mesu? Zakon o poslovanju klavnic je namreč preveč tog, vsaj kar zadeva manjše kraje. Samo zato, da se naredi red v naših klavnicah, toda tako urejene klavnice, kot jo ima ljubljanska Emonav Sodražici res ne moremo za• htevati! -r Pokopali smo Marjana V ponedeljek, 6. julija, smo na kočevskem pokopališču pokopali 27-letnega Marjana Lundra iz Šal-ke vasi, oddelkovodjo knjigotiskar-ske strojnice v podjetju Kočevski tisk, ki se je 3. julija smrtno ponesrečil pri Postojni. Pokojni Marjan Lunder je bil, čeprav še zelo mlad, v zadnjih desetih letih skoro neprestano član najvišjih samoupravnih organov v podjetju, večkrat pa celo predsednik delavskega sveta in upravnega odbora. Bil je tudi prizadeven športnik in športni delavec. V preteklih letih je bil nogometaš, udejstvoval se je pa tudi v drugih športnih panogah in bil tajnik nogometnega Kluba »Rog«. Razen tega je skrbel za propagando še v drugih športnih klubih. Pogosto je bil med organizatorji Športnih prireditev v podjetju, občinskih sindikalnih športnih iger in iger grafičarjev Slovenije. Tako smo pokopali ne le prizadevnega delavca in organizatorja mladega podjetja Kočevski tisk, ampak tudi zglednega družbenega in še posebej športnega delayca. J. P. Sela-Šumberk: radi bi še telefon Telefonska povezava bi prihranila marsikatero pot dokaj odmaknjenim naseljem, so ugotavljali na zadnjem sestanku odbora krajevne Organizacije SZDL. Zato so sklenili zaprositi za občinsko pot moč. Prav vasi okoli Sel-šumberka so se svoj čas že zelo izkazale pri različnih pro. stovoljndh akcijah in ljudje tudi pri napeljavi telefona ne bi držali rok križem. Posavski Pridružite se /fK modernim ljudem,sSJ? ki pijejo g CYN AR PRIVOŠČITE Sl TO ZADOVOLJSTVO! i/ič II hrt. Na srečanju mladih na Vinici 5. julija si je pred scdnik republiške konference ZMS Mitja Gorjup ogledal tudi republiško razstavo fotografije mladih, ki je posvečena 25. obletnici ustanovitve OZN, ter zanimivo razstavo izvenšolskih dejavnosti, katere del prikazuje tudi delo kluba OZN učencev na viniški šoli. Foto: M. Moškon V GORIŠKOVI GOSTILNI V LOKI NI DOLGČAS Društveni znak: copata in valjar Loka pri Zidanem mostu: ubogi možje se združujejo v društvu copatarjev, ker »gre naprej in je zaščita mož vse bolj potrebna« V tiskarni narejene izkaznice, copata domačega dela in pravi kuhinjski valjar, to so društveni simboli zanimive druščine, ki se zbira v Goriškovi gostilni v Loki pri Zidanem mostu, društva copatarjev, mož, ki so se sprijaznili s svojo usodo in ki javno priznajo to, kar drugi tajijo kot polž noge. Niti ni tako malo teh copatarjev: kar 50 jih je že, njih število pa se še veča, pridružujejo se jim še trpini iz sosednjih krajev, celo Sevnica ima že svojega poverjenika in nekaj članov. Ćastni predsednik druščine ni hotel povedati svojega imena, rad pa nam' je* postregel z opisom »dejavnosti«, ki je po njegovem mnenju nujno potrebna, saj »gre razvoj naglo naprej in je zaščita mož vse bolj potrebna«. Za razliko od drugih družbenih organizacij plačujejq copatarji članarino par v »naturah j ah«. In kako hud je bil predstojnik društva ob vprašanju, če' je to le ena od običajnih pivskih bratovščin! »Kaj, kaj takega nas obtožujete? Samo počakajte, Druži nas veselje in skupni cilji (Nadaljevanje s 1. str.) vabilo številne goste. Med mladinci iz bližnjih občin ob Kolpi so bili celo mladinci iz Idrije in Trebnjega ter številni borci NOV s slovenske in hrvaške strani. Začetek slavnostne proslave je okrog desetih dopoldne naznanil mladinski pihalni orkester glasbene šole iz Črnomlja. Udeleženci srečanja so se zgrnili okrog tribune. V imenu organizatorjev je navzoče pozdravil predsednik občinske konference ZM Črnomelj Mirko Čadonič, v imenu mladine iz Ozlja, Karlovca, Vrbovškega in Duge Rese pa predsednik regionalne konference ZM Karlovac Vladimir Bakarič. Nato je »pregovoril predsednik re- publiške konference ZMS Mitja Gorjup in med drugim dejal: »Druži nas mladost, vese. lje, enaki ideali, enaka strem' ljenja in cilji. Spoznali smo, kakšno je resnično bratstvo, enotnost in skupen napredek. Zavedati se moramo, da je? naša bodočnost v veliki meri odvisna od nas samih. Delati moramo enotno in napredno. Povedati moramo, da hočemo ustvarjati le tako Jugoslavijo, ki bo enakopravna za vse narode na vseh področjih. Prepričan sem, da se je mladina skupaj z Zvezo komunistov pripravljena boriti za napredek!« Po končanem govoru sta predsednik občinske konference SZDL Črnomelj Lojze štrk in sekretar Janez Dragoš podelila 7 priznanj OF klubu OZN osnovne šole na Vinici in zaslužnim družbenopolitičnim delavcem. Ob koncu slavnostne proslave so učenke viniške osnovne šole zaplesale kazačok, karlovški taborniki pa so Mirku Čadoniču izročili spominsko darilo. V zgodnjih popoldanskih urah je bil na sporedu nastop folklornih skupin in zabavnih ansamblov. Ob glasbi in belokranjskih specialitetah so se med mladino pomešali nekdanji borci NOV in skupno praznovali' dan borca, 25. obletnico osvoboditve in srečanje mladih. Travnik ob Kolpi je bil prizorišče veselja, prijateljstva in sodelovanja med sosedi ob Kolpi. ANA VITKOVIC KAJ SO PRED 70 LETI PISALE Dolenjske Ilovice. Deževna pomlad ■ (KOLIKOKRAT JE LETOS DEŽEVALO?} — Z ozirom na to, da je letošnjo spomlad prav pogosto deževalo, objavimo v sledečem množino padavine, kakor jo je opazovali .a (ombrometrična) postaja na kmetijski šoli na Grmu v mesecih marci ju, aprilu in maju 1.1. pri svojih vsakodnevnih opazovanjih zaznamovala. V mesecu marci ju deževalo je 11 krat, v aprilu 18' krat in v maju 18 krat; padavine to je de/ja je padlo v mesecu marciju 88 m/m vi-sočine, v aprilu 167,9 m/m in maju 137,5 m, m. Ako primerjamo število deževnih dnij z o.nimi, ko ni bilo nikake padavine, najdemo, da je povprečno vsak drugi dan deževalo, množina padavine znašala je v primeri s povprečno celoletno skoraj polovico. (ZA VIDRE) — se ne bo več talija plačevala; dosedaj je bilo 2 gld. talije od glave. ■ (VINIČARJEV KAŽIPOT.) — Tako je naslovljena knjižica, katero je spisal naš rojak gosp. Ivan Bele, potovalni učitelj na štajerski vinorejski Soli v Mariboru. Založil jo je Dragotin Hribar v Celju. — Ta knjižica napeljuje vinogradnika, kako mu je zasajati in obdelovati nove vinograde in na kaj se mu je paziti, da si izboljša vinski pridelek. — Ker je poduk pojasnjen tudi z lepimi slikami in cena knjižice tako nizka, jo toplo priporoča* mo vsem, ki se zanimajo za napredek vinstva. ■ (NA RUSKEM) — Uspeh katoliške •er k ve na Ruskem. Kakor se poroča, bode se v Petrogradu ustanovila nova katoliška nadškofija. Razun tega bodeta tudi še drugi dve škofiji na Ruskem ustanovljeni. Do zdaj ni imelo carstvo svojega uradnega zastopnika pri sv. Stolici, zdaj pa je bil zastopnikom Rusije pri sv. Stolici imenovan Carykov. To je velik uspeh sedaj vladajočega papeža Leona XIII. ■ (CESARSKI JUBILEJ) — Letos dne 18. avgusta bo naš presvitli cesar praznoval sedemdesetletnico svojega rojstva. Ob enem praznuje letos goriška grofija petstoletnico, odkar je pod habsburškim žezlom deželni zbor izvolil osebno deputacijo, ki se je šla zato poklonit Njega Veličanstvu. Presvitli cesar je obljubil, takrat navzoč biti. ■ (KITAJSKO). Ni še popolno vojska končana v Južni Afrily, že so zopet nastali veliki nemiri na Kitajskem. Vsa Evropa je sedaj obrnjena na to propadajočo državo. Revolucija je namenjena samo proti kristjanom in tujcem, kterih so mnogo že pobili ter tudi mnogo evropskih naprav požgali. Evropske velesile postopajo skupno proti Kitajcem. V nekaterih krajih so bile že bitke mej ustaši in evropskimi vojaki. Rusija ima v Vladivodstoku 11.000 mož na nogah. Neka vrsta razkolnikov, ktere »Bokser« imenujejo, se trudijo srd proti vsem tujcem zanetiti. V velikih tolpah so potovali ti Bokserji po deželi, ter so plenili in požigali. Kristjani jim veljajo za tujce. Blizu mesta Peking so stanovanja kristjanov oropali, in.požgali. 73 domačih kristjanov so na mučni način pomorili, nekatere pa žive sežigali. (IZ DOLENJSKIH NOVIC 15. junija 1900) naš pravnik že piše statut, na podlagi katerega se bomo registrirali kot druga društva, v njem bo tudi stalo, kako je s članarino, z vinsko kapljico in kačjo slino.« Letno konferenco ima društvo vsako leto dan po prazniku žena, ko ni tako težko dobiti dovoljenje za sodelovanje. Tisti dan na široko razpravljajo (tako, kot je sicer vse leto navada drugih organizacij) o zaščitni vlogi društva in drugih stanovskih težavah, ki se kopičijo iz dneva v dan. še eno posebnost ima društvo copatarjev, ki je druga društva ne poznajo: izkaznica mora imeti ženin podpis, sicer je neveljavna. Ce pripravnik do prvega srečanja ne prinese^ ženinega podpisa, se mora vsaj izkazati pri pijači in lahko je globoko prepričan, da bo doma gotovo dobil podpis. (Mimogrede: društveni mizar opravlja brezplačno usluge pri popravilu valjarjev). In še zanimivost: maloka-tero ali nobeno društvo ne združuje tako dosledno vseh slojev moškega prebivalstva, kot društvo copatarjev. Pomeni: nikomur ne prizanaša ženska nadloga. In vendar: nihče ne bi mogel brez nje! A. ŽELEZNIK Simboli društva copatarjev iz Loke pri Zidanem mostu: copata s čipkasto pentljo, valjar s pristopnimi letnicami posameznih članov in izkaznica društva. (Foto: A. Železnik) Vsiljivi postopači Ljudje se znajdejo na različne načine. Pred kratkim se je potepala po se-vniški občini vsiljiva skupina žensk, ki so zahtevale tisočaka ali vsaj 500 Sdin, češ me smo iz Banjaluke in potrebujemo pomoč, poglejte, občina nam je dala dovoljenje za pobiranje prispevkov. Dovoljenje je bilo resda natipkano s strojem, to pa je bilo tudi vse. Kaj naj bi pomenil žig, se ni dalo razbrati. Očitno je bilo, da prizadete niso bile iz Banjaluke in da so hotele samo izrabiti nesrečo ljudi, ki jih je naravna nezgoda resnično hudo prizadela. Vprašanje je tudi, če je v naši družbi potrebna takšna oblika zbiranja pomoči. A. Z. Veselje za 15 kozjanskih otrok 15 otrok iz revnejših družin udeležencev NOB, doma iz kozjanskih vasi sevniške občine, je odbor ZB NOV »Danila Kumar« iz Stožic prejšnji teden posebno presenetil. Odpeljali so jih na desetdnevno bivanje k družinam v Stožice. Spored bivanja obsega izlet na Veliko planino, Bled, na letališče Bmiki, ogled Ljubljane, sprejem pri podpredsedniku ljubljanske mestne skupščine, sprejem pri predsednici DPM Slovenije itd. Kolektiva Ljubljana-transport in Železniške tiskarne sta omogočila brezplačno vožnjo. Cigan je strahoval kar dve vasi Franc Jordan z Dednjega vrha se kot žrtev nasilnega Cigana Zvonka bori s smrtjo - Pri belem dnevu so v bližini Rake doživeli teror 5. julija okoli 15. ure popoldne sta Cigan Marko Hu-dorovac, ki ga poznajo pod imenom Zvonko, in njegov mladi pajdaš na Dednjem vrhu (v bližini vasi Ardro) pri FJaki) strahovala več kmetov. Cigan Zvonko je hodil po vasi z otko, napravo za čiščenje pluga, pravijo pa, da je imel tudi pištolo. Zahteval je pijačo in orožje. Kmeta Franc Jordan in Franc Kocjan sta šla na pomoč sosedi Ani Pirc, kjer je Cigan ravno pil. Uspelo jima je nasilneža prepoditi od hiše. Za njim sta šla še kakih 150 metrov daleč, nato pa je na doslej nepojasnen način Cigan z otkb usekal Nepridiprava ujeta Iz vzgojno-poboljševalnega doma v Radečah sta 2. julija uSla E. š.» in A. K. Priklatila sta se najprej do Mokronoga, kjer sta ukradla moped in se z njim odpeljala v Dol. Toplice. Tu sta ponoči moped zamenjala za fička, last gosta Krsta Vukotiča, mimogrede pa vlomila še v kopališki bife. Z avtom In zaločena z najnujnejšim sta jo mahnila proti morju, toda že v Crikvenici so ju reški miličniki prijeli. Zdaj sta spet na varnem. * Kolesarka v avto 5. julija zvečer se je Dragica Trstenjak s kolesom peljala od Suhorja proti domu v Metliko. Pri Trnovcu je zapeljala na levo stran, ko je izza ovinka pripeljal z avtom Vrhničan Sulejman Peh-lič. Vocmik avtomobila je naglo ustavil, a trčenja ni mogel povsem preprečiti. Kolesarka je tr-čUa v blatnik in se laže poškodovala. Prvo pomoč so ji nudili v metliSkem zdravstvenem domu. Materialna škoda siada okoli 700 dia. Franca Jordaiia po glavi, da mu je preklal temensko kost. Ko je Franc Kocjan hotel pomagati na tleh ležečemu vaščanu, je Cigan udaril še njega, vendar ga je na srečo samo laže poškodoval. Hudo ranjenega Jordana so odpeljali v zagrebško bolnišnico. Kakor je doslej znano, je njegovo zdravstveno stanje kritično. Takoj zatem, ko je Cigan Zvonko že dva vaščana poškodoval, je grozil še drugim kmetom v vasi Ardro, potem pa zbežal. Kmetje so nasilneža' prepoznali miličniki pa ga povsod iščejo. Dragi rojaki - Posavski muzej va$ vabi! OdoJ® * vrte na ražnju pri planinski koči na Mestnem vrhu ‘nad Kočevjem bolj redko, odroma le takrat, kadar priredi sem izlet kakšen kolektiv. Sicer pa tu * m / -m Pjan*nc* vsako soboto in nedeljo pečejo ražnjiče, čevapčiče in kokoši-V oK ici koče je mnogo naravnih in zgodovinskih zanimivosti, ki jih obiskujejo izletni' m planinci (Foto: Jože Primc) NA IZLET ALI VIKEND: M skrivališča Veronike Deseniške Frid®1'k Celjski je pri Kočevju skrival Veroniko - Jama z večnim ledom Je bila za grad naraven hladilnik - Lep razgled z Mestnega vrha Ko# Planinskega društva Koče^ Pri Jelenovem stu-dencu.‘a Mestnim vrhom ima ^ 111 nadmorske višine. ležišč. Odprta je ob in nedeljah, na željo P*' kidi druge dni( če se P**! Prijavite pri Jožetu Adam’-1'1 v Kočevju, Podgorska 20- Do je iz Kočevja 45 minut n°aa. pot je markirana. 2 av<>niobilom je do-st-opn* u
