OBRT ŽUGA
PANGERLU
Stran 5
BLONDINKE NA
POHODU
Stran 7
NAPAKA TOŽILCEV
V PRIMERU BERISHA?
Stran 27
ST. 38 - LETO 57 - CELJE, 19.9.2002 - CENA 350 SIT
Odgovorna urednica NT: Iskana Cvim
UBRANI
ŽUPANI REZALI
IN PEKLI
Strani 24-25
NEDOLŽNA
GOUUFIJA
STOLETJA
Stran 26
2
DOGODKI
UVODNIK
Sejem
mora ostati
Leopolda Drameta, enega najbolj znanih obrtnikov v Ce- \
lju, letos ni bilo na Mednarodnem obrtnem sejmu. Prvič odi
leta 1967, ko je s peščico zanesenjakov na stojnicah, na-',
meščenih kar travnatem igrišču za nogomet, začel postav-;
Ijati temelje danes največji sejemski prireditvi v Sloveniji.'
Pravi, da preprosto nima več poslovnega motiva, saj gredo'
naročila za vse posle, ki ga zanimajo, danes le še preko \
javnih razpisov in se ne da ničesar več dogovoriti kar na^
»štandu«, ne znese pa mu tudi ekonomska računica. Celj-\
ski sejem je res mednarodni, vendar so, pravi, tudi cene]
razstavnega prostora mednarodne. \
Kljub letošnjem »špricanju« je Drame prepričan, da je-
sejem potreben. Čeprav je v minulih letih izgubil dobršni\
del svojega obrtniškega imidža. Del krivde za to nosijo po\
njegovem tudi obrtne zbornice same, saj na razstavnih pro-\
štorih, kijih imajo običajno skupaj z občinami, dajejo pred-\
nost trgovini in v glavnem ponujajo le turizem. Drame jei
prepričan, da bo novo vodstvo obrtne zbornice (»staro je\
bilo že preveč ukalupljeno«) na Mednarodnem obrtnemu'
sejmu z dopolnjenimi vsebinami in nekoliko drugačnim^'
konceptom potisnilo spet v ospredje obrtništvo in podjetniš-]
tvo. \
Če sodimo po izjavah predsednika obrtne zbornice Miro-]
slava Kluna, ima največji slovenski sejem le dve altemati-,
vi. Ali bo tudi v prihodnje ohranjal in gojil svojo žlahtno-
obrtniško zasnovo ali pa ga v Celju ne bo več. Če bi se zgodi-\
lo slednje, bi to bila za knežje mesto izjemna škoda. Pal
čeprav s sejmom ne živi več tako kot včasih. V vseh minuUhi
letih je namreč ravno Mednarodni obrtni sejem dvigoval.
Celje iz sivine neprepoznavnosti, v katero je potonilo v za-:
četku devetdesetih. Sejem nudi mestu tudi izjemne možno-]
sd razvoja. Samo prepoznati jih mora in izkoristiti. Zato bv
razpoke, ki so se naredili med celjsko sejemsko hišo in obrt-]
no zbornico lahko z dobrimi idejami polnile tudi mestnei\
oblasti.
JANJA INTIHARi
Koliko jih bo ostalo?
Za predsednika države do torka napovedalo kandidaturo kar 15 Slovencev ii^
ena Slovenka - Za zbiranje podpisov podpore čas do 16. oktobra, kandidati
bodo znani 23. oktobra
Koliko jih bo dejansko os-
talo? Zaenkrat se za pred-
sedniški položaj, za zdajš-
njo Kučanovo pisarno na
Erjavčevi 17 v Ljubljani, po-
teguje 16 kandidatov. Tiste,
ki kandidirajo z zaledjem
parlamentarne stranke, mo-
rajo do 16. oktobra, ko je
zadnji dan za vlaganje kan-
didatur, s svojimi podpisi
podpreti trije poslanci; oni,
ki imajo za seboj neparla-
mentarne stranke, morajo
zbrati tri tisoč podpisov pod-
pore volivcev; ostali, po-
vsem samostojni in neod-
visni, za katerimi ne stoji
strankarski aparat, pa pet
tisoč.
Predsedniški kandidati, ki
bodo izpolnili zahteve iz kan-
didacijskega postopka, mo-
rajo svoje kandidature vlo-
žiti do 16. oktobra opolno-
či. Republiška volilna komi-
sija ima do 23. oktobra čas,
da preveri zakonitost vlože-
nih kandidatur, sami kandi-
dati pa se do 21. oktobra še
lahko premislijo in umaknejo
svojo kandidaturo. Med kom
vse bomo v nedeljo, 10. no-
vembra, izbirali najprimer-
nejšega za predsednika svo-
je države, bo tako dokončno
jasno 23. oktobra.
Če malce pobrskamo po
spominu, se v igro za pred-
sednika države ne v letu 1997
ne v letu 1992 ni spustilo to-
liko borcev. Krog kandidatov
je bil ožji, med njimi pred
desetimi leti tudi Darja Lav-
tižar Bebler kot prva ženska.
Kandidati oziroma njihovi vo-
lilni štabi so doslej podpise
podpore med volivci zbirali
»na slepo«. Volivci so namreč
posebne obrazce podpore, ki
so jih lahko dvignili na sede-
žu upravne enote, na območ-
ju katere imajo prijavljeno
stalno bivališče, podpisali
brez navedbe imena in priim-
ka kandidata, ki ga podpira-
jo. Potem, je bilo slišati, pa
je s temi obrazci prihajalo do
zlorab in preprodajanja. Kan-
didat, ki je že vnaprej videl,
da nima »šans«, je svoje pod-
pornike predal drugemu, ki
mu je bolje kazalo. Letos te-
mu ni več tako, saj mora vsak
volivec v obrazec vpisati tu-
di ime in priimek kandida-
ta, ki ga podpira. Podpre pa
lahko - zaradi tehničnih raz-
logov zgolj pred uradniki
upravne enote, na območju
katere ima prijavljeno stal-
no bivališče - le enega!
Kot je zdaj videti, podpi-
sov podpore volivcev do vlo-
žitve kandidature ne bodo is-
kali le Zmago Jelinčič pl.,
dr. Janez Drnovšek in dr.
Lev Kreft. Podporo s pomoč-
jo svojih aktivistov, pa naj gre
za stojnice pred poslopji
upravnih enot in krajevnih
uradov ali na kakšne druge
načine, pa iščejo Barbara
Brezigar, Tomaž Rozman,
Marko Kožar, dr. France Ar-
har, Jure Cekuta, Štefan
Hudobivnik, dr. Anton Beb-
ler, Blaž Svetek, Dušan Mi-
hajlovič. Stane Sevničar,
Joško Joras in Gorazd Dre-
venšek. Le dr. France Bu-
čar, ki so ga Demokrati Slo-
venije in še nekatere druge
interesne skupine dolgo po-
zivale, naj kandidira, se s tem
ne ukvarja. Zbiranje podpi-
sov podpore je označil za teh-
nično opravilo: »Če mi bodo
zbrali pet tisoč podpisov,
bom kandidiral. To je moja
dolžnost!«
V tej šestnajsterici - dokaj
mešani druščini iz politič-
nega življenja znanih imen
in t.i. prostih strelcev - ki se
na državni ravni poteguje za
kandidaturo, uradno ni 47j
letnega Jožefa PlavčakaJ
Kot smo poročali pred štiri-
najstimi dnevi se oče štirič-
lanske družine iz Zagaja pod
Bočem v občini Rogaška Sla-
tina poteguje za predsedniš-
ki položaj neposredno iz
mariborskega zapora. Tam
trenutno še prestaja zapoij
no kazen zaradi preprečevM
nja uradnega dejanja urad-
ni osebi in napada nanjo iz-
pred osmih let. V tistem ča-
su naj bi bil alkoholik, zad-
njih pet let pa je popolni ab-
stinent in v primeru izvoli-
tve za predsednika države
obljublja, da bo vsak mesec
del svoje predsedniške pla-
če namenil po eni revni dru-
žini v Sloveniji.
Pa sploh lahko imamo
predsedniškega kandidata iz
zapora? Lahko, saj Zakon oi
volitvah predsednika RepuH
like Slovenije v svojem 2. člei
nu navaja le to, da se za po-
ložaj predsednika države lah-
ko poteguje vsak polnoletni
državljan Republike Sloveni-
je, ki mu ni bila odvzeta po-
slovna sposobnost. J
IVANA STAMEJČa
Zmaga v prvem krogu
Celjski umetnik Jure Cekuta,
ki v predvolilni kampanji zbira
podpise podpore za kandidaturo
na jesenskih predsedniških voli-
tvah, je v petek, 13. septembra,
pred stavbo mestne občine Celje
pripravil srečanje s prijatelji in
podporniki njegove kandidature.
V dosedanjih postopkih je zbral
že krepko čez polovico potrebnih
5 tisoč glasov. Za srečanje s pod-
porniki, ki pa se ga je udeležilo
silno malo Celjanov, se je odločil,
ker se je hotel zahvaliti za podpo-
ro in ob tem na neformalen način
še poklepetati s somišljeniki. Zdaj
je že prepričan, da mu bo do 10.
oktobra uspelo zbrati dovolj pod-
pisov, zato predvolilno kampanjo
in volitve pričakuje mirno in op-
timistično. Če bo zmagal na voli-
tvah, se bo zavzemal predvsem za
pravno državo, ustrezen položaj
umetnosti v njej in zlasti za kultu-
ro dialoga, ki nam je še kako manj-
ka. To se odraža tudi v času zbira-
nja podpisov podpore, ko ob dveh
postavljenih stojnicah na Trgu celj-
skih knezov pogosto prihaja do
prask.
Za nastop na volitvah so ga spod-
budih prijatelji. Sprva o kandida-
turi ni resno razmišljal. »Kasneje
sem spoznal, da je to moja odgo-
vornost, saj s svojim 25-letnim po-
slanstvom v slikarstvu in po poto-
vanjih po svetu, kjer sem si nabral
ogromno koristnih stikov, izpolnju-
jem lik, ki bi lahko bil predsednik
države, kot nadstrankarski kandi-
dat pa bi bil dober predsednik vsem
Slovencem,« je povedal Cekuta.
Na vprašanje, ali se bo prebil v
morebitni drugi krog volitev pred-
sednika republike, pa je Cekuta
odgovoril: »V predvolilni kampa-
nji bomo, kot doslej, zelo varčni,
zato bom zmagal v prvem krogu
in tako davkoplačevalcem prihra-
nil ogromno denarja.«
BRST
Foto: GK
Jure Cekuta na svojem prvem motorju, preprostem so^
lexu. Danes vozi težko yamaho, okoli pa se prevaža v
prestižnem beemveju.
KRATKE-SLADKE
Sejem za
povprečne...
Celjski sejmarji so na no-
vo definirali pojem slovenske
družine. Na blagajni minule-
ga Mednarodnega obrtnega
sejma so družinske vstopni-
ce s popustom prodajali sa-
mo "povprečni slovenski dru-
žini". Po strokovni razlagi sej-
marjev je slovensko povprečje
"dva odrasla in en otrok". Kar
je pomenilo, da so vse druži-
ne z dvema, ali bognedaj ce-
lo več otroki, plačale polno
ceno. Ker so pač nadpovpreč-
ne. Od kod mosovcem takšna
kitajska demografska načela
ni jasno, zanimivo pa bi bilo
izvedeti, kaj si o vsem tem mi-
sli k rodnosti nagnjeni sloven-
ski metropolit...
...in
nadpovprečne
s povprečji skregani sej-
marji so slabo ocenili tudi
presek med suhostjo grl obi-
skovalcev in globino njiho-
vih žepov. Nesramno navite
cene gostincev so osupnile
tudi vsega vajene obiskoval-
ce iz prestolnice, ki so s stis-
njenimi zobmi zabavljali
čez visok standard Celjanov.
Ti pa so na sejmu bolj kot
ne stiskali denarnice in si
mislili svoje. Razen tistih,
ki so ob vinskih pokušinah
pozabili na savinjska nače-
la gospodarnosti in nasled-
nji dan hladili glave in ote-
pali pajčevino iz Hstnic. Da
ne omenjamo parkirnine in
vstopnic. Glavno, da so or-
■ganizatorji spet našteli no\
rekorden obisk...
Slongleščina
Celjski bajkrajderji so upri'
zorili nepozabno tridnevno
druženje vseh ljubiteljev mo-
torjev ob Šmartinskem jezC'
ru. Grmelo je iz izpušnih ce-
vi in iz zvočnikov, bilo pa j^
pravzaprav čisto kul in najs-
Zakaj toUko sloanglizmo^
v tekstu, boste vprašali? Z3-
to, ker so na srečanje pova-
Št. 38-19. september 2002
DOGODKI
3
Zdravniki gredo na nož
Direktorju celjske bolnišnice Samu Fakinu so izrekli nezaupnico - Če ga svet zavoda ne bo razrešil, napovedujejo
odstop predstojniki in člani strokovnega sveta
zdravniki v celjski bol-
nišnici se še zlepa niso ta-
poenotili kot so se ta te-
(jen ob zahtevi po glavi di-
fektorja Sama Fakina. Ne-
zaupnico so mu izrekli ta-
1(0 rekoč vsi po vrsti: člani
strokovnega sveta, pred-
stojniki bolnišničnih od-
delkov in služb ter še pose-
bej 130 bolnišničnih zdrav-
nikov. S svojimi podpisi so
v ponedeljek potrdili ne-
zaupnico in na Svet zavo-
da Splošne bolnišnice Ce-
lje, ki se bo sestal danes, v
četrtek, naslovili zahtevo,
da Sama Fakina takoj raz-
reši. Če tega svet zavoda ne
bo storil, bodo kolektivno
odstopili s predstojniških
mest in drugih strokovnih
funkcij, so zagrozili.
Razloga za nezadovoljstvo
zdravnikov sta znana - odred-
ba o skrajšanju delovnega časa
zdravnikov ter zmanjšanje
števila dežurnih mest. Izva-
janje odredbe o skrajšanem
delovnem času je direktor v
petek zvečer začasno zadržal
do seje sveta zavoda. Tako je
po mnenju bolnišničnega od-
bora sindikata Fides ponov-
no preložil svojo odgovornost
na drugega, hkrati pa je na-
ložil predstojnikom, da pri-
pravijo novi - stari razpored
dela, s tem pa je povzročil še
dodatno zmedo v organiza-
ciji delovanja bolnišnice, kar
postaja nevarno tako za bol-
nike kot za zaposlene. »Tak-
šno ravnanje je neresno, ne-
strokovno in nevarno tako za
1500 zaposlenih v bolnišni-
ci, kot tudi za 300 tisoč za-
varovancev zaledja naše bol-
nišnice,« so zapisali.
Po izredni seji strokovne-
ga sveta je direktor Samo Fa-
kin v svoji izjavi za javnost
sprejel samo očitke, da je bilo
uvajanje sprememb morda
res prehitro, a »sanacijski pro-
gram je bilo treba oblikova-
ti v zelo kratkem času treh
tednov, k njegovemu izvaja-
nju pa nas je terminsko za-
vezal Svet zavoda, ki nam je
postavil rok za začetek izva-
janja programa najkasneje s
1.9.2002. Da se ne strinja z
omenjeno odredbo, me je
strokovni svet naše bolnišnice
seznanil šele na sestanku s
predstojniki bolnišničnih od-
delkov in služb v petek, 13.
septembra 2002 ob 13.00 uri.
Zato sem že v petek izdal za-
časno odredbo, s katero sem
začasno zadržal izvrševanje
odredbe in sicer do seje sve-
ta zavoda bolnišnice, na ka-
teri bo potrebna nadaljnja
razprava o sanaciji bolnišni-
ce,« je zapisal Samo Fakin in
zaključil: »Ustvarjanje slike
o kaotičnih razmerah v bol-
nišnici pa je po mojem mne-
nju predvsem delo sindikata
Fides.«
Odredba brez
icoristi
Odnosi med vodstvom in
zdravniki so se v celjski bol-
nišnici krhali že od 15. juli-
ja, ko je direktor izdal odred-
bo o spremenjenem delov-
nem času zdravnikov. »V sa-
nacijskem programu, ki ga
je sprejel strokovni svet in svet
zavoda, skrajšan delovni čas
zdravnikov ni bil predviden.
Ker je direktor Samo Fakin
zagotavljal, da bomo s tem
prihranili približno 180 mi-
lijonov tolarjev, s čimer bi
lahko kupili prepotrebno me-
dicinsko opremo, sem tudi
sam skušal odredbo podpre-
ti in obdržati enotnost vods-
tva bolnišnice. Pri izplačilih
plač za avgust, ko je skrajša-
nje rednega delovnega časa
zdravnikov že bilo uveljav-
ljeno, se je pokazalo, da pri-
hrankov ni. Ob tem pa se
moramo predvsem zavedati,
da lahko sanacija uspe samo
s pripravljenostjo, motivira-
nostjo vsakega zdravnika po-
sebej, ravno to pa je izvaja-
nje odredbe povsem poruši-
lo. Ker takšne odredbe stro-
kovno ne morem več brani-
ti, sem sopodpisal izjavo, v
kateri zahtevamo razrešitev
Sama Fakina,« pojasnjuje
strokovni direktor bolnišni-
ce doc. dr. Radko Komadi-
na.
Člane Sveta zavoda Splo-
šne bolnišnice Celje čaka da-
nes težko delo. Pretehtati bo-
do morali dve resnici: direk-
torjevo, ki je prepričan, da
je delal vse v skladu s sana-
cijskim načrtom in zahteva-
mi sveta zavoda, ter zdrav-
niško, ki dokazujejo, da so
direktorjevi ukrepi nepremiš-
ljeni in celo škodljivi, komu-
nikacija z njim pa nemogo-
ča (če ne omenjamo števil-
nih očitkov, ki jih je sindi-
kat Fides zbral pod naslovom
Kako vlada direktor Splošne
bolnišnice Celje Samo Fa-
kin). Na eno strani tehtnice
je torej Samo Fakin, na dru-
gi pa ves strokovni vrh bol-
nišnice. Sam delovni čas
zdravnikov je pri tem po-
stranskega pomena, še zlasti,
ker v nobenem primeru ne
bo veljal dlje kot do novega
leta. Takrat bo treba uvelja-
viti zakonsko določen novi
delovni čas zdravnikov - od
8. do 16. ure.
MILENA B. POKLIC
Samo Fakin
Doc.dr. Radko Komadina
Finci med zgornjesavinjsicimi icmeti
v okviru obiska v Slove-
niji je finski minister za
kmetijstvo Jari Koskinen v
spremstvu slovenskega mi-
nistra za kmetijstvo Fran-
cija Buta v nedeljo obiskal
Zgornjo Savinjsko dolino,
v ponedeljek pa si je po po-
govorih z ministrom za
evropske zadeve Janezom
Potočnikom in predsedni-
•^om Kmetijsko-gozdarske
zbornice Petrom Vriskom
•Ogledal še Kobilarno Lipica.
