Knipic SLavko.
AMERIŠKA

AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
domovina
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 226
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, SEPTEMBER 27, 1937
LETO XL — VOL. XL,
DANES SHOD, JUTRI VOUTVE
Vsak volivec bo dobil tri volivne listke v roke. 0 tem se bo pojasnilo na nocojšnjem shodu.
Jutri bodo državljani v Cleve-'andu odločili, kdo bo prihodnji gospodar mesta in kdo bo delal v bodoče postave za Cleveland. Obenem se bo odločilo, ali naj bo prihodnji župan izvoljen za ytiri leta in enako tudi council-fiiani.
Kdor je pazno sledil volivni kampanji, kdor je prečital vse, °d prijateljev in nasprotnikov, kdor se je udeleževal shodov in kdor zna razumno misliti, ta že dobro ve, kako in koga bo volil.
Še bolj podrobno bodo pojasnjene primarne volitve nocoj Večer na ljudskem demokratskem shodu, ki se vrši v S. N. fromu na St. Clair Ave., in kjer bodo govorili odlični naši in dru-govorniki. Sleherni državljan je vabljen, da pride, ne sa-^o iz 23. varde, pač pa vsi lojalni demokrati iz vseh ostalih na-vard.
Volivne koče bodo jutri odpr-te kot ob navadnih volivnih dne-odprq se oh 6:30 zjutraj in Zaključek je ob 6:30 zvečer. Ker so glasovnice kratke ne bo nobenih zmešnjav in se bo že kake dve uri po zaključku volitev lahko zvedelo za rezultat.
Pri primarnih volitvah se je dosedaj volivce vpraševali, ali so demokrati ali republikanci. Tega letos ne bo. Vi1 stopite v volivilo kočo in dobite volivni listek ter Naredite kri ž pred kandidatom,
tri male glasovnice. Na eni gla- lite, da ostane po starem, tedaj
ki
je po vasem mnenju moz za
«voj urad. Vsak volivec
bo dobil v roke
sovnici bodo imena vseh županskih kandidatov vseh strank, in na isti glasovnici so tudi imena vseh kandidatov za mestno zbornica v dotični vardi.
Imena županskih in council-manskih kandidatov niso na vsaki glasovnici tiskana v isti vrsti. Vi morate na županski glasovnici poiskati ime — John Q. Mc-Williams, ki je demokratski kandidat in naredite križ pred tem imenom.
Na isti glasovnici dobite tudi imena councilmanskih kandidatov. Izberite ime svojega moža in naredite križ pred tem imenom. Dobro si zapomnite, da smete voliti le za enega županskega kandidata in enako le za enega kandidata za mestno zbornico. Kdor bi volil za dva ali več, postane glasovnica neveljavna.
Druga glasovnica, ki jo dobite v roke se tiče dveh važnih sprememb k mestnemu čar ter ju ali ustavi. Vprašanje vam bo stavljeno, če ste za to, da se prihodnji župan in bodoči councilmani izvolijo za dobo štirih let, namesto za dve leti, kot je bilo to do-sedaj.
Na isti glasovnici dobite tudi vprašanje, ali ste za to, da pridejo vsi mestni uslužbenci pod civilno službo. Ako ste za štiriletni termin in za civilno službo, tedaj naredite križ tam, kjer je "yes."
Ako ste nasprotni temu in že-
naredite križ tam, kjer je zapisano "No." Mi smo o obeh teh točka že obširno razpravljali v našem časopisu in sedaj je odvisno od vas, kaj želite.
Tretja glasovnica se tiče malega davka, da se dobi denar za podporo siromašnih jetičnih, pohabljenih in sirotnih ljudi, zapuščenih otrok in mater, za slepce, za gluhoneme in enake vrste siromake.
Cuyahoga okraj potrebuje v te svrhe vsako leto poldrugi milijon dolarjev. Ta davek je že sedaj upeljan, torej se ne bodo davki pravzaprav nič zvišali. Pričakujemo pa od vas, da boste gotovo glasovali za ta davek, ker gre denar v podporo onih, ki podporo v resnici potrebujejo.
Ko ste gotovi z glasovanjem, zvijte glasovnice, da se ne bo videlo, kako1 ste glasovali, in izročite jih volivnemu uradniku.. S tem ste izvršili svojo državljansko dolžnost in ste lahko ponosen, ker s svojim glasom odločujete bodočo usodo vašega mesta in vaše neposredne okolice.
Ne moremo dovolj m°cno poudarjati važnosti primarnih volitev. Te volitve so bile vpeljano, da/ ljudje sami izbirajo kandidate. Ako vam ni do tega, da se poslužite te pravice, tedaj vam ni mar za državljanstvo.
Nikar ne ostanite doma. Saj vas vzame komaj deset minut vsega skupaj, da greste od doma v volivno kočo in nazaj, pa ste
ima K. S. K. Jednota kampanjo za pridobivanje novega članstva je pristopilo 1122 novih članov in članic k Jednoti. Povprečno znese to 224 novih članov na mesec., kar je precej lepo. Kampanja traja še do konca tega leta. i Dne 16. septembra je po dalj-j šem bolehanju umrl v Jolietu opravili svojo državljansko dolž-j pionir Josip Panian v visoki sta-
1	,1 ____1.! 01 l s-4- Dil -i« rtrJnr* liOrOMA
nost. Bolj zadovoljnega se boste
Zanimive vesti iz življenja ameriških
Slovencev po številnih naselbinah
Tekom štirih mesecev, odkar la zadnja tri leta. Star je bil
komaj 39 let in doma iz Makolj pri Poljčanah. Vodil je urarsko delavnico in zlatarsko trgovino,
počutili, ker se boste zavedali, da niste med onimi, ki radi kritizirajo ob vsaki priliki, kadar pa kliče državljanska dolžnost, se skrijejo doma, da po volitvah zopet začno kritizirati.
Predvsem opozarjamo naše ljudi v 2., 10., 28., 31. in 32. vardi na naše lastne slovenske kandidate za mestno zbornico. Ne samo državljanska dolžnost vas kliče k volitvam, pač pa tudi narodni ponos in napredek. Gotovo bi radi oddali svoj glas za enega ali druzega od naših slovenskih kandidatov. Malo dobre vo-
rosti 81 let. Bil je eden ustanoviteljev najstarejše slovenske bratske podporne organizacije K. S. K. J. Kot tajnik svojega društva v Jolietu je vestno posloval skozi 3'0 let. Bodi mu ohranjen časten spomin.
V Milwaukee je umrl dobro poznani rojak John Gallun. Podlegel je vodenici, ki ga je rnuči-
Sovjetska Rusija pošilja orožje Kitajcem
Tokio, 25. septembra. Med Kitajsko in Rusijo se vršijo tajna pogajanja za važno trgovsko in vojaško pogodbo. Kitajska bo glasom te pogodbe dobila ogromno množino orožja iz sov-obenem pa tudi gostilno. Ranjki I jetske Rusije, ki ima dovolj stre-zapušča soprogo, hčer in dva j ljiva na razpolago. Rusija na-
sina.
21-letni Daniel Bregant v Milwaukee je podrl s svojim avtomobilom nekega 70-letnega starčka, ki je pa k sreči dobil le male poškodbe, a Bregant je v
merava že v kratkem poslati na Kitajsko 300 bojnih letal. Nadalje je Rusija pripravljena izročiti Kitajski 100 topov za obstreljevanje zrakoplovov, 200 težkih poljskih topov, 20,000
smrtnem strahu tedaj pobegnil v j grapnelov za topove, 150,000 avtomobilu. V svoji nervoznosti1 pUgk jn 60,000,000 nabojev za je tekom drvenja treščil ob neko j puške, 100 tankov, 1,500 oklop-
drevo in dobil tako hude poškodbe, da je nekaj ur pozneje v bolnišnici umrl. Z njim se je vozil tudi neki 19-letni mladenič, kateremu pa nesreča ni storila nič hudega.
55 naših ljudi je dobiEo v petek državljanske
lje pa mero političnega, zdravega |
razuma in o Slovencih se bo zo- ".le
Tekom zaslisanja je dobilo 55
pet mnogo govorilo in pisalo, da so prvi med zavednimi političnimi narodi v Cleve|andu.
Pridite nocoj večer na demokratski ljudski shod, da slišite demokratskega kandidata za župana McWilliamsa2;in čujete njegov program. Slisj.'i boste govore naših državnih poslancev in senatorjev, sodnikov, mestnih odbornikov mož.
V sredo zjutraj bo "Ameriška Domovina" kot po navadi prinesla točna poročila o izidu volitev, kolikor bo dotedaj na razpolago. Radi obilice slovenskih kandidatov in vroče borbe, ki se je vršila zlasti v 32. vardi radi qouncilmanskih kandidatov, bo pač sleherni komaj čakal, da sliši, kaj je narod v torek odločil.
Cleveland. — Pretekli petek je bilo na zvezni sodnij zasliša-za ameriško državljanstvo.
naših ljudi ameriško državljansko pravico. Sledeči so novi državljani :
Charles Zupančič, Frances Dragolič, Anton Strnad, Frank Busch, Maria Milavec, Mildred Planina, Frank Kožar, John Gerbeck, Ana Jamnik, Jakob M as je, Joe Tegel, Lonis Gori-in drugih odličnih j šek, Cecilia Boven.'
Rose Schauer, Frances Horvat, Štefan Cula, John Jakic, Mary Milatovec, Josephine Urankar, Antonija Branisel, Ana Crnkovich, Elizabeth Men-' gel, Magdalena Mates, Ana Poje, Josephine Mlakar, Terezija Kehlbach, Ana Hren.