  • da je najgloblja na D^kem. MeS\ 30 minut: lep razgl6^ .j Triglava in na Hrva^ ‘ V bližini je še pra- gozd. Izseljencem, ki se zanimajo za ustvarjalnost, življenje i*1 vr . Preteklih rodov v Posavju, bodo v soboto in nedeljo na široko odp**^ j Posavskega muzeja v Brežieah. Za mogočnimi zidovi brežiškega muzeJs^'^ sobanah nazofrno prikazana bližnja in daljnja minulost Vr • Na sliki: pogled v narodopisno zbirko (F° °*»ea Teppey) Za hrano in pijačo je v koči poskrbljeno, vendar planinci in izletniki prinašajo večinoma hrano s seboj. Pri koči je večja planjava, primerna za razne igre. Mnogi izletniki si radi sami pripravijo hrano v nara- vi. (Skeli koče pečejo ražnjiče, čevapčiče, kokoši in celo odojke. Meso si kupijo v mesnicah in trgovinah v Kočevju. Oglje prodajajo v samopostrežbi. Vse te prodajalne so odprte vsak dan in tudi ob nedeljah dopoldne. Oče — morilec lastnega sina Zločin 40-letnega kmeta Jovana Zivkoviča iz vasi Miri-lovac v Srbiji je letos 15. februarja na moč razburil vaščane in širšo okolico. Zivko-vič, ki je odvzel svojega 15-letmega sina Dragana materi, ki sicer živi v Paračinu, je letos dobil sodno odločbo o plačevanju preživnine. 15. februarja je sina neusmiljeno pretepel, povzročil mu je smrtonosne poškodbe, fant pa je z najhujšimi bolečinami živel še nekaj ur. Oče mu je s pretepanjem polomil vsa rebra ter mu s prav živalsko besnostjo povzročil Jubilej Antonije Klanšek Antonija Klanšek, mati znane aktivistke Tončke Rešeta, je 13. junija praznovala na Novem gradu pri R&de-6al 96. rojstni dan. Antonija Klanšek je bila dolga leta kuharica na nekdanji grašči-Hotemež in tudi v letni rezidenci cesarja Jožefa na gradu Miramar pri Trstu. Pozneje sta z možem kupila manjše posestvo na Brunški gori pri Radečah, leta 1913 pa na razprodaji graščino Novi grad. Jubil^fitki, ki je še izredno živahna in vedra, želimo, da bi ji ob stoletnici spet segli v roke. B. D. Rudarji se šolajo za druge poklice Na Senovem teče te dni pouk v prvem nadaljevalnem tečaju za preusmerjanje rudarjev v kovinarsko stroko. Obiskuje ga 38 bodočih kons-trukoijskih ključavničarjev in 20 bodočih elek-trovarilceiv. še vrsto drugih najtežjih poškodb. Okrožno sodišče v Svetozarevu je zaradi krutega uboja obsodilo Zivkoviča na smrt. Psihiater je ugotovil, da se je Jovan Zivkovič zavedal svojih dejanj in da je popolnoma prišteven. Koncertna dvorana v cerkvi Za obnovo kostanjeviškega gradu je letos republika prispevala 600.000 din iz svojih virov. S tem denarjem bodo do 29. avgusta dokončali samostansko cerkev, ki jo bodo uporabljali za prirejanje koncertov. . Kostanjevica bo s tem dobila novo kulturno in turistično privlačnost Z hA&t V*t9V Neplanirano nebodigatreba Občinska skupščina Ribnica bi morala kot ustanoviteljica posebne osnovne šole do konca avgusta letos vrniti posojilo za nakup inventarja za to šolo. Vendar je sredi leta, ko so vsi dohodki že predvideni, kako bodo porabljeni\ težko, če ne celo nemogoče, najti denar za nepredvideni izdatek. Predsednik' občinske skupščine Bogo Abrahamsberg je to težavo takole razložil: »Novi izdatek sredi leta je nekaj strašnega, nemogočega, kot da se ti neplanirano rodi otrok...« In prisotni na seji TIS so to težavo hitro razumeli ter pristali, da odplačilo dolga podaljšajo za leto dni... Napaka tiskarskega škrata V rubriki »Povedano na uho« v Ljubljanskem dnevniku pridno nabirajo cvetje iz naših logov. Ko smo zadnjič pisali o pohodu korupcije, so kolegi pri Dnevniku v petek, 3. julija, v svojo rubriJco napisali kratek izvleček, žal jim jo je zagodel tiskarski škrat, ki je v našem časniku žum-berak spremenil v Žužemberk. Tega pri Dnevniku niso vedeli, pa so napisali da je 700.000 (starih) dinarjev ponudila stara mama iz Žužemberka... Mi smo se za napako tiskarne opravičili, tiskarski škrat pa je zagodel ljubljanskemu časniku, ki je naš komentar vzel za zlato. Vsega kajpak n* vedno dobro prepisati_ Komunist in zvon Starejši Sevničan se je takole pomuzal v razgovoru o krajevnih samoprispevkih in podobnih akcijah: »K našemu župniku se naj gredo učit organizatorji. Njemu se je brez plakatov in pisanja posrečilo zbrati denar za nov' šmarski zvon in za novo cerkveno uro. Ni se ustavil niti pred vrati članov Zveze komunistov. V seznamu, ki mi ga je pokazal, sem sam videl, da je za zvon prispeval član ZK Zakaj ne bi še jas, ki to nisem?« Neupoštevano mnenie Na zadnji občinski seji je razprava o podražitvi kruha imela dosti zagovornikov in nasprotnikov. Dr. Kretič je predlagal, naj bi pekarna denar, ki ga namerava dobiti s podražitvijo belega in črnega kruha za mo 20 par, dobila drugače: črn kruh naj bi ostal še naprej po 1,40 din, belega pa naj bi podražili za 40 par. Njegovega mnenja pa niso upoštevali niti toliko, da bi o njem glasovali, kot so storili z amandmajem sindikata, ki je podražitvi nasprotoval. Pozabljivost. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ IZUMITELJ To je resnična zgodba o človeku, ki ga je izum dvomljive praktične vrednosti gmotno in tudi duševno uničil. Včasih narava zelo enostransko obdari nenadarjenega človeka z ustvarjalno, zagrizenostjo, ki meji že na obsedenost. Lahko bi rekli, da dobijo takšni ljudje na pot v življenje pretežno samo tiste lastnosti, ki jih po bližnjici slepo in pospešeno ženejo v propast. Ideje, katerih uresničitve se jim kažejo pred očmi kot cilji, uspeh ter osebne in družbene trditve se jim usodno sprevračajo v sredstva, ki so sama sebi namen. Njihova tragika je v tem, da so vsi njihovi napori resnično brez koristi ali pa sploh brez pomena. Izum, o katerem bom pripovedoval, je bil mogoče tehnično zanimiv, vendar brez vrednosti za praktično uporabo. Soba, kjer je izumitelj stanoval, je bila s špansko steno predelana v sobo in delavnico, ki je bila hkrati kuhinja in skladišče najrazličnejšega materiala ter predmetov, ki so bili na policah naloženi do stropa. Na kuhinjski mizi je imel pritrjen primež. Izvijači, žlice, klešče, vilice, kruh, olupka, vijaki, spajkalo, ključi in podobno je bilo pomešano s skicami in fantastičnimi načrti. Ko sem ga prvikrat obiskal, je imel na stolu neki predmet pokrit s časopisnim papirjem. »Pod tem papirjem je torej tvoj patent?« »Da. Toda dokler ne bom stvari dognal do konca, ga ne mislim razkazovati.« Postal sem radoveden. »že prav. Saj ti ne bom ukradel ideje! Lahko mi pa vsaj približno poveš, za kaj gre.« Nekaj časa me je opazoval, kot bi hotel ugotoviti, ali mi lahko zaupa- Nenadoma je odstranil papir. Stvar, ki sem jo zagledal, je bila še najbolj podobna odprta budilki v velikosti škafa. »To je pepelnik, hočem reči prototip nove vrste pepelnika- Poglej, v čem je prednost mojega pepelnika!« »Pepelnik?!« sem se začudil. »Ali se da na pepelniku še sploh kaj izboljšati ali iznajti?« »Marsikaj!« me je prepričano zavrnil z nekoliko skrivnostnim in pomenljivim glasom. »Tale deluje na principu bimetalov oziroma različnih razteznostnih koeficientov kovin, ki reagirajo na toploto cigarete.« Prižgal je cigareto in jo položil na pločevinasta žlebi-ček na pepelniku. Za kolikor je cigareta pogorela, za toliko se je premaknila v notranjost aparature, kjer je poseben mehanizem otresel pepel. Potem mi je razlagal, kako koristen bo izum za gostilne, kjer se cigareta, ko dogoreva, prevrne na prt in ga osmodi. »To je že res,« sem priznal, »toda kakor vidim, pada pepel v mehanizem in čiščenje je nemogoče. Vsa ta peresa, vzmeti, kolesca* transmisije in podobno se zaradi ogorkov lahko zagozdijo. Kdo bo pa potem to popravljal? Urarji, finomehaniki ali kemične čistilnice? Verjetno bi bilo treba celo ustanoviti servi§e za popravljanje pepelnikov. Razen tega je stvar prevelika, najbrž bi bila tudi zelo draga in.. « »Trdno sem prepričan, da mi bo tole vrglo precej denarja, samo prej moram rešiti še nekaj tehničnih vprašani, predvsem to, da pepel ne bo padal naravnost v mehanizem, ampak v posebno posodo. Doslej sem se ukvarjal z izdelavo električriih pastirjev, toda to mi ni prineslo dohodka « Ker seveda ni mogel najti prizvajalca, se je odločil, da bo sam začel proizvajati pepelnike. Dogodki so potekali takole: Najprej je moral prodati motor. Ob tretjem obisku sem zvedel, da je zaradi denarne stiske vzel v svojo sobo podnajemnika. Ob naslednjem obisku so bila vrata zaklenjena, vendar sem slišal v sobi nekakšno premikanje. Nekaj časa sem trkal, potem pa sem se nečesa spomnil in povedal svoje ime. Nato so se vrata odprla- Povedal mi je, da ima težave, da si je moral sposoditi denar in da se zaklepa, ker ga nadlegujejo upniki. Potem sem ga videval po lokalih, kjer je ves zanemarjen prosjačil denar in vsakomur razlagal svoje ideje, za katere Človeštvo ne kaže nobenega razumevanja. Ob zadnjem obisku sem videl na vratih napis novega lastnika stanovanja. Odtlej ga nisem več videl in nisem o njem ničesar slišal. šele pred kratkim sem zvedel, da je umrl. (Honorar 100 din) JOZAFAT PLAČILO V gostilni Perše v Zburah je pred vojno živel njihov sorodnik Štefan. Bil je hud kadilec in malo čudaški človek. Fantje, ki so prihajali v gostilno, so Štefanovo kadilsko strast izkoriščali za svojo zabavo. Kadar Štefan ni imel tobaka in je katerega od fantov prosil za cigareto, jo je dobil le, če je nastavil svojo zadnjo plat in bil voljan prejeti udarec. Štefan se je tako vživel v tak način plačevanja, da je nekoč pošteno spravil v zadrego prišleca, ki te navade ni poznal. Ko je tujec Štefanu dal cigareto, mu je Štefan pomolil zadnjo plat in presenečeni tujec je bil skoraj ob sapo. Vprašal je, kaj to pomeni, Štefan pa mu je še vedno tako nastavljen dejal: »Udarite me no že enkrat! Menda mi ne boste zastonj dajali cigaret!« JOŽE LUŽAR ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦* PRIVOŠČITE Sl TO ZADOVOLJSTVO! Z OBČNEGA ZBORA TURISTIČNE ZVEZE V BREŽICAH Turistični dinar leži na cestah Gostinski poklici ne privlačijo mladih ljudi v brežiški občini Občinska turistična zveza v Brežicah je na občnem zboru 30. junija s priznanji nagradila najboij delavna društva in najprizadevnejše posameznike. Delo društev je spremljala ves čas in že lani je razpisala tekmovanje med njimi. Turistična društva imajo do sedaj tile kraji v občini: Bizeljsko, Brežice, Cerklje ob Krki, Čatež, Dobova, Globoko, Kapele, Krška vas, Mokrice, Pišece in Velike Ma-lence. V turistično zvezo sta kot redna člana vključena tudi karnevalska sekcija in hortikulturno društvo iz Bre- J. Hočevar v Brežicah Predsednik komisije za organizacijo in razvoj Zveze komunistov Janez Hočevar se je v četrtek in petek zadržal v Brežicah. Obiskal je osnovno šolo bratov Ribarjev, tovarno pohištva, obrat IM V Novo mesto, kmetijsko zadrugo Bizeljsko in aktiv mladih komunistov. Sestal se je budi s predsednikom skupščine in predstavniki društev ter se seznanil z vsebino dela Zveze komunistov v različnih okoljih. Z obiskom je bil zadovoljen in se je pohvalil z dobrimi vtisi o dejavnosti komunistov v brežiški občini. Prijateljske vezi so utrdili Dramska skupina in pevski zbor prosvetnega društva Prosek — Kontovel sta preživela dva prijetna dneva med Brežicami. V nedeljo so igralci gostovali v Artičah s komedijo Dan oddiha, pevski zbor »Vasilij Mirk« pa je navdušil poslušalce v viteški dvorani Posavskega muzeja v Brežicah, še isti večer sta zamejske Slovence pozdravila predsednik in podpredsednik obč. skupščine. V po-nedejek so si gostje s Tržaškega ogladali Cateške Toplice, od koder so se odpeljali v Kumrovec. Po kosilu na Bizeljskem so jih člani Društva bratov Milavcev spremeli še v Pleterje. Razočaranje nad odločitvijo Povezava kmetijske zadruge na Bizeljskem z Agrokombinatom iz Krškega in kmetijskim kombinatom iz Žalca je vzbudila vrsto komentarjev. Na seji sveta in na seji skuipščine v Brežicah je bilo slišati razočaranje nad to odločitvijo, ker bo kombinat Žalec prevzemal vino le v komisijsko prodajo, medtem ko so si od Slovenija vina obetali jamstvo za celotno prodajo in večje investicije za obnovo. JULIJA IN AVGUSTA NE BO ZATIŠJA Kulturno podjetje v Brežicah Sobotni koncertni večeri v brežiškem gradu V Brežicah čez poletje že vrsto let ni bilo kulturnih prireditev. Gledališka in koncertna gostovanja ter uprizoritve domačih društev so se končala z iztekom sezone. Prišli so suhi meseci junij, julij in avgust. Letos poskušata Posavski muzej in zavod za kulturo preprečiti kulturno mrtvilo vročih poletnih dni. RADIO BREŽICE PETEK, 10. JULIJA: 6.00 Na poved programa in poročila; 16.10 Pozdrav udeležencem IV. srečanja dolenjskih izseljencev. 16.20 Nove plošče RTB; 1635 Splošni gospodarski pogoji in intergacij-ski procesi — tema za javno razpravo: 16.50 Obvestila in reklame; 17.10—18.00 Glasbena oddaja: Izbrali ste sami. NEDELJA, 12. JULIJA: 10.30 — Domače zanimivosti — Zapis ob IV. srečanju dolenjskih izseljencev — Vrtnarjevi nasveti za mesec julij — Za naše kmetovalce — inž. Alojz Pirc — Priprava dobrega komposta — Minute z Engelbertom Humperdinckom — Iz naših krajevnih skupnosti — obisk v Jesenicah na Dolenjskem — Pregled prometnih nesreč v letošnjem prvem polletju — Obvestila, reklame in spored kinehia-tografov; 12.45 Občani čestitajo In pozdravljajo. TOREK, 14. JULIJA: 16.00 Napoved programa in srečanje z ansamblom Pavla Kosca- 16.15 Poročila — Novo v knjižnici j- Ju-goton vam predstavlja — Magnetofonski zapis s IV. srečanja dolenjskih izseljencev v Cateških Toplicah — Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista — Iz naše glasbene šole — Obvestila, reklame in pregled filmov; 17.15—18.00 Melodije s festivalov Slovenska popevka. . NOVO V BREŽICAH ■ DANES TEDEN SO OBISKALI občinsko skupščino predstavniki kluba posavskih študentov. Z občinskim vodstvom so se sporazumeli, da bodo do jeseni skupaj prirejah pogovore o gmotnih razmerah študentov iz Posavja v Ljubljani, Zagrebu ln drugih mestih. kjer študirajo. Do tedaj bodo zbrali študenti potrebno gradivo, ki bo osnova za razpravo o odnosu občinske skupščine/ do teh vprašanj. Na četrtkovem obisku so se dogovorili tudi za tesnejše sodelovanje kluba z matičnimi občinami. BV VSEH BREŽIŠKIH DELOVNIH ORGANIZACIJAH bodo imeli do 15 Julija razpravo o samoupravljanju. Kolektivi bodo predlagali tudi delegata za kongres samoupravljavcev. V volilnem telesu bo 90 članov. Med njimi bodo predstavniki družbenih organizacij. podpredsedniki delovnih skupnosti ln sindikalnih orga- BREŽIŠKE Vesti nizacij. Priprave na kongres bodo v'brežiški občini končane do 23. oktobra. ■ ŠTIRI EKIPE BREŽIŠKIH TABORNIKOV so se udeležile taborniškega zleta v Lescah na Gorenjskem. Na tekmovanju v Poljčanah pri Begunjah so zastopali Dolenjsko medvedki in čebelice odreda Matije Gubca. Najmlajši taborniki se bodo že Jutri vrnili z zleta v počastitev 20-letnice taborniške organizacije in 25-letnice osvoboditve. ■ »ŽELIMO SI PREDVSEM NAPREDEK v pogledu čistoče in estetske podobe našega mesta, želimo si dobro urejene komunalne naprave, razvito trgovsko mrežo, igrišča in zelenice ter zdrav in srečen mladi rod«, so dejali člani krajevnega odbora SZDL za mesto Brežice na svoji seji minuli teden. Veliko kritike je bilo izrečene na račun trgovske mreže in založenosti prodajaln s sadjem ln zelenjavo. ■ PROSTOVOLJNE PRISPEVKE za žrtve potresa v Peruju bo pobirala mestna organizacija Socialistične zveze vsak dan, od 18. do 18. ure v pisarni občinske kon. ference SZDL. Dobrodošel je vsak, četudi skromen prispevek. Oživila sta že pred dvema letoma omenjeno zamisel o prireditvah v slavnostni dvorani Posavskega muzeja. V programu imata letos .