Poštnina plačana v gotovini.
OBRTNI VESTNIK
St rokov n i list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva
»OBRTNI VESTNIK" tahaja mesečno dvakrat, in »cer: vsakega 1. in 15. v mesecu ter st »n e celoletno Din 40- — polletno Din 20- — posamezna Stev. Din 1' —	Oficijelno glasilo «Zveze obrtnih zadrug v LJubljani» in «Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru« ter slovenskih obrtnih društev v Sloveni)! Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10.	Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Štev. pri poštni hranilnici podružnici v Ljubljani 10.860
XI. letnik.	V Ljubljani, dne 1. septembra 1928.	Št. 17.
OBČNI ZBOR
Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru
se bo vršil
v nedeljo, dne 9. septembra 1928 ob 9. ari dopoldne v posvetovalnici mestnega magistrata v Mariboru.
DNEVNI RED:
1. Poročila: a) zveznega načelnika,
b) zveznega tajništva,
c) zveznega blagajnika.
2. Proračun za leto 1928.
3. Uvedba mojstrske preiskušnje za vso oblast.
4. Razprava o delitvi okrožnega urada za zavarovanje delavcev.
5. Naredba o odpiranju in zapiranju obrato.v.
6. Določitev kraja prihodnjega zveznega zbora.
7. Slučajnosti: Predlogi morajo biti do 4. septembra 1928. prijavljeni zvezi.
*
Če bo občni zbor ob določeni mri nesklepčen, se bo vršil eno uro pozneje, ne oziraje se na število navzočih delegatov, drug občni zbor.
Vsaka zadruga ima pravico odposlati na zvezni zbor po tri odposlance za pr,vih 100 ali manj zadružnikov in za vsakih nadaljnjih 200 ali manj zadružnikov še po enega odposlanca.
V	Mariboru, dne 20. avgusta 1928*
Franjo Buroš s. r., načelnik.
Organizacija.
Vsakdo bo priznal, da je med organizacijami, ki predstavljajo svetovno moč, izvzemši militaristične, najmočnejša kapitalistična. Ta dela sporazumno tu kakor preko oceana za svoje koristi. Ni sicer tako močna po številu članov, ampak po svojem zlatu, s katerim obvladuje ves svet.
Druga najmočnejša svetovna organizacija, ki po svoji moči more v posameznih primerih odločevati tudi proti volji velekapitala — kar je bilo še pred 50 leti popolnoma izključeno — je socijalizem. Spretni voditelji socijalistov so videli za celo stoletje naprej uspeh svojega dela, na podlagi teh uspehov so znali isti voditelji proletarijatu pred-očiti boljšo bodočnost, ki jo bo mogoče doseči le v močni organizaciji. Moramo pa tudi poudarjati, da si danes na višku stoječe delavske organizacije ni ustvaril proletarijat sam, ampak so jo izvršili dobri socijologi. Proletarijat je v svojem navdušenju žrtvoval le prispevke za vzdrževanje svojih voditeljev in ti prispevki donašajo danes tisočere obresti, in sicer v taki meri, da more delavstvo slaviti zmago svojih idej. Dobroto organizacije čutimo tudi pri dobro organiziranih dobrodelnih in telovadnih društvih in požarnih brambah. Za gospodarski razvoj zelo koristno delujejo kmetijske strokovne organizacije. Tu hočem omeniti le organizacije, ki pridejo v poštev ,v gospodarskih zadevah, da ne naštevam drugih podrobnosti, ki prihajajo v poštev le v lokalnem oziru, katerih je vsekakor zelo mnogo, menda tudi več nepotrebnih. Imamo pa pri nas dokaj močan, a stanovsko najmanj
zaveden in organiziran stan, in to je naše obrtništvo.
0 nekdanjih pravicah in blagostanju obrtništva ne govorimo, ker to je minilo; vzeti bi morali v pretres današnje stanje obrtništva, ki zaradi svoje desorga-nizacije rapidno propada. V Sloveniji imamo dobro urejeno državno višjo obrtno šolo, imamo dokaj dobrih obrtno-nadaljevalnih šol, za katere žrtvujemo letno več sto tisoč dinarjev, a te šole donašajo v glavnem koristi našemu delavstvu, ker se s tem šolanjem bolje klasificira, obrtništvu pa le toliko, kolikor pridejo v poštev boljše delovne moči. Vse drugo, kar manjka obrtništvu za stanovski pro-speh in blagostanje, si pa mora obrtništvo izvoje-vati samo z lastnim žrtvovanjem in lastnimi duševnimi silami. Po današnjem stanju obrtniške organizacije je vsak pomemben uspeh izključen, ker je ono malo število delujočih organizatorjev po večini že izčrpano, nov zmežen in zaveden pomladek pa je napram številu obrtništva tako minimalen, da obsolutno ne more biti kos svoji nalogi. Iz vrst obrtništva tudi ni pričakovati boljših ini vztrajno delujočih moči, iz enostavnega razloga, ker je obrtnik, ki bi bil dovolj verziran na organiza-toričnem polju, zaradi svojega dovolj samostojno mislečega naziranja povprečno bolj zaposlen v svojem poklicu kakor tudi pri drugih institucijah ali v društvenih odborih. Zato mu je onemogočeno, delovati na polju obrtniške organizacije. Ako bi se posvetil še tej, bi zanemarjal svoj obrt in s tem lo pospeševal lastno propast. Če pa tak obrtnik sam propade, nima (več potrebnega ugleda pri svojih tovariših. Tukaj je torej vrzel, ki jo obrtništvo do : danes še ni moglo rešiti. Moralo se pa bo tudi to | premagati, če bo obrtništvo hotelo imeti svoj skro-
1 men prostorček pod solncem.