Julia Šlogar, Mile Jovič, Nikolaj Keserich, Mary Cushan, Filip Krumes, Rado Barbič,
200 aretiranih radi zarote v Madridu
Madrid, 25. septembra, španska socialistična vlada naznanja, da je bila prisiljena izvršiti 200 aretacij. Prijete so bile osebe, ki so se zarotile, da strmoglavijo sedanjo špansko vlado. Vlada trdi, da je bilo v zaroti 5,000 °seb, ki so prisegle, da bodo napadle špansko armado v ozadju, ■^ed zarotniki so civilisti in vojaki. Nadaljnih 2,500 oseb bi se Polastilo javnih poslopij in zavodov. Generalni štab zarotnikov se je nahajal v poslopju, kjer je Nastanjeno neko tujezemsko poslanstvo. Od tu bi zarotniki pri-s'i v stik z nacionalisti.
Roosevelt je prepričan, da ga razume ogromna večina naroda. Sijajen sprejem predsednika v državi Wyoming
$1,000.00 nagrade
Vodstvo Playhouse gledališča je razpisalo $1,000.00 nagrade, ki jih dobi dotični, ki povzroči aretacijo zločinca, ki je vrgel di-^arnitno bombo v Plaza gledališče. Unij ski voditelji odločno lzjavljajo, da imajo čiste roke M tem.
Shod v Collinwoodu
Včeraj popoldne se je vršil ^spešen shod v Collinwoodu v k'ov. Domu na Holmes Ave. Na shodu je councilman Vehovec temeljito pojasnil delo councilma-^a, ako hoče biti pošten. Na shod bil javno povabljen tudi kandidat Mr. J. Rožanc, toda ni mo-priti do besede, kar pač ni ePo. če se koga povabi, zahteva a°stojnost, da se mu da beseda.
Cheyenne, Wyo., 25. septembra. Predsednik Roosevelt je bil sijajno sprejet na svojem potovanju po državi Wyoming. V glavnem mestu Cheyenne ga je čakalo na kolodvoru nad 50,000 ljudi.
Celo malo mestece Casper, Wyo., je spravila skupaj 3'0,000, ki so se gnetli na mali postaji, da slišijo govor predsednika.
Državljanom je Roosevelt zatrjeval, naj se nihče ne boji za Ameriko. Amerika je zdrava in čvrsta. Oni, ki šepetajo drugače, ne razumejo naroda, niti razmer. Mi ne moremo vedno tako živeti kot so živeli ljudje pred stoletji. Napredek mora biti.
V malem mestu Wendover, Wyo., je nekdo izmed množice vprašal predsednika: "Ali bo šla Amerika v vojno?" Roosevelt je
Frances Klemene, Josephine Ži ganti, Maria Migalič, Frances Strnad, Frances Sodjak, Mary Zabukovec, Angela Volcanšek.
Agnes Obolnar, Jennie Lu-kanc, Ana Bohn, Agnes Offak, Pauline Strnacl, Mary šolar, Mary Hrovat, Karolina Jelovič, Louis Ferkol, Barbara Poturich, John Gabriel, Joseph Repič, George Kjuč&rič, Paulina Ce-rin, Marko Kohelich.
Vsi novi državljani se lahko takoj od danes naprej registrirajo v uradu volivnega odbora v City Hali, prvo nadstropje, in ko bodo registrirani, bodo lahko 2. novembra že volili župana v Clevelandu.
Skupaj je 55 novih državljanov. Zadnjič izkazanih 423, danes 55, skupaj 478 novih naših državljanov v letošnjem letu. Vsem skupaj iskrene čestitke.
odgovoril: "Upam, da ne! Rad :>i se mudil med vami in podrobneje razlagal položaj, toda mednarodni dogodki se tako hitro spreminjajo, da bom moral na: zaj v Washington."
V Cheyenne, Wyo.,. je povedal Roosevelt množici med drugimi tudi to, da demokratska Vlada odstranja strah v srcih ljudi. Strah v letu 1933 je rušil banke in pripeljal depresijo. Vlada mora odstraniti ta strah s tem, da dosledno posluje v narodno korist.
Strah povzroča pojavo diktatorjev in odstranja demokratski način vlade. Svoboden narod, ki ima standard življenje, se ne boji ničesar, najmanj diktatorjev. Predsednik Roosevelt je izjavil, da je prepričan, da ga ameriški narod dobro razume.
Zgubljen denar
Zgubila se je svota $26.00 od 1123 E. 71st St. do St. Clair Ave. Pošten najditelj je prošen, da vr. ne denar v našem uradu ali pa na 1099 E. 71st St.
V Warrensville
Poznani rojak John Rupnik se nahaja v Warrensville ubožnici Prijatelji ga lahko obiščejo.
Plinske cene
The East Ohio Gas Co. se ba-vi z načrtom, da zviša cene naravnemu plinu v predmestjih North Olmsted in Fairview. V slednjem mestu plačujejo sedaj 56. centov za 1,000 kubičnih čevljev plina. Kompanija pravi, da ima zgubo in bi rada računala 87.7 od 1,000 kubičnih čevljev.
Chrysler delavci zahtevajo izboljšane plače
Detroit, 25. septembra. Unija avtomobilskih delavcev naznanja, da je predložila Chrysler korporaciji zahtevo, da se vse plače vseh 50,000 uslužbencev pri Chryslerju zvišajo za 10 centov na uro. Korporacija je odgovorila, da si bo zahtevo dobro premislila. Sedanja pogodba med unijo in med Chrysler kor-poracijo traja še do februarja I meseca. Unija ne pričakuje, da bi nastal štrajk, pač pa se bodo vršila dolgotrajna pogajanja.
Prvi v baseballu
Zaključna žogometna (baseball) igra za prvenstvo pri S. D. Zvezi se je včeraj vršila v Gordon parku. Igralci od društva Clevelandski Slovenci št. 14 celo sezono niso izgubili niti ene same igre, in tudi včeraj so zmagali nad igralci dr. France Pre-oern št. 17. Torej so za letošnjo sezono igralci od društva št. 14 šampijoni! Iskrene čestitke!
Corpus delicti
Na nekem političnem shodu, ki se je včeraj vršil za Burtona, je vstal neki delavec in pokazal navzočim velike rane na glavi in na rokah, katere je dobil kot štrajkar od policistov, ko je stal na piketni straži. "Tu je najboljši dokaz, zakaj Burtona ne bi smeli voliti," je dejal delavec in odšel iz dvorane.
Mladenič umrl
Umrl je v soboto večer George Kubucka, star 20 let. Njegova mati Štefanija je umrla pred 8. leti. Ranjki zapušča očeta Georga, brata Andreja in Karla in dve sestri Mrs. Elizabeth Hočevar in Mrs. Mary Mrzina. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 9. uri iz hiše žalosti na 6916 Bayliss Ave. v cerkev sv. Andreja pod vodstvom A. Grdina, in Sinovi. Bodi ranjkemu lahka ameriška zemlja!
Pokojnina za stare
Država Ohio zopet zadržuje pokojnino za stare ljudi V državi. Tekom meseca septembra, še nih' če ni dobil pokojnine. Ta pokojnina se plačuje iz dobička, ki ga naredijo državne trgovine z opojno pijačo. In dasi kupci v teh trgovinah plačujejo v gotovini in mora biti torej denar na razpolago, pa se zadržujejo drobtine kruha ljudem, ki ga najbolj potrebujejo.
Mladinski zbor
Starši mladinskega pevskega zbora na Holmes Ave. so proše-ni, da pošljejo svoje malčke na pevsko vajo v torek 28. septembra. Vaje se vršijo kot po navadi.
Deseta obletnica
V torek 28. sept. se bo ob 8. uri zjutraj brala sv. maša za pokojnim Louis Ponikvar, ob priliki desete obletnice smrti, v cer kvi sv. Pavla na 40. cesti. Prijatelji so prijazno vabljenih
Volivni shod
nih avtomobilov, 2,000 motornih koles in 2,000 trukov. Pogodba bo v kratkem podpisana in Rusija namerava že začetkom oktobra pošiljati orožje in streljivo na Kitajsko. S pomočjo Rusije lahko vzdržuje Kitajska vse japonske napade za nedo-gledni čas.
—-o-
Denarja za narodno gardo ne morejo dobiti
Columbus, Ohio, 25. septembra. Gcverner Davey bo moral sklicati izredno zasedanje državne postavodaje, da se dobi $175,000, da se plača narodni gardi države Ohio za izdatke tekom štrajka jeklarskih delavcev v Warrenu, Youngstownu in Clevelandu. Vojaštvo je bilo tedaj poklicano, da zlomi jeklarski Štrajk. Izredno zasedanje državne postavodaje bo sklicano v oktobru mesecu. Narodna garda je dobila že $225,000 za službo tekom štrajka. To je šlo za plače častnikom in vojakom. Sedaj pa je treba plačati še prevoz, živež in druge drobnarije, toda denarja ni nikjer. 4,500 vojakov narodne garde se je v juniju in "juliju nahajalo v službi pred raznimi jeklarskimi tovarnami, kjer se je vršil štrajk.
-o-
Smrtna kosa Včeraj zjutraj je preminul v mestni bolnišnici Alexander Nicholas, 1272 E. 71st St. Ranjki zapušča ženo Josephine, sine in hčere Hugh, Thelma, Francis, Mrs. Myers in Oliver, brata Louisa, sestre Mrs. Ema Diver-ni, Stella, Mrs. Rosette Borras in Mrs. Adele Kobie. Pokojni je bil star 65 let in rojen v Alaba-mi. Truplo ranjkega se nahaja V pogrebni kapeli A. Grdina in Sinovi, odkoder se vrši pogreb v sredo zjutraj v cerkev St. Francis na Superior Ave. Bodi mu rahla ameriška zemlja! Pokojni Kosta Mandich Pretekli petek večer je umrl dobro poznani Kosta Mandich, star 45 let. Umrl je na posledi-v Glenville bolni-
Nocoj večer, 27. sept. se vrši v Hrvatskem domu na St. Clair Ave. in 64. cesta shod volivcev, članov C. I. O. Na shodu bo go-! voril Walter O'Donnell, kandidat za župana, predsednik Fisher j Body unije Louis F. Spisak, ki je (kandidat za councilmana v 26. vardi, Wm. Boyd-Boic, Walter Hranilovich, Victor Wood. Volivci šo prijazno vabljeni. '— Victor Wood, član C. I. O. pri Fisher Body.
