Političen list za slovenski narod
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld,, za pol le'.a 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (icserate) vsprejema npravnlStvo In ekspedlcija v „Kutol. TIskarni" Kopitarjeve ullee St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh nlleah St. 2, I., 17.
I	Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in prazuike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredništva t e 1 e f o n - š t e v. 74.
Štev. 56.
V Ljubljani, v četrtek 10. marca 1898.
Letnilt XXVI
Tliiinov program.
Včerajšnji »Narodni Listy« in po teh nekateri drugi časniki objavljajo nekak poslovni program nove vlade, po katerem bo grof Thun s svojimi tovariši uravnal nadaljnje korake. V koliko se pa ta program strinja v resnici z načrtom grofa Thuna, se bo seveda še le pokazalo, ko ga ta sam razvije pred zbornico.
»Narodni Listy» pišejo toraj nastopno: Novi kabinet si bo z ozirom na materijalne potrebščine tostranske polovice prizadeval doseči obnovitev pravične nagodbe z Ogersko. Z največjo eneržijo bo izpodbil vsak poskus ekstremnih strank, ki bi hotele preprečiti parlamentarno rešitev nagodbenega vprašanja. V to svrho je pripravljen grof Thun posluževati se sredstev, ki se bodo sicer nekoliko razlikovala od lex Falkenhayn, a imela večjih vspeh. Pridobitev liberalnega' veleposestvo se smatra zarazrušenje nemške solidarnosti. V reševanje večjih problemov se vlada sicer ne namerava spuščati, pač pa bode označila določno svoje stališče, kadar bo to nujno potrebno.
Češko vprašanje bode skušal grof Thun rešiti vsaj v toliko, da se najde kak modus vivendi mej obema narodnostima. Kar se tiče čeških zahtev, je novi minister predsednik voljan izpolniti večinoma vse, kar je obljubil grof Ba-deni. Z največjo eneržijo bode nastopil proti vsaki poulični politiki.
Vprašanja glede deželne avtonomije grof Thun še ne bo rešil, vendar pa hoče skrbeti za to, da se o d k a ž e j o deželnim zborom vsa ona dela, ki so začrtana v državnih osnovnih zakonih. Skrbeti hoče nova vlada za financijelno zboljšanje posam-nih kronovin ter se ozirati na njih potrebe. Vlada bo vsikdar skrbela za materijalno zboljševanje kmečkega in obrtnega stanu, njena glavna naloga
pa bo v tem, da bo krepila v prebivalstvu dinas-tično čut in dinastično zvestobo.
»Reichs\vehr« hvali ta program, ker kaže dovolj odločnosti in eneržije, več kakor jo je kazal baron Gautsch. Grol Thun hoče pokazati, da jo gospod v Avstriji. Eneržije novemu ministru gotovo ne bo manjkalo, to je pokazal že pri raznih prilikah, toda bode li ta eneržija tudi vselej na svojem mestu, je seveda drugo vprašanje. Skoro noverjetno se nam pa zdi, kar se tu govori o čeških postulatih, ko sedi vendar v mi-nisterstvu nemški BUrnreither. Sicer pa, kakor rečeno, treba čakati besed v zbornici, pred vsem pa dejanj.
Nekaj pa bi lahko že danes dostavili. Takih deklamacij o programih novih vlad smo zadnja leta že vajeni preveč, da bi napravile na nas kak poseben vtis. Vsak novi minister pride poln dobre volje, poln energije, poln raznih načrtov, določi si v duhu pot, po kateri bo hodil, ter pri prvem nastopu razvije program nove vlade. Toda ko prvikrat stopi v dogovor z voditelji raznih strank v parlamentu, precej spozna, da je vladne načrte v Avstriji lahko delati, a da jih je težavno izvrševati. Vsakega ministra potegnejo za seboj nasprotujoče si smeri raznih strank v vrtinec krize, iz katere voditelja vlade ni več na dan.
V namenih Thunove vlade se povdarja, da bo krepila deželno avtonomijo. Mi po-vdarjamo, da smo za okrepljevanje deželne avtonomije le pod pogojem, da se zagotovi narodnim manjšinam po posameznih kronovinah njih politične pravice. To ne velja samo za Slovence, to velja za vsako narodnost, ki naj se svobodno razvija v vsaki kronovini, tudi če je v manjšini.
Z veseljem pozdravljamo energijo, katero obeta grof Thun nasproti poulični politiki, nasproti zadirajočim strankam. Vender želimo, naj je nova vlada v tej svoji energiji dosledna. Razdirajoči elementi, ki se kažejo v političnem živ-
ljenju, so le dosledno izvajane posledice proti krščanskega zistema, ki prevladuje v vseh evropskih državah in tudi v Avstriji. Novi vladi treba torej sekiro nastaviti na korenino zla. na vir, iz katerega se porajajo skrajni, razdirajoči elementi, ki so pa le večinoma žrtve onih državnemu redu najbolj nevarnih ljudij, ki dobro plačani po raznih drž. učnih stolicah razvijajo svojo liberalno-kapitalistične nauke ter ž njimi otrovljajo vso javno življenje.
Železnica Divača-Loka.
Govor poslanca Zelena v dež. zboru kranjskem dne 25. febr.
(Po stenografičnem zapisniku.)
Več nego 30 let je že za gorami, od kar se bije boj za neodvisno, kratko železnično zvezo iz Trsta čez kranjsko kronovino v severne in se-verozapadne kronovinc avstrijske ter češko kraljevino. Pravim, 301etni boj kronovino kranjske, koroške, sležiške, moravske, gornje avstrijske, del štajerske, isterske, kraljevine češke in državno neposrednega mesta Trsta ni dosegel zaželjenega uspeha, za kojega je prosilo čez 10 milijonov državljanov avstrijskih z nebrojnimi peticijami, resolucijami, deputacijami, izišlimi iz občin, dež. zborov in odborov, iz kupčijskih zbornic in drugih javnih korporacij, in sicer boj za obče priznano ter državi in prebivalcem omenjenih kronovin prepotrebno železnično progo Celovec - Loka -Divača.
V prvo je tej progi nasproti stala proga Predil-Gorica. Ko je to, predilsko progo, skupno vojno ministerstvo v pozabljivost pokopalo iz lahko umevnih razlogov, je nastopila loški progi druga nagajajoča varianta čez Ture-Sachsenburg-Beljak-Trbiž Bohinj-Gorica-Trst. Tudi to varianto je vojno ministerstvo dalo v staro šaro, kajti obe varianti, predilska in turška, bi bili služili interesom državi
LISTEK.
Iz predalov suhoparnega številkarja*
(Stevilkarjeve sanje : misli, da govori v veliki dvorani pred zbranim občinstvom.)
»Mislil sem že vreči vse številke v koš in res sem jih že skoro vrgel, ker sem jih toliko časa pustil in skoro že vse pozabil (klici na levici: da bi le bil, niti najmanjša škoda), pa mi je bilo zopet močno žal, da bi pustil tako lepo stvar, tako hvaležen predmet. (Misliš, da je še vedno pust ?) Zato torej in pa, da pokažem, da se v novem letu nisem nič poboljšal, sem se zopet spravil na številke (reete : hitrosti) in bi jih zopet rad poslal nekaj med svet. (Nastane velik ropot po dvorani, posebno na levici. Nekdo stavi nujen predlog o tem, če številkar sploh sme govoriti, ki je sprejet pod pogojem: kolikor moč kratko in če razume, zanimivo.) »Kdo bode to šemo poslušal,« se oglasi Čirek, saj sam ne ve, kaj kvasi. Najraje vidim, da nikdar, nikoli, nikiir nobene številke več ne slišim, tako mi že presedajo; dobim tudi
* Glej lanskega letnika št. 159.

takoj grozno trganje po ušesih in postanem nervozen, da sam ne vem, kje stojim.« »Da, — to se vidi,« mu odgovarja Curek, »zato vsaj molči, zgaga. Pusti ga, naj govori, bomo že videli, kaj bo iz te moke. Jaz si tako mislim, da je to zanj nekaka umstvena igrača in drugim pa zabava, kakšna, bomo že videli. Zato mislim, da je najbolj pametno, da ga poslušamo do konca in izrečemo sodbo. Če je pa komu preveč dolg čas, naj gre ven, jaz vztrajam. Onemu nervoznemu pa, ki misli, da ga bodo številke umorile, svetujem pod — vodovod. (Burno ploskanje; ko vse utihne, številkar nadaljuje.)
»Gospoda moja! Kako to, da tako neradi poslušate številke, saj imajo vender tako pravico, ko besede. (Dobro.) Opravičene bi bilo vaše pritožbe, ko bi klatil same številke brez besedij, takemu bi že lahko rekali norec. (Prav res.) Če se pa vso lepo zveže, mislim, da ni taka spaka, da bi se ne dala pogledati. — Saj pravi nekdo: Wo sich die Milde mit der Hiirte paart — da gibt es einen guten Klang.
Vem za nekoga, ki je primerjal v svojem govoru razne hitrosti s časom in menil, da je čas
neprimerno hitrejši, kar tudi jaz mislim. In kolikor je meni znano, so ga poslušali vsi zbrani z zanimanjem, Vi pa delate toliko šuma, kakor da bi vas hotel učiti, kako se hodi po glavi. (To vsaki zna, kdor ima kaj žebljev na črevljih !)
Zakaj bi si še jaz nekaj podobnega ne upal, ko oni? Ce mislite, da ne smem, se na to ne oziram ; če pa mislite, da ne znam, ampak samo lažem in si sproti domišljujem, tedaj poslušajte do konca in potem izrecite nepristransko sodbo, ki me prav malo skrbi. (Bahač!)
