Iz lin j n
vsak četrtek, ako je ta dan praznik, dan poprej.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu „Mira“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predp. in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Za in s er a te se plačuje po 20 vin. od gannond-vrste za vsakokrat.
Velja:
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
I'pravuišt vo ...ÌI i r a“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje štev. 26.
Naročnina naj se plačuje n a p r e j.
Leto XXIV.
V Celovcu, 21. septembra 1905.
Štev. 38.
Nekaj pojasnil o volit vi.
I.	O volitvi sploh.
1.	Vsakdo, ki ima volilno pravico, je dolžan poslužiti se je v prid veri, družini, premoženju, osebni varnosti in prostosti, in narodnosti.
2.	Ne pravite, da ne pomaga nič. Slabi so časi, a bili bi veliko slabši, če bi krščansko ljudstvo ne volilo; in bili bi boljši, ko bi se krščansko ljudstvo vzbudilo in odločneje stalo za svoje krščanske poslance.
3.	Ne zanašajte se na druge. Pri direktni volitvi šteje vsak glas, in naš volilu^ okraj, ima silno veliko voliicev nasprotnikov, a naših je vendar več, le priti morajo.
4.	Krščanski možje! agitirajte vsi za krščanskega poslanca! Ne zanašajte se na župnika. Če agitira le duhovnik, mislijo neumni ljudje, da ima kaj dobička pri tem.
5.	Zaupni možje, poglejte volilne zapisnike! Ali so vsi naši volilci vpisani? Ali ni kak nasprotnik vpisan, ki nima volilne pravice ? Napravite ugovor!
6.	V vsaki občini naj se dogovori štiri ali pet krščanskih posestnikov. Ti naj bodo krajevni volilni odbor. Le-ti možje naj druge opominjajo, naj skrbe, da dobijo volilne listke in legitimacije, naj privedejo sosede k volitvi in naj pazijo, da nasprotniki omahljivcev ne polovijo.
7.	Napravljajte volilne pogovore! Kadar so volitve razpisane, ima vsakdo pravico, sklicati volilce, in shoda ni treba nikomur naznanjati.
8.	Dogovorite se: kdo je našinec, kdo omahljivec, kdo nasprotnik. Našinci morajo priti vsi, omahljivci naj se jim pridružijo, ali pa naj ostanejo doma. Kdor ne more voliti z nami, ker ima od nasprotnikov zaslužka, naj se volitve vsaj izogne. Če nasprotniki koga silijo k volitvi. naznanite to političnemu društvu!
9.	Zaupni možje, spremljajte volilce k volilnemu lokalu. Nasprotniki so dostikrat surovi in brezobzirni, in marsikateri osamljeni volilec se jih preveč boji.
II. Državnozborska volitev.
1.	V državnem zboru je 425 poslancev; veleposestniki volijo 85, mesta in trgi 118, trgovske
in obrtne zbornice 21, kmetske občine 129, splošna kurija (delavci) 72 poslancev.
2.	V kmetski kuriji voli vsak posestnik ali obrtnik, ki je 24 let star in plača vsaj 8 kron cesarskega davka.
3.	Vsakdo voli v občini, kjer stanuje, ter ima svoje posestvo ali obrt.
4.	Volilne pravice nima:
a)	kdor je pod kuratelom,
b)	kogar mora občina podpirati,
c)	kdor je v konkurzu,
6) kdor je bil kaznovan vsled hudodelstva ali vsled tatvine ali goljufije.
5.	Občina napravi volilni zapisnik, v katerem morajo biti vsi volilci zapisani s polnim imenom, zapisana mora biti starost, kje bivajo, ob čem živijo.
6.	Voliti sme le, kdor je v volilnem zapisniku; kdor ni zapisan, naj terja vpis v teku 8 dui potem, ko se je zapisnik dal na razpolago.
7.	Ugovarja se ali ustmeno pri občini, in župan ali tajnik morata napraviti protokol; ugovor se pa lahko napravi pismeno. Ugovor se ne kolekuje.
Pismeni ugovor se napravi tako-le :
Občinskemu predstoj ništ vu
v Velikovcu.
Peter Črnec, posestnik na Bregu, si terja volilno pravico za državnozborsko volitev.
Ker sem, kakor jo-razvidno iz krstnega lista, rojen dne 1. julija 1872, torej polnoleten, ker sem posestnik Mlakarjeve hiše na Bregu, torej avstrijski državljan, ker stanujem že črez leto v tem kraju in plačujem več kot 8 K davka, terjam,
c. kr. okrajno glavarstvo v Velikovcu naj naroči, da se vpiše moje ime v volilni zapisnik.
Na Bregu, dne 15. septembra 1905.
Peter Črnec.
Proti odloku c. k. okr. glavarstva se more v treh dneh napraviti še ugovor na deželno vlado v Celovcu.
8.	Pri direktni (neposredni) volitvi se voli poslanec, in ne več volilni možje.
9.	Volitev je tajna. Volilec zapiše, ali si da od koga drugega zapisati, poslančevo ime in
znak na list, zagrne listek in ga vrže tako v posodo, ki je za listke pripravljena.
10.	Volilni listki so uradni in imajo natisnjen občinski pečat. Drugi listki ne veljajo. Dobijo se z legitimacijo vred. Kdor je listek izgubil, naj terja pri občini drugega; listki se dobivajo še pri volitvi v volilnem lokalu.
11.	Na list treba razločno napisati poslančevo polno ime, stan in kraj, kjer stanuje. Listki se ne podpišejo; zagrnjeni se oddajo komisiji, tako da jih nikdo ne more pogledati.
12.	Listki niso veljavni, če poslančeva oseba ni dosti razločno zapisana.
13.	Volilna komisija. Takoj pred volit-vijo naj :pridejo volilci v volilni lokal in volijo naše ljudi v volilno komisijo.
14.	Predsednik volilne komisije ne sme priporočati nobenega poslanca in ne sme agitirati.
15.	Volilci glasujejo po vrsti, kakor prihajajo.
16.	Ugovor proti volitvi se vpošlje skrajno tri dni po otvoritvi državnega zbora predsedniku državne zbornice na Dunaj. Le če izvoljeni kandidat postavno ne more biti poslanec, se ugovor lahko takoj napravi.
17.	Ugovarja se proti volitvi, če je kdo volil za drugega, ali če je kdo kupoval glasove.
18.	Glasovi so kupljeni, če kdo volilen da za njegovi glas prosto pijačo, ali če mu obljubi kak dobiček, potem je vseeno, ali je volilec volil, ali ne. Tudi se ne sme nikogar plačati, da izostane od volitve.
19.	Kazen. Čl. VI. postave od 17. decembra 1862 pravi: „Kdor privolitvi glasove kupuje ali prodaja, ali po zvijači pači glasovanje, se kaznuje s zaporom od enega do šest mesecev."
Koroške novice.
Celovška veselica, ki bo na rožnivenčuo nedeljo (1. okt.) v gostilni „Schleppe Bierhalle", obeča biti prav sijajna. Zanimanje za njo je splošno. Mislimo, da bi večkrat bilo treba prirediti takih priprostih domačih veselic, da bi se celovški Slovenci med seboj bolj spoznavali. Bržkone bode prišlo na veselico tudi mnogo kmetskih ljudi, ki bodejo v soboto in nedeljo na sejmu v Št. Vidu.
Podlistek.
Koroške pravljice.*
(Zbira dr. Jan. Arnejc.)
I. Iz celovškega kraja.
1. Lintvrn.
„Na Dunaju je bil, pa Donave ni videl", „v Ljubljani je bil, pa rotovža** ni videl" in „v Celovcu je bil, pa lintvrna ni srečal", to so stari slovenski pregovori o takih ljudeh, ki slepi za lepote tujih krajev, hodijo po svetu. Gotovo mora vsakdo, ki pride prvič v Celovec najprej zapaziti litvrna, staro znamenje našega stolnega mesta, ki diči tudi njegov grb in ki stoji iz sivega kamena izklesan na novem trgu.
Po treh stopnicah pridemo tam na ploščo, na kateri se vzdiguje veliko, iz lepo izrezanih štiri-voglatih kamenov sestavljeno korito. Sredi korita pa stoji na velikem kamenu, obrnjen proti vzhodu, velik kamenen zmaj ali lintvrn, ali kakor mi Korošci pravimo: „lintburn“, z dolgim zavitim repom, kateremu se moramo čuditi, da se je pri svoji teži
* Pisec teh vrst se vsem prijateljem in nabirateljem narodnega blaga priporoča, naj mu pošiljajo pravljice, katere bi slučajno vedeli iz svojega ali pa iz drugih koroških krajev, na naslov: „dr. J. Arnejc, gimnazija, Celovec", da Jih v svoji zbirki s tem objavi in reši pozabnosti. Ravno tako misli tudi v kratkem objaviti zbirko narodnih običajev m narodnih pesmij in tudi za to prosi prispevkov.
** Ljubljanski rotovž ima stolp na 5 voglov, česar se marsikateri rojen Ljubljančan ne zapazi.
šele enkrat odlomil. Grdo gleda velikanska zver na krepkega orjaka, ki vihteč z žreblji obito kijačo proti zmaju stoji ob vzhodnem robu korita. Iz žrela pa teče lintvrnu po letu voda in se zliva v korito polneč je do vrha. Na podnožju zmajevem pa gledamo grbe najimenitnejših koroških rodbin, izmed deželnih stanov, ki so dali okoli leta 1720 napraviti ta spomenik. Grbi so teh rodovin: Rosenberg, Tradhaupt zum Rosenberg, Kronegk, Sonegk, Grotta, Schrottenbach in opata Mavra osojanskega, ki je bil tudi arhidijakon (= dekan) v Rožu. Na studencu proti zahodu pa je grb koroške dežele.
Kako da je prišel lintvrn v celovški grb in kako da je nastal spomenik na novem trgu (stal je bil namreč tak spomenik tam že pred sedajšnjim), vé naše ljudstvo pripovedovati to-le pravljico:
V starih, starih časih, ko so bili Slovenci še mogočen narod in se je Koroška dežela, vsa slovenska last, razprostirala od Donave do Jadrana, ko so si še naši slovenski Korošci, sami svoji gospodarji, po svojej volji volili vojvodo na gospo-sveškem polju, tedaj, to je pred 1000 in še več leti je bilo, ko je vladal tak od prostih slovenskih kmetov izvoljeni koroški vojvoda, z imenom Hrast na Krnskem gradu pri Gospi Sveti.