Smrtna kosa Včeraj zjutraj je v mestni bolnišnici umrla Mary Jaksetič, rojena Šestan, stara 47 let. Stanovala je na "727 E. 157th St. Ranjka je bila doma iz vasi Ko-jcah opei.acije
teževo pri Ilirski Bistrici in je šnicn več let je delal pri Fisher prišla v Ameriko pred 8. leti. Tu , Body_ Dru?Jna -e na 1Q520 zapušča žalujočega soproga An-jE]k A b]izu 1Q5 ^ R
tona tn hčere Ano, Antonijo y. C. kolodvora. Poleg soproge m Mary v stan domovini pa	ranjki
dve hčeri Mary in Ivanko ter sina Tomaža. Pokojna je bila članica društva Sv. Jožefa št. 169
KSKJ. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 8:30 iz August Sve-tek pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete in na Calvary pokopališče. Bodi ranjki ohranjen blag spomin. Preostali družini naše globoko sožalje!
Mussolinijev sin
V Ameriko je dospel Victor Mussolini, star 21 let, sin laškega diktatorja Mussolinija. Podal se bo v Californijo, kjer bo študiral filmsko industrijo.
sinove Milana, Petra in Silvestra. Ranjki je dospel v Ameriko pred 28. leti iz Sarajeva. Med svojimi je bil zelo priljubljen. Pogreb se vrši v torek ob 1. uri v cerkev sv. Save pod vodstvom A. Grdina in Sinovi. Bodi ranjkemu ohranjen blag spomin.
Volivcem 15. varde Vsem volivcem v 15. vardi se priporoča, da glasujete Vsi za councilmana Benedict S. Taylor. Mr. Taylor je poljske narodnosti in bodo vse slovanske narodnosti volile zanj. Tudi našim Slovencem ga priporočamo.
For Candidate for Mayor
(Vote for not more thun one)
WALTER G. O'DONNELL
AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 27, 1937
CARL WINTER
JOHN O. McWILLIAMS
HAROLD BURTON
ROBERT D. DULLEA
CHARLES H. HUBBELL
FRED KOHLER
(Vote for not more than one)
LOUIS ZORKO
FRANCIS P. KELLY
WILLIAM J. KENNICK
JOHN M. NOVAK FRANK SOMRAK
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
»117 81 Clair Avenue	Cleveland, Ohio
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poftti, celo leto $7.00 2a Ameriko in Kanado pol leta $3.00. Za Cleveland, po puStl, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznajalclh: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8 00. Posamezna Številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: 0.8. and Canada, $3.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. 0.8. and Canada, $3 00 tor 8 month«; Cleveland, by mall, $3.60 for S months.
Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 0 months. European subscription $3.00 per year.	Single copies, 3 cents
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio under the Act of March 3d, 187$.
vsi dobri demokrati borili za Roosevelta.
To naj bo svarilo državljanom, da ne bodo nasedli zavija nju. Volite vsi za councilmana John M. Novaka, ki je councilman 24 ur na dan in ki bo tudi še nadalje v kredit 23. vardi.
Matthias J. Juratovac. -o-
S. N. D. v Maple Heights
Dan otvoritve Slovenskega narodnega doma v Maple Heights se bliža tako hitro, da ga komaj dohajamo. Dosedaj smo šteli tedne, sedaj pa samo še dneve, ali pei noči, kot se komu zdi bolje. Spominjam se malega fantiča v starem kraju, ki je tiste dneve pred birmo vedno povpraševal mater, kolikokrat bomo še šli spat, da bo birma. Ravno tako težko pričakujemo tudi mi 3. oktobra. Dasi čas hitro beži naprej, pa upam, da bomo imeli pripravljeno do tega dne vse, kar spada k otvoritvi.
Spominska knjiga je šla v tisk ta teden. Govorniki so se vsi že odzvali in obljubili, da pridejo, ravno tako tudi pevska društva. Godbe bomo imeli kar tri, ena igra v povorki, druga med programom in tretja zvečer za ples. Žene in dekleta tudi prav dobro tekmujejo med seboj, katera bo odprla vrata Slovenskega narodnega doma. Kot sem slišal ima ena že 52,000 glasov, čeprav se dobi samo 50 glasov za 5 centov. Le tako naprej in uspeh je gotov.
A. Perušek.
Glas^Kanarčka"
Jutrovo. — V nedeljo 19. septembra smo se zbrali vsi mi mladi pevci Združenih mladinskih zborov v slovenski dvoran: na St. Clairju. Ne morem popisati našega veselja, ko se je razgrnil zastor in smo zagledali nabito dvorano in tudi balkon občinstva.
V imenu vseh pevk in pevcev, ki smo vam peli, se prav lepo zahvalim, da ste nas v tako velikem številu posetili. Kar srce nam je igralo od radosti. Dali ste nam pogum in nas spodbudili, da se bomo še bolj z veseljem učili lepih naših slovenskih pesmi.
Kanarčki bomo zopet žvrgo-leli na 10. oktobra v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave., ko bo naš koncert. Prosimo vas, ki ste nas slišali na koncertu Združenih mladinskih 'zborov in tudi one, ki nas niste slišali, da se udeležite tega koncerta 10. oktobra. Vabim tudi mladinske zbore na ta koncert. Mi pa vam obljubimo, da bomo poset vrnili. Pridite,! Na svidenje!	Victoria Hočevar,
Kanarček. -o-
Cerkveni koncert v Collinwoodu
Dragi mi sofarani in faranke ! Zopet vam moram nekaj veselega poročati. No, sicer večina vas že itak ve, da imamo novo prebarvano cerkev in to po vaši zaslugi, ker ste se pri našem zadnjem pikniku v tako lepem številu odzvali in tako pripomogli k olepšavi naše cerkve. Hvala vam vsem!
Ko je bila vsa cerkev lepo prebarvana, smo pa videli, da bi ne bilo lepo, če bi ostali oltarji in obhajilna miza brez no-
POLITICAL ADVERTISEMENT
POLITICAL ADVERTISEMENT
No. 226, Mon., Sept. 27, 1937
sy;ir.r ay -.;- ■ vTa i w. - t -.Tir-iarra—
POLITICAL ADVERTISEMENT
John McWilliams za župana
Uredništvo "Ameriške Domovine" ne more dovolj krepko poudarjati, kako silne važnosti so primarne volitve v Clevelandu, ki se vršijo v torek 28. septembra. Skušali smo tekom kratke kampanje pokazati vse županske kandidate v taki luči, v kakoršnji so sami sebe opisovali in se kazali. Kdor je pazno zasledoval kampanjo in kdor pozna politično mišljenje volivcev v Clevelandu, ta dobro ve, da bo jutri odločevala reakcijonarna, delavstvu nasprotna, ali pa delavstvu prijazna in progresivna stranka, ki naj Clevelandu izbere prihodnjega župana.
Županskih kandidatov v Clevelandu imamo osem, ki pripadajo k petim različnim strankam. Razven demokratskega kandidata John McWilliamsa in zastopnika nazadnja-štva, republikanca Burtona, ne pride noben drug kandidat v poštev in je škoda vsakega glasu, ki bo sicer oddan za Kohlerja, Hubbella ali Dullea. Socialisti lansko leto v Clevelandu niso dobili niti 5,000 glasov izmed 400,000, komunisti so bili v enakem številu, a takozvani "neodvisni" niso imeli še nikdar prilike biti izvoljenim.
Bitka bo torej med demokratom McWilliamsom in republikancem Burtonom. Naši državljani so bili od vsega postanka, odkar so začeli postajati ameriški državljani — pristaši demokratske stranke v Zedinjenih državah. Le v nekaterih manjših naselbinah, kjer so "bosi" v tovarnah svoje dni neomejeno kontrolirali mišljenje delavcev, so glasovali naši ljudje za republikanski tiket in s tem zaeno za velekapital in za nadaljevanje neznosnih razmer, ki so ves čas od obstanka republikanske stranke prevladovale med ameriškim delavstvom.
Demokratska stranka je zbirališče povprečnega Ame-rikanca, ki ima progresivne ideje o vladi. Da, res je, da tudi med demokrati se najdejo črni gavrani, kot jih dobite med socialisti in zlasti med komunisti. Poglejte zlasti na razmere v Rusiji. Toda republikanska stranka je bila od nekdaj zastopnica vsega nazadnjaštva v politiki in pri vladi in gor-ka zagovornica in boriteljica za velekapital.
Že velik demokrat Wilson je začel podpirati brezmejno izkoriščanje srednjega in delavskega stanu v Ameriki od strani republikancev. Žal, da so bile povojne razmere take in da je bil velekapital, močan za milijarde' dolarjev, katere si je nagrabil v svetovni vojni, da se mu je ponovno posrečilo izvoliti slabiča Hardinga za predsednika, pod katerim so kapitalisti ponovno nagrabili milijone, in od vlade same in so se vršile sleparije, da je smrdelo do neba. Njemu je sledil enak slabič Coolidge, in potem pa Hoover žalostnega spomina, pod katerim so se velekapitalisti tako nasitili, da so sklenili počivati za več let in s tem vrgli ameriški narod v najbolj strašno depresijo od postanka republike.
Prišel je Roosevelt, kar je bilo neizogibno, radi strašnega trpljenja naroda. Vse je drlo za Rooseveltom. In naš predsednik ni samo obetal, pač pa tudi delal. Rekel je, če ste imeli, velekapitalisti, dovolj denarja za puške in topove, ga boste imeli tudi za brezposelne ljudi, da gladu ne umrje-jo. Deset milijard dolarjev so dobili brezposelni s posredovanjem Roosevelta, da niso gladu umrli. Kakšen kontrast napram republikancu Hooverju, ki je s puškami in topovi pognal brezposelne iz Washingtona! Primerjajte delo republikanskega in demokratskega predsednika — Roosevelta in Hooverja.