Čudne pojave v obrtniški organizaciji vidimo tudi v tem, da je delavec, ki se je osamosvojil, pozabil na vsako organizacijo, najmanj pa mislil na svojo stanovsko, to je obrtniško, dasi je bil prej, ko je ,več let delal kot rokodelec pri kakem obrtniku ali morda v tovarniškem podjetju, ves čas dober član, morda celo dober sodelavec v delavski strokovni organizaciji in je točno prispeval predpisani prispevek, ki dostikrat ni bil malenkosten.
Nezavednost posameznega obrtnika pelje celo tako daleč, da misli, če je član rokodelske zadruge, da je s tem že organiziran, dasi mnoge zadruge niti članskih doklad ne prebirajo, ampak se vzdržujejo le z vplačilom vajenskih vpisnin in oproščenj. Pri nekaterih obrtnih zadrugah člani sploh nikoli drugega ne plačajo kakor malenkostno inkorporacij-sko pristojbino, ki je pri mnogih zadrugah tako malenkostna, da znaša morda jedva toliko, kolikor za njega izda zadruga samo na poštninah. To, da mnogo obrtnih zadrug ne nalaga letnih prispevkov svojim članom, je največja pogreška, kajti izgovor, da obrtnik ne more letno vsaj 50 Din prispevati za svoje organizacije, je vendar, milo rečeno, nesramen, ako pomislimo, da plača vendar vsak organiziran delavec na leto veliko več. Tak obrtnik pač ni ,vreden tega imena, še manj pa obrtnega lista. Pride pa tak obrtnik mnogokrat na občne zbore zadrug ter iztroši poln koš zahtev in potreb, ki se vse sučejo le v najožjem krogu njegovega okoliša. To pa seveda le vsled njegove nezavednosti. Takega in sličnega nepojmiovanja razmer bi se dalo napisati cele knjige, kar bi pa nič ne koristilo. V svrlio povzdige obrtne organizacije bi bilo več potov, a prva in najlaže izpeljiva bi bila ta, da bi morala biti vsaka obrtna zadruga član Zveze obrtnih zadrug. Tozadevne resolucije naj bi sprejele zveze na svojih občnih zborih ter jih primemo utemeljile. Obrtna oblastva bi vsekakor vpoštevala tako splošno potrebo, osobito, ker bi
j si s tem, da bi bilo uveljavljeno obligatorično j članstvo, prihranila mnogo posla, ker bi manjše zadeve zveze same reševale. Ko bi bila zadeva obligatoričnega članstva izvedena, bi morala po-j tem skrbeti v salv a posamezna zadruga za potrebno financiranje svoje zveze. Na vsakega zadružnega člana bi prišlo letno najmanj 30 Din, kar bi znašalo v primeru sedanjega delokroga za ,vsako zvezo 150 do 200 tisoč dinarjev dohodkov na leto. Če dobi zveza enkrat take dohodke, ji bo omogočeno vzdrževati potrebno in sposobno uradništvo.
V	teku par let bi se pokazali uspehi organizacij. Da mora biti vsako delo plačano, tako tudi delo organizatorjev, ki so za to delo nastavljeni, tega naj se zaveda vsak ob rini k.	(Dalje.)
Na branik!
Nikdar ni naše obrtništvo preživljalo tako slabih časo.v, kakor zadnja leta. Ze splošna gospodarska kriza ga ovira v njegovem razvoju; brezbrižnost merodajnih krogov pa ga tira v nevzdržen položaj. Če danes govorimo o sistematičnem ugo-j nabijanju obrta, imamo za to dovolj povoda in j do.volj dokazov. Prizadevanja obrtniških organi-; zacij, naj državna uprava v narodno-gospodarskem j interesu podpre obrtnika, so se razbila ob nepre-I stanih borbah, ki jih vodijo med seboj politične stranke.
Pred nekaj meseci pa je padlo na ramena gospodarskih krogov novo breme — uredba o odpiranju in zapiranju obratovališč. Ta uredba korenini, kar se tiče zaposlovanja pomožnih moči, v i zakonu o zaščiti delavcev. Pribijemo pri tem dejstvo, da se noben zakon, ki bi ščitil gospodarske interese, tako vestno in rigorozno ne izvaja, kakor baš zakon o zaščiti delavcev.
Inšpekcija dela strogo pazi, da se v obratovali-ščih izvaja zakon in koliko je danes obrtnikov, katerim je Inšpekcija dela naprtila globe in povzročila neprijetnosti!
Če pa napram temu primerjamo določbe obrtnega reda, ki govore o nedovoljenem obrtovanju, vidimo, da obrtna oblastva ne spoštujejo niti § 147. o. r.; da bi pa šušmarstvo pobijala, o tem pa danes ni niti govora.
Tu velja torej dvojna mera. Obrtniku se prepoveduje zaposlovanje pomožnih moči preko določenega delovnega časa, šušmari pa obrtniku lahko vsak, ne da bi ga oblast pri tem ovirala.
Ko je stopila naredba o odpiranju in zapiranju obratovališč v veljavo je dobila policija nalog, da pazi na to, da se podjetniki drže naredbe.
Z ,vso strogostjo nastopajo oblastva proti gospodarjem, da zaščitijo pomožne moči!
Pri tem pa odjeinlje naredba o odpiranju in zapiranju obratovališč svobodo dela tudi obrtniku, ker določa kdaj smejo biti odprta obratovališča. Mesto, da bi merodajni faktorji podpirali delavnost, pa ovirajo delo! Rešilo nas bo iz težke krize le delo in merodajni faktorji naj s smotreno gospodarsko politiko prepuščajo našemu gospodarstvu kvarljive pojave.