Na jugu krnskega grada pa se je tedaj pro-stiralo dolgo močvirje od Goričice do Vetrinja in Zakamena in od jezera, ki je tedaj še precej dalje segalo na vzhod, pa mimo Žrelca skoraj doli do Podkrnosa. Sredi tega močvirja pa so ležale vasi Otoče in Blače (ki se sedaj imenujejo Sent-Rupret), katerih imena še pričajo, da se pravljica ne laže, ko pravi, da je bila vsa celovška ravnina pod vodo. Tudi Celovec je tedaj že stal, bil je pa samo še
majhen tržič, da ne rečemo bolje vas pri brodu, ki je vodil skoz Giano pod Goričico.
V tistih časih so se pasle po gorah na severu in na jugu velike črede, a v ono močvirje v dolini, ki je bilo zaraščeno z gostim grmovjem in drevjem, se je le malokdo upal stopiti; nikoli ga ni bilo več nazaj, kdor je zabredel v te temne goščave. Tudi marsikatero govedo je zginilo na ta način, da je zašlo v močvirje. Pa kdo je ljudi in živali pokončaval, tega ni vedel nikdo, ker se nikdo ni upal iti tje gledat; tudi je navadno ležala na onem močvirju gosta megla. Samo včasih je v onih krajih nekaj čudno zatulilo in strašno zagrmelo.
Slutili so ljudje, da mora v močvirju biti kaka strašna pošast, in vojvoda Hrast* je ukazal svojim najhrabrejšim junakom, naj poiščejo brlog one pošasti in naj jo umorijo. Pa vse zastonj ! Tudi najsrčnejšemu je strepetalo srce, kadar je prišel blizu močvirja in je čul ono čudno rjovenje. Sprevideli so, da je treba z zvijačo spraviti hudobno pošast na suho. In res, sezidali so ob kraju blata velik in močen stolp, skoz line v stolpu pa so prežali na zmaja. Vojvoda je bil namreč pustil oznaniti, da bo pripadel stolp in vse tisto močvirje, kjer zdaj vlada ta pošast, od jezera do Drave, tistemu, ki z zvijačo ali s silo zmaja nadvlada. „In če bi bil tudi navaden hlapec ali suženj", rekel je vojvoda Hrast, „zanaprej bode postal sam svoj gospodar in prost človek." Tako se je res tje napotilo nekaj pogumnih hlapcev, ki so si želeli priboriti prostost in posestvo.
Privezali so blizu stolpa pitanega vola na verigo, ki je imela velik trn, kakor se rabi za rib-
* Stare listine ga imenujejo ,Charast“.
Lahko se bodejo nazaj grede v nedeljo ustavili za nekaj ur v Celovcu.
Dijaško podporno društvo poživlja dijake, ki hočejo biti podpirani, da naj vložijo svoje prošnje, opremljene z obligatnimi spričevali (s spričevalom zrelostnega izpita ali kolokvij in premoženjskim spričevalom) ter z indeksom do 1. oktobra pri g. prof. Scheiniggu (Vetrinjsko obmestje št. 26, Celovec) po mogočnosti osebno. Prosimo, da se v prošnji natančno navedejo vsi dohodki in podpore, katerekoli prosilec uživa.
Divji kostanj, ki sedaj v kvatrni nedelji prav lepo cveti, stoji nasproti našemu uredništvu v nekem dvorišču.
Celovec. Vladajoča naša stranka želi iz Celovca napraviti prav veliko mesto s tem, da pritegne nase tudi občine v okolici. Občinski svet celovški je izvolil komisijo, ki bo preštudirala, kako bi se dalo to doseči. Napravila bode zato načrt. Najprej se bode spojil z mestom bržkone St. Rupret.
Celovec. Židje, katerih je v našem mestu jedva kakih 150, nameravajo sezidati si svojo sinagogo, to je židovski tempelj.
Celovec. (Nesramen tat.) V nedeljo 10. t. m. stal je pred steklarno Willnerjevo v gradski ulici v Celovcu voz s konjem ; hlapec je bil šel za trenotek v prodajalnico. Ta čas pa sede nek mlad fant na voz, požene konja in se odpelje v hudem diru proti Velikovcu. Posestnik ga je zasledoval na kolesu do Velikovca, a na poti proti Dobrlivasi ga je zgubil iz oči. Tat je bil menda nek ključavničar. Vse mesto govori o tej tatvini. — Upali smo, da ne bode noben Slovenec tako norčav, kupiti ukradeni voz s konji. Sedaj pa slišimo, da so žandarji že našli voz in konje pri nekem kmetu na Jezerskem.
Celovec. (48 ur zapora) je dobil Filip Eselj iz Kotmarevasi, ker je zmerjal Krobat-ove in je obljubil Uršuli Krobat, da jej bode „kragen zavilu.
Celovec. (Nesreča.) Iz Kozelce pod Kalvarijo se je peljala neka kmetica s koreto proti Mančejevem mlinu. Splašil se ji je konj in zvrnil voz. Kmetica je bila težko poškodovana na glavi. Njeni hčeri, ki se je peljala ž njo, se pa ni zgodilo nič.
ru	•	•	•
se šentjakobske šole!
Za nàrodno šolo v Št. Jakobu v Rožu so
darovali : Franjo Jošt, revizor v Celju, 20 kron. Štangl Jožef, mlinar pri Velikovcu, 2. Perč Matija, kan. v Št. Štefanu, 14'62. Ferčej J. v Št. Petru 4. Švajgar Mart. v Št. Janžu v Rožu 10. Sadjak And., prov. v Dobrlivasi, 10. Zbirka v Podgorji v Rožu 16-76. Vintar Jož., župnik v Bilčovsu, 100. Vedenik Mat., župnik v Otmanjah, 20. Vunček P. v Celovcu (zbirka) 5'28. Gril Ant., Mentelnov v Ovbrah (zbral na shodu v Mariboru), 110. Rodoljub iz Gradca 100. Iz nabiralnika pri Vidmanu (5.) 20. Neimenovan 15T3 Dr. Podlesnik v Velenji, Štajersko
20.	C. g. župnik v Velenji 6. Prešnjak VI. v Velenji 1. C. g. župnik v Selah pri Slov. Gradcu 2. Delniška pivovarna v Žalcu 5. Zupan Ign., učitelj
v Brežcah, 10. Nar. trg. Lipej v Brežcah 5. Narodna družba v Brežcah (zbirka) 1311. Kunej Benjamin v Brežcah 5. Kukic Edv. v Brežcah 10. Neimenovan duhovnik v Celovcu 20 kron. Skupaj 544 kron 90 vin. Prisrčno se zahvaljuje vsem darovalcem in prosi še daljne podpore
Matej Rašun, župnik v Št. Jakobu v Rožu.
Št. Jakob v Rožu. (Tatovispetnadelu.) Tatovi, ki so nas že lansko leto zlo nadlegovali, začeli so spet svoje delo. Ulomili so po noči od 4. na 5. t. m. pri Dovnižu v Podgradu in so odnesli obleke, nekaj hranilnih knjižic, ter 1800 K gotovega denarja. Zavezali so bili prej vse duri z vrvmi in iztrgali v kamri, kjer je bila skrinja z denarjem, gartre iz okna. Drugi dan je bil posestnik toliko pameten, da je hitro naznanil beljaški hranilnici ulom, da tatje vsaj denarja iz hranilničnih knjižic niso mogli vzdigniti. — Kdaj bodejo naši ljudje vendar enkrat tako pametni, da bodejo denar rajši nosili v našo posojilnico, kjer jih vsakdo pozna, da tat na ta način knjižice, na katerej itak stoji ime posestnikovo, vsaj ne bode mogel vzdigniti. Sploh bi pa tudi pametneje bilo, ne pridržati doma toliko denarja (1800 K!), ampak ga zanesti v poštno hranilnico, in ko pride nedelja, pa ga vzdigniti ter dejati v domačo posojilnico.
Reka pri Rožeku. Tudi pri Primiku so ulomili tatovi isto noč, ko pri Dovnižu. Najedli so se in napili ter odnesli 100 K denarja ter za 100 kron mesa in sira. Pri Užniku v Št. Petru so jih isto noč prepodili.
Št. Jurij na Strmcu. Naš gostilničar je dal menda iz svojih glažev izpiliti napis „Gross-Stern-berg“, zaradi česar se vsi nemški listi od „Graškega Tagblatta“ do „Beljaške Cajtnge“ silno jezijo, pa vsi — z istimi besedami. Jezavega dopisunčka pač ne bo daleč iskati. Zabavlja se ob enem seveda tudi na slovenske duhovnike. — Naše mnenje je, da bi bil naš gostilničar že prej, ko je steklenice naročil, imel zahtevati slovenski napis „Št. Jurij na Strmcu“. Teh par Nemčkov in Židčkov, ki pridejo k njemu, mu pač ne bo toliko napolnilo njegovih žepov. Živeti mora vendarle pri Šlovencih!
Dholica. (Bauernbund na delu.) V nedeljo, dne 10. t. m., je zboroval „bauernbund“ v Pričičah pri Porečah, kamor so se tudi odpeljali naši nemčurčki, seveda župan in pisar tudi. Kakor se čuje, nameravajo tudi nas Dholičane osrečiti s takim zborovanjem, in sicer, kakor se čuje, jim je obljubil prostor g. župan. Za koliko grošev, ni znano. No, dobro je, da imamo že strelni aparat, in če se bo zbrala nevihta, nad Slovenci namreč, jo bomo lahko razbili. Dà, celo sušo vam bomo naredili s tem, da ne bomo pili vaše pijače. Sicer pa tudi strahu pred vami nimamo niti najmanjšega in če tudi pripeljete s seboj „Martin Lutra“ samega, ker naši volilci so trdni, vaše ste pa itak odpeljali v Pričiče. S tem ste naredili dholski župniji sramoto, kakoršne ne kmalu.	Volilec.
Rlatnigrad. Naš lov je vzela v najem celovška lovska družba za 2000 K na leto.
Poreče. Pestunja Marija Neuwirth je pridno kupovala po naših prodajalnah, pri tem je pa vedno bilo nekaj blaga, kojemu je še seboj ukazala, ne da bi ga bila plačala. Našli so pri njej za 120 K ukradenih reči. Seveda so jo že žandarji shranili.
Ijenje. Vol je že slutil nevarnost in je prestrašeno mukal. In ni trajalo dolgo, napelo se je v močvirju rjovenje in v divjem diru, da je zašumelo blato in voda štrkala črez drevje, prilomastila je dolga, grda kača, s svetečo se lupinasto poltjo in s perotnicami. Zagrabila je s kremplji vola in odprla svoje široko žrelo, da bi ga požrla kar na enkrat. A v tem trenotku se ji zasadi trn v grlo. Da bi se oslobodila, se meče in udarja z repom na vse strani, da je staro drevje pokalo in da so veje letele kot dež na tla. V onemogli jezi, ko se ni mogla oprostiti, raztrgala je vola s kremplji na male kosce. Tedaj priletijo hlapci iz stolpa in z železnimi kijačami, polnimi drogov in trnov so pobijali po pošasti tako dolgo, da se ni zgenila več. Ta pošast je bila zmaj ali lintvrn.