Cleveland je imel nesrečo radi izdaje v demokratskih vrstah, da so nam gospodarili zadnja štiri leta republikanci —< Davis in Burton. Zadnji demokratski župan v Clevelandu, Ray T. Miller, je podelil ob času najhujše krize, ko ni bilo sploh nikjer dobiti dela, nad 600 Slovencem delo. Ko je bil izvoljen republikanec Davis, jih je bilo 550 odslovlje-nih. Njih mesta so večinoma zavzeli Italijani in črnci. Enako smo morali trpeti tudi pod sedanjim županom Burtonom, ki ni nikdar hotel priznati značajne državljanske zavednosti v Clevelandu, velike sile in moči, ki jo imamo. Niti 50 Slovencev ni v mestnih službah pod republikancem Burtonom.
Toda to je le en del zgodovine o vladi republikanskih županov v Clevelandu. Povedali smo v začetku današnjega članka, da so republikanci pristaši velekapitala, ki nikdar naklonjen ni bil delavcem. To je zlasti sijajno pokazal sedanji republikanski župan Burton tekom številnih delavskih borb v Clevelandu, koso delavci štrajkali za boljši obstanek. Živila so se silno podražila, enako obleka, stanovanja. Plače so ostale iste. Delavci so dvignili glas protesta, in ker se jih ni slišalo, so zaštrajkali. In župan Burton, veren pristaš
Hooverja, ki je streljal na brezposelne, ki so hoteli imeti živež, je prignal v Cleveland 5,000 vojakov, dal vso policijo na razpolago, poklical šerifa in razbil delavske štrajke, ukradel delavcem pravico za boljši kos kruha.
Ta Burton zopet kandidira. Njemu nasproten kandidat je lojalen demokrat, iskren prijatelj Roosevelt — John McWilliams, za katerega je organizirano delavstvo. V vašo največjo korist, napredek in bodoče blagostanje je, da izberete McWilliamsa za bodočega župana. Potem smo lahko gotovi, da bomo imeli sodelovanje med Washingtonom in Cleve-landom, med Rooseveltom in McWillimsom. O tem bodo volitve jutri odločile. Ako želite sebi in svojim prijateljem, znancem in javnosti sploh napredek in uspeh, volite McWilliamsa za župana. On je lojalen, dosleden in iskren prijatelj Roosevelta. In s tem je dosti rečeno.
BESEDA II X&BQ8A
Ob vrnitvi na domača tla
Št. Vid nad Ljubljano, Jugoslavija. — Po šestdnevni vožnji na morju in dvodnevni po suhem, sem zopet na dragih domačih tleh. Bil sem, hvala Bogu, vseskozi zdrav in čil, zato sem tudi nazaj grede mogel vsaki dan na ladji maševati. Na "Europi" sta bila še dva duhovnika, benediktinski opat Koch, po rodu Bavarec, in amerikan-ski pater Friderik, oba izredno fina družabnika. Gospod opat, bivši profesor latinščine in grščine, je kar iz rokava stresal primerne latinske in grške citate, p. Friderik pa, ki je hkrati vojni duhovnik pri ameriški mornarici, je z njemu lastnimi gestami skrbel za vojaške do-vtipe, dočim je skušala moja ribniška kri delati most med obema. Posebno židane volje je bila našatroperesna deteljica na poslovilni večer. G. opat je namreč priklical na mizo, ki jc bila vsa v cvetju, deset let staro "Ptičje petje," nemško "Vogel-gesang." Ali je znal morebiti čarati? Prav ni$! Vse se je vršilo mirno, v redu in po izrecnem naročilu. "Ptičje petje" je namreč vinska' kapica iz po-renjskih vinogradov v Nemčiji, barve cekinaste, okusa pa takega, da bi jo človek najrajši privezal na vrvico in jo po grlu gori in doli vlekel.
Po prihodu na dom sem porabil prve štiri dni za razdelitev vaših daril in pošiljk, ki jih ni bilo malo. Vašim nepozabnim sorodnikom, znancem in prijateljem sem prinesel nad 500 dolarjev v bankovcih in 20 večjih in manjših zavitkov. Lahko si predstavljate, koliko veselja in solz ganutja ste izvabili iz hva,-ležnih src vaših dragih domačih. Najlepši prizor pa se je odigral v Sušju, moji rojstni vasi. V nedeljo dne 5. septembra, proti večeru, se je zbralo okrog vaške kapelice staro in mlado. Vse je hotelo videti in slišati "Mihatovega gospoda," ki bo poročal o svojih vtisih v Ameriki. In kaj je napravil tisti večer "Mihatov gospod"? Najprej je razdelil med ondotno šolsko mladino sveženj ru.iavo pisanih svinčnikov. Poklonil mu jih je bil na Chisholmu v Minne-soti Mr. L. A. Ambrožič, Za manjše otroke pa je imel bombone na razpolago, če pa je bilo nekaterim voliti med svinčnikom in cukrom, se kar niso mogli odločiti, ker jim je oboje dišalo in ugajalo. Eden izmed teh mladih junakov se je. pa vendar opogumil in na vprašanje, kaj hoče rajši svinčnik ali j cuker, moško odgovoril: obeje J i In res je prejel oboje. Korajža velja!
Nato je sledil dvourni govor, pa se je zbranim vaščanom še prekratek zdel. Vsak bi bil o svojcih najrajši izvedel vse podrobnosti: kje je, kaj dela, kako se mu godi. Ko pa je bilo te živahne debate konec, je vsa vas pokleknila in. skupno molila rožni venec in lavretar.ske lita-nije. In ko je Škončeva Mica izgovorila še invokacijo: pa še en Očenaš in češčenomarijo za naše brate in sestre v Ameriki, se je zarosilo slednje oko.
In veste, s čim so se spomnile nekatere elevelandske gospe ljubljanskega škofa dr. Grego-rija Rožmana? Ne boste uganili, četudi si še tako belite glavo! Poklonile so mil velikansko, nalašč za to napravljeno cigaro. To vam je bil halo, ko sem jo s primernim uvodom prevzviše-nemu vladiku izročal. Pa je ne bo pokadil, shraniti jo hoče v hvaležen spomin.
In danes, ko to pišem, sem bil že zopet v svoji stari domeni, v šoli. šolska mladina, ta vam je šele radovedna! Že prvo uro je hotela izsiliti iz svojega starega profesorja vse, kar je videl, slišal in doživel. Pa jim kar ni moglo v glavo, ko sem jim pripovedoval o ogromni razsežnosti ameriških velemest. Sicer je pa' za navadno, še nedozorelo buti-co fes težko umljivo, da so mnoga elevelandska predmestja tako daleč od središča, kot je Ljubljana od Jesenic ali celo od Kranjske gore. In vendar je tako!
V kratkem sledi obširnejši opis moje vrnitve. Skoraj se bo iznova oglasil šolski zvonec, zdaj smo zopet kakor kolesa v uri. Popoldne popeljem svoj razred na ljubljanski velese-jem, kjer bo še več suhe robe, kakor jo je bilo tedaj na cerkvenem pikniku. Da ste mi vfi prav prisrčno pozdravljeni!
Vaš hvaležno vdani,
Dr. Franc Trdan, št. Vid nad Ljubljano.
P. S. Če bi se bila morebiti pri razdelitvi vaših daril in pošiljk vrinila kaka neljuba pomota, mi nemudoma sporočite na prav kar naznačeni naslov. Nehote zagrešeno bom skušal, takoj popraviti.
-—o-
Slepomišenje v 23. vardi
Cleveland, O. — Na uho mi je prišlo, kakšne taktike se poslužujejo nekateri kandiuatje za volitve. Tako, na primer, se hoče prodati Mr. Kennick ljudem v 23. vardi kotRooseveltov demokrat. Kako more kaj takega govoriti, ko je vendar znano vsem ljudem v 23. vardi, da je bil več kot eno leto izven Zedinjenih držav. In to med predsedniškimi volitvami, ko so se
vega lica. Kaj smo hoteli! Ni kazalo drugače, da smo še to novo prebarvali, da bo vsa cerkev res krasna. Ker nam pa manjka še nekaj denarja, smo sklenili, da priredimo velik cerkveni koncert z domačim piknikom na cerkvenih prostorih. Naš neumorni pevovodja, Mr. Rakar, pravi, da moramo proslaviti ta pomembni dan, ko bo naša cerkev dobila čisto novo lice. In ta slavnostni dan bo na 10. oktobra. Popoldne ob pol dveh bo v cerkvi Marije Vnebovzete cerkveni koncert, ki bc*-trajal tri četrt ure. Med koncertom bomo imeli enega zunanjih gostov, ki nam bo povedal nekaj iskrenih besed. Kdo bo, zaenkrat še ne povem. Lahko pa rečem, da bo vsakemu do smrti žal, ki ne bo navzoč pri koncertu 10. oktobra.
Zato pa vas, dragi farani, in tudi one iz sosednih župnij, vljudno vabimo na to proslavo v našo cerkev. Slišali boste krasno petje pod vodstvom g. Martina Rakarja.
Po koncertu bomo pa imeli v stari šoli jedače in pijače, pa tudi kar cele jance in koštrune bomo pekli. To delo bo imel v rokah naš dobro poznani John Hrovat, ki se razume na to delo. Tudi čebule bo dosti, ker ko-štrunova pečenka dobro tekne s čebulo.
Torej da ne boste šli v nedeljo 10. oktobra nikamor drugam kot na našo cerkveno proslavo.
Še to gospodinjam priporočam,, da ni treba za tisto nedeljo nič za večerjo skrbeti, ker bomo mi imeli vsega dovolj pripravljenega.
Ljubi rojaki, v imenu cerkvenega odbora vas še enkrat prijazno vabim, da pridete vsi k nam. Saj to je vaša in naša
dolžnost.
