I N F O R M A TOR KONCERN, GOSPODINJSKI APARATI, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA, ELEKTRONIKA, COMMERCE, SERVIS, RAZISKAVE IN l nOren)« RAZVOJ, FINANCE, MALI GOSPODINJSKI APARATI, NARAVNO ZDRAVILIŠČE DRUŽBENI STANDARD, IPC. 1 tlenje, 13. maja 1992 ^ mesecu aprilu blizu 100 % aPrilu 1992 v proizvodnji Go-?.nia Gospodinjski aparati ni o vse po pričakovanju, saj je ' delovni načrt dosežen 97-osotno. Pa vendarle moramo Hi tudi s tem zadovoljni, kajti e vedno se v posameznih po-r°^ilh predvsem v oskrbi in Oddaji, srečujejo z velikimi te- 6cle na dogodke, predvsem v n sni in Hercegovini, pa tudi na . paškem še ni miru, pa bilahko lr 0 slabše. Kako dolgo bo to ®)alo, nihče ne ve. Zato pa se je snkrat potrdila pravilna usme-ig6'', Gorenja na tuje trge. Tako bila proizvodnja za izvoz v Programih skoraj v celoti °Sežena. ^cfor zna, privarčuje . «— Z7uaiar\ii ai it? 'ne v proizvodnjo kuhalnih Piratov Gorenja Gospodinjs-' aParati je narekovalo naba-tehnične naprave za razem-Ia!’ra nje in obračanje zelo ®zlr,h paketov predlakirane pl°čevine. Pnferenca zveze svobodnih ■ ndikatov v koncernu Gorenje organizirala zbiranje prosto-.telh prispevkov za pomoč 7®9Pncem v občinah Velenje n Mozirje. 2n'rani® bo potekalo do srede, • rnajg 1992 Svoje prispevke laJe bloke za malico ali denar ko oddate svojemu sindikal-8rbu zaupniku! Svobodni sindikat Ker bi nakup ustrezne naprave za razembaliranje paketov stal podjetje precej deviz, so se v Vzdrževanju in investicijah Gorenja Gospodinjski aparati izdelave lotili sami. Delavci Vzdrževanja in investicij: Vinko Mikek, Miran Rozman in Jože Jan so napravo konstruirali, Anton Pogorevc in Robi Smrekar pa sta izdelala komponente in sestavila napravo, vse delo pa je koordiniral Jaka Tovrljan. Napravo so 7. maja 1992 že postavili na njeno delovno mesto v programu kuhalnih aparatov. Vse delo so opravili v enem mesecu. Za njeno nemoteno delo morajo še urediti neposredno delovno okolje na liniji stiskalnic Muler. Zunanje ponudbe za izdelavo tovrstne naprave so "tehtale” tudi do 40.000 DEM. D.Z. Podelitev diplom V sredo, 13. maja opoldan bo v poslovni zgradbi koncerna Gorenje priložnostna slovesnost. Ob zaključku šolanja bo predsednik poslovodnega odbora koncerna Gorenje Mitja Jenko podelil diplome absolventom druge generacije Poslovodne šole Gorenje. Priložnostne slovesnosti se bo zraven absolventov Poslovodne šole Gorenje in najodgovornejših poslovodnih delavcev Gorenja udeležil tudi podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Dagmar Šuster. Leto XXVI Številka 18 Kriza jih ni ustrašila Upadanje gospodarske dejavnosti v zahodnem svetu je vse bolj čutiti tudi na področju orodjarstva. Na to opozarjajo delna odstopanja nekaterih uglednih poslovnih partnerjev od sklenjenih naročil pri Orodjarstvu Gorenja Procesna oprema. Zavoljo tega zaposleni v Orodjarstvu Gorenja Procesna oprema zaenkrat niso posebej zaskrbljeni, saj njihove dosedanje tržne aktivnosti niso bile usmerjene le k velikim in maloštevilnim orodjarskim