K onemu stolpu si je vojvoda prizidal lep grad in pod tem gradom se je potem šele razširila vasica Celovec v mesto, obdano z jarki, v koje je bila napeljana voda iz reke Glane. Hrast je pa dovolil, da novo mesto sme za večen spomin na rešitev imeti v svojem grbu stolp z zmajem. In ta grb ima mesto še današnji dan.
Mesto je rastlo in rastlo in je pozneje, pred 400 leti, postalo glavno mesto koroške dežele. Prej so stanovali namreč vojvode, ko so se bili preselili iz Krnskega grada, nekaj časa v Brežah, potem pa v Št. Vidu.
Drugi ljudje spet povejo, da je lintvrn le v jezeru živel. A napravil je toliko škode med živino in pomoril je toliko ljudi na cesti, ki je vodila od Gospe Svete mimo Celovca proti Zakamnu, da so bili Celovčani že grozno nevoljni in so se pritožili pri vojvodu, ker je trpela zlo njih kupčija.
Saj se nikdo ni upal več z vozovi in s konji popotovati iz Celovca proti Ljubljani. Tedaj je vojvoda Hrast obljubil tistemu, ki bi zmaja ubil, svojo hčer za ženo in še lep grad po vrhu. Dolgo ni bilo nikogar, ki bi se bil upal nad zmaja. Vendar črez nekaj časa se oglasi neki ribič imenom Borislav, doma pri Svetem mestu blizu Osojan. Ta je zmaja premagal in ga je mrtvega privlekel pred vojvodo.
Dobil je od vojvode Hrasta res hčer Svetko za ženo in lep grad, ter konj, blaga in denarja, kolikor je hotel. In vojvoda je bil vesel svojega močnega zeta.
2.	Celovški turnar.
Sredi Celovca stoji stara farna cerkev, ki jo naše ljudstvo imenuje navadno „Božje glave cerkev". Pri tej cerkvi je še pred sto leti bilo pokopališče, in sicer na južni strani. Kakor vsakdo vé, ima ta cerkev velik stolp, visok 91 metrov. Že od nekdaj so bili na tem stolpu čuvaji, ki imajo nalogo, da pazijo, ako kje v mestu ali v okolici nastane kak ogenj, da ga brž naznanijo klicaje doli skoz široko cev. V starih časih je moral čuvaj vsako uro zatrobiti na vse štiri strani, da so ljudje vedeli, da čuva. Dandanašnji imajo samo neko uro, ki vsake četrt ure poteče in je morajo vsake četrt ure navleči. Ako ura zaostane, se lahko vidi, da čuvaj ni pazil. Te čuvaje imenuje naše ljudstvo „turnarje“.
Bilo je še nekdaj v starih časih, ko so tur-narji še trobili in je pokopališče še bilo pri cerkvi. Po stari navadi je tedaj zatrobil turnar vsako uro proti trem stranem : na zahod, na sever, na vzhod ; nikdar pa ni smel zatrobiti na jug, kjer je bilo pokopališče, da bi ne motil spečih mrtvih. Tedaj
Kriva vrba. V Prekopu je pred kratkem pogorel nek posestnik. Sedaj se je začela proti njemu preiskava, ker ga imajo na sumu, da je sam zasmodil.
Pričiče. („Bauernbund“) je pri nas zboroval 10. t. m. pri Žrjavu. Prišli so bili poslanci Lemež, Dobrnik, Metnic, Kirchmayer in Pirker. Predsedoval je Pr. Lesjak iz Poreč. Metnic je zagovarjal .delovanje" nemškonacijonalcev inbauern-bunda in se je kregal na dr. Pupovaca ter na Slovence, ki se vedno čutijo zatirani, Dobrnik pa se je jezil na Ogre in na našega Grafenauerja. (Grafenauerjevo delovanje Vam pač preseda, ne, g. Dobrnik? Kaj čuda, saj je on sam več vreden, nego vsi drugi deželni poslanci vkup! Op. ur.) Zabavljal je Dobrnik nadalje na duhovnike ter je razpravljal, kako je treba .farje sovražiti". Priporočal je pa ob enem Seifrica kot kandidata, češ, da je še .nek slovensko klerikalni duhovnik rekel, da ne bode volil, ker ne sme za Seifrica, a proti njemu neče." No, no, g. Dobrnik, ta bo pa že bosa!? Zakaj pa ne poveste ime tega slovenskega duhovnika? Mi bi ga res radi poznali. Pirker je potem še nekaj kvasil o deželnem zboru, „da tako skrbi za kmete" in se je kregal na msgr. Weissa, ker je ta zahteval, da bi mestni bogataši več davkov plačali. „Kmet“ Pirker pač skrbi za kmete s tem, da zahteva, da kmetje več davkov plačajo, meščani pa manj ! — Ljudij je bilo na zboru malo, radi tega je Lesjak prosil, da bi se še enkrat zborovalo v Porečah. Kakšni kmetje vas bodo pa tam prišli poslušat?
Čajnče pri Celovcu. V nedeljo 10. t. m. začelo je goreti pri Greseljau v Dolah. Pogorel je skedenj z žitom in krmo in trije stroji, ki so bili v skednju. Živino in nekaj orodja so rešili. Posestnik ima 10.000 K škode, za 7000 K je pa zavarovan. Gasilci so bili prišli iz Blatnega grada in iz Volovce. Ker je posestniku Bebrniku že lansko leto pogorel skedenj in je tudi začelo v stelji goreti, mislijo ljudje, da je bil obekrat ogenj podjan.
Skupil jo je učitelj M on tel v Malem Cirknem. Tega je namreč lansko leto poročil č. g. Dobrovc, ko je bil še kaplan v Celovcu. Za poroko in vse druge pisarije itd. mu je računil 17 kron. Orez nekaj mesecev pa se je g. Montel spomnil, da bi imelo to preveč biti in je vložil pritožbo na celovški magistrat in na deželno vlado. V teh pritožbah je zagotavljal, da se ne bi pritoževal, „ako bi g. Dobrovc ne bil bindišarski hecar." Nekdo, komur je prišla ta pritožba slučajno v roke, pa je g. Dobrovcu to sporočil in ta je po vsej pravici prijel nemškega učitelja Montela zaradi častižaljenja in ga je tožil. In g. Montel je moral podpisati izjavo, s katero vrača č. g. Dobrovcu čast in povrh še poplačati tožbene stroške, ki bodejo najmanj dvakrat dražji nego poroka. Pa še vesel mora biti ta nemški gospod, da ga je slovenski .hecar" tako ceno izpustil.
Izpred sodišča. 60letni dninar Nace Messner iz Podkloštra je že desetkrat radi kraje kaznovan, in je skoraj že pol svojega življenja (tedaj 30 let) sedel. Ko je svojo zadnjo „sejo“ dokončal, vlačil se je po vsem Koroškem in je kradel po Žili in Dravi; v Biičovsi so ga pa ujeli pri delu. Tokrat je dobil 8 let ječe in po zaporu ga bodo dejali v prisilno delavnico. Kradel je bil med drugimi v
so imeli Celovčani za turnarja nekega velikega pijanca. Ko je sedel včasi v gostilni, je dostikrat pozabil svoje dolžnosti, katere je opravljal potem za njega njegov že odrastli pridni sin.
Nekega večera je turnar spet sedel v gostilni. Drugi gostje pa so ga dražili in so mu rekli, da njegov sin tako slabo trobi, da bode vse mrtvece pozbudil. Turnar je bil že precej nasrkan in popadla ga je huda jeza. Plačal je in premišljujoč, kako bi se maščeval, tekel je domov na cerkveni stolp. .Čakajte le", mrmral je sam pri sebi, »le čakajte, vi gobci sitni! Bom vam že še pokazal vaše mrtvece." In takoj, ko je stopil na hodnik, ki pelje krog in krog turnarjevega stanovanja na stolpu, zgrabil je za rog. Zatrobil je na zahod, zatrobil je na sever in zatrobil je na vzhod, da je vse zabobnelo. Žena njegova se od tega prebudi in skoči ven na hodnik. Ravno v tem trenotku se je mož obrnil proti jugu. Žena mu prestrašena skuša rog izviti iz rok, a ni se ji posrečilo. Nastavil ga je na usta in zatrobil je z vso silo, da je prav zaulilo in zaječalo proti jugu skoz nočno tihoto. Otožno pa je odmevalo od Osojnice sem.
V tem se je začelo na pokopališču čudno gibanje, kakor da bi bili vsi nagrobni kameni oživeli. Odpirati so se pričeli grobi, ropotale so mrtvaške kosti in v mračnem luninem svitu so ob hladnem vetru pahljale bele mrtvaške rjuhe. Zbirali so se mrtveci, dokler niso bili zbrani v dolgo procesijo. Ta se je pomikala krog in krog pokopališča in je nazadnje zavila naravnost proti stolpu. S čudno hitrostjo so začeli lesti po zidu naviš, turnarju pa je od strahu zastajalo srce, ko je videl, kaj je s trobljenjem provzročil. Že so se pomaljale suhe
Fricovej kajži v Dragančah pri Št. Štefanu na Žili in v Klančnikovi kajži v Bličovsi.
Žihpolje. Sodniji sta bila naznanjena želez-nična delavca Ulrik Bukovnik in Val. Knapp.
Bličovs. Neizprosljiva smrt je vzela 10. t. m., na daleč znano krščansko in usmiljeno ženo Nežo Mosvicar, p. d. Dovnikovo, gospodinjo, v 70. letu. Položili smo jo k večnemu počitku 12. t. m. v Bilčovsi. Njen mnogoštevilni sprevod (pogreb) je kazal, kako je bila rajna priljubljena in odprtih rok, katero so spremljali k večnemu počitku. Njenih dobrih del ni mogoče popisati. Posebno cerkvi je bila naklonjena, tako je darovala lep mašni plašč, in bila je vedno prva dobrotnica za službo božjo. Ko smo dali truplo materi zemlji, se je skoraj vsako oko solzilo, posebno reveži so jo težko izgubili, tako dobro in skrbno mater. Pa upamo, da ji je Vsemogočni že poplačal njena dobra dela. Rodbini njeni pa izražamo sožalje, posebno pa možu Dovniku, kateri je ravno tako korenit, zaveden boritelj koroških Slovencev, ter vnet katoličan. Tolažijo naj se s tem, da jim je sodnik poplačal njene zasluge. Zapeli so prav ginljivo na grobu domači in podgorjanski pevci v slovo pokojnici. Naj v miru počiva.
