Ste v, 218,	_
Izhaja vsak dan, tudi od uedeljah in - praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: UUra Sv. FranClšica AsiSkega *t. 20, I. nadstr. —. Vsi dopisi naj se po3ilj?jo uredništvu lista. NefranTcfrsna pi?ma ss n« sprejemajo in rokopisi se ne vraCaJo.
Izdaistelj in odgovorni urednik Štefan Godim. Lastnik konsorcij Usta .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane Sidruge z omejenim poroštvom v Tr^tu. ulica Sv. Frančiška Asiakega št. '20. Teiefon urednlfiva in uprave štev. 11-57.
Naročnina zna 5 a: Z« celo leto.......K 24.—
Za pol leta ....................12.—
ca tri mesece.................
s a n • d e i J s k o i s d a j o za c«lo leto &J20 ca pol leta................. W
V Trst«, v četrtek, 1/. avgusta 1916,
Letnik XII.
Pos««eznc števiika .CduiosU* h prodajajo po 6 ^Inarjej* zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetra v Slrokcfiti ene kolo.ie, Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov . ... . . mri po 10 vi.i. Osmrtnice, zalivale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ........7......mi,t po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.......:.... „ 2.—
Mat' oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina ta reklamacije se poSUjajo upravi lista. Plačuje se Izključilo le upravi .Edinosti* — Plača in to?i se v Trstu.
Uprav« in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški Asifitega gL 20. — PoJtnohranilničai račun Št 841.652.
Pregled noMšlft dogodkov.
Italijanska bojišča. — Srditi laški napadi na gričevje vzliodno črte Solkan—Vrtojba in pri Opatjemselu skoraj povsod zavrnjeni z ognjem, kjer so pa Lahi \rdrl» v naše prednje jarke, pa s protinapadi. V *e postojanke ostale zopet v naših roKuh. Pri Zagori, v Dolomitih in v odseku Monte Zebio—Monte interrotto Lahi zavrnjeni --- Uspešen naš letalski napad na va-lono. Laški letalski napad 15. t. m. na Trst. Banfild vrgel dva laška letalca. Lahi vrgli več bomb na tržaško pristanišče. Dve osebi mrtvi, ena težko, ena
lahko ranjena.	,
Ruska bojišča. — Srditi boji v okolišu Capula (10 km severno Kirlibabe, na me i med Bukovino in Ogrsko); naši zavzeli vrh Staro Vipčino. Pri Horožanki srditi ruski napadi odbiti. Drugače severno Dniestra tupatam slabotni ruski napadi; vsi zavrnjeni. Uspešen sunek poljske legije južno Hulevičev ob Stohodu. Dalje proti severu nič posebnega.
Balkanska bojišča. — Napadni poizkus francoskih bataljonov južno Dojranskega
jezera odbit.	, .
Zapadna bojišča. — Živahno bojno delovanje jugovzhodno Armentieresa in v Artoisu. Brezuspešni angleški napadi pri Pozieresu in Ovillersu. V aisneskem okolišu od časa do časa živahnejši obojestranski ogenj. Vzhodno Remsa sovražni poizvedovalni oddelki zavrnjeni.
Turška bojišča. — Nič posebnega.
Razno. — Giolittijeva prelevitev.
Italijanska boiiila.
DUNAJ, 16. (Kor.) Uradno se razglaša: 16. avgusta 1916.
italijansko bojišče. — Na Goriškem je sovražnik oonavljal svoje srdite napade na naše postojanke na gričevju vzhodno črte Solkan—Vrtojba in pri Ooatjemselu. Skoraj povsod smo napad mogli odbiti z ognjem. Na posameznih mestih, kier se ]e posrečilo Italijanom, da so se ustanovili v naših najsprednjejšhi jarkih, pa smo jih s protinapadom vrgli iz njih. Tako so zopet vse postojanke trdno ostale v rokah naših čet, ki so zadale sovražniku zelo težke Izgube in mu vzele 480 ujetnikov, med nilml enega podpol-polkovnika in 7 drugih častnikov, 6 strojnih pušek In 2 minovki. Lovski bataljon št. 2 in oddelki pešpolkov št. 24 in 48 so si zaslužili v teh bojih posebno pohvalo. Pri Zagori se je Izjalovil sunek nekaj stotmj ob ovirah naših postojank, V Dolomitih je posadka naše ruffredske postojanke od-biia napad v boju moža proti možu. Proti odseku Monte Zebio—Monte Interrotto so po živahnem topovskem in mlnovskem ognju napadli slabejši sovražni oddelki, ki smo jih odbili z lahkoto. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hoier, fml.
Dc^odki na morju.
DUNAJ, 16. (Kor.) Uradno se razglaša: V noči od 14. na 15. avgusta je brodovje naših pomorskih letal napadlo Valono. Doseglo je oolne zadetke v neki obrežni bateriji, nekem baračnem taborišču, v nekem skladišču in na neki ladji ter povzročilo požarje. Kljub najhujši obrambi so se vsa letala vrnila nepoškodovana.
15. avgusta dopoldne je sedem sovražnih pomorskih letal, večinoma francoskih, ped zaščito treh francoskih bojnih letalcev in kritih po sovražnih torpedovkah in motornih čolnih, ki so ostali na odprtem morju, napadlo Trst. Naša letala so vzletela proti njim. Linijskoladijski poročnik Banfleld je v zračnem boju prisilil sovražno letalo, da se je spustilo na morje sredi zaliva; letalca sta najbrž ranjena. Nato je zasledoval drugo in je v zračnem boju vrgel na zemljo pri Miramarju; letalca sta se "ubila. Popolnoma razbito letalo »Sba 308« smo zajeli. Sovražni letalci so vrgli več bomb na pristanišče, ne da bi napravit omembe vredno škodo. Kolikor je znanega, ste bili dve osebi ubiti, ena težko, ena pa lahko ranjena.
Poveljništvo brodovja.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
DUNAJ, 15. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba:
12.	avgusta. — Na kraški planoti so naše čete včeraj prestopile Dol in zavzele Črni vrh, ki ga je sovražnik žilavo branil. Davi smo zasedli Opatjeselo. Sovražnik je izgubil 270 ujetnikov, tri poljske topove in in veliko municije za sednje in težke kalibre. V goriškem odseku vztraja sovražnik. ki je dobil oiačenja, na gričevju vzliodno inesta pod zaščito tudi bočnega ognja svojih težkih, na ajšovski planoti postavljenih topov. Na ostali fronti artiljerijsko delovanje in s sovražnikove strani intenzivna utr je valna dela. V gornji Bojtski dolini so se naši polastili nove postojanke na drugem tofanskem vrhu. Prošlo noč so sovražni letalci obnovili svj)j napad na Gradež, ne da bi bili napravili kaj škode.