firmam in ne le v tujino. Ob že tradicionalnih partnerjih v tujini in doma, kjer jim je najpomembnejši Gorenje Gospodinjski aparati, so pridobili še nekaj novih in jim dela ne manjka. V nekaterih oddelkih morajo delavci delati še v podaljšanem času, saj želijo sklenjene obveznosti uresničiti v predvidenem roku. Po uspešni in kvalitetni izdelavi orodij za Alko-Kober, o čemer smo v Informatorju že pisali, so se orodjarji lotili izdelave 16 orodij za firmo Heller iz Gradca, s katero uspešno sodelujejo že tretje leto. Prav to preteklo kvalitetno sodelovanje je odločilo, da so v firmi Heller ob uvajanju novega proizvodnega programa grelnih peči za kopalnice izdelavo orodij zaupali Orodjarstvu Gorenja Procesna oprema. To zaupanje bodo v Orodjarstvu, po besedah vodje programa in pomočnika direktorja Bojana Kladnika, znova upravičili, saj so naravnali vse svoje delovne aktiv- nosti tako, da bodo orodja izdelali dokonča junija. Ob tem ne zanemarjajo obveznosti do domače firme Gorenje Gospodinjski aparati, za katero bodo, kljub sorazmerno kratkim rokom, pravočasno izdelali orodja za obdelavo plastike in pločevine. V maju morajo orodjarji končati in v juniju kupcu Koch iz Nemčije, predati 6 orodij, ki sodijo med najzahtevnejša pri njih izdelana orodja doslej. Med nove poslovne partnerje nedvomno sodi Kanal Plastika, za katero so izdelali štiri orodja, ki jih zaradi pomanjkanja specialnega bakra drugi orodjarji niso mogli zagotoviti. Orodjarjem Gorenja Procesna oprema je to uspelo in so zaradi tega ponosni. Med njihove nove kupce sodi tudi sevniški Tajfun ali pa Tovarna posebnih vozil IMV, za katero izdelujejo tri orodja. Kljub upadanju gospodarske dejavnosti v svetu, ki se čuti tudi v orodjarstvu, bo Orodjarstvo Gorenja Procesna oprema še okrepilo aktivnosti na tržišču in se z lastno predstavitvijo programa in poslovnih referenc še bolj vsidra-lo v zavest morebitnih kupcev. V ta namen so nedavno skupaj z Vogel-Nootom posredovali 5000 potencialnim kupcem poslovno pismo, na katero že prihajajo odgovori. Če od tega števila le 0,5 odstotkov privede do neposrednega poslovnega sodelovanja, bo za Orodjarstvo velik dosežek. DZ. Orodje za Izdelavo nosilcev zavornih sistemov so orodjarji Gorenja Procesna oprema izdelali za Alko - Kober. Nekatera med njimi že uspešno služijo svojemu namenu. Pred 17. Kongresom ICSID Mednarodni kongres obiskovalcev, ki se bo na začetku prihodnjega tedna začel v Ljubljani, bo imel svoj "tretji dan" tudi v Gorenju v Velenju. V priprave na ta kongres je sodila tudi okrogla miza, ki je bila v Gorenju 16. marca letos na temo ”Z oblikovanjem v višji cenovni razred”. V sredo, 20. maja, bodo Gorenje obiskali udeleženci 17. Kongresa mednarodnega sveta združenj industrijskih oblikovalcev (ICSID) in prav gotovo bo to dogodek, vreden vse naše pozornosti. Tudi v Informatorju bomo o tem obširno poročali. Prodaja iz prave roke Prodajalna rezervnih delov in gotovih izdelkov, ki deluje v servisni enoti pri Kolodvorski restavraciji, pomeni, sem