štiri sobotne večere, na katerih se bodo predstavili občinstvu najboljši slovenski vokalni in instrumentalni solisti, dramski igralci ter vokalno-instrumentalne skupine. Prva prireditev bo 11. julija, ko bo v okviru četrtega srečanja dolenjskih izseljencev pel v grajski dvorani akademski* pevski zbor »Tone Tomšič« iz Ljubljane. V soboto, 25. julija zvečer, bosta pela basist Ladko Korošec in tenorist Rajko Koritnik, pridružila se jima bosta še recitator Saša Miklavc in pianistka Zdenka Lukčeva. , Gostovanje harfistke Pavle Uršičeve, tenorista Mitje Gregorača in dramskega igralca Staneta Severja je napovedano za soboto, 8. avgusta. Zadnja kulturna sobota bo 22. avgusta. Nastopil bo trio Lorenz s pevko Evo Novšakovo. Koncertni program bo posvečen 200-let-nici Beethovnovega rojstva. Program teh prireditev bo nudil obiskovalcem veliko kulturnega užitka Organizatorji zaslužijo pohvalo za to lepo zamisel. J.T. V Posavju 700 lovcev V treh posavskih občinah je 24 lovskih družin, ki vključujejo 700 lovcev. V turistični dejavnosti so lovske družine zelo prizadevne. To jim prinaša tudi glavni vir dohodkov. Pred leti so bile večinoma revne in brez lovskih domov, zdaj pa so si opomogli prav s privabljanjem tujih turistov. Samo v brežiški občini so imeli lani od tujih lovcev 25.000 dolarjev dohodkov. V Pogodbe so razposlane Projektivni biro Region iz Brežic je te dni poslal občinskim skupščinam v Posavju v podpis pogodbo za izdelavo dolgoročnega družbenega in gospodarskega razvoja ter regionalnega prostorskega plana za to pokrajino. Družbenoekonomski načrt bo izdelal inštitut za ekonomski razvoj v Ljubljani, prostorski načrt pa Region iz Brežic. Rok za dokončanje teh načrtov je junij 1971. Priznanja rudarjenj Na Senovem so 3. JU“J priredili akademijo našpon nem igrišču v Dovškem. njo so počastili 25-letiuco osvoboditve, dan rudarj®^ 20-letnico samoupravljanja rudniku. Ob tej priio®^ so izročili priznanja vsem stim delavcem rudnika, so bili do 1. julija letos n prekinjeno zaposleni v delovni organizaciji 25 let. Priznanja so doa * vsem upokojencem, ki s v zadnjem letu P0^11^ podjetja. Teh je bilo u. likovali so tudi vseh sedanjih predsednikov^ skega sveta rudnika o® Šola lepo napreduje Podjetje PIONIR Je ^ zastavilo delo na nove šole v Krškem. mora bita do jeseni ^ ho, čez dobro leto pa se vanj že vselili učene • Instalacijski material V prodajalni TEHNA v Krškem in »e lahko dobite prav ves e roinstalacijski material, potrebujete. . ^ Tudi vodnoinstalaciJsK* - jj terial boste najlažje i pri ELEKTROTEHNI. K . vedno na ~ zalogi tudi ne in podne ploščice, Na dan rudarjev, 3. julija, so na Senovem v prisotnosti nekaj stotin občanov odkrili obnovljeni spomenik padlim borcem. Slovesnosti je prisostvoval tudi kipar Stojan Batič, ki je izdelal reliefno podobo boja za svobodo. (Foto: J. Teppev) POMISLIMO ŽE DANES, KAJ BOMO POTREBOVALI JUTRI Kje so luknje v obrtnih strokah Z davčnimi odmerami spodbujati vzgajanje mladih obrtnih delavcev V storitveni obrti ‘manjka letos v krški občini 191 ljudi. Toliko delavcev bi morali takoj zaposliti v različnih obrtnih strokah, da bi zadovoljili potrebe občanov. Podbočje in Rak3 ^ Trn. Trenutne ieZfL0]\^ iskanju lokacijskih a° ^ so namreč precejšnja za obrtnike, ki so P piljeni vlagati denar v njo novih delavnic. ^ Inšpekcijam in davčn ^ ganom je skupščina [(J-tega naročila, naj v jjjfl vanju z obrtniki ? opravljanje obrti na jjif naj dosežejo, da bodo ^ dje vstopili v vrste ^ kov. K temu lahko pripomore obdavčitev V storitveni obrti lo lani 440 delavcev. jih potrebovali 70°’tXo06^v! set let pa že 1000. ne so potrebe in turističnega prom Najbolj primanjkuje vodo vodnih inštalaterjev in na peljevalcev centralnega gret ja, elektroinštalaterjev, zidar skih mojstrov, šivilj in čev ljarjev, kovačev, pečarjev, ključavničarjev in tesarjev. Čez deset let bodo potrebe po novih delovnih močeh v teh strokah močno porasle, na prvo mesto pa naj bi se do tedaj povzpelo število popravljavcev motornih vozil in kmetijskih strojev. Na vprašanje, kako . to pospešiti je dala občinska skupščina takle odgovor: predvsem je nujno izobliko- vati dolgoročnejšo in enotnejšo davčno politiko. Obdavčenje bo moralo biti dovolj prožno, da bo spodbuja-.lo občane za odpiranje takih obratov, ki jih prebivalci najbolj pogrešajo. K temu bodo pripomogli tudi spremenjeni predpisi o šte vi^i zaposlenih pri zasebnih obrtnikih. Skupščina bo nadalje naročila zazidalne načrte za tista območja, / na katerih naj bi se razmahnila storitvena obrt. To velja za predele Krško—Leskovec, Senovo— Brestanica, Kostanjevica— NIZ SLOVESNOSTI OD SENOVEGA DO GORJANCEV Bogat praznični teden Krčano' KRŠKE NOVlCSr ■ MOŽNOSTI ZASLUŽKA. V tovarni papirja imajo na zalogi okrog 10.000 prostominskih metrov neočiSCene bukve in • Jo morajo do zimskih mesccev očistiti. Ker dela ne morejo opraviti vsega s svojimi delavci, so sklenili, da bodo zaprosili za pomoč nad 16 let stare dijake in Studente. Nagrada za delo Je privlačna, zato naj dijaki in študenti Izkoristijo priložnost za dober zaslužek med počitnicami. ■ PREMOČ DOMAČINOV. V počastitov občinskega praznika Je občinski sindikalni svet organiziral Šahovsko srečanje med reprezentancama občin Litija in Krško. Srečanje Je bilo v Kostanjevici. Zmagali so krški šahisti s 7:4. Rezultati: Arenšek — Rink remi, Levičar — prof. Meglič 1:0, Rupar — Pretnar 1:0, Novak — Mandelj remi, Zupanc — Vidovič 0:1. Strel — Leopold 1:0, Colarič — Mlakar 0:1, Pavliha — Kokalj remi, Žnideršič — Sister remi, Ban — Pavlica 1:0, Jankovič — Brilej 1:0. ■ m DELAVCI NA ZDRAVLJENJU ALI ODDIHU. Odbor za družbeni standard pri tovarni papirja Je sklenil, da bo v krat- kem posla na Tlsti, , f dih 103 delavk. ti0o 9 odšli v »H 2 T-J&g & 7-, reču pa delavci J m®' ssfeft zsrsfaj sggte 2 prm b^k bodo »r0SK? ^'“SS.ovnin -1 lagali- žic. Turistično društvo nameravajo ustanoviti še v Sromljah, na občnem zboru pa so ugotovili, da bi bilo potrebno tudi v Artičah. V tekmovanju za naj lepše urejen kraj so prejele priznanja: turistično društvo Mokrice za privlačno podobo Velike Doline, turistično društvo Čatež za naselje Čatež in turistično društvo Bizeljsko za naselje Bizeljsko. Za najlepše urejene poslovne zgradbe so podelili tri diplome. Na prvo mesto se je uvrstila železniška postaja v Dobovi, na drugo mesto poslopje Ljudske milice na Bizeljskem in na tretje mesto prosvetni dom v Brežicah. Pri ocenjevanju dela turističnih društev so izbra- li štiri najboljša in jim podelili priznajva. To so: tu- ristično društvo Čatež, Bizeljsko, Pišece in turistično društvo Kapele. Za prizadevnost je zveza nagradila tudi 12 posameznikov. V razpravi so predstavniki društev poročali o uspehih iij težavah pri delu, več • udeležencev pa je opozorilo na potrebo po turističnem izobraževanju širokega kroga prebivalstva. Ne gre le za gostince, trgovce, uslužbence PETROLA, prevoznih podjetij in Ljudske milice, ampak za vse občane. Led je prebit in delavska univerza, ima za seboj že precej tega dela. Kljub temu pa je čutiti, da pomena turizma ljudje še niso dojeli in da mu ne pripisujejo večje gospodarske pomembnosti. Mladi ljudje se zedo težko odločajo za gostinski poklic, ker ne vidijo v tej dejavnosti prave bodočnosti. Trgovina jim je veliko bližja, čeravno je naraščaja v tej stroki dovolj, kandidatov pa veliko preveč. Praznični teden v krški občini je bil letos odraz številnih uspehov. Prireditve so se vrstile kot na tekočem traku. Brestaničani so dobili novo bencinsko črpalko, ki je že prve dni imela izredno veliko obiskovalcev. To je ena najsodobnejših črpalk, ki bo zalagala voznike motornih vozil in lastnike kmetijskih strojev, razen tega pa bo prodajala kurilno olje. Splošno kleparstvo iz Kostanjevice se je za občinski praznik preselilo v nove prostore. Ena na j večjih pridobitev za Krško je'pekarna, ki jo je danes teden odprl živilski kombinat »2ITO« iz Ljubljane. Slavnostna seja občinske s’cupščine je bila v soboto popoldne v Podbočju. Na tej seji so podelili poslancu republiškega zbora in podpredsedniku skupščine SRS dr Jožetu Brileju naziv častnega občana. Po seji so se gostje, odborniki in predstavniki družbenega življenja, odpeljali na Planino. Tam Je bilo srečanje borcev Gorjanskega bataljona z domačini in prebivalci sosednje Hrvaške. Planina je oživela kiikor mravljišče. V vas se je po novi oesti pripelja- lo 283 osebnih avtomobilov. Na miting ob tabornem ognju so vozili udeležence tudi avtobusi. Število obiskovalcev tega srečanja ni bilo dosti manjše od dva tisoč. Zadnja prireditev prazničnega tedna je bila v nedeljo dopoldne v Podbočju. Na zboru borcev Gorjanskega bataljona je govor 1 , f rinček, Be(nerallT^|imrni ? it koju. Za pester kuj ^ gram so y Brestanice in 0 in * beniki s Šenov«« škoga, učenci & ne šole in fjJJjLjfle. boda« iz Kostanj^1 ^OSLAVA NA BUČKI. Prijetno sončno nedeljsko dopoldne je bilo kot nalašč lp.-P^slavo dneva borca, ki je bila v spomin na prvo partizansko akcijo pred 29. in m i S°sti sta bila tudi udeleženca akcije član sveta federacije Miha Marinko Kra* Je imel slavnostni govor, ter ožji sorodniki padlega heroja Saška. ^ Jevna organizacija ZB Bučka je ob tej priložnosti dobila prapor, za katerega enar prispevale delovne organizacije in posamezniki. (Foto: Legan) Nov poslovni odbor LISCE °&red, •• nov'm 23-članskim k delavskim svetom še LISCA dobila jetja , .Plovni odbor pod-dela,U_ je izvršilni organ .ega sveta. Razen di- —-— — je Ceneta Božiča, ki fleiovn odbora že po svojem ru pestu, so v odbo- 2bocar žugič, Leopold ris p«’ Pranc Ogorevc, Bo-in 7 e> Valentin Dvojmoč Kranjc. njihovi Zalegi p ?a so Ljudmila mifa Pav'lica Lisec, Bogo-Joše tflav^ar, '* Janez Grden, m Benčič, Leon Kink *aiko Kavčič. ^Hanj: priporočilo vai®vni skupnosti POSVET OBČINSKIH GASILSKIH ZVEZ Gasilstvu stalno pomoč Gasilci spodnjeposavskih občin se bodo udeležili gasilskega zborovanja v Črnomlju seji_ odbora j, konference SZDL 1 davčni ,J*$*iiJi predlaga- fe. W°sI>“Prtoi. da :e-,a tudj n ^zadetega pri-sicef n; ^atlce 0 davkih, v viiit, Iahko dobiti vpojne. Od h ° ^avčne obreme-^Poroejj °r bo poslal tudi naj * ^jevni skupno-011 del°ln A. 2. Odstotek, ki se iz zavarovalnih premij nameni za gasilstvo, naj bi se povečal in niti govora ne bi smelo biti o ukinitvi, tako je bilo mnenje udeležencev medobčinskega posveta spodnjeposavskih občinskih gasilskih zvez, ki so se te dni sestali v Sevnici. Znova so razpravljali o občinskih gasilskih skladih, ki jih ponekod nimajo, ker denar, namenjen gasilstvu, zaupajo občinskim gasilskim zvezam. Na posvetovanju so menili, da bi bilo najbolje, če bi sklad ostal samo v tistih občinah, ki imajo poklicne gasilske enote, v drugih pa naj bi z denarjem gospodarile občinske gasilske zveze same. Potrdili so predlog o sofinanciranju gasilskega muzeja v Metliki ter se dogovorili, da se bodo jeseni ob tednu požarne varnosti, ki ^'nč fVet «a urh° w>KOPALI- stanov/ anizern- komuni v>i seii zadeve je ?!r'%i klh stro&kn80tovil* da za' novei.a ', °y. bi kazalo 1* ceru!1! desni stn2* eea P°koPa ^ ra,-?' bi ^11 Save> marveč V^ili vl^i® pokopali-^k^Prej h? Je v obliki te' * 15 , 15 lit b‘ W povečali za ^ >et0,et Z delom’8' ptapi pa Se ŠL Nujno " naJ W začeli -&h ^PBNA ?ivviJ?ko ve4ico' r oS?h 50.0» vJn^- °b K,r°- Nv>sko Dnrti uV dinarjev resto ^e Sevnica v W>-So "acii! v kletno, i® Ha«. ,Crio P0!>ebno privlačit*« Načrt zanjo ' •*H*p" vsi, ki LM.ESTl)' Mi’ j^Prottieta !? Prl srcu 5 ^ nevit-' opozarjajo Te d,ii je »2-letn^M B,°ris Sala' 2Shi J?°vzroči] ?Ui° Ja*bin' JJ^ili v Prav hi 1 ,^° telesno brelv » ' da bi P°- div? f nežem. ki s & ajo po mestu. NTvtje horci NAJ JAVI-NAno dobrn ima-io Pri-^ i?a,r0 Pred sep- PABERKI ;‘ini na * i.aai r" 'vS,,W» o»bora. tijl^kSjSj^aclje nnf!^lh so kra-> l ^«olta^ninaJmanJ delav-odw?e8a. Tudi « 0 pridru' bila ,P? vt* ">»■ ^In ne orvll,letna konfe-w ‘C1- ta 0rSUaciJe SZDL, rBanizacija Sc ve dno m" konstituirala svojega od-' bora. Morda bi se lahko kaj naučili v kakem drugem manjšem kraju v občini, ki sicer nima toliko »zavednih« ljudi. ■ RAZDELJEN DENAR. Prejšnji teden se je v Sevnici sestala sekcija za sodelovanje društev in „organizacij ter razdelila 4800 dinarjev pomoči ki jih je občinska konferenca SZDL dobila za te namene. Pomoč je tolikšna, kot je bila lansko leto. Večina društev in organizacij je sekciji predložila programe dela, izjema je bilo le Društvo prijateljev mladine, ki je zaradi tega dobilo svoj delež pogojno. ■ POZIV ZA ZAVAROVANJE. Vodstvo konfekcije Lisca poziva člane kolektiva, da bi povečali premije za kolektivno zavarovanje. Zavarovalnica namreč predlaga, naj bi ta premija znašala 5 in ne več 3 dinarje, to pa bi omogočilo znatno večje zavarovalne vsote. O predlogu bodo razpravljali na enem prihodnjih kolektivnih sestankov. ■ MNOGO VEČ POTNIH LISTOV. Vse več ljudi iz občine potuje v zamejstvo. ,Tnko je odsek za občo upravo lani obravnaval že 1014 zahtevkov za potni list, kar je 601 več kot štiri leta nazaj. Na podlagi pismenih obve^Ul sodišč in carinarnice je bilo odvzetih 14 potnih listov. „ ■ N EZ A DOVOLI NI Z ODGOVOROM. Kmetijski kombinat ni zadovoljen z odgovorom na vprašanje o prodaji družbenih zemljišč, ki Ra je zastali odbornik, član delovnega kolektiva na eni Prejšniili sej občinske skupščine. " pismeno vloco zahteva, naj se stvari bolj razčistijo. ■ PARKIRIŠČE PRIHODNJE I.KTO. Po mnenju občinske uprave bo šele Drihodnje leto mogoče zagotoviti denar za ureditev parkirišča v Šmarju, na kar že dlje časa ono7arjajo prebivalci tega kraln. Skoda se namreč dela že sedaj. \ bo od 20. do 27. septembra, zbrali na posebnem gasilskem zborovanju v Črnomlju. Seminar za vodje dramskih skupin Te dni je bila v Sevnici seja občinskega odbora Zveze kultumo-prosvetnih organizacij, na kateri so govorili o organizaciji gostovanj gledališča iz Celja. Organizacija je namreč dobila pomoč iz republiškega sklada za pospeševanje kulturnih dejavnosti, ki omogoča štiri gostovanja in je po mnenju odbora treba to priložnost čim-bolje izkoristiti.iOdbor je tudi sklenil, da bo 10. in 11. julija priredil seminar za mlade vodje dramskih skupin, ki ga bo vodil Jože Bavec iz Šentjanža. A. 2. Prva zasnova o razvoju Kozjanskega Občinska skupščina Sevnice, ki je že imenovala svoje zastopnike v posebno medobčinsko komisijo, katere naloga je pripraviti razvojni program Kozjanskega, je te dni dobila prvo zasnovo o tem delu. Pripravil jo je ekonomist Vinko Prelog, sodelavec celjskega Zavoda za napredek gospodarstva. Kot je znano, bo sestavljanje razvojnega progra- * ma strokovno vodil ta zavod, delo pa naj bi bilo opravljeno do konca junija prihodnje leto. Kozjanci seveda potrebujejo pomoč čim-prej. OBLEKO, HLAČE j ali HLAČNI KOSTIMI boste najlažje izbrali v] prodaj alnah trgovskega j podjetja SEVNICA ! Modni modeli in vzoroi, | kvalitetne tkanine, velika ! izbira! KRAJEVNI PRAZNIK MOKRONOGA. V spomin na 15 neznanih padlih borcev NOB so ob krajevnem prazniku Mokronoga in dnevu borca na mokronoškem pokopališču odkrili spomenik. Zatem je bilo pred prosvetnim domom zborovanje, na katerem je govoril nekdanji komisar Gubčeve brigade Franci Kolar. Dopoldne je bil kljub močnemu dežju patruljni orientacijski pohod; med borčevskimi organizacijami je zmagala ekipa krajevne organizacije ZB Mirna, med društvenim« ekipami pa četrto moštvo strelske družine Mokronog. Na sliki: sekretar krajevnt? organizacije ZB Mokronog Tone Koščak odkriva spomenik. (Foto: Legan) POGOJNO SPREJET SANACIJSKI NAČRT KZ TREBNJE Tudi „knjiga" ni odgovorila na vse Po pregledu SDK lani 548.786 din izgube - Sklep: novo posojilo za plačilo starih dolgov - Očitek zadrugi: premalo o notranjih rezervah Niti 54 gosto tipkanih strani sanacijskega programa Kmetijske zadruge Trebnje (za kar je bilo porabljeno veliko časa), ki sicer natančno prikazujejo bližnjo zgodovino podjetja, ni dalo popolnega odgovora, kako bo s poslovanjem zadruge v prihodnje. Na četrtkovi seji občinske skupščine k programu, odborniki sicer niso rekli ničesar, je pa zato oddelek za gospodarstvo in finance, z njim pa tudi svet za gospodarstvo, pripravil nov spisek nalog, ki jih mora vodstvo kmetijske zadruge opraviti v roku treh mesecev. Strokovna služba občinske skupščine je ob pregledu predloženega gradiva namreč ugotovila, da sanacijski program predvideva le plačilo starih obveznosti zadruge, ne pove pa, kako bo s plačevanjem obveznosti v prihodnje in na kakšen način bo zadruga povečala proizvodno sodelovanje s kmeti, oziroma razširila dejavnosti, ki ji bodo dajale večji dohodek. Predloženo gradivo sicer na več krajih poudarja voljo in nakazuje načine, kako se bodo zmanjšali stroški poslovanja, vendar tega pomembnega poglavja ne razčlenjuje nadrobneje. »Ozdravitev« poslovanja po- vezuje predvsem z odločitvami upnikov in banke, od katerih (od strani zadruge upravičeno) pričakuje podaljšanje roka odplačevanja dolga in posojilo. Veliko vzro-kovt zaradi katerih je zadruga zašla v težave, je bilo objektivnega značaja. Spomnimo se samo na cene živine in veliko izgubo v pitališču v Martin ji vasi. Občinska skupščina, ki je sprejela sanacijski program, je zadrugi naročila, naj dopolni načrt z natančnejšim .opisom ukrepov, s katerimi bo zmanjšala stroške poslovanja, povečala dohodek in povečala proizvodno sodelovanje s kmeti. Razen tega mora zadruga, ki je minulo leto končala s 548.768 dinarji izgube, narediti delovni načrt pospeševalne službe in izčrpneje preučiti možnosti v lastni kmetijski proizvodnji. Skladu skupnih rezerv je občinska skupščina naročila, naj pri Dolenjski banki in hranilnici zaprosi za posojila, s katerim bi pokriji primanjkljaj iz minulega leta, skupno z vodstvom KZ Trebnje pa se bo predsedstvo občinske skupščine zavzelo, da bi republiški sklad podaljšal odplačilno dobo za posojilo, ki ga je zadruga dobila pred 5 leti. Po določilih sklada dolga namreč ne morejo odpisati. M. LEGAN TREBANJSKE