Obisk v Zgornji Savinjski
'dolini je bil namenjen ogle-
slovenskih specifičnosti inj
raznolikosti, pogojenih z na-
ravnimi danostmi, ki naj bi
jih priznavali tudi v Evropski
uniji. Med obiskom so izpo-
stavili dobro sodelovanje med
posameznimi občinami in nji-
hovo povezovanje pri razvoj-
nih ciljih. V Gornjem Gradu
so predstavili načrte v pove-
zavi z naravnimi, okolju pri-
jaznimi energetskimi viri, na
Ljubnem razvoj kmetijstva s
pomočjo dopolnilnih dejav-
nosti, v solčavski občini pa so
obiskali najvišje ležečo kme-
tijo Bukovnik, kjer so finske
goste navdušile naravne lepote
in vztrajnost kmetov na viso-
kogorskih kmetijah. Nasploh
so veliko pozornosti namenili
tudi turizmu, ki naj bi ga v
Zgornji Savinjski dolini raz-
vijali v tohkšni meri, da ne bi
ogrožal neokrnjene narave.
Finci so zgornjesavinjskim go-
stiteljem predstavili tudi svoje
izkušnje na področju kmetijs-
tva v Evropski uniji. Določe-
no prestrukturiranje je po
vstopu v EU nujno, vendar se
bo po napovedi Fincev izbolj-
šal položaj kmetov, ki bodo
pravilno razumeli razvojne
trende. US
Moč termalne vode
v Termah Olimia se te dni
v okviru rednega letnega
srečanja mudijo člani Ko-
misije za mineralne in ter-
malne vode Mednarodnega
združenja hidrogeologov.
Podčetrtek je konec minu-
lega tedna obiskalo 40 sve-
tovnih strokovnjakov z
omenjenega področja, letoš-
nje srečanje pa so posvetili
tematiki mineralnih in ter-
malnih vod iz sedimenta-
cijskih bazenov, ki imajo
velik pomen tudi za Slove-
nijo.
Komisija, ki je trenutno ena
najbolj aktivnih znotraj zdru-
ženja, je bila ustanovljena leta
1968 na mednarodnem geo-
loškem kongresu v Pragi. Po-
budnik in njen prvi predsed-
nik je bil Vlastimil Myslil iz
Geološkega zavoda Češkoslo-
vaške, ki se je zavedal pomena
raziskav mineralnih in ter-
malnih vod za balneotera-
pevtske namene. Nekateri ta-
kratni udeleženci še vedno ak-
tivno sodelujejo v komisiji,
ki ji sedaj predseduje Poljak
prof. dr. Jan Dowgiallo.
Delovanje komisije se je z
leti razširilo na področje
energetske izrabe termalnih
vod, še posebej pa po naftni
krizi v sedemdesetih letih.
Doslej je komisija zasedala
že na vseh celinah, tokratno
srečanje pa so na pobudo slo-
venskega predstavnika dr.
Petra Kralja pripravili v Pod-
četrtku. Člani so ugledni stro-
kovnjaki, akademiki in pro-
fesorji s širokega področja ra-
ziskav mineralnih in termal-
nih vod.
Termalno vodo uporablja-
jo pretežno v naravnih zdra-
viUščih, najpogosteje v bal-
neologiji, odprtih in zaprtih
bazenih, kot vir energije pa
je nepogrešljiva tudi pri ogre-
vanju prostorov in pripravi
tople sanitarne vode. Elek-
trične energije v geotermal-
nih elektrarnah še ne proi-
zvajamo, kljub temu, da
imamo za to bistveno bolj-
še pogoje kot v sosednji Av-
striji, kjer obratujeta že dva
takšna objekta. Termalna vo-
da ne zagotavlja le ekološ-
ko čiste energetske preskr-
be, ampak je bistvenega po-
mena tudi za zdraviliško-re-
kreacijski turizem ter na
splošno malo gospodarstvo
in kmetijstvo.
Prav zato je tovrstno sode-
lovanje nadvse koristno. Se-
veda pa je to odvisno od posa-
meznih podjetij, zdravilišč,
domačih združenj in drugih in-
stitucij, ki bi lahko marsika-
teri projekt, izdelan s strani ko-
misije, uporabili tudi v prak-
si. Tako se zdi nekoliko nera-
zumljivo, da so se srečanja v
Podčetrtku oziroma predavanj
udeležili le predstavniki neka-
terih zdravilišč in polnilnic,
medtem ko se z Združenja slo-
venskih naravnih zdravilišč va-
bilu niso odzvali.
BOJANA JANČIČ
v Sloveniji imamo osem
območij z naravnimi izviri
mineralne vode, polnijo pa
jo v Radencih in Rogaški
Slatini. Letna proizvodnja
presega 140 milijonov li-
trov, še enkrat toliko pa se
načrpa za proizvodnjo ga-
ziranih pijač. Izkoriščanje
te vode ima pri nas že dol-
go tradicijo, ki sega še v čas
starih Rimljanov ali prej.
Termalna voda je bila prvič
zajeta z vrtino leta 1973.
Trenutno imamo v Sloveniji
28 naravnih izvirov in 48
tovrstnih vrtin, izkorišča-
mo pa le 11 izvirov oziro-
ma 71 odstotkov toplotne
moči.
KRATKE-SLADKE
•^'li z letaki, ki so pravi pri-
J^er novonastajočega jezika,
se bo v združeni Evropi
'Imenoval slongleščina. Koren
"^^sede ni v slonu, ampak v
J^3ternem jeziku, letak pa se
°^re nekako takole: "Evribadi
^■"id na parti na grin livadi,
^f""edi, zadi, mamo bajke ra-
pa men in vumen striptiz
H." ,
i
Volitve se
gremo
Celjski župan Bojan Šrot
svoj volilni program pred-
stavlja zelo skrivnostno, pa
tudi zvito. Potem, ko je v
bes spravil vse celjske stran-
ke, ki do tik pred zdajci ni-
so vedele, ali bo sploh kan-
didiral, je zdaj konkuren-
tom prisolil nov "focn". Pro-
grama do tik pred zdajci ne
namerava objaviti, saj ne vi-
di smisla v tem, da bi vse
najboljše ideje kar na plad-
nju ponudil protikandida-
tom.
Šifra
''Priložnost'
Neznano tekstilno podjet-
je je pred dnevi v enem od
dnevnikov objavilo razko-
šen oglas, v katerem mla-
dim (največ do 40 let) in iz-
ziva željnim ponuja osem
"visokih" delovnih mest.
Ker v oglasu ni nikjer napi-
sano, za katero podjetje gre,
ampak je objavljena le ši-
fra, na katero je treba po-
slati prijave (česa podobnega
že lep čas nismo videli),
sklepamo, da je naročniku
bilo nerodno obelodaniti
svoje ime. Očitno se je bal,
da bi se ga v tem primeru
"izziva željni" na široko
izognili. Glede na nekatere
navedbe iz oglasa o uspešno
zaključeni prvi fazi prestruk-
turiranja in o dveh hčerin-
skih firmah, sumimo, da gre
za sramežljivce iz sosednje-
ga Prebolda.
Št. 38-19. september 2002
4
DOGODKI
Jelen z dvema
direktorjema
Bivši direktor Franc Tomažič spet legalno direktor, Branka Vrečko Klančnik
ima zaupanje večine delničarjev
Dogajanja v konjiškem
Jelenu so presegla vsako
razumno mejo. Podjetje
ima danes dva direktorja -
na sedežu uprave v hotelu
Dravinja je Branka Vreč-
ko Klančnik, ki jo je ime-
noval nadzorni svet po
skupščini, ki so jo sklica-
li mali delničarji in na njej
razrešili Franca Tomažiča,
v prostore Trebnika pa se
je v ponedeljek zjutraj, na
osnovi začasne odredbe, ki
jo je izdalo Okrožno sodišče
v Celju, vselil Franc Toma-
žič.
Celjsko sodišče je z zača-
sno odredbo v Jelenu vzpo-
stavilo pravno stanje, kakr-
šno je bilo pred 6. septem-
brom, torej pred skupščino,
ki so jo sklicali mali delni-
čarji. Takšna je bila tudi vlo-
žena zahteva 15-odstotnega
lastnika Jelena Vlada Jezer-
nika iz Šoštanja. Odredba so-
dišča velja od dneva izdaje.
od 13. septembra. Ko se je
torej v ponedeljek Franc To-
mažič v spremstvu policistov
ponovno vselil v direktorsko
pisarno, je to storil povsem
legalno.
Mali delničarji in začasna
uprava na to ne pristajajo. »-
Dejstvo je, da se 54,2 odstot-
ka delničarjev družbe Jelen
ne strinja s poslovanjem (To-
mažičeve) uprave. Dejstvo je,
da ta uprava nima zaupanja
in ga nikoli več ne bo imela.
Dejstvo je, da gospod Toma-
žič z našim denarjem plaču-
je odvetnike, ki se borijo proti
nam. Dejstvo je, da je poslo-
vanje družbe tako slabo, da
Jelena praktično ni več. V tej
zgodbi ne vidimo srečnega
konca,« je dejal v ponedeljek
na novinarski konferenci
eden večjih malih delničar-
jev Tomo Penič. Resda takrat
začasna uprava z Branko
Vrečko Klančnik na čelu in
predstavniki malih delničar-
jev še niso vedeli za sklep so-
dišča, a to osnovnih resnic
ne spremeni.
Direktorju Tomažiču, ki je
največji posamični lastnik Je-
lenovih delnic, ne zaupajo.
Zato, ker je vse njegovo rav-
nanje v času direktovanja vo-
dilo samo v klasičen prevzem
Jelena in ker podjetja očitno
ni sposoben voditi. Po podat-
kih začasne uprave so bili Je-
lenovi prihodki v času od ja-
nuarja do septembra 73 mili-
jonov, izdatki pa 93 milijo-
nov tolarjev. V njih se skriva
tudi več kot 10 milijonov to-
larjev izdatkov za odvetniške
pisarne in drugo osebno po-
rabo Franca Tomažiča, trdi-
jo. Izguba se iz dneva v dan
povečuje in denarja za plače
prihodnji mesec ne bo več,
ugotavljajo. Ob'tem pa jih še
najbolj boli nemoč, saj na pri-
tožbe in vložene tožbe proti
Francu Tomažiču in njegovim
podjetjem v petih mesecih ni-
so dobili nikakršnega odgo-
vora ne od različnih inšpek-
cijskih služb, ne od policije,
ne od sodišč. Pa vendar osta-
ja edino upanje za rešitev pat
pozicije v Jelenu ravno raz-
rešitev zapleta na sodišču. A
kaj, ko »ima Franc Tomažič
čas čakati. Jelen pa ne!«
Edina svetla točka v že kar
absurdni zgodbi je trdna
odločitev malih delničar-
jev, da bodo še naprej sku-
šali doseči soglasje vseh
delničarjev, torej tudi To-
mažiča kot največjega last-
nika, vendar: »Vztrajali bo-
mo pri tem, da podjetje od-
slej vodimo večinski last-
niki oziroma tisti, ki ga bo-i
mo mi izbrali!«
MILENA B. POKLIC
Franc Tomažič je 11. septembra, v času, ko legalno ni
bil direktor Jelena, vdrl v upravne prostore družbe ter
ukradel del dokumentacije in osnovne veljavne pečate
družbe Jelen. Po tem je izvedel tudi skupščino družbe,
ki jo je sklical še kot direktor, vendar jo je začasna upra-
va po njegovi razrešitvi odpovedala. Na skupščini, o ka-
teri mali delničarji s skupno 54,8 odstotka delnic niso
bili seznanjeni, niti ni bila na prvotno napovedani loka-
ciji, so Franca Tomažiča ponovno oklicali za direktorja
družbe. Mali delničarji so že vložili tožbo zaradi neza-
konitosti postopka vodenja ilegalne skupščine ter se pri-
tožili na Notarsko zbornico Slovenije na delo notarja
Srečka Gabrila iz Žalca. (Iz izjave za javnost začasne
uprave družbe Jelen.)
Branka Vrečko Klančnik
Celje bo jutri zaprto
Za meščane pripravljajo dan življenja na ulicah
v Celju se nadaljujejo ak-
cije ob letošnjem evrop-
skem tednu mobilnosti. Ob
tem bodo jutri, v petek, za
ves promet zaprli središče
mesta.
Že v sredo je bil dan kole-
sarjenja in manifestacija upo-
rabnosti kolesa kot vse bolj
priljubljenega prevoznega
sredstva za hitre premike po
mestu. Pred Mestno občino
Celje, hotelom Evropa in ki-
nom Metropol so postavili
stojnice s propagandnim gra-
divom. Na stojnici pred ob-
čino so pripravili tudi brez-
plačen pregled koles. Neo-
porečno kolo je dobilo na-
lepko »brezhibno kolo«, last-
niki koles s pomanjkljivo
opremo pa so dobili popust
za popravilo. Ves dan so pred
Mestno občino Celje, Pro-
jektno pisarno Celje zdravo
mesto in v garažni hiši brez-
plačno izposojali kolesa. Pred
Mestno občino Celje so pri-
pravili tudi spretnostne vož-
nje s kolesi, opoldne pa se je
na pot po Celju odpravila ko-
lesarska parada pomembne-
žev. V spremstvu policista ko-
lesarja in policista motorista
so kolesarili župan, podžu-
pan, mestni svetniki in ug-
ledni gospodarstveniki.
Zapora mesta
in dan na
ulicah
Jutrišnji dan so v Celju na-
menili ozaveščanju javnosti
o negativnih vplivih avtomo-
bilskega prometa na okolje
in borbi za kakovost življe-
nja v mestih. Zato so pripra-
vili dan življenja na ulicah,
hkrati pa bo to tudi dan brez
avtomobila v mestu. Obča-
ne vabijo, da mesto odkrije-
jo z drugačnega zornega ko-
ta kot skozi vetrobransko ste-
klo. Povabilo bodo podprii
z zaporo prometa v mestnem
središču, ki bo trajala od 6.
do 19. ure. Zapora bo na
Ljubljanski cesti pri trgovi-
ni Big bang, tako da bo zapr-
to celotno ožje središče me-
sta, vključno z Gledališko uli-
co do križišča s tržnico, par-
kiriščem pri Turški mački,
pa tudi Gosposka ulica, do
gostišča Berger.
Na zaprtem območju bo-
do v sodelovanju z vrtci, os-
novnimi in srednjimi šolami
ter športnimi in kulturnimi
društvi pripravili številne
družabne in športne aktivno-
sti. Razstavam risbic o zdra-
vem mestu, risanju na asfalt
in drugim dejavnostim so pri-
ključili tudi veliko športno-
rekreacijskih vsebin. Na uli-
cah mesta, ki to pot ne bodo
obtežene s pločevino, bo mo-
goče igrati hokej na rolerjih.
ulično košarko, mali nogo-
met, badminton in se preiz-
kusiti tudi v drugih športih.
Program evropskega tedna
mobilnosti se bo tudi letos
zaključil z dnevom brez av-
tomobila. Ker pa je 22. sep-
tember letos v nedeljo, ko je
v mestu in tudi na lokalnih
cestah zelo malo prometa, bo
Mestna občina Celje na ta dan
organizirala planinski izlet po
obronkih Celja in sprehod po
gozdnih poteh.
BRANKO STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIC
Včeraj so javnosti pred-
stavili tudi novo zloženko
z opisi 10 urejenih kolesar-
skih poti v občinah Celje,
Vojnik in Štore. Založila sta
jo oddelek za okolje in pro-
stor Mestne občine Celje in
Lokalna turistična organi-
zacija, izšla pa je v 10 tisoč
izvodih.
Stanovalci ožjega mes^
nega središča naj v priifl^
ru svojih nujnih avtomobi'
skih prevozov še pravi ^
parkirajo svoja vozila izvd
zaprtega območja.
Včeraj so se pred Mestno občino na spretnostnem poligonu za lepe nagrade potegovali mladi in stari kolesarji.
Št. 38-19. september 2002
TEMA TEDNA
5
Obrtniki žugajo Pangeriu
Obrtna zbornica Slovenije zahteva več obrtnega na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju - Vse sejemske hiše v
^ krizi, celjska še najmanj
\4aribor in Kranj sta pro-
padla, Ljubljano so skoraj
^gonobile nenehne razpr-
tije, na prepihu je že dlje ča-
ja tudi Gornja Radgona. Še
najbolje gre Celju, vendar
je biti najboljši v takšni
druščini bolj klavrna tolaž-
ba. Sejemska dejavnost v
Sloveniji doživlja svoje naj-
težje obdobje. Poznavalci
pravijo, da sejmarji tako
slabega leta, kot bo, oziro-
ma je bilo letošnje, še niso
imeli. Ker še vedno niso
doumeli, da je sejme treba
pripravljati drugače kot so
jih doslej.
Včeraj se je v Celju končal
jubilejni, 35. Mednarodni
obrtni sejem, ki velja za naj-
večjo sejemsko manifestaci-
jo pri nas in za prvovrstni po-
slovni dogodek. Da ne bi okr-
nili ugleda, bodo organiza-
torji mnoge razpoke gotovo
poskušali prekriti s presež-
ki, napihnjenimi po sociali-
stično, o številu razstavljav-
cev ter srečnih in zadovolj-
nih udeležencih. Pri tem pa
bodo najbrž zamolčali, da šte-
vilka 1.700 pomeni manj kot
lani in predlani, in da L 700
razstavljavcev ne pomeni, da
seje toliko domačih in tujih
obrtnikov ter domačih in tu-
jih podjetij v Celju zares tu-
di predstavljalo. Štelo je na-'
mreč vsako ime, tudi tisto,
kije bilo zapisano le na kak-
šni reklamni tabli ali pred-
stavitvenem katalogu. Na ne-
katerih razstavnih prostorih
smo jih lahko našteli tri ali
še več. Upajmo, da vsaj pri
obiskovalcih ne bodo preti-
ravali in razglasili, da jih je
bilo 200 tisoč, kot so napo-
vedali pred začetkom sejma.
V soboto in nedeljo se jih je
na sejmišču res gnedo toli-
ko, da je bilo že zoprno, os-
tale dni pa je bilo za vse do-
volj prostora. In tako je tudi
prav.
Potrošniški sejmi, kakršni
so cveteli nekoč, ko v trgovi-
nah ni bilo mogoče skoraj nič
(Jobiti, odhajajo v zgodovi-
'^0. Ugodne nakupe in pestro
Ponudbo ima danes že vsak
"legamarket. Pa še vstopni-
co zanj ni treba plačati. V se-
l^msko dejavnost, tudi celj-
sko, prihaja čas speciaUza-
cije in poslovnosti.
Treba je iti
naprej
Tega se zaveda tudi direk-
tor Celjskega sejma Franc
Pangerl, saj je prepričan, da
bodo v bodoče uspevali le na
točno določeno publiko ci-
Ijani sejmi, ki bodo trajah
dva, tri ali največ pet dni. In
ki bodo imeli zadosti kako-
vostne programe, da bodo
privabili tuje trgovce, ki bo-
do našim proizvajalcem od-
prli pot na tuje. Seveda pa
bo treba poskrbeti tudi za
primerno infrastrukturo.
Celjsko sejmišče ima poleg
31.000 kvadratnih metrov
odprtih tudi 29.000 kvadrat-
nih metrov pokritih razstav-
nih površin, vendar se s po-
nudbo sejemskega prostora,
kakršno imajo v tujini, lah-
ko primerja le leta 1999 zgra-
jena hala L. Pangerl zato že-
li na prostoru, ki ga že vsa
leta zasedajo gostinci (ki pa
imajo zaradi nesramno vi-
sokih cen vse manj obiska),
zgraditi novo sejemsko dvo-
rano. Da je še za prejšnjo dol-
žan polovico denarja, se mu
pri tem ne zdi nobena ovira»
Treba se je razvijati in iti s
časom naprej, pravi.