prepričana, uresničevanje idealne zveze med servisom in prodajo. V tej prodajalni je kupcem na voljo neposredna strokovna pomoč serviserja, ki je oborožen z znanjem tudi o najnovejših izdelkih. Ob obisku servisa zavoljo reklamacije lahko stranka kupi kak del ali pribor , ki bi ga sicer kupovala "dalj časa". Po besedah Vere Štefančič velja precejšnje zanimanje kupcev tudi iz drugih krajev. Torej servis in prodaja iz pr(a)ve roke. DZ. Del poslovnega prostora servisne enote ob kolodvorski restavtf' cljl so delavci enote in Gorenja Servis uredili In opremili za prod«' jo izdelkov Gorenja. Od rešitve reklamacije do nakupa kvalitetni11 izdelkov. Gorenje Gospodinjski aparati Izvoz vse večji Na tiskovni konferenci v Gorenju Gospodinjski aparati (o tem smo že poročali obširneje v prejšnjem Informatorju) je bilo največ pozornosti namenjene prodaji Gorenjevih izdelkov na tuje trge. O tem smo pripravili še nekaj podatkov tudi za objavo v današnjem Informatorju. Tako je iz prve tabele razvidno, kako je naraščal izvoz v zadnjih letih v drugi tabeli pa je prikazana struktura predvidenega izvoza v letu 1992. REALIZACIJA IZVOZA OD L. 1985 - 1991 IN PLAN 1992 mio USD PLAN IZVOZA ZA LETO 1992 (VRED. V USD, PARIT. FCO SLOV. MEJA) AVSTRAl. U.OZ) AMERIKA (5.8SP DVR f4.3%1 SREDO. U.7%) VZH.EVR. flO.3%) SKANDIH. f5.7%1 UK, IRS. 16. UP A, CH (7.2%) ER, ESP, PO (21.0%) ZRN, NL (30.8%1 ZRN, NL - Nemčija, Nizozemska FR, ESP, PO - Francija, Španija, Portugalska AVSTR., CH - Avstrija, Švica VK, IRS - Velika Britanija, Irska SKANDINAVIJA - Danska, švedska, Norveška, Finska VZH. EVR. - ČSFR, Rusija, Madžarska, Poljska, Bolgarija, Albanija, Romunija SREDO. - Italija, Grčija, Turčija DVR - Dežele v razvoju — Bližnji, Srednji in Daljni Vzhod, Latinska Amerika, Afrika AMERIKA - ZDA, Kanada AVSTRAL. - Avstralija Izpolnitev delovnega načrta v aprilu 1992 Gorenje Gospodinjski aparati Skupaj Slovenija Izvoz Kuhalni aparati 98 99 97 Pralno-pomivalna tehnika 95 41 130 Zamrzovalne omare 96 179 94 Zamrzovalne skrinje 100 71 109 Hladilniki 97 197 93 Gorenje Gospodinjski aparati 97 71 100 Rubrika, ki je predvidena za proizvodnjo po bivši Jugoslaviji, je še zmeraj prazna! V telekomunikacijskem centru Velcoma bo možno dobiti najP0' drobnejšo strokovno informacijo ali kupiti kakršen koli del oprr me, ali sistema, seveda tudi same sisteme In televizijske sprejel'1' nike. Od nasveta do projekta In prodaje — vse na tem mestu- Moderna notranja opremljenost, bližina delovnega okolja, kultu' na postrežba in kvalitetne jedi so prednosti poslovne restavracij Gorenje, ki jih je treba preizkušati, izboljševati in predvsem izK0 riščati. Obvestilo KNSS Neodvisnost ni"sindikata vVtavbi" Gojeni6 ---------------------------- Eko. Vse člane neodvisnih sindlka- Predsedstvo KNSS tov v koncernu Gorenje ob- Neodvisnost veščamo, da je pravna porncjj za člane po novem vsak tor® Ostajajo njune sledi ^(tavno sta se od sodelavcev službi zagotavljanja kakov-sti Gorenja Gospodinjski ,p®ra?' poslovila dolgoletna slavca Gorenja in sodelavca