IVERI Kandidati za delegata V srčdo, 15. julija, bodo volitve delegata, ki bo na drugem kongresu samoupravljala, novembra letos, zastopal delovne organizacije trebanjske občine. Tako so sklenili na pripravljalnem sestanku vodstev družbeno-po-litičnih organizacij in zastopnikov delavskih svetov, ko med drugim niso mogli razumeti, zakaj naenkrat taka naglica in tako kratki roki republiških vodstev, ki zahtevajo, da morajo biti volitve opravljene do tega časa. Na sestanku so predlaga- li tiri kandidate: Janeza Mihevca, Naceta Dežmana in inž. Avgusta Kersnika, delegata pa bodo izvolili predstavniki delavnih kolektivov. Volitve bo izpeljal poseben koordinacijski odbor. Ftatelfa ■ VOLITVE IN IMENOVANJA. Na njegovo željo je občinska skupščina na zadnji seji razrešila dosedanjega načelnika oddelka za gospodarstvo in finance Jožeta Kastelca, ki bo odslej na oddelku delal kot analitik. Za novega načelnika je skupščina izvolila Cirila Pungartnika, ki je končal trebanjski oddelek višje kadrovske šole v Kranju in je bil doslej zaposlen v Osnovni šoli Trebnje. Novo službeno mesto bo nastopil 1. avgu- ■ PRVA NA DOLENJSKEM. V Trebnjem so dokončali pomembno delo: Izdelavo nove zemljiške knjige. To je prva na noVo obdelana zemljiška knjiga na Dolenjskem in ena prvih v Sloveniji. ■ POKOJI IX) ZA MIZARSKO ZADRUGO. Občinska skupščina je na zadnji seji sprejela priporočilo Dolenjski banki in hranilnici, naj dS iz sredstev nekdanjega družbenega investicijskega sklada posojilo trebanjski Mizarski delavnici, ki bo v naslednjih dveh letih modernizirala svoje obrate. Podjetje je zlasti lani dobro gospodarilo, saj je ustvarilo s svojim kvalitetnim delom kar 480.000 dinarjev skladov. Ker ta denar sam ne za- , dostuje, so zaprosili še. za posojila. Podjetje bo moderniizralo obstoječe obrate, čeprav je tik ceste Ljubljana—Zagreb in je vprašanje, kako bo z odškodnino za dodatna gradbena dela, če se bo kdaj treba preseliti. ■ »VRTCA« NI VEČ. Montažni vrtec, ki so ga v Trebnjem z denarno pomočjo občine zgradili angleški mladinci, so prejšnji teden odpeljali v Veliki Gaber, kjer bodo stavbo delno’ utrdili in preuredili za potrebe šole in krajevne skupnosti. Tako je končana mučna zadeva, ki se |e rodila iz sicer dobrega namena, a ji je botroval slovenski rek, da podarjenemu konju ne kaže gledati na zobe. Stavba zaradi tehničnih pomankljivo-sti, kot je znano, ni bila primerna za otroško varstvo. ■ SLABI PLAČNIKI. Če bi Tre-banjci, pa tudi prebivalci še neka-terih krajev tako pridno plačevali prispevek za uporabo mestnega zemljišča, kot zahtevajo različne komunalne pridobitve, bi bilo mogoče narediti precej več. Vendar ie tako, da so doslej plačali le približno polovico prispevka. Naj ne bo nihče presenečen, če bo njegov zaostanek izterjan s tožbo. Opomini so bili že razposlani. ■ IIOIJŠE VINO. Po poročilu tržne inšpekcije se je kakovost vina, ki ga točijo gostilničarji, precej izboljšala. Lani na primer je bilo izločeno le še 1047 litrov vina, kar je precej manj kot prejšnja leta. Inšpektor pripisuje ta napredek dejstvu, da so gostilničarji povečini opustili nakup vina pri sumljivih vinogradnikih iz Vi* vodine. ■ ZAENKRAT LE ZELJA. Kdaj bo asfaltirana cesta od Trebnjega proti Štefanu, je na zadnji seji občinske skupščine znova vprašal odbornik Stane Auersperger. Dobil je odgovor, da je cesta resda zelo prometi^i, vendar zaenkrat zanjo ni nikjer predvidenega denarja za modernizacijo. ■ NOV SERVIS. V Reberniko-vem gospodarskem poslopju, kjer je bil nekdaj servis novomeškega podjetja Novotehna, je prejšnji teden šolski center za kovinarsko stroko iz Novega mesta odprl delavnico zfi popravilo avtomobilov. Predvideno je, da bodo za potrebe tega servisa zgradili na prostem med cesto Ljubljana—Zagreb in železniško progo v bližini železniške postaje novo veliko servisno delavnico. ■ TABORNIKI ODPOTOVALI. V ponedeljek so s šolskim avtobusom odpotovali na taborjenje v Strunjan taborniki čete »Sivih jelš«. Skupno se bo taborjenja udeležilo približno 80 tabornikov. TKEBANJSKK NOVICE - Gospodarstveniki na preizkušnji AVTO KOČEVJE kupil najsodobnejše avtobuse - Združeno KGP skoraj dokončalo cesto Travna gora-Vagovka - Bomo letos res že lahko silvestrovali v novem motelu AVTA KOČEVJE na Jasnici? Podjetje AVTO KOČEVJE je te dni dobilo dva nova avtobusa »Setrac in z enim priredilo 2. julija poizkusno vožnjo na progi Kočevje—Ribnica—Travna gora—Vagovka—Sodražica—Kočevje. Na to vožnjo je povabilo najvidnejše gospodarske in politične delavce občine- Direktor AVTA Stane Oce-pe'c je udeležencem poizkusne vožnje povedal, da bodo d bili do 20. julija še tri podobne avtobuse. Skupno bodo veljali okoli 540.000 din. V letošnji turistični sezoni bodo z njimi opravljali mednarodne turistične prevoze na območju jugozahodne Evrope. Ti avtobusi so zelo udobni in najsodobnejši, saj izpodrivajo celo ugledne mercedese. Prihodnje leto bo AVTO kupil še avtobuse tovarne TAM, ki bodo vozili na rednih domačih progah. Od Travne gore do Vagov- ke je avtobus peljal po novi turistično gozdni cesti, ki jo je zgradilo združeno KGP Kočevje s pomočjo občinske skupščine Ribnica in turističnega društva Sodražica. Cesta je z izjemo manjšega dela dokončana. Direktor Združenega KGP Miran Smola je povedal, da je veljala okoli 100.000 din in da bo tudi pozimi plužena. Razen na Travni gori so se udeleženci vožnje ustavili še na Jasnici, kjer gradi AVTO KOČEVJE motel, ki bo prvi tak objekt na območju zahodne Dolenjske. Di- Kmalu kopališče na Rinži Urejata ga krajevna skupnost Kočevje in mladina Mahovnika - Ni bilo sodelovanja z ribiči V teh dneh bo dokončano kopališče na Rinži v zgornjem delu Mahovnika, ki ga ureja krajevna skupnost Ko. čevje v sodelovanju z mladinsko organizacijo Mahov-nik. Mahovniška mladina prihaja pod nadzorstvom domačina Jožeta Kureta že od 26. junija popoldne na prostovoljno delo. Okoli 15 mladincev in mladink čisti 200 m struge FJinže, okolico in ureja dostope do vode. Rin-ža je edino na tem delu primerna za kopanje, ker je tu po ureditvi jezov dovolj globoka, pa tudi noben kanal se na tem območju ne steka v reko. Krajevna skupnost ureja pot oziroma cesto do kopališča. Stari kolovoz so posuli z gramozom. Dela bodo veljala . okoli 5000 din, vredna pa so po oceni nad 10.000 din. Krajevna skupnost bo mladinsko organizacijo Mahovnik za njeno prizadevnost nagradila. Tudi pri tem delu na Rinži pa se je pokazalo, da ni bilo pravega sodelovanja z ribiči, zato je ribiška družina utrpela nekaj škode. Zaradi dobrega dosedanjega sodelovanja pa bodo zadevo zelo verjetno sporazumno rešili. J. P. rektor AVTA je povedal, da mora biti motel, ki bo go stinski objekt B kategorije, dokončan po pogodbi do 15. decembra in da bo mogoče za prihodnje Novo leto v njem že silvestrovati (rezer vacij — morda iz previdnosti ali izkušenj — še ni hotel sprejemati). Motel bo imel restavracijo z 219 sedeži, bar s 56 sede ži( več sob in apartmajev s skupno 60 ležišči, konferenč ne dvorane itd. Njegova predračunska vrednost znaša 5,790.000 din V njegovi neposredni bližini bodo v bližnji prihodnosti zgradili tudi več rekreacijskih ob-jektov( bencinsko črpalko, pripravljen je prostor za »vikend naselje in za taborje nje, možno pa bo motel tudi dozidati, da bo pridobil še 60 novih ležišč. Sobe bo do zelo udobne, saj bo v večini celo televizor. Poizkusna vožnja se je pred zaključkom spremenila v nekakšen nenapovedan turistični posvet, v katerem so sodelovali tudi predstavniki turističnega društva. Predvsem je tekla beseda o možnostih za razvoj turizma na Kočevskem in kako bi se v to, za Kočevsko novo panogo lahko vključile tudi vse ostale delovne organizacije. J. P. jem, nato pa je o zgodovini rudnika in njegovi bodočnosti govoril direktor rudnika in republiški poslanec Franc Korelc. Med drugim je poudaril, da bo rudnik prenehal obratovati predvidoma v prvi polovici 1972. Za njegovo preusmeritev so doslej izdelali tri prognoze. Po zadnjem, DROBNE IZ KOČEVJA ■ ■ ■ DRAGE PONUDBE. Krajevna skupnost Kočevje je dobila doslej, na svoj razpis za ureditev otroškega igrišča v Podgorski ulici tri ponudbe. Vse pa so tako dra ge. da bi ves denar, ki ga ima krajevna skupnost na razpolago za igrišče, zadoščaj komaj za ureditev peskovnika! Zdaj bo krajevna skupnost zaprosila za denarno pomoč svet za otroško varstvo pri temeljni izobraževalni skupnosti in hišne svete okoliških zgradb. Ce denarne pomoči ne bo, potem verjetno tudi otroškega ig- riVo np ho ■ ■ ■ NOBENEGA ODZIVA NI na zahtevo krajevne skupnosti ,da je treba urediti zelenico in spej postaviti klopi na območju Gaja ža NAMO. Klopi so bile odstranjene, zelenice pa poškodovane, ko je ZIDAR gradil NAMO. Krajevna skupnost je zahtevo za ureditev zelenic naslovilo na izvajalca gradnje, se pravi na ZIDARJA in NAMO, že 21. maja letos, a doslej še ni dobila odgovo ra niti ni nihče tega prostora uredil. ■ ■ ■ PREPOVEDANO UCE NJE — Nekateri tečajniki, ki se pripravljajo za opravljanje šoferskih izpitov, tožijo, da jim bo na izpitih iz praktične vožnje trda predla, ker jih njihovi Inštruktorji ne učijo več voziti. Ti tečajni ki so opravili pismeni del Izpita že konec junija, praktični del' pa bodo morali opravljati v teh dneh. Vendar vse kaže, da inštruktorji, ki bi Jih morali učiti vožnje, še nimajo novega izpita, zato po 1. Juliju tečajnikov ne smejo več poučevati. ■ ■ ■ DAVČNA UPRAVA ob-Č inske skupščine je razposlala dokončne odločbe za odmero davka na čisti osebni dohodek za lani. Odločbi so priložene tudi položnice. Zadnji rok plačila je 25. ju- RUDNIK SAMO ŠE DOBRO LETO DNI Kočevski rudarji so slavili 3. julija so praznovali kočevski rudarji svoj praznik. Dopoldne je bila svečana seja delavskega sveta, posvečena dnevu rudarjev, 20-letnici samoupravljanja in 25-letnici osvoboditve. S seje so odnesli venec ki ga prav zdaj obravnavajo pred spomenik padlim rudar- pristojni republiški organi, naj bi namesto rudnika dobilo Kočevje tovarno za izdelavo malih gospodinjskih aparatov. Poudaril je, da je časa za preusmeritev rudnika malo in da bi vsako zavlačevanje preusmeritve imelo lahko težke posledice. Na slavnostni seji so podelili tudi pismena priznaja dosedanjim predsednikom delavskega sveta, upravnega odbora in sindikalne podružnice ter sekretarjem osnovne organizacije ZK RUDNIKA. Skupno je prejelo priznanje 26 sedanjih in nekdanjih članov kolektiva. Popoldne je kolektiv priredil sprejem za svoje upokojence, zvečer pa so organizirali sprevod rudarjev, reševalcev, lovcev, gasilcev in upokojencev, v katerem je seveda sodelovala tudi delavska godba, ki je naslednica nekdanje rudniške godbe. Popoldne so rudniški strelci priredili tekmovanje z zračno puško, na dan borca pa so tekmovali še na strelišču z malokalibrsko puško. KOČEVSKE NOVICE lijt 2al so položnice izpolnjene na polno vsoto, čeprav so nekateri vplačali že akontacije. ■ ■ ■ PONAVLJA SE stara navada. Zgradimo nov objekt, ga svečano odpremo, okolica pa ostane navadno neurejena, nedokončana in iz dneva v daft bolj zanemarjena. Nihče ne odloči, kdo naj skrbi za čiščenje okolice. Zato ni čudno, da je vse nastlano s papirčki lučk in lizik, vrečkami sokov in podobnim, ker prodajalne nimajo košev za odpadke. Da je tako, vidimo na Trgu 3. oktobra in Trgu svobode. ■ ■ ■ MUZEJ LJUDSKE RE VOLUCIJE Slovenije je izdal ličen barvni prospekt BAZA 20 — KOČEVSKI ROG. V njem so barvne slike baze, zemljevidi, reprodukcije slik Božidarja Jakca in Franceta Miheliča ter zgoščeno besedilo o bazi. 2al Je teh prospektov v Kočevju premalo, da bi z njimi lahko postregli številnim Izletnikom. ■ ■ ■ PRVE GOBE so že prinesli na trg. Največ Jih naberejo v okolici Ložin. Rastejo lisičke in jurčki oziroma poletni goban. Ce bi bilo toplejše vreme, bi verjetno rasle tudi v drugih predelih in tudi globlje v gozdu bi se Jih lahko več nabralo, a se nabiralci bojijo srečdti z medvedom. ■ ■ ■ GOZDNE JAGODE že zorijo. Domačini jih kar pridno nabirajo. Po jasah host okoli livad jih je zelo veliko. Nabirati pa jih je treba previdno, ker Je v resju veliko kač, posebno modrasov. Tudi borovnice bodo pričele kmalu zoreti. ■ ■ ■ IZLETNIKI PRIPOVE DUJEJO, da pogosto srečajo v gozdu mlado divjad: sme, jelene, pa tudi medvedke: Pri Livoldu pride medvedka z mladiči do vrtov. ■ ■ ■ TEORETIČNI DEL VOZNIŠKEGA IZPITA Je delalo 29. junija nad 160 kandidatov. Sedaj delajo še praktični izpit. Ko bodo končali, bomo poročali o izidu. To so zadnji izpiti po starih predpisih. Sedaj bo nekaj časa z vozniškimi izpiti premor, ker morajo kandidati prej opraviti izpite iz prve pomoči. Kočevje za dan borca V Kočevju ni bilo posebnih večjih prireditev za dan borca. Predstavniki Zveze borcev so ob svojem prazniku položili le vence na spominsko obeležje, padlega narodnega heroja Mirka Bračiča, na spominsko ploščo narodnemu heroju Jožetu Sešku ter pred spomenika v mestu in na novem pokopališču. Več prireditev in tekmovanj, predvsem strelskih, je bilo po podjetjih. Gibanje prebivalstva V Juniju na območju matičnega urada Kočevje ni bilo rojstev. Poročilo se je 5 parov: Umrli so: Ali Bajtovlč, upokojenec iz Kočevja, Ljubljanska cesta 3, star 57 let; Janez Levstek, upokojenec iz Slovenske vasi 30, star 82 let; Martin Peterlin, upokojenec iz Ko-.čevja, Rudnik 20, star 82 let; Franc SaSek, upokojenec iz Kočevja, Rudnik 34, star 62 let, in Ivana Miklič, kmetica iz Tržiča 10, stara 76 let. PRVI DOPUSTNIKI 2E V MALINSKI Odprt je dom na otoku Krku 27. junija je Počitniška skupnost Ribnica odprla v Malinski na otoku Krku nov počitniški dom, ki ima 12 sob in 25 ležišč- Dom je odprl Franc Ilc, republiški poslanec in predstavnik podjetja INLES, ki je največji soinvestitor obeh domov ribniške Počitniške skupnosti. Franc Ilc je ob otvoritvi doma poudaril, da zasluži Počitniška skupnost za svoje uspešno 10-letno delo vse priznanje, predvsem pa njeni vodilni člani Andrej Klemenc, Nada Blatnik in Mirko Goršič. * V dom so 30. junija že prišli prvi dopustniki. Se Boljši učni uspeh V osnovni šoli Ribnica je bilo letos pozitivno ocenjenih 89,1 odst. učencev, lani pa 88,9, Na razredni stopnji (do 4. razreda) je bilo letos pozitivno ocenjenih celo 96,1 odst. učencev, na predmetni pa 82,2. Boljši učni uspeh je rezultat napora vsega učiteljskega zbora, boljših pogojev dela v novi šoli, dodatne pomoči slabšim učencem, organizacije kabinetnega pouka na predmetni stopnji, sprotnega proučevanja nastajajočih problemov in njihovega hitrega reševanja. šola je imela med letom organiziranih tudi 12 krožkov najrazličnejših svobodnih aktivnosti, ki so tudi pripomogli k boljšemu znanju in večji razgledanosti učencev. Kosilnice na delu Košnja v nižinskih predelih ribniške občine je že v precejšnji meri opravljena, v višinskih predelih pa je v polnem razmahu. Včasih so kmetje kosili ročno, sedaj pa le še malokdo vihti kcso. Kose so zamenjane kosilnice. Letošnja košnja bo razmeroma dobra. Krme bo dovolj, posebno še, ker rede kmetje manj živine, kot so je pred leti. Vzroki niso samo v nestalnem tržišču z živino, temveč tudi v pomanjkanju delavcev. Precej kmetov je na delu v tujini, žene z otroki in ostarelimi starši pa ne morejo obdelati vse zemlje. Zato ni nič čudnega, da ‘ je marsikateri kmet postal redni kupec moke in drugih živil v trgovini. -r Opravičeno odsotni Sejo skupščine temeljne izobraževalne skupnosti RibJ}ica so morali prestaviti s pretekle sobote na torek, ker so se vodil-'fii gospodarski in politični delavci opravičili, da bodo ta dan odsotni. V soboto je bila slučajno tudi svečana otvoritev nove ga doma Počitniške skupnosti Ribnica na otoku Krku. O obeh dogodkih bomo še poročali. Cene v