Saj vender številko služijo prav mnogokrat kot dokaz. Kolikrat beremo: To dokazujejo številke ; ali kdo meni: če mojim dokazom ne verjamete, evo vam številk, ki dovolj jasno govore itd. Zraven pa ne tajim, da sem rad posebnež, kamor ne more vsakdo za menoj.
Kako je vender prijetno v kraljestvu številk (posebno še hitrostij), da se človek nekoliko poigra ž njimi in razvedri duha. Drugi imajo bale, veselice, gostilne, jaz pa ta pasjon. Bolj me veseli, če dobim kak podatek, v katerem do zdaj nisem bil gotov, kakor če mi daste 5 1 dobrega vina. (Smeh.)
in državicam Hohenzollerjev, ne pa interesom državi in državljanov prestavnih llabsburžanov.
In doživeli smo tretjo varijanto: Celovec Medvedjadolina-Lesce-Bohinj-Gorica-Trst. Tudi ta proga nima namena služiti toliko interesom avstrijskih državljanov, kolikor delničarjem južne železnice. Daltle je samostojna, kratka in interesom avstrijskih državljanov ugajajoča železnična zveza s Trstom mogoča v pravem pomenu besede
le po progi: Celovec-Karavanke-Tržič-Kranj-Loka Razdrto-Divača-llrpelje-Kozina-Trst 206 km. daljave, in sicer za novo črto 166 km. s troški 3:2 milijonov.
Druga nesamostojna, daljša, dosti dražja in tudi nevarna proga: Celovec-Medvedjadolina-Bo-hinj-Gorica-Trst 212 km. dolga s stroški 55 milijonov. Porabila bi ta proga 55 km. južne železnice na črti Gorica-Trst s peage službo.
Da se ne sme vsled obstoječih pogodeb mej državo avstrijsko in upravo južne železnice paralelnih prog poleg južne železnice graditi, je rekel čast. g. poslanec iz desne strani te vis. zbornice. Tukaj nastane vprašanje: kod bi se pa gradila nova proga iz Gorice v Trst? — Tamo pač ni mogoče drugače kakor prav poleg in skoraj ti-koma južne železnice novo progo graditi.
Delničarji južne železnice pripravljajo z vso njim na razpolago stoječo moralno in denarno silo ugodna tla za progo Bohinj-Gorica-Trst, progo Loka-Divača pa z vso tisto silo zabranjujejo in izpodbijajo s špekulacijo, da Trst ne dobi svoje samostojne in kratke želez, zveze kakor bi bila Celovec-Loka-Divača-Hrpelje Kozina-Trst, ampak da se bo 'morala državna proga Celovec-Medvedja dolina-Bohinj-Gorica-Trst južne železnice s peage službo posluževati.
Baš v tem grmu tiči zajec, da gg. delničarji južne železnice ravnokar imenovano progo tako čvrsto zagovarjajo, ker bi proga Celovec-Loka-Divača južnej železnici občutljivo konkurenco pro uzročala in dotičnim delničarjem dividende znatno zmanjšala, državi in državljanom na korist.
Proga Loka-Divača bi bila samostojna in kratka, do Trsta 140 km. dolga; bohinjska pa bi imela do Gorice, vzemimo od postaje Lesce dalje, kakih 105 km., ter od Gorice v Trst 55 km., skupno okroglih 160 km., tedaj do Trsta 20 km več kakor loška dolgosti. Prevaguje tedaj Loka-Divača progo Bohinj-Gorica iz ozira samostojnosti in kratkosti.
Že te številke in okolnosti glasno govorijo proti bohinjski in za loško progo.
Baš tako glasno govorijo številke proti bohinjski in za loško progo, ako motrimo zgrad-bene troške ene ali druge teh prog, kajti začasno bi zadostovala proga Rudolfove železnice do Škofje Loke in od tu do Divače nova v dolgosti nekako 100 km. ; ker na tej progi nikakih zgradbenih zadržkov ni, radi tega bi ne stala proga Loka-Divača, kakor so inženirji našli, čez 16 milijonov, ona iz postaje Lesce čez Bohinj v Trst pa 37 milijonov, tedaj 21 milij. več kot prva.
Oglejmo si svet, po katerem bi ena ali druga obeh omenjenih prog tekla, iz narodnogospodar-
ikega, trgovinskega in strategičnega stališča, pustimo obe progi kolikor bi tekla ena čez Med-vedjodolino in druga čez Karavanke na Btrani, govorimo le o progah Loka-Razdrto-Divača in Lesce-Bohinj-Gorica. Svet, koder ima teči proga Loka-Divača, je vsestransko kaj pripraven za zgradbo železnice.
Po celej tej progi je svet tak, da se ne more o nikakih posebnih zadržkih govoriti, in ako po-števamo še okoliščino, da se nahajajo po celej daljavi te proge, poleg taiste daleč na levo in desno goste naselbine z mnogimi mičnimi in romantičnimi dolmi, vasmi, trgi, mestmi, kateri se pečajo z obširno gozdo-, živino-, ovčjo-, sadjarejo, sploh s kmetijstvom, z obrtnijo in trgovino raznih strok; v poštev pride i erarični rudnik v Idriji; obširna lesna trgovina kneza \Vindisch-graetza v Hrušici, Bukovji, Predjami; led podna-noskih vod;\, kojega v Trstu nikoli preveč ni ; pivovarna v Senožečah, ki producira na leto 15.000 hektolitrov pive; c. kr. uradi v Idriji in Senožečah, mesečni živinski sejmi v Divači in Sežani.
In, gospoda moja! vsa proga Loka-Divača bi bila ob nedeljah in praznikih, v lepih dnevih, od tržaških letovičarjev preplavljena, in taki ljudje dajo mnogo denarja no le železnici, nego i prebivalcem poleg in v obližju taiste stanujočim ža-služiti Proga Loka - Divača je pa še posebno umestna za zvezo železnice iz Gorice v vipavsko dolino do imenovane proge. Misliti si ni moči bolj pripravnega in prikladnega svetit za zgradbo te železnice do proge Loka-Divača. Šla bi namreč nadaljevalna proga iz Ustja ali Ajdovščine naprej po dičnej vipavskej dolini do mej vasi Manče in Podraga. Od tu dalje skozi kratek tunel ali presek v Gorenjo Branico, kjer se bo letos postavil častni spomenik slavnemu slovenskemu voj-
prebivalcev z raznovrstno obrtnijo. To so istinite ter privabljivo okolnosti, koje govore glasno za gradnjo proge Loka-llazdrto - Senožeče -Divača in Senožeče - Branica - Ajdovščina - Gorica. Vsled teh prog bi imela Ljubljana znamenito prihodnjost s progo Ljubljana -Vrhnika - Godovič - Razdrto-Seno-žeče-Branica-Ajdovščina-Gorica I50klm. od jedne, od druge strani pa Ljubljana-Godovič-llazdrto-Di-vača-Hrpelje-Kozina-Trst 140 klm., ki ima sedaj po južnej progi v Trst 147 klm., v Gorico pa 168 klm. daljave.
Zraven vseh že označenih okoliščin pridejo nedvombeno i strategični oziri v poštev, in sicer.-prišla bi bojna luka Pulj po progi Divača-Seno-žeče - Ajdovščina - Gorica za kakih 20 klm. ne le aližje k Gorici, nego tekla bi ta vipavska proga po skritem svetu, da bi iz jadranskega morja se izkrcani bojni sovražnik z veliko težavo čez Kras do te železnice prišel, ker bi bila za kakih 30 klm. po zgolj kraških pečinah od morja oddaljena. Zraven vsega ugodnega je pri divaški postaji kakih 50 hektarov obširna, tako imenovana »gradiška ravan« za všotorjenje vojaških kardel ob času vojske kaj pripravna, kar se sicer v bližini Trsta, to je na Krasu, nikoder ne nahaja. Obkrožena je ta ravan proti zapadu, severu in severo-vzhodu od južne železnice, na južni strani pa teče kaki kilometer oddaljena reka Reka pod zemljo. To vojaško šotorišče pri Divači, 1 klm. od postaje oddaljeno, bi bilo na izviru osmih železničnih prog, in sicer: Divača-Št. Peter-Ljubljana; Divača-Št. Peter-Reka; Divača I Irpelje-Kozina-Trst kolodvor Št. Andrej; Divača-Hrpelje-Kozina Pulj s postransko črto Kanfanar-llovinj in Kanlanar-Poreče-Koper-Trst, Divača-Nabrežina-Trst južni kolodvor, Divača Nabrežina-Gorica, Divača - Senožeče-Ajdov-ščina-Gorica in Divača-Razdrto-Loka-Oelovec.
(Dalje prih.)
niku baronu Čehovinu, od tu dalje na levem bregu potoka Raša v dolini llaša do pod vas Griže; potem naprej na desnem bregu tega potoka od Dolenjevasi in še dalje kaki kilometer, kjer bi se mej Senožečami in Divačo združila s progo Loka-Razdrto-Divača. Ker je proga Gorica Vipava do Ustja - Ajdovščina 27 klm. daljave že potrjena, ostaja le še vprašanje nadaljevalne proge Ajdovščina - Branica - Senožeče kakih 20 klm. daljave.
V tej daljavi je lega sveta kakor navlašč in materijal za gradnjo železnice povsod na mestu, tam ni burje ne snega in tekla bi proga železnice vedno na solnčnej strani s povoljnim normalnim padom. Zgradba te proge bi bila prav v ceno: brez mostov, presekov ali tunelov, razven pri Branici, in ne bi stala čez normalni znesek 100.000 na kilometer. Ta proga bi vezala ne le obe vipavski dolini: kranjsko in goriško, ampak i velike občine: Štjak, Hodila, Štanjel, Vrabče itd., kojih prebivalci so nujno železnice potrebni, ker pridelujejo mnogo dobrega vina, sadja in ze-lenjadi za svetovno trgovino.