y.'9a Geršak in Franc Goršek, 1 sta se invalidsko upokojila. %a Geršak je bila zvesta Go-eniu 26 let. Ze kot mlado dekle I® i® Priključila h Gorenjevim de-vnim vrstam in jim ostala zve-a do sedaj. Vrsto let je bila Ol-” mentorica mlajšim delavcem a avto kontroli ne le v velenjs-m Gorenju, temveč v Rogatcu, ^zarjah, Črnomlju. Ker so leta stnega in vztrajnega dela, v r®*er'h Olga ni poznala bolniške, I Sn° ogrozila njeno zdravje, se korala invalidsko upokojiti. ^r®nc Goršek se je h Gorenjevim I Sam pridružil dve leti pozneje 1'm, tako kot Olga, ostal zvest nedavnega, ko se je tudi on oral zaradi bolezni nog inva-sko upokojiti. Franc Goršek je Pravlja| kontrolo zaščitnih sred- stev oziroma skrbel za njihovo kvaliteto, funkcionalnost, preizkušanje kakovosti in seveda preverjanje količin. Njuni sodelavci iz službe zagotavljanja kakovosti v Gorenju Gospodinjski aparati jim želijo, da bi jima bilo zdravje zvesto, kot sta bila zvesta Gorenju sama. DZ. Izobraževanje Nram pfjjjjjjjj) strategij celostnega poučevanja in Kdaj tepodi !n|orma. Iz»taj, Posvetovanje o uveljavljanju tržnega larstva pri nas 19. do 21.5.92 Bled 20. do 22.5.92 Rogla hvalni center Gorenje Koncern, tel. int. 337, 270, ATC II. Izvajalec GLOTTA Ljubljana inINNOVA TEAM KIEL, Nemčija Društvo ekonomistov Celje ljubljanska banka *We obrestne mere za tolarsko vdrčevanje občanov JaHlianska banka Splošna banka Velenje d.d. od 1. maja 1992 le obrestuje tolarska sredstva občanov z naslednjimi obrestni-1 tterami. ^g^ijačuni občanov ^[gčuni občanov Mijama___________________ vloge, vezane nad 12 meseci vloge, vezane nad 24 meseci vloge, vezane nad 36 meseci vezani od 10 do 19 dni vezani od 20 do 30 dni ------------------------------ ®P°ziti, vezani od 31 do 90 dni _ °ePdZiti do 50.000,00 SIT , “®Poziti od 50.001,00 do 100.000,1 >HgP^iti nad 100.000,00 SLI Jeziti, vezani nad 3 mesece _ ®®Pdziti do 50.000,00 SLT ^ °®Poziti od 50.001,00 do 100.000, >!gPgziti nad 100,000,00 SLT vezani nad 6 mesecev * ^*-ai n i iau \j iiicocupv_ vezani nad 12 mesecev j^Sligria prekoračitev stanja na TR [i]~^~ZrlaPre|iP'acnev stanja na n--^Himljena prekoračitev stanja na letne obrestne mere 34,62 % 34,62 % 34,62 % 79,91 % 96,10% 99.70 % 103,30% 79,91 % 81.71 85,30 % 87,10% 88,90 % 85,30 % 87,10% 88,90 % 90,70 % 96,10 % 115,89% 141,08% mesečne obrestne mere 2,55 % 2,55 % 2,55 % 5,10 % 5,87 % 6,03 % 6,19% 5,10 % 5,19 % 5,36 % 5,45 % 5,53 % 5,36 % 5,45 % 5,53 % 5,62 % 5,87 % 6.73 % 7.74 % Srečanje na delovnem mestu Lovro Mežnar Pred enaintridesetimi leti so Gorenjevo nadvse uspešno proizvodno in tržno pot v svet slutili le optimisti in zanesenjaki. Po izgradnji prve proizvodne dvorane v Velenju je pravzaprav zanesenjaštvo postalo motor vseh prihodnjih dejanj, nosilec in graditelj trajnih poti in rezultatov, ki so okoli nas. Lovro Mežnar, vodja planiranja in spremljanja proizvodnje v Orodjarstvu Gorenja Procesna oprema, je bil takrat mlad rezkar, ki je zapustil kranjsko Iskro in prišel v rojstno dolino in v Gorenje. O podrobnostih