V	zadnjem času se pojavlja zopet velika gonja za uveljavljenje osemurnega delavnika. Res je, da je za nekatere stroke prepoved preko osemurnega dela potrebna, so pa tudi stroke, ki bi brez škode za pomožno osobje mogle delati 10 ur. Da, 8 urni delavnik je pridobitev delavskih organizacij, nikakor pa bi merodajni faktorji ne smeli postopati pristransko in uvaževati le zakona o zaščiti delavcev. Če so oblastva merodajna, da obrtniku pre-
povedujejo preko 8 urno delo, potem so gotovo tudi merodajna, da določijo za gotove stroke nesporen 10 urni delavnik.
Zveza obrtnih zadrug ,v Ljubljani je na svoji zadnji načelstveni seji razpravljala o težkem položaju obrtništva in je sklenila započeti obsežno akcijo, da prepreči vedno nove atake na obrtništvo. Kot počet ek te akcije je sklenila prirediti v ponedeljek, dne 3. septembra t. 1. ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani «Kazin©> v Ljubljani veliko protestno zborovanje proti naredbi o odpiranju in obratovali šč, za uveljavljenje 10 urnega delavnika in proti davkom. Pozvala je ljubljansko obrtništvo, da v znak protesta zapre svoja obratovališča od 11. do 12. ure opoldne.
Merodajni faktorji nas silijo, da stopimo na branik in da brezobzirno branimo svoje pravico!
Slovensko obrtništvo je doživelo že toliko razočaranj, da stavlja svoje nade le na samega sebe. Letošnji Zvezini občni zbor je apeliral na politične stranke, da prenehajo s strankarskimi boji in posvetijo s.voje moči gospodarskemu udejstvovanju. Ta apel je naletel na gluha ušesa! Naši protesti, naše zahteve in prošnje romajo nerešeni v arhive — in temu mora biti konec!
Naša zbornica TOI je trdovratno molčala, ko se je pričelo pojavljati bojkotno gibanje, trdovratno molči k novemu davčnemu zakonu, vse iz bojazni, da se ne zameri režimu. Organizacije pričakujejo od nje, da pokaže svoje delovanje!
Tovariši! Ali še niste spoznali, da slepo tavate za onimi, ki iz Vaše mlačnosti kujejo osebne koristi? Odprite oči! Spoznajte, da bo imel obrtnik toliko pravice, kolikor moči! Vašo moč predstavljajo Vaše organizacije, ki bodo, dovolj borbene, prave in zveste vodnice v borbi za stanovske interese!
Protestno zborovanje, 3. septembra, naj pa pokaže, da se že ustvarja solidarna obrtniška fronta, ki bo znala braniti življenjske interese obrtniškega stanu!	K.
Obrtniško socialno zavarovanje.
Na obrtniškem zborovanju, ki se je vršilo dne 22. julija t. 1. v Šoštanju in katerega so se, kakor smo že poročali, udeležili v obilnem številu člani Slovenskega obrtnega društva v Celju, iz Vranskega in Prevalj, je predsednik Obrtnega društva v Šoštanju, naš stari obrtniški borec g. Jakob Volk iznesel v svojem referatu nekaj lepih misli tudi
o	obrtniškem socialnem zavarovanju. Ker je referat splošno zanimiv, ga v celoti obja,vljamo: «Naše obrtništvo preživlja težko krizo, bije se boj za obstoj. Naše neurejeno državno gospodarstvo, nas žene v propad, nihče pa noče slišati našega obupnega klica po odpomoči. Vse se vrti v .vrtincih nesrečne politike po nadvladi in koritar-stvu. Cela vrsta gospodarskih vprašanj je nerešena, davčna in druga bremena so taka, da jih ne moremo zmagati. Vsepovsod manjka razmeram primernih zakonov, • pomanjkanje dela, draginja, pomanjkanje gotovine itd.
Za naše obrtništvo je tisoč važnih vprašanj, ki jih je treba rešiti, in če bodo ta vprašanja reševali ne obrtniki bodo gotovo le ,v našo škodo. Izgovor, brez mene bodo že napravili, tu ne velja, da se delo pušča samo drugim, ki naj žrtvujemo čas in denar, sadove bi pa uživali drugi.
Kakšen je naš gospodarski položaj? Kriza v industriji, obrti in kmetjstvu, brezposelnost našega delavstva.
Kje je krivda?
I.	V slabem državnem gospodarstvu. Uvozna in izvozna carina se ne prilagodi potrebam v naši državi, še posebej pa ne za naše obrtništvo,.
II.	Da se razne državne nabave oddajajo v inozemstvo kljub temu, da bi domača industrija in obrtništvo iste lahko izvršilo in s tem našlo zaslužek in delo; država pa bi dobila tudi boljše blago.
Nesrečni birokratski uradni šimel nam s svojimi kavcijami in drugimi dobavnimi pogoji, neplačilom itd. vsako dobavo že vnaprej onemogoči. Nesmiselna je trditev, da ne bi mogli izpolniti svojih obveznosti. Če ne bi mogli pre.vzemati dobav posamezno, pa bi se poslužili našega zadružništva, ki bi gotovo nudilo polno garancijo. Denar bi ostal v notranjosti naše države, kar bi gotovo uplivalo na povzdigo naše valute, ker bi se uvoz omejil, z rednim izplačilom obveznosti pa bi odpadle tudi oderuške visoke bresti, ki danes uničujejo našo industrijo in obrt. Pa tudi naše kmetijstvo že ob-
jema bela žena s koso, če smo tudi agrarna država z agrarno reformo, katere se naj Bog usmili, ker se je vse boji.