Tikoma te vipavske proge kakor v nje bližini na levo in na desno nahaja se mnogo obljudenih in romantičnih krajev in vasi, pečajočih se
Zato vam pravim: pustite mi moje številke. Ali morda ni prijetno in zanimivo, če se komu pripeti cela kombinacija hitrostij in številk, kakor je nekdo skusil. (Za tistega menda pač ni bilo prijetno, ki je sam skusil.) Mislite si sledeče: Mraza je 15 stopinj C.; nekdo se pelje po cesti vsako sekundo pet milj; z jedno roko drži va-jete, z drugo pa mora držati stekleno posodo, da se ne ubije. S hitrostjo jedne milje in z močjo 10 klg. pa tišči debelo plahto med koleni, da mu ne odmrznejo. Konj se spodtakne in malo manjka, da ne pade. Ker se mu pa to ne posreči, se splaši in divja dobre pol minute po 8 milj na sekundo in zadene ob hišni vogel s tako silo, da se voz razbije na dva kosa. Prednji del skače za konjem urno kot konj sam; zadnji del pa odleti v pol sekunde tri milje daleč in buti ob tla s silo, kakor če vržeš 60 klg. težek kamen. Pa mož ne ostane na njem, ampak odleti še dobro miljo daleč in steklenica pa iz roke dve milje v drugo stran. Ko vidi, da na vso srečo ni prav nič poškodovan, se njegovi živci gibljejo po 33 m. v sekundi in vstane s hitrostjo 3 m., pobere brzo tudi nepoškodovano steklenico in čez 5 sekund je že na potu za konjem. Komaj prehodi tako kakih
200 m., mu že nekdo pripelje konja naproti. Bil je nek bogat Anglež, ki je na biciklu vozil po 12 milj v sekundi. Brzo pregleda poslednji ves položaj, švigne mimo konja in vozi še 5 sekund naprej; potem skoči raz kolo, počaka par trenutkov, potegne konja v stran z močjo 40 klg., mu zati&pe oči, ga ustavi in na to pelje vozniku naproti. Mož je zdaj pravil celo dogodbo Angležu, kateremu se je vse to zdelo tako zanimivo in izvirno, da mu je samo zaradi tega dal po deset funtov šterlingov za vsako številko, katero je v govoru povedal. Pa naj kdo reče, da naglica ni pridna, če more.« (Veselje in smeh.)
Pa pustimo že njegove sanje in nadaljujmo.
Sem in tje kdo vprašuje, kako uren da je bil May ev »rih« (veter). Menim, da sem to že omenil pri konjih: kakor sploh najboljši konj dir-jalec. Pretekel je, ali kakor bi rekel arabec: preletel, previhral, če je bilo treba, po 20 milj na sekundo ali celo več, kadar se je namreč jezdec poslužil skrivnosti; kajti znano je, da je nekoč pustil zad celo psa (hrta), ki gotovo preleti po 20 milj na sekundo.
Pa pustimo tudi to, ker sedaj ni na vrsti konj, kajti tega smo že imeli.	(Dalje sledi.)
Gmotne zadeve in politika ira Hrvatskem.
Le redko kdaj se more v hrvatskem saboru mirno razpravljati o postavah, ki bi bile koristne bodisi že za duševni ali pa za gmotni napredek hrvatskega naroda. In koliko takih postav potrebuje zanemarjeni narod! Pa če tudi pride katera na dnevni red, razpravlja se o njej hitro in večkrat brez vsako debate. Tako je bila nedavno sprejeta postava glede nekih polajšanj pri iztirjevanju dolgov deželne hipotekarne banke. Postava je bila brez dvoma koristna in je tudi sprejeta od vsega sabora skoraj brez vsake razprave. A ravno pri tej priložnosti se je mogel razpresti pogovor o denarnih zavodih, prepotrebnih za kmečko ljudstvo, namreč o Railfeisenovih posojilnicah ! Na Hrvatskem je narod ovisen še dandanes v denarnih zadrugah od jedinih hranilnic, ki pa niso utemeljene, da pomagajo narodu, marveč da se delničarji bogate s žulji nesrečnega trpina.
Čul se je v saboru glas plemenitega rodoljuba župnika Zoriča, da je treba kmečkemu narodu hitre pomoči, da ne propade. Razjasnil je tudi potrebo posojilnic, ali sklenjeno ni v tem nič, kajti skoraj da nimajo časa v saboru o tem razpravljati, kakor da se jim zde politične borbe bolj potrebne, nego reševanje gospodarsko socijalnih problemov.
To ni dobro znamenje. V tej zadevi se nam zdi tudi opozicija preveč indifirentna. Res je, da so politične prilike hrvatskega naroda zares žalostne in da je treba stati neprenehoma na straži, da se obrani vsaj ono malo politične samostal-nosti, kolikor je je še narodu ostalo, vendar se pri vsem tem ne bi smel zanemarjati oni stan naroda, ki je najštevilneji, kateri prav za prav predstavlja hrvatski narod. Navada je, da se v vseh takih vprašanjih pričakuje inicijativa od vlade, češ da je ona dolžna skrbeti za gmotni napredek naroda. Vlada je zares dolžna, a deloma tudi nekaj stori, vendar pa je pozvana vsaka politična stranka v zemlji, da vrši svojo dolžnost nasproti celokupnemu narodu.
Zategadelj je bilo potrebno, da se je predložil saboru načrt o posojilnicah ter zahtevalo od vlade, da sama pomore s znatno svoto osnovati nekoliko takih zavodov. Na tak način bi se morda dalo kaj doseči, nikdar pa ne, če se bode čakalo, da začno glavničarji sami snovati take zavode, kateri jim ne bi bili tolike koristi, kakor so jim sedanje hranilnice. Zdi se nam, da je povsodi
preveč sebičnosti in težnje za bogastvom in preveč fraz o domoljubju.
Narod pa pri tem propada ter postaje apatičen za politične borbe, posebno še take, kakoršne so na Hrvatskem, kjer more radi njih prav lahko zgubiti telesno slobodo a tudi pretrpeti škodo na svojem premoženju. Skrajni čas je že, da se v tem pogledu obrne na bolje pri vseh domoljubnih strankah in da se začne pri njih samostalna akcija v gmotnih vprašanjih vsega hrvatskega naroda. Rešiti je treba kmečki stan, a ne z lepimi besedami, marveč z resnobnim delovanjem in tudi če je treba s početka z gmotnimi žrtvami.
Ko je lanjskega leta neutrudljivi poslanec dr. Ružič predložil hrvatskemu saboru nekoliko resolucij v korist političnega in gmotnega napredka hrvatskega naroda, ni se saborska večina zanje niti zmenila, nego jih je vse zavrgla ter se o njih ni niti razpravljalo. In vendar so bile neke točke teh resolucij tako važne, da bi jih bila sprejela tudi večina, ko jih le ne bi bil predložil opozici-jonalni poslanec. Da je temu res tako, dokazala je pred nedavnim sama mažaronska večina. Dr. Ružič je toplo zagovarjal krajiško železnico od Siska na Karlovec in od tukaj na Otočac, potem v Senj in čez Liko v Dalmacijo do Knina. Ta železnica je za gornjo Hrvatsko neizmerne važnosti tudi še za to, ker bi se po njej mogla zve-zati Dalmacija, ki do zdaj še ni v nobenej nepo-srednej železniškej zvezi z monarhijo. Je li mogoče, da bi se mogel protiviti hrvatski sabor takej železniškej zvezi ?
Gotovo ne, a če je glasovala večina proti predlogu dr. Ružiča, je to storila le iz politične mržnje. A da se ne reče, da je opozicija začela akcijo za to železnico, prevzeli so to zadevo poslanci izvoljeni v Liki. Sreča, da tukaj ni nobenega opozicijonalca, ki bi jim bil na potu, da ne bi bili mogli osnovati novega kluba »ličkega«, v katerem morejo sedeti seveda le člani večine. Ta klub je tedaj prevzel to železniško vprašanje v svoje roke ter ga misli tudi srečno dovršiti. Morda se jim tudi zares posreči, kar pa ne bode nič posebnega, kajti sama država misli zdaj na to železnico največ radi šumskega bogastva v bivšej gornjej krajini.
A na Hrvatskem se zida vsaka železnica le tedaj, če je koristna Ogerskej, drugače pa nikdar, če tudi ima Hrvatska svoje lastne potrebe v tem pogledu, a kar je še več, tudi lastno svojo krajiško zaklado za zidanje železnic. Ali zlo je to, da ž njo gospodarijo Mažari, a ne Hrvati. Za omenjeno železnico so bile izdelane osnove že od zapovednika Mollinaryja, ali Mažari so znali preprečiti izvršitev njeno do dandanes, dokler so pozidali sebi koristne železnice ; a zdaj pravijo, da mislijo tudi na to progo. Lički klub je že storil svojo prvo dolžnost, da je predal predstavko v tej zadevi banu, a le ta jih je odpravil z ljubeznji-vimi obljubami do zajedniškega ministerstva v Budimpešto, kjer se je treba posebno dobro priporočiti, kajti od te gospode zavisi vse podjetje. Zares vse podjetje, kajti brez ogerske vlade se v takih vprašanjih na Hrvatskem ne more nič izvesti. Pri vsem tem pa je dobro znamenje, da je spregledala jedenkrat tudi mažaronska večina, da ima opozicija vendar le tudi dobre nakane za napredek Hrvatske, ker drugače jih gotovo sami ne bi bili sprejeli v svoj program. Pri tem naj bi pa tudi pomislili, koliko greše kot poslanci naroda ker se tolikokrat ustavljajo plemenitim osnovam, ki dohajajo od opozicijonalne strani. Vsi poslanci bi morali biti v tem na čistem, da se mora v narodnih in gmotnih vprašanjih složno ravnati, če hočejo, da se vzdrži narod v političnem pogledu neodvisen v gmotnem pa napreden.