13.	avgusta. — Ob dolnji Soči so si naše aak »eumorae čete včeraj priborile
nove. sijajne uspehe. V tržiškem odseku so po dveh dneh trdovratnih bojev osvojile vrh koto 121 in Debeli vrh. Dalje proti severu so prestopile Dol po vsej njegovi dolgosti in so prodrle en kilometer vzhodno Opatjega sela. Ob severnem robu kraške planote je pehota 23. divizije osvojila zelo močni vrh Nad Logom (kota 212) ter zajela pri iem 1565 mož s 57 častniki, 2 topa srednjega kalibra in nekaj strojnih pušek. V odseku vzhodno Gorice smo zavzeli vrh koto 174 in severno^Ti-volija, pri čemer smo zajeli 533 mož in nekaj strojnih pušek. Na ostali fronti običajne, povsod zavrnjene sovražne demonstracije. Tekom operacij od 6. t. m. dalje smo doslej zajeli 15.393 mož, med njimi 333 častnikov, 16 topov, veliko število strojnih pušek in vse vrste, na bojiščih in v goriških skladiščih najdenega vojnega materijala. Sovražni letalci so prošlo noč metali bombe na Gradež in Campalto ter ubili 3 mornarje. Neki majhen naš zrakoplov je zgorel, poškodovane so bile zasebne hiše.
Klerikalec Meda in prljateli osrednjih
vlasti, Giolitti, o laški zmagi.
LUGANO, 15. (Kor.) Povodom včerajšnje otvoritve provincijalnih zborov je bilo različnih političnih nagovorov. V Milanu je poudarjal klerikalni stranki pripadajoči finančni minister Meda potrebo, da se vojna ne konča pred dosego končne zmage, in je porabil priliko, da je, v nasprotju s svojim prejšnjim stališčem, izjavil glede odgovornosti za poseg Italije v vojno, da je vojno hotela usoda in da je bila solidarnost Italije z onimi državami, ki dvigajo zastavo narodnosti in svobode, potrebna po idejnem razvoju Italije. — V mestu Cuneo je imel Giolitti nagovor, v katerem je izvajal, da je rekel že v začetku julija leta 1915., da so italijanska podjetja težka in polna žrtev, da bi se pa ne zdela nobena žrtev pretežka z ozirom na bodočnost Italije. Boj bo morda še dolg in težak, toda iskreno soglasje med bojevniki, ki so pripravljeni žrtvovati svoje življenje, in požrtvovalnim narodom prinese končno zmago in z zmago izpolnitev naeiionalnih želja. Giolitti je predlagal končno dovolitev 100.000 lir v prid vdovam po padlih vojakih in cunejski provincijalni zbor je sprejel predlog. Kljub tej Giolittijevi prilagoditvi danim razmeram pa oni časopisi in strankarska glasila, ki so hujskali na vojno in so svoj čas močno pobijali Giolittija, niso zadovoljni z njegovim govorom in po njem predlaganim visokim darom v vojnopomožne namene, ker vidijo v njem sedaj jim še neljub Giolitti-jev poizkus, da bi si zopet odprl pot do najmerodajnejše politične uloge.
LAŠKA OKLOPNICA »LEONARDO DA
VINCI» ZLETELA V ZRAK.
PARIZ, 15. (Kor.) »Petit Journal« javlja iz Turina: Visoka, mornariškim krogom pripadajoča oseba, ki se je vrnila iz Ta-renta, potrjuje izgubo naddreadnoughta »Leonardo da Vinci«, a je izjavila, da ladja ni bila žrtev sovražne akcije, temveč ognja. Na ladji je nastal okoli polnoči ogenj. Poveljnik je dal nemudoma poplaviti skladišče municije. Nastala je eksplozija in ladja se je nagnila. Velik del posadke, ki je štela 1200 mož, je padlo v vodo. Okoli 300 mož, med njimi več častnikov, je utonilo. Upa se, da se ladja pozneje reši. _________
Ruska boiišta.
DUNAJ, 16. (Kor.) Uradno se razglaša: 16. avgusta 1916.
Rusko bojišče. — Prestolona-slednikova fronta: V okolišu Capula so zvezne čete razširile svoje uspehe z zavzetjem vrha Stare Vipčlne. Boji v tem okolišu so skrajno srditi. Pri Horožanki (zapadno Monasterziske) so avstro-ogrske čete zopet zavrnile srdite ruske napade. Na nekem mestu, kjer se je posrečilo vdreti sovražniku, smo ga vrgli s protisunkom. — Hindenburgova fronta: Oddelki poljske legije so južno Hulevičev ob Stohodu izvršili uspešen sunek. — Nič posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BEROLiN, 16. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 16. avgusta 1916.
Vzhodno bojišče. — Na vzhodni fronti, od morja do okoliša severno Dnjestra nič posebnih dogodkov. Oddelki poljske legije so izvršili v okolišu Hulevičev kratek, uspešen sunek. Nemški oddelki so vzhodno Kisjelina razpršili ruske predstraže ter zajeli enega častnika in 163 mož. Severno Dnjestra so Rusi po krvavih porazih 14. L m. včeraj napadali le tupatam in s slabimi močmi brez vsakega uspeha. V Karpatih so naše čete zavzele vrii Staro Vipčino severno Capula.
Vrhovno armadno vodstvo.
»Ruski državni zemljevid po ruski zmagi.«
KODANJ, 15. (Kor.) »Novoje Vremja« poroča 6. t. m,: V Petrogradu se je ustanovilo društvo, ki se imenuje »Družba za sestavo ruskega državnega zemljevida po zmagoviti ruski zmagi*. Po pravilih, predloženih oblasti, ima društvo namen,
da izdela podlago, na kateri naj bi se Rusiji omogočilo po zmagoviti vojni izpolniti njene zgodovinske, narodnostne, državne in slovanske naloge.
Ruski volni minister «a potovanju.
KODANJ, 16. (Kor.) Tiskovni urad ruskega ministrstva za notranje stvari je poslal petrograjskim listom naslednjo vest: Vojni minister Šuvajev. ki s carjevim privoljenjem odide na daljše potovanje, je izročil vodstvo ministrstva notranjih stvari svojemu pomočniku, generalu Fro-lovemu.	___
Balkanska belišta.
DUNAJ, 16. (Kor.) Uradno se razglaša: 16. avgusta 1916.
Jugovzhodno bojišče. — Nič pomembnega.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BEROLIN. 16. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 16. avgusta 1916.
Balkansko bofiSče. — Južno Dojranskega jezera smo z lahkoto zavrnili z ognjem napadni poizkus nekaterih francoskih bataljonov.
Vrhovno armadno vodstvo.
Zapadna bojišča*
BEROLIN, 16. (Kot.) Woiffov ura* poroča: Veliki glavni stan, 16. avgusta 5916.
Zapadno bojišče. — Tudi včeraj je bilo živahno bojno delovanje na fronti jugovzhodno Armentieresa in v Artoisu. V okolišu Pozieresa so Angleži nadaljevali do včeraj zjutraj svoje brezuspešne napade. Cez dan njihova pehota ni storila ničesar; ponočni napad se je izjalovil severno Ovillersa. Pri Moulin sous Touven-tu v aisneskem okolišu je mimogrede oživil obojestranski ogenj v zvezi z brezuspešnim plinskim napadom. Vzhodno Reimsa smo zavrnili močnejše sovražne poizvedovalne oddelke.
Vrhovno armadno vodstvo.
Angleški kralj aa bojišču.