iz dolgoletne zvestobe Gorenju Lovro Mežnar ni veliko govoril. Zanj je najbistvenejši dosežek Gorenja, napredek kakovosti na vseh področjih. Pri Orodjarstvu, kjer je delal vsa leta, pa se ta napredek vidi predvsem v tem, da je to sedaj dejavnost, obrt, ki obvladuje proizvodnjo najzahtevnejših orodij, naprav, strojev, kjer je nepogrešljiva popolna avtomatika in elektronika. Nekoč pa, kot se spominja, so delali s preprostimi, predvsem ročnimi orodji, s katerimi ni bilo mogoče dosegati natančnosti, kaj šele prevočasnosti pri delu. Lovro Mežnar se je bežno dotaknil tudi tistih nepretehtanih odločitev, ki so Gorenju prinesle marsikatero grenko urico in se čutijo še danes. Kljub težavam, ki so jih v Gorenju Procesna oprema že nekaj časa pestile in katerih posledice odpravljajo, je Lovro Mežnar optimist. Uredili so lastne vrste, presegli kadrovsko nestabilnost, očistili programe dejavnosti, utrdili organizacijske in medsebojne vezi. Bistven premik so dosegli tudi glede zavedanja delavcev, da je delo vsakega posameznika ali oddelka enako pomembno, nepogrešljivo za uspešno uresničevanje delovnih nalog. Do nedavnega so se, po besedah Lovra Mežnarja, posamezni deli in oddelki zapirali vase, povzdigovali le pomen lastnega dela in podcenjevali delo drugih, ne zavedajoč se, da so, denimo načrti konstruktorja le risbe, če jih v roke ne dobe orodjarji in iz kovine ne ustvarijo narisanega orodja in obratno. Sedaj je zavedanje o soodvisnosti vseh pomembno gibalo, ki jih spodbuja in omogoča sprejeti in premagati največje izzive. Odlo- čeni so biti predvsem kvalitetni orodjarji, partnerji celo znanim evropskim orodjarnam. Kvaliteta njihovega dela, roki, s katerimi se postavljajo, in uresničevanje teh rokov povečuje zaupanje partnerjev. Lovra Mežnarja navdaja optimizem, čeprav so razmere v gospodarstvu povsod neprijazne. Zadovoljen je,s svojim delom, s sodelavci v vseh delih Orodjarstva, ki so predvsem resni, poslovni in odgovorni. S takšnimi je navsezadnje mogoče dosegati uresničevanje skupnih ciljev. Še zlasti, ker se pri vseh uveljavlja pripravljenost priskočiti na pomoč tam, kjer je to nujno potrebno in kadar sami nimajo dovolj svojega dela. To dokazuje njihovo pripravljenost delati več različnih del, obvladovati širše področje v orodjarstvu, da pa zaradi tega ni in ne sme biti ogrožena kakovost izdelkov. O prehojeni enaintridesetletni poti v Gorenju Lovro Mežnar ni posebej zgovoren. Postregel je le z običajnim pregovorom, da so v življenju človeka lepi in manj lepi trenutki. Lepih se človek vedno spominja, slabe pozabi. V spominu mu je prvih pet let v Gorenju, ko je čutil moralno zadoščenje ob priznanju za dobro delo, ali 70-ih let, ko sta bili razmah Gorenja in razgibano delo v njem stalnica, ko je vsak dan prinesel kaj novega, trajnega vedno boljšega. Nekajkrat je poudaril, da je treba človeka notranje motivirati, priznati mu njegove delovne vrednote. To ga spodbuja za še boljše delo, dokazovanje, delovno tekmovanje, učenje, osvajanje znanja za nove, vse večje