Politični pregled.
V Ljubljani, 10. marca.
Posvetovanja parlamentarnih strank
so sedaj na dnevnem redu. Včeraj se je v prvi vrsti posvetoval izvrševalni odbor parlamentarne komisije desnice, ki je nekako pripravil načrt današnjemu posvetovanju plenuma parlamentarne komisije. Danes se bode načelno določilo stališče desnice napram novi vladi in najbrže tudi rešilo predsedniško vprašanje. Seje fie baje tudi udeležb novi ministri Kaizl, Kast in Jedrzejowicz. Danes poročajo listi, da s kandidaturo viteza Bilinskega, o katerem se je poslednje dni mnogo govorilo,
najbrže ne bo nič, ker baje Poljaki ne bi radi videli, da bi se Bilinskemu pripetilo kaj taeega, kakor vitezu Abrahamovviczu. Vsled tega so misli zopet na nemško katoliško ljudsko stranko in imenuje posl. dr. Fuchsa bodočim zborničnim predsednikom. — Poleg desničarjev pa se posvetujejo te dni tudi ostale stranke. Največ opravila ima seveda nemško liberalna stranka, ki ne ve, na katero stran bi se odločila. Na vladino stran jo nagiba novi minister Barnreither, v obstrukcijo ali vsaj opozicijo pa jo vlečejo Schonerer, \Volf o tutti epianti. Navidezno se huduje vsa nemška klika, ker seje prvi dal vpreči v vladin voz, toda v istem hipu izjavljajo, da ne bodo več rogovih v zbornici, marveč vztrajali v navadni parlamentarni opoziciji. Vztrajati hočejo i nadalje pri svojih zahtevah, namreč odprava jezikovnih naredeb in uravnava jezikovnega vprašanja zakonitim potom. Pri vsem tem jih seveda tolaži nemško-liberalno veleposestvo, zagotavljajoč »užaljenim« bratom, da ne bo tako hudo, kot si domnevajo, ampak da bode že njih zastopnik vsikdar oziral so na njihovo težnjo in zahteve. Varovati bode moral pri vsaki priliki nemški značaj Avstrije in nemško posest. Jedini, ki se s takimi frazami nočejo zadovoljiti, so Schonererjanci. Ti hočejo tudi nadalje pokazati se vneto prvoboritelje Germanije, ne meneč se dosti za to, bodo li osamljeni v tem boju ali ne.
Papežev jubilej in dunajski mestni zbor. Pričetkom zadnjo seje dunajskega mestnega zbora, ki so je vršila 8. t. m., se je spominjal župan dr. Lueger jubileja svetega očeta z nastopnimi besedami: Dne 3. marca slavil je sveti oče Leon XIII. 20. obletnico, odkar je bil izvoljen papežem. Leon XIII. je kazal v svojem visokem poslovanju vsikdar veliko modrost in mi-lobo. Njemu je bilo odločeno, povspeti cerkev do veljave in ugleda v tako viharnih časih v najod-daljenejih delih sveta. Dogodki minolih let pa so tudi pokazali, da je sveti oče knezom in narodom svetovalec in apostol sprave v vseh svetovnih političnih in socijalnih vprašanjih. Njegova velika modrost, njegova učenost in njegovo plam-teče naudušenje za idejalne dobroto človeštva mu zagotavljajo najživahneje sočuvstvovanje vseh narodov povodom izredne slavnosti, ki mu jo je dala doživeti milost božja. Mi vsi pa združujemo svoja čutila v iskreni prošnji, naj bi njegova Svetost še dolgo vodila in nadzorovala tako častno poslanstvo. Upam, da me zbor pooblasti, da v imenu dunajskega mesta naznanim primernim potom svetemu očetu najudaneja voščila povodom te izredne slavnosti. — Umevno je, da so sledili temu govoru naudušeni klici odobravanja in tudi opozicija ni motila s svojim običajnim kričanjem slavnostnega trenutka. Župan dr. Lueger pa se je z nova pokazal res katoliškega moža.
Pomnozitev nemške mornarice je v budgetnem odseku nemškega državnega zbora dognana stvar. Odločil je zadevo, kakor se je napovedovalo, nemški centrum. Kakor poročajo listi, je bila v odseku povodom razprave o tem predmetu dolgotrajna, zelo burna debata, katere so se posebno živahno vdeleževali zastopniki cen-truma. Nekateri stranki nasprotni berolinski listi zatrjujejo, da so razun bavarskih zastopnikov glasovali vsi poslanci tega kluba za vladno predlogo, katero je priporočal, seveda nekoliko spremenjeno, posl. in somišljenik Lieber. O bavarskih zastopnikih se toraj trdi, da bodo nasprotovali vladni predlogi tudi v plenumu kolikor se bode dalo, mej tem ko se na drugi strani z največjo gotovostjo zatrjuje, da zavladuje mej člani kluba le neznatno sporazumljenje, ki se bo pa poravnalo z največjo lahkoto. Vse kaže toraj, da je vlada rešena iz dolgoletne zadrege. Sicer jih bode morala v zbornici še nekoliko prečuti, toda tega je že vajena in ji toraj ne bo provzročevalo posebnih preglavic.
Špansko-ameriškili liomatij še ne bode konca, akoravno španjski uradni listi neprestano zatrjujejo, da je zadeva čisto poravnana. Kako napeto je sedanjo razmerje mej tema dvema državama, kaže najnovejši sklep ameriške reprezen-tantne zbornice v "VVashingtonu. Vsprejel se je namreč soglasno predlog, s katerim se daje zve-zinemu predsedniku 50 milijonov dolarjev na razpolago. Porabiti sme predsednik to svoto za neomejene, diskretne namene. Taki predlogi so se z vednostjo vlade vsprejemali dosedaj v 'VVashing-
tonu le za slučaj, ako bo je pričakovalo kakih zunanjih ali notranjih homatij. Večina vsled tega smatra ta dovoljeni kredit za vojni kredit, s katerim se bo poskusilo iztrgati otok Kubo iz rok španske vlade. Ameriški krogi so popolno prepričani, da se jim ta akcija posreči na vsi črti, ker kakor trdijo izvedenci, se Španija na otoku Kubi niti vspešno braniti ne more, tem manj, ker ne more pričakovati niti najmanje zaslombo pri kubanskem prebivalstvu, akoravno mu je dosedaj izpolnila skoro vse želje. Nevarnost za Španijo toraj ne gineva, marveč se veča z vsakim dnem.
Cerkveni letopis.
V	nekem okraju nemške Alzacijo so dobili župani nalog, naj naznanijo do 8. febr., ali so župniki v nedeljski pridigi dne 23. januvarja omenili rojstnega dno nemškega cesarja, in ali so tudi molili za njegov blagor, kakor jo odredilo ško-fijstvo ? Če so nemška oblastva prepričana, da more le tak bizantinizem pomagati cesarstvu na noge in obuditi ljubezen do cesarja, potem pač ni več dobro za cesarja in državo.
Velikanske uspehe v katoliški delavski organizaciji je dosegel župnik Cetty pri sv. Joželu v alzacijskem mestu Milhlbausen. V njegovi župniji je 16.000 — 18.000 tovarniških delavcev. Posrečilo se mu je združiti vse te župljane v bratovščino mladih mož, deklic, krščanskih mater in odraslih delavcev. Vse te bratovščine imajo mesečne shode z govori, vsak četrt leta sv. obhajilo, vsako leto duhovne vaje. Vse to bratovščino imajo dalje pomožno zadrugo, katere udje podpirajo ostarele, tolažijo žalostne, obiskujejo bolnike. Ustanovile so te bratovščine tudi dve dobro obiskovani gospodinjski šoli, v katerih brezplačno poučujejo delavke trikrat na teden od 7.—'/»9. zvečer. V velikanskem poslopju, zadružna hiša imenovanem, dobe delavke stanovanje in brano za 48 kr. na dan. Tukaj se uče kuhati in varčevati, ker imajo tudi hranilnico. Ti delavci imajo godbena in pevska društva, svoj časopis o socijalnih stvareh, ki prav dobro vspeva. Radi berejo katoliške časopise, knjige in brošure. Zadružna pekarna daje delavcem dobrega kruha, zadruga pa dobrega in cenega vina, katerega no pijejo v gostilni, ampak doma. Bolniška blagajna in zavarovalnica pnskrbita obolelemu skoro toliko podpore na dan, kakor znaša njegov zaslužek. Posredovalnico za službe priskrbe delavcem dela. Ako se zapleto delavci v kako pravde, dobe odvetniško pomoč zastonj. Vse to kaže, da organizacija delavskih stanov na podlagi katoliške vere ni utopija, ampak dejstvo. Kar je na Nemškem mogoče, mogoče bilo bi tudi pri nas, seveda s primernimi spremembami. Ali ne?
Kar je bil za Nemško Kneipp, to je za Francijo .p. Debreyne. V cistercijenskem samostanu la Grandc Trappe zdravi po Kneippovem načinu z velikim uspehom želodčne bolezni, epilepsijo, bron-chitis, pomanjkanje krvi itd. Ta pater — zdravnik je že jako zaslovel v Franciji.
V	Parizu ustanovila se jo »krajcarska (ah če hočete: vinarska) družba« za vzdržavanje kato. liškega vseučilišča v Parizu. Na ta način ji bo zagotovljen obstanek. Letni doneski so trojne vrsto: 2 franka, 20 in 100 frankov.
30. jan. je umrl dr. Jules Emil Pean, spreten operater, poleg tega pa jako veren mož. Storil veliko dobrega. Tako je dal bolnici avguštinski v Parizu vsako leto po 100.000 frankov in to celih 25 let!
Na Francoskem se skrbno pripravljajo za bodoče volitve. Katoličani opustili so vsakoletno potovanje v sv. deželo. Časnik »La Croix« nabral je v jednem mesecu 12.000 frankov za volilni fond.