Kočevju in Ribnici Pretekli teden so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne cene: Kočevje Ribnica (cene v, din za kg) krompir 1,55 1,75 sveže zelje 1,90 1,80 cvetača 4,30 — grah 3,90 4,30 stročji fižol 4,90 5,50 fižol v zrnju 5,35 6,50 in 6,10 čebula 4,60 6,10 česen 12,15 13,00 solata 2.40 2,10 korenje 3,30 6,70 in 6,00 peteršilj 5.20 — kumare 3,80 4,10 paradižnik 5,60 5,60 paprika 8,00 — Jabolka 2,35 2,10 hruSke 3,40 — breskve 6.80 5,90 marelice 6,00 6,20 češnje 3.50 4.80 limone 5,20 5.30 pomaranče 4,95 4,75 banane 5,60 5,35 Jajca (cena 0,68 za kos) in 0,72 0,62 pred otvoritvijo so bile vse zmogljivosti doma za vso letošnjo sezono oddane. Od Ribnice pa do doma na Krku je 135 km. Cesta je asfaltirana, z izjemo odseka Livold—Delnice. Razen tega je treba v Kraljevici z avtom na trajekt, ki vozi na Krk vsake četrt ure. Cez dve leti pa bo predvidoma s celine na Krk zgrajen most. Seveda se lahko pride na Krk še z avtobusom preko Ljubljane in Reke ali celo z letalom. Novi dom na Krku je veljal počitniško skupnost blizu 400.000 din, dom v Novem gradu pa okoli 330 tisoč din (ima deset sob in 26 ležišč). Oba domova je Počitniška skupnost lahko zgradila oziroma kupila s pomočjo delovnih organizacij INLES, GRADBENIK, RIKO, JELKA, obeh KZ, Sukna in občinske skupščine, ki so prispevali 200.000 dinarjev za gradnjo doma »Urban«, katerega je Počitniška skupnost kasneje prodala. J. p. Lepo je bilo na Travni gori Občinski komite ZM je z mladinskima komisijama INLES in RIKO Ribnica ter krajevno organizacijo ZB NOV Ribnica organiziral 4. julija pohod na Travno goro. Kljub slabemu vremenu se je zbralo na Travni gori precej mladih. Pred spomenike padlih v Ribnici in Travni gori so položili vence. Pohoda se je udeležil tudi znani ribniški prvoborec in prvi komandir Ribniške partizanske čete Filip Tekavec-Ga-šper, ki je mladim pripovedoval o slavnih dogodkih in bojih na Travni gori. Tovariško srečanje bo vsem udeležencem ostalo še dolgo v spominu. Zemljišče dodeljeno Pred kratkim smo poročali o prošn,*i Zveze združenj borcev Ribnica za brezplačno dodelitev gradbenega zemljišča na Travni gori. Turistično društvo Sodražica je prošnji, ugodilo. Sedaj je najnujnejše zbrati denar za gradnjo. Organizatorji računajo na prostovoljno delo članov ZB in na pomoč delovnih organizacij. Del denarja bo dal občinski odbor ZZB. Z združenimi močmi bodo bivši borci ribniške občine prišli do svoje počitniške hiše. -r ORTNEŠKI POROČEVALEC ■ ■ ■ ORTNEŠKA BRUNARICA — Naš poštar Jože si je uredil lepo brunarico, ki je v okras Ortneku. Marsikdo je že vprašal, če jo proda ai: da v zakup. ■ ■ B NEVARNI OVINKI -Kakor vsako neurje, tako je tudi zadnje deževje razoralo našo nesrečno cesto iz Ortneka v Velike Poljane. Prav posebno je nevarno, ker so uničeni vsi ovinki. Ponoči so še bolj nevarni, ker niso razsvetljeni. Res bo treba končno le temeljito popraviti cesto, ovinke ter očistiti obcestne kanale. ■ ■ ■ POLJANSKA SOLA -Letos bo temeljito poskrbljeno tudi za našo šolo. Do sedaj je opravljeno beljenje ln pleskanje šolskih in stanovanjskih prostorov. Nato bo na vrsti popravilo žlebov-ja in končno prekritje strehe ter izmenjava dotrajanih nosilcev strehe. ■ ■ ■ BOROVNICE IN GOBE — Borovnice so že zrele, manjka le še malo sondi, da bodo bolj sočne in sladke, šolski otroci, ki so na počitnicah, jih pridno nabirajo in nosijo na trg. Tudi gozdne jagode in jurčki že silijo na dan. II B ■ NA VAŠKEM POKOPALIŠČU —• Naše pokopališče je res na lepem kraju. Se sedaj pa niso nameščeni tečaji. na vhodnih vratih pokopališča. Z malo dpbre volje in sodelovanjem va ščanov ne bi bilo težko urediti zapuščenega preddverja in okolice cerkvice, ki bi io lahko preuredili v žalno vežico B B B PULJČANI NA TRAVNI GORI — Tudi puljska mladina se je pridružila srečanju mladih 4. julija ob prazniku dneva borcev, na Travni gori. Kljub slabemu vremenu so ribniški mladinci izvedli napovedano slavje. Tudi puljski otroci so se udeležili proslave. Obiskali so spomenik padlih in položili predenj cvetje. Prav prijetno so se DOčutili med našo mladino. Zal niso naši pripravili več spominskih obeskov, po katerih so Ptujčani povpraševali. B B B PRIREDITVE RIBNIŠKIH UPOKOJENCEV — Kot referent za prireditve in izlete sporočam našim upokojencem kratek načrt izletov in prireditev v letošnjem letu. Prvi izlet je bil v Gorico, Doberdob in Trst, s katerim so bili udeleženci zelo zadovoljni. Drugi bo 26. lulija v »atomske topllcg«, na Bizeljsko in mimogrede še kam. Tretji bo po naši Koroški, četrti bo pohod po taboriščih, kjer so trpeli in umirali tudi naši občani. Obiskali bomo Gonars, Visco, Treviso in Padovo. Ta izlet bo dvodnevni in bo veljal okoli 200 din. Spomnili pa se bomo letos tudi naših naj-starejših in tistih, ki so pomoči res potrebni. ' B B B V TRETJE GRE RADO — V sredo, 1. Julija, bi že drugič skoraj prišlo do nesreče na odcepu pri Ortneku. Priključek na glavno cesto je tu zelo nevaren, vozniki in pešci pa premalo previdni. V. ?. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI B B B SEMINAR ZA SAMO-UI-RAVLJALCE oziroma za člane centralnega delavskega sveta, centralnega upravnega odbora m predsednike obratnih delavskih svetov je 2 julija priredilo podjetje INLES na Travni gori. Udeležilo se ga je 28 članov kolektiva. Na njem so obravnavali statut in ostale samoupravne akte podjetja ter program petletnega razvoja podjetja. B B B »LADO« V RIBNICI -Odbor ribniškega festivala in podjetje INLES sta 5. julija priredila v Ribnici nastop enega najboljših jugoslovanskih folklornih ansamblov »Lado« lz Zagreba. Nastop Je financiralo podjetje INLES, ki je v ta namen jrispevalo 5000 din. B B B KDO UO TAJNIK? — 2e več mesecev je v ribniški občini vse pripravljeno, da bi turistična društvi! ustanovila svojo občinsko turistično zvezo. Do ustanovitve pa še ni prišlo, ker nikakor ne more jr dobitni tajnika bodoče zveze. Ta ovira za turistična društva ne bi smela biti tako velika, kot trenutno še je, saj vseh pet turističnih društev čuti potrebo po bolj usklajenem delu na turističnem področju, kar jim bo lahko omogočila prav bodoča turistična zveza. B B B LETOS SKROMNO — Ribniški festivalni odbor je lani imel 4000 din izgube, zato bo letos festival bolj skromen. Razen nastopa folklornega ansambla »Lado« iz Zagreba bo le še KUD »France Prešeren« iz Trnovega nastopil v avgustu z opereto »Pri belem konjičku«. Vodstvo ribniškega festivaln obljublja, da bo več prireditev prihodnje leto, ko bo njihov festival praznoval 10-letnico obstoja. B B B N ATM ANJ KRAJEVNIM SKUPNOSTIM — Po predvidenih postavkah občinskega proračuna za letos je bilo v prvih petih mesecih potrošeno najmanj za dejavnosti krajevnih skupnosti, in sicer vsega 3.4 odstotka predvidenega denarja. Največ ali 68,5 odstotka letnih predvidenih sredstev so uporabili za komunalno dejavnost, za kul-turno-prosvetno dejavnost 39,1 odstotka, za .lelo državnih organov 38.4 odstotka Proračunski dohodki so v obdobju petih mesecev letos pritekali nekoliko počasneje, kot predvideva načrt. B B B NOVO POSTAJALIŠČE — V bližini zadružnega doma v Zapotoku je bilo pred kratkim odprto novo avtobusno postajališče. Potniki, ki ga uporabljajo, so zadovoljni, da se jim je izpolnila dolgoletna želja. B B B TEMNA ULICA — Stanovalci rw‘karnlžke ulice v Ribnici se jei*T, ker Je njihova ulica že dolgo v temi. Razen tega Je cesta slaba, da hoja v temi ni prav nič prijetna Baje le odgovoren za Javno razsvetljavo v Ribnici obrat Elektra v Sodražici Naj bo že kakorkoli: javna razsvetljava je bila urejenn zato, da bo svetila! B B BCESTA VAGOVKA — TRAVNA GORA DOGRAJENA — Združeno kmetijsko gozdarsko podjetje Kočevje je dogradilo cesto VMovka—Travna gora. Uradno cest# Se ni bila Izročena prometu, vendar Jo že uporabljajo. Nova cesta je zelo velikega pomena za razvoj turizma na Travni gori, pa tudi za lastnike gozdnih parcel na tem območlu Razširiti bi bilo treba le Se del stare ceste v bližini dema na Travni gori, ki Je zelo ozka ln nevarna za avtobuse. K E SJETO UETOŠNJA PRIZNANJA RAZDELJENA Hvala vam, tovariši! V nedeljo so na viniškem slavju izročili 7 zaslužnim občanom priznanja Osvobodilne fronte Po sklepu žirije pod predsedstvom Antona Dvojmoča in občinske konference SZDL so v nedeljo, 5. julija, občinska priznanja Osvobodilne fronte svečano podelili na viniškem slavju. Lojze Sterk, predsednik občinske konference SZDL, je priznanja izročil naslednjim: O Klubu OZN na viniški šoli, ker je z dosedanjo uspešno dejavnostjo veliko prispeval k razširitvi ideje o miru in sožitju med narodi, k zbliževanju mladih ter k uveljavitvi Vinice; % Leopoldu Bečaju iz Pustega Gradca pri Dragatušu. Aktivno je delal od leta 1942 dalje, ima veliko zaslug za razvoj zadružništva in za izgradnjo družbenega sistema, prizadeven pa je še danes, zlasti v SZDL, ZK pri Zvezi borcev, kjer ima več funkcij v krajevnem in občinskem merilu; 0 Lojzetu Cvitkoviču iz Adlešič, ki je medvojni aktivist in tudi vsa poznejša leta eden najbolj zavzetih v vsem javnem in političnem življenju adlešičkega območja; O Etbinu Černetu, upokojencu iz Črnomlja. Bil je ak- «tivist še v času NOB, nosilec več odgovornih dolžnosti tudi v povojni gradnji družbenopolitičnega sistema. V razvoju zadružništva in v organih oblasti ima veliko zaslug, dolga leta pa je tudi eden najbolj delavnih na področju turizma; 0 Franc Kapš s Stariho-vega vrha pri Semiču je začel sodelovati že v začetku NOB, ostal pa je delaven vse do današnjih dni. Je funkcionar v semiškem koncu, uspešen pa je zlasti pri reševanju borčevskih vprašanj ter pri organizaciji akcij v okviru krajevne skupnosti; % Jane/ Kramarič iz Črnomlja je že kot mladinec sodeloval v družbeno-političnem delu. Mnogo je prispeval k razjvoju kulturnih dejavnosti, posebno k uveljavitvi folklore in dramatike. Danes se udejstvuje največ na kulturnem področju, v sindikatu ter v ZK; 0 Štefka Pahulje iz Črnomlja je bila aktivna sodelavka organizacij še iz časa vojne. V čmomeljski občini je ve- Odšli v 13 letih V zadnjih 13 letih je občina Črnomelj oddala v druge kraje Slovenije, Jugoslavije in v tujino 2.224 svojih občanov, občina Metlika pa 1.268 svojih ljudi. Večina od 3.492 ljudi, kolikor jih je v tem času zapustilo svojo ožjo domovino, se ni več vrnila. liko naredila \ pri reševanju socialnih problemov in pri Rdečem križu, s prizadevnostjo in osebnim zgledom še danes prispeva k razvoju družbenega sistema. Letos, ob prvi podelitvi občinskih . priznanj in obenm ob 25-letnici osvoboditve, so izjemoma podelili sedem priznanj, v bodoče pa bo vsako leto le pet občanov prejelo priznanja Osvobodilne fronte. V BELTU vsi za COSMOS Ko so v črnomaljski tovarni Belt na referendumu odločali o pripojitvi k ljubljanskemu podjetju Cosmos, so se za novo usodo podjetja odločili z veliko večino. Glasovalo je 96,37 odst. volilnih upravičencev iz kolektiva, od teh jih je bilo 574 za pripojitev, 5 glasovnic je bilo neveljavnih, samo 5 članov kolektiva pa je bilo proti. Za novega vodjo enote Belt v sklopu podjetja Cosmos je bil imenovan Vjerko Vukonič, doslej zaposlen v Ljubljani. Družbena vlaganja v zasebne gozdove so večja od dohodka Na gozdnem obratu varčujejo, kolikor se Je da, da bi čimveč ostalo za gojitvena dela Gozdno gospodarstvo Novo mesto gospodari na območju občine Črnomelj z 9000 hektari družbenih gozdov in 14 tisoč hektari gozdov v zasebni lastnini. Lani so v družbenih gozdovih posekali 41.000 kubikov tehničnega lesa iglavcev in listavcev ter prostor-ninskega lesa. Po drugi strani je skrb za vlaganje v clružbene gozdove precejšnja. Kar 41 hektarov gozdov so pogozdili, 130 hektarov so obželi. na 139 hektarih opravil} čiščenje, na 262 hektarih so gozd redčili in na 52 hektarih reševali iglavce. Za gojitvena dela. gradnjo in vzdrževanje gozdnih cest so porabili lani 870 tisoč din, medtem ko so urejevalna dela v zasebnih gozdovih (taksacija) zahtevala 390.000 dinarjev. Poleg tega, da je bilo v letu 1969 zgrajenih nekaj gozdnih cest družbenega pomena, so za vzdrževanje gozdnih poti v zasebnem sektorju porabili 51.600*din. Lanski obračun je pokazal, da so bilf stroški vlaganj v zasebne gozdove za 180.000 din višji kot dohodki. Tudi 'letos računa jo na ' izgubo, v naslednjih letih pa se Srečno, zlatoporočenca! V krogu družine sta v nedeljo, 5. julija, praznovala 50 let skupnega življenja Jurij in Ivana Milek iz •Črnomlja. Jurij Milek je od leta 1941 sodeloval z NOB, sin mu je padel v partizanih, od 8 otrok, rojenih v zakonu, je 7 še živih. Danes živita Mileko-va s skromno pokojnino, oba sta bolehna, vendar se je ob njunem prazniku vseeno zbrala družina in počastila jubilej. Želimo jima srečno še n<%'rejt ČRNOMALJSKI DROBIR ■ ZNAJTI SE MORAJO — Turistični biro v Črnomlju je včasih kaj zaslužil z organizacijo izletov, zdaj tega ni več. Poleti ni prostih avtobusov, razen tega Jim podjetje Gorjanci ne dajo za organizacijo nič provizije. Pisarna mora biti odprta zavoljo ljudi, ki se obračajo po pojasnila, v finančni stiski pa so se znaili. Začeli so prodajati Šolske potrebščine. ■ SPOMENIK NA GRIČKU obišče zlasti v turistični sezoni veliko skupin in posameznikov, vsi pa se pritožujejo nad slabim dostopom. V Črnomlju razmišljajo tudi o osvetlitvi spomenika. Gotovo bi bilo to lepo in koristno, vpraša- -nje pa je, kaj ob skromnih sredstvih mesto bolj potrebuje. Nočno razsvetljavo, ki bi jo videli v glavnem le domačini, ali dobro cesto, potrebno občanom in izletnikom? ■ KJE BO TRŽNICA? Po načr , tih naj bi Črnomelj v letu 1971 dobil tržnico na Strugarjevem vrtu, krajevna skupnost pa predlaga novo lokacijo: v bivših zaporih. Menili so, da bi morali strankam v tej stavbi čimprej zagotoviti druga stanovanja, če bo predlog krajevne skupnosti obveljal. ■ VSA PODJETJA imnjo v delu petletni razvojni program. Prve podatke, ki so bolj informacijskega značaja, so že dostavili občinski skupščini. ■ PREMALO GNOJILI — Po trošnja umetnih gnojil se je lani zmanjšala celo v primerjavi z več leti nazaj. Strokovnjaki ugotavljajo, da so kmetje na .1 hektar njiv potrosili poprečno 204 kg umetnih gnojil, morali pa bi Jih porabiti vsaj trikrat več, če bi hoteli imeti večji in boljši pridelek. bo razlika manjšala, čeprav brez nje še nekaj let ne bo mogoče poslovati. V privatni lasti je namreč okoli 600 hektarov osnovanih gozdnih nasadov, ki jih je treba negova bi, obenem pa vsako leto na novo pogozdujejo. Da bi zmanjšali stroške poslovanja, predvsem režijo, so lani ukinili gozdni obrat v Metliki in ga priključili črnomaljskemu, zmanjšali pa so tudi število zaposlenih gozdarjev in pisarniških moči. Po mneju Antona Fabjana, vodje obrata GG v Črnomlju in delegata, na II. slovenski konferenci Zveze komunistov, bi morali vprašanje vlaganj v gozdove rešiti dolgoročno. Predlog, ki ga je povedal na konferenci ZKS, je, naj v republik] ustanovijo sklad, v katerega naj bi prispevali proizvajalci in porabniki lesa, uporabljati bi ga morali na področjih, kjer so največje možnosti za večanje lesno produktivnih površin. Adlešiči: lokal je lep Kmetijska zadruga Črnomelj je v Adlešičih iz nekdanjih poslovnih in skladiščnih prostorov uredila sodoben trgov siki lokal z bifejem, ki so ga odprli pred nekaj dnevi. Kraj je s tem veliko pridobil, saj že več let čakajo na sodobno gostišče, ki bo vsaj za začetek razivoja turizma sposobno nuditi izletnikom boljšo in kultumejšo postrežbo. V pr e ureditvena dela je zadruga vložila okoli 80.000 din. Lep prispevek turizmu Pred kratkim je izšla zajetna študija »Osnove programa gospodarskega razvoja obkolpskih krajev v občini Črnomelj s posebnim poudarkom na turizmu«. Studijo sta