Pa še to! Ker je tudi križev pot prišel ob barvo, smo sklenili, da se prebarva in sicer na ta način, da bi posamezniki dali za vsako posamezno postajo. Vsaka postaja stane nekako $8, kar ni veliko. Oglasite se tozadevno sami v župnišču. Kdo bo prvi ? Na svidenje v nedeljo 10. oktobra v naši collinwoodski fari ter vas lepo vse skupaj pozdravljam,
Louis Šimenc.
KXU ii L U/UI «;«/, J t L lit/ O rV UJ
igralka, v lepi jesenski obleki.
For Candidate for Councilman Ward 23
POLITICAL ADVERTISEMENT
SAMPLE BALLOT
For Social Progress
VOTE
DEMOCRATIC
JOHN O. McWILLIAMS
Democratic Candidate for Mayor PLACE THE CROSS BEFORE THE NAMES AS INDICATED BELOW:
Issued by 23d Ward Democratic Organization, JOHN L. MIHELICH, Chairman.
AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 27, 1937 JM
KRIŽEM PO JUTROVEM
P* ntmik« bvlralk« K. Mar«
"Tukaj ne smete stanovati!" sem rekel materi. J'V takem stanovanju ne boš nikoli ozdravela!"
"Effendi, kam pa naj grem?" "Proč od tod!" "To je lahko rečeno! S čim Pa naj plačam boljše stanovanje? Saj še tega komaj zmorem!"
"Poskrbel ti bom za boljše stanovanje." Solze so jo posilile. "O, ko bi res hotel!" "Storil bom, kar morem. Tujec sem sicer in pravkar sem šele prispel v Strumico, pa uPam, da se mi bo posrečilo."
"In tudi za trganje mi boš dal zdravilo?"
"Ni treba, da ti ga dam. Sa-^a si ga lahko poiščeš. Poznaš brezo?" "Dobro jo poznam." "Raste tod breza?" "Bolj redka je." "No, brezovo listje je najboljše sredstvo zoper trganje."
"Ali je mogoče? Brezovo ^stje bi naj bilo zoper take bolečine?"
"Da! Sam sem si izkusil. Bil sem v daljnih deželah pri divjih narodih, ki ne poznajo zdravnikov, pa se sami zdravijo z domačimi zdravili. In pri njih sem se naučil, da je brezo-vo listje za trganje v udih. In ko sem zbolel na trganju, sem brezovo listje poskusil in se Prepričal, da je res."
"In kako ga je treba uporabljati?"
"Počakati moraš, da bo deževalo. Pa si nasmukaš od dežja Mokrega listja in ga hitro neseš domov, da se ne posuši. Bolni ud si obložiš na debelo z mokrim listjem in ležeš. Če te na primer po nogah trga, napolniš z listjem vrečo, zlezeš v njo in si jo pove-žeš krog pasu. Kmalu boš zaspala in se močno potila. Seveda moraš biti toplo odeta, da se ne prehladiš. Potiš pa se tako močno, da kar teče iz vreče. Spanje je globoko in dolgo. In ko se • zbudiš, je bolezen izginila ali pa vsaj odleglo ti je. V hudih ali Pa zastarelih slučajih je treba Potenje v mokrem brezovem Ust.i u ponoviti.
Pazljivo me je poslušala. "Ali ne velja, da naberem suho listje pa ga zmočim z vodo?"
"Ne. Tako listje nič ne pomaga. Od dežja mora biti mokro.
Tako zdravljenje j e seveda naporno. Stradati med zdravljenjem ne smeš." žalostna je povesila oči. "Effendi, če pa nimam denarja —. še za otroke ne —. Rada bi sama stradala, samo da bi otroci imeli kaj jesti —."
"Tudi temu bomo opomogli." "Effendi, z?lo dobrotljiv si!" je dejala in me hvaležno po-Sledala.
"Da, pomagal bom. Dober Prijatelj mi je dal večjo vsoto, dajo razdelim med uboge ljudi, ^ bi jih spotoma srečal. Kaj misliš, ali naj dam denar tebi, alinaj počakam, da najdem ko-8a drugega?"
Proseče me je pogledala. "Effendi,!"
Le to eno samo besedo je rekla, pa iz nje je govorila ponižna prošnja, vdana hvaležnost in boječa sramežljivost. "Torej kaj naj storim?" "Koliko je?" "Dva turška funta." "Dva turška funta? Funtov ne poznam. Koliko para je?"
"Para? Mnogo mnogo več je."
"Pač nekaj piastrov?" "Dva turška funta štejeta dve sto piastrov." "O Bog!"
Vsa začudena je mislila skleniti roke, pa bolečine so ji za-branile kretnjo.
"In ker ti bom dal dva funta
v zlatu, ti bodo morali dati pri menjanju dve sto deset piastrov za nju."
Res mi je odrinski veletrgo-vec Hulam poklonil mošnjiček zlatov. Lahko sem brez posebnih žrtev odstopil revici dva funta. Saj seje moje potovanje bližalo koncu, v nekaj dneh bi bil na morju in doma.
Dal sem ji zlatnik.
Pa ni ga hotela vzeti. Plašna je odstopila.
"Effendi, šališ se!"
"Prav nič!"
"Ne smem!"
"Kdo ti brani?"
"Nihče. Ampak toliko—"
"Ne govori! Tisti, ki mi je dal zlatnike, je bogat človek. Vzemi denar in ko ga boš menjala, pojdi k poštenemu človeku! Kupi jesti za sebe in Za otroke,! Z Bogom! Jutri se vidiva!"
1937 Šal [Moj Ta
jO
3 10 17118119
OCT. 1937
We®		m	S»
1	1	ii	2
6	7	8	9
13	14	15	16
20	21	22	23
27	[28	29	30
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
Stisnil sem ji zlatnik med ohromele prste in odšel. Pohitela je za menoj, pa mignil sem ji, naj ostane.
Radovedni sosedje so se zgrnili krog nje, najbrž, da bi zvedeli, kaj je dobila.
Od Nohude, ki bi se bila rada pomladila, se nisem poslovil. Pomešala se je med radovedneže, vkljub "mazilu mladosti" na licu, in tja pač nisem hotel iti za njo.
Policija nas išče—
Odjezdili smo v mesto in zavili v ozko ulico.
Na oglu neke hiše je slonel razcapan človek in nas opazoval. Nisem se posebej zmenil za njega, saj je mnogo ljudi zijalo za nami in vsi so bili razcapani.
Treba je bilo misliti na prenočišče.
V kateri han pa nas boš peljal?" sem vprašal Ibareka.
Čudil se je.
"šele sedaj vprašaš? Ko smo že v mestu ? "
"Mislil sem, da boš itak sam dobro poskrbel za nas."
"Seveda bom. Peljal vas bom v konak—gostilno—Et-tor el-ahmar. Gotovo vam bo všeč."
Nekoliko začuden sem ga poslušal.
Naslov konaka je donel tako čisto domače, prav kot bi prišel v prijazno podeželsko mesto in bral nad gostoljubno gostilno napis: "Pri rdečem volu." To namreč pomeni "Et Tor el-ahmar." Simpatični naslov jni je vzbudil prijetne spomine na udobnost, na dobro večerjo, na pivo, na vino, na skrbno postrežbo—
Ampak naslov še ni vse. Orientalise ne štedi z obljubami in lepimi besedami.
Previdno sem vprašal Ibareka :
"Poznaš Kandžijo?"
Nasmehnil se je.
"Celo jako dobro'ga poznam. Njegova žena je namreč sestra moje žene."
Te novice sem bil seveda zelo vesel. In upal sem, da nas bo Ibarekov svak prav tako prijazno in gostoljubno sprejel ko Ibarek sam.
Mesto ne nudi nič posebnega. Ulice so ozke, o tlaku ni sledu. Vroče je bilo in do gležnjev so brodili konji po prahu. Hiše so revne, napol razpadle, deloma z blatom zidane, gole stene brez oken negostoljubno zapirajo pogled v stanovanje orientalca. Capinsko oblečeni in umazani ljudje lenarijo po ulicah in pred hišami, kot bi na vsem svetu za nje ne bilo nobenega dela. Mr-šave buše, sloke koze so za ozadje. Balkansko mesto! (Dalje prihodnjič)
OKTOBER
2.—Društvo	sv. Ane št, 4 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
3.—Kadetinje	podružnice št. 41 SŽZ priredijo plesno zabavo v dvorani George Turek na Waterloo Rd.
3.—Podružnica št. 49 SŽZ priredi ples dvorani sv. Kristine na Bliss Rd.
9.—23d Ward Democratic Club, ples v avditoriju S. N. Doma.
9.—Slovenska	dekleta v Maple Heights priredijo ples in vinsko trgatev v Maple Heights narodnem domu.
10.—Koncert	"Kanarčkov" v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
IG.—Društvo Slovenski dom št. 6 SDZ priredi "Harvest Moon Dance" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
17.—Radnička organizacija, koncert v avditoriju S. N. D.
17. — Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ, igra s programom in plesom v Knau-sovi dvorani.
23.—Društvo Clairwood št. 40 SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma.
23.—Plesna	veselica Slovenske zadruge v S. D. Domu na Waterloo Rd.
24.—Mladinski pevski zbor Slavčki, ples in zabava v spodnji dvorani S. N. Doma.
24.—Ples	Slovenskega demokratskega kluba v Euclidu v Slovenski društveni dvorani.
24.—Društvo Združene Slovenke št. 2&SDZiPxiredijo plesno veselico v Slovenskem delavskem domu.
30.—Društvo Carniola Hive št. 493 TM, ples v avditoriju S. N. Doma.
30.—Prvi	ples Frances Susei kadetinj od podružnice št. ,10 SŽZ v Slovenskem domu na Holmes Ave.
31.—Dramatično	društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma.
31.—Jesenski koncert pevskega društva "Zvon" v S. N. Domu na 80. cesti.
NOVEMBER
6.—Klub	slovenskih vdov priredi plesno veselico v Knausovi dvorani.
7.—25-letnica	društva Kras št. 8 SDZ v Slovenskem domu na Hoimes Ave.
7.—Društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ priredi jesensko za-
bavo v šolski dvorani sv. Kristine na Bliss Rd.