Pangerl tudi ne zakriva te-
ženj po povezovanju s tuji-
no. Čeprav mu je prvi tovrst-
ni poskus spodletel. Na za-
četku poletja se je namreč
Celjski sejem ločil od druž-
be GHM, ki skrbi za organi-
zacijo obrtnih sejmov v ok-
viru Munchenskega sejma, s
katero je skupaj z Obrtno
zbornico Slovenije pred sed-
mimi leti ustanovil Cespo, pr-
vo mednarodno družbo za se-
jemsko dejavnost pri nas.
Plod sodelovanja sta bila sej-
ma Flora in Domofin, tretji
načrtovani projekt pa ni ni-
koli zaživel. Franc Pangerl
pravi, da je do razporoke priš-
lo zato, ker je tujce zanimal
edinole dobiček, sodeč po ne-
katerih govoricah pa je za
propad Cespa bolj kriva na-
ša kot pa nemška stran. Mor-
da Franc Pangerl zato zdaj
bolj pogleduje proti vzhodu,
kjer pa svojih načrtov še ne
želi razkriti. Karkoli ima v
mislih, mu bo to uspelo le,
če ga bodo pri tem podprli
lastniki in če bo ohranil Med-
narodni obrtni sejem, ki celj-
ski sejemski hiši prinaša naj-
več denarja. Letos se je na-
mreč razkrilo, da so si inte-
resi Celjskega sejma in obrt-
ne zbornice, ki je njegov po-
memben lastnik, glede bodoč-
nosti Mosa tako navzkriž, da
bi bili obrtniki pripravljeni se-
jem preseliti celo drugam.
Ne za vsaico
ceno
če ne bi bilo predsednika
vlade Janeza Drnovška in
mnogih drugih pomembnih
gostov, bi kakšna zlonamer-
na duša krivdo za električni
mrk na slovesni otvoritvi Med-
narodnega obrtnega sejma
morda podtaknila celo Fran-
cu Pangeriu. Mikrofoni so na-
mreč utihnili ravno v trenut-
ku, ko je predsednik Obrtne
zbornice Slovenije Miroslav
Klun v svojem otvoritvenem
govoru začel krcati glavne or-
ganizatorje sejma. Uspelo
mu je povedati le to, da je
bilo doslej kar nekaj posku-
sov za spremembo sejma.
Vendar pa električni mrk dej-
stev ni spremenil.
»Obrtniki nismo priplava-
li po juhi. Sprenevedanje o
tem, kakšen oziroma čigav
je sejem, je nesmiselno. Pri-
reditvi vseskozi nismo daja-
li le razstavnega pečata, am-
pak tudi pretežni del znanja.
Obrtna zbornica je doslej us-
pešno branila vlogo in pomen
sejma, vendar pa tega ne mi-
sli početi v nedogled in za vsa-
ko ceno. Zato so kakršnako-
li izsiljevanja nesmiselna.
Obrtna zbornica je poleg
obrtnikov, ki so najbolj šte-
vilni razstavljavci, tista insti-
tucija, ki zakupi in napolni
znaten del sejemskih dvoran
in z obrtniško problematiko
polni spremljevalni program.
Vse, kar se pojavlja ob tem,
je seveda dobrodošlo, če ka-
korkoli služi obrtnikom in
podjetnikom,« poudarja Mi-
roslav Klun. V obrtni zbor-
nici se zavedajo, da je treba
iti s časom naprej in celjske-
mu sejmu zagotoviti čim bolj-
ši položaj za nadaljnji raz-
voj, vendar so v primeru, da
za njihove zahteve ne bo pra-
vega razumevanja, priprav-
ljeni storiti tudi kakšen ne-
prijeten korak. »Zadnje be-
sede še nismo povedali. Se-
jemskih hiš je še kar nekaj v
Sloveniji,« pravi Klun.
Obrtna zbornica pa Celj-
skemu sejmu hudo zameri tu-
di to, da zadnji dve leti v stro-
kovnem delu programa od-
merja več pozornosti Gospo-
darski zbornici Slovenije in
nekaterim vladnim instituci-
jam. Roko na srce, teme so
aktualne in poučne, čeprav
se včasih zgodi, da je kakšen
posvet namenjen le sam se-
bi. Miroslav Klun pa na to gle-
da takole: »Ni prav, da se v
ospredje potiska nekoga, ki
v sejem nič ne vlaga in to tu-
di nima namena početi. Vse
se pač šteje skozi denar. In
če nekdo povzdiguje tistega,
ki ne daje denarja, mora po-
sledice prevzeti sam.«
Sejem poln,
ulice praine
Katero smer bo obrnil
Mednarodni obrtni sejem, je
najbrž Celjanom, tako vsaj
kaže, popolnoma vseeno. Naj
si še tako vztrajno ob imenu
Celja pripenjajo oznako se-
jemsko mesto, je več kot očit-
no, da jim za sejemsko de-
javnost, razen takrat, ko je
to prijetno poudariti v kak-
šnem nagovoru, ni kaj prida
mar. Morda tudi zato, ker ka-
dar je v Celju sejem, v sre-
dišču mesta sejemskega utri-
pa sploh ni zaznati. Ulice so
prazne kot običajno, če bi bi-
lo v mestu kaj več gostiln, bi
gotovo samevale tudi te. Kak-
šna škoda. Pa tako lepo me-
sto. Kot da se mestne oblasti
ne zavedajo, kaj lahko zanje
pomeni dober sejem. Dober
pa je lahko le takrat, ko ga
podpirata mesto in regija. Ta-
ko je povsod v tujini, kjer ve-
do, da več kot bodo dali na
sejme, več bodo od njih tudi
dobili. Zato se pri vsakem
evru, ki se obrne na sejmu, v
mestu ali regiji zavrti še do-
datnih enajst.
Morda bi bilo drugače, če
bi v Celju spoznali, da sejmi
niso samo trgovina, ampak
imajo še zmeraj pomembno
vlogo pri razvoju gospodars-
tva. Žal se doslej še nikomur
ni zljubilo izračunati, kaj pri-
rejanje sejmov pomeni za
mesto in regijo v gospodar-
skem pogledu. Koliko več
davkov se na njihov račun zbe
re v blagajnah, koHko delov-
nih mest je vezanih na to de-
javnost in podobno. Šele s
takšnimi podatki bi lahko
ugotovili, kolikšen je dejan-
sko vpliv sejma na okolico
in kakšna je pravzaprav nje-
gova vrednost.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIC
Čeprav so bile vse hale celjskega sejma letos polne, so bile poti med razstavnimi prostori razkošno velike.
Franc Pangerl
Miroslav Klun
Celje (še) ni zakon podjetništva?
Je Celje že zakon podjetništva ali je vsaj na dobri poti, da to postane? Vprašanje, ki
so si ga že drugo leto ob Mednarodnem obrtnem sejmu zastavili Celjani.
Pozitivnih sprememb v odnosu do podjetništva je bilo v zadnjem letu kar nekaj, vendar
Celje, kot trdi Miran Gajšek iz mestne občine, še ni zakon podjetništva. Med ključnimi
problemi, ki tarejo lokalno skupnost, je izpostavil previsoke cene zemljišč, pomanjkanje
prostora za ureditev večjih obrtnih con in pa predvsem dialoga med državo in regijo oziroma
občino.
Predstavniki malih podjetij večino kritik naperjajo zoper mestno občino oziroma njene
strokovne službe, ki po mnenju razpravljalcev včasih bolj zavirajo kot podpirajo domače
podjetnike. Prav zato bi bilo potrebno najprej spremeniti razmišljanje ljudi na vodilnih
mestih, skrajšati dolgotrajne postopke in narediti korak naprej v pridobivanju ustreznih
kadrov. Ravno pri tem vprašanju gre veliko očitkov na račun celjskega zavoda za zaposlo-
vanje, ki je po mnenju nekaterih podjetnikov povsem neučinkovit. Ovire, s katerimi se
srečujejo mala podjetja, torej še zdaleč niso v celoti odpravljena, res pa je, da jih je že manj
kot denimo pred letom dni. B. JANČIČ
St. 38-19. september 2002
6
INTERVJU
Pravljična lepotica^ ki ne
pozna zapletov
Miss Slovenije 2002 je Nataša Krajnc, Celjanka
- Solze sreče z zamikom
Takšna je, kot bi jo potegnil iz pravlji-
ce, tiste o princeski. Princeske so vedno
lepe, krhke, sanjave in njihovo življenje
se v pravljicah vedno srečno konča. Zato,
da otroci zaspijo in sanjajo o princeskah.
A takšen je le prvi vtis o novi slovenski
lepotni kraljici. Nataša Krajnc je kot pri-
bito pravljično lepa, a še zdaleč ni krhka
in sanjava. In njena pravljica se je šele
prav začela. Iz deklice, ki je, tako kot vse
princeske njenih let, sanjala o lepotnih
stezicah in potem po njih pogumno sto-
pala, je Nataša v nedeljo ponoči po-
stala kraljica. Takšna s pravo
krono, zlato in z dragulji po-
sejano. Njen princ je to
njeno kronanje opazo-
val od daleč, med šte-
vilnim občinstvom
v Linhartovi dvo-
rani Cankarje-
vega doma v
Ljubljani.     j
Nataša Krajnc, enaindvajset let ima, je
danes najbolj iskano bitje na tej strani Alp.
Intervjuji, fotografiranja, izjave po telefo-
nu, obleganja. Celjani si jo prisvajamo: Na-
taša je naša! In to ji godi. Od nekdaj je bila
rada v središču pozornosti, rada je ugajala.
Najprej staršem, potem sošolcem in učite-
ljem, pa prijateljem in fantom, ki so jo ob-
legali in ji govorili, da je lepa. Zdaj je uga-
jala kar vsem Slovencem hkrati, ko ji je
zdaj že bivša miss Slovenije
Rebeka Dremelj
na glavo
sadila lepotno krono. A naša Nataša nika-
kor ni kakšna krhka pravljična lepotica. Sa-
mozavestno stoji na trdnih tleh in stopi v
pravljico le takrat, ko to sama hoče.
Vam je krona prav?
Ja, čisto prav, kot bi bila izdelana zame
in tako me ob razglasitvi zmagovalke ni
skrbelo, da bi se mi povesila na čelo ali
padla z glave.
In kje jo zdaj hranite?
Na varnem je, v dvojno varovanem tre-
zorju.
Vse finalistke so bile lepe, a izbrali so
vas. Kaj je bilo tisto več, kar vas je po-
stavilo na lepotni prestol?
Mislim, da je odločilo tisto, kar je v me-
ni: prijazen in pristen nasmeh, neposred-
nost, sproščenost, samozavest, pogum,
smisel za komunikacijo..., temu pra-
vijo notranja lepota.
Tudi izkušnje? Vaša hoja je bi-
la kot hoja profesionalke.
Kar precej izkušenj imam kot
manekenka, pa nekajletni plesni
;      treningi ti prav tako izoblikuje-
jo hojo, držo, korak, elegan-
co.
Okusili ste veliko zmago.
Kaj pa porazi? Kako se na-
nje odzivate?
Pravih porazov ne poz-
nam, vse se mi odvija sklad-
no s pričakovanji, zato ne
vem, kako bi se odzvala na
poraz. Vem pa, da me v živ-
ljenju čakajo tudi takšne
preizkušnje. Najbrž bi me
poraz podrl, ampak to člo-
veka okrepi, da se znova
dvigne. In nesreča se potem
izkaže kot sreča in za dež-
jem vedno posije sonce.
Kakšno je bilo vaše otroš-
tvo?
Lepo, veselo, polno družin-
skih radosti, igrivosti.
In pravljic?
Ja, tudi pravljic: Snegulj-
čice, Trnuljčice in podobnih,
pa Piki Jakob je bil moj do-
ber prijatelj.
Imate veliko domišljije?
Ne vem, zdi se mi, da mi
je včasih kar primanjkuje. A
v današnjem svetu je najbrž
tudi domišljija dobrodošla.
Kakšen se vam zdi ta naš
svet?
Prehitro drvi naprej, razvoj
je na nekaterih področjih ta-
ko agresiven, da že vodi kar v
nesrečo, ljudje s svojim
neodgovornim obnašanjem sami sebi ško
dujemo.
In v tem svetu to naše majhno mesti
Celje?
Čeprav je majhno, ga jaz vidim velike
ga. Zame je predvsem tako domače, prj.
kupno. Mogoče je premalo zanimivo ^
mlade ljudi, premalo se za njih dogaja
študentska mladina se kar nekam izgub-
Ija.
Koliko vam pomeni prijateljstvo?
Prijateljev imam veliko, se pokličemo
gremo na pijačo. Z mojim fantom, ki jt
tudi moj prijatelj, pa sva vsak dan skupaj
Prijateljstvo je pomembno, če je pravo,t
prijatelj vedno stoji ob strani. Pravi prija
telji so tudi moji starši, ki jim vedno lah
ko zaupam in ki mi vedno znajo prav sve
tovati in pomagati.
In ostale vrednote, ki vam največ pa
menijo?
Poštenost, iskrenost, bi rekla.
Kdaj ste se nazadnje zlagali?
Gotovo sem se kdaj zlagala, a to nis«
bile tiste prave laži. Jaz bi temu rekla pri
krivanje resnice, tudi zato, da koga ne pri'
zadeneš.
Kot novo slovensko miss vas čakaji
pomembne naloge. V čem vidite svoji
glavno poslanstvo?
V dobrih delih. Dobrodelne akcije so de
moje pogodbe z organizatorjem tega le
potnega tekmovanja. Rada bi kaj naredili
za otroke, namen tega tekmovanja je tud
pomoč otrokom. Tega poslanstva se vese
lim in upam, da ga bom dobro opravila
Rada imam otroke. V zasebnem življenji
si želim imeti dva, fantka in punčko.
Študirate menedžment. Kje in kako si
vidite v poklicnem življenju?
Vsekakor v gospodarstvu, rada bi bili
uspešna poslovna ženska.
Obenem pa uspešna žena, mati, goJ
podinja?
Vse te funkcije bo treba uskladiti, težki
bo, ampak jaz sem ženska. Moški vseg
tega ne zmorejo. Seveda pričakujem tuC
pomoč in podporo moškega, moža.
Kakšen je vaš moški?
Takšen, da se lahko nanj oprem, zanf
sem. Tudi pozoren je, kavalir.
S kakšno pozornostjo vas je nazad
nje razveselil? Vas je že zaprosil za rc
ko?
Februarja mi je Danijel za rojstni da
podaril prstan iz belega zlata s svetlo m'
drim kamenčkom. Rekel mi je, da je i'
bral takšnega, kot so moje oči. O porol
se še nisva resno pogovarjala, se je pa p
tem, ko sem postala miss, pošalil, da
bo moral zdaj kar hitro zaprositi za rok'
da mu ne uidem.
Kako si zamišljate vašo poroko?
Pravljično, kje na kakšnem dvorcu ^
pa na širnem travniku, polnem marjet^
skratka, zelo romantično. V belem.    j
Ko vam je Rebeka Dremelj izročila ^
potno krono, smo gledalci in ostali
zovalci pogrešali solze v vaših očeh. V
ka miss potoči vsaj kakšno solzico s
če, vi pa...
Od samega presenečenja še jokati nis
utegnila. So bile pa solze potem, ko m<
objel moj oče in mi prvi čestital, pot
pa mama, fant, takrat sem bila res gal
na, srečna.
Ste vraževerni? Verujete v boga?
Nisem vraževerna, a ko se mi kaj dob?
ga, lepega zgodi, se zavem, da je nekje nek^
ah nekaj, kar me varuje in vodi po praV
poteh. Ne vem, če je to ravno bog, a nel^
je zagotovo, nekaj višjega...
MARJELA AcJi
Foto: GREGOR KAt'
Št. 38-19. september 2002
REPORTAŽA
7
Žalska lepota na ogled.
Smaragdna kraljica Doroteja Premožič.
Blondinke na pohodu
Izbor smaragdne kraljice v Žalcu je pokazal, da provinca v nekaterih pogledih ne zaostaja za centrom - Lento si je
priborila Doroteja Premožič s Ptuja
Minuli vikend sta se zgo-
dila dva miss dogodka - pr-
vi je izbor miss Slovenije,
drugi pa izbor smaragdne
l^raljice v Žalcu. O prvem
imate do danes verjetno že
polna ušesa, drugi pa je po-
tisnjen bolj ob stranski tir.
Pa čeprav si je veljalo po-
gledati oba izbora - prvega >
v hramu slovenske kultu- i
re, torej v Cankarjevem do- j
mu, lepo na toplem, ob^
spremljavi številnih ugled-
nežev in znanih fac, dru-
gega pa proti koncu že v ze-
lo mrzlem ozračju na podi-
jumu pred žalskim kultur-
nim hramom.
Dogodek v Ljubljani so pri-
pravili mnogi, žalskemu iz-
boru pa so utrip dajali člani
Turistično-kulturnega druš-
tva Leveč. V Ljubljani je do-
dajanje (seveda, če ne šteje-
^0 tako imenovane kuhinje
negotovosti, kje bo izbor
^a Miss sveta) minilo brez
predzapletov, medtem ko je
bilo v Žalcu malce drugače,
saj so se hmeljarji postavili
pokonci in žalske mišice ni-
so dovoUli okititi z naslovom
hmeljarska kraljica - na len-
ti se ime hmeljarska prepro-
sto ni smelo pojaviti. Zato so
se organizatorji v zadnjem
trenutku odločili za izbor
smaragdne kraljice - smaragd
namreč simbolizira zeleno in
dragoceno, kar za Savinjsko
dolino pomeni hmelj.
Med prireditvama bi lah-
ko potegnili kar nekaj vzpo-
rednic, nekatere med njimi
celo v žalski plus. Člani žiri-
je, ki so si ogledovali cveto-
ve lepote, so bili povsod pred-
stavniki organizatorjev, spon-
zorjev in fotografov - v Žal-
cu je na žirantski klopi sedel
»naš« spodaj podpisani Gre-
gor Katic, družbo pa so mu
delali Silvo Lavtižar (pod-
predsednik levškega društva,
profesor likovnih umetno-
sti), župan Lojze Posedel, Ivi-
ca Čretnik (predsednica žal-
ske zveze turističnih društev),
Ivo Lindič s kulturnega po-
dročja. Jure Jerič iz Zlatar-
ne Celje kot predstavnik spon-
zorjev in Darja Kozmus iz
R Centra Darja.