Židje izsesali so prebivalstvo v Algiru prav pošteno. Jemali so po 150 odstotkov. To se jim je dokazalo. Nastala je huda lakota in razjarjeno ljudstvo je napadlo žide in njih posestva.
V	budgetni razpravi francoske zbornice predlagali so nekateri vročekrvneži vsako leto, naj so opusti poslaništvo pri Vatikanu. Letos je v prvič zaostal ta napad na cerkev in papeža. Zato so pa očitali rimski stolici, da je ona kriva temu, ker vedno bolj gine vpliv francoskega pokroviteljstva na vzhodu. Smešno! Francoska vlada vprizarja pravo pravcato preganjanje doma, na tuje pa pošilja take zastopnike, katerim je krščanstvo deveta briga. Umevno je torej, da se vpliv Francijo manjša, a kdo je temu kriv?
Protestantska misijonska oblast v Ameriki je dobila v preteklem letu darov v znesku 4,600.000 dolarjev. Hudobni jeziki trdijo, da se je komaj tretjina tega denarja porabila za misijone. Turška vlada je izjavila, da hoče povrniti amerikanskim misijonarjem škodo, katero so trpeli na svojem imetju pri zadnjih amerikanskih nemirih. Misijonarji utriusque sexus so hitro poslali svoje račune. Mej temi je bila komaj jedna »misijonarka«, ki ne bi bila vpostavila v račun toliko in toliko tisoč dolarjev za vničene svilnate obleke in lepo-tičje! Jeden tak moderni oženjeni protestantski apostol naznanja celo, da je izgubil knjižnico v vrednosti 5000 dolarjev. Amerikanski poslanik v Carigradu poslal je jako slabo poročilo o teh misijonarjih svoji vladi, a sultan je naravnost zahteval, da jih odzove amerikanska vlada domu. Zato se protestantska vera noče prijeti niti Turkov, niti Kurdov, niti Armencev, niti zamorcev, ko jo ozna-nujejo taki novodobni »apostoli«.
Najstarejši kardinal je Mertel, kancelar sv. cerkve. Dne 9. febr. dosegel je častitljivo starost 93 let Kardinal Mertel ni duhovnik, ampak je prejel samo nižje rodove. Gotovo redek slučaj, da je kdo kardinal, dasi ni duhovnik, in bržčas bo ta kardinal za dolgo časa edini tak cerkveni dostojanstvenik. Kardinal je šepav in morebiti ga niso posvetili ravno radi tega nedostatka. Njegovi predniki so iz Nemčije doma.
Ker je semeniški ravnatelj lvovskega semenišča, pomožni škof \Veber sprevidel, da je pred vsem duhovnik najbolj izpostavljen rjovenju soci-jalnega boja ter da je njegova naloga pobijati krivi socijalizem, vpeljal je v semenišču socijalna predavanja po tri ure na teden. Predavanja je prevzel kanonik Wolega.	(Konec sledi.)
Dnevne novice.
V Ljubljani, 10. marca.
(Pri sestavi odbora katol.- polit, društva) je bilo zopet izvoljeno prejšnje vodstvo: Predsednik vodja in poslanec P o v š e, podpredsednika kanonik Kalan in dr. Fr. Papež, tajnik advoka-turski koncipijent V. Schweitzer in blagajnik prof. dr. Janežič.
(Zavod za gluhoneme.) Naša deželna vlada išče v ljubljanskem obmestji dve orali prostora, na katerem se ima zgraditi zavod za gluhoneme. Dotične ponudbe naj se predlože deželni vladi v Ljubljani do 1. aprila t. 1. — Mi z veseljem pozdravljamo ta prvi korak dež. vlade, ker se nadejamo , da se po tolikem odlašanju vendar le resno hoče pričeti to za deželo prepotrebno delo.
(Shod volllcev) sklicuje župan in deželni poslanec gospod Ivan Hribar v nedeljo 13. t. m. ob deBetih dopoludne v Sokolovo dvorano »Narodnega doma«, na katerem poroča o minolem zasedanju deželnega zbora.
(Slovensko gledališče.) Zadnja predstava je bila zopet slabo obiskana, dasi so igralci izvrstno pogodili svoje uloge. Danes se igrata: »Krojač F i p s« in opera »V vodnjak u«.
(Slnočni prijateljski večer) v »Katol. domu« je bil zelo živahen. Dr. A. U š e n i č n i k , ki je vodil razgovor, je na kratko očrtal, kako je navstala nova struja, kaj ima dobrega, kaj slabega. Dobro je, da načeloma hoče življenje, da hoče junake, ki bi jim tekla po žilah kri, a ne črnilo. Slabo pa je, da ne pozna nobenih mej; da nima nobenih jasnih pojmov o človeku ; da išče v življenju le tega, kar je patologično, abnormalno, anomalno, kar sodi v bolnišnice, blaznice in — kakor pravi materijalist Biichner — v znane hiše brez imena, a ne v leposlovje. Ker je nova struja brez dvoma posebno mnogo mladine potegnila za seboj, in ker je nje slab vpliv notoričen, zato je treba mi Bliti na to, kako jo omejiti. Reditelj predlaga razgovor o dveh pomočkih, namreč kritiki in p o -z i t i v n e m delu. G. E. L a m p e je posegel stvari na dno ter dokazoval, da ne dobimo vsestranski dobrega leposlovja brez verske vzgoje mladine. Estetična načela so bila različna in bodo, a jedno bi moralo biti najprej trdno, metafizična podlaga. Dandanes pišejo po največ taki, ki mnogo bero in močno čustvujejo, a jednega navadno nimajo — jasnih pojmov o morali in verstvu. Skep-ticizem razjeda moderno slovstvo. Kar se dostaje kritike, pravi govornik, je na jedno plat dobra, a na drugo treba reči, da navadno vzbuja pozornost in dela reklamo za kritikovana dela. Gosp.
O s w a 1 d omenja med drugim, da je kritike gotovo treba ; gospod prof. dr. J a n e ž i č pa, da naj se opušča v listih za mladino, a zanemarjati da je ne smemo v listih za znanstvo in slovstvo, ampak želeti je le, da bodi vedno načelna in da se ta načela potem tudi širijo. Gosp. dr. Pečjak je še dodal, da ne bodimo v kritikah preveč strankarski. Nasprotnike moremo pridobiti e tedaj, če so postavimo na stališče, ki je skupno njim in nam. Le s takega stališča nam morejo in bodo sledili, če imajo dobro voljo. G. S t e s k a in g. visokošolec Šinkovec sta potem posebno jovdarjala, da je pri nas mnogo premalo r e -(lame. Opozarjala sta, kako nasprotni listi dan za dnevom delajo reklamo za vsak najmanjši po-av v slovstvu, skoro da za vsako osebico, ki 8e )ojavi na slovstvenem obzorju, a kar je značilno, vse, kar se stori z naše strani, dosledno ignori-ajo. So pisatelji, ki so dobivali hvale in slave, dokler so pisali za »Zvon«, a odkar pišejo za »Dom in Svet« in sicer ne več kot mladi, ampak lot dozoreli možje, jih »Zvon« in vsi Zvonovi (rogi kar prezirajo. G. visokošolec Šinkovec je še posebej omenjal, da treba mlade pisatelje tudi osebno pridobivati. G. Stroj je nasvetoval, naj bi kako društvo oskrbelo izdajo naših pesnikov in pisateljev Medveda, Hribarja, Jakliča in drugih. Po zanimivem razgovoru je gosp. kanonik Kalan povzel še jedenkrat njega bistvo. Povdarjal je, da e nam treba malce one samozavesti, katere imajo toliko nasprotniki. Saj je vender za nami pretežni del naroda. Družba sv. Mohorja, SI. Matica, Dom in Svet delujejo v dobrem duhu in z lepimi vspehi. Zasluge dr. Lampeta za naše leposlovje so uprav izredne. *Dom in Svet« je že davno prodrl med narod. A treba nam je organizacije; treba nam je skrbeti za pisateljski naraščaj ; treba e naši probujajoči se mladini materijelne in moralne podpore. Mladina ni tako slaba, mnogo je dobre, a mnogo je zavede v nasprotni tabor ma-terijalna potreba. Organizacijo in reklamo, kritiko in pozitivno delo, vse to moramo združiti v pro-speh zdravega leposlovja. — Prihodnjo sredo bo vodil g. J. Benkovič razgovor o kulturni zgodovini v naši deželi.
(V Škofji Loki) v uršulinskem samostanu je umrla 9. t m. čast. M. Kamila Hueber, stara 78 let. Bila je dolgoletna učiteljica notranjega zavoda in je preživela v redovnem stanu 59 let. R. I. P.