sestavila prof. Evgen Lovšin in dipl. ekon. in jurist Anton Berkopec v sodelovanju z ravnateljem vini-ške šole Antonom Troho. Na 23 straneh so s strokovne plati lepo nakazane možnosti za velik razmah turizma v posameznih krajih, zlasti na Vinici, ki je že tako predvidena za turistično središče črnomaljskega območja. Zbrano gradivo je velikega pomena in dragocen prispevek belokranjskemu turizmu. M ■s ■ J0'. Novi avtomat za sladoled, ki ga je nabavilo podjetje Gostur in stoji pred hotelom, naredi kar 27 kg sladoleda na uro- Ob dnevih, kadar je posebno vroče, mora dekle na sliki kar naprej premikati ročice. (Foto: R. Bačer) Čudežev še ne znajo delati V šolskem varstvu je precej težav, ker starši ne pošiljajo redno otrok v ustanovo - Pri tako ugodni ceni varčevanje ni umestno V varstvenem oddelku, ki deluje v sklopu metliške osemletke, so imeli v letošnjem šolskem letu okoli 30 otrok. Zmogljivost ustanove je malo manjša, vendar so na željo in prošnje starše/ sprejeli nekaj več otrok, kot bi jih smeli. Kdor misli, da je zaposlitev v šolskem varstvu hvaležno delo, se bridko moti. Edina učiteljica, ki v metliški ustanovi skrbi za vseh 30 otrok, ima očitno preveč dela. Vsak dan ima z učenci tri naporne učne ure. Otroci so različne starosti, zato mora nadzorovati pisanje nalog iz celotne snovi od 3. razreda dalje. Največ težav pa je v varstvu zato ker le polovica otrok redno hodi, drugi obiskujejo ustanovo samo vsak drugi teden, kakor imajo starši izmene v službah. Razumljivo, da pomoč pri učenju samo vsak drugi teden ustvarja pri predelavi učne snovi velike vrzeli. Tovarišica v varstvu jih ne more nadomestiti, čeprav mnogi staršj. to pričakujejo. Poleg te, že stare težave, je med šolarji v varstvu še pre- cej otrok drugih narodnosti, s katerimi je še več dela pri utrjevanju slovenščine. Starši metliških otrok imajo s ceno velike ugodnosti, kakršne ni zlepa kje v Sloveniji. Za varstvo in pomoč pri učenju plačajo samo 30 dinarjev na mesec, medtem ko malica in kosilo veljata še dodatnih 22 din. Za dobrih 50 din mesečno gotovo ne bi mogli nikjer zasebno najti človeka, ki bi otroku vse to nudil. Letošnje šolsko leto je minilo. Med otroki iz šolskega varstva res ne bo ndhče ponavljal razreda, starši pa bi se morali zavedati, da je bilo zlasti pri posameznikih ta uspeh težko doseči. NOVOTEHNA bo odprla servisno delavnico Te dni bo v Metliki novomeško podjetje NOVOTEHNA odprlo servisno delavnico za popravila osebnih avtomobilov, predvsem vozil Za-stava-Fiat in Tomos Citroen. Delavnico, ki je bila poldrugo leto zaprta, je NOVOTEHNA odkupila in preuredila. Dogradili so tudi sodobno urejeno pralnico vozil, ki so jo Metličani doslej najbolj pogrešali. Regulacija Kolpe Na metlišikem kopališču vse od stopnic navzgor do Sušice je začela vodna skupnost z regulacijskimi deli rečne struge. Razen tega bodo uredili še breg. V letošnjem prvem delu 'gradnje bo za regulacijo Kolpe in Sušice porabljenih 200.000 din. Z deli so morali začeti zdaj, čeprav je kopalna sezona, ker bi kasneje narasla voda to preprečila. Naporen dan za 27 deklet Igra usode ali številk? Najbrž ne, pač pa gol slučaj, da je ravno 27. junija 27 deklet poklicne šole konfekcijske stroke v tovarni BETI polagalo zaključne izpite. Pred izpitno komisijo so se z znanjem dobro odrezale: 1 Je bila odlična, 6 prav dobrih in 14 dobrih, sicer pa je razred izdelalo 21 deklet. Nekatere najboljše učen-' ke bodo jeseni nadaljevale šolanje na srednji tekstilni šoli, ki jo bo tovarna BETI organizirala doma kot oddelek kranjske šole. Letošnje absolventke bodo imele le mesec dni počitnic, nato jih čaka zaposlitev ali pa nadaljnji študij. Tudi oba oddelka prvih razredov sta letošnje šolanje uspešno končala. V b razredu so dosegli 100 odstoten učni uspeh, v a razredu pa je izdelalo 90,62 odst. učenk. Čeprav se je zadnje leto učni program razširil in je snov zahtevnejša, ugotavljajo, da je znanje boljše, kot je bilo prej. Poklicna šola konfekcijske stroke se lepo uveljavlja in je velikega pomena za mlado domačo generacijo. V štirih letih obstoja je šolo končalo že 132 deklet. 50 otrok gre na morje 20. julija bo 50 otrok z območja metliške občine odpotovalo z novomeško kolonijo v Fazan pri Portorožu. Letovanje sta organizirala občinski odbor RK in Društvo prijateljev mladine Na počitnice bodo šli predvsem bolehni otroci in otroci iz socialno šibkih družin, pa tudi drugi, vendar bo za te veljala polna cena. Za otroke svojih zaposlenih bodo prispevala domača podjetja, nekateri bodo plačali počitnice tudi drugim socialno ogroženim otrokom, precej staršev pa bo moralo za letovainje odšteti polno ceno, okoli 400 dinarjev. Gasilci iz Primostka delajo 2e dolgo gasilca iz vasi Primostek pogrešajo lastnega doma, kjer bi lahko spravili orodje in opremo, letos pa so se za gradnjo kar sami odločili. Odkupili so zemljišče in s prostovoljnim delom naredili betonske bloke, nameravajo pa še zabetonirati temelje nove stavbe in zgraditi klet. Ostala dela bodo opravili prihodnje leto. Akcije za gradnjo doma so se lotili z veliko prizadevnostjo in pogumom, saj jim je občinska skupščina za začetek lahko pomagala samo z 2500 dinarji. SPREHOD PO METLIKI Oglašujte v DL! Na višku poletja je na višku tudi izbira ženskih, moških in otroških oblek, perila in pletenin pri OeleieUsfil" ČRNOMELJ ■ DR. JOŽEF BENKA ODŠEL — Na novo službeno mesto je iz Metlike odšel priljubljeni zdravnik in predsednik zdravstvene komisije pri obCinskem odboru RK. Za njegov trud in požrtvovalnost pri delu v organizaciji Rdečega križa se mu lepo zahvaljujejo. ■ POMANJKANJE BETONSKE-GA 2ELEZA nekaterih profilov je začasno zavrlo tudi delo pri ojačitvi starih vodnih in obrežnih stebrov pri mo$tu na Kolpi. Vendar upajo, da bo ta nevšečnost kmalu odstranjena in da bodo gradbena dela v redu potekala. ■ METLIŠKI GASILCI so se v nedeljo, 28. junija, udeležili proslave ob stoletnici gasilskega društva v Ptuju. Ob tej priložnosti so tamkajšnjim gasilcem poklonili svilen spominski trak s prigodnim napisom, svojo spominsko medaljo in knjižico »Metliški gasilci«. Tako so se Ptujčanom oddolžili za njihov obisk ob lanski stoletnici domačega gasilskega društva v Metliki. ■ V NOVEM GOSTISCU »NA DRAGAH« v Metliki je kar živahen promet. Veliko gostov je zla- sti pri dopoldanski malici, ko lahko izmenoma dobijo golaž, vampe, paprikaš, telečjo obaro, juho z mesom, itd. Obrok stane za abonente 4 din, za prigodne goste pa 7 din. Abonentsko kosilo velja 7 din, kosilo po izbiri pa 12 do 13 dinarjev. ■ ZADNJEGA JUNIJA JE METLIKA štela 2222 prebivalcev (1033 moških in 1189 žensk) in je tako od novega leta narasla za 56 oseb. V zadnjih treh mescih je bilo v Metliki 13 porok, rodilo pa se je 29 otrok, od teh večina v novomeški porodniSnici. Vsa občina šteje danes 7250 ljudi. Prirastek je neznaten, kar je znamenje, da domačini še vedno odhajajo za zaslužkom v druge kraje, zlasti v tujino. NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE metliški TEDNIK • Stran uredila: RJA BAČER 19 odlikovanj za družbene delavce V četrtek, 2. julija, je v Dolenjski galerija v imenu predsednika republike predsednik občinske skupščine Novo mesto, Franci Ku- i he.r, izročal 19 občanom novomeške občine odličja. Pri-1 znanja so prejeli: red repu- j bV.iie s srebrnim vencem sta ; debila Dragica Rome in Pa , vel Henigman; Tone Pirc je prsi;el red za vojaške zasluge s srebrnimi meči. Franc Nahtigal, Viljem Pirh, Karel Pi&kur in l£» ač Vučko so d: b:li medaljo za vojaške za-s i ige. Red dela z zlatim ven-cam so prejeli novome-95ani: primarij dr. Ivo Smrečnik, Leon Škrabi, Ivan Kočevar in Jože Lampret. Jo/e Razpotnik in Jože yra-neJč sta dobila red dela s srebrnim vencem, Roman j Jevšek in Anton Kramar pa medaljo dela. Telesnovzgojni delavci prof. Jože Glonar, Danilo Kovačič, Ruža Kovačič in prof. Milan Smerdu so prejeli red bratstva :n' enotnosti s srebrnim vencem. Sd IZ NOVOMEŠKEMU PORODNižNiCE&Ji! Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Danica Hudo-rovac iz Lokev — Mileno, Marija Borso iz Dolnjega Maharovca — Pavla, Cvetka Pintarič iz Doblič — Viljema, Ivanka Gačnik iz Gornjih Jesenic — Darka, Slavka Trlep iz Trebnjega — Renato, Ana Milči-novič iz Metlike — Darjo. Milka Krštinc iz Metlike — Natašo, Štefka Dvojmoč iz Koprivnika — An--dreja, Gabrijela Janežič iz Hrasto-vice — Branka, Ivanka Žugelj iz Gradca — Tonija, Frančiška Kastelic iz Jablana — Alojza, Vera Pugelj iz Drganjih sel — Štefko, Jožica Junc iz Gornjega Gričevja — Tatjano, Ivanka Habinc iz Krškega — Marjeto, Marija Kirn iz Gornje Prekope — Sitva, Stanka Bajuk iz Metlike — Ireno, Fani Seničar iz Smolenje vasi — dekli--co. Hedvika Jaklič iz Šentruperta — dečka, Matilda Gorenc s Homa — dečka, Marija Ribič iz Brestanice — dečka, Marija Jurajevčič iz Zemlja — dečka in deklico, Amalija Kravcar iz Občin — dečka. Pavla Iglič iz čelevca — dečka, Ivanka Vrbič iz Sela — dečka. Ana Cigič iz Gribelj — deklico. Justina Kamin iz Rodin — dečka in Terezija Fink iz Podturna — dečka — Čestitamo! ODBORNIKI ZADNJIČ PRED POČITNICAMI Dolga seja pred vročim poletjem Sprejeli so več odlokov, odredb in priporočil - Preučiti možnosti za ustanovitev občinskega sklada, ki bi pomagal pri naravnih nesrečah ~ Občinska seja zadnjega junija je imela na dnevnem redu kar 14 točk, odborniki pa so (morda) zadnjo sejo pred poletnimi počitnicami sklenili s končno podražitvijo kruha, o čemer je bilo zadnje mesece veliko nasprotujočih si mnenj. 12 šel po 5 dni Dvanajst šol novomeške ob. čine je občinski skupščini predložilo sklepe delovnih skupnosti oziroma svetov šol o prehodu na petdnevni de-govni tednik. Tako bodo 1. septembra letos začeli petdnevni tedenski pouk na osnovnih šolah v Dolenjskih Toplicah, na Otočcu, Prevolah, v Stopičah, Šentjerneju. Škocjanu, šmarjeti, Šmihelu pri Novem mestu, Vavti vasi in Žužemberku ter na novomeški gimnaziji in posebni osnovni šoli v Šmihelu. Svet za prosveto in kulturo sodi, da je novi delovni tednik primeren. Novomeška osnovna šola se zanj še ni odločila. PLANINCI! Planinsko društvo Novo mesto, prireja v -soboto, 11. julija, peš izlet na Gorjance. Odhod ob 5. uri zjutraj izpred hotela Kandija do Gabrja z avtomobili, od tam pa peš do Gospodične, Miklavža, ,na Trdinov vrh in Maličev krč in povratek čez Gospodično do Gabrja prijave pri tov. Tratniku v kiosku JT do petika, 10. julija, do 13. ure. Prevoz do Gabrja je brezplačen. Podrobnejša navodila si oglejte v omarici PD na stavbi NOVE MODE! PLANINSKO DRUŠTVO NOVO MESTO Novomeška kronika ■ KLJUB SLABEMU VREMENU, ki je na dan borca marsikoga zadržalo doma, pa spomeniki NOV niso ostali zapuščeni. Povsod so se že dan prej pojavili šopki svežih rož ali venci. Tudi letos so spomenike in njihovo okolico uredili ob prazniku večinoma mladinci, ki so ponekod, na primer pred spomenikom v 2abji vasi, pripravili tudi kratko komemoracijo ■ GOST PROMET, ki čez poletje' naraste tudi zaradi turistov, je zarndt del ob Cesti komandanta Staneta zeio utesnjen. Glavni trg je posebno v dopoldanskih urah spremenjen v pravo parkirišče. Ob tržnici in na Prešernovem trgu je večkrat videti kolono avtomobilov. Z deli pri urejanju poctlioda ob Cesti komandanta Staneta, ki sorazmerno počasi napredujejo, bo treba čimbolj pohiteti, da bi pro-met spet kmalu normalno stekel. ■ KRUHA JE ZMANJKALO. — Tak odgovor prodajalcev zadnje čase novomeške gospodinje spa£*reč krat slišijo. Tudi zadnjo nedeljo je bilo tako. Zdi se, da se priča kovanja o reini preskrbi s kruhom tudi z novo pekarijo nisr uresničila. ■ PRI IZOBEŠANJU ZASTAV ob državnih praznikih se Novo-meščani obnašajo dokaj malomarno, saj je večina hiš brez zastav Naj opozorimo, da je občinska skupščina na zadnji seji sprejela dopolnjen odlok o javnem redu in miru. v katerem je natančno do ločeno tudi tc, kdo je dolžan izo-bešati zastave, kdo je pooblaščen za kontrolo in kakšne so kazni zn kršitelja Za prihodnji državni praznik bo odlok že v veljavi in malomameži, ki ne bqdo upoštevali svoje dolžnosti, bodo morali poseči globoko v žep. ■ V NEDELJO DOPOLDNE je bil v novomeških trgovinah velik naval. Trgovine so bile v soboto zaradi praznika zaprte in prebivalci si niso mogli nakupiti zalog liveža, ki se hitro pokvari. ■ V DIJAŠKI DOM Majde Šilc v Šmihel je te dni pripotovalo ok rog 50 pionirjev iz vse Jugoslavije, ki bodo tu ostali na pionirskem taboru Sutjeska okrog tri tedne. Pripravili bodo več športnih in za bavnih prireditev, ogledali pa si bodo tudi zgodovinske zanimivosti v mesiu in okolici ■ CENE NA TRGU So bile v ponedeljek take: cvetača 2 din, čebula 5 dir, česen 2 din, fižol 4 din, grah 4 din, Krompir “,60 din, korenje 5 din, kumare 5 din, pesa 6 din. paradižnik 6 din, paprika 5 do 10 din, solata 3 din, zelie 2,50 din, češnje 3 din. tjrozdje 5 din, jabolko 3 do 5,50 din, limone 5 din, pomaranče 4,50 din, suhe slive 3,50 din, banane 5 din, borovnice 5 din, lisičke 2 din, breskve 7 din, koleraba 5 din. Jajčka 0,65 do 0,70 din. ■ RODILA JE Ivanka Cajnar z Mestnih njiv 12 — Marijo. sl Na občinskj seji v Novem mestu so odbornike seznani- li s poročili o lanskem delu postaje milice, občinskega javnega tožilstva, občinskega sodišča, občinskega sodnika za prekrške in občinskega javnega pravobranilstva. Zla-stj je bila živahna razprava o mladoletnem prestopništvu, o čemer pa si odborniki niso bili čisto enotni. Nekateri so sodili, da to prestopništvo ni preseglo okvira normalnega, drugi pa so menili, da bo potrebno odločneje ukrepati. Potem ko so na eni prejšnjih sej zaradi nepopolnosti zavrnili odlok o tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v družben} lastnini, so ta odlok na zadnjj seji sprejeli, sprejeli pa so tudi več dopolnil, ki jih je predlagala odbornica Slavka Begova. Prav Uiko so sprejeli odlok o izobešanju zastav in odredbo o na j višji maloprodajni ceni kruha, priporočili pa so še, naj bi delovnega organizacije podpisale sporazum o oblikovanju cen goveje živine. Svet za gospodarstvo so določili za urejanje zadev, ki sicer sodiio v občinsko pristojnost. Ker se skupščina bržkone ne bo več zbrala, bo. svet sam določil maloprodajne cene, če sporazuma ne bndo podpisal; Prav tako so odborniki sprejeli predlog o priključit- vi nekaterih naselij k Novemu mestu, potrdili so nekaj statutov in soglašali, naj bi več šol uvedlo petdnevni de-lovrv tednik. Ob koncu so uredil: nekaj finančnih in pre. moženjsko pravnih zadev, občinsko sejo pa so sklenili z volitvami in imenovanji. Pred koncem so predlagali, naj bi v občini ustanovili sklad, ki bi pomagal pri elementarnih nesrečah. J. S. SUHOKRAJINSKI DROBIŽ B ŠOLSKO KUHINJO IN DRVARNICO bodo prizidali k podružnični šoli na Dvoru. Gradnje se bodo lotili še letos. Pri gradnji sta jim pomagali temeljna izobraževalna skupnost Novo mesto in krajevna skupnost Žužemberk. Do sedaj so za šolsko kuhinjo uporabljali prostor v bivši mrtvašnici, ki so ga pred leti nekoliko preuredili. ■ ŽU2EMBERŠKA ŠAHOVSKA SEKCIJA je pri šestih igrah Iskre v Zagrebu osvojila II. mesto med 16. ekipami in si priborila pokal. Ekipa je igrala v sestavu Združenega pod.ietja Iskre, tovarne elementov Ljubljana. ■ IGRIŠČE ZA KOŠARKO je dobilo svoje mesto na žužember-škem športnem igrišču. TVD Partizan Žužemberk ,ie tu postavilo stojala za koše. Nad tem prostorom pa sedaj urejujejo še igrišče /a odbojko. ■ MOT.Nl NALIVI V PRETEKLEM TEDNU so opustošili krajevne poti v Suhi krajini. Pota so mo^no zdrta in jih bo morala kraievnn skunnost skupaj z občani nričeti takoj popravljati. Tudi v Žužemberku so nalivi naredili rtokn iSrvo škodo. Zaradi še neure ione kanalizacije je voda marsi-kie nritekla_v kleti, v zadružnem skl-Hišču pri bivšem zidarskem nodieHu Remont pa je veliko škodo 7nradi dotokn vode z glavne ceste, ker ob asfaltiranju cest« niso uredili kanalizacije za vodo. ki se zbere na cesti. Tako stanje na-rekuie da se bo trfba čimpre.i lotiti urejevania kanalizacije. ■ NA ŠMIHF'^KEM MOSTU so te dni ooložill še asfalt in mnct- r>od Šmihelom pri Žužemberku je zdaj poDolnoma končan. M. S. 20 par za zanesljivost Na predlog ljubljanske g a živilske ga kombinata Žito so odborniki novomeške občinske skupščine soglasno odobrili povišanje cen kruhu. Iz novomeške pekarne bodo poslej pro dajali 20 par dražji kruh. črni bo veljal 1.60 din. belemu pa so ceno spro stili a bo obveljala cena 2.40 dm Direktor i'nrnbi nata je utemeljil vs ♦ red Ione in odaovarjal m vprašanja odbornikov ni pa mogei dati zadovoljivega odgovora na najboli pereče vprašanje ali bo višia cena zaaotovila. da bo kruh vedno naprodaj Franc Puterle je dejal: »O tem odločajo izključno tr govci!