269. tovnim. unH v n ** ■mm XUL tero. „Slovenski Narod4* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: v upravnlttvii prejeman: nelo leto.......K 24— celo leto.......K 22 — pol leta........ u-— pol leta........12*— četrt leta........ 6*— za mesec ........ 2 — Četrt leta........550 na mesec........190 Dopisi naj se irankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaiiova ulica St. 5, (I. nadstropje na levo), telefon Št 34. Izhija vsak dan zvečer izvzemSi nedelje in praznike. inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravni S t vu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. - Posamezna številka velja 10 vinarjev. ——— Na pismena naročila brez istodobne vposlar/e naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon št. 85. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto.......K 25 — pol leta........ 13-— četrt leta........ 650 na mesec........ 2*30 za Nemčijo: celo leto.......K 28 - za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30*- Vprašanjem glede inseratov nal se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravništvo: Knaflova ulica št. 5, (spodaj, dvorišče na levo), telefon št 85 Vsenemšna ;arota proti horošKim Slovencem. (Dopis iz Rožne doline.) Želja dr. Brejca, dr. Arnejea in lovarišev se je izpolnila. »Vse narodno delo na Koroškem je enotno organizirano, prepojeno od Istega riulia, zato složno« — odkar so pregnali Ciril - Metodovo družbo iz dežele. Po zatrjevanju omenjenih voditeljev smo smeli pričakovati, da tudi vremena nam Korošcem bodo se zjasnila in zvezd" milše nam sijale. Zato smo tudi mi starejši, ki ne mo-o prav zaupati novemu »enotnemu duhu«, vendar le molčali, da nas ne razkričijo za razdiralce sloge in za narodne izdajice. Prejšnje raso sem rad poročal j> v>akeru narodnom pojavu »Miru«, •da zadnja leta sem spoznal, da želijo pri »Miru« le poročil, ki so pobarvana v enotnem, po mojem enostranskem duhu. A tako delo som ajši prepustil župnikom in kaplanom in njihovim poslušnim oprodam. Tudi vse novejše kričeče krivice nam koroškim Slovencem sem vestno zasledoval ter stiskal pesti onemogle jeze. Pil drugih narodih bi v * nakiti slučajih prisegel maščevanje iii skupno obrambo celokupni narod. Vodstvo naroda bi poskrbelo, da čita i tem ves svet. Spomnimo se le na azne afere, ki so jih imeli zadnja loja Poljaki na Pruskem, a takoj so polnili dopisi iz Poznanja vse poljske časopise v Avstriji, in sieer vseh strank. Za to -o skrbeli prizadeti Poljaki ua. Pruskem sami. O vsenemški zaroti, ki se izvršuje sedaj nad nami škimi Slovenci, pa prinaša razun Mira« poročila le »Slovence« kot iz, da je delovanje naših »vodi-ljev res »enotno organizirano in prepojeno od istega duha«. Dasi ni-- in strankar. vendar mc je zgrabila .ifza, ko sem čital te dni v »Sloven-i■ . ki očita vašemu listu, da ne piše .-ar o naših krivicah. Hinavci! Enotno organizirano delo« je ]>o- >čilo,dascpri nas ne upa nihče do- vati v napredne liste, ker ga takoj izvohajo in razupijejo za kršite- doge, za brezverca, renegata, itd. Sploh pa smo razun učiteljev, ki pa > ali odpadniško ali pa v pregnanstvu, le redki, ki bi bili sposobni slo- '■nskega dopisovanja. Oni redki učitelji, ki so še med nami, pa so pod > rogo duhovniško konlrolo. Iz vsega sledi, da vašega lista ne zadene uika-ka krivda, ker bi gotovo vedno rad prinašal tozadevne vesti, ako se mu sporoče od zanesljive strani. Ako bi tedaj našim voditeljem res bilo kaj na tem, da izve ostali slovenski, da, širni slovanski svet. bi sami poskrbeli, da dobe poročila nele vsi slovenski, temne vsi vplivni slovanski časopisi brez razlike. Sedaj pa k stvari s:-nui. Zadnji dogodki res kažejo, da se je sklenila med vsemi Nemci in vsemi oblastni-jami zarota, kako čimpreje ugonobiti koroške Slovence. Krivice so tako očitne in vuebo vpijoče, da, ako bi se kaj sličnoga zgodilo pod turškim sultanom živečim narodom, posredovale bi takoj velesile. Xaj bi se kaj stičnega zgodilo Nemcem v inozemskih kolonijah, poslal bi oosar Viljem svoje bojno brodovje. Mi koroški Slovenci pa živimo v u&tavni Avstriji, v dežel i. kjer imamo prvi in edini domovinsko pravico, ker >mo imeli nekoč celo deželo, kjer je imela naša beseda edino pravico celo pred vladarjem. Zarota se je pripravljala že dolgo ter se tudi polagoma, toda bolj prikrito izvrševala. Prvič so izdali zarotniki svoje načrte, ko so v našem deželnem zboru protestirali proti slovenskemu imenu za našo prestolnico. In vendar je Celovec stara prestolnica nekdaj strogo slovenske dežele, in še pred dobrimi 50 leti so imeli Slovenci v Celovcu veliko večino. Zato se je ves svet smejal pijani grožnji celovškega župana v deželnem zboru, da bo dal zapreti vsakega Slovenca, ki bo na celovškem kolodvoru zahteval vozni li^t slovensko. Česar bi prša v Sandžaku ne smel storiti, ker bi ga sultan na zahtevo velesil takoj poslal v pregnanstvo, to si je drznil storiti v Celovcu od cesarja potrjeni župan, ki je prisegel pravičnost na avstrijski ustavi. Njegovi pandur j i so tirali v ječo kol razbojnika dva ugledna Slovenca, ker sta govorila na kolodvoru slovensko. Ker sta. se poslužila pravi« *», ki jo je cesar v § 10. drž. osnovnih zakonov dal vsem svojim narodom, postopali so ž njima kakor z veleizdaj-ii i koma. Povsod drugod bi javnega organa, ki bi si drznil izdati podoben ukaz. brzojavno odstavili ali na poslali k njemu — psihijatra. Naj bi sc Nemcu v Abesiuiji zgodila slična krivica, takoj In imel Meueiik nemškega konzula na vratu ter bi se nc dal poprej odpraviti, da ne dobi popolnega zadoščenja. Pri nas pa pur »enotnega dnlia«, prezati na nove zdi hov v časniki h in Metnitz sme žrtve. Takoj, oziroma obenem so je zgodila druga kričeča krivlea. Kakor znano, je naše šolstvo tako abnormalno, kakršnega nima ves svet. Tretjino sol v deželi obiskujejo Slovenci, a slovenskih učiteljev do zadnjega časa sploh nismo imeli. V šolah, kjer ni niti enega nemškega otroka, poučujejo trdi Nemci aH taki renegati, ki sploh nimajo usposobljenosti za slovenščino. Na opetovane pritožbe v deželnem zboru se je odgovarjalo, da učna uprava uvidi to krivico, bi ji rada odpomogla, a nima slovenskih učiteljev, In merodaj-ni krogi so verjeli tem hinavskim bmndn m ter začeli pomagati učni upravi — za kar bi sicer morala sama skrbeti — s tem, da so začeli spravljati na oelovsko učiteljišče več slovnoskih mladoničev. Hinavščinu učne uprave se je sicer začela takoj kazati, kajti nove slovenske učitelje je pošiljala v nepristopne gorate kraje, na slovenskih šolah v uižavah pa so slej kot prej ostali Nemci in renegati. Tudi so se slovenskim dečkom pri sprejemnih izpitih delale vsakovrstne ovire. Letošnjo jesen pa je nemška zarota izbruhnila. Dovršilo je 0 ali 7 Sj o vencev učitelj is V, Dasi so bili mladeniči revni ter so komaj čakali na skromne slnžbo, dasi je bilo na šolah v slovenskem delu dežele vse polno praznih služb, niso jih hoteli nastaviti od julija do novembra, do-čim so nemški in neničurski tovariši dobili takoj službe. Za november je prišlo končno imenovanje. In vse so poslali med trde Nemce, med Slovence pa so zopet poslali več trdih Nemcev in Nemk. Razun tega sta morala iz domovine brez vsakega vzroka ena slov. učiteljica in en slov. učitelj. Tako imamo v slovenskem delu dežele zopet manj slovenskega, uči-1 eljstva, kakor pred enim letom, a še ti samevajo ua. najvišjih gorskih samotah ter v strahu pričakujejo, da jih vsak čas doleti neupravičeno progna nstvo od rodnih bratov. Da bo v bodoče še slabše, to so pokazali letošnji sprejemni izpiti na celovško učiteljišče. Sprejetih je bilo 48 dečkov, med temi le 2 Slovenca, dasi je prosilo za sprejem lepo število prav nadarjenih Slovencev. Namen je očividen: zapreti Slovencem sploh pot do učiteljskih služi>, da se s pomočjo neniškonaoijo-nalueaja učiteljstva čim hitreje izvr- ši zarota, t. j. popolno ponemčenje Koroške. Poslanec Grnfenauer je sicer pismeno protestiral pri naučnem ministrstvu, toda ta korak se nam zdi nekaj prisiljenega, da ga ne more zadeti pozneje očitanje, da se ni ganil. G. Grafenauer je Že toliko parlamentaren, da ve, da je v takih slučajih računati na uspeli le tedaj, ako nastopi odločno cela parlamentarna skupina. Saj je g. Grafcnauer zvest član »Slov. Enote , ki