(Ib gornje vipavske doline.) Ako potuješ slučajno iz Razdrtega v Vipavo, razveseliš se krasnega prizora ki ga vživaš, zagledavši lepo vipavsko dolino. Ob jutranjem solncu ugledaš še celo tirolsko gorovje. Res krasen prizor! Ali dalje ko potuješ proti Vipavskem, gotovo ti pridejo v spomin tisti lepi časi, ki so jih Vipavci vživali, ko so bili še ti grički zasajeni z žlahtno vinsko trto, ter so ljudje vsako leto pridelali polne sode sladke vinske kapljice. Ali trtna uš tudi vipavski dolini ni prizanesla. Odkar se je ta pokončevalka tudi pri nas pokazala, jeli so vinogradi hirati in kmalu bi bilo uničeno blagostanje Vipavcev. Pa hvala Bogu, še imamo pomoč, še si lahko pomagamo, dasiravno je že skoraj skrajni čas, pomagamo si še lahko z — amerikanskimi trtami. Res je, da je v nekaterih krajih po Vipavskem veliko vinogradov zopet z amerikanskimi trtami zasajenih, a v gornji Vipavi je pa še lahko veliko v tem oziru storiti. To pa lahko vsakdo ve, da to ni po ceni in da so ljudje tukaj ubogi, bolj kakor drugod. In ako so si z velikimi težavami in stroški nekoliko zasadili ter se ravno vesele, da jim dobro rastejo, pride pa burja ter piha. tuli in razgraja, da vse pokonča in razdere, kar si je ubogi kme-tič z velikim naporom pripravil. Pa kako temu odpomoči? Bi se li dalo storiti kaj v tem oziru? Da bi burje ne bilo, kolikokrat bi jo že začarali, a to ne gre, je bila in bo, nadlegovala je Vipavca in ga bo, menda dokler bo svet stal. A jaz le mislim reči: da bi burja ne bila tako silovita, ka-koršna ravno Vipavsko preveva. Da bi vedeli in poznali korenito sredstvo, pomoček, omejiti škodljivi vpliv močne vipavske burje, ki je daleč na okrog znana, kdaj bi se že uporabil! Ni čuda, da je človeški razum že ugibal o tem; kaj pak, vsak bi si rad pomagal, da se le da. Ne zdi se mi v tem oziru prelahkomišljeno govorjenje onih, ki tožijo, da bi ne bilo pri naB vse tako golo in posekano, kakor je v istini, da bi imeli več drevja, gozdov, gotovo bi to precej oviralo navalo burje.
Potrjuje me v tem misel starih ljudi, ki trdijo, da v starih časih ni bila burja tako huda, da so v starejši dobi po vipavskih hišah šo imeli z lesenimi deščicami krite strehe, kar bi dandanes ne bilo nikakor mogoče. Naj bo že toraj pogozdovanje velik ali majhen pomoček, gotovo je, da pomaga, in zato bi ne bilo odveč, da tu izprego vorim o misli: bi li ne kazalo za Vipavsko, da se nadaljuje, in sicer v obilniši meri, pogozdovanje, kakor se je bilo že zapričelo po nekaterih krajih, kakor med Vipavo in Vrhpoljem, ter v manjši meri nad Št. Vidom, in to ne brez vspeha. Po glej na Vrabčah v Tabru na borovce, kako so čvrsti, vsak ugovor, da so tla neugodna za raščo, je brez veljave. Prav dobro bi bilo, ako bi c. kr. vlada prav sem svoje oko obrnila. Utegnilo bi se najti nasprotstva, češ, bo manj paše, pa kdo more vsem ustreči, za občni blagor bi bil gotovo veliko boljše zasajen svet, kakor pa take goličave, ki nimajo pod milim Bogom nobene vrednosti, pa če gre tako naprej, kakor je zdaj, bo pa še stokrat slabši. Koliko je še sedaj, zlasti po gornjem Vipavskem, praznega sveta, ki nič ne nese, ki bi pa bilo pozneje neznanske vrednosti, tako bi mu ne bilo treba potem več iz daljne visočine lesa dovažati, tudi burja bi po mojih mislih imela veliko manjšo moč, vode bi ne provzročale takega škodo provzročujočega preplavljanja, ko bi gosta rašča zadrževala hitri pritok o hudih urah, skratka, Vipavska bi bila še drugače bolj prijetna, kot je sedaj, res zelena Vipavska. Dal Bog, da so to prej ko prej uresniči!
(Nove dopisnice) je založil tukajšnji narodni trgovec g. Jos. P e t r i 6. Dopisnico prve vrste predstavljajo belopeška in blejsko jezero ter Triglav, druge pa Ljubljano po noči, okrašeno z vžigalicami družbe sv. Cirila in Metoda in znakom »Slov. planinskega društva«. Delo jo res mojster-sko in v več barvah fino izdelano, ter je valed tega toplo priporočamo.
(Iz beneške Slovenije.) [Uv. dopj Le malo kedaj doleti kak glas z Širokega sveta na naša ušesa, prav malo čujemo mi tukajšnji prebivalci o tem, kaj se godi drugod, mi živimo mirno zase in ae ne menimo veliko, kaj delajo drugi. Vender pa je privela tudi med naa neka sapa, ki nas je čudno probudila iz nekega spanja, tako, da smo nekako .spregledali«. Zares, dozdaj smo vedeli samo to, da spadamo pod Italijo in da govorica, ki jo govorimo med seboj, n i italijanska. Zdaj pt smo jeli izpoznavati, da amo mi rod Slovencev, da amo tudi mi del velike alovanske družine, kateri sliši »pol sveta«, kakor pravijo, ln to nam je začelo šumeti po glavi. Da je pa temu tako, krivi ao prav za prav Italijani aami, ki so glasno začeli izražati svoj strah, da bi se jim gorenja Italija, ki Se tako ni dolgo njihova, poslove-nila. Ej, amo ai začeli misliti, ako ste tako gotovi, daje vaša last pravična, zakaj se pa tako bojite? Iz vaSega strahu pa se izprevidi, da bi mi beneški Slovani ne ameli pripadati k Italiji in to že po načelih ne, katere zagovarjate Vi aami, namreč, da kar je italijanskega, bodi italijansko, mi pa nismo italijanski, torej je krivično, da nas hoče Italija. Da ae pa naa ne bode napačno razumelo, moramo izjaviti, da nočemo govoriti za odpadništvo od države, h kateri po vojnih računih pripadamo, ampak, da smo le za pravico. Italijani tam ob avstrijski obali vedno krio.6, da ae jim dela krivica, da se jim jemlie njihova narodnost. A to njih kričanje ae nam dozdeva, kakor kričanje tatu, ki je sam kradel, potem je pa tekel iu kričal: »tat, tat, držite ga !« Ce torej oni smejo tam v tuji državi gago* varjati svojo narodnost, katera je doma tukaj v pravi Italiji, zakaj bi naj torej molčali mi Slovenci, ki živimo tukaj ? Toda stvar je druga in mi smo zda| to izpoznali: Italijani so prav za prav požrešni, oni bi radi pohrustali Se to in ono, kar ni njihova last. Zato bi radi pohrustali avstrijske Slovence in nas mislijo, da so že. A mi smo taki, kakor Jonatan, ki ga je požrla riba: — živ je prišel Jonatan na suho in nas bo Se tudi rada dala laska riba iz sebe. Mi smo se začeli prav pošteno zavedati, da smo Slovani, in to ae bo zdaj sirilo med nami: jednako mero jim hočemo dajati, kakor jo oni dajejo drugod, ako sm6 Italija Širiti avoje narodne meie čez mejo druge države, pa menda sm6 Slavija tudi Širiti ovoje narodne meje čez mejo laske države, pri tem pa le hočemo nazaj, kar je našega, Lahi pa hoCejo
'i	m
uzmati, kur ni njihovo, ampak igrajo političnega tatu. Pa jim ne bo pomagalo ! Hvala Bogu, da hujo izvedeli za družbo hv. Mohorja, ona nas bode zares budila /.a naprej, i it Se druge slovenske knjige iu li*ta, ki nam hočeio dobro, si želimo. Učili se bomo pa prav pridno slovenski in če nas bodo zalezovali, bomo pa skrivaj, kakor so morali prvi krmtijani ob Ca*u krvoločnega Nerona in Di-joklecijana. Naša svetu narodna reč ne vgasne nikdar vec!	Kmet. z Benečije.
(La^ko pobalinstvo) Saj nič drugega tudi niso taki pojavi laškega patrijotizma. Nek tržaški okoličan je opazil v pisarni občinske blagajniee na tržaškem magistratu neko oznanilo v treh jezikih, čez slovenski del oznanila pa je prilepljen nek drug papir z laškim napisom tako, da slovenskega ni videti. Taki so ti lahoni, nizki, podli in smešni do skrajnega. Njihovo junaštvo pa se najbolj kva-lifikuje v onesnaženju slovenskih lepakov z neimenovano tvarino, psovanje z grdimi kletvami in kar je drugega tacega. Zares paglavci si drznejo vsega, ker — smejo.
(Z ulice.) Včeraj po noči so po raznih ulicah v Gradcu našli listke s sledečimi vrsticami: »Prestolonaslednik Rudolf ni mrtev, on je le v kremp-ljih duhovnov. Naskočite samostane, on ječi!« To je najbrž migljaj, kako naj se slavi spominski 18. marcij! — »Salzburger Chronik« poroča, da so minulo nedeljo socijalni demokratje napadli njenega urednika. Ko je šel po ulici, kričali so nad njim nekateri socijalni demokratje: To je vrednik »Chronik«-e ! Pobijmo ga ! Ni ga manj vrednega človeka, nego je on ! — To so lepi dokazi za svobodo, jednakost in bratstvo, kakor jih umevajo socijalni demokratje in kakor naj se kažejo v prihodnji socijalno-demokratiški državi!
(Smrt kolesarja.) Kolesarji naj nikoli ne prekoračijo hitrosti od 15—18 km v 1 uii in 50 km v jednem dnevu, posebno takrat ne, če ni pot ravna. — Nek 20 let star kolesar je prevozil 14 km v 30. minutah; toda vuled tfga je bil popolnoma utrujen, h težavo je stopil laz kolo in nato padel v neko spanju podobno stanje. Kmalu ne ga je polastila huda driska, če tudi je bila zdravniška pomoč takoj na mestu, vender je umrl *e v 7. urab, ne da bi ne bil med tem 0asonu kaj zavedel. Zdravnik, ki ga je precej takrat, ko je utopil raz kolo. preiskoval, piavi, da inu je žila udarila 200 krat v 1 minuti, in trdi, d« je že pri 160. udarcih v 1 miu. vnuk kolesar v nevarnosti. Navadno se ta preveC utrudi, ne da bi to Outil, ker ge tako rekoč avtomatično (neboie) naprej premika iu na ta nafiin ie megov rit?,um oviran, tla ne more prav presoditi, niti kako velik je lu napor, niti v koliko ga on čuti.