13.—Društvo	Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
14.—Martinov	večer društva sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ v cerkveni dvorani fare sv. Kristine.
14.—Jesenski koncert mladinskega pevskega zbora črički v S. N. Domu na 80. ccsti.
14.—Samostojni pevski zbor Zarja, opera v avditoriju S. N. Doma.
14.—Združeni Slovenci na Jutrovem priredijo domačo zabavo v Slovenski delavski dvorani.
20.—Društvo	Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. D.
21.—Pevsko	društvo Lira, koncert v avditoriju S. N. D.
21.—Koncert Pevskega zbora Cvet v S. D. D. na Prince Ave.
27—Variety Club, ples v avditoriju S. N. Doma.
1938 JANUAR 1.—Proslava 25 letnice obstoja društva Glas Cleveland-skih Delavcev št. 9 SDZ v avditoriju S. N. Doma.
30.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ obhaja 10-let-nico obstanka v S. N. Domu. —--o---
ZAHVALA
Ko sem se 27. avgusta vrnila iz obiska v stari domovini, sem pozabila omeniti, da pošiljajo najlepše pozdrave in srčno zahvalo vsi tisti, katere sem obiskala in po naročilu izročila darove dotičnim, kar so z najbolj hvaležnim srcem sprejeli. In na tem mestu se spodaj podpisana najprisrčneje zahvaljujem vsem prijateljem in znancem, ki so me tako nepričakovano presenetili in priredili časten sprejemni večer 28. avgusta v Slovenski delavski dvorani.
Istega dne sta me prišla obiskat moja prijatelja Mr. in Mrs. Zafret. Pogovarjali smo se o raznih zadevah, nakar pride tudi sin Gašperja Segulina in pravi: Mr. Zafret, nekdo bi rad videl, da pridete v Slovensko delavsko dvorano. Odpravila sta se in tudi mene povabila, pa sem rekla, naj kar gresta in se vrneta, toda nista odnehala toliko časa, da sem šla v upanju, da se kmalu vrnem.
Ko pridem v spodnje prosto-
re SDD je bila tam tema kot tudi v gornjih prostorih. Mrs. Zafret me vpraša o novem zastoru v dvorani in pravi, da bi ga rada videla, šla sem z njo nič posebnega sluteč. Ko pa odprem vrata se naenkrat vse posveti in iz mnogih grl prijateljev in
znancevzadoni: "Dobrodošla!"
Bila sem kot okamenela in zgrudila bi se, da me niso držali. Kako naj se torej dostojno zahvalim vsem navzočim za tak nepričakovan sprejem in presenečenje ! Najlepša hvala vsem, ki so se trudili z delom in prispevki; da je bilo vsega dovolj na razpolago. Še posebej se zahvalim za tako krasni dar. Nikdar vas ne bom pozabila in bom vselej pripravljena kaj dobrega storiti. Najlepša hvala sledečim :
Mr. in Mrs. Frank Zafred, Mr. in Mrs. Frank Mezgec, Mr. John Lupšina, Mr. in Mrs. Anton Traven, Mr. in Mrs. Anton Horvatin, družina Joseph Ban, Mr. in Mrs, Joseph Skočaj, družina Joseph Simčič, Mr. in Mrs. Leopold Polis, Mr. Joseph Bub-nič, Mr. in Mrs. John Taučar iz Elizabeth Ave., Mr. in Mrs. Peter Segulin, Mr. in Mrs. Joseph Rolih, Mr. in Mrs. Louis Ka-ferle.
Mr. in Mrs. Louis Počkaj, Mr. in Mrs. Andy Horvatin, Mr. in Mrs. Anton Počkaj, Mr. in Mrs. Louis Hočevar, Mr. in Mrs. Gašper Segulin, Mrs. Rosie Frank, Mr. in Mrs. John Taučar iz Reno Ave.
Mr. in Mrs. Anton Ribarič, Mr. in Mrs. Frank Zabukovec, Mr. in Mrs. Anton Vatovec, Mr. in Mrs, Mike Stradiot, Mr. in Mrs. Anton Miklaučič, Mr. in Mrs. John Fabijančič, Mr. in Mrs. Andy Rožanc, Mr. in Mrs. Frank Planinšek, Mrs. Jennie Gustinčič, Mr. Joseph Tomšič,. Mrs. Stella Rojc.
Najlepša hvala tudi mladim muzikantom Ladie Počkaj in Eddie Zabwkoyec in njih staršem. Veselje je bilo popolno. Hvaležna,
Mrs. Jennie Bartol. —-o-
Ididira, toda upam, da ne bo več izvoljen. Volivec gre en-
krat na led, drugič« ga pa težko spraviš.
Zato pa, bratje Slovenci in Hrvati, v torek 28. septembra vsi volite za councilmana 15. varde Benedicta S. Taylor-ja, kateremu so znane potrebe naše varde in kot dober demokrat zaslugi naš glas. Tako smo odobrili slovenski državljani na clev. hribu na 22. septembra. Mr. Taylor je Slovan in kot tak gotovo najbolj pozna tež-koče revnega delavca, za katerega se bo znal vedno potegniti. Torej priporočam, da vsi volite za Benedicta S. Taylor-ja, za druge predloge pa volite po svojem prepričanju. Ne pozabite pa voliti za župana John O. McWilliamsa, ki je kandidat naše stranke.
France s clev. hriba.
ONEVNE VESTI
Brez povabila
Politika na clev. hribu
Gotovo nas vse zanima kot državljane, koga bomo volili pri primarnih volitvah v torek 28. septembra v naši 15. vardi, kjer nas je kakih 400 volivcev, Slovencev in Hrvatov, ki vedno odločujemo zmago na to ali na ono stran.
Sedanji councilman je Mr. Hefferman, ki ni sposoben, da bi nas zastopal v mestni zbornici. Vprašam vas, kaj je pa še on napravil za 15. vardo. Ali ste že kdaj brali o njem, da se je potegnil za kako stvar, za 15. vardo ali v prid delavca? Sicer zdaj ponovno kan-
Washington, 24. septembra. American Federation of Labor je neprijetno udarila po predsedniku Rooseveltu s tem, da ni povabila delavske tajnice Miss Perkins na letno konvencijo, ki se vrši v oktobru v Denverju.
Star običaj je bil, da je na tej delavski konvenciji imel glavni govor vsakokratni delavski tajnik. Letos bo prvič, da vlada ne bo zastopana na delavski konvenciji American Federation of Labor.
Obenem je eksekutivni odbor American Federation of Labor sklenil začeti z ostrim bojem napram Warren Maddenu, ki je načelnik vladnega deUavfekegl^ odbora. Maddenu očita omenjena organizacija, da je prijatelj C. I. O. in nasprotnik A. F. of L.
Madden je sicer povabljen na delavsko konvencijo, toda eksekutivni odbor je pripravil zanj dovolj drv, da mu podkuri. Povabljen je bil tudi predsednik Roosevelt, toda le "radi lepšega," ker konvenciji je znano, da predsednika ne bo. Poslal pa bo svojo. poslanico.
-o--
Suhači v Tennessee so sijajno zmagali
Nashville, Tenn., 25. septembra. Poskusno glasovanje v državi Tennessee, ki naj dožene, če se naj odpravi prohibicija v državi ali ne, je prineslo veliko zmago suhačem. Dočim niso na razpolago še vse glasovnice, pa je že dosedaj znano, da je bilo oddanih le 39,760 glasov za odpravo prohibicije in 102,378 glasov za prohibicijo.
—-o--—
Hoover bi bil rad zopet predsednik
Chicago, 25. septembra. Na vprašanje, če se bivši predsednik Herbert Hoover res namerava umakniti iz politike, je Hoover odgovoril, da se nikakor ne peča z enako idejo. Iz tega se sklepa, da se Hoover peča z idejo, da zopet dobi republikansko predsedniško nominacijo.
-o-
WJAY radio postaja Poznana WJAY radio postaja v Clevelandu, preko katere se je oddajal prvi slovenski radio program v Ameriki in ki nadaljuje s slovenskimi radio programi vsako nedeljo, bo spremenila svoje ime, ki se od pondeljka naprej glasi: WCLE. Ta postaja postane članica Mutual Broad -casting Corporation in bo imela v bodoče mnogo več ugodnosti kot doslej. Obenem uvede tudi nove narodnostne programe brez oglaševanja. Stari programi z oglasi ostanejo kot dosedaj ob nedeljah, novi programi pa se bodo vršili med tednom. Prvi tak slovenski program bo oddajan na WCLE postaji v torek, 28. septembra, ob 3:15 popoldne. Po. stajo WCLE dobite na isti številki vašega radio aparata, na kateri ste doslej poslušali WJAY.
Davey odgovarja Lewisu
Governer Martin Davey je včeraj odgovoril John Lewisu, načelniku C. I. O., ker je slednji izjavil, da bo deloval, da postane Davey politično mrtev v Ohio. Je rekel včeraj Davey: "Naj stori Lewis kar hoče, jaz bom governer države Ohio do 1. januarja 1939. Intekomtega časa bom gledal, da se bo postava spolnjevala v državi Ohio. Jeklarski štrajk so vodili komunisti, ki so v Warrenu se skoro polastili vlade, tako da je moralo nastopiti vojaštvo. Lewis naj gleda na svojo organizacijo, da bo ameriška, jaz bom pa skrbel za državo Ohio."
Ponarejeni bankovci
Vlada svari ljudi pred ponarejenimi $5,00 bankovci. Spoznati jih je lahko, ker so za tri osmin-ke palca manjši, imajo slab papir in bled tisk. Stotine takih bankovcev so zadnje dneve dobili v prometu.
De Maioribus
Eksekutiva C. I. O. v Clevelandu priporoča volivcem poraz predsednika mestne zbornice DeMaioribusa. Slednji je tekom jeklarskega štrajka pri Republic Steel Co., dobil več stavko-kazov za kompanijo.