LONDON, 15. (Kor.) Kakor poroča neki list, se je kralj zadnji teden mudil na Francoskem. Posetil je strelske jarke in bojišče. Kralj se je sešel tudi z belgijskim kraljem, PoSicarejem in Joffrom.
LONDON, 16. (Kor.) Kralj je izdal na armado na Francoskem povodom svojega poseta na fronti povelje, v katerem, po-kazujoč na zahteve zadnjih obupnih bojev glede moralne in fizične moči čet, pohvalno poudarja sijajno vojno razpoloženje, krasna vojna dejanja in mogočno organizacijo za bojno črto, se spominja težkih žrtev in izjavlja, da te žrtve niso zaman. Zavezniško orožje se nikakor ne more odložiti, dokler ne zmaga naša stvar.	_
Turška boJSŠia.
CARIGRAD, 15. (Agence Tel. MIHI.) Glavni stan javija:
Kavkaška fronta. — Na desnem krilu so naše čete pognale sovražne poizvedovalne kolone in v nekaterih prelazih sovražne oddelke, ki so dozdevno izvrševali okopna dela* in tako dalje pripravljajo svoje prodiranje. V središču, na levem krilu in v obrežnem odseku spopadi patrulj. Mestoma krajevni strelni boji. — Na ostalih frontah nič pomembnih operacij.
Poloial na Romunskem.
BUKAREŠT, 15. (Kor.) Kralj je zadnjo soboto sprejel v avdijenci Majoreska in danes Carpa. Socijalni demokratje so imelJ včeraj javno zborovanje, na katerem so protestirali proti vojnim namenom federalcev in poživljali vlado, da ukrene potrebno proti draginji.
BUKAREŠT, 15. (Kor.) Moratorij za inozemske zapadlosti se je podaljšal za štiri mesece.
BUKAREST, 15. (Kor.) Vladni listi izpodbijajo vest, da bi bili pred dvema dnevoma našli v arzenalu dve bombi. Gre samo za prazni bakreni kroglji, ki ste bili rekvirirani povodom rekvizicije. Obžalovati da je, da se prebivalstvo v obstoječih razmerah razburja s takimi senzacijskimi vestmi. V isto torbo da spada tudi vest listov Take Joneskove stranke, da so dan pred eksplozijo v Dudeštih dobili vsi tuji delavci ukaz, da naj zapuste službo. Oči-vidni namen te vesti je, da bi se ljudstvo nahujskalo proti tujcem. »PoIit?que« nastopa proti tem poizkusom z vestjo, da tak ukaz ni bil nikdar izdan. Tujci se uporabljajo samo v oddelkih za poprave. Seznam žrtev kaže jasno, da ni bil navzoč noben tuj delavec.
BUKAREST, 16. (Kor.) Romunska državna železnica je pravkar pri nemški jeklarniški zvezi sklenila dobavno pogodbo za 25000 do 30000 ton železnih tračnic za zgradbo nove železniške proge iz Kra-jove v Bukarešt.
BUKAREST, 16. (Kor.) Federalska zveza je imela včeraj pod Filipeskovim predsedstvom sejo, kateri je med drugimi prisostvoval Take Jonescu. V razpravi o zunanjem položaju se je ugotovilo popolno ediustvo vseh navzočih.
OGRSKI MINISTRI NA DUNAJU.
DUNAJ, 16. (Kor.) Ministrski predsednik grof Tisza je davi iz Budimpešte dospel semkaj. Ogrski finančni minister pl. Telesky in trgovinski minister baron Har-kanyi sta snoči dospela iz Budimpešte semkaj.	_
Potres.
LUGANO, 16, (Kor.) Kakor poročajo listi, je bilo tekom včerajšnjega dneva v Sredozemskem morju in severni Italiji več potresnih sunkov, deloma precej močnih. O škodi še ni poročil. V Pesaru biva prebivalstvo pod milim nebom.
Poloial.
16. avgusta 1916.
Nemški državni kancelar pl. Bethmann-HoIlweg in njegova desna roka, državni tajnik zunanjega urada, pl. Jagow, sta prošli petek zjutraj dospela na Dunaj in sta se v soboto zvečer zopet vrnila v Berolin. Petek, pravijo, je nesrečen dan v tednu, ko naj bi se ne začenjalo nobeno večje delo; vendar pa mislimo, da v sedanjih več kot modernih časih ni človeka, k« bi od petkovega poseta nemškega državnega kancelarja na Dunaju pričakoval slabili posledic, in to tem manj, ker se je ob odhodu nemških državnikov sporočilo uradno, da se je v dvodnevnih pogovorih med voditelji zunanje politike obeh držav niogel glede vseh predmetov, o katerih se je razpravljalo, ugotoviti popoln sporazum.
Da so se pogovori na Dunaju vršili v znamenju veleresnih časov, se je poudarjalo vsestransko. Predvsem je treba poudariti, da je tri dni pred prihodom nemškega državnega kancelarja na Dunaj padla Gorica in da se je prav tiste dni vsled pritiska ruske premoči morala izvršiti pregrupacija na gališki fronti od Otinije pa do okoliša jugozapadno Pod-kamjena, tako da tvorijo sedaj Tatarski prelaz, ozir. vasica Bitkov, kakih 8 km zapadno Nadvorne, reka Bistrica Solo-tvinska, Jezupol, llorožanka, reka Zlata Lipa in okoliš jugovzhodno Zločovega markacijske točke naše nove bojne .črte v Galiciji; dočim pa se je fronta na Primorskem pomeknila z one strani Soče na Sveto goro, hrib sv. Gabrijela, Krom berk, Panovec, Starogoro, hrib sv. Mar ka, Vrtojbico in potem na zapadni rob komenske planote, preko Lokvice, po vzhodni strani Opatjega sela, mimo Do-berdobskega jezera na DebeLi vrh in do Timava.
Med drugimi dogodki tekom bivanja nemških državnikov na Dunaju naj omenimo dejstvo, da se je ogrski ministrski predsednik grof Tisza mudil pri nemškem državnem kancelarju poldrugo uro in da so tri dni preje podali v ogrsko-hr-vatskem parlamentu grof Mihael Karoly, grof Albert Apponyi in grof Tisza vele-važne izjave zlasti glede Romunske in da je tri dni pozneje ogrski brzojavni urad odločno dementiral svoje lastno poročilo, da bi bil grof Karolyi govoril tedaj o posebnem miru ali miru za vsako ceno. Pri zajtrku, prirejenem po našem ministrskem predsedniku, grofu Stiirgkhu, so bili navzoči poleg drugih državnikov tudi skupni ministri, torej tudi naš vojni minister, potem podadmiral Kailer in oba bivša avstro-ogrska veleposlanika v Rimu, pl. Merey in baron Macchio, po čemer bi se dalo soditi, da je bilo razgovora morda tudi o odnošajih med Italijo in Nemčijo.