Sveče. Legar (tifus) v Svečah ponehuje in upamo, da, ko bode vročina minila, bodo tudi ljudje kmalu okrevali. Umrl ni še nobeden od te bolezni. Pač pa je v bližnji župniji umrl neki 21eten otrok na difteriti, no, pa to je bil en sam slučaj.
Bistrica. Legar se je začel širiti sedaj pri nas in na Poljani. V Svečah je v vsaki hiši polno bolnikov. Malokdo, da bi bil tej bolezni utekel. Sedaj se je pa ta nevarna bolezen zanesla tudi k nam.
Gospa Sveta. Posestniku Tomažu Haslerju v Krnskem gradu je bila ukradena srebrna ura z verižico. Zaprli so radi te tatvine deklo Lizo Wachter.
Gospa Sveta. (Volilni shod „Bauern-bunda.) Rudeči, zeleni in modri lepaki so vabili že od pretečenega četrtka sem na shod, katerega je sklical nemški „bauernbund“ v Gospo Sveto h Gasserju. Pa ne samo lepaki, tudi g. župan, kateremu so naši glasovi pomagali na županski stolec, je namigoval in vabil: Možje, posestniki, v nedeljo dopoldne vsi h Gasserju na shod, da se pomenimo; tako hoče naš bauernbund! In možje so pokimali, ker že iz navade vsi kimajo. — Govornikov je bilo oglašenih pol „tucata“ — prišlo pa jih je še več. Videli smo žlobudravega Wieserja, celovškega Le-meža, Kiršnerja, Pirkerja, Kirchmaierja in druge. Niti imen si nisem mogel zapomniti vseh, toliko jih je bilo. „Vsi so prihajali, le njega ni b’lo“ — namreč kandidata Seifritza. „Kdo bi se pa tudi brigal za te kimovce v Gospi Sveti,“ si je mislil pivovar Seifritz; „ti me itak morajo voliti, ker so pod komando »Bauernbunda« ; >Bauernbund« pa je zaukazal: „Seifritz je naš mož, po kaj bi tedaj hodil med te ljudi, je pa še bolje doma pivo prodajati^ Shod pa se je kljub tolikemu številu govornikov ponesrečil. Gosposvetski možakarji so se zbali pustih čenč Wieserjevih in Lemeževih in kolikor je še teh dolgočasnih „peršon4‘ — in so ostali raje na paši pri svoji živini. Bilo je v resnici skoro več govornikov in sklicateljev nego poslušalcev.
Prvo besedo je imel gostobesedni Wieser. Pravil in čvekal je nekaj o slabih časih nemških fort-šritlerjev na Dunaju, zato bo treba novega stebra, ki bo podprl trhlo nemštvo na Dunaju, in ta mož, ta steber je — Seifritz! Za poč’t! Ali možje so pokimali, oni sploh že od nekdaj kimajo k vsemu, kar jim pove tisti, ki da za pijačo. Ob 10. uri se je shod začel — to se pravi župan in pol tucata govornikov se je že od pol 9. ure naprej v občinski hiši posvetovalo, kako bi se stvar najlažje zonega-vila — in ob pol 11. uri se je končal shod prav tiho in mirno. Veste kaj, g. Seifritz? Ker Vas niti Nemci ne marajo, Vas tudi Slovenci ne bodo volili. Zato pustite raje poslaništvo, pa ostanite pri svojem „kšeftu“, pri pivu — za poslanca je le g. Grafenauer sposoben! Temu niste kos! — Premislite si!
Št. Peter na Gorici (pod Št. Urhom). Dopoldne so pogoreli bauernbundovski govorniki v Gospi Sveti s svojim volilnim shodom — popoldne pa v Št. Petru. To nedeljo, namreč 10. septembra, ni bilo sreče. Ravno tisti dolgočasni govorniki kot v Gospi Sveti so bili napovedani ob 3. uri popoldne za Št. Peter. Priprave so bile velike za ta shod. Gostilničar je zaklal teleta, natakarji so prišli iz Celovca — mislili so napraviti cel „furovž“ (koline). Toda samo 15 mandeljcev je prišlo, in ti so se morali mučiti s telečjo pečenko, ki pa jim je bolje dišala kot neslano čvekanje bauernbundlerjev. Gostilničar se je jezil — toda škode mu ni nikdo pov.nil. Mogoče se ga pa Seifritz usmili in ga potolaži.
Št. Janž na Mostiču. (Dr. Messiner v Celovcu) je tožil našega župana, g. K. Ž rja v a, in svaka njegovega, Val. Grabušnika, radi žaljenja časti. A predno je prišlo do obravnave, je pogumni dohtar svojo tožbo umaknil in plačal stroške.
Št. Tomaž. (Neprevidnost.) Dekla Afra Hojnik v Zabičah je premalo pazila na lugovo esenco. Njen 11 letni dečko se je je napil in je nevarno zbolel. Ker steklenice ni znala boljše shraniti, zagovarjala se bode pri sodniji.
Grabštanj. Posestniku Pil. Krasniku bila je ukradena žepna ura, vredna 30 K.
Grabštanj. 11. t. m. je bilo prignanih na sejem 190 konj, 24 žrebet, 24 žrebetnic, 1 bik, 10 juncev, 37 krav, 23 ovec in 1 koza. Sejem se je dobro obnesel. Kupci so bili iz Solnograškega, Laškega in naše dežele.
Grabštanj. Ravno opolnoči od 16. na 17. t. m. je po nesreči na našem kolodvoru skočila „lukama-tija“ in par vozov tovornega vlaka iz tira. Ker ni bilo zadosti delavcev blizu in so morali šele na celovške ključavničarje čakati, ki so vse spravili zopet v tir, je promet zastal za kakih sedem ur. Druge nesreče se ni pripetilo. Brzovlak je mogel pač šele črez 8 ur mimo naše postaje.
Medgorje. Sodniji je bil naznanjen Šimen Wolf, kajžnik, ker se mu je preveč moglo strdi. Ukradel je namreč nekemu kmetu bučel za 22 K.
Badiše. „Kat. slov. izobraž. društvo“ priredi na kvaterno nedeljo, dne 24. septembra t. 1., ob pol štirih popoldne po blagoslovu zborovanje. Med tamburanjem in petjem se bodo vrstili trije ali štirje govori. To zborovanje bo za Radiše in okolico velike važnosti. Zatorej pridite gotovo vsi
udje društva in pripeljite s seboj tudi druge, ki še niso člani društva. Zborovanje bo občno in vsakemu je vstop dovoljen. K temu zborovanju pa so še posebno povabljeni zavedni možje in fantje iz Medgorja in Podkrnosa. Današnje razmere so resne, in nekaj resnega in važnega se moramo ta dan naučiti. Uredite torej svoje stvari tako, da vam bode mogoče udeležiti se na kvaterno nedeljo gotovo prepotrebnega zborovanja. Na svidenje v prav obilnem številu !
Tinje. Kakor znano, je strahovita toča obiskala naš kraj, ko bi se bila imela žetev ravno pričeti. Uničila je seveda vse, in povzročila našim kmetom neizmerno škode. Da bi se ljudem nekoliko opomoglo, in bi vsaj imeli si s čim semena kupiti, je dala velikovška mestna hranilnica 500 kron, od drugod pa se je še dobilo 300 kron. Teh 800 kron se je tedaj razdelilo med posestnike, ki so dobili zneske po 20, 30 do 70 kron. — Gotovo je to bil lep in blag čin, ali nekaj ni bilo nekaterim našim kmetom povšeči, in to po vsej pravici. Komisija je namreč poprej cenila vsem posestnikom škodo in jim takorekoč dala upanje, da bodo vsi dobili. Ko pa je prišla delitev, so dobili samo nekateri, drugi pa so z žalostjo uvideli, da je njih upanje splavalo po vodi. In med temi zadnjimi so taki, ki so imeli skoro največ škode in se vkljub svoji pridnosti še morajo boriti z dolgovi. Tako na pr. je imel p. d. Mežnar okoli 2000 kron škode, pa ni nič dobil in tako tudi drugi posestniki na Lesinjah in Dravskem dvoru. Obljubilo se je, da se bode še morebiti zvrglo nekaj denarja skupaj v pomoč. Da bi vsaj potem pri drugi delitvi, če pride do nje, v prvi vrsti dobili posestniki, ki so se pri prvi čisto prezrli in pozabili !
Tinje. Za Grafenauerja so tukaj tudi kmetje, ki so privrženci nemško-nacijonalne stranke, silno navdušeni. „Ja, Grafenauer, to je mož, da ni takega, izvrsten govornik, ekonom itd. Al’ on je »slovenji gesinU“, tako pravijo. Predragi, to je tedaj vzrok, da ga ne morete voliti! Vi kmetje, ali vi poslanca zato volite, da pomaga s postavami ponemčevati vaše otroke, ali samo zaradi tega? Po drugih krajih pa kmetje drugače volijo. Po drugih krajih volijo kmetje le takega, ki se potem kot poslanec potegne možato za kmetske težnje ; volijo takega, ki zna med gospodo povedati brez strahu, kje kmeta črevelj žuli, ki zna prepričevalno govoriti v korist kmetskega stanu. In če pride kaka nesreča, na pr. toča ali hudournik, potem tak poslanec, ki ima „gobec“ (ki nima zvezanega jezika), tudi lahko nekaj podpore doseže za svoje volilce. Kmetje Tinjčani, volite g. Grafenauerja, ki ne bo samo vlekel svojo plačo kot poslanec, in se za kratek čas vozil na Dunaj in nazaj, ki ne bo dolg čas prodajal v državnem zboru, ampak bo vstal in govoril za vas in razkrival rane kmetskega stanu. Volite g. Grafenauerja, ki je prepričan katoličan in se ne bo družil s poslanci, ki so nasprotniki naše svete vere ! Da je Slovenec, to mu zamerite ? Saj ste tudi vi Slovenci! Kaj pa drugega? Slovenske matere so vas rodile, med seboj govorite slovensko. Kaj ste potem drugega kot Slovenci? Da zraven tega tudi nemško znate, to je le v vašo korist, in nobeden pameten Slovenec nima nič zoper to. Primerjajte oba gospoda kandidata in potem presodite, kateri je za vaš stan boljši, zmožnejši,
roke skozi železno ograjo hodnikovo, že so nekateri lezli črez ograjo, da bi stopili na hodnik, vsi pa so s čudnimi, globokimi mrtvaškimi očmi zrli na grešnika ter segali po njem s koščenimi rokami — tu je vdarilo eno na stolpu. Ura strahov je bila minula in mrtvaške pošasti so popadale doli ter zginile kakor megla.