ima baje velik vpliv. A kaj prav: »Mirit! G. Grafem-auer je nastopil osamljen, »ker poslanci »Slov. Enote« s sedanjim ministrstvom osebno ao&ejb imeti več nobenega niska«. — Potemtakem naj tudi mi koroški Slovenci trpimo posledice dr. Ši-storšičove neutemeljene obstrukeije. ki izvira iz njegove užaljene osebnosti. Sicer pa se mi zdi to jalov izgovor za — komodnost. Ta izgovor se nam zdi, kakor da vidi kdo svojega sovražnika, ki mu ropa hišo, a pravi: »Nc maram imeti z njim osebno nobenega stika«. Tu sem navedel le dve najhujši krivici, ki so bile zadnji čas prizadete celokupnemu slovenskemu narodu na Koroškem, neposredno pa vsemu slovenstvu sploh. I3rez manjših krivic, ki so stra-tegične poteze skupne nemške zarote*-pa skoraj ne mine dan Tu poberejo šolske oblasti otrokom slovenske katekizme, tam vrže okrajni šolski svet slovenske knjige iz šolarskih knjižnic, v Borovljah se je izvršil dogovorjeni tolovajski napad na shod Ciril - Metodove podružnice in na ustanovni shod »Sokola«, na Bmci so naskočili »Tamburaški dom«, v Grcbinju so brez vzroka zaprli »Narodni dom« itd. itd. In za vse te napade vedo takorekoč že v naprej politične oblasti, vse napade organizirajo in vodijo uradniki državne in južne železnice, e. kr. pošte itd. Voditelji koroških Slovencev pa so srečni, da je vse narodno delo enotno organizirano in prepojeno istega duha. Zato pa njihovo^ glasilo »Mir« zavlačuje dalje črevo o razmerju med »Slov. šolskim društvom« in »Družbo sv. Cirila in Metoda« ter je srečno, da so odrešeniki dr. Brejc, dr. Arnejc in tov. preprečili, > da bi mogla družba sv. Cirila in Metoda v kalnem ribariti in naše šolsko društvo od dela med narodom stran odrivati«. To so dosegli, odrinili so za uas velezaslužuo Ciril - Metodovo družbo od dela, a zdi se mi, da le za to, da morejo sami — v kalnem ribariti. AustriJsHl Lloy d pro^s nladf svoje iffileielnKo u Trstu O tej prodaji sc sicer govori že več nego leto dni. Vendar se do sedaj ni vedelo nič gotovega. Celo socijalni demokratski vodje, kateri bi se v prvi vrsti morali zanimati, ker bi po tej prodaji trpelo tržaško delavstvo, niso uvaževali te govorice, ki se je sicer precej, in celo preveč vstrajno širila. No, sedaj je pa ta prodaja skoro gotova stvar. Vlada, — trgovinsko ministrstvo namreč — potrebuje oni prostor, na katerem so nahaja, Llovdov arsenal, za razširjenje novega pristanišča. Od drugo strani bi se pa Liovdova parobrodna družba rada rešile bremena, l:i jej ga tvori arsenal. In tako je prišlo do načeluega sporazuma med Llovdovo družbo in vlado, da družba proda vladi prostor, na katerem se sed^j nahaja arsenal Liovdova družba pa namerava prenesti svoj arsenal v --Tržič (Monfalcone), na Furlansko. In vsled tega nastaja pereče krušno vprašanje za tisoče tržaški!i družin, katerih očetje so zaposleni v Llovdovem arsenalu. Gotovo je, da. če prenese Llovd svoj arsenal v Tržič, bodo Furlani, ki so se doseđaj bavili s kmetijo in mlekarstvom,(posebno pa s trto in s koruzo) zapustili kmetijstvo in se proletarizirali podavši se na delo v arsenal a- Tržič, kjer jim ne bode ne toča ne drug > ne vreme odneslo zaslužka. Bližje bo v Tržič Furlanom, ki so gosto naseljeni okolu Tržiča (Ronke, Zagrad in drugi tamošnji kraji) nego Tržača-nbm. Z manjšim troškom bodo prišli delat v Tržič Furlani - kmetje iz krajev okolu Tržiča, nego pa delavci Tr-žačani in bodo torej lahko delali Tr-žačanom konkurenco. — Sicer se je to že predvidjalo, kajti toliko tržiški kolikor tudi miljski občinski svet, sta pred kakim poj letom vsaki v svoji seji sklenili;, da se Llovdovo družbo, v slučaju, da prenese svoj arsenal v Tržič, odnosno v Milje, oprosti vseh občinskih zemljišču i h davkov za dobo JO let. — Milje so bližje Trsta nego Tržič, poleg tega so Milje mestece, ki že od mnogih ret daje velik kontingent delavstva v Llovdovem arsenalu, če bi se torej že moral na vsak način prenesti arsenal iz Trsta, tedaj bi bilo želeti, da bi se prenesel raje v Milje, nego v Tržič. — In v to s vrbo sklicuje tržaška »Narodna delavska organizaei-ja«, protestni shod v Trstu za v četr- o mm čiducku. (.Dalje.) Nekdaj ni bilo bolj idealnega mladeniča od mene. Vse, kar je bilo lppo in dobro, sem ljubil. Vsakega < loveka sem smatral za dobrega in okrajno nesrečen bi bil, ko bi koga le alo žalil. Tudi mene ni nihče žalil, ; ft ni imel povoda, kajti bil sem res blag človek brez vsake zlobnosti v srcu. In kako sem bil srečen v svojih bornih razmerah, pa tudi bogat! Solnce je bilo moje, zvezde so bilo moje, vsa lepa narava je bila moja in bil -^ui tako bogat v duši in srcu, da sem vodno z jasnim obrazom in -mehijajem hodil okoli, češ: kdo želi kaj sreče, meni je je odveč! Dal sem izraza svojim občutkom: kakor stu-denec so mi vrele pesmi iz srca in nanizal sem jih zvezek za zvezkom. Pisal sem povesti, igre in čital vse boljše stvari starih in novih pisateljev in pesnikov. Gledališke predstave nisem nobene zamudil in naslajal sem se z vsem, kar mi je moglo umetniškega nuditi naše mesto. V sebi sem občutil silo in moč in zmožnost, fla bom veliko koristil javnosti, da bom literarno in drugače odličen de- lavce in sanjal sem o lepoti življenja, o potu, po katerem bom hodil do pozne starosti, vedno mlad in čil, nikoli duševno Izčrpan, saj sem bil vendar bogat in obložen z zakladi duha in čuvstev. Kajne, bi! sem lah-komišljen ? Kj, resnost življenja se me jo malo prijela; smejal sem se skrbein, stresel sem z glavo in odbe-žc le so kakor nagajivi oblački, ki hočejo zakriti so'nee. Ker sem se premalo brigal za realno stran življenja, ampak le letal v jasnih višavah brezskrbno idealne mladosti, je bila to za mojega čuvstvenega človeka poguba. Nenadoma me je skrb za življenje pritisnila za vrat. Prišlo je to tako hitro, da je veljalo le dvoje. Ali grem uaprej po prejšnji poti, zasledujoč cilje, ki so se mi v daljavi kazali kot lahko dosegljivi, ter pri tem prepustim skrb zase in še bolj za one, ki so bili od mene odvisni, usodi ali slučaju ali recimo vetru, ali naj se pa borim I življeujcm ter skrbim za košček kruha, da nasitim sebe in svoje drage, vedoč, da je potem konee vsem idealom, ker bi sc mi vse moči izčrpale v boju za obstanek. Odločil sem se za drugo in pravijo, da «em si izvolil »boljši« del. Postal sem korekten človek, dostojen državljan z zlato verižico pri srebni uri. Uživam nekaj ugleda in spoštovanja in vestno izpolnujem dolžnosti svojega poklica, da me še hvalijo. Godi se mi dobro; seuipatja zahajam v gostilno, kjer imam stalno družbo, in naročen sem ua dober časopis, da se poučim o dnevnih vprašanjih. Skratka, postal sem filister, kakor stoji v knjigi. Da bi pesmi koval in nisal romane, mi še na misel ne pride, pa tudi nisem več zmožen za take neumnosti. Niti ne čitam več petami ali kako boljše čtivo. Čitam senzaeijonelne povesti in pikantne dogedbioe, od boljših stvari berem samo kritike, da v družbi ne pridem v zadrego. Koncerte grem poslušat, toda le take pri pogrnjenih mizah in pri katerih igra prvo vlogo boben in trobente. Tudi v gledališče še par-krat zaidem, a le kadar je prav lepa scenerija ali če se veliko strelja ali če pride kakšna kobila na oder. Zvest sein torej ostal prvotnemu sklepu iu če me kdo vpraša, kako mi je, pravim vsakemu, da sem zadovoljen s svojo osodo in srečen človek. Marsikdo me še blagruje, da se mi tako dobro godi. Kako morete torej Vi reči, da nisem tak kakoršnega se kažem, ampak da sem nbit človek. Nekam mehko sem razpoložen danes in zdi se mi, da sem Vam dolžan odkritosrčnosti, saj ste Vi takorekoč edina oseba, ki mi je malo dlje pogledala kakor na obraz. Bodi torej prvič in zadnjici V tistem hipu, ko sem sklenil bojevati se z življenjem in si s trudom ustanoviti primerno eksistenco, sem tudi zamoril onega drugega človeka v sebi, človeka, ki je hotel le z dušo živeti, ne brigajoč se za realnost. Ubil sem ga, potlačil ga v najbolj skriti kot svojega bistva, misleč, da bom kar tako prcinenil značaj kakor premenim plašč, kadar starega zavrženi. Začetkoma je šlo; vse svoje mišljenje sem poglobil v to, da neumorno delam in delam brez počitka, da pridem do klina, ki mi ustvari siguren položaj v človeški družbi. Tudi prejšnja lahkomiselnost mi je v prid prišla, lažje sem premagal nevarna pota, ki so me