To in ono bi se dalo domnevati o teh posvetovanjih, in prav pravi graška »Ta-gespost«, ko trdi, da je splošnost zvila okoli teh pogovorov cel ven<sc pravljic, kar je napravilo veliko zmedo, za katero bi bilo bolje, da bi bila izostala. Pa pravi dalje: Vsakdo vendar ve, da je svetovna vojna dospela v štadij velikih odločitev, da obe boreči se skupini napenjate vse svoje moči, da si priborite uspeh. Kar se dogaja na bojišču, se zrcali v političnem svetu, v diplomaciji. Tudi tu se dela z naporom vseh moči za dosego uspeha. V nestrpnosti, ki jo poraja negotovost, prehiteva splošna javnost naravni potek stvari, določa dneve in roke, ki se nikdar ali skoro nikdar ne izpolnijo, ker so popolnoma odvisni od vojnih dogodkov, ki se zopet menjajo kot slike na šahovnici. Poteze in protipoteze slede druga za drugo v času, ki je potreben za kretnje velikih mas, in tega seveda ne razume zaledje in se mu zdi zato, da gre stvar počasi in da se zavlačuje. Predstavljati si je treba, da stoje v boju milijoni in da je za kretnjo samo ene armadne skupine z vsemi njenimi pripravki treba večkrat več tednov. Boji na vzhodu se vrše še vedno v stanju porazmeščanja armadnih skupin, vsled česar je končna sodba nemogoča.
Brez dvoma je tvorilo važno točko v posvetovanju naših in nemških državnikov in vojaških strokovnjakov tudi — romunsko vprašanje. Ruska vlada, podpirana po svojih zaveznicah, je izročila romunski noto, v kateri sicer ne zahteva, da bi Romunska posegla v vojno ob strani entenie, pač pa, da dovoli ruskim četam prehod preko svojega ozemlja na
Sedmograško. Romunska naj bi potemtakem postala druga Grška. Kolikor je znanega doslej, romunska vlada ie ni odgovorila na to rusko noto in tudi od-daleč ni mogoče naslučevati, kak bo odgovor, če naj ne smatramo morda za nekak migljaj vesti, da je Romunska začela demobilizirati. Grška je tudi demobilizirala in ententa gospodari tam doli, kakor hoče sama, ter diktira, kdo bodi izvoljen pri državnozborskih volitvah, ki se bodo v ršile v kratkem. Kot nekak znak za bodoči razvoj dogodkov na Romunskem bi se moglo smatrati tudi brzojavno sporočeno dejstvo, da se je kraljica s prestolonaslednikom zopet vrnila iz Bukarešta v Sinajo, da so odšli na letovišče voditelji strank in med njima zlasti tudi odločna protiruska konservativca Peter Carp in Marghiioman. Toda ta »znak« ima dve strani: ali so ti možje zapustili Bukarešt, kjer je ostal kralj z vlado, ker je položaj popolnoma varen in se nič važnega ne zgodi v dogledni bodočnosti; ali pa so odšli, ker je stvar — Romunska v entent-nih rokah — že popolnoma gotova in je sedanja vlada s svojimi ententi ugodnimi sklepi tako na trdnem, da ne potrebuje parlamenta, najmanje pa ljudi, ki so jej neprijetni zaradi svojega protiententnega mišljenja? Grožnjam nemškega časopisja, da Nemčija ne bi poznala šale, ako bi Romunska stopila na stran četverozaveze, so sledile grožnje četverozaveznega časopisja, da bi poseg Romunske v vojno šele po šestih tednih znal postati nevaren za Romunsko samo, ker bi ga jej morda potem četverozaveza ne štela več v dobro. Da rusofilsko časopisje na Romunskem in znani rusofilski prvaki delajo z vsem parom na priklopitev Romunske k ententi, pač ni treba poudarjati posebej, in skoraj se zcM, da se tehtnica oficijelne romunske politike nagiba precej močno na njihovo stran.
Da so se vodilni naši in nemški državniki hoteli porazgovoriti o vseh političnih možnostih semtertja valovečega boja, je razumljivo samo po sebi, kakor tudi, da se je bilo treba posvetovati o vseh drugih vprašanjih, ki so v zvezi s temi možnostmi. Vendar pa odločitev ni bila mogoča, pravi »Tagespost«. ker ne gre za stvari, ki jih morejo rešiti državne pisarne same, temveč za take, pri katerih je meč najmerodajnejše in edino odločujoče sredstvo. Ravno zato pa za najbližji čas skoraj ni pričakovati odločilnega preokreta.
Je pač zopet treba potrpljenja, kakor ga je bilo že večkrat treba v težkih dveh letih vojne, ki ste za nami. Seveda se to lažje izgovori, kot pa stori, in to posebno v sedanjem času, ko zopet skrb trka na duri vsakogar. Četudi ni prorokovanje posebno hvaležna naloga, toliko pa se vendar sme reči. da se kolo usode, kot se vse zdi, za nas zopet obrača navzgor. Naš cilj je predvsem na vzhodu in potem na zapadu — mi pa pravimo: tudi na jugu, ob Adriji. — Vsa prizadevanja so usmerjena na to, da se zagotovi vse ono, kar je predpogoj za vse nadaljne odločitve.
Krize se vedno prenašajo težko, posebno če po večletnih težkih bojih vedno zopet bijejo po živcih. Toda po pravici se je reklo, da končno mora uspeh napočiti onim narodom, ki imajo najboljše živce. Sedanja kriza zahteva posebno veliko v tem pogledu, kajti je pač najtežja, kar smo jih doživeli. Zato pa tudi podaja upanje, da otvori pot na plan, k onemu cilju, v katerega upamo in hrepenimo po njem vsi.
Mm politične mit
Položaj v Solunu. Švicarska brzojavna informacija javlja iz Soluna: Tukaj se je zadnje dni izkrcalo več tisoč mož italijanskih čet. Tako bi bil napravljen prvi korak za aktivno udeležbo Italije pri solunski ekspediciji. Ali odpošlje Italija še več svojih čet v Solun, doslej še ni znano. Doslej izkrcane ruske čete ne štejejo več kot 2000 mož. Vsa napovedovanja o začetku ofenzive se zde vsaj prenagljena. Te dni je izjavil general Sarrail nekemu tukajšnjemu venizelovskemu poslancu, da mora počakati še nadaljnih četnih transportov, da more pričeti veliko akcijo, ki je žele venizelovci na Grškem. Ista agencija javlja iz Aten: Venizelovska »Patris< trdi, da je vzrok za odgoditev ofenzive v Solunu dejstvo, da sta angleški vrhovni poveljnik, kakor tudi francoski generalni štab mnenja, da naj se poseže vmes iz Soluna šele tedaj, ko se bo kriza na glavnih bojiščih bližala odločitvi. Dogodki na zapadni fronti da so merilo za to. Venizelovska »Nea Hellas« pa poroča s Halkide, glavnega mesta enakoimenskega otoka: Srbski kralj Peter, ki se s svojim pobočnikom Berr,ilavom(?) v spremstvu svojega osebnega zdravnika dr. Simonoviča, trgovinskega agenta atenskega poslaništva Kumanudisa in profesorja belgrajske univerze Kanoviča nahaja tukaj, se je izrazil, da zelo obžaluje, da Grška tako slabo umeva svoje koristi na Balkanu. Grški sploh kralj Peter ni naklonjen. Zelo nejevoljen je kralj zato, da se ofenziva na Balkanu odlaša tako dolgo, in ne odobrava nobenega vzroka, ki povzročuje to odgajanje. Bolgarje da kralj Peter smrtno sovraži. Te dni se je mudil v Halkidi nek: srbski general, s katerim je kralj Peter
Stran II.