« (O problemih s preskrbo kruha pišemo drugje) Sindikati so podražit- vi kruha sicer odločno nasprotovali, vendar Adolf Šuštar s svojim pozivom odbornikom ni uspel. Poročilo. pripravljeno za občinsko sejo. je bilo močnejše V poročilu ie nam reč zapisano, da v r • reč-ju pojemo po 33 dkg kru ha na dan S peko ima pe karna izgubo: pri 100 kg belega pruha 31,56 din de. janslcP izgube, po kalku-ladjah pa 29.25. pri enaki količini črnega kruha 39,06 din (v resnici), kal-kulativno pa 35. 41 din. Odobreno povišanje je ceno dvignilo za dobrih 8 odstotkov, novomeška pekarna pa speče 36.3 odstotka črneaa kruha, 53,5 odstotka belega blaga in 10.2 odstotka drugih kruhov m peciva Podražitve pt»1cnr*t> ne bodo rešile iz-gu+< » omagale pa ji bodo ustvarit> novih 3X6 000 di nar jev V nnalizi stroškov novomeške pekarne je ugotovljeno, da bodo letošnji stroški peke 1,4 milijona dinarjev, pekama pa bo imela 374 H09 d’nar-iev izgube — oziroma 17,45 dinarja na 100 kilogramov kruha Po vseh teh. podatkih odbornikom ni bilo težko dvigniti roke za 20 par še posebej, ker se je črni kruh od reforme sem podražil komaj za 4 pare Da pa 20 par ne pomeni tudi zanesljivosti za stalno preskrbo, je ostalo jas no. O tem odločajo trgovci. J. SPLICHAL — Ena gospa je rekla, da je desetkrat prehodila nekaj korakov dolgo pot v Bršlinu: na eni tabli piše, da je do Ljubljene 68 km na drugi pa 63 lan. Ali gospa ne loči več kratkih in dolgih poti ali pa so številke pijane, je mrmrala sama zase . Zaščitite posevke pred divjadjo s FENOLINOM, ki ga ima na zalogi Lovska zadruga LOVEC Novo mesto, Cesta herojev 8 t Oglejte si tudi pribor za lov*. ribolov, taborjenje m druge športe. Opozarjamo na kuhalnike in plinske bombe PRIMUS. Poslovalnica je odprta od 7,30 do 16. ure. ' 4. julija ob devetih dopoldne je krajevna organizacija SZDL Žabja vas ob sodelovanju z novo ustanovljenim mladinskim aktivom pripravila komemoracijo pred spomenikom padlim borcem v Žabji vasi. Zbralo se je okrog 100 ljudi- Po himni, ki jo je zaigrala novomeška pihalna godba, je spregovoril Marjan Poreber, nato so mladinci recitirali nekaj pesmi Mateja Bora in Karla Destovnika-Kajuha, predsednik mladinskega aktiva Andrej Gosenca pa je borcem v imenu mladine čestital k njihovemu prazniku. Po končani komemoraciji pred spomenikom so šli zbrani vaščani v sprevodu skozi vas, kjer je tega dne prvič zagorela javna razsvetljava. (Foto: A. Vitkovič) Novo za bodoče voznike Novi predpisi o opravlja nju vozniških izpitov, ki so začeli veljati 1. julija 1970, povzročajo med ljudmi veliko zanimanja. Zvezni predpisi določajo, da morajo kandidati, ki bodo po tem datumu opravljali izpite za vozniška dovoljenja, imeti tudi opravljen izpit iz prve pomoči. Gradivo zanj obsega knjiga »Prva pomoč v prometnih nezgodah«, ki jo je izdal zvezni sekretariat za varnost prometa. Občinske organizacije Rdečega križa bodo za kandidate organizirale tečaje prve pomoči, vendar ne bodo obvezni. Kandi- Nagradni izlet za najboljše V tovarni perila Labod so letos že tretje leto organizirali tekmovanje med proizvajalci. Tudi letos bodo za najboljše proizvajalce orga nizirali nagradno strokovno ekskurzijo v inozemstvo. 32 najboljših delavcev • in de lavk iz ob?h obratov v Novem mestu in v Krškem bo odšlo na 6-dnevni izlet po Avstriji in Italiji, kjer si bo. do ogledali več konfekcijskih tovarn. Lanskoletne izkušnje kažejo, da proizvajalci na takih ekskurzijah veliko koristnega zvedo, spo znajo organizacijo dela in način življenja delavcev drugih držav v podobnih stro kah. Priznanje za prosvetne delavke V sredo, 1. julija, je v Dolenjski galeriji predsed nik skupščine izobraževalne skupnosti Novo mesto Danilo Kovačij v imenu izvršnega odbora TIS. podelil 14 prosvetnm delavkam priznanja za uspehe, ki so jih imele pri modernizaciji pouka lin uvajanju novih učnih metod. Priznanja so prejele: Vera Kirm (Otočec>, Jožica Ce-lesnik (Škocjan), Ivanka Čopič (Brusnice) Ljudmila Lah (Malj Slatnik), Fanika Hrovat (Dol Topiče), Dragica Mlakar (Žužemberk), Francka Dular Olga G-10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Janez Božič: Trepetlika v našem gozdu. 12.40 čez polja in potoke. 13.30 Priporočajo vam. 14.10 Valčki in uverture. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 17.00 Vsak dan za vas. 17.10 človek in zdravje. 18.15 Dobimo se ob isti uri. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamj>16m Mihe Dovžana. 20.00 Poja zbor JLA iz Beograda. 20.30 »Tr/-pops«. 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih. m SOBOTA, 11. JULIJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.25 Z ansambli domačih napevov. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jelka Hočevar: Zatiranje plevelov na travnikih in pašnikih. 12.40 Polke in valčki s herzberško pihalno godbo. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.10 Glasbena pravljica — Slavko Mihelčič: Medved in čebele. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak , dan za vas. 17.10 Gremo v kino. 18.15 »Rad imam glasbo«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Zadovoljni Kranjci. 20.00 Večer z napovedovalko Bredo Hieng — vmes ob 20.30 Zabavna radijska igra: Vitomil Zupan: S strahom m pilulo hrabrosti okrog sveta — I. 22.20 Oddaja za naše izseljence. ■ NEDELJA, 12. JULIJA: 4.SOJI.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Friedrich Feld: O mucku, ki je izgubil svojo senco. 9.05 Koncert iz naših krajev. 10.05 Se pomnite, tovariši ... I. Krapša — M. Ostrovška: štajerski splavar — sovjetski obveščevalec. 10.25 Pesmi borbe in dela. 10.45— 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — vmes ob 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 13.30 Nedeljska reportaža. 13.50 Z novimi ansambli domačih napevov. 14.30 Humoreska tega, tedna — S. Lenz: Vesele mazurke — Ji. 15.05 Iz opernega sveta. 17.00 Zabavna radijska igra — Henry Cecil: Obe plati postave. 16.38 Ob popevkah in zabavni glasbi. 17.05 Nedeljsko športno popoldne. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 »V nedeljo zvečer«. 22.20 Igramo za ples. ■ PONEDELJEK. 13. JULIJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.45 Počitniški pozdravi. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.40 Kmetijski nasveti — Dr. Franc Bitenc: Porjavenje kože jabolk v skladišču je mogoče preprečiti. 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 Operetne melodije. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 »Signali«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Rudija Bardorferja. 20.00 VVolfgang Amadeus Mozart: 2. dejanje opere »Cosd fan Tutte«. 22.15 Za ljubitelje jazza ■ TOREK, 14. JULIJA: 8.10 Operna matinej«. 9.25 Slovenske narodne v priredbi za zbor Emil Adamič. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Bogdan Vovk: Kaj sodi znanost o pridelovanju poljščin brez kemikalij 12.40 Lepe melodije. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.10 Instrumentalne skladbe za mladino. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan ža vas. 17.10 Popoldanski koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Henčka Burkata. 20.00 Prodajalna melodij. 20.30 Radijska igra — Maksim Gorki: Jegor Bu-ličov in drugi. 22.15 Jugoslovanska glasba. ■ SREDA, 15t JULIJA: 8.10 Glasbena matineja, 9.25 S Holandskim pihalnim orkestrom. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — dr.. Jože .Ferčej: Pospešimo obnavljanje črede krav. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.10 Mladina sebi in vam. 18.45 Kulturni globus. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana v Zagrebu. 22.15 S festivalov jazza. ■ ČETRTEK, 16. JULIJA: 8.10 Gle bena- matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani • do strani. 10.15 Pri vas odma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Franjo Jurhar: Prireditve mladinskih pogozdovanj. 12.40 Lahka glasba s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.25 Iz repertovarja orkestra Boston Pops. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.10 Opemi koncert. 18.15 »Rad imam glasbo«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Rooyen van Ack. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Večer s slovenskim pesnikom Ivanom Minattijem. 21.40 Glasbeni nokturno Mrčes ni DOLENJSKI LIST • VESTNIK • NOVI TEDNIK • GLAS • PRIMORSKE NOVICE IN 10 RADIJSKIH POSTAJ SKUPNI REKLAMNI PROGRAM TELEVIZIJSKI SPORED NEDELJA, 12. JULIJA 9.00 MAD2ARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec) (Bgd) 9.30 PO DOMAČE Z ANSAMBLOM DALMACIJA (Ljubljana) 10.00 KMETIJSKA ODDAJA (Zgb) 10.45 MOZAIK (Ljubljana) 10.50 OTROŠKA MATINEJA: Sebastijan in odrasli, Skrivnosti morja (Ljubljana) 11.40 TV KAŽIPOT (Ljubljana) 12.00 JUGOSLAVIJA, DOBER DAN — informativna zabavna oddaja za delavce v tujini (do 12.45) (Ljubljana) ŠPORTNO POPOLDNE 16.00 La Baule: KONJENIŠKO -TEKMOVANJE (do 17.45) - (EVR) 1*.30 TOTO LE MOKO — italijan-skl film (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.3« 3—2—1 (Ljubljana) 20-35 M. Sušmel: SE POMNITE, TOVARIŠICE - oddaja iz serije (Nabrežje (JRT) (Lj) 21.20 VIDEOFON (Zagreb) 2135 ŠPORTNI PREGLED (JRT) 32.05 PROPAGANDNA ODDAJA — (Ljubljana) £10 TV DNEVNIK (Beograd) 22.25 DR2AVNO PRVENSTVO V KARTINGU — reportaža z Vrhnike (Ljubljana) 22.45 VATERPOLO — MLADOST : MORNAR (Zagreb) Drugi spored: 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 20.30 SPORED ITALIJANSKE TV PONEDELJEK, 13. JULIJA 17.15 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.30) (Beograd) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 RISANKE IN SE KAJ (LJ) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 MAKSIMETER - zabavno glasbena oddaja (Beograd) " ‘V’*K (Llubljana) 20.00 Tv DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—3—1 (Ljubljana) •*>•35 Aishilos: ORESTEIA — TV drama — I. del (Ljubljana) _ nija - I. del (Ljubljana) 22.55 POROČILA (Ljubljana) 23 00 VATERPOLO — TRIGLAV : JADRAN (Hercegnovi) — posnetek lr Kranja (LJ) f»ruRi spored: 17.30 VEČERNI ZASLON (Sara-, Jevo) 17.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) J7.50 LUTKOVNA ODDAJA (Zgb) J« 30 ZNANOST (Zagreb) ]8.00 PROPAGANDNA ODDAJA — 1» 05 MAKSIMETER (Beograd) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 SPORED ITALIJANSKE TV TOREK, 14. JULIJA ]J.l5 OBZORNIK (Ljubljana) 8.30 TIKTAK: Muca Copatarica (Ljubljana) 18.45 RISANKA (Ljubljana) 19.00 V PRIHODNOSTI BOMO ŽIVELI — reportaža (Lj) 19.30 CESTA IN MI (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 IZ SVETA FANTASTIKE — človek na mesecu — angl. film (Ljubljana) 22.15 VELIKI ORKESTRI: Gewant house orkester iz Leipziga — (Ljubljana) POROČILA (Ljubljana) Drugi spored: 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 17.50 RISANKA (Zagreb) 18.05 MALI SVET (Zagreb) 18.30 TELESPORT (Zagreb) 19.00 PROPAGANDNA ODDAJA — (Beograd) 19.05 TORKOV VEČER Z JOŽETOM KAMPICEM — oddaja TV Ljubljana (Sarajevo) 19.20 TV POŠTA (Beograd) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Zacreb) 20.30 SPORED ITALIJANSKE TV SREDA, 15. JULIJA 17.15 MAD2ARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.30) (Beograd) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.25 MLADINSKI QUIZ TV SARAJEVO (Ljubljana) 19.05 GLASBENI 2URNAL - zabavno glasb.. oddaja (Bgd) 19.20 NA SEDMI STEZI — športna oddaja (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 Aisihilos: ORESTEIA — II. del (Ljubljana) 21.35 ATLETIKA ZRN : ZDA — posnetek iz Stuttgarta (Lj) POROČILA (Ljubljana) Drugi spored: 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 17.50 ZAKLAD KAPITANA PARAN-GALA (Zagreb) 18.30 KULTURNA DEDIŠČINA — (Sarajevo) 19.00 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 19.05 GLASBENI DNEVNIK (Bgd) 19.30 SKRIVNOSTI MORJA (Zgb) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 20.30 SPORED ITALIJANSKE TV ČETRTEK, 16. JULIJA 17.15 MADŽARSKI TV PREGLED (do 17.30) (Beograd) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 VESELI TOBOGAN: Celovec — II. (Ljubljana) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 ENKRAT V TEDNU (LJ) 19.20 24 UR LJUBLJANE — reportaža (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 KULTURNE DIAGONALE — 25 let slovenske kulture — (Ljubljana) 21.10 MANNIX - serijski film — (Ljubljana) 22.00 POROČILA (Ljubljana) 22.05 ATLETIKA ZRN : ZDA — posnetek iz Stuttgarta (Lj) Drugi spored: 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.45 MLADINSKI QUIZ (Sarajevo) 19.00 PROPAGANDNA ODDAJA — (Beograd) 19.03 ZGODBA O LETALU (Zgb) 19.20 MARTV FELDMAN (Bgd) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 20.30 SPORED ITALIJANSKE TV PETEK, 17. JULIJA 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.00) (BeogTad) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 MLADINSKI KONCERT: J. Haydn (JRT) (Ljubljana) 19.00 OBIŠČITE Z NAMI SKOPJE (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana * 20.35 PLAČE — angleški film — (Ljubljana 22.10 3—2—1 (Ljubljana) 22.15 MALO JAZ. MALO TI — quiz TV Zagreb (Ljubljana) POROČILA (Ljubljana) Drugi spored: 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 17.50 OTROŠKI SPORED (Skopje) 18.30 MLADINSKI KONCERT -(Ljubljana) 19.00 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 19.05 KULTURA DANES (Bgd) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 20.30 SPORED ITALIJANSKE TV SOBOTA, 18. JULIJA 18.00 OBZORNIK (Ljubljana) 18.05 NOVE MELODIJE - II. — (Ljubljana) 18.30 JAIMIE MC PHEETERS — serijski film (Ljubljana) 19.20 SPREHOD SKOZI ČAS: I. svetovna vojna (Ljubljana) 20.0 TV DNEVNIK (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 EVROPA PLESE — posnetek iz Velenja (Ljubljana) 21.45 3—3—1 (Ljubljana) 21.50 SKRIVNOSTI MORJA — dokumentarna serija (Lj) 22.15 MOČNEJŠE OD ŽIVLTENJA — serijski film (Ljubljana) 23.15 TV KAŽIPOT (Ljubljana) 23.35 POROČILA (Ljubljano) Drugi spored: 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 17.50 NARODNA GLASBA (Bgd) 18.20 MLADINSKA IGRA (Zagreb) 19.20 KARAVANA (Beograd) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 20.30 SPORED ITALIJANSKE TV samo nadležen i’i?• \ yVv-- < .. prenaša tudi bolezni. PIPS uničuje muhe, molje, komarje, brenclje in ostali mrčes. uporabljajte PIPS gjj~r p n }.f. KAKO N/^J VARČNA GOSPODINJA IZBERE MED ŠTEVILNIMI PROPAGANDNIMI SPOROČILI? GORENJE PRIPOROČA: PRALNI STROJ SUPERAVTOMAT P S-643 BIO VPRAŠAJTE SOSEDO, ZNANKO, PRIJATELJICO VPRAŠAJTE TISTO, KI GA ŽE IMA PA BO SUPERAVTOMAT PS-Ć63 B!0 TUDI VAŠ PRALNI STROJ! DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK• vsak četrtek 60.000 izvodov! 