Turnar je od strahu čisto osivel in od tistega časa tudi nobeden njegovih naslednikov ni več skušal motiti mrtvecem miru.
Dva slovenska koroška kmeta se pogovarjata o volitvi.
Zadnjič sem bil po sv. maši v gostilni, pa sem slišal, kako sta se dva koroška kmeta pogovarjala o volitvah.
Pečnik pravi : Torej že zopet bomo morali voliti.
Lečnik: Zopet, zopet.
Pečnik: Koga bomo volili?
Lečnik: Državnega poslanca.
Pečnik: Kaj pa je to: državni poslanec?
Lečnik: To je tak mož, ki nas zastopa na Dunaju. Tam se snidejo možje iz vseh kotov in krajev avstrijske države. Te može volimo mi. Ti so hudi možje. Delajo postave in take reči.
Pečnik: A tako. Dobro, da si mi povedal. Ja, potem moramo pa že gledati, da izvolimo pravega moža, ki bo tudi za nas Slovence govoril in kaj storil.
Lešnik: Seveda. Naš mož je g. Grafenauer, saj si ga slišal že na shodih, saj je deželni poslanec.
Pečnik: Ja, kako pa bo potem državni poslanec, če je pa že deželni poslanec.
Lečnik: Veš, to je pa tako. Kadar ni državnega zbora, tedaj pa je deželni zbor, in tako je lahko vsak državni poslanec tudi deželni poslanec in pa narobe.
Pečnik: Kdaj pa bo volitev?
Lečnik: 10. oktobra.
Pečnik: Kje bomo volili?
Lečnik: Pri občini ali soseski.
Pečnik : Kako bomo volili ?
Lečnik: Volili bomo direktno. To se pravi, mi bomo volili naravnost g. Grafenauerja. Prej smo volili pri soseski (občini) volilne može in ti so šli v Velikovec ali Celovec volit poslanca. Sedaj pa vsak kar sam voli poslanca.
Pečnik: Kako pa moram voliti?
Lečnik: Ti boš dobil od občine ali soseske 2 lista. Eden je legitimacijski list, s katerim se ti potrdi, da res smeš voliti, da si volilec, to se pravi, da plačaš najmanj 8 kron direktnega ali državnega davka in da si že 24 let star. Tisti, ki ne plačujejo toliko in še niso tako stari, ne smejo voliti. Na drugi list, katerega dobiš, pa zapišeš ime našega poslanca in kaj da je poslanec in kje je doma. Torej ti boš zapisal : Franc Grafenauer, posestnik na Brdu. Pri volitvi pa čisto navadno zviješ list in ga oddaš komisiji pri soseski. K volitvi moraš prinesti oba lista.
Pečnik: Potem pa lahko doma napišem list, pa kakega drugega pošljem, da voli zame, ali pa pošljem ženo?
Lešnik: To pa ne velja. Ženske še nimajo volilne pravice, če so tudi posestnice. Tistih pooblastil sedaj ni nič, torej tudi drugi ne velja, da bi zate volil. In to je tudi prav. Če si mož, boš tudi volit šel. Toraj moraš na vsak način sam iti volit.
Pečnik: Veš, bi že bilo vse lepo in prav. A tam pri našem štacunarju visim za nekaj goldinarjev. Ta naš štacunar pa ni naše sorte, pa mi bo rekel, da moram z njegovo sorto voliti, ali pa dolg plačati. Jaz pa mu ne morem zdaj na enkrat dolga plačati.
Lečnik: He, to nič ne stori. Volitev je tajna — to se pravi, tebi ni potreba nobenemu pokazati tistega lista, na katerem bo zapisano poslančevo ime. In štacunar tudi nima pravice, da bi te radi tega pritiskal.
Pečnik : No, potem pa je že dobro. Pa zahvalim, da si mi vse tako lepo razložil. Torej jaz volim g. Franca Grafenauerja, posestnika na Brdu.
Lečnik: Tako je prav. Jaz tudi. Ti, veš, pa še druge pridobi, da bodo prišli volit, kajti vsak glas šteje. Če bi bila 2 moža postavljena, eden bi dobil 2000 glasov, drugi pa za enega več, torej 2001, je zadnji izvoljen. Torej p ripelji vse sosede!
Pečnik: Bom. Le brez skrbi bodi.
Dragi bralci, jaz bi rekel, še vi tako storite!
Slovenci, spominjajte se Velikovške šole!
in kateri bo s svojo besedo lahko več dosegel! To vam svetuje	dober prijatelj.
Tovbre. Na Vodovnici sta pri Krajgarju zažigala dva dečka, Juri in Štete, stara 9 in 5 let, osinje gnezdo pod streho. Osinjak je pogorel ž njim pa tudi vsa hiša in skedenj. Škode je menda za 12.200 K, zavarovan je posestnik Tone Lesjak za 7400 K.
Telikovec. Pri javni tomboli dne 3. t. m. sta se ponesrečila dva gojenca dunajskega Pesta-lozzijevega zavoda. Prepeljana sta bila v celovško bolnišnico.
Ruda. „Nemci“ so se pričeli bati, da dobimo tudi mi slovensko šolo namesto nemške. Pisali so v svojem strahu v „Grazer Tagblatt". Bog daj, da bi se ne bali zastonj in da bi si tudi mi priboje-vali slovensko šolo kakor Šentjakobčani.
Riukole pri Šmihelu. Obstrelil je v nedeljo, dne 10. t. m., pri skupnem lovu neki lovec iz Švabeka po nesreči 18 let starega Gr. Žmavcarja iz Rinkol. Rana pa ni velika in nevarna, zato bo fant kmalu ozdravel.
Guštanj. V pokoj je stopil nadučitelj Pre-laznik, ki je 31 let učil na naši šoli. Preselil se je v Plibrk. 12. t. m. so se od njega po maši poslovili otroci in učitelji.
Replje pri Plibrku. V nedeljo dne 10. t. m. zvečer sta se sprla brata Ignacij in Janez Eber-wein p. d. Rožmanova zaradi neke ženske. V tem prepiru je udaril starejši Ignacij svojega brata, ki je nato potegnil nož in zadal bratu v levo stran trupla in v roko 5 ran, tako da je ta že drugi dan umrl. Morilec, res pravi Kajn, je že pod ključem. Rodbina je iz Bavarskega.
Plibrk. (Ogenj.) Pogorela je Pušnikova kajža na Bregu pri Švabeku. Ogenj se je začel v dimniku. Kmetje, ne glejte na par krajcarjev, dajte vendar večkrat očediti svoje dimnike!
Sinčavas. Veleposestnik Val. Leitgeb je kupil od dijaka Tom. Reš ar j a posestvo na Ledu pri Rudi. K temu posestvu pripadajo menda prav lepi gozdi, ki je bo Leitgeb kot lesni trgovec lahko rabil.
Galicija. Mlinarju Jerneju na Blatu zgorel je te dni bučelnjak z 51 panji. Posestnik je bil premalo pazil na svojo gorečo pipo.
Železna Kapla. Eden izmed ranjenih, ki so jih potolkli Lahi, je Tomaž Legat, ki se je ravno bil povrnil od vojakov. Razparali so mu trebuh, upati je pa, da okreva.
Beljak. V sredo, 13. t. m., je kap zadela gospo Lino Rajner, Tostenbirtinjo, ki je bila tudi v slovenskih krogih dobro znana. Bila je še le 38 let stara. Ko se je v gostilni z nekim razgovar-jala, padla je raz stola in je bila takoj mrtva.
Čigar je konj? Žandarji so na Kranjskem zaprli cigana Taubmanna iz Beljaka in njegove ljudi. Zaprli so jih zaradi kraje in potepanja v Idriji. Pri sebi so imeli cigani 6 let staro lepo kobilo kostanjeve barve (pravno), ki je 15 pesti velika in kakih 400 K vredna. Kobilo so žandarji obdržali, ker je misliti, da je ukradena. Če bi bila na Koroškem kje ukradena, naj se lastnik oglasi pri sodniji v Idriji na Kranjskem.
Pečnica. V Avrovi gostilni v Dobju sta se stepla 13. t. m. zvečer dva barabarja tako, da ju je gostilničar vun vrgel. Sedaj pa bratca potegneta vkup in sta skupaj razgrajala, da ju niso hoteli več pustiti nazaj v gostilno. Ker sta pretila s požarom in vsem drugim, poslali so po orožnike. Barabarja sta jo pa nato naglo popihala.
Loče. Pri Mihelu v Dobju so v sredo 13. t. m. vlomili neznani lopovi opoldne in pobrali nekaj denarja in obleke. Ljudje so bili še na polju in so prišli še le ob pol 2. uri domov.
Mlinare. (Smrt pri žganju.) Delavec Janez Faletič iz Livka prišel je pred kratkim v Klabinusovo gostilno. Napil se je žganja in je zaspal za mizo. Ko so ga hoteli zbuditi, bil je mrtev.
Št. Pavelj na Žili. (Ogenj.) V pondeljek 4. t. m. je začelo ob 4. uri popoldne pri nas goreti; pogorele so štiri hiše s skednji. Rešilo se ni nič, ker ni bilo vode. Škoda je velika, zavarovani so bili posestniki le malo. Nekomu je zgorelo tudi 200 K denarja.
Blače na Žili. 4. t. m. je bil pri nas sejem. Konji so se dobro prodajali, posebno žrebeta, katerih je bilo prodanih 70 nekatera celo po 480 K.
Ukve. 31. avgusta sta se potopili pri Pulju dve torpedovki. Pri tej nesreči je konec vzel tudi Martin Ehrlich. Njegov oče Martin, sedaj želez-nični strojevodja v Ljubljani, je doma v Ukvah in je brat našega župana.
Lipaljavas. Pri Žegarju so našli, ko so kopali hram, živo srebro. Že pred nekaj leti so živo srebro našli v pokopališču pri kopanju grobov.
Pozni roj. Na Rečah pri Gornjem Dravogradu so nekemu posestniku bučele rojile na dan 1. sept. Takega poznega roja pač malokdo doživi. Roj mu je žalibog ušel.
Za dijaško podporno društvo.
Bliža se 1. oktober, čas, ko morajo naši dijaki oditi na visoke šole. To je za uboge reveže navadno najhujši čas. Kako težko je spraviti vkup par desetakov, da je mladi človek vsaj za par tednov osiguran v velikem, tujem in draginjskem mestu, kjer ni dobre duše, ki bi se usmilila ubogega slovenskega koroškega dijaka! Kako težko se bori, prej da dobi kako inštrukcijo, ki ga obrani pred najhujšim gladom!