.EDINOST« štev. 228.
V Trstu, dne 17. avgusta 1916.
Dve leti so že minuli, a strašna vojna še vedno neusmiljeno pleni, pustoši našo zemljo. Milijoni nežnih življenj je uničenih, a mnogo nad kulturnih prizadevanj je uničenih 1 Samo zavest, da vodimo obrambno vojno, ki nam je bila usiljena, nam daje razumeti, zakaj se naši sodrugi v vojaški uniformi tako junaški in hrabro bore in da sovražnika odbijamo. Samo za varnost dežele, za njeno politično neodvisnost in gospodarsko sposobnost se bori in trpi nemški narod, nikakor pa ne za to, da bi komu kaj odvzel. Državni kancelar je izjavil večkrat, da je pripravljen za mirovna pogajanja. Na žalost pa se naši sovražniki še niso najavili, da so pripravljeni za mir, marveč mislijo še vedno — kakor pričajo njihove krvave ofenzive — da se jim posreči premagati Nemčijo in njene zaveznike. Te ofenzive se opirajo na premoč bojevnikov in na pomočne vire, ki jih ima četvorna zveza.
Volja za mir, ki je pri nasprotnih narodih istotako velika kakor v Nemčiji, se seveda potiska in .slabi, ko razni politiki tudi v Nemčiji propagirajo osvo-jevalne načrte, ki narode dotičnih dežel podžigajo na najkrutejši odpor. Cas je torej, da nemški narod sam in neomejeno zavzame stališče napram tem osvojeval-nim načrtom, katerih oživotvorjenje bi bilo zopet razlog za nove vojne in ki morejo le podaljšati sedanjo vojno.
Potem omenja, kako so se po raznih mestih Nemčije dne 1. avgusta vršila zborovanja narodnega odbora, na katerih so govorniki pretresavali vojne cilje v anek-sijonističnem smislu, ter pravi, da je sedaj neizogibna dolžnost vlade, da tako pretresavanje splošno dovoli. Zato da so socijalni demokratie v neki vlogi na državnega kancelarja vnovič zahtevali dovoljenja za razpravljanje o vojnih ciljih.
Proglas zaključuje: Poživljamo zato naše pristaše v državi, naj prirejajo javne skupščine, na katerih naj se označi stališče v vprašanju vojnih ciljev. In obenem naj sklenejo pcticije, v katerih zahtevajo možnost miru, ki omogoči prijateljstvo s sosednjimi narodi in ki naši deželi zajamči popolno teritorijalno integriteto, neodvisnost in gospodarsko svobodo.
delal cel teden. Dopisnik lista *Nea Hel- djie 11. t. m; nastopni proglas^ Sodrugi! las« končno opisuje prizor, kako sta se dva grška parnika z demobiliziranimi četami vozila mimo pristanišča, ko je kralj stal pri oknu. Vojaki so kričali: »Doti z izdajalcem Venizelosom!« Kralj Je ob tem prizoru obledel in stopil od okna. Halkis (Chalkls) je mesto na Istoimenskem otoku, ki je bolj znan pod starogrško - latinskim imenom »Euboeac in leži ob najožjem mestu preliva med otokom in grško celino.
Romunske stvari. Romunska vlada je po
poročilu budinipeštanskega »Az Esta« objavila naslednjo izjavo v listu »Indepen-dance Roumaine«: Lavina bojazen vzbujajočih vesti in število komentarjev, ki sedaj polnijo liste, sta tako velika, da je nemogoče opovreči vsako posebej. Domišljija nekih idobro poučenih krogov« meji že na halucinacijo. Moral bi se ustanoviti poseben urad, ki ne bi imel drugega dela, kot da bi v neizmernost povečana in popolnoma izpremenjena dejstva spravljal zopet v pravo obliko in venomer razkrival laži. Ce bi se pa tudi ustanovil tak urad. bi bilo zelo neverjetno, da b\ mogel opravljati vse to ogromno 'ielo. Zdi se nam najbolj prav. da javno mnenje enkrat za vselej posvarimo najodločneje, naj ne verjame takih tendencioznih vesti. Ki vse spadaio v kraljestvu bajk. Dobro vemo. da to ne zaustavi lažnjivih strašečifi bajk, a vendar upamo, da se najdejo pri nas trezni ljudje, in sicer v znatnem številu. ki znajo razločevati resnico od laži in tendencijoznega obrekovanja, in računamo na treznost u\ domovinsko ljubezen teh mož, da pokažejo dejstva v pravi luči. _ peter Carp piše v svojem listu »Moldovi«: »Zopet krožijo zelo vznemirjajoče vesti. Iz tabora pristašev četvero-zaveze se razširja vest, da v kratkem stopimo v vojno ob strani Rusije. In vendar se ne zgodi to; trditi moremo to z vso gotovostjo. Ne zgodi se, ker človeška volja ne more v enem trenutku izpreme-niti poteka dogodkov, ki sta jih pripravljala delo in marljivost desetletij. V današnji borbi nas usoda postavlja na stran centralnih vlasti in nihče in nič nas ne bo oviralo v izpolnjevanju naloge, za katero se že pripravljamo petdeset let sem. Prej ali slei zavzame vendar Romunska že dolgo pripravljeno mesto in bo igrala svojo zgodovinsko ulogo!... Iz Bukarešta poročajo »Az Estu«: V zadnjem času so se raznašale razne vesti, da Rusi v Besa-rabiji in ob ruski Donavi zbirajo čete, s katerimi hočejo skozi D»brudžo vdreti na Bolgarsko in skozi Moldavsko na Sedmo-graško, ter da Romunska obenem s temi ukrepi namerava priprave, ki jih vlada deloma trpi, deloma pa jih je odredila sama. Ugotoviti je treba, da na Romunskem stoji na eni strani Bratianu z nekaterimi člani vlade, potem Filipescu in Jonescu z rusofili, na drugi pa Carp, Marghilomanin Majorescu. Vojna stranka je zlasti meseca julija in avgusta ukrenila ob meji ukrepe, ki v podanem trenutku gladko morejo stvoriti zvezo z Rusijo. Ustvari se kolikor Je mogoče veliko število gotovih dejstev. Bratianu ima dogotovljene dogovore z Rusijo, kateri, četudi niso pisani in podpisani, na podlagi obljub neizpremenljivo vežejo roke Bratianu, toda samo Bratianu. Zato v trezno mislečih krogih ne smatrajo vojne priprave za take, da bi se brezpogojno ostvarile danes ali jutri. — Velik pomen se pripisuje zadnjim razgovorom nemškega državnega kancelarja na Dunaju. Z veliko pozornostjo se tu zasledujejo tudi avdiience, ki jih romunski kralj sedaj dovoluje vodilnim možem v deželi. Danes (15. t. m.) je kralj sprejel bivšega ministrskega predsednika Majo-reska in sprejme v kratkem tudi Petra Car pa. V Italiji po »Avantiju« vzbuja veliko pozornost vest, da je Romunska sklenila novo trgovinsko pogodbo s centralnima vlastima za dobavo ogromnih množin živil, ki jih ji boste plačali osrednji vlasti v zlatu in municiji. In prejšnji mesec je Rusija dobavila Romunski municijo. Značilno je, pravi *Avanti«, da se je ta pogodba sklenila prav tedaj, ko so italijanski listi zagotavljali, da je za Romunsko odbila ura.