gnala zopet v vrtinec duševnega življenja. Le tupatain se je dvignilo nekaj v meni, sililo na dan in zahtevalo, naj dam duši in srcu več brane, kakor telesu. Boj je bil večkrat hud, toda kratek, zagnal sem se zopet v delo, šiloma odvrnil misli proč in jih osredotočil ua predmet, ki sem ga imel pod rokami. Ssačoma sem se navadil tega filistrskega življenja in mislil, da je moj drugi človek že popolnoma ubit. Komaj sem se pa malo oddahnil od vsakdanje tlake, se mi je s tem večjo silo pojavilo notranje življenje. Upiral in bojeval sem se z vso močjo, da ukrotim uporno dušo. Ne gre, pa ne gret Videli ste že rokoborce, vi- deli premaganca na tleh, kako se zvija pod rokami zmagovalca in se skuša osvoboditi. Tako se moja notranjost zvija ped zunanjim življenjem in nekaj let sem ne morem pa ne moreni več kretiti razburjene notranjosti. Odpor je veliko manjši nego poprej in duša bolj dovzetna za vtise. Zato se pa nič več ne branim in živim dvojno življenje: eno zunanje za vse ljudi, eno pa zase. Moje zunanje življenje poznate. Notranje življenje, to je pravo življenje, ki ga živim, Vam pa hočem zdaj odkriti. Težko je to. Ko bi svet že iznašel, kako so duša fotografira, bi Vam dal tako fotografijo, toda opisati vse misli in čutenje duševnega življenja je nemogoče. Le nekak obris ali namiga van je Vam lahke dam. Moje pravo življenje, ki ga pa ljubosumno skrivam pred vsakim, je zame deloma raj, deloma pekel, če-šče še pekel. Če sem sam, ga živini vedno, toda prime me tudi v družbi. Zamislim se, gledani onega, ki govori, pa ga ne razumem. Nekam čudno mi jrledajo oči in dostikrat me vprašajo: »Na kaj pa misliš?« In ako se z vso močjo ne uprem, da potlačim notranje življenje, tedaj moram proč iz družbe, b:ti moram sam. (Dalje prihodnjič.) tek, dne 25. t« m. Upati je, da se temu protestnemu shodu pridružijo tudi tržaški socijalni demokrat je, ki si nadevajo naslov: edinih zastopnikov tržaškega delavstva. Ce se pa že nočejo udeležiti tega shoda in se pridružiti tej akciji »X. D. O.«, potem pa morajo vsaj sklicati i oni enak shod in glasovati na istem za resolucijo, ki bo na vsak način morala biti identična onir ki se bo sprejela na shodu »N. D. O.« — Pa da se povrnemo h glavnemu argumentu tega članka: Llovd torej proda prostor svojega arsenala vladi, ki ga ima porabiti v svrho razširjenja novega pristanišča pri Sv. Andreju. A to pristanišče — kakor trdijo izvedenci — ne bo — ta kore koč — nikako pristanišče, ampak prostor nevarnosti. Da, resnica je to, da bodo parui-ki v novem pri stan išču tržaškem skoraj v večji nevarnosti, nego na prostem morju. Burja je namreč ravno ua onem mestu naravnost grozna. Poleg tega je še konformaei-ja prostora (ki nikakor ni kak zaliv, ampak je celo rt)taka, da ne nudi nobenega zavetja pred burjo. Evo dveh dokazov: Minole zime je bila v onih vodah t r d n o vsi d rana vojua ladij ti (imena se v tronotku ne spominjam), katero so, po splavljenju, dokončava-li (devanje strojev, jambor i. dr.). Neko noč je barja prav presneto pihala in drugo jutro so si ljudje, ki *o hoteli videti rt čeno vojno 1 adi jo, zastonj meli oči: ladije ni bilo več: burja jo je bila odnesla naravnost proti obrežju sosedne Italije. To van; je en slučaj. Evo Vam drugega: V torek, dne 16. t. m. so iz Llovdovega arsenala splavili 110. v onem arsenalu zgrajeni parnik. Temu parniku je ime »Gastein«. In glej, parnik »Ga-stein« je bil že na svoji deviški plo-vitbi po slani morski vodi v resni nevarnosti: bil je ravno čas oseke: voda se je torej odtakala od kopnega, burje sicer ni bilo, ker je pihal le jako slaboten severo - zapaden vetrič: in to je bilo dovolj, da sta odtok in rečeni vetrič zagnala komaj splavljeni parnik z močnim remorkerjem »Plutom« vred na notranji nasip va-Ioloma, in če bi ne bil prihitel na pomoč remorker »Audax«, ki se je slučajno na haj d v bližini, bi se bila gotovo pripetila nesreča: komaj zgrajeni, komaj splavljeni parnik bi bil izgubljen. Ta dva slučaja pričata dovolj jasim, kako slab«) je vlada izbrala prostor za gradnjo novega pristanišča. — Da bi nam pa kdo ne prišel oporekal, češ, naj mi v Ljubljani, sodimo o Ljubljanici, povemo, da je gori izraženega mnenja tudi tržaški »L? Indipendente«, ki je v svoji številki od četrtka, dne 18. t. m. priobčil članek, v katerem po vda rja, in sicer na podlagi izjav tehnikov strokovnjakov, da je novo pristanišče tržaško vrlo nevarno za ladije. * Vitez di Demetrio, predsednik tržaške trgovske zbornice, se je bil te dni podal k tržaškemu županu drju. Valeno, v svrho, da se skliče v skupno sojo deželni odbor in trgovsko zbornico. I:i naj bi. v interesu Trsta s posebnim ozirom na delavsko sloje, protestirala proti prenosu Llovdovega arsenala iz Trsta O Tržič. Ta seja se vrši danes. Pripoveduje se, da se bo na seji sklenilo protestirati proti prenosu arsenala*iz Trsta sploh, in, če s" že ima prenesti iz Trsta, naj se arsenal prenese v Zavije, a k večjemu v Milje* Politični položaj. Čehi. Praga . 21. novembra. Poslanec Kramar je imel danes na shodu mladočeškega dijaštva govor o češki politiki. Politično samostojnost dosežejo Čehi: 1. z reformo notranje uprave v smislu decentralizacije, in k temu je le ena cesta: politična moč na Dunaju: 2. z resnično demokratično politiko, s tega stališča je treba gledati tudi na narodnostno vprašanje; 3. z gospodarskim in kulturnim napredkom; 4. s tem, da smo v kulturnem oziru sami svoji, ne smemo se dati voditi od teli, ki niso naši in ne čutijo z nami. Svoje življenje moramo urediti v češkem in slovanskem duhu. Boj proti klerikalizmu je neizogiben; ne proti veri ljudstva, marveč proti zlorabi vere v politične namene, proti cerkveni politiki. Praga. 21. novembra. Mlado-češki izvrševalni odbor se je posvetoval popoldne na zattpni seji o situaciji. Referiral je dr. Kramar. Tudi češki radikalci so imeli sejo. Češke stranke vztrajajo na svojem znanem stališču, da morajo dobiti najprej garancije za spremembo sistema, potem šele Opuste obstrukcijo. Zatrjuje se, da bodo seje državnega zbora, ki prično zopet v sredo, popolnoma brez uspeha, dokler se ne ugodi zahtevam »Slov. Enote«. Praga , 22. novembra. V Lvsi se jo vršil včeraj shod zaupnikov češke agrarne stranke, ua katerem se je izreklo poslancu Prašku popolno zaupanje in poslancu Stapinskemu zahvala za podporo, ki jo je »Poljska ljudska stranka« izkazala »Slovanski Enoti«. Delegacije. Dunaj, 22. novembra. Čuje se, da bodo delegacije sklicane za 10. december. Minister Burlan. Dunaj, 22. novembra. Državni finančni minister baron Burian bo, kakor se govori, odstopil še pred zborovanjem delegacij. To vest potrjuje »Pester iloyd«, ki dostavlja, da bo njegov naslednik grof Zichv. Obenem z baronom Burianom bo odšel tudi sekcijski šef dr. Horowitz. Kriz« as Ognktm. Kronski svet. Budimpešta, 22. novembra. Točke, ki se bodo obravnavale v jutrišnjem kronskem svetu, so — kakor se poroča iz dobro informiranih krogov — sledeče: 1. Vladar je pripravljen dati nekatere vojaške koncesije, osobito glede polkovnega jezika. — 2. V zunanjem zastopanju naj dobi Ogrska popolno pariteto, diplomatsko osobje mora znati nemško in madjarsko. Samostojnost Ogrske naj so na zunaj bolj ko doslej jm>-vdarja. — & Oastništvo in vojaštvo žrebčaren na Ogrskem, ki je bilo doslej podrejeno državnemu vojnemu ministrstvu, bo podrejeno honvedne-niu ministrstvu. —- 4. Kralj dovoljuje izplačevanje v gotovini; zahteva pa podaljšanje bančnega privilegija do 1. 