Rojaki! usmilite se naših visokošolcev! Dajte vsaki par novčičev za dijaško podporno društvo. Kaj pomaga tarnanje po slovenskih uradnikih! Ministrstva nam jih ne morejo iz zemlje izkopati, slovenski Kranjci in Štajarci pa nečejo dohajati k nam v službe, ker se — ne brez vzroka — boje naših sodeželanov. Slovenske uradnike si moramo vzgojiti tedaj sami! V to pa je treba denarne pomoči dijaškemu podpornemu društvu. Vsak dar se radovoljno sprejema in vsak krajcar, darovan našemu društvu, se narodu gotovo stotero povrne.
Darove sprejema g. c. k. prof. J. Apih, Celovec, Vetrinjsko obmestje št. 26.
Do sedaj so društvu darovali : Po 200 K : Neimenovan dobrotnik; preč. g. kanonik in knezo-škof. kancelar J. Vidovič (ustan.); po 100 K: g. c. kr. okr. sodnik v p. Franc Hrašovec v Gradcu povodom svoje 851etnice, s sledečim pismom: „27 let sem kot c. kr. okrajni sodnik na gornjem Koroškem (v Sovodju 17 let in v Špitalu 10 let) med Nemci kot narodnjak proti svoji volji, akoravno v svežem zdravem zraku, po obstoječi sodbeni upravi preživel in svojih 8 otrok narodno zavedno odgojil. Za hvaležni spomin pošiljam ustanovnino o moji 85. obletnici.“ Naj bi našel naš vrli beloglavi, a v srcu in duhu še vedno čili graški narodnjak dosti posnemale e v! Nadalje še 100 K: slavna posojilnica v Sp. Dravogradu (ustan. 1. obrok) ; 50 K slavna posojilnica v Velikovcu; 36 K g. c. k. notar Oton Ploj v Črnomlju (zbirka); po 20 K: g. nadučitelj Franc Eller na Žili pri Beljaku ; g. Ivan Hochmiiller, c. k. žel. uradnik in hišni posestnik v Beljaku (ust. 1. obrok): č. g. župnik Fr. Katnik na Brnci, sl. posojilnica v Selih ; dr. J. Arnejc, suplent v Celovcu (ustan. 1. obrok); po 10 K: č. g. prošt J. Wieser Podkrnosom, g. Radovan v Slov. Gradcu, č. g. Martin Kovač, knezoškof. tajnik v Celovcu; g. dr. Franc Jurtela v Ptuju, sl. posojilnica v Vojniku, g. c. k. nadštabni zdravnik v p. dr. Val. Janežič v Celovcu, sl. posojilnica in hranilnica v Knežaku, sl. centralna posojilnica v Gorici, č. gg. Svaton in Dranšek na sv. Višarjah, g. dr. Juro Hrašovec v Celju, g. Vek. Legat, tisk. vodja v Celovcu; po 7 K: č. g. Mat. Vedenik, župnik na Otmanjah; g. Ivan Stanovnik, župan v Horjulu; sl. hranilno in posojilno društvo v Gorjah, č. g. župnik Ražun v Št. Jakobu v Rožu ; č. g. prov. Perč v Št. Štefanu pri Velikovcu; 6 K g. notar O. Ploj v Črnomlju; po 5 K: g. dr. Podnebšek v Črnomlju, g. Demšar v Črnomlju; č. g. A. Kaplan, župnik v Medgorjah; č. g. Franc Mihel, župnik na Žihpoljah ; č. g. Juri Traven, župnik na Obirskem ; po 4 K: č. g. Franc Treiber, župnik v Velikovcu; g. dr. Doljan v Črnomlju, g. Jos. Schuster v Beljaku; 3 K g. Schweiger v Leskovcu; po 2 K: podružnica ljubljanske kreditne banke v Celovcu (100 položnic), gosp. dr. Ožbe Ravnik v Celovcu (sprej.), g. revident Vek. Knafelc v Beljaku (sprej.), g. notar V. Kolšek v Šoštanju, g. c. k. prof. v p. Tom. Schrey v Celovcu ; č. g. Šim. Greiner, župnik v Št. Jakobu ob Cesti ; č. g. župnik Jožef Strojnik na Žili, g. dr. Treo, g. okr. glavar Parma, g. Rebek, g. Kline, g. Merc, g. dr. Kovafik, vsi v Črnomlju ; po 1 K : gg. : Pavlin, Jelšnik, Peharc in Pavlin v Črnomlju. Živeli nasledniki!
Društveno gibanje.
Slovenska čitalnica v Celovcu priredi s prijaznim sodelovanjem slovenskega krščansko-so-cijalnega delavskega društva in tamburaškega društva „Bisernice“ v nedeljo, dne 1. oktobra, prosto veselico z godbo in petjem; razun tega se bodo metali korijandoli in napravi se šaljiva pošta. Korijandoli in dopisnice se bodo pri veselici prodajale. Veselica se bode vršila pri Vid-manu, „Schleppe Bierhalle" na Beljaški cesti, in sicer na vrtu, pri slabem vremenu pa pod streho v salonu. Vstopnina je 20 vin. Posebnih vabil ne bomo razpošiljali; povabljeni so vsi koroški Slovenci, posebno pa pevska in izobraževalna ter delavska društva. Upamo, da bode udeležba iz mesta in iz kmetov velika.
Izobraževalno in pevsko društvo „Slav-ček“ v Škofičah priredi prihodnjo nedeljo, dne 24. t. m., popoldne ob 4. uri, v gostilni pri „Kri-štofu" javen shod, z govori in petjem. K obilni udeležbi vabi	odbor.
Dopisi.
Baraščom’ klub’ so pristopili še kot kralji: gg. Ražun (drugič), Kobentar, Rozman, Kaplan, Grafenauer, kot kraljica gospa Ekarjeva; kot častni člani: gg. župnik Šporn, L. Bralic, župnik V. Weiss, Šentjakobljani Antonič, Božič, Zwitter, Nagi, Ibovnik, Tone Martinjak, Mikula-Radišnjak, kaplan Smodej, kaplan Lučovnik, stud. Kette ml.; Zorko, Modrič, Esterle, L. Zablačan st. in L. Za-blačan ml.
Dholica. (Dholski mladeniči in lutrovski dopisuni.) Sicer se nam ne zdi vredno, da bi se bavili s temi dopisuni, a ker smo se krohotali, ko smo brali dopise v lutrovskih listih „Bauernzeitungu in „Freie Stimmenu, da se je vse treslo v nas, ko baje dolžijo g. provizorja, da on piše v „Mir“. Kdo se temu ne smeji? Ali mislite, da kdo drug ni zmožen pisati v „Mir“? Toda, hvala Bogu, pisali smo Dholčani prej v „Mir“ in bomo tudi pozneje, ko provizorja med nami več ne bo. Sploh pa vseh dopisov, ki jih kujejo tukajšnji kovači v nemške liste, ni drugega kakor pa sumničenje, zavijanje in lažnivosti. Spozna se takoj, da gg. dopisuni po svojih kopitih merijo. Pravijo, da dopisom v „Miru“ ne bodo odgovarjali, kar pač radi verjamemo, ker „Mir“ ima to lastnost, da noče prinašati popravkov, ker piše resnico. Seveda, potem se nam ni treba čuditi, da nočete ugovarjati, ker proti resnici ugovarjati se ne more. Ako pa vi pišete resnico, zakaj pa mora vaša „poprav-karica" prinesti popravke g. provizorja? Sicer pa mi, kmetski fanti, na take ljudi, ki berejo ta lutrovska lista, ne damo nič, in kdor verjame vašej podlosti, dobi od nas groš. Nadalje pravijo gg. dopisuni, da zahaja g. provizor v gostilne in se tam zabava s pijanimi osebami. To ste se pač pošteno urezali! Vi gg. dopisuni pa dobro veste, kdaj so ljudje pijani. Blagovolite nam povedati, ker ste v tej stvari tako nregimentno41 spoznani, koliko je bilo pijanih 24. julija pri g. županu? Ali mogoče niste bili tudi vi, gg. dopisuni, med tistimi, ki smo jih morali mi fantje zaradi nad-ležnosti s plesišča spraviti? Povejte nam, ali sta morali g. provizorja tudi že dve ženski peljati iz gostilne, kakor pa vas? Povejte! Mislimo, da smo videli prav, in da se ne motimo, in se sploh na tako nizko stopinjo omike ne podamo, kakor pa gg. dopisuni, tako, da se je baje nekoč star konj, ki je bil na paši, iztrgal — ko je namreč slišal iti iz gostilne gg. dopisune. Tako le krepko naprej s popravki ! G. provizorju pa kličemo : Živio, gosp. provizor, in ne zamerite našim lutrskim kovačem, da take lažnivosti pišejo o vas! Saj ubogi revčki niti ne vedo, kaj delajo. Vi, gg. dopisuni, pa iz tega dopisa lahko razvidite, da je nas na Dholici več, ki pišemo v naš „Mir“.
Več dholsJcih mladeničev.
Radiše. Ko smo poročali zadnjič, da primanjkuje našemu izobraževalnemu društvu, katero sicer prav dobro stoji, govornikov, si je morebiti že marsikdo mislil, da smo imeli na letnem občnem zboru „brez števila govornikov", ker ni bilo še poročila o nobenem govoru. A povemo, če bi imeli za vsako zborovanje toliko in takšne govornike, kakor smo jih slišali na letnem občnem zboru, bi se na Radišah še malo drugače postavili. Nekemu odborniku se je itak že sanjalo, da si je kupilo društvo lepo društveno zastavo in da smo slovesno blagoslovili ob enem društveno zastavo in — „Društveni dom"! Škoda, da so bile to le sanje, ki se pa morejo s časom uresničiti. Na letošnjem občnem zboru so nas v naše največje veselje počastili trije tuji govorniki. Prvi je nastopil g. Hafner, ki je nam v zanimivem govoru razlagal pomen krajevnih imen s posebnim ozirom na Radiše in okolico. Ker je pomen krajevnih imen, posebno tudi posameznih znanih vasi, za narodno probujo in zavest velike važnosti, bomo o tem ob-ravnali in poročali še drugokrat. G. Vidovič iz Pod-krnosa je navdušeno govoril o naših narodnih grehih. Lepo nam je razložil, kaj je narodni greh, kako lahko se je narodno pregrešiti in kako mi največ narodno grešimo. Naš naj večji narodni greh pa je bil in je — nemškutarija ; veliko grešimo, ker smo premalo zavedni in odločni. Lepe so mnogokrat besede, a drugačna so dejanja. Vedno imamo na jeziku: „Svoji k svojim!" a težko zasluženi denar nosimo v zagrizene nemške in nemškutarske trgovine in gostilne. Saj so ravno take trgovine in gostilne najtrdnejše postaje nemškutarije med Slovenci ; in vendar bi moralo mnogo takih nemškutarskih trdnjav že davno izginiti, če bi vsak Slovenec tudi tako delal, kakor govori : Svoji k svojim ! C. g. Kaplan, župnik iz Medgorja, nam je v obširnem in poljudnem govoru popisal svoje potovanje v Rim. Peljal nas je v duhu do Rima, a obljubil nam je, da nam bode svoje zanimivo popisovanje nadaljeval pri prihodnjem zborovanju. Vsem trem govornikom smo sledili zborovalci z velikim zanimanjem. — V odbor so se zopet na eno leto izvolili sledeči odborniki: Predsednik: g. Jožef Sušnik, p. d. Metavar
v Spodnjih Rutah; podpredsednik: è. gosp. Vaclav Cech, župnik na Radišah; tajnik: Andrej Kropf, p. d. Oblakov v Kozju; tajnikov namestnik: Šimen Ogriz, p. d. Kopajnikov v Tucah; blagajnik: gosp. Alojzij Thaler, vodja društvenih tamburašev in pevcev; blagajnikov namestnik: g. Jožef Pistotnik, p. d. Mežnar, cerkovnik in gostilničar; knjižničar: g. Blaže Rutnik, p. d. Rožmanov v Radišah. Računska pregledovalca sta: Friderik Koban, p. d. Petek v Kozju in Val. Lakner. Pregovor pravi: Zaspan odbor — zaspano društvo, delaven odbor ■— delavno društvo. Ce je ta pregovor resničen, tako smemo že zdaj trditi in reči, da bomo storili do zdaj leta zopet precejšen korak naprej.