Društva.
(Občni zbor gasilnega društva za Ormož in okolico) si je za leto 1898 izvolil jednoglasno sledeči odbor: Martin Stanič, načelnik ; Andrej Žinko, njegov namestnik; Vekoslav Miki. denarničar; Anton Porekar, tajnik; Franc Stanič, vodja hrizgalničarjev; Lovro Kirič, njegov namestnik; Andrej Vrhovčak, vodja plezalcev; Matija Rajh, njetfov namestnik; [Martin Skoliber, vodja varuhov; Ivan Trstenjak, njegov namestnik: Tomaž Vaupotič, nadzornik orodja; Fran Magdič, zdravstveni načelnik — Kot trobentači so se določili : Andrej Kovačič, Franc Hanželič ml. in Anton Pere. Častnima članoma društva sta se izvolila: D. Ivan Geršak in D Ivan Omulec. Po občnem zboru je bila lepa narodna zabava z dobro obiskanim plesom, pri katerem je svirala društvena godba prav izvrstno pod vodstvom zaslužnega so-brata Dom. Serajnika.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj, 10. marca. Izvrševal ni odbor desnice je imel danes prvo sejo. Navzoči so bili od predsedstva Abrahamovicz. dr. K r a m a r in dr. F u c h s, od načelnikov: Javorski. Dzieduszicki, dr. Engel, Palffy, Dipauli, dr. Šusteršič, dr. Ebenhoch, Falkenhayn in Vukovič. Razgovor je veljal položaju. Sklepov ni napravil izvrševal ni odbor desnice nobenih, ker je sedaj političen položaj še nejasen. Nova vlada namreč še ni z zastopniki desnice stopila v noben dogovor ter ni dala desnici še nobenih pojasnil o svojem programu in o svoji taktiki. Zaradi tega izvršilni odbor desnice ni mogel ničesar določiti glede svojega
razmerja do vlado, marveč je sklenil, poslati načelnika Javorskega k minister-skemu predsedniku grofu Tliunu, da dobi od njega pojasnil glede raznih formalnih vprašanj, ki zahtevajo, da se nujno rešijo; na podlagi odgovora grofa Thuna se bodo ta vprašanja rešila v seji zvršilnega odbora desnice, ki bo takoj jutri.
Dunaj, 10. marca. Cesar je vsprejel včeraj bivše ministre, od katerih se je najpri-jazneje poslovil.
Dunaj, 10. marca. Kot resen kandidat za zborničnega predsednika se imenuje dr. Fuchs, ki pa se iz zasebnih razlogov brani prevzeti ta posel. Za prvega podpredsednika Cehi vzdržujejo Kramarja, za druzoga podpredsednika se do sedaj še nič ne ve, ker je to odvisno od razmer neniško-liberalnega veleposestva do desniške večine.
Dunaj, 10. marca. Iz Lvova se poroča. da bodo pričetkoin otvoritve državnega zbora imenovani nekateri novi člani gospodske zbornice, mej njimi bivši minister za Galicijo Loebl in bivši zbornični predsednik A b r a h a m o v i o z.
Dunaj, 10. marca. Danes je bil župan dr. Lueger pri papeževem nunciju T al i -a ni-ju v avdijenci, po katerem je v ime dunajskega mesta čestital papežu Leonu XIII. za njegovo bisernico.
Dunaj, 10. marca. Gospodska zbornica ima svojo otvoritveno sejo 21. marca ob 2. uri popoludne. Ministerski predsednik predstavil bo predsedstvo, nato pa se izvolijo zapisnikarji in nekateri odseki.
Dunaj, 10. marca. Poseben razglas vse-učiliščnega rektorja prepoveduje shode iu govore v prostorih vseučilišča, slovesni obhodi posamnih dijaških društev se smejo prirejati le z dovoljenjem rektorjevim, vsako deputa-cijo je treba poprej pri rektorju naznaniti.
Praga, 10. marca. Namestnik grof Coudenhove. se je odpeljal na Dunaj.
Budimpeita, 10. marca. Justični odsek je predložil poslanski zbornici izgotov-ljeni načrt udanostne adrese. katero vsprej-meta obe zbornici v slavnostni skupni seji 11. aprila.
Petrograd, 10. marca. V posebnem carskem ukazu se naroča finančni upravi, da izplača 90 milijonov rubljev za gradnjo novih vojnih ladij, ki niso v rednem proračunu.
Berolin, 10. marca. Soc. demokratiški „Vonviirtz" je zvedel, da so zvezne države sklenile strogo postopati proti onim vseuči-liščniin in drugim profesorjem, ki bi v svojih predavanjih prestopili svoj delokrog ali sploh delovali v državnim koristim sovtaž-neni smislu, ker s tem bi pokazali, da niso kos svoji vzvišeni nalogi.
Verona, 10. marca. Iz raznih krajev Italije dohajajo poročila o velikih nalivih. Prometna zveza je na več mestih pretrgana. Nekaj minut pred poludnein se je tu včeraj pojavil precej močen potresni sunek.
fiairll «»<ti>:
H. marca. Leopoldina Ureceljnik, mizarja hči, 5 mesecev, llranilnična resta 2, brnnchitis
Tržne cene v Ljubljani
dne 9. marca.
	Ki kr.			gl	kr.
Pšenica, m. st. . .	18	8(1	Špeh povojen, kgr. .	—	70
Rež, „ . . .	U	—	Surovo maslo, „ .	—	85
Ječmen, , . . .		50	Jajce, jedno . . .	—	•i"
Oves, „ .	7	20	Mleko, liter . . .	—	10
Ajda.....	!)	—	Goveje meso, kgr.	—	64
Proso, „ . . .	8	—	Telečje „ „ . Svinjsko „ „ .	—	64
Koiuza, „ . . .	6	50		—	66
Krompir, „ . . Leča, hktl. . .	3	—	Koštrunovo „ „ .	—	40
	12	_	Piščanec ....	—	65
Grah, ....	13	_	Golob.....	—	18
Fižol.....	12	—	Seno, 100 kgr. . .	1	M
Maslo, kgr. . .	—	94	Slama, 100 „ . .	1	78
Mast, „ . .	_	74	Drva trda, 4 kuh m.	6	80
Špeh svet, „ , .		66	„ mehka, 4 „ „	4	80' I
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem HO'i-2 m.
Otta opazovani*
St&nje barometra v unii
'.i 11. /.veiinr VMu
10
zjutiaj popol.
7382 737 K
Tciuperv
tvTii Vetrovi ' po Celziju
11
4-0
ur. jv/.h. | ohlaeno sr. vzh. iskoro oblč.
03
'-rednja včerajšnja temperatura IV5", za 10° nad noriualoiL. Po noči je padla betvica snega.
•QQ€M3€3€H3I
Stanarinske knjižice
za stranke z 'iradno potrjenimi določbami hiinega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredclbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dohč se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v
Katol. Tiskarni v Ljubljani. •£3FH3£H3QQ«
Stev. 3338.
161 3-1
Kot stavbišee za zgojevalni zavod za gluhoneme ki se ima napraviti v pomerijo mesta Ljubljane, se želi kupiti
ugodno ležeče, ravno zemljišče
v izmeri kakih 2 oral.
Dotičnc ponudbe z napovedjo kupnih pogojev je vlagati
do 1. aprila 1898
pri deželni vladi.
O. lir. deželna vlada za Kranjsko.
162 3 -1
»Hranilnega in posojilnega društva v Ptuji"
za leto 1897.
i. 2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10. 11.
Aktiva.
Hiša vi. štev. 346 Ptuj . . Inventar le hiše . . . .
gld. 47520 — » 1360 -
Hiia vi. štev. 52 Ptuj . . Inventar v pisarnici . . .
Posojila......
Zaostale obresti od posojil Naloženi denar pri drugih
zavodih.......
Nevzdignene obresti od tega Naloženi denar v poštni
hranilnici......
Nevzdignene obresti od tega Menjice, zadr. in hranil.
knjižice.......
Prehodni zneski .... Gotovina dne 31. dec. 1897
gld. 10212-05 324-68
gld.
942-40 6-82
48880 6435 120 8498X2 6735
10536 73
kr
919
22
30
158 310 -22902 29
946909
85
1. 2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9. 10.
I? ti w i -v u.
Glavni deleži od 4469 zadruž. gld. 2000-— Opravil, deleži » » » 50759-30 Hranilne vloge s kapitalizo-vanimi obrestmi vred . . Neizplačane obresti od glavnih deležev......
Za leto 1898 predplačane
obresti.......
Izposojilo zadruge . . Splošni rezervni fond . . gld. 14689 85 Spec. rezervni fond za slučajne zgube...... 6549S-25
in ker se je dal ostanek
čistega dobička . . . . gld.80185-10
v znesku......» 9814 90
vsled sklepa občn. zbora k poseb. rezerv, fondu, znašata oba rez. fonda vkup gld. 90000 — Penzijski fond za uradnike Čisti dobiček leta 1897 .
gld. | kr.
52759
771959
31
8070 19000
80185
2385 12519
946909
Denarni promet v letu 1897 znašal je gld. 1,550.757-97. - Oba rezervna zaklada znašata koncem I. 1897 gld. 90.000-—. V Ptuji, dne 7. marca 1898.
Juroa Andrej, s. r,, ravnatelj.
Dr PloJ Jakob s. r., dr. Jurt61a Trano s r., Ožgan Simon s. r .Mikl Tomaž s. r., Bren616
Mihael s. r., Zelenlk Jožef s. r., odborniki.
„Unio catholica",
vzajemno zavarovalno društvo na Dunaju. 1 { azglas.