Delavec ubit
V veliki elektrarni The Cleveland Electric Illuminating Co., v Gordon parku blizu 70. ceste, je bil včeraj od električnega toka ubit delavec Walter Grehr, ki je bil tam uslužben 20 let.
MALI OGLASI"
Išče se
ena ali dve sobi s kuhinjo, pri mirnih ljudeh. Kdor ima kaj naj pusti naslov v uradu tega lista.	(230)
Mlad fant
bi rad dobil sobo in hrano pri privatni družini. Garaža in telefon. Najraje v 32. vardi. Kdor ima kaj naj pusti naslov v uradu lista.	(226)
Kupite!
Težke Axpiinster preproge, 27x54, prej $4.95, sedaj posebna cena $1.69. Norwood Appliance & Furniture Co., 6119 St. Clair Ave.	(227)
-	..................■	1	iii	k
Naprodaj je
gostilniška licenca D-l in D-2 poleg vse gostilniške opreme. Proda se zelo poceni. Pokličite PO tomac 0848.	226
V najem
se da stanovanje štirih sob, toilet, klet. $15.00 na mesec. Stanovanje 5 sob, kopališče, $20.00 na mesec. Samo odraslim ljudem. Vse novo dekorimno. Zglasite se na 7004 St. Olairf Ave.	226
ženitbena ponudba
Dobro situiran obrtnik srednjih let želi poroke z žensko v starosti od 30 do 40 let. Vdove brez otrok niso izključene. Pogoj je dobra gospodinja za malo in dobro vzgojeno družino. Samo pismene ponudbe je poslati pod označko F. S. na urad tega lista.	226
Dve sobi
se dasti v najem zakonskemu paru brez otrok ali pečlarjem. Vse ugodnosti. Zakonski par ima prednost. Vprašajte na 1007 E. 63rd St. (Sept. 24, 27)
AUGUST HOLLANDER
6419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Domu
PRODAJA parobrodne listke za-vse prekomorske parnike;
POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah;
OPRAVLJA notarske posle. •
Kollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke
LOUIS OBLAK
tthjovina s pohištvom pohištvo in vse potrebščine za riom. 6012 ST. CLAIR AVE. IIFn<tPT~>nn 397E_

Bila je to kaj okorna intro-dukcija, in dama mi je dala to tudi čutiti.
"Med mojim očetom in menoj ni ničesar skupnega," je rekla. "Ne dolgujem mu ničesar in njegovi prijatelji niso moji prijatelji. če ne bi bilo pokojnega Sira Charles Baskervilla in nekaterih drugih usmiljenih src, bi prav lahko poginila, če bi čakala očetove pomoči."
trdega, sploh nekaj, kar je ka-zilo njeno splošno lepoto. Toda na vse to sem se, seveda, šele potem domislil. V tistem trenutku sem vedel samo toliko, da sem v navzočnosti zelo krasne ženske, ki me je vprašala po vzrokih mojega poseta. šele takrat sem se povsem zavedel de-likatnosti svoje misije.
"Imam čast," sem dejal, "da poznam vašega očeta."
govoriti z veliko resnostjo.
"Torej čujte, Barrymore! Jaz nimam interesa v tej stvari, temveč samo v zadevi vašega gospodarja. Semkaj sem prišel samo iz tega razloga, da mu pomagam. Torej po. pravici mi povejte, kaj je na tej stvari, kar vam ne ugaja?"
Barrymore je za trenutek okleval, kakor bi obžaloval, da je dal duška svojim čuvstvom, nato nai dejal:
"Ne ugaja mi, kar se dogaja tamle," pri tem je zamahnil z roko proti oknu, ki je gledalo na barje. "Nekje se nekaj kuha in pripravlja se črn zločin, na to morem priseči! Zelo srečnega bi se štel, gospod, če bi videl Sira Hem*yja kaj skoraj spet na nje. govern povratku v London!"
"Toda, kaj je, kar vas vznemirja?"
"Samo pomislite na Sir Charlesovo smrt! Bilo je že to dovolj slabo, kar je izjavil zdravnik. Pomislite na glasove, ki jih je slišati ponoči na barju. Pomislite na tega tujca, ki se skriva tam, tam čuva in opreza. česa čaka tam?? Kaj naj vse to pomeni? To vem, da ne pomeni ničesar dobrega za nikogar, ki nosi ime Baskervillev, in srečnega se bom štel onega dne, ko se bom, mogel posloviti, ko bo novo služabništvo prevzelo gospodarstvo in gospodinjstvo v Besker-ville Hallu."
"Govoriva o tem tujcu," sem rekel. "Ali mi morete povedati kaj o njem? Kaj pravi Selden k temu? Ali je dognal, kje se ta tujec skriva ali kaj počenja?"
"Videl ga je enkrat ali dvakrat. Toda Selden je nezaupljiv in ne mara mnogo govoriti. Iz-prva je mislil, da je tisti človek eden od policije, pa je kmalu dognal, da ima nekak drugačen skrivnosten opravek tam. Je to leke vrste gentleman, v kolikor je mogel ugotoviti, toda, kaj tam počerya, tega pa ni mogel dognati." j i
"In kaj1 je rekel, k,je da živi?"
"Med onimi starimi kameniti-mi kočami ob pobočju, kjer so v sivi davnini živeli stari rodovi."
"Hm, kako je pa ž njegovo hrano?"
"Selden je dognal, da ima nekega dečka, ki dela zanj ter mu prinaša vse, česar potrebuje. Menim, da zahaja v Coombe. Tracey, kjer dobi vse potrebno."
"Prav, Barymore. O tem bova morda še drugič kaj govorila." Ko je Barrymore odšel, sem stopil k oknu ter se zazrl skozi šipo v temno noč. Bila je divja noč že v notranjosti hiše, torej kakšna je morala biti šele tam zunaj, na tem zloveščem barju?! Kakšna strast sovraštva mora to biti, ki spravi človeka v taki noči in v takem času tja na opre-zovanje? In kakšen globok vzrok mora imeti za to, da se ne straši trpljenja tam zunaj? Tamkaj, v eni onih kamenitih koč, mora biti središče vsega problema, ki me trapi že toliko dni. Prisegel sem, da ne sme poteči še nadaljni dan, ne da bi storil vse, kar je v človeški moči, da pridem tej stvari do dna.
DESETO POGLAVJE
Izčrpek mojega privatnega dnevnika, ki tvori predhodno poglavje, je privedel mojo zgodbo do razvojev 18. oktobra, to je do Časa, ko so se čudoviti dogodki pričeli razvijati z veliko naglico ter se bližati svojemu strašnemu zaključku. Incidente naslednjih dni zabeležim lahko naizust, ne da bi mi bilo treba gledati v svoj dnevnik. Opisal jih bom od dneva, ko sem dognal dvoje dejstev velike važnosti: eno, da je Mrs. Laura Lyons pisala Siru Charlesu Baskervilu ter se dogovorila ž njim za sestanek na onem istem mestu in ob oni isti uri, kjer ga je zalotila smrt, in drugo, da se mora onega oprezujočega moža na barju) iskati v kamenitih kočah na pobočju. S tema dvema dejstvoma v rokah sem smatral, da bosta morala biti ali moja inteligenca ali pa pomanjkanje poguma kriva, če ne bom mogel bolj
temeljito osvetliti teh temnih napotil na poizvedovanje za da-
mest.	mo, s katero sem se hotel sezna-
Nobene priložnosti nisem imel,	niti. Brez težave sem našel nje-
da bi povedal Siru Henryju, kaj	no stanovanje, ki je bilo udobno
sem večer poprej izvedel o Mrs.	in dobro opremljeno. Služkinja Lyons, zakaj dr. Mortimer je mi je brez vsakih ceremonij od-
kvartal ž njim do pozne ure tisti	prla vrata in ko sem vstopil v večer. Toda drugega jutra ob sobo, sem se znašel pred damo,
zajtrku sem ga obvestil o svojih	ki je sedela ob Remington pisal-
dognanjih ter ga vprašal, če bi	nem stroju ter naglo vstala in
bil pripravljen, spremljati me v	me z veselim nasmehom na oblič-
Coombe Tracey. Izprva je bil	ju pozdravila. Toda njen obraz se
zelo navdušen za to, da gre z me-	je, čim je opazila, da je tujec ta,
noj, toda po bolj tehtnem premi-	ki je vstopil, zategnil, nakar je
sleku sva bila oba mnenja, da bo	zopet sedla ter me vprašala po
bolje, da odidem sam, ker bi tako	smotru mojega obiska,
utegnil doseči boljše rezultate.	Prvi vtis, ki ga je naredila
Pustil sem torej Sira Henryja	name Mrs. Lyons, je bil vtis nje-
doma, in sicer ne povsem brez	ne izredne lepote. Imela je bo-
očitanja vesti, ter se odpeljal	gate kostanjeve lase in rjave
svojemu novemu raziskovanju	oči, na lepem obličju sei je odra-
nasprcti.	žala komaj vidna rdečica nežne
Ko sva se pripeljala v Coombe	vrtnice. Toda drugi vtis pa je
Tracey, sem naročil kočijažu	bil vtis kritike. V njenem obra-
Perkinsu, naj izpreže konje ter	zu je bilo nekaj absolutno neprar
jim najde hlev, dočim sem se sam	vilnega, v njenih potezah nekaj
On je bil vedno zelo pozoren in uslužen napram nam in redko je potekel dan, da se ni oglasil v Baskerville Hallu, da vidi, kako živimo. Na vsak način je Vztrajal na tem, da prisedem k njemu, nakar me je potegnil do doma. Bil je zelo pobit in otožen zaradi izgube svojega malega španijela. Zatekel se je tja ven na barje ter se ni več vrnil. Tolažil sem ga, kolikor sem pač mogel, toda istočasno sem se spomnil na ponija, katerega sem videl pogrezajočega se v veliko Grimpen močvaro, zato sem bil prepričan, da tudi on ne bo nikoli več vfdel svjojega malega) psička.