III.	Če pogledamo našo obremenitev po vsemogočih davkih, taksah in drugih dajatvah vidimo, da to presega našo zmožnost in da nam ne preostaja za oskrbo naših rodbin ničesar. Podrobno
o	vseh krivičnih davkih razpravljati bi bilo preobširno, omeniti pa moram krivičen prometni davek, ki se plača v večih slučajih 10 krat. S tem je državna uprava naravnost navijalec cen in spada na zatožno klop. Naša Slovenija se v tem oziru preveč eksploatira. Če bi se vsi direktni davki v naši lepi državi enakomerno porazdelili bi prišlo na glavo približno 110 Din, tako po plačuje Slovenija 180—190 Din na osebo, Dalmacija 65 Din na osebo, Srbija in Črna gora 65 Din na osebo, Hrvatska in Slavonija 93 Din na osebo ali pa v milijonih povedano, mala Slovenija, ki tvori le 13 del prebivalstva plača 184 milijonov, Dalmacija 30 milijonov, Hrvatska in Slavonija 224 milijonov, Vojvodina 161 milijonov, Srbija in Črna gora 150 milijonov, Bosna in Hercegovina pa 95 milijonov dinarjev, direktnih davkov. Slovenija pa še skoro 89 milijonov dinarjev neposrednega davka. Če pogledamo zemljevid vidimo, da smo le majhen del naše države, plačamo pa nad 22% vseh davkov. Če pogledamo še v oblastne, okrajne in občinske doklade in davke, komorske in druge dajatve, pa se nam malim obrtnikom pokaže še večja krivica. Velekapital se je y tem oziru že aaščitil, da ne plača za ceste več nego 25%, medtem ko mi plačujemo 300%, bolj razumljivo, mi mali obrtniki, ki hodimo peš in nimamo vozov in avtov, plačamo na vsak davčni dinar še 3 dinarje za ceste, kapitalist pa le 25 para na dinar. Tako je tudi z občinskimi dokladami. Tem gospodom se jih nad 200% ne more naložiti, drugi pa jih lahko plačamo tudi 500% in : še več. Poleg navedenih krivic, je še cela vrsta raznih taks in monopolov s katerimi se nas pre-občutno obremenuje in izpostavlja raznim šikanam. Omeniti hočem le še novotarijo, s katero so nas osrečili z uslužbenskim davkom. Ali je ta davek pravičen? O tem bo naše delavstvo samo sodilo. Zal, da smo pa mi tudi prizadeti če, bi tudi naši delavci ne zahtevali poviška plače imamo odgovornost in sitnosti z plačevanjem, da izstavljamo tiskovine za plačevanje itd.
Visoka trošarina in povišanje monopola dela draginjo naših potrebščin in otežkočuje naše stanje. Ni se čuditi, da tako propadamo v našem gospodarstvu in da smo danes nujno potrebni so-cijalne oskrbe, o kateri je treba, da se nekoliko pogovorimo.
Izvedba sedanje socijalne oskrbe je le enostranska in je s tem le en del zavarovanja potrebnih oskrbljen, vsi drugi so pa prepuščeni usodi. Za nje velja delaj, plačaj in molči, — ko si obnemogel ali obolel pa pogini kot žival! Zamudili smo priliko ob prevratu! Treba je, da to popravimo, da se zakon in pravilnik prilagodi potrebam. Proč z predsodki onih obrtnikov, ki jim je morda sreča mila, da so gmotno na boljšem kot tisoči njihovih tovarišev, da njim ni treba oskrbe.
Pri vsakem pragu čaka beraška palica in lahko bi naštel dovolj takih obrtnikov, ki so bahato vse zavračali in so kot občinski ubogi umrli. Tedaj še le čutimo vse gorje! Čaka Te mnogo nesreč in bolezen, ki Te napravijo reveža in ali je premoženja, dovolj, za dolgo vrsto let? Če se tako vprašamo pridemo do prepričanja, da je treba, da se oskrbimo in da imamo sočutje z drugimi. Žalostna resnica je, da nismo niti zmožni, da si vzdržimo svojo samopomoč, ki bi v slučaju obrtnikove smrti, vsaj ženi in otrokom v najžalostnejšein položaju nudila majhno podporo in tolažilo. Proč z vsemi pomisleki! Naša skupna zahteva mora biti po splošni socijalni oskrbi. Da bo pa ta tudi odgovarjala našim potrebam je treba, da se k sodelovanju pritegnejo vse organizacije obrtnikov in delavstva, ter strokovnjaki. Država sama je dolžna, da to podpira in da la izvedbo tudi prispeva.
To zavarovanje mora nuditi oskrbo vsem pridobitnim krogom, ki niso drugače oskrbljeni, in da njih čisti letni dohodek po sedanji valuti ne znaša vsaj 25 tisoč dinarjev. Oprostitev pa bi tudi v tem slučaju veljala za njega in lastno rodbino, nikakor pa za zaposleno osobje. V to zavarovanje je pritegniti tudi ,vse male kmete, viničarje, najemnike in vse one, ki se ne morejo izkazati, da so dovolj oskrbljeni in da njih zemljišče ne nudi dovolj dohodkov.
Zavarovanje se mora poenostaviti. Poslovalnicam je dati več avtonomije, pritegniti je krajevne
odbore, iz vrst delodajalcev in delavcev. Zavarovanje ima obsegati oskrbo za obolelost, nezgodo,
I	onemoglost (starostno zavarovanje) oskrbeti je tudi brezposelno podporo za naše delavstvo, j Socijalna oskrba, razven zdravniške pomoči, zavarovancu in njegovi družini ne sme nuditi več kot je zavarovanec sam pridobitno zmožen; odpasti morajo ,vse druge dajatve. Hranarina pa se mora povišati na resnični zavarovančev zaslužek, za katerega plačuje tudi prispevke. Z 50% hra-narino si ne more kupiti boljše hrane in preživljati
1	družino. Izkoriščanje te oskrbe bi se moralo strogo kaznovati. Pri tem bi morale sodelovati oblasti in občine, katerim bi s tem odpadlo .veliko breme okrbe in bi jim največ ostali v oskrbi le oni, ki bi bili že od rojstva pohabljeni.