1917, eveut. do 1920; glede samostojne banke se ne poda nobena izjava in nobena obljuba. — 5. Brezpogojno >e morajo skleniti takoj carinske pogodbe z balkanskimi državami, in sicer potoni naredb, če to parlamentarnim potom ne pojde. — 6. Votirati se mora redni proračun ter 500 milijonov kron znašajoči troski aneksije Bosne in Hercegovine in ostali vojaški troški. Iz Bosne. S a r a j e v o , 22. novembra. Včeraj so se vršile na rotovžu volitve v bolniško blagajno sarajevsko, prvi zavod te vrste v Bosni in Hercegovini. Kandidate so postavili socialni demokrat je in hrvaški narodni delavci. Socialdemokratična lista je zmagala z veliko večino. Kulturni boj. 1' a ris, 22. novembra. Ponovne afere v šolah utrjujejo antiklerikalno gibanje. Časopisje zahteva od države strogega postopanja. Zadnji nagovor papežev pri sprejemu francoskih romarjev je vzbudil v zbornici veliko ogorčenje, ker je papež imenoval francoske učne knjige brezbožne. Dnevne vesti. Politično in gospodarsko društvo za šcntpetersko-kolodvorski okraj priredi v četrtek 25. t. m. ob 8. zvečer v gostilni g. d. Počivalnika na Sv. Petra cesti javno zborovanje. Poročata g. dr. Ivan Tavčar in g. Jos. T u r k. — Uspeh nedeljskega shoda v »Unionu«. Od popolnoma zanesljive strani se nam piše: A' nedeljo sem se ob 11. ponoči vračal mimo belgijske vojašnice domov; pred menoj so šli trije pari mladih zaljubljencev iz Vodmata; pogovarjali so se o dopoldanskem shodu v »Fnionu«. Delali so grdo dovtipe, ki jih ne morem ponovili, svinjarili in kvantali so, da huje ni mogoče. Iz vsega pogo\ dft je bilo posneti, da so se udeležili shoda v »Unionu«. Ker je bil vstop dovoljen samo somišljenikom in somišlje-nieam, ni treba vprašati, kake barve so bili ti udeležil'k i shoda. Bonaven-tura - tvoj »poduk« rodi sadove, da se že hudiču gabijo. - Klerikalni shodi minulo nedeljo so nam podali izborno podobo klerikalnega hinavstva. Tako gnusne, tako ost mine hinavščinc, kakor so jo uganjali klerikalni govorniki minolo nedeljo, svet še ni videl. Ne ene resne, ne ene stvarne besede ni bilo slišati, samo jezuitsko za\ ijanje. samo urnebesno svetohlinstvo. Ti katoliški govori so taki, da se mora človeku želodec obrniti. Slab« stvar se pač ne da dobro braniti — ta utis ima vsak kdor ?>rečita Šnsieršičova in Krekova kloba^anja v obrambo največjega klafača Kranjske dežele. -j— Znanstveni nameni ljubljanskega škofa. Klerikalci so o nedeljskih shodih zastran škofove brošure vtihotapili v nemške liste poročila kjer je med drugim rečeno, da je škof Jeglič spisal svojo brošuro za znanstvene namene. Škofova brošura pa znanost! Ta je pa že tako debela, da se ji morajo krave smejati. Škof je spisal svojo čisto neznanstveno bedasto in pohujšljivo brošuro, da bi jo vrgel med najširše sloje in s pokvar-jenjem ljudstva zaslužil denar. + Quamvis sint sub aqua, suh auua inaledieere tempant. Vedno vpijete, da maziljenci božji le za svojo bisago skrbe, pa vendar ni resnica! V nedeljo dne 21. t. m. so tudi nam i>ozabljeniiu podnartovčanom privoščili z svojim zaupnim shodom par veselih uric, v klerikalni gostilni »pri Rezi«. Govor gospoda državnega poslanca Pogačnika o zajčjem zakonu je bil z odobravanjem navzo- čih debelo 30tih poslušalcev kmalu končen. Za tem je povzel besedo pr»» častiti gospod J. Kalan kot zagovornik našega nedolžnega škofa Toneta. V celem govoru se mu ni posrečilo napraviti is rdeče belo knjižico. Žar to pa je tembolj divjal nad liapred-njaki in jih obsipal z raznimi priimki kakor: »Ce že nisi videl hudiča, poglej liberalca, pa bos videl hudiča!« Najbolj so ga pekli prevodi knjižice v tuje jezike, da je konečno v svoji sveti jezi za klical: »Sram me je, da sem Slovenec, da slovenska mati rodi take svinje!« Trdil je, da se na-prednjaki najbolj valjajo v blatu strasti, prešestovanja in svinjarije, in da naprednjaki največ obiskujejo gotovo hišo v Ljubljani. V takem tonu nam je še marsikaj klobasa ril, kar pa še vredno ni, da omenimo. Končno smo ua poziv zagovornika zaklicali s teškim sivem: »Živijo škof!« ter se razšli s sklepom: »Mi pa ostanemo, kakor smo bli«. -r O nedeljskem klerikalnem shodu, ki so ga priredili klerikalci v »Unionu«, da operejo Antona Bona-venturo radi rdeče knjižice, priobču-je poročilo tudi klerikalno »Hrvatstvo« v Zagrebu. Svoje poročilo zaključuje pobožno »Hrvatstvo« z vzklikom: »S tem shodom je Ljubljana ix>kazala, da je klerikalizem pognal v njej globoke korenine in da bo v kratkem času morala visoka gospoda na magistratu zapustiti svoje mehke fotelje.« »Hrvatstvu« sporočamo, da bo še mnogo Save poteklo v Donavo, prodno se bo uresničila njegova jkj-božna želja. -p Ne bo obveljalo. Naši notici o inseratih, s katerim je deželni odbor razpisal nekaj služb v »Ljubljančanki« samo v nemškem jeziku, sta »Slovenca« hudo zadeli. Najprvo se je zlagal, da je to zakrivil grof Barbo, a ko ta najbrže ni bil voljan tega očitka nase prevzeti, ker o okrožnih zdravnikih niti referent ni, si je »Slovenec« enostavno izmislil gorostasno laž, da je napako povzročila. »Lai-bacher Zeitung«, ki je doposlauo ji notico sprejela za inserat, mesto med notice. Toda to ne bo obveljalo, ker sta tudi »Narod« in »Slovenec« objavila trikrat razpis službe okrožnega zdravnika v Idriji ined inserati, torej je bil tudi »Ljubljančanki« dopo-slan inserat in ne notica. Ravnotako se notice ne objavljajo trikrat v eneni listu in tudi se na vrhu ne zapiše poslovna številka urada. -j- 3000kratna laž. »Slovenec« pravi, da se je nedeljskega shoda v Ljubljani udeležilo 3000 oseb. To je tritisočkratna laž, kajti po zatrdilu različnih udeležhikov shoda in po štetju pred »Uniononi« postavljenih izvestiteljev je bilo na shodu vsega skupaj kakih 400 oseb, polovico moških in polovico žensk. -j- Pravda radi škofove brošure. Knjigarnar Schrimpf v Trstu je dal v neki tiskarni natisniti škofovo brošuro v nemškem prevodu. Predno je bila brošura popolnoma natisnjena, je poslal brzojavno naročilo, naj se tisk ustavi. Ker knjigarnar baje neće poravnati stroškov, namerava tiskarna proti njemu vložiti tožbo. Z druge strani pa se nam javlja, da so pri tržaškemu knjigarnarju posredovali, čim so slišali, da namerava izdati škofovo brošuro v nemškem in italijanskem prevodu razni cerkveni dostojanstveniki ter končno — s kakšnimi sredstvi, nam ni znano — izposlovali, da je knjigarnar opustil svoj načrt. -f- 30.000 izvodov škofove brošure v nemškem prevodu so prodali na Dunaju v času od 15. do 20. t. m. Nemški listi pišejo: »Klerikalci besne, njihovo časopisje pa molči in si niti ne upa zagovarjati in jemati v zaščito nesramnega, od pristno rimskega duha navdahnjenega ljubljanskega škoia^ ker pač misli, da bo s svojim molkom najbolje služilo rimski cerkvi.« -f- Polno kopico ovadb zoper nadučitelja Janka Žurovnika, zdaj nadnčitelja v Borovnici, je iz čiste krščanske ljubezni do bližnjega vložil znani župnik Zabret iz Št. Vida nad Ljubljano. Te ovadbe so bile pa tako temeljito podprte, da je sklenil deželni šolski svet v svoji zadnji seji, naj gredo v — koš! + C. kr. okrajni šolski svet v Logatcu, ki mu predseduje slavno-znani glavar Ekel, je izdal na šolska vodstva nekako odredbo, s katero sc skuša omejiti telovadbo učencev in učenk pri »Sokolu«. Zaradi lepšega se imenuje tudi »Orla«, saj se ono zviranje po kozolcih, ki ga goje Orli, ne more imenovati telovadba. Naperjena je vsa stvar le proti »Sokolu« in duševni oče te najnovejše biro-kratične modrosti je idrijski dekan Arko, ki je član okrajnega šolskega sveta. Prepovedali So imenovati se šolski deci »naraščaj«, telovadba se mora vršiti podnevi, telovadno obleko je predložiti v potrjenje, telovadbo mora vedno nadzorovati učitelj ali učiteljica, prepovedani so vsi javni nastopi itd. Te bistroumne šolnike, ki so pomagali storiti tak sklep* vprašamo, kako se to skrinja i inten-cijami naučnega ministrstva in priznanih pedagogov, ki toplo zagovar- jajo gojenje telesnih vaj šolski mladini in prirejajo enkete, kako to vele-koriatno sredstvo za okrepljenje in ohranjen je zdravja pospešiti. Pri nas pa vidijo klerikalci v sokolski telovadbi učencev svoj pogibelj, zato treba to telovadbo prepovedati in tem sovražnikom mladine hiti na pomoč c. kr. glavar, čeprav je le Ekel. Mladina se ne pokvarja pri sokolski telovadbi, pokvarja jo jo kateheti, ki so notorični obrekovalci in lažnjivci! Dekan Arkoft bic salta! No, pa take odredbe starokopitne birokratičnosti ne bodo preprečile telovadbe ljudsko-šolskih šolarjev. Za vzgojo in zdravje svojih otrok so predvsem odgovorni starši in če ti hočejo, nihče ne more prepovedati otrokom telovadbe. Tu imajo starši prvo in zadnjo besedo brez vsake instance! H~ Okrajna hranilnica v Konjicah (Bezirkssparkasse Gonobitz) je ena izmed najobskurnejših a tudi najzagrizenejših nemških šparkas na Slovenskem Štajerskem. Ta denarni zavod okraja, ki je po 90 % slovenski, drznil se je te dni odkloniti pismo in listino, na podlagi katere je stranka zahtevala izplačilo malenkostne vloge 148 K, češ, da slovenščine ne razume in da zahteva vsled tega nemško pismo