Nemška edinost v zunanji politiki? Kakor javliajo monakovski listi, se bo nemški zvezni odsek za zunanje stvari, kateremu predseduje bavarski ministrski predsednik grof Hertling, odslej pogosteje sestajal v Berolinu kot pa doslej. Pri zadnjem sestanku ni bilo nobene točke — kar je treba posebno poudarjati — ki ne bi bila v izmenjavi mnenj dovedla do popolne edinosti. Da se bo pa popolna edinost med severno in južno Nemčijo v vseh vprašanjih, kolikor zadevajo vnanje stvari', kazala tudi v bodoče, se bo zvezni odsek v svrho posvetovanja sestajal z državnim vodstvom.
Nemški socijalisti in vojna. Glasilo nemških sociialistov »Vorwarts« je priobčil
Četrti vojaški dan.
V času največjih dogodkov, v času, ko zmagovite vojske naše monarhije, ki so svoje s slavo ovenčane zastave na severu in na jugu zanesle daleč v sovražne dežele, v titanskem boju krhajo najobupnej-ši, najsilovitejši naval sovražnikov, ko dedni sovražnik zaman naskakuje naš železni nasip na jugozapadni fronti, slavi naš vzvišeni vladar S2-obIetnico svojega rojstva.
Prežeti z neomajnim zaupanjem v zmago naše pravične stvari, se vsi narodi države zbirajo okrog njegovega prestola. Se ni dosti vztrajanja, junaštva, žrtvovanja na bojišču in doma. Ne smete si torej v sijajnih slavnostih pokazati letos ljubezen in prirojena zvestoba prebivalcev naj-zvestejŠega mesta za njihovega gospoda. Delo tople ljubezni do bfižnjega bodi najlepša in najboljša slavnost; gre za to, da se napravi majhno veselje našim četam na bojišču, ki v brezprimerni požrtvovalnosti uspešno kljubujejo oboroženemu svetu Kako zelo se meščani našega najzvestej-šega mesta in vsi prebivalci Primorja sploh zavedajo svoje dolžnosti, da se vsaj v skromni meri, po svojih močeh izkažejo hvaležne vrlim bojevnikom, ki zaprečuje-jo sovražniku, da bi vdrl v ljubljeno domovino, dokazujejo marljive priprave prireditev za dostojno proslavo tega dneva.
Za jutri, 18. avgusta, napovedani vojaški dan, četrti, ki se bo vršil v našem mestu, naj dobi posebno obilježje. Zastavile so se vse razpoložljive moči da store vse, kar je v njihovih močeh, za bogat uspeh dneva, ki naj pripomore našemu vojnooskrbnemu uradu do novih sredstev za nabavo milosrčnih darov za naše junake na jugozapadni fronti, za naše branitelje in zaščitnike pred nasilstvom srditega nasprotnika. Jutri, 18. avgusta, bo na stotine mladih dam iz vseh družabnih krogov našega mesta nabiralo po ulicah za vojnike. Prodajale se bodo kot znaki vojaškega dneva čmo-rmene umetne cvetlice in patrijotični znaki po 20 vinarjev komad, pri čemur se bodo seveda sprejemala preplačila. Za izvedbo vojaškega dneva se je mesto razdelilo v troje nabiralnih okrajev. Komitejev lokal za I. nabiralni okraj se nahaja v Lloydovi palači, za II. nabiralni okraj v državni obrtni šoli v ulici Stadion in za III. nabiralni okraj v zabavišču (rikreatoriju) pri Sv. Jakobu. V teh komitejevih lokalih bodo nabirajoče dame dobivale cvetlice in denarne pušice ter se bodo le-te po potrebi izmenjavale. Kot odznak bodo prodajalke cvetlic nosile na rokavu belo-rdeč, s pe-
PODLISTEK
Muteniki srca.
Iz madjarščine M. J6kai-a.
Ves dan je bila vesele volje in je prepevala kot ptica. £e le sedaj sem zapazil, kako lep jej je glas in koliko pesmi je znala.
Med obedom je govoričila neprestano o najinem načrtu za potovanje. Kam pojde-va? V Benetke, Horenco, Rim, Neapelj. v Sorrent in na otok Capri. Kaj vse bova morala vzeti seboj? Za njo mornarsko čepico, po angleško. Gorak plaid, ki služi tudi ponoči kot odeja. Trdne črevlje za hojo na Vezuv, vsakovrstnih potovalnih torbic, košarico za zajutrek, pisalne po trebščine in fotografski aparat.
Vse to sen: moral zabeležiti v svojo be-ležnico. Tako je bilo, kakor da je že vedno
čatom vojno-oskrbnega odbora opremljen trak.
2e tekom predpriprav za izvedbo vojaš-tega dneva so dohajali mnogi darovi. Gotovo se bo tudi na vojaški dan na najsijaj-nejši način zopet pokazala požrtvovalnost prebivalstva.
Aprovlzacuske stvari.
Za cesarjev rojstni dan.
Za petek, 18. t. m., povodom cesarjevega rojstnega dne, je c. kr. namestništvo dovolilo prodajo mesa In postrežbo z mesnimi jedrni.
* ♦ *
Povodom cesarjevega rojstnega dne daje aprovizacijska komisija od danes, četrtka, 17. t. m., od 3 popoldne do nedelje, 27. avgusta, v razprodajo v vseh prodajalnah, kjer se prodajajo živila apro-vizacijske komisije, na vsako osebo:
leg testenin po K 1*76 kilogram, ali Vz kg jajčnih test. po K 2'12 kilogram.
Izkazati se je treba z izkaznico za živila in se preščipne izkaznica na št. 16.
Ogrnite mM
Cesarjev rojstni dan. Povodom cesarjevega rojstnega dne bo namestnik baron Fries-Skene IS. avgusta med 11 in 12 uro v slavnostni dvorani na namestništvu sprejemal Njegovemu Veličanstvu namenjene čestitke.
Trst prestolonasledniku. Namestnik baron Fries je povodom imenovanja gospoda nadvojvode Karla Franca Jožefa za generala konjice in admirala poslal gospo du nadvojvodi brzojavko, y kateri ie izrazil najtoplejše čestilke tržaškega prebivalstva in njega pope Ino, neomajno zaupanje v zmago avstrijskega orožja. Na to je došel včeraj od gospoda nadvojvode sledeči brzojavni odgovor: »Namestnik baron Fries, Trst. Za prijazne čestitke, iz-ražetie mi v Vašem in v imenu tržaškega prebivalstva, se Vaši ekscelenci najpri-
srčnejše zahvaljujem.