15 V TEM TEDNU VAS ZANIMA tedens^ledar Petek, 10. julija — Amalija Sobota, 11. julija — Olga Nedelja, 12. julija — Mohor Ponedeljek, 13. julija — Dragan Torek, 14. julija — Franc Sreda, 15. julija — Vladimir četrtek, 16. julija — Dan tank. JLA kis Brežice: 10. in 11. 7. ameriški bavni film »Tarzan in deček iz džungle«. 12. in 13. 7. ameriški barvni film »Zaobljuba Inkov«. 14. in 15. 7. angleški barvni film »Ljubezen in bolničarke«. Črnomelj: 10. in 12. 7. ameriški SLUŽBO DOBI GOSPODINJSKO POMOČNICO — sprejmem takoj, v glavnem kot varuhinjo otroka. Pozneje preskrbim službo v podjetju ali nudim možnost večernega šolanja. Ema Podbevšek, Peščena pot 4, Šentvid pri Ljubljani. TAKOJ SPREJMEM vajenca za elektroinštalacije. Pogoj: uspešno dovršena osemletka. Jože Govekar, Ljubljana, Opekarska cesta 53 a. V l K SPREJMEM dva vajenca za kleparsko stroko. Alojz Žabkar, Šentjernej. SPREJMEM DEKLE za priučitev v pletilski stroki. Stanovanje in hrana preskrbljena. Marija ši-vic, Dobrepolje 3 — Brezje na Gorenjskem. SPREJMEM VAJENCA in mlajšega fanta za priučitev v mizarski stroki. Hrana in stanovanje v hiši. Anton Krevs, mizarstvo — Kranj, čirče 2 a. SPREJMEM VAJENCA za kovaško stroko. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Marjan Učakar, si icš-no kovaštvo, Ihan — Domžale. FANTA IN DEKLE za pomoč na urejeni kmetiji na Gorenjskem sprejmemo. Preskrbimo službo v tovarni. Stanovanje in hrana v- hiši. Pišite: Cof, Dorfarje 24, žabnica pri Kranju. DVA VAJENCA krojaoke str ke — sprejmem. Krojaštvo Karel Kovačič, Novo mesto, Kolodvorska 2. IsČEM SKRBNO DEKLE, ki bi gospodinjila 3-članski družini in varovala dojenčka. Nastop službe s septembrom. Pišite na naslov: dr. Tuma, Kranj, Cesta 1. maja 7. SPREJMEM VAJENCA ali fanta v priučitev za pekovsko stroko. — Pekarija, Dolenjske Toplice. GOSTILNA PUGELJ pod Trško goro razpisuje mesto »servirke«. Prednost imajo resna dekleta — nad 20 let, ki imajo veselje do tega poklica. Zglasite se osebno v Ždinji vasi 6, Otočec. IŠČEMO VARUHINJO k dvema otrokoma (2 in 4 leta). Intere-sentke naj se javijo 10. julija popoldne. Pezdirc, Majde Sile, n. h., Novo mesto. ZAPOSLITEV DOBE — vajenec, KV in VK delavec . t. evijanje elektromotorjev in r t arijskih strojev. Elektromehanika Janko Drolc, Prešernova 30, Ljubljana, tel. 310 119. STANOVANJA 13ČEM opremljeno sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista — (1453/70). IŠČEM stanovanje v okolici Novega mesta s posebnim vhodom. Katarina Zabčič, Na Obrh 18, Metlika. MEDICINSKA SESTRA išče neop remljeno sobo z možnostjo za kuhanje. Ponudbe pošljite na Dolenjski list do 16. julija. (1437/70) IŠČEM KUHINJO in sobo ali sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1398/70). UGODNO ODDAM stanovanje: so-' bo, kuhinjo, kopalnico in velik vrt v Regerčl vasi. Plačilo za dve leti vnaprej. Informacije — Miša Ilič, Regerča vas 23. PRODAM KOMBI l)KW po Ugodil ccni. Lesjak, Ragovska 5, Novo mesto. PRODAM ali zamenjam osebni avto jeep kampanjola za fiat Sjo, poltovorni. Potočar, Bučna vas 35. PRODAM osebni avto VW 1200, letnik 1963, po ugodni ceni. Naslov v upravi lista (1456/70). PRODAM MOTOR BVUV v voznem stanju. Alojz Rožman, Malenška vas, Mirna peč. PRODAM zelo starinsko sobno omaro. Gutman, Kandijska 2 — Novo mesto. PRODAM KONJA (5 let), gumi voz (14-colski), gume razne dimenzije, dva pluga in drobilnik za koruzo. Hutar, Rožni dol >, Semič*. PRODAM skoraj nov gumi voz, nosilnost 3 tone. Naslov — Iva Gornik, Mala Hrovača, n. h., Ribnica na Dolenjskem. PRODAM novo snopovezalko za BCS. Anton Vovko, Mačkovec 4, Otočec POCENI PRODAIVf dve omari, posteljo z žimnatimi vložki in komodo. Kos. Skalickijeva 4, Novo mesto. PRODAM skoraj novo mlatilnico znamke Schicht, ki dobro čisti žito in jrijalnik, kosilnico z žetveno napravo ter obračalnik. — Vprašajte pri Janezu Potokarju, Stari trg 24, Trebnje. UGODNO PRODAM centrifugo. Naslov: Majda Pavlin, Mestne njive, n. h., Novo mesto. PRODAM MLATILNICO Zmaj in motor Diesel. Anton Pavšič — Snečji vrh 3, Črnomelj. POCENI PRODAM keramično peč in kuhinjski bojler. Jerebova it), Jankovič, Novo mesto. UGODNO PRODAM 2 postelji z nočnima omaricama in z vzmetnicama. Povprašajte pri Ludviku Kozolcu, Sotlo pri Mifni, Dolenjsko. KUPIM KUPIM stare' srebrnike. Pišite na naslov: Cof, Dorfarje 24, Zab-nica pri Kranju. POSEST PRODAM PRODAM pralni stroj Rex,(cena 1200 din), radioaparat Vesna, tro‘ delno omaro Polesandra in tricikel z motorjem. Ogled vsak od 15. ure dalje. Markovič, Velika Loka 6. PRODAM kombiniran otroški vo-siček. Deanovič, Partizanska 11, Novo mesto. PRODAM PARCELO Z vrtom Ka tarina Zabčič, Na Obrh 18, Metlika. PRODAM takoj vseljivo enostano-vanjsko hišo s 30 ari zemlje med krškim in Podbočjem. Nakup je primeren za upokojence. Cena zelo ugodna. Ponudbe pošljite pod šifro »Krško polje«. TAKOJ VSELJIVO VILO s sadovnjakom, vrtom in garažo prodam po ugodni ceni. Naslov v upravi lista (1463/70). PRODAM gradbeno parcelo na Raki. Na njej je elektrika, voda v bližini Milica Povhe, Raka 49. PRODAM PARCELO (6 arov) pri štadionu v Krškem. 2e dograjene kleti, elektrika, voda in kanalizacija. Informacije pri Bukovcu. UGODNO pRODAM enostanovanj-sko hišo s parcelo 27 arov v Za-kotu 18 pri Brežicah. Interesenti naj se zglasijo za informacije in ogled v Zakotu 17. PRODAM TRAVNIK. Novak, češča vas 8, Novo mesto. RAZNO V JVAJEM oddam prostor, primeren za ureditev lokala ali lokala in sobe (40 kv. m.) z direktni!^ vhodom v novi hiši na Cesti herojev. Ponudbe pod šifro »Nova hiša«. NUJNO POTREBUJEM 500.000 Sdin posojila. Naslov v upravi lista (1423/70). PROSIM, vrnite izposojeni model (kalup) za izdelavo Žlebnikov. Jožefa Speiko, Vavta vas 33. IŠČEMO pošteno in dobro ženo, ki bi skrbela za starejšo bolnico v Novem mestu. Pogoji zelo ugodni. Vprašajte na Cankarjevi 18. 1SCEM tri študente — glasbenike. Naslov v uprSvi lista (1428,70). IsčEM starejšo osebo k invalidni ženski za vso pomoč. Frančiška Mesojedec, Biška vas 25, Mirna peč. N ŽELODČNI KATAR, čir na želodcu in dvanajsterniku ter trakt debelega črevesa zdravite z uspe hom s prirodnim zdravilom — z rogaškim DONAT vrelcem. Zahtevajte ga v svoji trgovini, ta pa ga dobi v Novem. mestu pri HMELJNIKU, STANDARDU — (MERCATORJU) in pri DOLENJKI.' ČE Sl TRAJEN in lep spomin želite, k zlatarstvu v Gosposko 5 stopite! Seveda: v Ljubljani — poleg univerze! — Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odstotkov popusta! barvni film »Vražja brigada«. 14. in 15. 7. italijansko-španski barvni film »Pet maščevalcev«. Kočevje — »Jadran«: 8. 7. francoski barvni film »Mlečna pot«. 9. in 10. 7. nemški barvni film »Popolni zakon«. 11. in 12. 7. ameriški film »Sestanek s smrtjo«. 13. 7. francoski barvni film »Velika ljubezen«. 14. 7. angleški barvni film »CarK Bubles«. 15. in 16. 7. italijanski barvni film »Petorica za pekel«. Kostanjevica: 11. 7. angleški barvni film »Dr. Lyu ali strašilo.« 12. 7. ameriški barvni film »Lovci na skalpe«. 15. 7. ameriški film »Viva Vila«. Krško: 11. in 12. 7. ameriški barvni film »Tigrica«. 15. 7. jugoslovanski barvni film »Krvava makedonska svatba«. Metlika: Od 10. do 12. 7. ameriški barvni film »Slavni revolve-raš«. Od 10. do 12. 7. angleški barvni film »Maroko 7«. 15. in 16. 7. italijanski barvni film »Pas nedolžnosti«. Mokronog: 11. in 12. 7 mehiški barvni film »Veliki upor«. Novo mesto: Od 11. do 13. ameriški barvni film »Knez — bojevnik«. 14. 7. ameriški barvni film »Sever-severoeahod«. 15. 7. ameriški barvni film »Kliči ,M’ za umor«. 16. 7. ameriški barvni film »Vrtoglavica«. Sevnica: 11. in 12. 7. ameriški film »Kaj si delal v vojni, očka?« Sodražica: 11. in 12. 7. ameriški film »Kat Balu«. Ribnica: 11. in 12. 7. angleški barvni film »Ligejin grob«r Šentjernej: 11. in 12. 7. italijansko-španski barvni film »Sedem revolverjev za brate McGregor«! Trebnje: 11. ki 12. 7. ameriški barvni kavbojski film »šerif iz Doys Crtyja«. Julijsko vreme v starih pregovorih (10. julija): Kakor se kaze vreme ta dan, tak bo mali ali veVki serpan (mil-li serpan je julij, veliki serpan je avgust). 22. julija): Svete Magdalene če ■deži, dolgo slabo vreme nam vreti. — (25. julija): Svetiga Jakoba jasno če je nebo, tud’ o Božiču bo krasno kot ribje oko. Oblačno ti priča odjugo Božiča. Pasji dnevi mrzli in deževni vincarju so res moč-n6 težavni. — Je tegc\ mesca presuho, ostane grozdje prav drobno. Včasih le če dež pomoči, debeli in dobro se osoči. — Mrzel in moker mali serpan trtnemu sadu močno je v branr LUNINE MENE 11. 7. 1 ob 20.43 18. 7. 0 ob 20.59 25. 7. ® ob 12.00 I^OEVESTILA I TREBNJE-SLOVENIJA lina M i i' 1% i: m’ 27.VU-20. VII. 1970 KAM V NEDEIJO? Na Uršna sela, kjer priredi prostovoljno gasilsko društvo veliko vrtno veselico. Za jedače in dobro kapljico poskrbljeno. Igra ansambel Toneta Kmetca iz Ptuja. Pričetek ob 15. uri. Vabljeni! OBLAČILA OČISTI ekspresno družbeni servis Pralnica in kemič-na čistilnica, Novo mesto, Germo-» va 5, odprto od 6 .do 18. ure. ^ STRUGARJI! Nudim v izdelavo enodelne ln dvodelne držaje za kvačke. Interesenti naj pišejo na naslov: Vitomir Vovk, Beograd — Narodnog fronta br. 6. ENODNEVNE PIŠČANCE, bele, lahke, ter rjave in črne srednje težke, lahko tudi samo petelinčke, prodaja valilnica v Naklem pri Kranju. Piščance pošiljamo tudi po železnici. OBVEŠČAM vse občane, kateri imajo kurja očesa, zraščene nohte, razpokane pete, itd. Opravljam tudi elektro masaže (schlanc masaže). Vsa ta dela bom opravljal pri lov. Jožici Šmid, frizerski salon, Novo mesto, po sledečem razporedu: 18. m 20. julija, 1., 3., 15., 17., 19 in 31. avgusta, 12., 14., 26., 28. septembra, 10., 12., 24. in 26. oktobra, 7., 9., 21. in 23. novembra, 5., 7., 19. in 21. decembra 1970. Delovni čas od 9. ure do 19.39. Cenjenim strankam se priporoča med. d. pediker — maser FranQi Hrušovar, Stolovnik 17, Brestanica eroramra Ob tragični smrti našega ljubega sina, brata in strička IVANA BLAŽIČA z Vel. Slatnika 5 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, posebno pa Košmrljeviirt in sestrični Francki, ki so nam pomagali v teh težkih dneh, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so pokojnega spremili do preranega groba. Posebno zahvalo smo dolžni prečastiti duhovščini za spremstvo in prisrčen govor, enako tudi Janezu Božiču za poslovilni govor in vsem, ki so nam izrazili sožalje. Se enkrat vsem prisrčna hvala. Žalujoči: oče. mati, ".ata I^ojze in Štefan z družinama ter drugo sorodstvo Ob boleči izgubi ljube žene, i mame, hčerke in sestre ELKE MEZEK, roj. ZAJC iz Soteske se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjene vence, cvetje in za izraženo sožalje ter vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili do njenega mnogo preranega groba. Posebno se zahvaljujemo podjetju NOVOLES za podarjene vence in pomoč, godbi, za prisrčne poslovilne besede ob odprtem grobu tov. Virantu; ZB in SZDL Toplice za podarjene vence, gospodu žuDniku za opravljeni obred in • spremstvo. Se enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: mož Konrad, sin Radko, hčerka Andrejka, mama. sestri llernia in Mici z družinama ter drugo sorodstvo Ob boleči izgubi našega ata in starega ata JOŽETA JUDNIČA i. Jame pri Dvoru se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom, ki so nam kakorkoli pomagali in spremili pokojnika na zadnji poti. Zahvala ribogojnici Dvor za prevoz ter častitim duhovnikom za spremstVo in lepe poslovilne besede. Se enkrat vsem in vsakemu posebej najlepša hvala. Žalujoči; hčerki Anica in Mimica z družinama in drugo sorodstvo m vm Obžalujem vse žalitve, ki sem jih izrekel Ivanu petretu iz šalke vasi .89. Valter Kenda. Janez Ravbar, Jurka vas 16 — Straža, opozarjam vse, da moja ženn Ana Ravbar z Lubna 26 ni upravičena prodajati premičnin, ker je vse moja last, ter da ne bom plačnik njenih dolgov. . Delovna skupnost OSNOVNE ŠOLE ŠENTRUPERT razpisuje prosto delovno mesto RAZREDNEGA UČITELJA za dolovćn čas (lleto) Zaželeno je, da ima prosilec smisel za glasbeni ali likovna pouk. Rok prijave do 1. avgusta 1970. KULTURNI PROGRAM NA SREČANJU IZSELJENCEV V ČATEŠKIH TOPLICAH 11. julija ob 20. uri — Brežice: Koncert akademskega pevskega zbora Tone Tomšič v viteški dvorani brežiškega gradu. 12. julija ob 10. uri.— čateške Toplice: Moški pevski zbor DPD bratov Milavcev iz Brežic bo zapel pesni i: Kje je moj mili dom, Vsa rožice rume—* šel sem po zelenem travniku, Mrzel veter, Triglav moj dom, štajerski fantič. Godba na pihala Iz Kapel: Venček narodnih, Moijft domovina Folklorna skupina Artiče: Ta potrkana, Žaklji, Lepa Anka, Igraj kolo Folklorna skupina iz Karlovca: plesi Pomoravja, Madžarski plesi v Vojvodini, Posavska svetba, Plesi iz Bačke, Branajski plesi Recitatorji gimnazije Brežice: I. Cankar: Kurent (odlomek) Po končanem kulturnem programu bo podpredsednik republiške konference SZDL Franc Kimovec-Žiga pozdravil zbrane izseljence in jim zaželel dobrodošlico ob obisku v domovini. Da bi se udeleženci srečanja ves dan prijetno zabavali, so organizatorji povabili v Cateške Toplice tudi zabavne ansamble. Igrali bodo Planšarji, ansambel iz ćateških Toplic, godba na pihala iz Kapel in tamburaši iz Sombora. S tamburaši bo gostoval tudi solist in prvak zagrebškega gledališča »Komedija« Djani Šegina. Hvala za vašo kri, ki rešuje življenjai l Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Pepca Jerman, gospodinja iz Ločne; Terezija Lcman in dr. Slavko Špringer, člana splošne bolnice Novo mesto; Marija Gutman, članica Krke, tovarne zdravil. Novo mesto; Franc Turk, član IMV Novo mesto; Marija Slak, gospodinja iz Prečne; Štefka Gorenc, gospodinja iz Prečne; Ivan Kapu.šin, član postaje milice, Brežice; Djordje Nikolov, Božidar Duj-inović, Ilija Tulrov, Jahiz Hasani, 1'zir Korara, Miran Or os, Pero Trtolja, Hazim Muil, Dušan Ivic, Stevo Gregurek, Vlado Moletič, Bogoslav Jovanovič, Bogdan Nikolič, Feizim Alifo-ški. Rade Tunić in Radenko Obodovič,. vojaki, ki služijo rok v Novem mestu. . ZAHVAL A Ob boleči izgubi naše ljube, dobre mame, stare mame, tete Antonije Levstek iz Travnika. KI se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se tako številno poslovili od nje in jo spremili na zadnji poti. Najlepša hvala vsem, ki ste h krsti položili cvetje in nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo organizaciji ZB za vence in govorniku za tople poslovilne besede, društvu upokojencev, družini Rotar iz Ljubljane aa vso pomoč v najtežjih trenutkih, podjetju TRGOPROMET Kočevje in njegovim uslužbencem za darovane vence in izraženo sožalje, krajevnemu zdravniku za pomoč in duhovniku za lepo opravljene obrede. Vsem še enkrat iskrena hvala. žalujoči: sinovi Karol, Ivan z družino, Toni z ženo, hčerki Karla z družino. Ivanka s hčerkama Martino in Andrej« Loški potok, 24. junija 1970 DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konforence SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo meeto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Ton« Gošnik Cglavnl in odgovorni urednik), Ria Bučer, Slavko Dokl, Miloš Jakopec, Marjan Legan, Jožo Primc, Jože Splichal, Jožica Teppey. Ana Vitkovič in Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Mo$kon. IZHAJA VSAK ČETRTEK — Posamezna številka 1 dinar — Letna\ naročnina 49 dinarjev, polletna naročnina 24,50 dinarjev, plačljiva vnaprej — Za inozemstvo: 100 dinarjev oz. 8 ameriških dolarjev (oe. ustrtena druga valuta v ted vrednosti) — Teko« račun pri podružnici SDK v Novem mestu: 521-8 9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: No>vo mesto, Glavni trg 3 — Poštni prodal 33 — Telefon (0(18 ) 31-327 — Nenaročenih rokopisov ln fotografij ne vračamo — Tiska ĆGP »Delon v Ljubljani.