Na podlagi Člena 40 društvenih pravil vrš 1 se hode 8. redni občni zbor zavarovalnega društva „Unio oa-tholloa" dnč 30. maroa 1898 ob 10. uri dopoludne v društvenih prostorih na Dunaju, L, BUrkerstrasse 14.
Dnevni red:
1, Računsko poročilo. - 2. Poročilo preglednikov — 3. predložitev prometnega računa in bilance. - 4. Predlog za porabo čistega dobička. — 5. Nova volitev izstopivših rav-nateljskih svetnikov. - - (i. Volitev preglednikov. — 7. Predlogi glede spremembe pravil.
Ako bi ne bilo ob 10. uri gori navedenega dne zadostno število društvenikov navzočih, vršil se bode Istega dne v istih prostorih ob 10 , uri novi zbor z jednakim dnevnim redom. Ta zbor je po členu 46 društvenih pravil sklepčen negledč na število društvenikov in glasov.
Ravnateljnkl svet.
registrovana zadruga z omejenim poroštvom, prodaja iia debelo
fi!
£3 vino
po 20 do 24 kr. liter od želez, postaje Zidani most.
Kdor ga želi kupiti, blagovoli zahtevati cenik in pokušenj.
St. 99/Pr.
176 5—Ž
Mauthner-jevih
slovitih
zeliščnih in cvetličnih semen
Anssa&tzeit MjEnde CFebruar u;v' Marž.
Saatwcite	cm. Absbnd
der Reihen, rtrtifr. in der Rolhe. Bodeiibeschaffenheit: Tteflocker,': reeht nahrhafe und meht frisdi gedtingt

s sodmjsko vpisano
varstveno znamko „medved"
se nahajajo
komisi j sita skladišča
pri največ
veletrgovinah z mešanim blagom v Avstriji.
DW V vsakem kraju je poverjena komisijska prodaja 80 najbolj zahtevanih vrst zeliščnih in cvetličnih semen le jedni tvrdki, toraj nastavljena le jedna omara. Kjer ni skladišča teh semen, se je obrnili naravnost do tvrdke.
Kot sveža in pristna semena, tvrdke Edmund Mauthner (Budimpešta, Andrassystrasse 23.) veljajo le ona, ki so zaprta v izvirne zavitke z letnico 1898 iu na katerih se nahaja, kakor kaže poleg stoječa podoba, slika medveda iu ime Mauthner. Pred ponarejanji se svari.	,
Čus setve: Koncem februvarija in marca Prostor asa posejatev: 25-30 cm oddaljenost vrst
10 cm v vrsti.	, ,,.	.„ ,
Kokovost zemlje: Globok° "ahl)ana, redilna in ne
na novo pognojena._________________________ _______________________

LBl!
?
BBJ!)1
i
obstoječa iz dveh hišnih številk, opravičena do vseh pravic meščanske korporacije (to so drva itd.), in katera je sposobna za trgovski in krčmarski obrt zaradi jako ugodne lege, proda se prostovoljno zaradi družinskih razmer. Pogoji ugodni.	3 — 3
Naslov pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca«.
Prijatelji slovenske akad. mladine, naročujte se na
O B. O",
ki je glasilo slov. katol. akadem. dijaštva.
Cena: Za nedijake I gld., za dijake 60 kr. Upravnik: Pavel Marija Vnljavec, stud. iur., Dunaj, V.. Matzleinsdorferstrasse 76, IV , 30.
164 1-1
Razpis službe.
Pri mestnem magistratu ljubljanskem je začasno popolniti na novo ustanovljeno
službo mestnega arhivarja
s prejemki V. člnovnega razreda.
Od prosilcev se zahtevajo dovršene srednje šole in pa splošna izomika in izobrazba. Pravilno opremljene prošnje je predpisanim potom pri predsedništvu mestnega magistrata vlagati
najpozneje do 22. marca t. 1.
Na prošnje, ki bi došle po zgoraj označenem obroku, se pri podelitvi službe ne bo jemal ozir.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 7. marca 1898.

\ elilia zaloga
K
| makulaturnega papirja g
^ lepih nerazrezanih in nečitanih dunajskih časnikov do- ^
^ biva se pri meni v vseh množinah od 25 kg. naprej.	^
S Cena za 100 kg. je 7 gld. 50 kr., K
W	Vk
- pri večjih odvzetjih še nekoliko ceneji.	^
dvan Gtafiian &
v Ljubljani, Vodnikov trg.
175 7- 2
117 6-4

!• P&erhefei* lekarna „pri zlatem državnem jabolku'
Dniiaj, I., Singerstrasee 13.
J. Pserhofer-jeve odvajalne kroglice
staroznano. lahko čisteče, po mnogih zdravnikih občinstvu priporočeno domače zdravilo. Te kroglice so iste. ki so že desetletja mane med občinstvom pod imenom J. Pser-hoferjeve kri čistilne kroglloe, in se jedino prave proizvajajo v lekarni „pri zlatem državnem Jabolku", Dunaj, I., Singerstrasse 15.
Od teh krogljin stane : 1 škatljloa s 15 kroglicami 21 kr., 1 zvitek s
6 škatljloami 1 gld. 5 kr.
Ce se poprej vpošlje denarni znesek, potem stane poštnine prosta pošiljatev : 1 zvitek kroglic 1 kUI. 25 kr.. 2 zvitka 2 gld. 30 kr.. 3 zvitki 3 gld. 35 kr., 4 zvitki 4 gld. 40 kr., 5 zvitkov 5 gld. 20 kr., 10 zvitkov 9 gld. 20 kr. (Manj ko 1 zvitek se ne more poslati.)
Prosi s" izreeno	-,J- Pserhofer-ja odvajalne kroglice"
zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu vsake škatliice na navodilu o uporabi Stoječi podpis J. Pserhofer in sicer z rndečlmi .-rkann.
novana). Lahko raztopljivo zdravilo, dra-žilnega in krepčujočeaa učinka na želodec pri oviranem prebavljanju, 1 steklenica 22 kr., 1 dvanajstorica 2 gld. Zdravilni obliž za rano pok. prof. Steudel-a, 1 lonček 50 kr, s poštnine prosto pošiljatvijo 75 kr. Balzam za rane J. Pserhofer-ja,
1 steklenica 50 kr. Tannochlnln - pomada J. Pserhofer-ja najboljše sredstvo za rast las, ena pušiea 2 gld. Univerzalna čistilna sol A. W. Bulrloh-a, domače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld.
Razven tu imenovanih preparatov so v zalogi še vse v avstrijskih časnikih oglašene tu in inozemske farmacevtiške specijalitete ter se preskrbe vsi predmeti katerih morda ne bi bilo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje.
Pošiljatve po pošti izvršujejo se najhitreje proti temn, da se preje vpošlje denar, večje naročbe tudi proti povzetju zneska.
Če se preje vpošlje denar (najboljše s poštno nakaznico), potem je poštnina mnogo cenejša, nego pri pošiljatvah proti povzetju.
Balzam zoper ozeblino J. Pserho- I fer-ja. 1 lonček 40 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 65 kr. J. Pserhoferjev sok lz ozkega trpotca (Spitzvvegericbsaft), slez razkrajajoč, 1 steklenica 50 kr Balzam zoper golšo, J Pserhoferja 1 steklen. 40 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 65 kr. Stoll-ovl Kola-preparati, izvrstno krepčilo za želodec in živce. 1 liter kola-vlna ali ellksirja 3 gld., — '/» litra 1 gold. 60 kr., — '/« K'™ 85 kr. J. Perhoferjeva grenka želodčna tinktura (preje življenska esenca ime-
D u n a i h k a 1> o r z a.
Dne 10. maroa.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4°/0......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 Kron .
Ogerska zlata renta 4°/„.......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld.......
London vista...........
Nemški drž. bankovci za 100m. nem. drž.velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
G. kr. cekini...........
102 gld. 50			kr.
102		35	n
123		—	»
102		65	n
121		80	
99		55	
925		—	n
363		60	„
120		30	n
58		75	n
11		75	
9		62'».	
		15	
5	n	66	«
Dne 9. maroa.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . o°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. ... 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tisire srečke 4°/„, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 , . . . Dunavsko vravnavno posojilo I. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av.osr. zem.-kred. banke 4°/0 1'rijoritetne obveznice državne železnice . . »	> južne železnice 3°/0 .
»	> južne železnice 6"/0 .
dolenjskih železnic4°/,
163 gld. 50 kr.
lfiO „ 75 „ 195
100 141 131 109 112 99 99
187 126
99
20 75
50 50 10
Kreditne srečke, 100 gld..............203	gld.	-	kr
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	168	„	—	„
Avstrijski ga rudečega križa srečke, 10 gld.	20	„	10	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......28	„	—	„
Salmove srečke, 40 gld........83	„	50	„
St. Gen6is srečke, 40 gld.......79	„	75	„
Waldsteinove srečke, 20 gld......59	„	—	„
Ljubljanske srečke.........23	„	25	„
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	160	„	75	„
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3450	„	—	„
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	410 „	—	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	78	„	75	„
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	120	„	75	„
Montanska družba avstr. plan ....	151	„	45	„
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	183	„	—	*
Papirnih rubljev 100 ................127 „	25	„
1. januvarijem
??
MERCUR
XXXVI. leto.
1898 se jo pričelo novo eeloletno naroeevanje !
\ i hmtiiV>no oznanilo žrebanja tu in inozemskih loterijskih srečk, —	■ ■
1Y\ ItlllllllU iz|iaz vsej1 izžrebanih državnih in zasebnih r',ligacij.
Brezplačni privržek znamek vseh izžrebanih srečk.
Naročuje se najprimernejše s poštnimi nakaznioami pri vseh c. in kr. poštnih uradih in pri admlnlstraoljl „Meronr ', Dunaj, I., Wollzelle 10.
larocevanj e 2 gld
60
celoletna naročnina.