Nadvojvoda Karel.« Glede prodaje živil na tržaških trgih si
dovoljujemo nekoliko pripomb, za katere želimo, da bi jih upoštevate pristojne oblasti. Resnica je namreč, kakor smo predkratkim pripomnili k tržnim cenam, objavljenim v našem listu po aproviza-cijski komisiji, da br bilo za marsikatere stvari, ki sov onem seznairui, treba tudi povedati, kje se dobe^
* ♦
slimo, da Je pač že skrajni čas, da se tu napravi malo drugačen red, kot je pa vladal pred napovedjo italijanske vojne!
O italijanskem iredentizmu pišejo »Bel-grader Nachrichten«, glasilo okupacijske vlade v Srbiji: »V mirnih časih je bil italijanski iredentizem gibanje, ki so je izven tistih območij, kjer je rogovilll, smatrali za malenkostno in so šli mimo njega kot brezpomembnega. Med narodnimi vprašanji monarhije je italijansko ranžiralo na zadnjem mestu. Kako krivična je bila ta klasifikacija, kako zelo se je iredenta v južnih Tirolih in v primorskem prostoru podcenjevala, pričajo dogodki, ki so do-vedli do vojne z Italijo. Za poučene seveda ni tudi pred vojno obstajala ta nevarnost podcenjevanja, kakor kaže knjiga dr. M. Mayra, kjer dokazuje, kako neprestano so se zanimali za to vprašanje politiki v Tirolih in v Italiji (in na Primorskem — bi dostavili mi). Omenjena zaslužna, iz ne-številnih virov zajemajoča knjiga odpre mnogim oči in jim pokaže, da v stremljenju za odtrganje italijanskega južnega Tirolskega od Avstrije skoro pol stoletja ni nastopala nobena pavza. Posebno poučno je poglavje o vojni leta 1866. in o času, ki jej je sledil. Svari nas, da ne zapademo zopet v stare usode pol ne pogreške.« — Najprej moramo konstatirati obžalovanje, da ima dr. Mayer — in za njim tudi glasilo okupacijske vlade — pri tem svarilu le južne Tirole pred očmi. Rečeno glasilo naj si le kar hitro naroči kakega drugega Mayrja, ki bo »odpiral oči«, da bodo prav gledale tudi na našo obal z velikim emporijem, našim Trstom, — da bodo izpoznavale njega neizmerno važnost za vso državo, in pa potrebo, da se tudi tu ne bodo delale »stare uso-depolne pogreške«. Ta važnost je nedo-gledna — tolika, da lahko mirno trdimo, da je tu neizmerno več državnih interesov v igri, nego pa na južnem Tirolskem. Trpke spomine vzbuja v nas priznanje v glasilu okupacijske vlade, da se je vkljub svarilom iredentistično gibanje podcenjevalo, in da se je med narodnimi vprašanji monarhije postavljalo na zadnje mesto!
Kupujem
enoje, volno, boinbafc, TolneDa In vatfrana pokrivala in volnene pletene srajce Prihajam tudi na dom. Zaloga Settafontane
Ste v. 45.
40S
Na debelo sumo za preprodajalce.
Nogavice, sukanec, pipe. milo, gumijeve podpet-nike, razni gnmbi, denarnice, mazilo za čevlja, električne svetiljke, baterije, pisemiki papir kopirni svinčniki, zaponke, pratani rdečega križa, krema za brado, žlice, razna rezila, robai, mrežice za brka, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, nstnike, razne glavnike, zaponke .Patent Knopfe" in drugo prodaja JAKOB LiKVI, uiica 3. 2ii«solo štev. 19,	62
J. Stoka,
trgovina, Tr&t, nI. Molin pičilo 19. Na drobno in debelo.
co
Dogaja se tudi, aa se ta ali ona stvar pač dobi na trgu pri Rdečem mostu, na Lesnem trgu ali trgu Stare, mitnice pa ne, ali j pa tudi narobe. Želeti je torej kolikor le mogoče primerne razdelitve došliti zrvil na vse tržaške trge> kar bi se zgodilo tem j lažje, če bi aprovizacijska komisija, ki ima pač pravico za to, vsak dan zasegla1 nekaj vagonov onih živil za Trat, ki^se preko Trsta izvažajo v^ zaledje,
Posebne graje vredna pa je na tržaških trgih razvada, ki jo ho&ejo prodajalke najpotrebnejših živil uvajati kot nekako pravilo, in prav tako tudi nekateri trgovci z živili aprovizacijske komisije. Nekaj navadnega je, da zahteva ženska od kupca, ki hoče kupiti 2 kg krompirja, da mora kupiti tudi vsaj pol zeljnate glave. Kdor noče zeljnate glave, ne dobi krompirja, kdor pa vzame celo zeljnato glavo, dobi potem 4 kg krompirja. Enako je tudi n. pr. s paradižniki in drugimi takimi stvarmi. Trgovci pa prav radi delajo take kombinacije med sladkorjem in kavo. Tako se potem dogaja, da stranka, ki nima dovolj denarja pri sebi, ali pa ga sploh tudi mma toliko, da bi si nabavila oboje, ne dofei ničesar.
Takih stvari je toliko, da'bi se na široko lahko bavili vsak dan žnjimi. Je pač treba potrpljenja povsod, pri prodajalcih, nadzorstvu m ku-povalcih, ne pa samo pri teh poslednjih, kakor si mislijo nekateri ljudje, ki se sami sebi zde vzvišeni nad druge, a so v resnici enaki med enako splošnostjo, kvečjemu le še, da so v svojem poslu služabniki splošnosti, ki bi kot taki morali kazati vec vljudnosti in potrpljenja kot pa splošnost sama. Končno bi še pripomnili, da je pač neobhodna potreba, da se v vseh aprovi-zacijskih stvareh, naj si bo že v centrali, prodajališčih, trgih itd. namestijo vendar enkrat ljudje, ki bodo znali slovenski: Mi-
Potres. iva tukajšnji c. kr. mornariški opazovalnici so potresni inštrumenti po predvčeraj javljenih petih stresljajih tekom predvčerajšnjega in včerajšnjega dne zaznamovali še nadaljnih 16 stresljajev, izmed katerih se je najmočnejši, bližnji potres z oddaljenostjo središča kakih 200 km, pričel včeraj dopoldne ob 9 uri, 6 minut in 51 sekund. Največje valovenje tal 0'32 mm je nastopilo ob 9 uri. 8 minut; končal se je potres ob 10 dopoldne.
ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti,- zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.


BftTČtoKnff0 • UmetniSke, voBCilne, po-ItMArSl&UIfllb • krajinske, vojne, ljubim-ske, glave, mornarske, cvetlične itd. od 3.— naprej za 100 kosov. — Tržaške po K 2.50 naprej za iOO kosov.
Pisemski papir
po K 1.50 naprej najrazličnejših oblik in barv.
N^ffSTI za	vojake, od najvad-
llUls&i nejših do najfinejših v usnje ve« zaaih, v vseh mogočih oblikah.
olne dopisnice rumene in modro zelenkaste : dobre po K 2.o0, boljše po K 3.— fine po K 3.50 najfinejše po K 7.50 za tisoč kosov.