delovne izzive. Kajti brez motivacije in notranjega poguma ni vizij za prihodnost. Dušanka Založnik Dan s Svetlano Makarovič Bivanje Svetlane Makarovič med Velenjčani in njeno umetniško podobo želita organizatorja Kulturni center Ivan Napotnik in sektor za kulturo Gorenja Družbeni standard približati čimvečjemu številu Velenjčanov. Tako bo Svetlanin dan, v četrtek, 14. maja 1992, Ob 17. uri pa bo "Čajanka moje generacije” v poslovni restavraciji Gorenja in nazadnje ob 20. uri bo umetnica svoje bivanje med nami sklenila z "Večernim šansonom” v knjižnici. Na čajanko vabimo našo generacijo. Pokramljajmo z osebo, ki za sebe trdi, da je ena redkih preprostih ljudi na tem svetu. D.Z. Gibanje zaposlenih v aprilu 1992 Podjetje, organizacijska enota zaposlenih 31. 3. 1992 Prišli Odšli Število zaposlenih 30. 4. 1992 l Stopnja izobrazbe Skupaj 1 Stopnja izobrazbe n. m. IV. v. VI. VII n. m. IV. V. VI VII GORENJE GOSPODINJSKI APARATI 4.384 41 8 20 8 2 1 2 43 21 i 2 8 8 1 2 4.382 EMKOR 278 1 1 2 2 277 PROGRAMATORJI 113 5 3 2 4 2 2 114 GORENJE IPC 101 3 3 104 GORENJE KOMPRESORJI 105 14 4 7 2 1 91 EKI ČRNOMELJ 57 14 4 7 2 1 71 GORENJE RAZISKAVE IN RAZVOJ 9 9 GORENJE NOTRANJA OPREMA 530 3 1 2 3 2 1 530 GORENJE INOVA 14 14 GORENJE PROCESNA OPREMA 478 1 1 2 1 1 477 TTE 224 1 1 2 2 223 GORENJE EKO 4 4 GORENJE ELEKTRONIKA 471 3 1 1 1 468 GORENJE MALI GOSPODINJSKI APARATI 584 2 , , 32 14 , 7 9 , 554 GORENJE COMMERCE 314 2 2 312 GORENJE SERVIS 645 2 50 2 29 16 2 1 597 GORENJE TOPLOTNE ČRPALKE 20 20 GORENJE FINANCE 42 2 1 1 40 GORENJE NARAVNO ZDRAVILIŠČE 106 1 1 1 1 106 GORENJE KONCERN - 42 42 GORENJE DRUŽBENI STANDARD 130 1 i 131 V Radencih — za vsakogar nekaj Na naslov našega uredništva je prispelo prijazno povabilo na prireditve ob 12. mednarodnem maratonu Treh src 30. maja letos v Radencih. Seveda velja povabilo v prvi vrsti vsem tistim, ki se ukvarjajo z zdravo športno rekreacijo - tekačem in planincem, seveda pa bo izlet prinesel razvedrilo tudi vsem popotnikom in drugim, ki bi radi spoznali to znano zdraviliško mestece in vinorodno okolico na obrobju Slovenskih goric. V Tekaški sekciji Gorenje, planinski sekciji Gorenja in planinskih društvih so se odločili sprejeti to povabilo iz Radencev, tako da bodo organizirali avtobusni prevoz. Izlet bo v soboto, 30. maja 1992, odhod izpred Rdeče dvorane bo ob 8. uri, cena izleta je le 250 SLT. Pohod Treh src se bo za planince pričel ob 10. uri v Radencih, zanimiva pot pa bo pohodnike vodila od Radencev na Janžev vrh, preko Radenskega vrha na Kapelski vrh. Po približno treh urah hoje se pohod sklene pred Slatinskim domom v Radencih, kjer bodo udeleženci prejeli spominske značke, pred odhodom pa kontrolne kartone. Pokrovitelj pohoda je Radenska, ki bo posebej nagradila najštevilnejšo skupino ali društvo. Pot se delno pokriva tudi z znamenito Pomursko planinsko potjo. Med potjo bodo poskrbeli za številne brezplačne napitke Radenske, pa tudi sicer za ta pohod ni startnine! Tega dne bodo dopoldne v Radencih tudi cicibanski in