in nemški prevod listine. Pred odvetniško pretnjo tožbe je potein seveda zlezla te čedna špar-kasa ponižno pod klop ter izplačala vlogo a zahtevala 2 K 50 v za prevod slovenske listine. Tako postopanje je že višek pangermanske nesramnosti, zlasti če se pomisii, da bi morala konjiška »bezirksšparkasa« tisti hip zapreti svojo nemško botego, čim bi jej slovenski vlagatelji odpovedali svoje vloge. Prizadetim krogom priporočamo ta slučaj v primerno uva-ževanje! -f- Za dopolnilno volitev iz splošne kurije na Goriškem, ki bo dne 19. decembra t. 1. se pripravljajo klerikalci tako, kakor na prve volitve, namreč zbirajo denar, ker vedo, da so jim tisočaki izborno ]>omagali poleg zlorabe vere in cerkve. Ne čutijo se pa nič prav varne kljub temu, da so po prvih volitvah tako kričali, kakor da so spravili v svojo malho celo goriško dežele. Povdarjajo nevarnost, da bi se naprednjaki močno približali številu klerikalnih poslancev, ako bi propadla klerikalna stranka pri dopolnilni volitvi. To bodi vspodbudilo vsem neklerikalnim elementom, da se vržejo z vsem ognjem v volilni boj -j- Kdo bo deželni glavar na Goriškem? Govorilo se je mnogo o možnosti klerikalnega bloka v goriškem deželnem zboru ter da bo novi deželni glavar najbrže klerikalec. Ali kakor sedaj kažejo znamenja, ne bo klerikalnega bloka in ne klerikalnega deželnega glavarja, marveč postane deželni glavar goriški zopet stari laški liberalec dr. Pa jer. Vlada sicer ve, da je dr. Pajer lani dokazal, da ne zasluži več zaupanja krone, ker je piskal na prisego, katero je dal kot deželni glavar in tolmačil poslovni red, kakor se je njemu zlju-bilo, delal obstrukcijo ter pustil celo večino brez predsedstva, ali Pajer je star in danes ali jutri se mu lahko pripeti kaj človeškega, vlada pa tudi ve, da ako ne vzame glavarja iz srede laških liberalcev, bo malo upanja na redno delovanje deželnega zbora. Laški liberalci bi se uprli z vso silo poskusu, imenovati za deželnega glavarja koga drugega in ne Pajerja; drugega bi tudi ne pripoznali. \lada pa upa, da druge stranke bi sc že kako pomirile kljub imenovanju Pajerja, četudi ve, da manjšina ne more sprejeti z veseljem Pajerja za deželnega glavarja. Predno bo otvorjen goriški deželni zbor, bo potreba še jako dosti pogajajnj, ki naj bi ustvarila nekak modus vivendi v novem deželnem zboru. Klerikalnega bloka najbrže ne bo, ker zveza dr. Gregorčiča s Pajer jem je trdna; goriški nadškof je sicer poskusil spraviti na skupno delo laške in slovenske klerikalce, toda dr. Gregorčič je gluh na ob€^ ušesi za nadškofove besede. Glasilo goriškega prosta je vabilo slovenske klerikalce na skupno delo katoliških mož v deželnem zboru, ali dr. Gregorčičeva »Gorica« je povedala, da se slovenska klerikalna stranka ne veže s takimi prefriganci. Laškim liberalcem so ponudili laški klerikalci roko za skupno nastopanje v narodnih vprašanjih, ali laški liberalci so odgovorili, da ne marajo za njihovo ponudbo ter da laške klerikalne stranke sploh ne smatrajo za resno; laski liberalci pač dobro vedo, da so njihovi interesi ki iti najboljše v zvezi z dr. Gregorčičem. Slovenski klerikalci bodo pomagali z vso močjo Pajer ju, da postane deželni glavar. Še mar jim ni zato, da bi se začeli potegovati, da bi imeli goriški Slovenci enkrat deželnega glavarja iz svoje srede. Saj je vendar Slovencev v goriški deželi */* prebivalstva in Lahov le V.v Lahi pa imajo tudi samo 1 glas večine. Dolžnost slovenskih poslancev bi bila ta, da se začno zavzemati za slovenskega deželnega glavarja. -f To to narodnjaki! Kakor čujemo, se snuje v Ljubljani nekak »Kricgerverein«. Med snovatelji j^ baje bivši poveljnik veterancev Mi. halič in več klerikalcev. Da se ti ga. spodje na stara leta hočejo igrati vojake, naj že bo, a da nameravajo uvesti T društvo, v katerwji se Ročej., igrati vojake, n e m š «• imo Ibat pn. veljevalni jezik, to pa je vredno^ najstrožje obsodbe. Zavedaj narodu Slovenci k temu društvu ne hfido pri stopili, tem bolj ker to drtrštvo nirtut prav nobenega pomena in nobenega drugega namena, kakor da služi za stafažo gotovim osebam. -f- Iz šolske službe. Imenovai; so za nadučitelje: Jos. M^iheLLč i* Št. Lovrenca v Preddvor;; Meihior-Dolenjec iz Črnomlja v Železni ke; Jos. Lipovec v/ Bukovem; Bogomir F e g i c iz Studenoga v j?^nanje selo; Alojzij Poni Pr.v ar iz Vel. Trna v Soro. — Prestavljena je Fl nja V i I h a r iz Šemhij v Nadanjo selo. — Stalno sta imenovana.:* Rudolf P o 1 j a n e c v Šmartneni pri Litiji; Štefanija P o g o r e L e e Starem Kotu. — Gospe G r lic - Di,-s t a 1 v Loškem potoku in Vidi V r g. z e c na Studencu menjata, svoji đul-beni mesti. — lrčitelju*-a Marija Tome pri Sv. Križu pri Litiji dal,: enoletni dopust. — Stalna urKukojeiL! je Marija Gral le v (>,rRiiiisL -— Za šolskega slugo na državni realki v Idriji je imenovaji certii'ikaii'sfc ii. Kos, žandarmerij.-ki stražmojstrr v Cerkljah. -j- Osebne vestL Gospodje pr zdravje primoran odložiti mesto koncertnega vodje. Na to je predsednici ženskega zbora gospa -Julija dr. Fer-jančičeva izjavila da odlaga svoje mesto, ter je z večino pevk zapustila dvorano. Za dane^ se vzdržujemo komentarja, naglašamo samo, da je v »Glasbeni Matici« nastala akutna kriza, ki je pa gotovi mCrodajni krogi še vedno nečejo videti, sicer bi w vstrajali na poti. ki vodi ta nekdaj toli cvetoči zavod v gotovo pogube. Kakor čujemo, nameravajo člani »Glasbene Matice- zahtevati, da se v najkrajšem času skliče izreden občni zbor. -— Slovenske pravljice. V sredo 24. t. m. priredi > Splošno slovensko žensko društvo«« javno predavanje v veliki dvorani »Mestnega doma«. Ci-tal bo znani prijatelj naše mladine g. okr. sodnik Fr. M i 1 č i n s k i po slovenskih narodnih pesmih sestavljen-' pravljice: »O dušici majceni, ki ni smela v nebesa«:. — »Preveč zemlji1 in premalo«. — »Bridka smrt v šoto«. — »Majdalenka in deveti kralj* — »Gospod in hruška«. Gosp. Fr. Milčiuski je že davno spoznal, da jo prav naše mladinsko slovstvo sil:* ubožno in neznatno, zato si je nad'11 ne lahko ali jako hvaležno nalogo, da nam sestavi več pristno domačih pravljic, ki bodo vsekakor odraslim in mladim jako dobrodošle. In nekaj teh pravljic namerava čitati gos]), predavatelj v sredo 24. t. m. ob S. zvečer v Mestnem domu. Vstopnini 20 vin. za osebo, je namenjena druži-sv. Cirila in Metoda. Dijaki in dijakinje proste. — Akademij-; V ponedeljek 29. t. m. predava v veliki dvorani Mesnega doma g. dr. Bogumil Vos-njak o zanimivem in aktualm ' predmetu »Francoska gospodarsku politika v Iliriji«. — Miklavžev večer. Telovadne društvo »Sokol« v Ljubljani priredi tudi letos običajni Miklavžev večer, ki se bo vršil v nedeljo, dne 5. decembra t. 1. v društveni telovadnici »Narodnega doma«. Ker pade leto? ta večer na nedeljo, naprosilo se j« sv. Miklavža, da nastopi za mladež nekoliko preje, kar je za slučaj ugodnega vremena sv. Miklavž tudi obljubil. Pričakovati je torej, da bode-rao videli letos sv. Miklavža vsaj že ob 6. zvečer, če ne bo kakih nepriča kovanih ovir. »Sokol« je pa s sv. Miklavžem v pogajanju tudi še za drugi nastop njegov, namreč za odrasle, ki naj bi bil prilično ob 10. uri zvečer. Ker pa do danes nima društvo še de-finitivnega odgovora njegovega poročalo se bo o tem kasneje. — Na zdar! — Uganka. Zakaj je bila Ljubljana v nedeljo tako umazana! — Ker so v »Unionu« škofa prali! »Iz jugoslovanske lirike«. Prešernove izbrane pesmi v srbskem prevodu so nadalje naročili: Mestni dekliški lieej v Ljubljani (2 izvoda), g. R. Maister v Przenivslu, g. Ante Beg, potovalni učitelj »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani, g. dr. -Janko Šlebinger, profesor v Ljubljani, g. Ivan G o s t i š a , cand. med. na Dunaju in g. Josip Kozi-n a v Bremenu na Nemškem. Čim izide knjiga, jo dopošljemo naročnikom. Nadaljna naročila sprejema urednik Pasto Pustoslemšek v Ljubljani. Razširjene so ljudske šole ua Karolinški zemlji in v Zgornji Šiški v trirazrednieo, v Dolenji vasi pri Ribnici v štirirazrednico. Novi notar v Postojni, g. Jakob Kogej, začne u radovat i v Postojni prihodnji teden; imel bo pisarno v hiši ge. Čeferinove pri »Posojilnici« Mizo novega glavarstva. Samomor učiteljice. A' Mariboru se je zastrupila 'JOletna Gizela Laibacherjeva. ki je v preteklem šolskem letu poučevala v Obranji pri Cmureku. Tam se je seznanila z okrajnim zdravnikom Adolfom Czmilom, s katerim se je tudi zaročila. Dr. Czmil je pravil svoji nevesti, da je sin zelo bogatega tovarnarja, da ima 'J0.000 K letnih dohodkov in da ji bo dal vsako leto 1000 K samo za obleko. Neizkušeno dekle mu je verjelo vse. Dne 18. t. m. sta oba ■ rišla v neki hotel v Mariboru. Ženin je povedal svoji nevesti, da je napravil njegov oče konkurz in da se mora zato on zastrupiti, da reši z zavarovalno svoto (50.000 K> svojega očeta, ker je tudi jamčil za njega. Nevesti je še dal sigurno učinkujoč -trup, nakar se je poslovil. Po njegovem odhodu se je nesrečna Gizela zastrupila. Mestna klavnica v Gorici. Kdor ' oče videli klavnico, kakoršna ne -•ar biti, naj pridr pogledat v Gorici«. Mestna klavnica je pravi pravcati škandal, ki bije v obraz najpri-mitivnejšim pojmom o higijeni. — Majhna je, /grajena je bila 1. 