^(llKPnilfl 0 navadni od 26 vin. naprej JvlllUlIEtl • ducet. kopirni tintni K 1.50 ducet. ,.Meph»sto" K 2. ducet, „Penkala", „Hardtmut", ,.Koh i Nohr'- po K 4.50 ducet in sicer vseh mogočih kakovosti in barv.
Črnilo
najboljše vrste vseh barv in velikosti steklenic, za preprodajo du> cet steklenic po K 2. Črnilo za stampilija vseh barv.
Pisarniške potrebščine:
matov, najrazličnejša držala, peresa, podloge, pivniki, gumi, pečatni vosek, niti, tintniki, kuverti itd. itd.
TrsoasKe Knjige, iS? r;"
likosti, mehko iu trdo vezane.
Tiskovna delu: ^
knjige, kuverte, cenike itd. izvršuje točno po naročilu.
UulfA^ ■ Slovarje, slovnice, slovenske in RElJfiSb • tujejezične, leposlovne, znanstvene in šolske ter knjige za mladino.
Hnffi?a kavčuka in kovine, za občine, urade, pisarne, privatnike itd. Izvršuje točno v vseh oklikali.
Cesarske in narodne v vseh feUJlUVC « velikosti ima v zalogi in jih izvršuje po naročilu.
Igralne Kcrte z^t^jJSTsS
in domino v raznih velikosti.
OKulrJeza vBa^°vr5?tne
PfAHttfitnf papirčki vseh vrst: škailje po Ugareifil K 2S0naPrej, stročnice škat-lje po 32 vin. naprej
Uolaške potrebščine:^^
PkuaIaihn in izvršuje pismena naročila
sprejema točno in »agio.
Priporočljiva tvs-dka.
Sveže čajno maslo.
PRODAJALNA SPECIJALITETA MASLO", Via Campanile 16 in Via Najfinejša in fina namizna vrsta.
,ČAJNO Ghegha 2
253
ZDRAVNIK
Metf. Dr. M Pernicic
stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 III. n. (zraven
Dreherjeve pivovarne) in ordinjra v ulici Carintia 39, !. od 3 do 4 pop. za netrznje, nervozn« In otroike bolezni (blizu cerkve sv. Antona novega.)
HALI OCILMSI.
razmišljala o tem. Menila je, da je s tem
že vse urejeno.	_	, .
Mene je nekaj jezilo. To namreč, da se me ni prav nič bala. Je-li siva brada res tako velika garancija, da jo more brez strahu puliti tudi vsak otrok?
Najraje bi mi bila velela, naj dam za-preči že popoldne, da takoj vse nakupi v
mestu.	. .
Rekel sem jej, da je danes praznik in aa so vse prodajalne zaprte. Pač pa se popeljeva jutri skupno, ker imam tudi se marsikaj poskrbeti.
Naenkrat se je privila tesno k meni in mi šepnila v uho: »Ne res, v časopisih vendar ne bodo pisali, da vi — da ti — da midva potujeva v Italijo?« (Aha, sedaj se je vendar oglasil strah v njej.)
»Seveda bodo pisali.« Zardela je in povesila oči.
Po malem presledku je zopet vprašala: rKdaj odpotujeva?«
»Od jutri v dveh tednih.«
»Zakaj šele tako kasno?«
»Ker morate najini imeni dva tedna viseti na deski stanovske oblasti.«
Po teh besedah mi je objela koleni in je ihtela.
XIV.
Svatbeno potovanje! Res primerna naprava novega časa. V svoji otroški dobi nisem imel niti slutnje o takih stvareh. Za to treba sveta parnih strojev.
Večina zakonskih dvojic potrebujejo nekega dopolnila in tega si nabirajo sedaj tu, sedaj tam: od lepih krajin, znamenitih velemestnih monumentov. slik, soh, voženj po železnici, hotelskih jedilnih jtetov, in menjajoče se potovalne druibe. Treba dražiti svoje živce z neprijetnostmi, ki jih vožnja nudi v obiii meri, ter puščati, da ti žvenkljanje železnic in šum gostiln
regulirata sanjarij©,	. .
(Dalje.)
Izredna prilika za preprodajalce.
Prodam 7000 sodčkov gorčice senf) in veiiko množino švedskih nžigalic, mazilo za čevlje, sard ne, Sčetke, krtače, lule, ogledala, cigaretni pap r. oi garetne oTojke, vsakovrstne vojaške potrebščine, velika iz bera razglednic itd. — Buchbinder, ulica
delte Torri 2.
548
ftf ft plemenite pasme z mlekom, in dva iIUaCi prašiča so na prodaj. Vrdela 698, Gostilna Fonda (Vrabcc),
547
f 1m£2Ymfk najrazličnejših, vrst, milo, marmelado, aluSvltlS gorčico, kisle kramare, sveče i. t. d. razprodaja na debelo po zmernih cenah tvrdka MILOVAN DOMENIŠ («x K. Klavora) v Trstn, ulica Carradori 18.	472
flAnftbft i litin izborna vrsta, po K 157 hI USlSIlU VIIIU, franko Hangar 41, vedno na razpolago v kleti. — EM. MELLOSSOVICH, Trst Via Barrisra št. 4.	543
Kupujem
del Bosco 18.
volno, železo, lito železo, bombaž po K 7 in razne kovine. Trst, ulica Prihajam tudi na dom.	467
ftlrlia vsake vrste kupuje prva slovenska trgo-tUilljC vina, Jakob Margon, Trst, ulica Soli-tario 21 (pri mestni bolnišnici.)	o20
(Itn A istrsko belo in črno, Šampanjec, Vermouth, VIIIU Malinovee po zmerni ceni. APOLLONIO, Amalia 10.	539
Prodajalno lestvln
hišo vred. — Pojasnila daj« lastnik Anton Cevna, Kolonja na hribu St. 29f», brez posredovalca. 521
z vio opravo se odda v najem ali proda
Fotograf
iUv. 10.
Anton Jerkič posluj« zopet v tvojem at«li »j a v Trstu, Via d«U« Posta J	248 *»
Vffttfo 9. Mfflnlnn n* Opčinah naznanjata
UBire A nuiuiuil svojim cenj. odjemalcem da imata veliko množino belega in Črnega vina na rarpolago. Cene zmerni,	64b
Zlatarni
G. Pino
Trst, ulica Canale štev. 13 Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne.	Cene zmerne.
VINO
daln.atinsko, istrsko, šampanjec, Asti, re-fošk, peneči in desertni moškat. Malinovee, žganje, rum. maršala, vermouth, —---grenčice od 56 1 naprej.---
: ; Velika množina modre galice. : :
PARČINA. Kavarna »Armonla« — Trst.
Čevlje.
Velika prilika. 40 parov it. 35—38 z* dekleta. Prva vrsta. En bloc po 22 K-posamezni pari K 24. Moški in deški čevlji zajam č«ne vrste po zmernih cenah. Via Tor 8. Lorenzo 10, vr. 13 [prečna ulica 8. Michelel. •	54^
ZOBOZDRAVNIK
Dr.J.Čermak
se le preselil In ordinira sedaj
v Trstu. ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste.
iztojeziMrez iiolecloe. Miraij?
UMETNI ZOBJE.