Rodoljubne misli. Hud je boj, ki ga bijemo koroški Slovenci za naš narodni obstoj. Marsikdo si je že stavil vprašanje, bomo li zmagali? Da v tem boju zmagamo, je treba, da se učimo in zopet učimo, da se temeljito izobrazimo, ker le potom izobrazbe je mogoče priti do samostojnosti in blagostanja. Zato pa je treba, da vsi voditelji ljudstva začnejo resno misliti na to, da bi se takorekoč v vsaki župniji ustanovilo eno izobraževalno društvo. Mi moramo vso svojo pozornost obrniti na našo mladino, kajti, kdor ima mladino, ima bodočnost. V teh društvih se bodo naši mladeniči izobrazili v versko-narodnem duhu, in mladeniči, ki so iz prepričanja vneti za kato-liško-narodne idejale, taki mladeniči so neomahljivi in stoje trdno kot skala za svoje pravice. Zatorej, rodoljubi, na delo, le takrat, kadar bo vsa Koroška preprežena z izobraževalnimi društvi, bomo koroški Slovenci lahko z nado zrli v bodočnost.
Mlad borilec.
Duhovske zadeve. Za župnika v Švabek je imenovan č. g. Fr. Uranšek, kaplan na sv. Višarjah, za župnika v Malo Cirkno č. g. Valentin Reinsperger, župnik v Tihi; za provizorja pride v Vetrinj č. g. J. Miklavič, provizor v Malem Cirknem; za provizorja v St. Vid pod Juno č. g. Fr. Smodej, kaplan istotam; za kaplana k Božji glavi v Celovcu č. g. Jož. M ai er, provizor v Preiteneggu pri Volšperku. Umrl je 7.t. m. ob Vsi zjutraj 6. g. gtef. Laznik, župnik v Šent-Vidu pod Juno, rojen 2. avg. 1. 1858, duhovnik od 15. jul. 1. 1883, star 47 let.
Šolske vesti. Nadučiteljem je imenovan V. Oberzaucher v Kaningu, šolskim vodjem pa Janez Hlavišnik v Rute nad Vratno vasjo in Rikard Štisen v Blačah pri Dropoljah. Na Koroško se je vrnil P. Košir iz Graznice na Štajerskem ter je nastavljen za stalnega učitelja v Velikovcu. — Kot pod-učitelji oziroma podučiteljice so na stavljeni : Volmar Bohrer v Št. Primož, Pavel Kochi v Šimici, Matija Schindler v Trg, Ljudmila Grolč v Celovec, Marija Kainbacher v Št. Jurij pod Kamenem in Berta Ma-jeršič v Beljak. Prestavljeni so : Marija Poš iz Grei-fenburga v Celovec, Egb. Bohrer iz Vovber v Velikovec in Jožef Zwischenberger iz Dropolj na Brdo. — V stalni pokoj stopi nadučitelj Jožef Prilaznik, kateremu je izrekel deželni šolski svet za dolgoletno službovanje svojo zahvalo. Dopust so dobili : Hermina Spiess za celo leto, Marija Buriini do 30. aprila 1906, Ana Miller do 1. marca 1906, Matilda Kleindienst do 15. decembra t. L, Franc Niederl, Franc Adlasnik, Janez Glavišnik, Ivana Kliegl in Jožef Travnik do konca šolskega leta. — Rastor Robert Johne bo poučeval luterance v Velikovcu, oziroma njihove otroke v veronauku. — Za Švabek in Tunel se je dovolilo sprejemanje otrok v šolo o Veliki noči. — Iz šolske službe stopijo Igu. Klaffensak, Janez Moosbrugger in Pavlina Payrhuber.
Za pogorelce v Lipaljivasi so darovali : Višarski kapitelj (čč. gg. Svaton, Uranšek in Kc-|elnik) 15 K; župnik Anton Kaplan v Medgorjah 5 K, in Fr. Kriegl, predsednik slov. kat. izobraževalnega društva „Zila“ na Zilski Bistrici, nam je Poslal 20 K, ki so bile nabrane po igri ob pri-“ki občnega zbora. Ta denar odposlali smo preč.
župniku Jos. Eichholzer v Pontablu s prošnjo, ^ ga primerno razdeli med najpotrebnejše pogorelce. — Vsem darovalcem-dobrotnikom lepa hvala!
Dholica. (Veselica) bode v nedeljo dne K oktobra ob 3. uri popoldne po sv. blagoslovu v gostilni pri „Gašperjuu v Šmartnu. Igra (teater), lepa godba in petje . . . Dholčani, očetje in patere, mladeniči in dekleta, prisrčno vas vabimo ^ lej veselici! Pridite v obilnem številu! Kratkočasili se bomo lepo po domače inpo-teno, in že zdaj lahko povemo, da nikomur ne 0 žal če pride, kajti videl in slišal bode veliko lePega. Torej na svidenje!
Rusko-japonska vojska.
Poročali smo dne 31. avgusta (št. 35.), da se st)81 .in ^aP°nci pogajajo za mir. Mir je sedaj že klenjen. Rusi so odnesli primerno zdravo kožo, er so se zavezali Japoncem pustiti, kar imajo že rokah, ter povrhu polovico otoka Sahalina. Tudi orajo Japoncem plačati stroške za vzdrževanje
ruskih ujetnikov na Japonskem. Rusi so bili veseli, da so tako po ceni sklenili mir, a na Japonskem je nastala med narodom, ki se zavoljo sklenjenega miru jezi, revolucija. Uradi tolažijo ljudstvo nad slabim mirom s tem, da zatrjujejo, da je v japonskih državnih blagajnicah primanjkovalo denarja, da bi se bila mogla še nadaljevati vojska. Pa tudi na Ruskem so nastali spet novi nemiri v Kavkaziji, kjer mohamedanci mislijo, da bodejo tudi oni Ruse premagali, kakor so je Japonci.
Švedija in Norveška.
(Glej št. 31. dne 17. avg.)
Glasovanje narodovo na Norveškem, o katerem smo govorili, je izpadlo tako, da se naj Norvegija loči od Švedske. Večina je bila ogromna; od kakih 380.000 oddanih glasov jih je bilo samo 200 za to, da ostaneta državi zedinjene.
Nato so sedli v obmejnem mestu Karlstadu zastopniki Švedije in Norveške skup, ter so se posvetovali kaj je nadalje storiti. Švedi so zahtevali odločno, da Norvežani dajo razdreti nekaj trdnjav, ki so je sezidali v zadnjih 5 letih ob švedski meji. Norvežani pa tega nočejo storiti, prej da so zagotovljeni, da jim Švedi ničesar ne storijo. Tako ni prišlo do sporazumljenja. Sedaj pa se zbirajo že vojaki ob švedsko-norveški granici. Ce ne bodejo posegle druge države vmes, nastane v par tednih gotovo vojska. Premoč bo v tej na strani Švedov, ki imajo petkrat toliko vojakov in trikrat toliko bojnih ladij, kolikor Norvežani.
Gospodarske stvari.
Črtice o govedarstvu.
(Piše Fr. D u 1 a r.)
V tisti deželi je blagostanje doma, v kateri napreduje živinoreja in v kateri cvete poljedelstvo.
(Dalje.)
Naši živinorejci imajo navadno, v primeri s številom krav, premalo samcev. Nasledek temu je, da bike preveč spuščajo. Ali to je napredku govedoreje nad vse kvarno. Prevečkrat plemeneči junec se prehitro obrabi, izgubi kmalu plemensko ognjevitost, zaplodi malovredna in slabotna teleta, a razun tega ostane mnogo krav jalovih. Kolika škoda je to za govedorejce cele okolice, to se ne more lahko preračunati. Le toliko je gotovo, da je ta škoda ogromna. Če hočete imeti dobrih uspehov pri reji goveje živine, morate na vsak način skrbeti, da pride na sto (100) krav vsaj en bik plemenjak. Samo po sebi pa je razumljivo, da mora biti bik zdrav in za pleme dober ter za svoj posel popolnoma sposoben.
Katera goveda niso za pleme odnosno kakšnih telet ne smete puščati za razplodbo?
1.	Za pleme niso tista teleta, ki so izredno majhna, slaba, predrobnih kosti, prešibkega života in ki zelo počasi rastejo.
2.	Mladiči prvega, devetega, desetega in vseh nadaljnjih porodov, so za razplodbo malo vredna. Izjeme od tega pravila so kaj redke.
3.	Odstranite od plemenitve vse potomce onih krav, katere so prav slabe za molžo.
(Dalje sledi.)
Listnica uredništva.
Našim dopisnikom. Prosimo, da nam poročate veliko reči in različnih, a o posamezne) stvari kratko in jedrnato, ker prostor v našem listu, ki izhaja le enkrat na teden, je drag. Naša naloga je čitalce obvestiti o čim mogoče mnogih stvareh, pa ne dolgočasiti jih s tem, da o enej stvari prav dolgo razpravljamo. Za kratke beležke in novice smo vedno bolj hvaležni, nego za dolge dopise, ki smo je prisiljeni mnogokrat pristriči. To delo se nam pa lahko prihrani, če se nam dopisuje kratko in jedrnato. Potem bodejo tudi gg. dopisniki z nami bolj zadovoljni, ko bodo videli, da se njih dopisi nespremenjeni objavljajo. — Radi obilnega gradiva moramo tudi list navadno že v pon-deljek zvečer ali pa vsaj v torek jutro skleniti. Radi tega je dobro, da se dopisi, ki imajo iziti v četrtek v listu, že odpošljejo v nedeljo zvečer, ali pa vsaj v pondeljek zgodaj.