Dobro vemo, kje so hibe sedanje socialne oskrbe.
Treba je pričeti delati tudi na tem polju, ker le v složnem delu lahko upamo na boljšo bodočnost. Ne zanašajmo se na tujo pomoč, ki nam jo vse stranke ob volitvah ponujajo, potem pa nas , bičajo!
Iz organizacij.
Zadruga urarjev, zlatarjev, optikov, pasarjev in graverjev v Ljubljani je prejela od Saveza dragu-ljarskih i urarskih veletrgovaca i proizvoditelja u Zagrebu nastopni dopis: «Upravi Glasnika urarske
i	zlatarske struke u Zagrebu (Marovska ulica 10), čast je moliti gospodina predsjeduika, da bi iz-! volio svojim uplivom dejstvo,vati na svojo članove, da bi u interesu širenja kao i drugarske svijesti izvoljeli doprinašati sa kojim člankom, ko-jom vijesti, koji bi nepromjenjeno uvrstilli u naše strokovno glasilo. — Na ovo naš nuka spoznaja, da gosp. predsjednik imade u potpunoj injeri osje-čaja a i premu te da znade, kako je potrebno, da se udrži budnim osječaj za naše zvanje, odnosno za sve jače usavršivanje istoga medju našim stru-kovnini drugovima.* — Gospode člane prosim, da se po možnosti tej želji odzovejo. Načelnik.
Kongres fotografov. Glavna uprava zveze fotografov kraljevine SHS je odločila, da se letošnji kongres zveze vrši 17. septembra v Ljubljani. Na kongresu bodo po svojih delegatih zastopani fotografi iz vse države.
Razno.
Spominska knjiga Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. Povodom proslave 251etnice je zbirala Zveza obrtnih zadrug podpise udeležencev proslave, ki jih je preko 300. V trajen spomin na to lepo proslavo je Zveza zbrala podpise v umetniško vezano knjigo. Knjigoveška dela v rezano usnje sta izvršila g. Vahtar ,v Ljubljani in knjigoveški mojster g. Matko Pogačnik. Knjiga bo razstavljena na letošnji jesenski prireditvi ljubljanskega velesejma od 1. do 10. septembra v paviljonu «E». Tem potom izrekamo upravi ljubljanskega velesejma toplo zahvalo za brezplačno prepustitev razstavnega prostora.
Žrebna lista efektne loterije Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani. Lista, dne 1. avgusta t. 1. izre-banih srečk efektne loterije se dobiva pri Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani, Bethovnova ulica 10, pritličje, levo. Lista stane 2 Din, pismenim naročilom pa je priložiti znamke za 2 Din.
^Ljubljana v Jesenb. XI. velesejmska prireditev se vrši z bogatim in pestrim sporedom v letošnjem septembru od 1. do 10. Tedaj proslavi tudi naša kmetijska družba svoj 1801etni jubilej z jubilejno kmetijsko razstavo s sledečim programom: I. Splošno-poučni oddelek. 1. Kmetijsko šolstvo. 2. Gospodinjsko šolstvo. 3. Kmetijsko-nadaljevalno šolstvo in šolski .vrtovi. 4. Kmetijska književnost. 5. Kmetijsko-poučna propaganda.
6.	Kmetijska statistika. 7. Kmetijsko in zadružno knjigovodstvo. — II. Strokovno-produktivni oddelek. A. Kmetijsko rastlinstvo. 1. Prehrana rastlin. Glavne vrste zemlje. Obdelovanje zemlje. 2. Melioracije. 3. Gnojenje in gnojiilni poskusi. 4. Rastlinske bolezni. 5. Poljedelstvo. Semenogojstvo. Poljski pridelki. 6. Travništvo, pašništvo in planšarstvo. 7. Vinarstvo in vinski pridelki. 8. Hmeljarstvo. B. Živinoreja. Ustroj živalskega telesa. Krmila, njih sestave in priprava. 1. Govedoreja.
2.	Mlekarstvo. 3. Prašičereja. 4. Konjereja. 5. Ovčjereja in kozjereja. 6. Perutničarstvo. 7. Čebelarstvo. C. Živinozdravstvo in podkovstvo. 1. Veterinarska policija in statistika. 2. Prva pomoč v sili. 3. Kužne bolezni. 4. Podkovstvo. — III. Od-
TOVARIŠI!
V pondeliek, dne 3. septembra vsi na veliko protestno zborovanie, ki se bo vršilo ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani „Kazine“ v Liubliani. Ljubljansko obrtništvo naj v znak protesta zapre svoja obratovališSa od 11. •• 12. ure.
delek z pomožne stroke. A. Kmetijsko stavb-iništvo. 1. Hlevi, svinjaki, gnojišča in druge gospodarske stavbe. 2. Mlekarne in sirarne. 3. Vodovodi in napajalne naprave. 4. Vinske kleti in sadne sušilnice. B. Kmetijska industrija. 1. Mlinarstvo in mlevski izdelki. 2. Škrobarstvo. 3. Oljar-stvo. 4. Pivovarstvo. 5. Žgan j ar st vo. 6. Mesna obrt iu industrija. C. Kmetijski stroji. 1. Stroji za ob-delavanje zemlje. 2. Stroji za pridobivanje pridelkov. 3. Stroji ža podelavanje pridelkov. 4. Razni pomožni stroji. D. Domača hišna obrt. 1. Suha (lesena) roba. 2. Pletarstvo. 3. Lončarstvo. 4. Tkal-stvo. 5. Čipkarstvo. — IV. Oddelek za začasne razstave. Razstava in premovanja: 1. konj, 2. goveje živine, 3. prašičev, ovac in koz, 4. perutnine,
5.	kuncev.