Cvet lepote
v Žalcu je na pisto stopi-
lo osem deklet, ki so se pri-
javile na javni razpis. In ne
boste verjeli, po kriteriju le-
pote bi se lahko čisto mirno
podale tudi na pisto v Can-
karjevem domu. Nesporno
pa je bila miss Slovenije 1994
Janja Zupan (torej so tudi
Žalčani imeli mišico, kot v
Ljubljani lansko Rebeko)
boljša voditeljica, kot je bil
do zadnjega trenutka skriv-
nosten Taiji Tokuhisa. Res,
da se Janja ni spopadala s po-
litičnimi govorancami in na-
javami levo-desno, vendar
pa je vse stavke za razliko
od ljubljanskega voditelja
pripeljala do konca. Višina,
barva, pokUci, frizure... pa
so med 8 žalskimi in 12 slo-
venskimi kandidatkami po-
polnoma primerljivi. Le pi-
sta je bila v Ljubljani bolj
dolga - in temu primerno so
se ljubljanskim kandidatkam
večkrat zatresle noge. Seve-
da v Žalcu ni bilo hrepene-
čih pogledov z velikega za-
slona niti niso kandidatke od-
govarjale na vprašanja, za-
to pa jih vsaj niso imenova-
li »punce« in se niso izdale,
da bi koga preteple, lagale,
preklinjale ali še kako dru-
gače duhovičile po sili. V
Žalcu je bilo le opaziti, da
so »in« tatuji - če ga nimate,
si ga čimprej omislite. Ta-
tuji so bili zlasti opazni pri
zadnjem izhodu, ko so se
kandidatke predstavile v ko-
palkah. In če ne zaradi dru-
gega, velja zabeležiti izbor
v Žalcu že zaradi tega izho-
da: če ti ne upade pogum ob
žvižganju in ovacijah moš-
kega dela publike že ob be-
sedi kopalke in če moraš po-
tem v tem skromnem košč-
ku oblačila v mraz, potem
si zaslužiš, da si med kandi-
datkami.
So pa žalske kandidatke ab-
solutne zmagovalke v krea-
cijah, tako dnevnih kot ve-
černih, ki jih je oblikovala
modna kreatorka Diana Kot-
nik Lavtižar in so bile v re-
snici vsaka zase unikat. Pri
oblekah so se ljubljanske mi-
šice lahko skrile.
Primerljiv je tudi delček
dogajanja med odmori - v
Ljubljani so nastopile Sestre,
v Žalcu Bratje in mažoretke
(seveda, roko na srce, o kak-
šni angelski Severini ali pa
plesno-glasbenih kreacijah
Sebastian-Povver Dancers-Ga-
me Over-Be pop in ostalih v
Žalcu ni bilo duha). Povsod
pa je zraven Zlatarna Celje,
ki je tudi žalski kraljici iz-
delala unikatno krono, ter
druga darila, ki so jih pris-
pevali sponzorji. Res, da žal-
ska mišica ni dobila avta, svo-
jo zmago, slavnostno toale-
to in potovanje v Benetke pa
je 17-letna Doroteja Premo-
žič, dijakinja s Ptuja, blon-
dinka z očmi lešnikove bar-
ve, ki se ukvarja s športom
in riše, prenesla zelo mirno.
In tako v srcu Savinjske do-
line kot Slovenije ni zmagal
regionalni interes, saj je, kot
zagotovo veste, lento sredi
Ljubljane odnesla Celjanka
Nataša Krajnc. Kdo je prvi
plesal v Ljubljani, ne vemo,
vemo pa, da je družabno sre-
čanje občank in občanov s ple-
som s smaragdno kraljico od-
prl žalski župan Lojze Pose-
del - ob tej napovedi pa se je
najbolj zabavala županova
hčerkica.
URŠKA SELIŠNIK
Foto: GREGOR KATlČ
Kotnik-Lavtižarjevi - glavni »krivci« za spektakel v Žalcu.
Žalska »županja« Julija s hčerko Evo, dogajanje pa budno nadzirata hmeljarska princesa Sabina Žagar in
starešina Ivan Oset.
Št. 38-19. september 2002
8
REPORTAŽA
Otrok lahko pride tudi
samo na pogovor
Krizni center za mlade v Celju pomaga mladostnikom v stiski - V treh letih sprejel več kot 200 otrok
Pred meseci se je v celjski kriz-
ni center za mlade zatekla dekli-
ca, ki so jo doma pretepali. Zapo-
sleni so ji ponudili zavetje, hkrati
pa so ji razložili, da ni sama kri-
va za svojo nesrečo. Deklica je
prostovoljno podpisala pristopno
izjavo in s tem sprejela pomoč cen-
tra. Poklicali so zdravnika, za-
varovali dokaze in obvestili kri-
minalistično službo o sumu kaz-
nivega dejanja.
Starše so o njenem prihodu ob-
vestili v štiriindvajsetih urah. Le-ti
so bili najprej jezni na hčer, odkla-
njali so pogovor s svetovalnimi de-
lavci, kasneje pa so vanj le privoli-
li. Reševanje problema se je zače-
lo. Deklica sprva ni želela govoriti
s starši, kar so ji v kriznem centru
tudi omogočih. Zato so v nasled-
njih dneh potekaU individualni po-
govori s starši na eni in deklico na
drugi strani. V pogovorih.se je po-
kazalo, da se deklica kljub vsemu
želi vrniti domov, starša pa sta spoz-
nala, da imata priložnost za nov za-
četek, zato sta sprejela ponujeno
pomoč. Po dvajsetih dneh bivanja
in svetovalnih pogovorov v centru
se je deklica vrnila domov. V cen-
ter se lahko vrne kadarkoli, če bi
se nasilje ponovilo.
Velikokrat pa se zgodi, da se otrok
ne more več vrniti domov. Takrat
krizni center skupaj s centom za
socialno delo išče ustrezno name-
stitev pri sorodnikih, v rejništvu,
stanovanjskih skupinah ali vzgoj-
nih zavodih. Vedno tudi upošteva
željo otrok.
»Učenje za
iivljenje<€
Nina Mešl, namestnica vodje
kriznega centra za mlade v Celju
pravi, da je lani pri njih bivalo 63
mladostnikov. Povprečna starost je
bila 16 let in pol, najmlajši stano-
valec je bil star pet let. »Nimamo
določene spodnje meje starosti, pri
kateri lahko mladostnik pride k
nam. Največkrat se k nam zateče-
jo otroci višjih razredov osnovne
šole, otroci na prehodu v srednjo
šolo in srednješolci,« pravi Mešlo-
va. Poleg pomoči tistim, ki v kriz-
nem centru ostanejo, ponuja cen-
ter pomoč tudi v obliki svetoval-
nih pogovorov. Teh se je lani ude-
ležilo 179 otrok. Otrok lahko torej
pride v krizni center tudi samo na
pogovor. »Ni nujno, da vsak, ki po-
zvoni pri naših vratih, pri nas tudi
ostane. Včasih je dovolj tudi pogo-
vor,« še dodaja.
Če otrok ostane v kriznem cen-
tru, sprejme pravila bivanja v do-
mu in se aktivno vključuje v reše-
vanje lastnih težav. »Vedno delamo
na tem, da je mladostnik aktivni
udeleženec pri reševanju problema
in iz njega tudi izhajamo. Svetuje-
mo mu, mu ponujamo informaci-
je, ga skušamo usmerjati, vendar
na koncu vedno otrok sam sprej-
me odločitev. Ne delimo receptov,
kaj je dobro in kaj ni. Izhajamo iz
posameznika.«
V Sloveniji zaenkrat delujejo
trije krizni centri za mlade: v Ce-
lju, Ljubljani in Mariboru. Po na-
cionalnem programu je v Slove-
niji predvidenih osem kriznih
centrov. Te financira ministrstvo
za delo, družino in socialne za-
deve, veseli pa so vsake oblike
pomoči in donatorstva.
Otroci imajo v domu tri dnevne
obroke, ki jih pripravljajo skupaj
z zaposlenimi. Zadolženi so za po-
mivanje posode in pospravljanje
lastnih sob. Redno hodijo v šolo,
pri nalogah jim, če je potrebno, poiš-
čejo pomoč. Za izhode se dogovar-
jajo, najkasnejši prihod je ob 21.
uri zvečer. Takrat imajo refleksije
dneva in pogovore, zato morajo biti
otroci prisotni. Z ustvarjalnimi de-
lavnicami, izleti v bližnjo okolico
in športnimi aktivnostmi, kot sta
badminton in namizni tenis, v centru
skrbijo tudi za aktivno preživlja-
nje prostega časa. Posebnost cen-
tra je stena za plezanje v športni
sobi. »Otrokom skušamo zagoto-
viti prijetne izkušnje, pomagamo
jim pri graditvi pozitivne samopo-
dobe,« pravi Mešlova.
MAJA OMLADIČ
Nina Mešl iz celjskega kriznega centra za mlade.
Od šolskih problemov
do spolnih zlorab
v center se lahko zatečejo otroci in mladostniki z različnimi prob- \
lemi. Največkrat se k njim zatečejo otroci s problemi odraščanja in!
čustvene prizadetosti, s problemi v povezavi s šolo, zaradi izključitve!
iz družine ali bega od doma, alkoholizma v družini ter fizičnega,!
psihičnega nasilja in spolnih zlorab. Zaradi nasilja v družini se je lani j
k njim zateklo 14 mladostnikov, 13 se jih je obrnilo k njim zaradi:
konfliktov v družini, 8 otrok so starši zavrniU, kar 5 dekUc je bilo i
spolno zlorabljenih. ^
V treh letih in pol svojega delovanja je krizni center sprejel več koV
200 otrok celjske regije, na dnevne pogovore je prihajalo do štiristo'
otrok. V center se lahko 24 ur na dan zatečejo mladostniki stari do 18!
let in ostanejo 21 dni. j
Št. 38-19. september 2002
INFORMACIJE
9
Častilci
praženega
gomolja
Svetovni festival praženega krompirja bo v Celju
To soboto se bo v Celju zgo-
dil 2. svetovni festival pra-
ženega krompirja, ko bodo
v naše mesto prišli krompir-
jeljubci iz dežel, kjer je ta
jed najbolj čislana.
Organizator tega svetovne-
ga dogodka je Društvo za priz-
nanje praženega krompirja
kot samostojne jedi, ki ima
sedež v Ljubljani, vse pa se
bo dogajalo na celjskem ki-
nološkem poligonu v Lokrov-
cu. Udeleženci bodo tja pris-
peli okrog 11.30 ure, potem
pa bo začelo dišati po glavni
jedi, praženem krompirju,
predjedi in prilogi. Predjed
bo letos golaž, priloga pa vol.
Kuharija bo seveda podprta
z zanimivimi kulturnimi,
umetniškimi, športnimi in
družabnimi točkami ter ne-
pozabnimi doživetji. Gre na-
mreč za odlične organizatorje
in animatorje.
To je festival vseh festiva-
lov, zatrjuje organizator. Naj-
brž zato, ker je tako izjemen,
izviren. Festival je bil in bo
vedno jeseni, po tem, ko je
nova letina krompirja lepo
in varno pospravljena. Gre za
nekakšno krompirjevsko
martinovanje, ki mu ga v šir-
nem svetu ni podobnega, v
deželi na »sončni strani Alp«
pa se je zadeva tako zelo in
hitro razmahnila, da je čaš-
čenje praženega krompirja
postalo že pravo gibanje.
Ljubezen
krompirjevih
udov
v Društvu za priznanje pra-
ženega krompirja, ki deluje
od maja leta 2000, je danes
že bUzu tisoč članov - »u-
dov«, kot se sami naslavlja-
jo. V društvenih vrstah so ta-
ko ugledni ljudje, da bi zlah-
ka izbrali kar nekaj dostoj-
nih predsedniških kandida-
tov. A jim kaj takega še na
misel ne pride, kajti tem
»krompirjevcem« ni do po-
litike in njenih zdrah, niti do
kakšnih nacionalnih ali ver-
skih razlikovanj. So za vese-
lo druženje vseh ljudi dobre
volje, ki jih odlikuje pomem-
bna lastnost: silna ljubezen
do praženega krompirja in zaš-
čita te nacionalne jedi, da se
z njo ne bi zgodilo podob-
no, kot se je zgodilo s slo-
venskimi lipicanci. Pa še ne-
kaj: so sovražniki fast food
hrane in podobnih modernih
posegov v prehranjevanje.
Da pa bi se lahko enkrat
na leto vsi udi, skupaj z neu-
di in društvenimi simpatizer-
ji, srečali in sproščeno po-
veselili, se zberejo na festi-
valu praženega krompirja in
tokrat jih bomo pozdravili ter
se jim pridružili v Knežjem
mestu. Lani je bil prvi sve-
tovni festival praženega
krompirja, pripravili so ga
Mokronogu. Na letošnjem v
celjskem Lokrovcu pa se bo
vse v zvezi s praženim krom-
pirjem kot kraljem sloven-
skih jedi dogajalo na dvanaj-
stih stojnicah, sodelovali pa
bodo tako izkušene in priz-
nane gostinske hiše, kot so:
gostilna Čulk, gostilna
Franci, Hotel Štorman, Ter-
me Zreče. Za del programa
bodo poskrbeli nekateri
društveni »udje«, kot sta na
primer mojster Mojmir Se-
pe in Tomaž Domicelj, pa še
mnoga druga znana imena.
Kotizacija za udeležbo na
tem festivalu, ki vključuje
pribor (krožnik, kupica, žli-
ca), predjed, neomejene ko-
ličine praženega krompirja,
porcijo priloge, dve kupici
vina ali piva oziroma brezal-
koholne pijače, je za člane 3
tisoč tolarjev, za nečlane 5
tisoč tolarjev ter za otroke
(do 15 let) tisoč tolarjev (brez
pribora) in 2 tisoč tolarjev s
priborom vred.
MARJELA AGREŽ
Nekateri z nagradami, drugi brez njih, vsi pa z nasmeški na
obrazih. S temi besedami lahko na kratko opišemo obisko-
valce petkovega Živexovega srečanja.
Živex, podjetje s sedežem
v Volčji Dragi, že deset let
uspešno posluje v celjski ob-
čini in štiri leta v občini Što-
re. Ob praznovanju deset-
letnice so svoje zveste kupce
pogostili z okusnim divja-
činskim golažem in skoraj
tristo litri vina.
Srečanja podjetnikov in
svetnikov novogoriške in celj-
ske regije sta se udeležila tu-
di celjski župan Bojan Šrot
in župan Občine Štore Franc
Jazbec. Srečanje se je ob zvo-
kih legende slovenske narod-
nozabavne glasbe Lojzeta Sla-
ka in Fantov s Praprotna pre-
levilo v pravo veselico. Med
1300 obiskovalci so nekate-
ri glasno prepevali, drugi ple-
sali, tisti najpogumnejši pa
so stopili na tehtnico - naj-
lažji in najtežji polnoletni
obiskovalec sta bila nagraje-
na. Nagrada pa ni bila nič
drugega kot toliko kilogra-
mov cementa, kolikor je sam
nagrajenec tehtal; Jernej Kraj-
šek, težak 45 kg, je tako od-
nesel domov 1 vrečo cemen-
ta, Anton Grajžl, težak 174
kg, pa si je s svojo težo pri-
služil kar 4 vreče cementa.
Nagrajeni so bili tudi vsi, ki
so sodelovali pri srečelovu ter
seveda najvišja nakupa dne-
va, ki so ju nagradili s kari-
katuro ali portretom znane-
ga celjskega umetnika in ka-
rikaturista Milana Alaševiča.
Direktor Živexa v Celju
Andrej Štrk je ob koncu sre-
čanja povedal: »Veseli me, da
imamo toliko zvestih in za-
dovoljnih kupcev, ki se radi
vračajo in ki so spoznali, da
je Živex več kot samo trgo-
vina. Živex že dolgo namreč
ni več samo trgovina za pro-
dajo vrtnih mrež in ograj nih
sistemov, pač pa se ukvarja-
mo tudi s postavitvijo vrtnih
mrež in ograjnih sistemov, s
preurejanjem zunanjega vi-
deza parkov, parcel, vrtov ter
s prodajo 17.000 različnih ar-
tiklov, ki sodijo v dom ali iz-
ven njega.«
V Živexu znajo poslušati in
svetovati. Nenazadnje pa so
lani odprli drevesnico in gr-
movnico, s katerima so Štore
kot železarski kraj vsaj malo
spet približali naravi. Uredi-
li so čudovit park v pariškem
stilu, skozi katerega se lahko
obiskovalec sprehodi in pu-
sti svoji domišljiji prosto pot.
Foto: GREGOR KATIC
Živex d.o.o.
Volčja Draga 40
5293 Volčja Draga
Poslovni center Celje
Obrtna cona Štore pri Celju
3220 Štore
Telefon: 03 780 24 10
03 780 24 14
Do 20. septembra v Žive-
xu še vedno nudijo do 40
odstotkov popusta, nagra-
dili bodo tudi najvišji teden-
ski nakup.
Št. 38-19. september 2002
10
GOSPODARSTVO
Banka Celje ni
brez icompasa
Sklep ljubljanske banke o kapitalskem umiku prišel šele po dobrem mesecu
- Nadzorniki Banke Celje o novih razmerah sredi oktobra
čeprav je kar težko verjeti, da se
tudi med bančniki stvari dogajajo ze-
lo počasi, je Banka Celje, kot je po-
vedal njen predsednik uprave Niko
Kač, šele pred kratkim prejela urad-
ni sklep nadzornega sveta Nove Ljub-
ljanske banke, da se bo največja slo-
venska banka postopno umaknila
iz celjske banke, v kateri ima 36,7-
odstotni lastniški delež. Naj spom-
nimo, da je bil sklep o tem sprejet že
konec julija.
V Banki Celje sklepa nadzornikov
NLB doslej niso želeli komentirati, češ
da ga uradno še nimajo v rokah, ven-
dar so tudi sedaj, ko so ga končno do-
bili (nadzorniki NLB so ga verificirali
šele pred kratkim), zelo redkobesed-
ni. Niko Kač pravi, da pač ne želijo
nobenih vnaprejšnjih razsodb. Najprej
se morajo sestati z upravo Nove Ljub-
ljanske Ijanke in se pogovorili, kaj no-
vo nastale razmere pomenijo za stra-
teško pogodbo, ki pravzaprav še vedno
velja, in v skladu s katero naj bi se Ban-
ka Celje leta 2004 pripojila NLB. Nato
se mora sestati še nadzorni svet celjske
banke, ki bo, pravi Kač, odločil o tem,
kakšni bodo nadaljnji koraki Celjanov.
»Prav zato za zdaj ne želimo še o ni-
čemer obveščati javnosti. Svojim ko-
mitentom pa lahko zatrdimo, da se za-
nje ne bo nič spremenilo in da Banka
Celje ni brez kompasa, kot menijo ne-
kateri,« pojasnjuje Kač in poudarja,
da banka letos posluje dobro, oziro-
ma v skladu z načrti. V prvem polletju
je bilančno vsoto povečala za 26 mili-
jard, na 252,5 milijarde tolarjev, bru-
to dobiček pa je znašal 1,8 milijarde
tolarjev.
Na vprašanje, kaj meni o napovedih
o oblikovanju slovenskega bančnega ste-
bra, v katerem bi bila tudi Banka Ce-
lje, Niko Kač odgovarja: »Najprej je tre-
ba oceniti, ali je slovenski steber sploh
realen. Morda so še kakšni drugi po-
nudniki, ki bi želeli odkupiti ljubljan-
ski delež. Vendar je dejstvo, da znotraj
slovenskega bančnega prostora poteka
povezovanje in Banka Celje zagotovo
ne bo mogla ostati zunaj.«
JANJA INTIHAR
Banka Celje je stoodstotna lastni-
ca podjetij Posest in Filba, po nekaj
odstotkov delnic pa imajo v Pivovarni
Laško, CM Celju, Bankartu, zava-
rovalnici Skupna in v Slovenskem
razvojnem fondu. Manjše deleže, ki
so po besedah Nika Kača nepomem-
bni, ima še v številnih drugih pod-
jetjih. Med lastniki Banke Celje so
tudi podjetja Comet, Tovarna noga-
vic Polzela, Juteks in Unior, ki ima-
jo od 1,55 do 4,16 odstotka vseh del-
nic banke.