pionirski teki, štart pred hotelom ob 11. uri. Ob 15. uri pa bo štart XII. mednarodnega maratona Treh src, za katerega pa se morajo maratonci (tudi za mali maraton na 21 km) prijaviti 10 dni pred tekom. V tem primeru bo Startnina 50 ATS, pozneje pa 75 ATS. Zanimivost letošnjega maratona v Radencih je tudi to, da bo proga tekla skozi Avstrijsko Radgono, kar bi naj popestrilo to doslej vselej dobro obiskano tekaško prireditev, na kateri so člani Tekaške sekcije Gorenje imeli že lepe uspehe v minulih letih. Za tek in avtobusni izlet v Radence se lahko prijavite na rednih treningih Tekaške sekcije Gorenje (vsak torek in petek), za planince in druge pohodnike pa bodo prijave zbirali v planinski sekciji in v oddelku za rekreacijo (III. ATC 428), najpozneje do 20. maja. H. J. Hitropotezni šah V maju se nadaljujejo hitropotezni šahovski turnirji za pokal Gorenja. V prvem majskem srečanju je zmagal Božo Štucl iz Celja med 18 udeleženci iz Savinjske, Šaleške in Mežiške doline. V tekmovanju za I. polletje 1992 so najboljši: Dani Vombek 75 točk, Marko Kutovič 62, Drago Kristan 59, Marjan Črepan (aktualni prvak Slovenije v hitropoteznem šahu) 54, Milan Goršek 50, Dušan Brinovec 49 itd. (36 udeležencev si je že priborilo točke). Namizni tenis Na 8. turnirju za pokal Gorenja za posameznike v namiznem tenisu je med 6 igralci zmagal Spasoje Tešanovič pred Milanom Gorškom in Srečkom Avberškom. Vrstni red v tekmovanju za pokal: Milan Goršek 69, Mirsad MUjkič 57, Tone Leber 56, Spasoje Tešanovič 60, Janez Novak 41 itd. Kulturni izlet v Kamnik in okolico Vsak mesec in vsakič za drugo podjetje Gorenja bomo organ-zirali izlet in ogled kulturnih spomenikov Slovenije. Izleti bodo financirani iz sredstev kulturnega tolarja, to pa za udeležence izletov pomeni brezplačno. Izlet v soboto smo pripravili za vas. Veliko je lepega v nas in okoli nas. Spoznajmo lepoto, spoznajmo drug drugega, svet in našo kulturno dediščino. Bodimo drugačni, nevsakdanji. Naredimo kaj zase, za druge. Objemimo to lepoto, ker bomo bogatejši in srečnejši. Med ogledi kulturne dediščine se bomo ustavili na kmečkem turizmu. Izbira jedi in plačilo je vaša skrb. Še besedo-dve o nekaterih spomenikih kamniške okolice, ki jo nameravamo obiskati. Kamnik Mesto leži ob stari rimski cesti. Prvič se omenja vil. stoletju kot trg. Lastniki so se skozi zgodovino menjavali do Habsburžanov, ko se je glavna pot preselila na staro traso rimske ceste preko Trojan, pa je mesto začelo propadati. V mestu je še vrsta zanimivih meščanih hiš, katerih posamezne izvirajo iz srednjega veka, več je renesančnih stavb, zunanja podoba ulic pa je nastala v 19. stoletju. Med najmlajšimi zunanščinami hiš je tista na trgu, ki jo je oblikoval J. Plečnik. ZAPRICE, grad je nastal sredi 16. stoletja, v drugi polovici 18. pa je bila stavba predelana in na novo fasadira-na. V mestu je še vrsta zanimivosti. V Gardaland Kulturni center je pripravil zanimiv izlet v Italijo, do Gardskega jezera. Program je pester, cena pa je 150 DEM za odrasle in 135 DEM