1^44., umazana, smrdljiva, brez vode, brez luči. hlev za živino je tak, da se zdaj-pazdaj podere, sploh vse je velika svinjarija. Nečuven škandal, da se poklicana zdravstvena oblast čisto nič ne zmeni za to. da bi odpravila -talno nevarnost, da se mesto okuži. Tj klavnica pa je pravi tip zaniker-ni laškega gospodarstva v goriš-• i) mestn. Časten večer ge. Ponikvarjeve v Trstu. A' nedeljo >e tržaške Slovenke in Slovenci obhajali l!51etnico narodnega delovanja ene najboljših in nsjd< lavnejših slovenskih žen, gospe Ponikvarjeve. Njej na čast so priredili v tržaškem slovenskem gledališču Subertovo dramo »Žetev«, v ka-teri j-- j ubi lan: inja. tudi sama nastopila. Gledališče je bilo popolnoma razprodano. Slavljenki je občinstvo prirejalo navdušene ovacije. Med prvim in drugim dejanjem so ji bili izročeni razni darovi. Deželni poslanec Perluga je pozdravil slavijenko > krasnim govorom v verzih. Po predstavi je bil * restavraciji »Balkan« prijateljski sestanek in komers, aterem so govorili intendant Zo-rec, prvomestnik šolske družbe g. Senekovič in gospa Govekarjeva. Go-pa Maša Gromova je prečitala o«l eseb strani došle pozdravne brzojavke. Vsem se je zahvalila ga. Ponik-varjeva za obilne dokaze priznanja. Regnicolo, zapeljivec mladih deklet. V Trst se je že pred več leti priklatil 271etni brivec Giuseppe Alloggi iz Barletta v Italiji, zadnje ćase brez posla, stanujoč v ulici Punta del Forno No. 4. - Pred nekolikim časom se je ta italianissimo — ki oženjen in oče dveh otrok in soprogu mu je v blagoslovljenem stanu seznanil z IGletnim dekletom neke poštene tržaška družine, imenom Ma-ria P. stanujoča ua trgu S. Giovanni. Zapeljivi falot je neizkušeno deklico nalagal, da je še fant in da ima v Barletti bogato opremljeno brivsko bo t ca o. - Zatrjeval jej je, da jo »ljubi \/. vsega srca« in obljubil, da jo zagotovo poroči. — Mlado dekle je seveda verjela priliznjenemu lažnjiv-cu in mu dajala sestanke. Regnicolo je deklico tako daleč premotil, da je dne H. t. ni. ob peti uri zjutraj skrivaj zapustila svoje starše in Inate ter pobegnila z njim na »ženito-vajnsko potovanje« v Gorico in v Videm. Ko je te dni obema pošel denar, kar sta ga imela je Alloggio pri vel deklico nazaj v Trst, a tu izginil izpred njenih oči. — Ogoljufana blondinka se je vsa objokana vrnila v svojo družino, kjer je vse povedala, kar se ji je pripetilo. — Brat zapeljane punice — ki je bil vso stvar že prej javil policiji, je takoj šel naznanit na policijsko ravnateljstvo, da je zapeljivec njegove sestre zopet v Trstu. — Obenem je bila pa prišla na policijo tudi žena Alloggijeva in povedala, da živi s svojimi otročiči v največji revščini in da je njen mož sedaj že tretjič na ta uačin ušel z neizkušenimi deklicami. — Alloggio je bil v soboto aretiran in oddan deželnemu sodišču. Italijanski alarm. Na dan 28. t. m. sklicujejo Italijani velik shod v Trstu, na katerem bodo protestirali proti slovenskim in hrvatskim šolam v Primorju. Italijani so še vedno slepi. Bijejo se proti Slovanom, mesto da bi ž njimi skupno šli v boj proti skupnemu sovražniku. Vlada je ustanovila na italijansko - slovenskem ozemlju pet nemških srednjih šol, dasi predstavljajo Nemci komaj 3% prebivalstva. Toda Italijani vedo sa-so za slovansko nevarnost. Ko bodo spoznali, da imata Slovan in Italijan skupnega sovražnika, takrat bo to morda že prepozno. Jugoslovansko medicinsko društvo v Gradcu. Z namenom, da se čimbolje pripravijo za vzvišeni zdravniški poklic, poklic delikaten, pa tudi poln odgovornosti ter da kot vestni in pripravljeni zdravniki služijo svojemu narodu, so si jugoslovanski medicine i v Gradcu osnovali svoje društvo, ki se je na I. rednem občnem zboru takole konstituiralo: Predsednik: med. dr. phil. Mikuličič; podpredsednik: med Todozovič; blagajnika: med. Pasini in Volavšek; tajnika: med. Sekulič in Šlander; knjižničarja: Teodosijevič in Heinz, med.; gospodar: med. Atanasoff; revizorji: med. Vesič, Borič, Barbot, Onger, Zarjan in Primšar. — Nabavljajoči obširnejšo medicinsko literaturo, strokovne časopise in medicinska učila, so jugoslovanski medieinci prepričani, da se pravim potom približujejo svojemu cilju. V svesti si. da mora biti praktična medicina pristopna tudi širšim slojem, so pripravljeni tudi na tem polju delovati. Društveni obstanek, združen z velikimi materijelnimi izdatki, je odvisen mnogo tudi od jugoslovanskih rodoljubov, ki morajo društvo podpirati kot izvanredni, dobrotni, podporni in ustanovni člani. Ostavlja-joči trajen spomin svojega rodoljublja, bi oni materije 1 no pomagali iz-popolnjevanje medicinske mladine na korist in blagor svojega naroda. Jugoslovansko medicinsko društvo torej ui važen pojav samo radi solidarnosti štirih bratksih narodov, nego je najvažnejši dokaz njihovega skupnega interesa in njihove kulturne vezi. Kajti gotovo je, da je kulturna vzajemnost južnih Slovanov najmočnejša in najsigurnejša podlaga za boljšo lx>dočuost. Vsak po svojih močeh podpirajmo torej delo Jugoslovanov, kar bode gotovo imelo lep uspeh! Pomogajmo medicinski mladini, ker s tem koristimo svojemu narodu! Jugoslovansko prirodoslovno društvo so ustanovili slovenski, hrvatski in srbski akademiki na Dunaju. Društvo ima namen popularizirati in pospeševati prirodne znanosti v domovini. Pokojninski zavod češkoslovau-skega denarstva v Pragi je kooptiral v svoj upravni svet g. dr. Gustava Grcgorina. deželnega poslanca, odvetnika itd. v Trstu. Med »Matico Hrvatsko« in »Društveni hrvatskih književnika« že več lel t»ajajoči spor je končno srečno poravnan. »Suvremenik«, do sedaj organ /Društva hrvatskih književnika«, bo odslej izhajal tudi kot glasilo »Matice Hrvatske«, ki ga bo tudi subvencionirala. Zupnik-naprednjak umrl. V bolnici v Dubrovniku je pretekli teden umrl župnik iz Slanega, don Niko Kfcirelja. Pokojnik je bil navdušen pristaš hrvatske napredne stranke, za katero je deloval z m;jv< ejo vnemo. Župljani, ki so ga ljubili in spoštovali kakor svojega dobrega očeta, so poskrbeli, da se je mrtvo truplo pokojnikovo preneslo v Slano, kjer so ga pokopali ob ogromni udeležbi naroda iz Slanega in njegove okolice. Na odprtem grobu sta govorila naprednjaka Pavlic in Milic, ki sta v vznesenih besedah slavila pokojnega župnika kot narodnjaka in prepričanega naprednjaka, kakršnih se ne najde več mnogo med duhovniki. Večen spomin pravemu dušnemu pasi i rju. Tako se smešijo! Imamo list, ki ga je pisal hrvatski obrtnik slovanski trgovini za železnino. Slove: »X. 1. eisenvar Kescheft in N. — Hoh Keerter herr. Tli meht si Freilnstenz Biden wen si meh ten So gut sein mir ein prais gorant zu senden Fon pauer emmeil ge Scbir Meht biten So tort zu senden di Adrese ist K. V. Schpenglcr Post Nemzi Bauštazion Deletovci Slavonien. Ta klasična brluzga je menda še izza časov — graničarskih šol. Novi srbski listi. V Bel gradu se je osnovala po vzorcu »Narodne tiskarne« v Ljubljani delniška družba, ki bo z novim letom pričela izdajati dnevnik »Novo Vreme«. Novi list bo urejevali v slovanskem duhu ter bo zastopal ideje tistih slovanskih strank, ki stoje na temelju kulturnega edinstva jugoslovanskih narodov. V zunanji politiki bo list zagovarjal ideje ministrskega predsednika Pašiča ter se zavzemal za bratsko sporazumi jen je med Srbijo in Bol- garsko. Glavni urednik novega lista bo bivši načelnik