Niko Kač
KapiSf Tuš ali Arka?
Za naziv najboljše regijske gazele se potegujejo trije trgovci - Na lestvici
hitro rastočih mnogo novih imen
Revija Gospodarski vest-
nik bo nocoj v Rogaški Sla-
tini razglasila najboljšo ga-
zelo Savinjsko-zasavske
regije. Za ta prestižni na-
slov se letos potegujejo kar
trije trgovci - Kapis iz Pe-
trovč, Arka iz Žalca in celj-
ski Engrotuš, ki ima od la-
ni na steni že dve gazeli.
»Navadno« za najhitreje ra-
stoče podjetje v regiji in zla-
to gazelo za najboljšega
med najhitreje rastočimi
podjetji v Sloveniji.
Regijsko lestvico gazel tu-
di letos sestavlja sto podje-
tij, ki so si mesto med izbran-
ci prislužila s hitro rastjo pro-
daje v zadnjih štirih letih, po-
goj za uvrstitev pa sta bila tudi
dobiček v letu 2001 in naj-
manj 50 milijonov tolarjev
prodaje v letu 1997. Pri izbi-
ri najboljših so biU odloču-
joči še podatki o inovacijah,
kakovosti delovnih mest in
izvozu kapitala. Med stote-
rico so mnogi stari znanci,
na primer Palma, Intermo-
da. Mik, Bosio in Caffe-Tro-
pic, izginilo pa je nekaj imen.
Morda si je katera od gazelic
polomila noge. Pa še to - la-
ni sta savinjsko-zasavsko les-
tvico (regijo so si izmislili
Ljubljančani) sestavljali kar
dve tretjini podjetij s širšega
celjskega območja, letos pa
jih ni niti polovica. So savinj-
skim gazelam pošle moči?
In kako je sto podjetij, ki
so si prislužila naziv gazele,
raslo v minuUh štirih letih?
Vsako od njih je v letih od
1997 do 2001 v povprečju po-
večalo prodajo za 356 odstot-
kov, oziroma 89 odstotkov
na leto. Lani je njihova skup-
na prodaja znašala 147,6 mi-
lijarde tolarjev. V štirih letih
so hitro rastoča podjetja ob-
čutno povečala tudi izvoz. La-
ni je znašal skoraj 20 mih-
jard tolarjev, kar je triinpol-
krat več kot leta 1997. Pov-
prečna donosnost kapitala je
27-odstotna, skupna dodana
vrednost na zaposlenega je la-
ni znašala 5 milijonov tolar-
jev, kar je za dobrih 43 od-
stotkov več kot leta 1997 Sa-
vinjsko-zasavske gazele so v
štirih letih ustvarile 2.696 no-
vih delovnih mest, lani je bi-
lo v povprečju v enem pod-
jetju zaposlenih 47 ljudi.
Odlična
preteklost,
obetavni
načrti
Kapis iz Petrovč se je ne-
kaj let ukvarjal le s prodajo
kablov in električnega ma-
teriala, avgusta lani pa je v
Tomislavgradu v BiH kupil
tovarno kablov. Zanjo je od-
štel 6,5 milijona evrov, kar
je v minulem letu veljalo za
največjo slovensko naložbo
v tej državi. V posodobitev
tovarne, ki do njihovega
prihoda eno leto in pol ni
obratovala, je vložili preko
800 tisoč evrov. Proizvod-
njo so začeli s 70 ljudmi,
zdaj jih je zaposlenih že
140. Lastnik in direktor Ka-
pisa Iztok Piki pričakuje,
da bo tovarna v Tomislav-
gradu ustvarila na leto okrog
22 milijonov evrov prihod-
kov od prodaje, ko bo de-
lala s polno zmogljivostjo,
pa naj bi bilo prihodkov še
za 30 odstotkov več. V pe-
trovškem delu Kapisa so
imeli lani 2,4 milijarde to-
larjev prihodkov, kar je za
dobro polovico več kot le-
ta 2000, in desetkrat več kot
ob ustanovitvi leta 1996. Ce-
lotno podjetje naj bi letos
povečalo prodajo kar na 5,4
milijarde tolarjev.
O rasti Engrotuša vemo že
skorajda vse. Podjetje je la-
ni imelo 40,4 milijarde to-
larjev prodaje, ki naj bi se
po napovedih direktorja Alek-
sandra Svetelška letos po-
večala še za 38 odstotkov. Za
naložbe bodo namenili 12
milijard tolarjev, saj želijo
čim prej tržni delež doma s
sedanjih osem povečati na
petnajst odstotkov. V Engro-
tušu so letos prvič prestopili
mejo in na Reki odprli svoj
prvi prodajni center v tujini,
v Mariboru imajo nov cen-
ter cash&carry, v Celju pa so
zgradili sodobno skladišče za
zamrznjene izdelke. Sredi no-
vembra naj bi, prav tako v
Celju, odprl še Planet Tuš s
hipermarketom, multiki-
nom, vrsto drugih lokalov in
prvim Tuševim bencinskim
servisem.
Lastnika žalskega podjet-
ja Arca sta Alenka in Dario
Šaver, ki že nekaj let gradita
verigo Hardi. Doslej sta od-
prla že dvanajst diskontov,
načrtujeta pa jih kar 35. Pri
širitvi maloprodajne mreže
se ne bosta omejila le na Slo-
venijo, saj resno načrtujeta
preboj tudi v Avstrijo in Ita-
lijo.
JANJA INTIHAR
Bofex bo najemnik
Ko smo prejšnji teden predstavnike ljubljanskega Bofexa, spraševali, koliko denarj-
bodo vložili v postavitev nove mega prodajalne Big Bang in centra za zabavno in gospodinjsk'
elektroniko Bof v Celju, odgovora nismo dobili, češ, da še niso naredili vseh izračunov. P
nam številk niti ne mogli povedati, saj je investitor objekta ob Mariborski cesti podjetj
Selmar. Bofex je v njem le najel blizu 3.000 kvadratnih metrov prostorov, v katerih bo Ž
15. novembra odprlo mega prodajalno Big Bang. Preostale prostore v novem objektu - &
za okoli 800 kvadratnih metrov površin, bo podjetje Selmar obdržalo za lastne potrebe.^
njih bodo imeli novo kleparsko delavnico in salon za avtomobile Mazda.
JI, Foto: Cl
Št. 38-19. september 2002
GOSPODARSTVO
11
Slovenske
milijarde
na jugu
Več kot petsto podjetij z neposrednimi naložbami -
Največji izziv je trenutno Srbija
še pred nekaj leti so slo-
venska podjetja zelo previd-
no začela obujati poslovne
vezi v državah na območ-
ju nekdanje Jugoslavije.
Razlogov za plaho tipanje
je bilo veliko - od finančne
nediscipline do prenizke
kupne moči za uspešno pro-
dajo dragih slovenskih iz-
delkov. Danes je povsem
drugače. Trgovina z Balka-
nom cveti, Slovenci pa so v
mnogih državah med naj-
večjimi, če ne celo največji
neposredni investitorji.
Skoraj ni večjega podjetja,
ki v svojih načrtih ne bi ime-
lo prodora na trg nekdanje
skupne države.
Po podatkih Banke Slove-
nije je imelo v letu 2001 ne-
posredne naložbe v državah
nekdanje Jugoslavije 525 slo-
venskih podjetij, številka pa
vztrajno raste. Največ so do-
slej vložili Marcator, Prevent,
Terme Čatež, Era, Kapis in dru-
gi. Po besedah podpredsed-
nice Gospodarske zbornice
Slovenije Marte Kos, je vred-
nost slovenskih naložb v dr-
žavah jugovzhodne Evrope la-
ni znašala 565 milijonov do-
larjev, kar je nekaj manj kot
60 odstotkov vseh slovenskih
naložb v tujini. »Število na-
ložb je izjemno in ponekod
internacionalizacijo sloven-
skih podjetij že gledajo po-
strani. Vendar bi bili neum-
ni, če ne bi izkoristili prilož-
losti, ki jih ponuja nekdanji
skupni trg,« pravi Kosova.
Največ slovenskih nepo-
srednih naložb v jugovzhod-
ni Evropi je na Hrvaškem (lani
^73 milijonov dolarjev), s Hr-
vaško ima Slovenija med vse-
mi novimi balkanskimi dr-
žavami tudi največjo blagov-
no menjavo, vendar še ved-
no tri četrtine slovenske pro-
daje v tej državi ustvari trgo-
vina. Na drugem mestu po
obsegu naložb je Bosna in Her-
cegovina s 86 milijoni dolar-
jev, na tretjem Makedonija z
48 milijoni dolarjev, na če-
trtem pa ZR Jugoslavija, ka-
mor so naša podjetja doslej
vložila 43 milijonov dolar-
jev. Matej Anko iz borzno-
posredniške hiše Ilirika oce-
njuje, da je trenutno največ-
ji izziv prav Srbija, saj je bi-
la privatizacija v tej državi
izvedena šele lani. V nasled-
njih štirih letih se bo spriva-
tiziralo kar sedem tisoč pod-
jetij, to pa bo za domači ka-
pital prevelik zalogaj, ki ga
zagotovo ne bo zmogel.
Ugodna naložbena klima je
tudi v Bosni in Hercegovini,
kjer so tuji investitorji zelo
zaželjeni, naklonjena pa jim
je tudi davčna zakonodaja.
Kapitalsko najbolj zrela je
Hrvaška, meni Anko, vendar
slovenska podjetja zaradi pre-
cej slabe informiranosti aU
pa zaradi precenjevanja last-
nega vpliva izpuščaj o dobre
priložnosti.
Tveganja tudi
v Nemčiji
Največja težava slovenskih
podjetij pri internacionaliza-
ciji poslovanja na območje
jugovzhodne Evrope je še
vedno visoko tveganje, čeprav,
kot pravi Janez Kržan iz Slo-
venske izvozne družbe, kak-
šnih večjih razlastitev ali
usodnih monetarnih ukrepov
ni več mogoče pričakovati.
Marsikdaj posli v Nemčiji pri-
našajo celo večje tveganje. V
zadnjem času se je zaradi ne-
katerih stečajev v tej državi
zgodilo, da so naša podjetja,
ker niso zavarovala svojih na-
ložb, izgubila celo do pol mi-
lijona evrov.
Slovenske naložbe v tuji-
ni podpira tudi država, ven-
dar kakšnih posebno visokih
subvencij od nje ni mogoče
pričakovati. Njena skrb so,
poudarja Emilijan Žorž, sve-
tovalec vlade na ministrstvu
za gospodarstvo, sklepanje
meddržavnih sporazumov, ki
dajejo pravi okvir in zaščito
na teh trgih. Slovenija je z
novimi balkanskimi država-
mi podpisala že vse najpo-
membnejše sporazume, izje-
ma je le ZR Jugoslavija, s ka-
tero pa naj bi sporazum o pro-
sti trgovini vendarle podpi-
saH še letos. Po Žorževih be-
sedah je ministrstvo za gos-
podarstvo letos objavilo 17
razpisov za razvojno pomoč,
oziroma za spodbujanje in-
ternacionalizacije, v višini 4
milijard tolarjev. Razpisi so
bili namenjeni za vse drža-
ve, s katerimi posluje Slove-
nija, vendar je kar 70 odstot-
kov podjetij, ki so na razpi-
su uspela, usmerjenih na tr-
ge nekdanje Jugoslavije.
Uradnih podatkov, koli-
ko slovenskih podjetij ali
predstavništev je na Balka-
nu, ni. Po nekaterih ocenah
naj bi jih na Hrvaškem bi-
lo 100, v Bosni in Hercego-
vini 210, v Makedoniji 70
in v ZR Jugoslaviji nekaj
čez 100.
»Spodbude so zelo pomem-
bne,« pravi Andrej Poglajen
iz Pospeševalnega centra za
malo gospodarstvo, »saj je po
nekaterih raziskavah za in-
ternacionalizacijo poslova-
nja sposobnih le 12 odstot-
kov od skupno 63.000 pod-
jetij.«
Izkušnje Bosia
in Ere
Podjetje Bosio iz Štor, ki
izdeluje vse vrste industrij-
skih peči, je v nekdanji skup-
ni trg vložilo doslej blizu mi-
lijon evrov. Začeli so leta
1999, ko so na Hrvaškem us-
tanovili hčerinsko podjetje,
ki danes posluje zelo uspe-
šno. V Bosni in Hercegovini
imajo predstavnika, letos pa
se širijo še v Srbijo, kjer us-
tanavljajo mešano podjetje.
»Izkušnje so dobre in slabe.
Dobre zato, ker so ti trgi od-
prti, slabe pa zaradi preveli-
ke preobremenjenosti ljudi
z zgodovino in nacionalnimi
trenji. V državah, kjer so stva-
ri še nedorečene in kjer so
gospodarstva še v fazi preži-
vetja, je zelo težko poslova-
ti. Razvoj zagotovo bo, zato
je vse, kar počnemo sedaj,
naložba za naslednjih pet let,
ko se nam bo vloženi denar
začel vračati. Je pa res, da je
za podjetje, kot je naše, ki
ima le 35 zaposlenih, inter-
nacionalizacija poslovanja ze-
lo obremenjujoča. Zaradi ši-
ritve na tuje trge težko po-
slujemo, saj je treba tudi do-
ma nenehno vlagati v infra-
strukturo in v razvoj novih
izdelkov,« pravi direktor in
lastnik Hugo Bosio.
Velenjska trgovska družba
Era želi na območju nekda-
nje Jugoslavije postaviti ve-
rigo trgovskih centrov. V zad-
njih dveh letih je v te trge vlo-
žila že okrog 10 milijonov
evrov, seveda različno po po-
sameznih državah. V Črni go-
ri, kjer njeni centri že delu-
jejo, in v Makedoniji, kjer je
večinski lastnik Skopskega
sejma, se ji je vloženi denar
že začel počasi vračati. »Vsa-
ka država je nekoliko drugač-
na. Zato je treba pri izvaja-
nju načrtov upoštevati različ-
ne stopnje razvoja, različno
kupno moč ter zakonodajo
in mentaliteto,« pravi o do-
sedanjih izkušnjah predsed-
nik uprave Ere Gvido Omla-
dič in dodaja: »Zelo je po-
membno in to je tudi naš cilj,
da standarde poslovanja na-
še skupine prenesemo na juž-
ne trge. Prav v tem namreč
vidimo možnosti in tudi po-
goje za uspeh. Uspeh je torej
v ljudeh.« Omladič pravi, da
odločitve za vlaganja v tuji-
no niso preproste. Potrebno
je marsikaj, predvsem pa mo-
rajo biti ljudje tisti, ki si upajo
na nova tržišča. Era se je na
območje nekdanje Jugosla-
vije podala še ob pravem ča-
su, saj se nekateri trgi razvi-
jajo zelo hitro. Zato je izzi-
vov in novih priložnosti vse
manj.
JANJA INTIHAR
. Foto; GREGOR KATiC
FINANCE
Vrednostni papirji deinišicih družb
Vrednostni papirji investicijskih družb
Tečajnica
v tednu od 12.9.2002 do 18.9.2002
Borzni indeicsi
* na dan 17.9.2002
Št. 38-19. september 2002
12
NASI KRAJI IN LJUDJE
V mesto še naprej le z avtom
če bo vse po sreči, naj bi v Celju s pilotnim poskusom preverili zanimanje občanov za javni mestni prevoz
Celje je eno tistih mest v
Sloveniji, ki nima urejene-
ga mestnega javnega pre-
voza. Ves javni prevoz, ki
obstaja, je pravzaprav pri-
mestni, vezan na vse red-
kejše avtobusne prevoze lo-
kalnega prevoznika do so-
sednjih mest.
Ob evropskem tednu mobil-
nosti so zato v Celju ponede-
ljek namenili prav javnim pre-
vozom v mestu in pripravili
okroglo mizo o tej problema-
tiki. Skromno obiskan pogo-
vor je izzvenel v prepričeva-
nju že prepričanih, da je na
področju javnih prevozov v
mestu že vendarle potrebno kaj
ukreniti. Za to pa je potreben
sodoben in privlačen vozni
park manjših avtobusov ozi-
roma kombijev, nizka cena
prevozov in ureditev promet-
nih poti, na katerih bodo ime-
la vozila javnega prevoza pred-
nost pred ostalimi - tako ime-
novan rumeni pas. Pa seveda
veliko dela, s katerim bodo pri-
stojni osveščali meščane o
prednostih javnega prevoza.
Ana Jovanovič, direktorica
Izletnika, je ob tem povedala,
da je število potnikov na pri-
mestnih avtobusih od leta 1990
upadlo kar za dve tretjini, dr-
žavna subvencija za primest-
ne prevoze, ki znaša 11 tolar-
jev na kilometer, pa je skro-
men obliž na zevajočo rano iz-
gub prevoznikov, saj v prihod-
ku iz te dejavnosti dosega le
slabe tri odstotke. Opozorila
je tudi, da mora biti mestni
prevoz uporabniku prijazen in
privlačen, v manjših klimati-
ziranih avtobusih in na pro-
gah, ki bodo predvsem linij-
ske, od obmestnih naselij do
središča mesta.
Pri tem je treba še veliko
postoriti, je dodal Roman
Krajnc s Srednje poklicne in
strokovne šole Celje, saj Ce-
lje nima rumenih pasov, pred-
vsem pa nima dovolj prog iz
obmestnih naselij in tudi frek-
venca prihodov javnih prevoz-
nih sredstev, ki vozijo le po
glavnih prometnicah, je bis-
tveno preskromna. Tudi ce-
na za lokalni prevoz, ki zna-
ša 250 tolarjev, je daleč od kon-
kurenčne, saj stane parkira-
nje osebnega vozila za uro 50
tolarjev manj, prevoz s taksi-
jem pa le 50 več. In še to: Ce-
lje nima rešene pretočnosti
prometa, ki je v celoti usmer-
jen v mesto, namesto da bi ga
s prometnimi rešitvami raz-
bremenjeval hrupnega in one-
snažuj očega prometa z oseb-
nimi vozili.
Okrogla miza se je zaklju-
čila s sklepom, da bodo že
do novega leta poskusili iz-
vesti pilotni preizkus uredi-
tve javnega mestnega prome-
ta vsaj na eni progi v mestu.
Morda bo to prav tako ime-
novana »nakupovalna linija«
iz mesta do nakupovalnih
središč na Hudinji, ki jo brez-
plačno in poskusno opravlja-
jo, ob izvajanju ustrezne an-
kete, prav v tednu evropske
mobilnosti.
BRST,
Foto: GREGOR KATIC
V ponedeljek so pred občino postavili avtobus - stojnico, na kateri so delili propagandno gradivo evropskei
tedna mobilnosti in opravljali anketo o javnih prevozih v mestu.