Ljubljana v jeseni.> XI. velesejmske prireditve oficijelni katalog ^Ljubljana v jesenb od 1. do 10. septembra t. 1. je zopet prevzelo v samozaložbo reklamno podjetje Saturn v Ljubljani. Ta tvrdka je že izdala letošnji sejmski katalog, ki je po svoji ličnosti, pestrosti in nadvse zanimivi vsebini žel! splošrto odobravanje. Našim tvrdkam se zopet nudi lepa priložnost, da obrnejo pozornost konzumentov nase. — Radio-razstava amaterjev na pokrajinski razstavi «Ljubljana v jesenb se vrši od 1. do 10. septembra. Odlikovanci-amaterji dobe lepe nagrade v denarju in materijalu.
Razstava pohištva bo na željo občinstva zopet prirejena ob jesenskem velesejmu od 1. do 10. septembra. Mizarski mojstri iz Št. Vida pri Ljubljani in iz okolice bodo tudi tokrat kompaktno razstavili svoje izdelke pod skupno firmo Obrtna zadruga lesnih strok ,v Št. Vidu pri Ljubljani. Poleg teh razstavlja še več velikih mizarskih tvrdk iz ostale Slovenije. Izdelki naših mojstrov so priznani po svoji kakovosti in solidnosti ter po skrajno zmer- j nih cenah. Razstavljene bodo kuhinje, spalne in j}edi!lne oprave, nadalje pisarne in drugo, naj-Preproslejše, najfinejše in najbogatejše izdelave. Za svoje izdelke vsak mojster v polnem obsegu! jamči, tako za kakovost in prvovrstnost lesa, ka-j kor tudi za kakovost izvršitve vsakega posamez-1 nega kosa. Vsak razstavljalec nudi vsakomur brezplačen proračun, brezplačne načrte in vsa I tostvarna pojasnila. Take razstave so hvalevredne. Prepričale bodo javnost, zlasti tujce, da pri nas mizarski izdelki niti najmanje ne zaostajajo za onimi tujih tvrdk v kakovosti, cene izdelkov so pa v vsakem pogledu več kot konkurenčne.
Mizarska stroka bo na letošnji Pokrajinski razstavi na velesejmu zastopana v posebni skupini kot samostojna razstava. V Sloveniji smo lahko ■ ponosni na nagli razvoj domače lesne industrije in obrti, zlasti pa našega pohištvenega mizarstva. To panogo slovenske obrtne in industrijske produkcije vpoštevajo vse pokrajine naše države, treba pa je, da se ta glas o naši zmožnosti še bolj utrdi in razširi tudi preko meja države. Uprava velesejma bo z obsežno propagando privabila na obisk veliko število interesentov iz vse kraljevine in sosednih držav. Ta razstava bo ostala tudi po zaključku velesejmske prireditve. Tako bo udeležencem razstave omogočeno, da tudi preko leta pokažejo občinstvu svoje izdelke, kar jim je sedaj zaradi pomanjkanja izložbenih oken po večini nemogoče. Uprava velesejma bo na primeren način skrbela za stalen obisk interesentov ter bo tvrdkam na ta način prinašala nove zaposlitve in jim širila krog odjemalcev.
Kmetijsko stavbništvo na Jubilejni kmetijski razstavi v Ljubljani. Z intenziviranjem kmetijskega obratovanja je v tesni zvezi preureditev kmetij in njih oprema z modernimi zgradbami in napravami, hlevi, svinjaki in drugimi gospodarskimi Poslopji, gnojnimi jamami itd. To vse je naloga kmetijskega stavbništva. Tudi v tem oziru bodo naši kmetovalci našli na Jubilejni kmetijski razstavi (od 1. do 10. septembra) razstavljenih mnogo primerov in načrtov; ki jim bodo sigurno dobrodošli za vzgled in vzpodbudo. Zato naj ne bo slovenskega kmetovalca, ka si ne bi ogledal te <Jubilejne kmetijske razstave>, kar bo predvsem njemu samemu v pouk in korist.
Letno poročilo Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je izdal poročilo za leto 1927. 30. junija je znašalo število zavarovancev 85.364. Število zavarovancev 85.364. Število obratov, ki zaposlujejo delavstvo je znašalo 22.049. Obolelo je v letu 1927 — 42.654 oseb. Za direktne dajatve bolnim članom je izdal okrožni urad nad 25 milijonov dinarjev.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu brez zastopnika slovenskih obrtnikov. Mi-
nistrstvo za socialno politiko je razrešilo dosedanje slovenske člane Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu gg. Eng. Franchettija, inž. Milana Šukljeta, Evgena Lovšina, Melhiorja Čohala in F. Korošca ter imenovalo mesto teh dr. Remca, Ahačiča, Mihaela Kreka, Josipa Gostinčarja, Gašperja Jesiha in Gajška. To imenovanje se je izvršilo seveda zopet brez zaslišanja prizadetih organizacij, katerih člani Osrednji urad vzdržujejo. Slovensko obrtništvo proti strankarskemu imenovanju novih članov protestira in tako ravnanje obsoja. Radovedni smo, je li bila glede imenovanja novih članov zaslišana Zbornica TOI?
Velika protestna zborovanja obrtnikov na Hr-vatskem. Savez hrvatskih obrtnikov v Zagrebu je organiziral po vseh organizacijah velika protestna zborovanja proti uredbi o odpiranju in zapiranju ! obratovališč. Zborovanja se bodo po vsej Hrvatski | vršila 2. septembra t. 1.
Nasilno izterjevanje davkov v Hrv. Primorju in v Dalmaciiji. Davčne oblasti v Primorju in Dalmaciji so dobile od ministrstva financ brzojavni nalog, da za vsako ceno izterjajo vse davčne zaostanke. Za nasilno izterjevanje davkov sestavljena komisija z orožniško asistenco, zapleni vse kar najde. Državne blagajne so prazne in sedaj so prišle na vrsto zopet davčne rubežni.