"Kaj sem že hotel rači, dr. Mortimer," sem dejal, ko sva se rešetala po slabi poti, "menim, da je v tej okolici malo ljudi, ki jih vi ne bi poznali?"
"Težko, da jih je kaj."
"Torej, ali potemtakem poznate žensko, katere ime se začenja z začetnicama L. L.?"
Pomislil je nekaj trenutkov.
"Ne," je končno odgovoril. "V okolišu je nekaj ciganov in raz-
tresenih delavcev, ki jih ne poznam, toda med farmerji in ostalimi ni nikogar, čigar začetnice bi bile to. Toda—čakajte," je rekel po kratkem pomisleku. "Poznam neko Lauro Lyons —hm, njene začetnice so torej L. L. — tora ona živi v Coombe Tracey ju."
"Kdo je ona?" sem vprašal.
"Ona je Franklandova hči."
"Kaj! Franklandova hči — hči tega starega nergača?"
"Tako je. Poročila se je z nekim slikarjem, ki je prišel skicirat barje. Toda izkazalo se je, da je bil tisti človek lopov, ki je ženo kmalu zapustil. Zatem so se našli! ljudje, ki so ji pomagali, da si je zaslužila za pošteno življenje. Med temi sta bila tudi Stapleton in Sir Charles. Tudi jaz sem prispeval malenkost. To je bilo zato, da ji pri-pomoremo do male trgovine s pisalnimi stroji."
Doktor je hotel vedeti vzrok mojega posvetovanja, toda posrečilo se mi je, da sem ga zadovoljil, ne da bi mu preveč povedal, ker sem menil, da je najbolje, če obdržim to stvar kolikor mogoče zase. Naslednjega jutra sem nameraval oditi v Coombe Tracey, kjer bi se poizkusil seznaniti s tisto Mrs. Laura Lyons, če bi se mi to posrečilo, bi to pomenilo velik korak naprej k rešitvi te miste-rije.
Tega mračnega in melanholičnega dne imam zabeležiti le še en incident. To je bil pogovor z Barrymorom, ki mi je dal v roko spet dobro kartoi, katero bom izigral ob pravem času.
Mortimer je ostal pri nas na obedu, nakar sta pričela s Sirom Henryjem kvartati. Jaz pa sem šel v knjižnico, kamor mi je Barrymore prinesel kavo, in ob tej priliki sem mu stavil nekaj vprašanj.
"Well," sem dejal, "ali je tisti vaš dragi sorodnik izginil, ali se potika še vedno tu okrog?"
"Ne vem, gospod, upam pa, da je odšel, zakaj prinesel mi ni ničesar, razen velikih sitnosti in težav. Nič nisem še slišal od njega, odkar sem mu pustil tam zunaj živila in tega je že tri dni."
"In ste ga takrat videli?"
"Ne, gospod, toda živil ni bilo več tam, ko sem prišel prihodnjič tam mimo."
"Potemtakem je bil gotovo tam?"
"Tako bi človek mislil, razen če ni bil oni drug! mož, ki je živila vzel."
Obstal sem s skodelico pri ustih ter debelo pogledal Barry-mora.
"Mar vam je znano, da je tam še nek drugi človek?"
"Da, gospod. Še nekdo drugi je na barju."
"Ali ste ga videli?"
"Ne, gospod."
"Kako pa torej veste o njem?"
"Selden mi je povedal o njem, gospod, in sicer pred tednom dni. Tudi on se skriva, to-'a v kolikor sem mogel razbrati, on ni kaznjenec. Nič mi ne ugaja ta stvar, dr. Watson, prav nič mi ne ugaja, po pravici vam povem." Nenadoma je pričel
Vsem cenjenim odjemalcem in prijateljem naznanjamo, da bomo odslej vodili trgovino samo na enem prostoru, ker smo se selili iz prostora na 6422 St. Clair Avenue na 1132 E. 71st Street. Radi obilega posla nam je bilo večkrat nemogoče postreči mnogim odjemalcem, ker smo bili razdeljeni na dveh prostorih in sedaj boste pa vedno dobili prav vsi najboljšo in najtočnejšo postrežbo v vseh ozirih.
Vljudno se priporočamo vsem odjemalcem in prijateljem,' da nam ostanete isto naklonjeni tudi v bodoče in v priznanje vam bomo pa mi od naše strani, nudili popolno zadovoljstvo pri nakupu svežega in suhega mesa, kakor tudi okusnih klobas vseh vrst.
Za točno in pošteno postrežbo se obrnite vedno do nas in mi vam bomo iz naše velike mesnice postregli kot nikjer drugje.	'
Vam ostajamo vedno hvaležni in se vam priporočamo za v bodoče
Vsem mojim starim odjemalcem naznanjam, da bom v kratkem začel stiskati grozdje in prodajati mošt. Prav prijazno se priporočam starim odjemalcem in vabim tudi nove, da se prepričajo o našem izvrstnem izdelku. Vino, mošt, sodi in grozdje.
Matt Križman, Jr.
1132 E. 71st St.
Pokličete naročila lahko tudi po telefonu HE 3924
JERNEJ KNAlIS
HEnderson 9309
POLITICAL ADVERTISEMENT
NA PRIMARNI DAN
v torek 28. sept.
POLITICAL ADVERTISEMENT
PONOVNO IZVOLITE
Edini način, da postavite protiutež zapeljivimu poskusnemu glasovanju posebnih interesov, ki kontrolirajo angleške dnevnike, je
NOMINIRATI
' I W*%°z
McWILLIAMS
ŽUPANOM
Z NAJVEČJO MOGOČO VEČINO Liberalen pogumen -Cesten

v.	It's a bull's-eye!
*■".;	In simplicity, in
\	performance and
\	in accuracy.
Can't be misread. Can't slip or. drift. Signals you VISIBLY — when you're on the station!
Kot zastavonoša demo^ kratsfye stranke, je
Njegovo delo v preteklosti je najboljše zagotovilo za bodočnost
simpatičen problemom LJUDSTVA.
McWilliams je nasproten posebnim privilegijam par izbranih.
afer'.''	' i McWilliams je Cleveland-
čan, preizkušen in dokazan PgRHf^ • \	prijatelj narodnostnih sku-
^MaBBS^m^/,, >•; m m
Pojdite v svojo volivno kočo v torek 28. septembra ter zaznamujte svojo glasovnico takole:	' i
weekly
NAZNANILO IN ZAHVALA
Žalostnim ln potrtim srcem naznanjamo žalostno vest sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam Je kruta' smrt vzela ljub ljeno soprogo, mater in staro mater
JOHANO KRA.NZ
(ROJ. ZAMAN) - : ■'*"
Preminila je po dolgi in mučni, bolezni dne 12., julija, večkrat previdena s sv. zakramenti za umirajoče. Pokopali smo jo 15. julija po cerkvenih obredih v cerkvi sv. Kristine in na Calvary pokopališče. Pokojna je bila rojena 24. junija 1886. Doma je bila pri Zatični, fara St. Vid na Dolenjskem. V Ameriki se je nahajala 29 let. Bila je zvesta soproga in skrbna mati. Težke so bile ure, ko nas je zapustila za vedno, žrtvovali smo vse zanjo, ali pomoči ni bilo.
V	dolžnost si štejemo zahvaliti se društvu sv. Ane št. 4 SDZ, podružnici št. 14 SŽZ in vsem dekletom, ki so stražile zadnji večer njeno mrtvo truplo,
V	dolžnost si štejemo se iskreno zahvaliti vsem, ki so dali krasne vence ranjki v zadnji pozdrav, ki so okrasili krsto, ko je ležala na mrtvaškem odru. Hvala vsem, ki so dali za sv. maže, ki se bodo brale za pokojno. Hvala vsem, ki so dali proste avtomobile pri pogrebu in se udeležili pogreba. Hvala vsem, ki so pokojno obiskali v bolezni, jo prišli kropit in Jo spremili k zadnjemu počitku.
Hvala Rev. A. Bombachu za spremstvo iz hiše žalosti in za opravljene cerkvene obrede ter za ganljiv govor v cerkvi. Hvala pogrebniku A. P. Svetku za vso uslugo in tako lepo urejen pogreb. Še enkrat hvala vsem skupaj za vse, kar ste nam dobrega storili. ,
Ti, draga in preljubljena, nepozabljena soproga, mati in stara mati, pa počivaj mirno, spavaj sladko v tej hladni ameriški zemlji. Nikoli ne boš pozabljena od nas. Bila si nam dobra in skrbna žena, mati in stara mati. Obiskovali bomo Tvoj grob, zasadili ga s cvetlicami, zalivali jih pa s solzami, dokler se ne snidemo s Teboj tam, kjer ni ne muk in ne trpljenja.
Žalujoči ostali:
Victor, soprog;
Victor in Viljem, sinova; Jennie, omož. Kosmerl; Rose, omož. Drenik, hčeri.
Zapušča tudi žalujočo sestro Rose Hanko, sestrični Genovefo Zupan in Julijo Struna ter več drugih sorodnikov. Cleveland, Ohio, 27. septembra 1937.
Popravljamo vse radije. Delo jam-čeno. Tube pregledamo brezplačno. Damo posebno velik popust xa vaš stari radijo
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE CO.
JERRY BOHINC, JOHN SUSNIK, lastnika DVE TRGOVINI: 6104—6119 ST. CLAIR AVE.
McWILLIAMS FOR MAYOR CAMPAIGN COMMITTEE F. T. MATIA, Campaign Chairman
GREI.NI INŽENIRJI
GORAK ZRAK, PARA, VROČA VODA, AIR CONDITIONING
Popravljalni deli za vseh vrst boiler je in furnace
DO 3 LETA ZA PLACANJE
Postavite si grelni sistem
Dominik Krašovec naznanja, da oddaja dvorane za razne prireditve. Oglasite se pri
Vprašajte za Stefan Robash, naš zastopnik
715 East 103rd Street
GLenvllIe »218
6025 ST. CLAIR AVE.
Vabijo se tudi naročniki izven mesta
AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 27, 1937