srbskega tiskovnega urada Vladimir Savič. — Te dni je izšla prva številka novega lista, ki se imenuje »Moč naroda«. Urednik lista je generalitabni polkovnik, bivši vojni minister in poslanik na Cetinju Miloš Vasic. — Z novim letom baje prične izdajati svoj list tudi bivši ministrski predsednik dr. Vladan Gjorgjevič. Amerikanske novice. Nesreča v rudokopu. V Sunnvside, Utah, se je prigodila v rovu razstrelba, pri kateri je bilo šest rudarjev ubitih. Med njimi je tudi Slovenec Josip Zorko. — Ponesrečil je v Frankin Cone-maugh Fran Prudič, po dom. Bolkec iz Cerknice. Utrgala se je nad njim velika skala, mu zdrobila obe nogi, ter ga sploh tako hudo poškodovala, da je na mestu umrl. Njegovi tovariši iz Cerknice so mu poklonili lep venec z napisom: Svojemu tovarišu cerkniški fantje. — V Liucolnu, 111., sta se poročila Maks Brezlan z gdč. Rozo Debeljak. Nesreči. Ko je včeraj popoldne pri zgradbi Privškove hiše v Prisojni ulici prinesel delavec Anton Moj-škerc na oder opeko, mu je spodrsnilo ter je padel na 70 cm nižji oder. Pri padcu je zadobil take notranje bolečine, da so ga morali z rešilnim vozom odpeljati v deželno bolnišnico. — Pri isti zgradbi je pozneje padel vsled svoje neprevidnosti 14letni Leopold Za bukovce s 7 m visokega odra ter si pri padcu zlomil levo nogo. Zadobil je tudi na glavi tako poškodbo, da je obležal nezavesten in so ga nato prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Ogenj. K ti včerajšnji vesti se nam poroča, da ni gorel železniški voz, marveč kozolec posestnice Marije Mihevčcve na Ilovici št. 4. Zgorel je kozolec, za 36 K slame, 40 K vreden mlekarski voziček, ouiara, slamoreznica in kad. Mihevčeva je bila zavarovana pri »Franco Hon-groise« za 300 K, škode ima pa 058 kron. Kako je ogenj nastal, dosedaj še ni znano. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 260 Hrvatov, 180 Macedon-cev in 25 Slovencev. V Heb je šlo 90, v Inomost 25, v Merau 35, v Beljak pa 18 Hrvatov. V St. Mihael na Koroškem se je odpeljalo 10 Slovencev, na Dunaj pa 25 Kočevarjev. Iz Amerike je prišlo 1.60 Hrvatov. ta stvari. * Za slovansko umetniško razstavo, ki se ima prirediti prihodnje leto v Krakovu, bo krakovski mestni občinski svet, kakor poroča, znani poljski književnik Petmajer »Lido-vim Novina m«, vet i ral 100.000 K. * Nov ognjenik. Na Teneriii. enem izmed Kanarskih otokov, se je odprl v gorovju Las Flores nov ognjenik, iz katerega se vali gost dim in goreča tvarina. Čuje se tudi močno podzemsko hučanje. * Lahkoverne ženske. 241etni brezposelni Alfonz Stotina je v teku dveh let pod različnimi pretvezami opeharil dve bogati Dunajčanki in sicer Marijo Lerach za 14.600 K in Viljemino Hoffmann za 18.360 K. Denar je deloma zaigral na borzi, deloma zapravil. Štet ino so zaprli. * Madžarska pohlepnost. Ogrska vlada je sklenila, da izloči Reko iz s« njske škofije, da tako pretrga poslednjo nit, ki združuje Reko z ostalim hrvatskim državnim teritorijem. Da bo sedanja izdajalska hrvatska vlada temu pritrdila, je pač ob sebi umevno, saj je celo »pravični« Vatikan spremenil v tem oziru, svoje mnenje. * Planet »Croatia«. Ravnatelj zvezdarnice hrvatskega prirodoslov-nega društva v Zagrebu vseučiliški profesor dr. Oton Kučera je dobil od astronoma na zvezdaruici v Heidel-bergu dr. Avgusta Kopffa obvestilo, da je krstil nov planet, ki ga je odkril 6. marca 1906. z imenom »Croatia« v spomin na ustanovitev prve zvezdarnice na Hrvatskem, ki jo je osnovalo hrvatsko prirodoslovno društvo v Zagrebu. Planet »Croatia« se giblje med Martom in Jupitrom okrog solnca. * Ustreljena Amerikanca. V ni-karagijski republiki v Sreduji Ameriki imajo malo domačo vojno. Na strani ustašev sta se borila proti predsedniku Zelavi dva državljana Zedinjenih držav severoameriških. Vladni vojaki so pa Amerikanca ujeli, ju obsodili na smrt ter ju takoj ustrelili. Zedinjene države so takoj odposlale dve vojni ladiji proti Nikaragvi. * Državni pravdnik štrajka. Pred kazenskim oddelkom neke pe-trogradske okrajne sodnije je nastopila dne 20. t. m. prvikrat neka ženska kot kazenski zagovornik. Državni pravdnik je ugovarjal, da bi se pripustilo žensko kot zagovornika. Sodni dvor je protest 'državnega pravdnika zavrnil, na kar je državni pravdnik zapustil dvorano. Sodni dvor je moral vsled tega obravnavo preložiti * Stanovanje za 100.000 K na leto. V New Jorku se oddaja stanovanje za zasebnika, obstoječe iz 24 sob, več sob za služničad in 9 kopalnih kabinetov. Vse sobe so opremljene z največjim razkošjem. Sicer pa ni to sedaj nikaka redkost več. V novejšem času so začeli veliki podjetniki zidati hiše, v katerih se nahajajo stanovanja z 20 do 25 sobami. Amerikanski milijonarji raje plačajo za stanovanje po 80.000 do 100.000 K na leto, kakor pa da bi se sami ukvarjali s hišnim gospodarstvom. * Nehvaležnost — plačilo sveta. Ko je ruski car Nikolaj I. ležal na smrtni postelji, je vprašal svojega prijatelja, poljskega velikaša Wielo-poljskega, katera, dva vladarja sta bilanajnespretnejša v postopanju nasproti avstrijski monarhiji. Wielo-poljski ni vedel, kaj bi odgovoril svojemu carskemu prijatelju. Car pa je pojasnil: »Vaš kralj Sobjeski in — jaz. Sobjeski je rešil Avstrijo pred Turki, jaz pa pred Madjari! Pa glej, kako je vračala svoj čas Poljakom, pozneje pa meni v krimski vojni!« * Bolja ženitev kakor ječa. Dolgočasno življenje v zaporu v New Yorku, kjer je bil že dva meseca zaprt Samuel Rothstein, ker ni hotel izpolniti ženitne obljube se mu menda že ni več dopadlo, ker se je raje poročil. Pisal je namreč šerifu listič, na katerem naznanja, »da je sklenil storiti najhujše in da hoče deklico poročiti«. Nevesta je bila o tem obveščena in kmalu je prišla na Borough Hali, kjer jo je pričakoval njen »ljubi«. Slučajno navzoči sodnik je zvezal Rothsteina v zakonske spone, ki je potem s svojo mlado ženo zapustil zapore. Književnost. — Naša bodočnost. List za šoli odraslo mladino. Izhaja v Ljubljani 15. dan vsakega meseca in velja za celo leto 2 K 50 v. Zadnja številka ima sledečo vsebino: Mi gremo naprej. Ob Tvrševi petindvajsetletniei. Iz Tvrševe mladosti. Pomen Tvrša za Sokolstvo. Tvrš, njegova gesla in pomembne misli o Sokolstvu. Ustavo-znanstvo. Kako so nastale pravljice o bajkah. Prirodoslovni paberki. Vestuik za sokolski naraščaj. Pismo mladim čitateljem »Naše bodočnosti«. — Sokolska društva naj bi bolj marljivo razširjala »Našo bodočnost« med svojim naraščajem! — »Slovansky svčt«. Znani slovanski učenjak profesor Lubor Nie-derle je pod tem naslovom izdal knjigo, ki obsega zemljepisne in statistične slike sodobnega Slovanstva. Knjiga, ki je posvečena »inieiatorju slovanskega shoda v Pragi 1. 1909. gospodu dr. Karlu Kramaru«, šteje 2C0 strani in stane 3 K 20 v. — Nov srbsko - nemški in nemško - srbski slovar. V znani založbi H. H a r t 1 e b e n na Dunaju, ki izdaja renomirano »Bibliothek der Sprachenkunde« sta izšla kot del te knjižnice dve knjigi, obsegajoči nemško - srbski in srbsko - nemški slovar. Sestavil je ta slovar Pavel Jova-nović. Vsaka teh dveh knjig obsega 12 tiskanih pol in velja trdno in čedno vezana le 2 K 20 h. s pošto 20 h več. Dasi je za slovarsko delo obseg skromen, je vendar v tej zbirki navedenih 18.000 besed. Ves besedni zaklad je skrbno izbran s posebnim ozirom na vsakdanje praktične potrebe. Ta besedni zaklad pač ne zadostuje za čitanje znanstvenih del, a zadostuje popolnoma za občevanje v vseh slučajih in za čitanje navadnih knjig, leposlovnih spisov in časnikov. Zelo dobro bo knjiga služila tistim, ki se srbskega jezika uče. Pri vseh srbskih besedah je zaznamovan tudi naglas, kar učenje srbskega jezika zelo olajšuje in seveda je zazna-movan tudi spol. Na koncu 50 dodana osebna in geografiška imena. Vse tu naznanjene knjige so dobivajo v »Narodni knjigarni« v Ljubljani, Prešernova ulica št. 7. Somišljeniki! PrijateBjski sestanek na-rodnonaprednih soitiišSjeni-kov je jutri, v sredo, dne 24. t. m. ob 8. zvečer v restavraciji „Narodnega Doma". Somišljeniki iz Lljubljane in dežele dobro došli! Telefoni in totijsm paroma. Ža žrtve železniške nesreče. Dunaj, 23. novembra. Poslanec Ivan H r i b a r bo v jutrišnji seji vložil ostro interpelacijo na železniškega ministra Wrbo radi devetorice ponesrečenih hrvatskih delavcev na železniški