KOMENTIRAMO
Okrasek na torti
čeprav se vsi odgovorni
za prevoze in odgovorni za
razvoj mesta strinjajo, daje
javni prevoz ena najpomem-
bnejših storitev, ki bi lahko
razbremenila mesto pred
preobremenjenostjo z oseb-
nimi vozili, pa za to ni bilo
narejenega praktično še
nič. Prevozniki se pritožu-
jejo, ker javni promet ni sub-
vencioniran in ker že pri-
mestni prinaša zgolj izgu-
be, odgovorni v občini pa se
še toliko niso potrudili, da
bi v letu dni, kar je pri njih
Izletnikov projekt ureditve
mestnega javnega prometa,
prebrali pripravljeno študi-
jo.
Tako je bila okrogla mi-
za, ki so jo pripravili v ok-
viru evropskega tedna mo-
bilnosti, zgolj okrasek na
torti, ki jo bo še treba speči.
Vseeno pa se zdi, da se vse
strokovne službe okoli tega
vprašanja bolj tipajo in ho-
dijo okoli vrele kaše. Pra-
zen prostor pa so dobro iz-
koristili taksisti s poceni
prevozi, kar je le še doda-
ten žebelj v krsti javnih pre-
vozov v Celja. Nakazujeta
se le dve rešitvi - ali mesto,
vsaj njegovo širše središče,
prometno še bolj zapreti in
v njem dovoliti le prevoze z
javnimi transportnimi
sredstvi, ali pa s subvenci-
jami omogočiti cenen, udo-
ben in zelo frekventen pro-
met z manjšimi avtobusi
oziroma kombiji.
Govoriti o primestnih av-
toportih, od koder bi v me-
sto obiskovalce vozili le av-
tobusi, se zdi utopično in
neumno. Javni promet v mer
stih je treba pač prilagoditi
meščanom, ki bodo njegovi
stalni uporabniki. To pa bo-
do postali šele takrat, ko bo
javni prevoz cenejši, udob-
nejši in bolj praktičen od za-
sebnega. Vse ostalo in vsi
okraski na torti evropskega
tedna mobilnosti so bolj na-
menjeni kljukici v zastavlje-
nem programu kot resnim
in uporabnim rešitvam. Tur-
ki so si zanje že zdavnaj iz-
mislili dolmoše, ki neneh-
no vozijo po začrtanih pro-
gah in ustavljajo tam, kjer
si potnik želi...
BRANKO STAMEJČIČ
Dijaki vrtnarske šole iščejo zlato
ribico
Srednjo vrtnarsko šolo Celje je včeraj
obiskala delegacija zdravstvenega in šol-
skega osebja s Kosova. Spoznavali so, kako
delujejo zdrave šole v Sloveniji, med ka-
terimi je že peto leto tudi Srednja vrtnar-
ska šola Celje.
V Srednji vrtnarski šoh so si zadali cilj,
narediri čim več, da bi se dijaki dobro po-
čutiti v šolskem okolju, prav tako pa tudi
ostali udeleženci. Ta naloga teče že od konca
prejšnjega šolskega leta, ko so z anketami
in pogovori med dijaki, učitelji in starši ugo-
tavljali, kaj je tisto, kar jih moti in koliko
lahko vsak pripomore, da bi to odpravili.
Naredili so anketo in med drugim ugotovi-
li, da jim je v šolskem okolišu zelo všeč
ribnik, ki jim daje dušo in srce in v njem
lahko iščejo zlato ribico, ki jim uresničuje
želje...
Dijaki pod mentorstvom dveh profesoric
Sergeje Jekl in Karmen Volavšek bodo te-
mo, s katero so seznanili delegacijo, pred-
stavili tudi na mednarodni konferenci zdravja,
ki bo od 24. do 29. septembra na Nizozem-
skem in tako zastopali Slovenijo. Dijakinji,
ki bosta predstavljali delo celotne ekipe, bosta
Jana Črepinšek in Sanja Jurič.
SIMONA BRGLEZ
Bojan Šrot je svojo vnovično kandidaturo prvič najavil v družbi Marka
Zidanška v petek, 13., ob srečanju s celjskim predsedniškim kandida-
tom Juretom Cekuto.
Šrot še enkrat
Celjski župan Bojan Šrot
je včeraj javnosti sporočil,
da bo na jesenskih voli-
tvah ponovno kandidiral
za župansko mesto v Ce-
lju.
Na tiskovni konferenci v
angleški sobi hotela Štor-
man je povedal, da si želi še
en mandat, v katerem bi na-
daljeval že začete naložbe v
mestu in občini. Volitve bo-
do tudi priložnost, da pre-
veri zaupanje volivcev vase
in svoj program. O njem
podrobneje še ni govoril, »saj
nima smisla, da dobre ideje
že tako zgodaj dajem kot na
pladnju protikandidatom,«
je povedal. Na volitvah bo
nastopil kot skupni kandi-
dat Slovenske ljudske stran-
ke. Zelenih in SDS, predvo-
lilno koalicijo pa ponuja tudi
ostalim strankam, ki na vo-
litvah ne bodo imele svoje-
ga kandidata. Petčlanski vo-
lilni štab, ki bo županskim
in svetniškim volitvam na-
menil 4 milijone tolarjev, bo
vodil sedanji podžupan in
strankarski kolega Marko
Zidanšek, v štabu pa so še
dr. Janez Cvirn, dr. Rasto
Hartman, dr. Aleksander Je-
zernik in Tina Gril.
Celje ima doslej v borbi
za župansko mesto že tri
kandidate, uradno Bojana
Šrota ter Boruta Alujeviča,
ki bo zastopal barve LDS,
neuradno pa še podjetnika
Mirka Tuša, ki naj bi kandi-
diral s podporo Slovenske na-
cionalne stranke.
BS
Prvi županski
kanfliilat iz Štor
Kandidat Liberalne de-
mokracije Slovenije za žu-
pana Štor je Jani Jurkošek,
predsednik strankinega ob-
činskega odbora ter občin-
ski svetnik. Gre za prvega
uradnega kandidata za žu-
pana iz občine Štore.
Na ponedeljkovi tiskovni
konferenci je povedal, da ima
v programu med drugim
boljše sodelovanje gospo-
darstva z lokalno oblastjo, po-
zornost infrastrukturi ter tu-
di športnim dejavnostim. Po-
sebni poudarek daje mladim,
ki imajo pri vključevanju v
javno življenje po njegovem
mnenju premalo možnosti.
Svojega kandidata za
štorskega župana je napo-
vedala tudi Stranka mladih
Slovenije (pri tem se kot mo-
rebitni kandidat največkrat
omenja Srečko Križanec).
Sedanji župan pomladne
koalicije Franc Jazbec o svo-
ji ponovni kandidaturi jav-
no še ni nič povedal.
Sicer pa je Jurkošek po izo-
brazbi diplomirani inženir
strojništva ter že eno deset-
letje na vodilnem položaju v
Inexi Štore, med lastninje-
njem železarn pa je, kot so
zapisali v predstavitvi, odi-
gral aktivno vlogo za ugodj
zaključek.
V Štorah so v ponedelje
obenem uradno odprli pr(
store občinskega odboi
LDS. Poslanec dr. Slavko
Gaber je ob tej priložnosti
opozoril, da bo v njih med
drugim njegova poslansk
pisarna za območje Što
Dogodka sta se udeležila ti
di generalni sekretar LDS P<
ter Jamnikar in predsedni
koordinacije lokalnih odb(
rov LDS Gregor Vovk P<
trovski.
BRANE JERANKI
Št. 38-19. september 2002
NASI KRAJI IN LJUDJE
13
Rdeči icriz za Celje
Kipar Franc Purg je z novo odmevno akcijo opozoril, da se aktiven odnos do sveta začenja na domači ulici
Znani celjski umetnik, ki-
par Franc Purg, je v soboto
v središču mesta pripravil
akcijo Rdeči križ.
Umetnik, ki je znan po svo-
jem icritičnem odnosu do me-
sta, v katerem živi in dela, je
javnost v minulih letih že več-
krat presenetil s svojimi pro-
jekti. Med akcijo je med meš-
čane in meščanke razdelil
okoli 400 majic, na katerih
je natisnjen njegov logo Ce-
lja, na katerem je črko »L«
nadomestil z rdečim križem.
Z akcijo je opozoril na ne-
prijaznost mesta do njegovih
meščanov, a še bolj kot to na
dejstvo, da tudi meščani Ce-
lju ne dajejo nič.
»Interpretacijo logotipa
prepuščam vsakemu posa-
mezniku,« je povedal Purg,
v najbolj preprosti razlagi
pa je opozoril, da Celje po-
trebuje prvo pomoč. In
vsakdo, ki je v soboto vzel
ponujeno majico, se je s
tem z njim na nek način
strinjal.
Purg s svojimi akcijami
spodbuja aktivnejši odnos
prebivalcev do mesta. »Zdi
se mi prav, da zavzemam sta-
lišče do mesta, v katerem ži-
vim, da nisem neopredeljen,
apatičen. Prav apatija meš-
čanov me je spodbudila k so-
botni akciji. Celje niso le ulice
in asfalt, ampak je mesto ljudi,
česar se premalo zavedamo.
Če bi vsakdo mestu zelo ma-
lo prispeval, bi bilo tudi Ce-
lje bolj zanimivo in ljudje ne
bi tako radi odhajali,« je po-
vedal.
V minulih letih je Franc
Purg mestu podaril igralo za
otroško igrišče v mestnem par-
ku, sodeloval je na razstavi
Celje Povečava, s čimer je
opozoril na razvrednotena
urbana področja v Celju, ob
tem pa je s skupino, katere
član je, pripravil še okroglo
mizo z naslovom Sovražim
Celje. Lani je s svojo skupi-
no izvedel še napisno akcijo
Predlogi, med katero so v noči
na 8. februar mestno središ-
če prelepili z dvojezičnimi
angleško - slovenskimi pre-
vodi imen lokalov, trgovin in
institucij.
BRANKO STAMEJČIČ
Foto: SHERPA
Perčlč obtožuje in dokazuje
Celjski črkoslikar Ladislav Perčič je v prostorih, ki so mu jih na Linhartovi ulici
dodelili kot nadomestne, za lokal, ki ga je izgubil v spornem denacionalizacijskem
postopku, odprl zanimivo razstavo.
Na njej je razstavil vse dokumente iz spornega postopka, ki traja že skoraj deset let,
dokumentov pa ni uredil le kronološko, marveč jih je opremil s svojimi, mestoma žaljivimi
komentarji. Perčičev primer je trenutno spet na upravnem sodišču, črkoslikar pa slednjič
pričakuje sodbo, ki bo njemu v prid. BS, Foto: G.K.
Končno igrišča
v celjski soseski Pod gabri so v soboto slavnostno predali namenu dolgo načrtova-
lca in pričakovana otroška igrišča.
Za nekoliko starejše so odprli asfaltirano košarkarsko igrišče, mlajšim pa so namenili
otroško igrišče, opremljeno z novimi igrali (na sliki). Igrišče je ograjeno, določili pa mu
bodo tudi skrbnika, ki bo pazil, da bodo vrata do igrišča ponoči zaklenjena. Naložbo v
Ureditev površin je speljal Zavod za planiranje in izgradnjo Celja, dokončno ureditev in
f^akup igral pa je zagotovila komunalna direkcija. V ureditev igrišč je Mestna občina Celje
^'ložila nekai nad Ifi miliinnnv tolariev. BS. Foto: G. KATIC
Predsednik Ribiške družine Celje
Janez Kruleč
Jubilej
celjskih
ribičev
Septembra pred petdese-
timi leti so v Celju ustano-
vili Ribiško društvo, današ-
njo Ribiško družino Celje.
V njej je trenutno okoli 330
članov vseh starosti, mno-
gi med njimi pa so aktivni
tudi v osmih družinskih od-
borih.
V jubilejnem letu so celj-
ski ribiči pripravili več prire-
ditev. Prva je bila spomladi,
tekmovanje v ribolovu za po-
kal Mestne občine Celje, na-
to pa so v šolah pripravili več
predavanj o simbiozi ribištva
in narave. V Muzeju novejše
zgodovine so pripravili odmev-
no razstavo o nastanku in raz-
voju RD Celje skozi 50 let,
jubilej pa bodo kronali v pe-
tek, 20. septembra, ob 18. uri
v Narodnem domu z jubilej-
no prireditvijo. Predsednik RD
Celje Janez Kruleč bo pred-
stavil delo celjskih ribičev, ki
so ga zabeležili tudi v bogato
pripravljeni brošuri z naslo-
vom Teh naših petdeset let.
Podelili bodo plakete in priz-
nanja, ki jih bodo dobili naj-
zaslužnejši člani, sosednje ri-
biške družine in podjetja, ki
vsa leta sodelujejo z ribiči. V
prazničnem programu bodo
nastopili citrarka Janja Brleč
iz Sedraža, oktet Podoglarji
in čarodej Jani Jošovc. Na sre-
čanju pričakujejo tudi pred-
sednika RZS Boruta Jeršeta.
TV
KOMENTIRAMO
Neplemenita
raca?
Minuli četrtek je prvak
slovenske nacionalne
stranke Zmago Jelinčič ple-
meniti napovedal, da bo za
celjskega župana ob pod-
pori SNS kandidiral ugled-
ni celjski podjetnik Mirko
Tuš.
Že v petek nas je popol-
dan po telefonu poklicala
pooblaščenka za stike z jav-
nostmi podjetja Tuš, Leoni-
da Pinter Obvestila nas je,
da se Mirko Tuš o morebit-
ni kandidaturi še ni odlo-
čil in da bomo o vseh to-
vrstnih Tuševih odločitvah
pravočasno obveščeni.
Ker je Mirko Tuš v družbi
že večkrat na glas razmiš-
ljal o tem, da je v Celju čas
za župana iz gospodarstva,
se četrtkova izjava Zmaga
Jelinčiča ni zdela tako zelo
iz trte zvita. Pa je očitno bi-
la. Jelinčič je torej nič kaj
plemenito javnosti sporočil
odločitev, ki je, po naših po-
datkih, nastala kot nesla-
na šala za gostinskim omiz-
jem. Že mogoče, da je pred-
sedniški kandidat Zmago
plemeniti menil, da bi s Tu-
šem kot kandidatom imela
njegova stranka veliko mož-
nosti za celjsko županstvo.
Pri tem pa je očitno Tuša po-
zabil vprašati, ali misli re-
sno ali se le šali.
Na vsak način gre za od-
ločitev, s katero se ni šaliti.
In prav tako se ni šaliti z
javnostjo in sporočili zanjo.
Funkcija župana je mnogo
preresna za tovrstne pleme-
nite potegavščine, še zlasti
zato, ker je Mirko Tuš zelo
cenjen gospodarstvenik, ki
se s svojim ugledom gotovo
ne bi poigraval na tak na-
čin. In še posebej zato, ker
Tuša javnost pozna kot člo-
veka, ki raje dela kot govo-
ri in se pojavlja. Brez po-
javljanj in javnih nastopov
pa si župana res ne znamo
predstavljati. Pri novici o
Tuševi kandidaturi gre to-
rej zaenkrat le za debelo ra-
co. Tokrat ne novinarsko,
ampak Jelinčičevo.
BRANKO STAMEJČIČ
Posluhec čaka otroke
Glasbeni vrtec Posluhec iz Celja letos že sedmo leto
odpira svoja vrata in vabi predšolske otroke k vpisu.
S palčkom Posluhcem in njegovo pomočnico, glasbeno
pedagoginjo Jolando Ipšek-Ulrych, ni otrokom nikoli dolg-
čas. Enkrat tedensko se, razvrščeni v starostne skupine, do-
bijo v OŠ Frana Kranjca na Polulah, se igrajo, pojejo in
muzicirajo na Orffove instrumente. Skozi glasbeno-didak-
tične igrice tako pridobivajo ritmično-melodični posluh.
Glavno temo vsake ure spoznajo starši iz učnega lista, ki je
hkrati barvanka in domača naloga za Posluhčeve učence.
Posluhec vpisuje nove učence do 25. septembra (tel. 5443-
473 ali 041 263-473, po 19. uri), z delom pa bo začel oktobra.
Št. 38-19. september 2002
14
NASI KRAJI IN LJUDJE
Za promocijo
hmeljarstva
z drugim Hmeljarskim li-
kofom so v Žalcu simbolič-
no zaključili dela v savinj-
skih hmeljiščih, prireditev
pa so pripravili v okviru
praznovanja občinskega
praznika.
Na Hmeljarskem likofu so
članice Aktiva kmečkih že-
na Ponikva ob sodelovanju
Kulturnega društva Vrbje pri-
pravile prikaz obiranja hme-
lja na star način ter tudi obi-
čaje in nekdanje vsakodnev-
no dogajanje v Savinjski do-
Uni. »Z likofom sredi Žalca
želimo ohraniti običaje in
prispevati h kulturni in etno-
loški dediščini slovenskega
naroda. Hkrati želimo mla-
dim pokazati, kako so nek-
daj obirali hmelj, ki je dajal
denar Savinjski dolini,« je
poudaril žalski župan Lojze
Posedel, hmeljarski stareši-
na Ivan Oset pa napovedal,
da bodo na hmeljišču pred
Domom 11. slovenskega tabo-
ra postavili skulpturo hme-
ljarskega starešine. »S tem ne
zmanjšujemo pomena Dne-
va hmeljarjev, tradicionalne
prireditve, ki jo pripravljajo
v Braslovčah, gre predvsem
za povezovanje in promoci-
jo slovenskega hmeljarstva,«
je poudaril Oset, ki je razlo-
žil izbor starešine in njego-
ve spremljevalke, ki bo po-
slej hmeljarska princesa. Tudi
zato so dogajanje po likofu
preimenovali v izbor sma-
ragdne kraljice. »Hmeljarji
imamo svojo tovarno pod mi-
lim nebom - kakršno je vre-
me, takšna je letina. Letoš-
nja je bila povprečna, pri sa-
vinjskem goldingu razpolov-
Ijena, zato lahko samo upa-
mo, da jo bomo dobro pro-
dali,« je še načrtoval Oset.
U. SELIŠNIK
Foto: T. TAVČAR
Konec tedna bo slovesno
še v Mestni skupnosti Ža-
lec, kjer bodo v petek ob 19.
uri pred Domom II. sloven-
skega tabora pripravili slav-
nostno sejo in predstavili fo-
tomonografijo Žalca. Pred
prireditvijo bo revija pihal-
nih orkestrov, že danes, v
četrtek, pa bodo v Medob-
činski matični knjižnici ob
20. uri predstavili fotomo-
nografijo Pol stoletja hra-
ma zelene učenosti, ki je izš-
la ob 50-letnici Inštituta za
hmeljarstvo in pivovarstvo
Žalec.
Nevenka Jelen, predsednica Aktiva kmečkih žena Ponikva, je na Hmeljarskem likofu odrezala kruh tudi
marsikateremu obiskovalcu.
Babičina skrinja
v preboldski kinodvorani si je precejš-
nje število krajanov ogledalo razstavo, ki
so jo čez vikend postavili na ogled člani
ročnodelske sekcije pri Društvu upokojen-
cev Prebold.