Gosp. Š. B. v Otrovci. Na Vaš dopis smo odgovorili osebno. Upamo, da ste naše pismo dobili.
Popravek. V zadnji številki (37.) se je vrinila v dopisu iz Dholice pomota: otroci niso dobili čokolade, ampak vsak po eno „safalado".
Posestvo,
ki obsega 10 oralov njiv, travnikov in gozda, je na prodaj vsled smrti posestnika. Pismena oglasila sprejme upravništvo „Mira“.
Novo zidana kajža,
ki ima 3 izbe, 2 hrama, kuhinjo, 5 birnov posojanja, senožeti za 25 voz senà, sadni vrt okolu hiše, 3 orale gozda in leži ob glavni cesti, se prodà za 7000 kron. Več pove Jožef Dragašnik, p. d. Prajsel, v Crnčičah na Dholici, pošta Poreče ob Vrbskem jezeru, železniška postajica Dešenče (Tčschling). Koroška.'
Vabilo
k letnemu občnemu zboru
Št.-Jakobske posojilnice v Rožu,
ki bode
v nedeljo dne 1. oktobra 1905, ob 3. uri popoldne
v „Narodnem domu‘‘ v Št. Jakobu v Rožu.
Dnevni red :
1.	Poročila načelstva.
2.	Poročilo računskih pregledovalcev, odobrenje računskega sklepa in razdelitev čistega dobička.
3.	Dopolnilna volitev v odbor.
4.	Izprememba pravil.
5.	Razno.
Ako bi zbor radi pičle udeležbe ne bil sklepčen, je drugi občni zbor dne 15. oktobra ob isti uri, na istem kraju iu z istim sporedom.
Načelstvo.
Va b i 1 o
k izrednemu občnemu zboru Št.-Jakobske mlekarne v Rožu,
ki bode
v nedeljo dne 1. oktobra 1905, ob 5. uri popoldne
v „Narodnem domu“ v Št. Jakobu v Rožu.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva o sedanjem stanju mlekarne.
2.	Dopolnilna volitev v odbor.
3.	Razno.
Načelništvo.
Pripomba uredništva: Obadva zbora bi imela biti že na kvaterno nedeljo; iz neznanega vzroka pa uredništvo naznanil ni dobilo.
Kuharica
želi dobiti službo v kakem župnišču. Oglasila prosi pod „M. D.“ poštno-ležeče, Celovec.
Služba mežnarja in organista
se oddà v Št. Tomažu. Zelo prostorno stanovanje z vrtom, 6 birnov posetve, l1^ b. travnika; dohodkov stalnih 208 kron, štolnina in postranski zaslužek posebej. Več pove župnijski urad. v Št. Tomažu pri Celovcu, pošta Pischeldorf.
Advokat
dr. Franc Ksav. Poček
naznanja uljudno, da je otvoril svojo
pisarno 'TPi
T lijubljani na Starem trgu štev. 30, II. nadstropje (v hiši gospe Marije pl. P 1 autz, tik postajališča električne cestne železnice na sv. Jakoba trgu).
Vzgojisw za deklice
(Internat)
čč. šolskih sester v .Narodni šoli'
družbe sv. Cirila in Metoda
v Velikovcu
se priporoča p. n. slovenskim staršem.
V hiši je štirirazredna ljudska šola; poseben ozir se jemlje na pouk v ženskih ročnih delih.
Šolsko leto se začne dné 15. oktobra 1.1. Plačila 16 kron mesečno.
Oglasila naj se blagovolijo poslati čč. šolskim sestram v Velikovcu na Koroškem.
Zaradi bolehnosti oddam svojo
IPST" kolarno
v Pečah blizu Podkloštra z vsem orodjem in lesom v najem. Najemnik dobi primerno stanovanje, nekaj zemljišča in prostor za živino. Kolarna je blizo postaje v Pečah, prav blizu tudi velika tovarna in tik državne, ceste dve kovačnici. Ponudbe sprejema Ignacij Mikula v Pečah pri Podkloštru.
Stil VII/f) s kožo, kilo po 1 gld., brez kosti po 1 gld. - Ulilitl' jo kr., plečeta brez kosti po 90 kr., slanina in suho meso po 80 kr., svinjski in goveji jeziki po 1 gld., glavina brez kosti po 45 kr.
Stfllfimf* dunajske po 80 kr., à la krakovske, fine, po kjdltlllU'' 1 gld., iz šunke zelo priljubljene po 1 gld. 20 kr., à la ogrske, trde, po 1 gld. 50 kr., ogrske, fine, po 1 gld. 80 kr. kilo. — Velike klobase ena 20 kr.
Slivovka, frgS02voekr’.pristen’Iiter od 70 kr‘d0
iVatorno brinovo olje	fe*
To priznano dobro blago pošilja po povzetji od 5 kil naprej prekajevalec in razpošiljalec živil
Janko Ev. Sire v Kranju.
Svoji k svojim!
Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko zavarovalno zadrugo
,,CROATIA“
pod pokroviteljstvom kralj, glavnega mesta ZAGREBA.
Ista zavaruje na Štajarskem, Kranjskem in Koroškem vse premičnine, živino in pridelke proti ognju po najnižjih cenah.
Vsa pojasnila daje:
Podružnica „CR0ATIE“ v Trstu.
Zastopniki se iščejo po vseh večjih krajih Kranjske, Šta-jarske in Koroške.
^	........... J
lepo svetlordeč, liter po 23 in 25 kr. ima na prodaj
vinska zadruga v Leskovcu pri Krškem, postaja Vidcni-Krško. Pišite kar g. kaplanu Fr. Vrhovcu v Leskovcu.
Mizarskega pomočnika in učenca
sprejme takoj Janez Srebotnik, mizarski mojster v Libeličah (Leifling), Koroško.
Dobri in pridni
ICS" hlapci "3DS
se takoj sprejmejo na posestvu „Stefansliof“ v Blatu pri Pliberku. Plača 15 do 20 kron, po uporabnosti.
Na prodaj je po ceni
majhno posestvo,
hiš. št. 2 v Spodnjih Prebij ah pri Kotmari-vasi, 6 oralov sveta, v solnčni legi, razgled v Rožno dolino; poslopje je dobro ohranjeno, veliko sadja, presta paša itd. Vpraša naj se pri posestniku.
Prvo slov. pevsko društvo „L i r a“ v Kamniku
prodà
dobro ohranjene tamburice
za kompleten zbor. Cena po dogovoru. Ponudbe naj se pošljejo na društvo „Lira“ v Kamniku na Kranjskem.
Apno '91
1. vrste, 100 odstotno, v velikih kosih, se dobiva pri podpisanih na vagone ali vozove, voznine prosto do gradbenega prostora, po najnižjih cenah ob vsakem času.
Ant. Sclimauzer, Ign. Teyrowsky,
Annabrùcke.	Galicija.
Železniška postaja Grabštanj.
Prodaja tudi posodo za prevažanje mleka in nepremočljive vozne plahte.
JPoz<s>r kmetovalci!
Vsak umen gospodar si omisli poljedelske stroje in s tem hrani število delavcev, na katerih je vedno večje pomanjkanje. Kdor si pa kupi stroj, naj se obrne na zanesljivo in pošteno tvrdko, t. j. na
trgovino z železnino „Merkur“ T. Majdič — Celje,
1	ki ima bogato zalogo
mlatilnic za ro^no rabo in na gepelj, llMallllllu čistilnic, prostih in najfinejših kakor vseh drugih poljedelskih strojev, od katerih pošlje cenike zastonj.
Franc Sadnikar
trgovec z železnino v Celovcu, Burggasse št. 7,
ima veliko zalogo vseh v železnino spadajoeik reči, kakor hišno in kuhinjsko orodje, štedilna ognjišča, železne peči, vlite kotlje za vzidati, fine, trpežno pozlačene nagrobne križe.
Najboljše orodje za mizarje, tesarje, kolarje, ključavničarje in kovače.
Vodne žage, kakor tudi sloveče ,,Veukausei-žage z znamko F. S. Razno	koroško železo, ploščevine
za različno rabo.
ajsy Vse po izredno nizkih cenah.
Edina zaloga zboljšanega llatievic-evega traka (mere), s katerim se brez tehtnice ali vage določi težo govedi, torej posebno važno za kmete in živinorejce, kakor tudi Matievič-eva mera za sode meriti.
Vinske in sadne stiskalnice
z dvojnim stiskalom „Herkules“ za ročno obrat.
stiskalnice
za velik pritisek in velike uspehe.
Mline za satije In grozdje. Obiralniki.
Povsem urejene moštarne, stalne in za prevažanje. Stiskalnice za pridelovanje sadnih in jagodnih sokov. Sušilnice za sadje in zelenjad, sadni lupilniki in rezalniki. Samodelujoče patentovane nosne in vozne brizgalnice za vinograde, sadje, drevesa, hmelj, grenkuljico „Sypkonia“. Pluge za vinograde
izdelujejo in prodajajo z garancijo kot posebnost v najnovejši sestavi
—Pii. niayfarth & Comp. :
tovarne poljedelskih strojev, livarne in parne ko varne.
Dunaj, n./l, Taborstrasse št. 71.
Odlikovani z nad 550 zlatimi, srebrnimi kolajnami itd.
Obširni ceniki zastonj. — Zastopniki in prekupci se iščejo. “SO;
r
Zahtevajte pri nakupu
^chicht-ovo štedilno milo
Varstvena znamka.
Ono je Kdor hoče
zajamčeno čisto
dobiti zares zajamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi
----------------- z znamko ,,jelen“.
in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno.
dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT“ in varstveno znamko „JELEN‘
Dobiva se povsod!
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Akcijski kapital K 2,000.000.
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Prodaja srečk proti mesečnim odplačilom. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Kolodvorska cesta št. 27.
Zamenjava in eskomptuje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vinkuluje In devinkuluje vojaške ženitnlnske kavcije.
Eskompt in inkaso menic. — Borzna naročila.
Centrala v Ljubljani. — Podružnica v Spljetu. Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dné vloge do dné vzdiga.
Promet s čeki in nakaznicami.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Josip Stergar. — Tiskarna družbe sr. Mohorja v Celovcu.