progi pri Sv. Hipolitu, ter zahteval, da minister poskrbi, da bo v bodoče skrbela za žene in otroke ponesrečencev železniška uprava. Podpredsedniško mesto v Češkem klubu. Dunaj, 23. novembra. Poslanec baron Pražak je odložil mesto pod- predsednika v »Češkem klubu«. Za podpredsednika jc bil izvoljen po vstopu dr. ZaČka v ministrstvo. Med nemškimi nacionale! vlada sloga. Dunaj, 23. novembra. Nemško nacionalni klub je izdal komunike, v katerem zatrjuje, da vlada v klubu najpopolnejše soglasje in da so vse vesti, kakor da bi prišlo do sporov med posanmimi poslanci, neresnične. Nemška nakana. Dunaj, 23. novembra. Nemške stranke imajo za jutrišnjo plenarne sejo poslanske zbornice poseben načrt, ki izpričuje, da Nemcem na parlamentu ni čisto nič ležeče. Kakor je znano, pride jutri v razpravo proračunski provizorij. Pred začetkom razprave, bo podal ministrski predsednik baron Bienerth programatič-no izjavo vlade. Naravno je, da bi se o tej izjavi morala otvoriti debata, toda Nemci hočejo to preprečiti ter mislijo neposredno po Bienerthovem govoru predlagati konec seje, da bi e tem preprečili nujni predlog poslanca dr. Kramara v varstvo narodnostnih manjšin. Vendar se je nadejati, da se ta nemški naklep ne posreči, ker je pričakovati, da bodo to pot socialni demokratje postopali solidarno s »Slovansko Enoto«. Afera z strupenimi krogljicami. Dunaj, 23. novembra. V afero s strupenimi pilulami ni mogla policija doslej spraviti še nič več luči. Danes se je pri policiji zglasila neka poštna manipulantinja, ki je dala na zapisnik, da je pri njej dal na pošto neki neznanec 8 zavojev, v katerih sc bile dotične krogljice. Neznanca ni mogla natanko opisati Kronski svet. Dunaj, 23. novembra. Ogrski svet se je danes pričel. Predseduje mu cesar sam. Popoldne ob 2. je seja še trajala. Socialnodemokratski župan. Kodanj, 23. novembra. Danes je bila tu volitev župana. Z 18 proti 16 glasovi je bil izvoljen za župana socialni demokrat Knutsen. Preiskave v Moskvi. Moskva, 23. novembra. Državni svetnik Garin je predlagal, naj se uvede kazensko postopanje proti 66 uradnikom vojaške intendenture in sicer radi poneverjenja in radi zlorabe uradne oblasti. Nesreča v Cherrvju London, 23. novembra. Iz New Jorka poročajo: Iz premogovnika v Cherrvju so še izvlekli 92 mrtvecev in 20 živili delavcev. Pogreša se šc 198 delavcev. Svila za bluze od 1*15 K naprej z meter — zadnje novosti! — Franko in že zarari-njeno na dom. Bogata izbira vzorcev s prvo pošto. — Tovarna za svilo Ifrnneberr« Ztirleh. 6 131— S Izvid gosp. prof. dr. E. Miihliga, zdravnika nem. bolnice in profesorja ottomanske medicinske šole v Carigradu. Gosp. J. Scrravallo v Trstu. Serravallovo kina vino z železom ima v polni meri vsa svojstva, ki jih moremo zahtevati od zanesljivega tonika. Kot tako je posebno toplo priporočam bolnikom, ki bolehajo na klo-rozi in pa prebolelim. Carigrad, 29. novembra 1903. Prof. dr. Muh lig. Bradvjeve želodčne kapljice z 4149 marijaceljsko Materjo božjo kot varstveno znamko, torej imenovane mazijaceljske želodčne kapl|ice so najboljše že 30 let preizkušeno sredstvo proti vsem vrstam prebavnih tež-koč, goreCici, zaprtosti, glavobolu, želodčnim bolečinam, tvoritvi kisline itd. — Dobiva se v lekarnah po K —80 in K 140, — Na deželo razpošilja lekarnar C. Bradv, Dunaj, I. Fleischmarkt2,484. 6 steklenic za K 5*—, 3 dvojnate steklenice za K 450 franko. — Pazite na varstveno zuamko z marijaceljsko Materjo božjo, rdeči zavoj in podpis 0t^aWj* Žitne cene v Budimpešta Dne 22. novembra 1909. Termin. Pšenica za april 1910 za 50 kg K 139S Pšenica „ oktober „ za 50 kg K 11*73 Rž „ april „ za 50 kg K 1011 Koruza „ maj „ za 50 kg K 6 70 Oves „ april „ za 50 kg K 7 5? Efektiv. 5 vin. ceneje. Meteorolosttno poročilo. Viiia* ud morjem 30G-2. Srednji trata! tlak 7M*f #1 a i 9 j Čas opazovanja Stanje barometra v mm B g Vetrovi Nebo 22. * 2 pop. 9. zv 7237 7269 17 06 sl.vzsvzh. brezvetr. det oblačno 23. 7. zj. 7306 —05 si. jj vzhod del. jasno Srednja včerajšnja temperatura W\ norm. 21». Padavina v 24 urah 1*3 Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom in znancem, da je naš nepozabni sin, oziroma bratec Franc Polajnko učenec 1. gimnazijskega razreda danes, v 12. letu starosti, izdihnil svojo blago dušo. Pogreb bode v sredo popoldne ob 4. uri. 4333 Blagega rajnika priporočamo v prijazen spomin. Ljubljana, 23. novembra 1909. Aloisif, Alojzija, starši. — Ivan, Josip, Alogzij, Mirni, bratje in sestra. — Vsi ostali sorodniki. p jr za koncerte in ples i Vil IIH il **9 *® mož, II [li priporoča za Kranjsko najsta-UUUiJU reJ^ zanesljiv koncesijonar godbe 43o2 Avg. Zornič Ljubljana, ul. „Stara pravda" 3. Odvet s sodno prakso, želi prementt- službo. B'ngovoljne ponudbe pod ..kan* đlđat" na uprav. »Slov Naroda«. 4321 teli v kaki boljši trgovini ali kavarni ;elo vestna £C2pO&iČ2Ss Ponudbe pod .jBiagsiničarka" na uprav. »Slov. Naroda«. 4.323 Sprejmejo se ve en« e \r u ull za šivanje zavrainic (kravat). Zglasiti se jc na PriVOZR 3 V Ljabljaz... 4288 Proda se Hit3 je popolnoma nova s 4 SO3 bami, kuhinjo^ jedilno shrambo tU klčtjo. Pripravna jc posebno z* obrtnike. 4322 Naslov v uprav. »Slov. Nareda«. E5? dobro ohranjene v vsaki velikosti in množini fcspi 4190 J. laftia t ka» pri Lij. Za trgovino na deželi sa idČO priprosto in zanesljivo cl elele ki je popolnoma izvežbano v prodajanju špecerijskega blaga in žganja. Pogoj poštenost. — Vstop od 1. dO 15. decembra. Ponudbe pod „Trgovfn«" na uprav. »Slov. Naroda«. 4,J31 ggas^ggsa? 3&BSSS&9S2 BIbHii mm mj 5 hišo št 7 in gospodarskimi poslopji, vrtom, kegljiščem m mesnico« se vrši dne 29. sovett 1909 ob 9. dopeldce pri c. kr. okrajnem sodišču v Novem mestu, pri katerem so pogoji na ogled. Izklicna cena 30000 K, vadij 10%. na skupilo je plačati 4000 K, rstalo po dogovoru. 4323 11 Radovljiški užitninsld zakup sprejme m tnk»|tnl nega in poštenega tres- dacarja Predstaviti se je osebno pri gos p. Rudolfu Kunstelju, načelniku v Radovljici. 4330 Spretnega pisarja sprejme pisarna dr. Frana Rrnčiča in dl*. ML Protnerja, odvetnika v Trstu, Via Nuova, 13 II. Prednost imajo izvežbani knjigovodje. Vstop takoj. Plača po dogovoru. 432S Izurjene sprejme takoj kot pomočnice v trajno delo B. Heliel, izdelovaika ženskih oblek, Gradaška ulica štev. 8, l. nadsžropje v Ljubljani. 4326 e e • §111 PlUfSI zmožen slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, se išče za naličje mrtvaških krst, razglednice m papirno ftifišO ob visoki proviziji, event stalni piaći, Vprašati je pri Fr. M&r£~*Hus, trgovina z žalnimi predmeti v Beljaku na Korsškem. 1239 Zanesljiv, pošten in vesten oskrbnika. Naslov pove u prav niš t vo »Slovenskega Naroda«. 4320 star 14 do 16 let, s primerno izobrazbo, m sprejme taksi v trgovino z mešanim blagom J. Pretnar, trgo vec na Bledu. 4302 Sprejmem učenko v trgovino nteiane otrobe. Peter Sitar, Jesenice. in modno *" blago za obleke pMa-jroca llrma Karel Koclan tvornica za snkno v Humpolcu najboljši in najfinejši §, s 3773 e ji iN \um fino izdelane snlsnie9 kratki in dolgi k^i^M-, ■aOderae SMeke od 24 K naprej, aagiašlie ©M®Es lastn. izdelka, posamezne lslac@? n» fini deški plaš&l krasni kasf&itat za dečke Podružnica* v velikanska isš)Bi*i. . . ~ . . Sialr.3, na vsakem predmetu označene cen?. J8SBBIC6, Il 0F6I!J SKD. Velikanska zaloga blaga za naročila po meri. Naznanjam, da sem se preselil iz Loža V kjer začnem uradovati prihodnji teden v hiši gospe Čef erinove m zraven »Posojilnice" blizu novega glavarstva. 1 Notar JAKOB KOGEJ v Postojni. istrski brak 21/-, leti star, bele barve, se proda takoj. Več pove VllkO Sever, arhitekt ▼ Kastri, Istra. 4157 4 n,, i izprašani optik Dragotin Jurman Ljubljana, Šelenburgova ulica št 2. Vsak 3829 in vsako vso noč odpeta m Mm jim" Najvljudneje se priporočata Viktor in Marija Izlakar. Stenografa tace 43°» notar BAŠ v Celju, Strojepisci imajo prednost V Spodnji Šiški sta naprodaj 2 lepi hiši Naslov pove upravništvo »Sloven• skega Naroda«. 4192 črnec sc sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom. 429! Anton Sadnek, Senožeče. Slovenec, nemščine popolnoma zmožen, pri trgovcih in obrtnikih na Kranjskem uveden, se S^?ejme kot ali potovalni uradnik. Ponudbe v nemškem jeziku por? f|li8bensiellung