za otroke. Odhod bo 22. maja ob 7. uri izpred Rdeče dvorane. Informacije: "853 574 ali 854 747 (Andreja Zelenik, Marjan Marinšek). Prejeli smo. Čeprav je gospod Milan Žur3{ že prd mesecem dni obiski naše uredništvo in v njem Pjj' stil dvoje pisem, pa je prav, povzamemo vsaj bistvo njeg0' vih sporočil. V prvem pismu je lepo opisal iz' let, ki ga je pripravila planinsK sekcija v Gorenju Servis. Ob teij je pohvalil tudi prizadevanja p0" jeti j Gorenja, ki kljub težki eko nomski situaciji gradijo predvsem na lastnih izkušnjah in znanju si zagotavljajo rast proizvodni6' ob tem pa se še najde tudi ka tolar za druge, plemenite nam6 ne, zunaj fizičnega dela. glas se širi po državi, korist P imajo tudi zaposleni, saj si na jf letih in podobnih akcijah vsel l naberejo novih moči. Marsik* ki gre na izlet, si tam naber ustrezne telesne kondicije za iz ravnavo z izgubljeno energijo P fizičnem ali umskem delu. ^ koncu svojega prvega pisma M1 an Žuraj obžaluje tiste, ki ob ko6 cu tedna samo posedajo pred levizijskim sprejemnikom. „ V drugem pismu pa je naš kat ^ stalni dopisnik opozoril na vanje okolja in seveda tudi na problem najrazličnejših odpa°_ kov. Ali bo narava morala res umreti in istočasno človek? sprašuje med drugim v svoja6 skrbno napisanem pismu, v ka' rem opozarja tudi na nekdaj z6 . privlačno mestece Velenje. 1^1 naj bi nas spoznali kot sosed^j vredne visoke kulturne ravni; je le še ena izmed njegovih m'5 Hvala sodelavcem Sodelavkam in sodelavcem sektorju zagotavljanja kakovo5” Gorenja Gospodinjski aparati iskreno zahvaljujem za prelep darilo ob upokojitvi. . ,, Franc Go^ Vsem sodelavcem, sodelavk^ ter nekdanjim sodelavcem iz z6 gotavljanja kakovosti v Gorenj6 Gospodinjski aparati iskrejj| hvala za dragoceno darilo moji upokojitvi. ob Olga Gef5< Malica Četrtek Petek Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Redna Pečen piščanec, mlinci, solata Pleskavica po vrtnarsko, pire krompir, jogurt Goveji golaž, polenta, pecivo Ocvrti ribji file, francoska solata Svinjska pečenka, pražen krompir, zelena solata Dušen piščanec, vodni žličniki, sadni jogurt Dietna Svinjski želodčki v juhi, palačinka Lovska pečenka, zelenjavna priloga, jogurt (solata) Carski praženec, mleko Cufti v omaki, pire krompir, sadje Mesni sir, zelenjavni riž, solata Dolenjske kepe, svaljki, solata Nedeljsko družinsko kosilo v hotelu Vesna Gorenja Naravno zdravili* , Topolšica — za odrasle: goveja juha, krožnik z žara, kisla obloga, P0"1'.’ solatni bife, sladica po Izbiri; za otroke: goveja juha, pravljično nabodal* ' pomfri, solatni bife, sladica po izbiri. Cena kosila za odraslega je 390 sit. otroke pa 280 sit. INFORMATOR, list za obveščanje delavcev Gorenja v Velenju ter Gorenja gospodinjski aparati Nazarje. Družbeni organi: Izdajateljski svet. Ureja Uredb'6 odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Nakla 7270 izvodov. Grafična priprava, tisk in odprema: Tiskarna Velenje. OproščelL prometnega davka po sklepu 421 -1/72 z dne 23. 1. 1974. Poštnina pri pošti ve lenje.