Ročnodelska sekcija praznuje letos 10 let
obstoja, razstavo, ki jo je v soboto odprl žu-
pan Vinko Debelak, pa pripravljajo vsaki dve
leti. V tem času se je med člani nabralo ogrom-
no različnih ročnih del, nekatera med njimi
so navduševala z izvirnostjo, vsako pa je po
svoje pričalo o vloženem trudu. Poleg sek-
cije so razstavili še izdelke, ki jih iz lesa iz-
deluje Janez Korbar, ter slike Marije Jelen,
veliko pozornosti pa je požel tudi kotiček z
imenom Babičina skrinja. Ob odprtju raz-
stave sta aktivno delo preboldskih upoko-
jencev predstavila Ivo Stepišnik in Marija
Štorman, v kulturnem programu pa so so-
delovali člani pevske skupine Prijatelji iz
Šešč.
US, Foto: DN
Kinodvorana v Preboldu je bila skoraj premajhna za številna ročna dela.
Voda od Podkraja do
Stebovnika
Med največje komunal-
ne pridobitve ob letošnjem
prazniku Občine Žalec in
krajevnem na Ponikvi se
uvršča primarni vodovod
Podkraj - Stebovnik.
O opravljenem delu sta
spregovorila žalski župan
Lojze Posedel in direktor
javnega komunalnega pod-
jetja Žalec Matjaž Zakonj-
šek, ki je povedal, da so z
deli pričeli že pred petimi
leti. Vrtina v globini 133 me-
trov je kazala na dobro vo-
do, zato so pričeli s projek-
ti za gradnjo primarnega vo-
dovoda. Stroški gradnje zna-
šajo 71,2 milijona tolarjev.
V tem obdobju so pripravi-
li projekte za sekundarni vo-
dovod in pridobili gradbe-
no dovoljenje, tako da bo-
do z deli pričeli še v tem
mesecu.
Za opravljeno delo se je
zahvalil predsednik sveta KS
Ponikva Ivan Jelen. V nov
vodovod je vključenih več kot
60 gospodinjstev in kmetij,
kjer se poslej ne bodo več bali
pomanjkanja vode, poleg te-
ga pa bo omogočal gospodar-
ski razvoj tega dela žalske ob-
čine. V kulturnem programu
so sodelovali domači pevci.
folklorna skupina in harmo-
nikarji iz Vrbja.
T TAVČAB
Nov vodovod pomeni veliko pridobitev za kraj.
Vodnjak na Bregu.
Dobra voda za Polzelane
Med najpomembnejše
pridobitve ob letošnjem
prazniku Občine Polzela
nedvomno sodi nova vrti-
na pitne vode in obnovlje-
no črpališče na Bregu pri Pol-
zeli.
Na krajši slovesnosti so
zbrane pozdravili vodja pol-
zelskega oddelka za okolje
in prostor Polzela Magda Ci-
lenšek, župan Ljubo Žnidar
in direktor Javnega komu-
nalnega podjetja Žalec Mat-
jaž Zakonjšek. Polzelski vo-
dovodni sistem je sestavni
del vodovodnega sistema
Vransko, Tabor, Braslovče
in Polzela in je eden največ-
jih sistemov v dolini. Do-
slej se je napajal iz večih za-
jetij, ki pa so po večini ze-
lo oddaljena. Z novim vod-
nim virom oziroma vodnja-
kom Vitrina Breg, ki omo-
goča črpanje 10 litrov pit-
ne vode na sekundo, so konč-
no dobili dokaj obilen vir
kakovostne pitne vode v bli-
žini Polzele. Celotni stroš-
ki vrtine znašajo 15 milijo-
nov tolarjev, od tega je ob-
čina Polzela prispevala sla-
bo polovico, ostalo pa bo-
do v tem in prihodnjem le-
tu pokrili v žalski »komu-
nali«. V občini in JKP Žalec
bodo v prihodnjih letih ve-
liko sredstev namenili še iz-
gradnji nekaterih večjih
transportnih vodovodov, kar
bo ponekod pomenilo za-
menjavo obstoječih salonil
nih cevi z novimi materia
li.
Sicer bodo na Polzeli v čaS
občinskemu prazniku juti
odprli cesto Tomaž-Podvin
v soboto pripravili košarkal
sko tekmovanje, teniški tu
nir in strelsko tekmo, odpr
pa bodo tudi vinotoč. V ni
deljo se bodo odpravili po ol
činskih poteh in se pomeri
v streljanju, zvečer pa odpl
li kino.
T TAVČA
Nazarski nagrajenci
Sinoči so na slavnostni seji občinskega sveta ob prazni-
ku občine podelili priznanja posameznikom, ki so naj-
bolj obogatili delo občine v minulem obdobju. Zlati grb
občine so podelili Leopoldu Škotniku, grb občine so pre-
jeli Pavle Bitenc, pater Evgen Ketiš, Anton Bastelj in pod-
jetje Glin Grif, poleg tega pa je župan Ivan Purnat podelil
še posebna priznanja, ki jih je prejelo pet posameznikov
in pihalni orkester Glasbene šole Nazarje. T.T.
Št. 38-19. september 2002
NASI KRAJI IN LJUDJE
15
Kolobocije zaradi
denacionalizacije
Župan Občine Braslovče Dušan Goričar o naložbah, delu in povezovanju -
Vodenje podjetja s 5 tisoč ljudmi ni lahko delo
v Občini Braslovče se
[,odo ob letošnjem prazni-
j^u, v skladu z dogovorom,
posebej posvetili Krajevni
skupnosti Trnava, kjer so
pO desetih letih borb konč-
no uspeli rekonstruirati
magistralno cesto in peš
pot od Orove vasi do šole v
Trnavi. Druge naložbe, ki
jih omenja braslovški žu-
pan Dušan Goričar, so us-
merjene na področje komu-
nale, kjer so rekonstruira-
li cesto od kapele do Bra-
slovškega jezera.
»Pri rekonstrukciji smo
poleg pločnika in ceste, po-
skrbeli za obnovo kanaliza-
cije, vodovoda in individual-
nih priključkov ter javno raz-
svetljavo. Za dela porabimo
denar, ki se zbere od komu-
nalnih taks, tako da upam,
da bomo letos začeli z grad-
njo čistilne naprave v Rakov-
Ijah,« načrtuje župan Obči-
ne Braslovče Dušan Goričar.
Veliko skrbi ste namenili
tudi za obnovo gradu Žov-
nek, kamor prihaja vse več
obiskovalcev...
Obisk se je res enormno
povečal, zato ocenjujem, da
bo grad igral pomembno vlo-
go pri razvoju podeželja in
dopolnilnih dejavnosti na
kmetijah. Tudi zato, ker je
edina točka v občini, ki ima
svoj zgodovinski pomen. Za-
ključili smo s prvo fazo ob-
nove, torej z izgradnjo dviž-
nega mostu v grad. Že s tem
dobijo obiskovalci občutek,
kakšno je bilo nekdanje živ-
ljenje. Urejen je tudi prostor
za različne prireditve, poleg
tega pa se bodo lahko nemo-
teno odvijala nadaljnja ob-
novitvena dela. V občini bo-
mo poskrbeli za predpogo-
je, od okoliških kmetov pa
je seveda odvisno, če bodo
znali izkoristiti to eminent-
no točko.
Največja naložba pa je
seveda šola?
Do prihodnjega šolskega
leta bomo s prizidkom, ki
ga gradimo s svojim denar-
jem, dobili prostore za jash
in štiri učilnice, zraven bo-
do kabineti in prostori za
zobno ambulanto. V načrto-
vani petletni »šolski« inve-
sticiji je še izgradnja telo-
vadnice, v sedanji pa bodo
kuhinja in prostori, ki bo-
do omogočili selitev vrtca s
trga na enotno lokacijo. Se-
veda takšna investicija po-
gojuje tudi sodelovanje z dr-
žavo, ki bo morala zagoto-
viti del sredstev.
Kaj ostaja za prihodnje?
Sprejeti bo treba prostor-
ske plane, ki bodo ključni
za nadaljnji razvoj občine
Braslovče. V sodelovanju s
flandrijsko vlado in mini-
strstvom za kmetijstvo bo-
mo izpeljali projekt obno-
ve kašč, za kar je vlada odo-
brila 150 tisoč evrov. Na ko-
munalnem področju bo glav-
na skrb izgradnja kanaliza-
cijskega omrežja na področ-
ju cele občine in čistilne
naprave v Rakovljah. Želja
in potreb je več kot mož-
nosti in denarja. Zato je tre-
ba načrtom določiti nek vrst-
ni red, ker jih je le tako
možno izpeljati. Verjetno bo
že v prihodnjem letu v ob-
čini zaživela informacijska
pisarna žalske upravne eno-
te.
Tudi v Braslovčah se sre-
čujete s problemi. Katere
bi izpostavili?
Izrazit problem so neka-
teri denacionalizacijski po-
stopki. Primer je načrtova-
na obnova kulturnega doma
v Letušu, kjer po devetih le-
tih zgodba ostaja na samem
začetku. Velike težave je
povzročil razpad oziroma
nepravilno voden stečajni
postopek Hmezad Kmetijs-
tva Žalec, porazno je tudi
zemljiško-knjižno stanje...
Tako prihaja do strašnih ko-
lobocij, v občini pa skuša-
mo nekako reševati zadeve.
Ste eden redkih župa-
nov, ki funkcijo opravlja
neprofesionalno. Vas to
ovira?
Absolutno ne. Je pa tre-
ba ločiti, kaj je služba in kaj
županstvo. Če občinska
uprava izvršuje tekoče stva-
ri, če je delo ustrezno orga-
nizirano in če žrtvuješ kak-
šen dan dopusta, potem ni
težav. Je pa res, da so seje
in dogodki v večernih urah,
tako da se moj delavnik
konča pozno zvečer, da o vi-
kendih ne govorim.
Na Gomilskem želijo
svojo občino, del Letuša bi
se rad priključil občini
Šmartno... Kako gledate
na ta prizadevanja?
Niti Gomljanom niti Le-
tušanom nismo nikoli na-
gajali. Čeprav ni naš inte-
res, da občina poka po ši-
vih, smo v skladu z odloči-
tvijo občinskega sveta na-
redili vse, kar je bilo potreb-
no. Osebno jim privoščim
občino, zakaj ne, če misli-
jo, da jim bo lepše in bolj-
še. Tudi v Letušu ne bomo
ljudem kratili osnovnih us-
tavnih pravic. Sicer moram
poudariti, da z Gomilskim
in Grajsko vasjo, ne glede
na poUtično voljo nekate-
rih, dobro sodelujemo.
Boste na jesenskih vo-
litvah ponovno kandidira-
li za župana?
Nisem se še odločil, zato
je škoda, da karkoli rečem.
Realno gledano pa nisem ek-
sistenčno odvisen od župan-
ske plače, vodenje »podjet-
ja« s 5 tisoč ljudmi, ki ve-
do, kaj hočejo imeti in ki
znajo oceniti vloženo delo,
pa tudi ni lahko delo. Me-
nim, da občina ni namenje-
na sama sebi, da smo jo ho-
teli imeti zaradi ljudi in za
reševanje njihovih težav. Tr-
dim, da smo doslej to do-
bro delali in tako naj bo tu-
di v bodoče.
URŠKA SELIŠNIK
Dušan Goričar
Nedeljsko sejemsko dogajanje so popestrili tudi braslovški čebelarji.
Praznovanje od
nedelje do nedelje
v okviru braslovškega
praznika so v nedeljo na tr-
gu pripravili sejem, ki je šte-
vilne obiskovalce navdušil
ne le zaradi bogate ponud-
be, temveč tudi zaradi lepo
okrašenih stojnic, ki so se
kar šibile pod jesenskimi
darovi narave.
Na sejmu so svoje izdelke
ponujali v pokušino in pro-
dajo braslovška čebelarska
družina in aktiv kmečkih že-
na, Gomilsko sta zastopala
društvo kmečkih žena in tu-
ristično društvo, Letuš pa kul-
turno društvo. Med stojnica-
mi je zadišalo po golažu, ki
so ga delili lovci, prikazali pa
so tudi mnogo spodnjesavinj-
skih turističnih spominkov.
V okviru praznika Občine
Braslovče bo jutri, v petek,
ob 17. uri v župnijski cerkvi
koncert pevskega zbora, na-
to pa bodo odprli obnovlje-
no cesto proti Braslovškemu
jezeru. V soboto bodo na gra-
du Žovnek pripravili likov-
no kolonijo, ob 13. uri se bo
pričel nogometni turnir treh
vasi na športnem igrišču v Tr-
navi, ob 15. uri bo slavnost-
na seja občinskega sveta, uro
kasneje pa bodo odprli ploč-
nik in križišče v Trnavi. Zadnji
dan praznovanja, v nedeljo,
bo na gradu Žovnek dan od-
prtih vrat, ki ga bodo ob 17.
uri obogatili z odprtjem mo-
stu in koncertom šansonov.
US, Foto: TT
Najboljši gasilci dveh dolin
v soboto so se na dveh
gasilskih tekmovanjih po-
merile spodnjesavinjske in
zgornjesavinjske pionirske
in mladinske desetine. Ga-
silska zveza Žalec je v ne-
deljo na Vranskem pripra-
vila še člansko in vete-
ransko tekmovanje.
Na sobotnem tekmovanju,
ki ga je na stadionu v Žalcu
pripravila Gasilska zveza Ža-
lec, ki združuje vsa spodnje-
savinjska gasilska društva, ra-
zen preboldskih, so pri pio-
nirjih zmagali člani PGD Lo-
čica, med pionirkami in mla-
dinci sta slavili ekipi Gomil-
skega, med mladinkami pa
Andraž nad Polzelo. V orga-
nizaciji Gasilske zveze Zgor-
nje Savinjske doline pa je bi-
lo tekmovanje v Logarski do-
lini, kjer je med pionirkami
slavila ekipa Luč, med pio-
nirji Pobrežje, v mladinskih
vrstah pa so bili v obeh kon-
kurencah najboljši Rečičani.
V Logarski dolini so nastopi-
li tudi veterani, kjer sta tako
v moški kot ženski konkuren-
ci slavili ekipi s Pobrežij.
V nedeljskem tekmovanju
na Vranskem sta med člani
in članicami A slavili ekipi
Andraža, med člani in člani-
cami B pa Gomilskega. V ve-
teranski konkurenci so sla-
vili gasilci Kasaz-Liboj, med
veterankami pa Vrbja. V
Spodnji Savinjski dolini se
je skupno pomerilo več kot
tisoč gasilcev iz 32 gasilskih
društev.
TT, US
Obnovljena
Marijina
icapeia
v Topovljah, ob magistral-
■^i cesti Šentrupert - Mozir-
ja, stoji vaška kapela, posve-
■^ena Mariji, Ker bila v zelo
slabem stanju, so jo krajani
■^3 čelu z Rudijem Žoharjem
^Pomočjo občine Braslovče
^^reh mesecih obnovili in po-
'^Pšali okolico. Največ pro-'
^^ovoljnih ur sta opravila Ru-^
Ji in Franc Bosil, pred krat-
^'tTi pa so kapelo ponovno
'''^goslovili. Obred sta opra-
vila dekan Ivan Napret iz
^iiartnega ob Paki in doma-
župnik Jože Zidanšek,
^^ranim krajanom pa so go-
vorili še Rudi Žohar, bra-
Sški župan Dušan Goričar
^lado Marovt, predstavili
^3 so se še braslovški cerk-
^eni pevci.
T. TAVČAR.
S slovesnosti pri obnovljeni kapeli.
Starejši niso pozabljeni
Krajevni odbor in Krajevna organizacija Rdečega križa Braslovče sta pripravila
tradicionalno srečanje krajanov, starih 70 in več let. Od 230 starejših krajanov se je
srečanja v dvorani zadružnega doma udeležila več kot polovica povabljenih.
Zbrane so pozdravili predsednik KO Rudi Sedovšek, župan Dušan Goričar in predsednica KO
RK Vlasta Pšakar. V kulturnem programu so nastopili Bratje Dobrovnik, učenec Aljaž Ušen,
harmonikar Polde Dobnik in starejša skupina ljudskih pevcev iz Braslovč in Letuša. Po kultur-
nem programu so pripravili družabno srečanje, med veselim vzdušjem v dvorani pa so se
mnogi zbrani zahvalili organizatorjem, da niso pozabili starejših. T. TAVČAR
Št. 38-19. september 2002
16
NASI KRAJI IN LJUDJE
Slovo črnim gradnjam
Občinski praznik v Šentjurju brez zaključka velikih naložb - »Do leta 2006 bomo dobili 570 milijonov tolarjev za
nadvoz preko železnice,« pravi župan Jurij Malovrh
v Šentjurju zadnja leta
praznujejo občinski praz-
nik 24. septembra, v spo-
min na leto 1539, ko je kraj
prejel trške pravice. Prav
praznik je običajno prava
priložnost, da v občini slo-
vesno zaključijo pomem-
bnejše naložbe. V Šentjur-
ju letos ne bo tako, vseeno
pa župan Jurij Malovrh oce-
njuje, da so od lanskega do
letošnjega praznika v ob-
čini postorili marsikaj v
prid občanom.
»V tem letu smo lahko
upravičeno ponosni na veli-
ko stvari. Sam menim, da
velja najprej izpostaviti za-
gotavljanje vodooskrbe lju-
dem v krajevnih skupnostih
Slivnica, Dramlje in Ponik-
va; vehko gospodinjstev in
kmečkih gospodarstev na
tem sušnem območju je do-
bilo vodo. Naložbo ocenju-
jemo na okoli 60 milijonov
tolarjev. Sledi gradnja čistil-
nih naprav; dobili so ju naši
občani na Planini in v Dram-
Ijah, kjer zdaj urejajo pri-
ključke nanju. Smo tik pred
sprejemom dolgoročnega
prostorskega plana občine
Šentjur za obdobje do leta
2020, vladna medresorska
komisija ga je obravnavala
včeraj (v sredo, op. p.) in od
427 je zeleno luč dobilo oko-
li 260 naših predlogov za
spremembe. Reči moram, da
so nam pri pripravi slednje-
ga največ težav delale črne
gradnje, ki jih imamo v ob-
čini precej in smo večino
vključili v plan, ter dejstvo,
da Šentjur že od leta 1986
nima legalnega krovnega
prostorskega plana, saj takrat
ni bil verificiran na repub-
liški ravni.«
Eno od črnih gradenj v
Šentjurju so pred meseci po-
rušili. Kaj pa je zdaj s tisti-
mi najodmevnejšimi; mi-
slim zlasti na ekološko
kmetijo na Planinci?
Ekološko kmetijo na Pla-
ninci smo vključili v dolgo-
ročni plan in mislim, da je
požegnana s strani Urada za
prostorsko planiranje v Ljub-
ljani. Tu sta še asfaltna baza
in velika žaga na Planini. Obe
sta črni gradnji, pri obeh pa
gre tudi za veliko delovnih
mest.
Je naključje, da imate
prav na Planini najhujše te-
žave s črnograditelji?
Podobno kot reklo: »Daleč
od oči, daleč od srca oziro-
ma zakona«, najbrž velja tu-
di za črne gradnje v teh od-
maknjenih krajih. Zadnji foto
posnetki teh krajev kažejo ve-
liko novogradenj, ki so bile
postavljene na črno. Z novim
prostorskim planom jih bo-
mo lahko legalizirali.