šušmarji v Sarajevu. Finančna kontrola v Sarajevu je pred kratkem izvršila pregled obrtnih listov z namenom, da dožene, če so obrtni listi pravilno kolekovani. Pri tem so organi finančne kontrole tudi ugotovili, da se v Sarajevu peča 128 oseb neopravičeno z izvrševanjem obrta. Finančna kontrola je odstopila spisek šušmarjev policijski direkciji kot obrtni oblasti.
Almanah denarnih zavodov in eksperta Jugoslavije in držav Bližnjega vzhoda. Glavno uredništvo Almanaha SHS v Zagrebu VI pripravlja nov obširen almanah denarnih zavodo.v in izvoza Jugoslavije in držav Bližnjega Vzhoda (Rumunije, Bolgarije, Grčije, Albanije, Turške, Sirije, Palestine in Egipta). Almanah bo. velike važnosti za vpostavitev novih in za poglobitev že obstoječih gospodarskih odnošajev med nami in inozemstvom. Zato poziva glavno uredništvo Almanaha (Zagreb VI) vse naše gospodarske kroge, da mu pošljejo detajlne podatke o svojem stanju in o vrstah blaga, koje uvažajo naši izvozniki v čim večjem številu.
Poštna hranilnica ni dolžna dajati davčnim ob-lastvoin pojasnil o opravljenem prometu svojih klientov. Ker so se posamezna davčna oblastva obračala na poštno hranilnico in njene podružnice, da jim stavijo na razpolago podatke o prometu, katerega so opravili posamezni davkoplačevalci preko poštne hranilnice, je g. minister j za finance pod št. 49.700 z dne 21. aprila 1.1. odločil, da je poštna hranilnica kreditna ustanova in da kot taka ni dolžna dajati podatkov davčnim obla-stvom o svojih klientih. Generalna direkcija dav- j kov je z ozirom na to odločbo naročila podrejenim; oblastvom, da v bodoče opuste vprašanja na poštno i hranilnico razen ,v kazenskih zadevah in da za
svoje namene najdejo druga pota in načine, da pridejo do potrebnih podatkov. — Po našem mnenju je dostavek Generalne direkcije davkov ne-popolen, ker bi se ga moglo tolmačiti v tem zmislu, da poštna hranilnica sme dajali pojasnila v davčno-kazenskih zadevah, kar pa ne drži, kajti odlok ministra financ generelno prepoveduje poštni hranilnici dajati pojasnila davčnim oblastvom ne glede na to ali rabijo ista ta pojasnila za odmero davkov ali pa za kazensko postopanje.
Poštno pošiljatve s povzetjem v prometu z Nemčijo. Ministrstvo je dovolilo, da smejo pošiljatelji pošiljk s povzetjem v prometu z Nemčijo priložiti priporočenim pošiljkam oziroma spremnicam odkupne nakaznice. Pošiljatelji iz Nemčije smejo prilagati takim pošiljkam naše nakaznice za notranjo poštno službo, na katerih sami zapišejo ,vse podatke, razen odkupnega zneska. Odkupni znesek na nakaznice napiše pošta, ki izroči pošiljko. Naši ! pošiljatelji odkupnih pošiljk za Nemčijo smejo prav tako priložiti svojim pošiljkam nemške odkupne nakaznice, tako zvane «Zahlkarien», ki jih razen odkupnega zneska izpolnijo sami.
Uvoz svežega in predelanega mesa v Švico. Naš kralj, konzulat v Bazlu je sporočil ministrstvu za poljedelstvo in vode, da je izdal Švicarski federativni svet glede u,voza mesa v Švico dekret nastopne vsebine: 1. Za pošiljke mesa in mesnih pridelkov se mora predložiti potrdilo (uverenje), s katerim potrjujejo centralne veterinarske oblasti one države, ki izvaža, da se ni uporabilo zmrznjeno meso za izdelavo klobas za uvoz v Švico. 2. Svinjsko nasoljeno meso v velikih kosili in goveji na-I soljeni jeziki se ne morejo več uvažati v Švico. 3. Posode s konserviranim mesom morajo imeti napis z razločnimi, čitljivimi črkami1. Napisano mora biti tole: a) označba vsebine; b) datum izdelave; c) formula ali marka (znamka) proizvajalca ali prodajalca.
Medarodni semenj v Solunu. V Solunu se vrši III. Mednarodni vzorčni semenj od 16. do 30. septembra 1928. Z ozirom na važnost tega semnja za poglobitev naše zunanje trgovine je ministrstvo trgovine in industrije sklenilo, da se naša država udeleži oficijelno te prireditve. Vzorci našega blaga bodo razstavljeni ,v posebnem paviljonu in ne bodo s tem združeni za razstavljalce nikaki stroški. Za podrobnejše informacije se je obrniti na Trgovsko-obrtno zbornico kr. SHS v Solunu, Rue Comminon št. 4, najpozneje do 10. septembra t. 1. Vzorci se morajo poslati na račun pošiljatelja. Ministrstvo za trgovino in industrijo želi, da se poleg vzorcev pošljejo tudi detajlni podatki o podjetju, ki pošilja vzorce, in o cenah dotičnega blaga, da bi j se moglo obiskovalcem nuditi čim izčrpnejše infor-■ macije o razstavljenih predmetih. Opozarja se, da bodo semenj posetili zlasti v velikem številu trgovci iz Levante, kjer se v zadnjem času opaža veliko zanimanje za naše proizvode.
Eksekucije iz tožb zaradi nedovoljenih naročil potom trgovinskih potnikov. Kakor se nam poroča, je začela v Sloveniji dobro znana dunajska tvrdka E. Sch. vlagati kar na veliko tožbe proti sloven-
skim odjemalcem, in sicer pri dunajskem sodišču, ki po našem mnenju zato ni kompetentno. Naši toženci se deloma spuščajo v pravde, po večini pa se pustijo, kakor se nam poroča, bodisi iz nevednosti, bodisi iz malomarnosti kontumacirati. Po predpisih, ki so pri nas v veljavi (obrtni red in naredba ministrstva trgovine in industrije), pa tudi v zmislu trgovinske pogodbe z avstrijsko republiko, so posli, ki jih sklepajo trgovinski potniki neposredno z zasebnimi strankami nični. Tudi je v Sloveniji še danes v veljavi stari avstrijski zakon o poslih na obroke (Ratengesetz) z dne 27. IV. 1896, drž. zak. št. 70. Kakor smo dognali, so potniki omenjene tvrdke prodajali blago na obroke in vsebujejo tudi sklepni listi, ki so jih predložili odjemalci v podpis, vedno določilo: cZahlbar in 30—60—90 Tagen»; slednje so potniki odjemalcem tako raztolmačili, da d& skupna vsota 180 dni, torej 6 mesecev, in da se mora račun v 6 mesečnih obrokih plačati. V zmislu § 6. cit- zakona pa je piri poslih na obroke vsaka druga sodna kompetenca, kakor ona sodišča stalnega bivališča, izključena in se mora ta kompetenca
še tekom izvršilnega postopanja uradoma vpošte-vati. Podsodnost dunajskih sodišč torej ni v teh primerih podana in naša sodišča ne bi smela na podlagi kontumačnih razsodb dunajskih sodišč dovoliti izvršbe v izterjavo terjatev iz takih poslov. Naše sodnije bi morale, kakor hitro so informirane, da gre pri ,vseh izvršbah le za posle na obroke, uradoma vpoštevati nepristojnost dunajskih sodišč in bi morale zaradi tega uradoma odkloniti zaprosilo dunajskih sodišč za eksekucije na podlagi takih sodb.
,SLAVI»Jii.s
Jugoslovanska zavarovalna banka Ravnateljstvo v Ljubljani
Podružnice: Beograd, Zagreb, Ljubljana, Sarajevo, Novi Sad, Osijek, Split Ekspoziture: Maribor, Skoplje, Veliki Bečkerek
—= Prevzema zavarovanja vseh vrst =—
Lastne palače v Sarajevu, Ljubljani in Osijeku
Milijon avtomobilov na Francoskem. Francosko finančno ministrstvo je objavilo, da je v Franciji 1,212.160 avtomobilov v prometu. Ako se vpošteva število prebivalcev Francije, ki znaša 40,743.851» potem pride en avto na 43 prebivalcev.
Mojster, ali si že pregledal kontrolno knjižico svojega vajenca?
Ph. Mr. R. Sušnik
Lekarna pri »Zlatem jelenu44
Moderno urejena lekarna, zaloga vseh domačih in tujih zdravilnih sredstev, mineralnih voda, obvezil, kirurgičnih in toaletnih predmetov. Zdravniške ordinacije se izvršujejo točno po predpisih. Oblastveno koncesijonirana oddaja strupov. Poštne pošlljatve obratno.
LJUBLJANA, Marijin trg
Telefon štev. 2115.
KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
DOVOLJUJE POSOJILA NA MENICE IN KREDITE V TEKOČEM RAČUNU VSEM KREDITA ZMOŽNIM OSEBAM IN TVRDKAM
L. Mikuž
tvornica dainlkov
Ljubljana
Mestni trg 25
Ust&novUcHo 188».
Skrbno izdelovanje! NajveZji izbor! Najnifje cene! Preobleke I Popravila!
AVGUST AGNOLA
Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal
In šip. Kompletne opreme za gostilne,
restavracije, hotele, kavarne in bare.
Luksuzni predmeti.
Stavbno in umetno steklarstvo.
Telefon 2478
LJUBLJANA
Dunajska cesta lO
Telefon 2478
? Kreditni zavod za trgovino in indnstrijo |
Ljubljana, Prešernova ulica št. 50. (v lastnem poslopju)
Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana — Telefon št. 2040, 2457, 2458, 2805 in 2806
♦ ♦♦
k
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. itd.
sk	Td
r&rENi -....................................................... iggEaS?
V
II
II
H
II
II
II
II
s:
Delniška glavnica:
Din 50,000.000-
Skupne reserve: okrog
Din 10,000.000-
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Centrala: LJUBLJANA, Dunajska cesta
i“n
Podružnice
Brežice	Črnomelj	Kranj	Maribor	Novi Sad
Celje	Gorica	Logatec	Metkovič	Novo mesto
agencije
Prevalje^ Rakek
Ptuj
Sarajevo
Slovenj-
gradec
Trst.
Split
Brzojavni naslov:
BANKA LJUBLJANA Telefon št.: 2261,2413,2502,2503 in 2504
Priporoča se za vse bančne posle
II
II
II
II
M
II
II
II
II
OBRTNA BANKA
'aa^©' v Ljvibljarii
Centrala: Kongresni trg 4. Podružnica: Ljutomer
'Telefon št. 2508	Telefon	št.	2508
Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 12.051
Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in in-' dustrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više.
Teleton 3tev. 2016.
USTANOVLJENO LETA 1889. Postni (ek
-----------—--------------  —	10.533.
Mestna hranilnica ljubljanska
(Gradska štedionica)
Ljubljana, Prešernova ulica
Stanje vloženega denarja nad 300 milijonov
dinarjev
Stanje vloženega denarja nad 1200 milijonov kron.
sp/ejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račtMi, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranili nica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpoved-v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obrestii, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilnič-nega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar.
„ v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen.
v
t
11.
I
Naši
tki
Za konzorcij »Obrtnega Vestnika. Milko Krapež. Urednik Ignacij Kaiser. — Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani (Miroslav Ambrožič).