Tudi sicer južni del obči-
ne velja za problematične-
ga glede novih urbanistič-
nih zasnov v Sloveniji. Je,
kot je bilo slišati, res tak-
šen kot njiva, po kateri je
Bog sejal pšenico?
Precej mačehovsko ravna-
mo z okoljem, v katerem ži-
vimo. Svojo hišo si bomo po-
stavili tam, kjer je najlepše,
ne glede na zakon, ki pred-
videva strnjeno gradnjo. Je
pa treba priznati, da je za ob-
močje od Kozjanskega do Ha-
loz že iz preteklosti značil-
na razpršena gradnja. Za raz-
liko od Savinjske doUne aH
Gorenjske, denimo. Tam je
tudi vsa infrastruktura zara-
di strnjenih naselij občutno
cenejša. Pri nas pa se doga-
ja, da si ljudje hišo najprej
postavijo na črno, potem pa
zahtevajo urejeno cesto, te-
lefon, elektriko, vodovod, či-
stilno napravo in nenazadnje
še šolski prevoz za svoje otro-
ke. Vse to občutno podraži
stroške lokalni skupnosti...
Ob občinskih praznikih
smo tradicionalno vajeni
otvoritev kakšnih večjih ob-
jektov, zaključka pomem-
bnejših naložb. Kako, da v
Šentjurju letos tega ni?
Ene same velike naložbe,
ki bi jo prav pred praznikom
spravili pod streho, res nima-
mo. Menim pa, da gre pri za-
gotavljanju vodooskrbe zago-
tovo za veliko delo. Je pa res,
da je razpršeno po posamez-
nih krajih. Ker se izteka man-
dat, je treba za seboj porav-
nati račune, urediti številke,
tako da bo proračun za na-
slednje leto čist, v mejah za-
konsko dovoljenega in ne
preobremenjen s posojili.
Ste tudi zato prav na eni
zadnjih sej občinskega sve-
ta pred koncem mandata
sprejeli popravke letošnje-
ga proračuna?
Popravki so posledica za
dvanajst milijonov tolarjev
zmanjšane finančne izravna-
ve s strani države, ostalo pa
je posledica sklepov, ki so jih
sprejemali občinski svetniki.
Dobrih pet milijonov na ra-
čun tega, da svetniki niso
sprejeli odloka o taksi za čiš-
čenje odpadnih voda, skoraj
petnajst milijonov na račun
pokritja izgube in zvišane
ekonomske cene za domač
vrtec...
Bodo številke konec man-
data nad ali pod črto?
Mislim, da bomo zaklju-
čili s pozitivno ničlo.
Kandidirati nameravate
tudi za naslednji, že tretji
mandat?
Seveda, glede tega nisem
nikoli okleval, kajti zamisU
in projektov je toliko, da bi
bilo škoda, če bi odnehal
zdaj, ko gredo v letih 2003/
04 v izvedbo. Naj povem, da
je za most in nadvoz preko
železnice do leta 2006 pred-
videnih 570 milijonov tolar-
jev državnega denarja; dela
bo sofinancirala tudi Evrop-
ska unija. Tukaj je še centralna
čistilna naprava za mesto
Šentjur, okoUška naselja in
domačo industrijo, vredna
skoraj 2 milijardi tolarjev. Pa
seveda knjižnica, ki bi jo pri-
hodnje leto že lahko začeli
graditi v objektu z nadstan-
dardnimi stanovanji v po-
daljšku Ulice Valentina Oroj.
na, skupaj s sodiščem pa že-
limo urediti tudi obstoječi
kulturni dom.
Imeli boste kar nekaj pro.
tikandidatov za župansko
funkcijo. Ocenjujete, da s«
se vaše možnosti pri voliv.
cih zmanjšale po objavi po.
datkov o visokih plačah, 1q
si jih delite v vrhu občin-
ske uprave?
Podatki, ki so bih izmiš-
ljeni in neutemeljeni, so bili
objavljeni prav z namenom
jemanja dobrega imena ob-
činski upravi in njenim funk-
cionarjem. Kajti objavili bi
lahko prave podatke, saj jih
je naša direktorica občinske
uprave pravočasno posredo-
vala. Zanimivo bi bilo, če bi
avtorja terjali za razliko d|
zneskov, ki nam jih je neJ
pravičenb prisodil...       j
Pa še vedno ne povest(
koliko mesečno zasluž
te kot župan Občine Šen
jur?
Glede na zakonodajo o v
rovanju osebnih podatko
bom s številkami govoril \
zase; julija sem zaslužil 17
tisočakov, avgusta pa 1821
soč tolarjev neto. Z vsemi d
datki, seveda.
IVANA STAMEJd
Foto: GREGOR KATl
Jurij Malovrh, župan Občine Šentjur: »Julija sem z vsemi dodatki za
delo v občini zaslužil 176 tisočakov, avgusta pa 182 tisoč tolarjev.«
Po požaru pomoč glasbenikoif
Zadnji dan avgusta je požar povsem uničil gospodarsko poslopje, kmetijsko me-
hanizacijo in poljščine družini Jazbinšek v Lažišah.
Prizadevni sosedje so rešili živino, gasilci iz Dobja pa pogasili požar. Krajani so takoj
po požaru priskočili na pomoč prizadeti družini, vodja ansambla Vaški veseljaki iz
Dobja Dolfi Volasko pa se je odločil, da bo v nedeljo, 22. septembra, ob 15. uri v
Kulturnem domu Dobje organiziral dobrodelni koncert. Vabilu za sodelovanje so se
odzvali nonet Grič ter ansambli Mikola, Savinja, Zeme, Navihanke, Ljubo Užmah,
Simon Gajšek in Vaški veseljaki, prireditev pa bo vodil Klobasekov Pepi.
Pomoč je obljubil tudi znani dobrotnik iz Šmartna v Rožni dolini Ludvik Stopar, ki se
bo v nedeljo na prizorišče nesreče odpravil z avtobusom krajanov za pomoč prizadetim.
T. VRABL
Mažoretke z gostovanja na Poljskem
Konec tedna so mažoretke iz Laškega preživele na Poljskem, kjer so se udeležile mednarodnega tekmovanja s
palico in pompomi.
Tekmovanja v Opolah se je udeležilo 49 ekip iz 10 različnih držav; iz Slovenije ob laških še mažoretke iz Trebnjega in
Logatca. V tekmovanju s palico so v svoji kategoriji Laščanke osvojile 8. mesto med sedemnajstimi sodelujočimi ekipami,
v teh dneh pa se pripravljajo na gostovanje v Mengšu, kjer bodo skupaj z laško godbo na pihala nastopile na etnografski
prireditvi. IS, Foto: GREGOR KATlČ
lUagrajenci v
Šentjurju
Na slavnostni seji Občin-
skega sveta Občine Šentjur
bodo jutri, v petek, podelili
tudi najvišja občinska priz-
nanja za leto 2002.
Plakete Občine Šentjur bo-
do prejeli: Mihael Bučar za
trajne zasluge pri ureditvi Že-
lezniškega muzeja v Šentjur-
ju, Vinko Skale in prof. dr.
Igor Grdina za fotografije in
besedilo v monografiji Šent-
jur v času, čas v Šentjurju.
Pisna priznanja Občine Šent-
jur bodo prejeli: Milan Strm-
šek, župnik iz Dramelj za iz-
jemne zasluge pri ohranjanju
sakralnih in kulturnozgodo-
vinskih spomenikov in spod-
bujanju prijateljstva med kra-
jani, družina Kukovičič za
dosežene poslovne uspehe v
vodenju družinskega podjetja
Kea ter Anžej Dežan za od-
lične učne uspehe ter obšol-
ske aktivnosti, tudi zastopa
nje Slovenije na mednarod
nem otroškem parlamentu.
Že tradicionalno bodo po
dehli tudi pisna priznanja!
knjižnimi nagradami po ene
mu, najboljšemu in najbol
izstopajočemu učencu ^
Kmetijske in gospodinjske ^
le Šentjur ter vseh osnovnil
šol v občini. Nagrajenci bo
do: Luka Vlaovič (OŠ Fra
nja Malgaja), Tomaž Zidai
(OŠ Hruševec), Špela Kopin
šek (OŠ Dramlje), Katja Afl
drinek (OŠ Blaža Kocena P<j
nikva), Andreja Hvale (O'
Planina pri Sevnici), Katj'
Artnak (OŠ Slivnica) in Bla^
Pentek (Kmetijska in gosp"
dinjska šola Šentjur). Poseb
no pisno priznanje pa bo 2
izjemen učni uspeh na
turi (osvojila je vseh 34 točk
prejela Kristina Zelič.
Št. 38-19. september 2002
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
17
Zanimivo icijub dežju
v Termah Rogaška so
u^vzlic precej muhastemu
\tenienu v juliju in avgu-
stu precej zadovoljni z obi-
<l(om domačih, predvsem
pa tujih gostov. V prvih os-
ličih letošnjih mesecih so
pamreč zabeležili skoraj 41
,isoč nočitev, od tega kar
38.430 nočitev tujih gostov,
jn tako dosegli kar 78-od-
jtotno zasedenost.
Med tujimi gosti so še ved-
no v vrhu ItaUjani, ki so med
nočitvami tujcev v omenje-
nem obdobju ustvarih kar
23.47 7 nočitev. Sledijo jim
Avstrijci, na tretjem mestu so
gostje iz Rusije, na četrtem
Hrvati in na petem Slovenci.
Najdaljši povprečni čas bi-
vanja imajo, razumljivo, gost-
je iz Izraela in Rusije, ki so v
povprečju v termah bivali 12
dni, Avstrijci in Italijani te-
den dni ter Slovenci 2,5 dni.
Zaradi slabega vremena v
letošnjem poletju je bilo ne-
kaj manj dnevnih obiskoval-
cev na Rogaški rivieri, kar pa
so v Termah Rogaška po be-
sedah vodje marketinga Na-
taše Artič spretno nadokna-
diU z dobro zasedenostjo ho-
telov. »Smo pa pridobili več
zunanjih obiskovalcev s pri-
reditvami, ki smo jih poleg
že tradicionalnih rogaških
promenadnih koncertov iz-
vedli poleti,« je pojasnila Ar-
tičeva. Že v mesecu maju so
namreč pričeli v Kristalni
dvorani prirejati odmevnej-
še dogodke, med drugim tu-
di koncert opernega pevca mi-
lanske Scale Lorenza Caste-
luccia, razstavo starin v Kri-
stalni dvorani, zanimiv Elvis
show, pa nastop Donskih ko-
zakov...
Zasedenost hotelov Donat,
Zdraviliški dom, Styria in
Strossmayer je bila v prvih
avgustovskih dneh kar stood-
stotna. V hotelu Donat so ime-
li za 11 odstotkov več noči-
tev kot v enakem obdobju la-
ni, uresničile pa so se tudi
optimistične napovedi za
preostanek meseca. Na letoš-
nje poletje so se v Termah Ro-
gaška na splošno zelo dobro
pripravili, pravijo. Hotelsko
ponudbo so obogatili z do-
datno zdravniško oskrbo in
uvedli tako imenovani Am-
sat test za računalniško ske-
niranje zdravstvenega stanja
gostov.
V novo poletno sezono naj
bi zakorakali s prenovljeni-
mi Grand hotelom Rogaška,
ki se bo ponašal s štirimi zvez-
dicami, Hotelom Styrio ter Ho-
telom Strossmayer, v okviru
katerih bodo, kot še zagotav-
ljajo v Termah, svojim gostom
ter kraju znova ponudili no-
ve in pestre vsebine.
B. JANČIČ
Dokončan po dveh desetletjih
v Rogaški Slatini so pre-
tekli petek s slavnostnim
programom v glavni dvora-
ni končno odprli vrata no-
vega kulturnega centra, ki
sta ga že pred 22 leti priče-
la graditi tedanja krajevna
skupnost in šmarska obči-
na. Bogato in vsestransko
zastavljen projekt je kasne-
je zaradi pomanjkanja sred-
stev nekoliko zastal.
Do leta 1990 je bil namreč
glavni vir dohodka samopris-
pevek, s katerim so dokon-
čali prvi, A del, kjer so dobi-
li svoje prostore knjižnica,
matični urad s poročno dvo-
rano in mestna krajevna
skupnost. Objekt z urejeno
zunanjo podobo se je razte-
zal na približno tisoč kvadrat-
nih metrih nedokončanih po-
vršin vključno z glavno dvo-
rano. Nedokončani projekt
je sčasoma postajal vse večji
kamen spotike. Mestna kra-
jevna skupnost kot lastnica
objekta ni imela lastnih sred-
stev za nadaljevanje del, za-
to se je leta 1998 v naložbo
aktivno vključila Občina Ro-
gaška Slatina. Ta je v zadnjih
štirih letih v objekt vložila
kar 440 milijonov tolarjev.
Dvorana bo namenjena kul-
turnim, zabavnim in gledališ-
kim prireditvam ter kongre-
sni dejavnosti. Za vsebinsko
in funkcionalno delovanje cen-
tra bo v prihodnje skrbel no-
voustanovljeni Zavod za kul-
turo Rogaška Slatina.
Na petkovi prireditvi so
pred nabito polno dvorano v
soju žarometov nastopili
šansonjerka Vita Mavric, ple-
sna skupina Mojce Horvat in
dramski igralci Nataša Bar-
bara Gračner, Igor Samobor
in Matjaž Tribušon z odlom-
kom iz predstave Igralec.
B. JANČIČ
Prvi športni
dan za
Slatinčane
športna zveza Rogaška
Slatina je to soboto pripra-
vila prvi športni dan v ob-
čini Rogaška Slatina, s
katerim naj bi čimveč tam-
kajšnjih prebivalcev spod-
budili k rekreaciji.
Program je bil naravnan
tako, da je v njem vsakdo
našel nekaj zase. Košarkar-
ji so imeli tako svoj turnir,
planinci, med katerimi so
prevladovali zlasti mladi, so
se iz Kostrivnice odpravili
na Boč. Drugič letos so v
sodelovanju z Zdravstveno
postajo Rogaška Slatina or-
ganizirali test v hoji na dva
kilometra, v okviru prazni-
ka Mestne krajevne skup-
nosti Rogaška Slatina pa so
pripravili tudi tradicional-
ni turnir za pokal Rogaške
v malem nogometu. Orga-
nizatorji so bili z udeležbo
zadovoljni, saj se je vseh ak-
tivnosti udeležilo več kot
250 rekreativcev.
BoJ
Slatinski kulturni center. |
Bavarci v gosteh
v Kozjanskem parku so svoje gostova-
nje nedavno zaključili člani gledališke
skupine Lichtenegger Bund iz okraja Cham
na Bavarskem. Kot že nekaj let poprej so
^nova navdušili s svojo igro, tokrat pod
sodstvom režiserja Johannesa Reitmeier-
ia.
Le-ta je predstavo z naslovom Črni pajek
Osnoval po noveli vikarja Jeremisa Gotthelfa,
avtorja številnih socialnokritičnih in krščan-
sko usmerjenih del, ki se odvijajo v kmeč-
kem okolju švicarskega Berna. Predstava Črni
pajek pripoveduje o preteklosti, ko je po Evro-
pi kosila kuga.
Gledališčniki, ki sicer prihajajo iz Rim-
bacha v Bavarskem gozdu, so si ime nadeli
po krajevnem simbolu, razvalinah gradu Lich-
tenegg. Njihova posebnost je, da so obenem
tudi kostumografi, scenografi in še kaj. Koz-
janski park je pretekli konec tedna obiskalo
38 članov.
B. JANČIČ
bavarske gledališke skupine so domačine že pred leti navdušili s predstavo Propad Sattelbogna, tokrat
pa so se uspešno predstavili z igro Črni pajek.
IZ OBCINSIUH SVETOV
Najprej pred svojim pragom...
PODČETRTEK - Četrikova seja občinskih svetnikov je
ponovno minila v znamenju večnih razprtij, ki botrujejo
tudi vse bolj očitni neučinkovitosti občinskega sveta. Samo
razprava o poročilu glede realizacije proračuna v prvih pe-
tih mesecih, ki je bila prva na dnevnem redu, je namreč
trajala kar poldrugo uro. Največ očitkov je ponovno nave-
del podžupan Srečko Gobec, ki je menil, da je sredstev,
namenjenih za naložbe v Krajevni skupnosti Pristava, od-
ločno premalo. Po dolgotrajni razpravi, med katero so priš-
le na dan tudi nepravilnosti v zvezi z delom podžupana, pa
je župan Drofenik točko odločno zaključil. (BoJ)
Zavrnjena bilanca
PODČETRTEK - Župan Podčetrtka Marjan Drofenik je z
dnevnega reda zadnje seje na željo večine svetnikov umak-
nil razpravo o problematiki nadaljevanja izgradnje vonar-
ske ceste, za katero naj bi občina letos namenila približno
25 milijonov tolarjev. Breme bo tako najverjetneje prešlo
na pleča novega občinskega sveta, ki bo o tem prisiljen spre-
govoriti, saj bo morala občina v nasprotnem primeru mini-
strstvu za gospodarske dejavnosti vrniti 27 milijonov tolar-
jev. Prav tako nerazumljiva pa se zdi tudi odločitev omenje-
nih občinskih mož, da ne sprejmejo predloga finančne službe
šmarske občine glede delitve sredstev nekdanjega Stano-
vanjskega sklada Šmarje pri Jelšah, po katerem naj bi Obči-
na Podčetrtek namesto dolga podedovala nekaj manj kot
dva milijona tolarjev. (BoJ)
Denar krajevni skupnosti
PODČETRTEK - Svetniki so sklenili, da se sredstva za-
kupnine za nekdanjo osnovno šolo v Ohmju predajo Kra-
jevni skupnosri Olimje. Gre za 10 milijonov tolarjev, ki
jih je letos izplačalo podjetje Syncerus na osnovi pogod-
be o lizingu objekta, v katerem izdeluje in prodaja čoko-
ladne izdelke. Lizing je podjetje sklenilo z izvršnim sve-
tom nekdanje šmarske občine, in sicer za 12 let z dvolet-
nim moratorijem. Po takratnih dogovorih naj bi sredstva
v skupni vrednosti nekaj manj kot 85 tisoč evrov prido-
bila krajevna skupnost. Tako so se glede zakupnine, pla-
čane v tem letu, na zadnji seji odločih tudi svetniki, ome-
njena sredstva pa bodo namenili za naložbe v komunal-
no infrastrukturo. (BoJ)
Obnova kapelice
na Ključicah
Po desetih letih so končali
z obnovo kapele, postavlje-
ne leta 1820 na Ključicah
ob cesti Kojze - Prelasko v
Kozjanskem parku. Kape-
lo žalostne matere božje so
začeli obnavljati na pobu-
do Marjana Marinška, ob
katerem se je zbral krog pri-
jateljev in podpornikvo, ki
sta se mu pridružila Kozjan-
ski park in občina Kozje.
Kapelo so obnavljali na
podlagi kulturnovarstvenega
soglasja, ki ga je lani izdal
Zavod za kulturno dedišči-
no Slovenije, OE Celje. Eki-
pa Kozjanskega parka je oja-
čala temelje in statično ob-
novila razpokane in posedle
zidove ter zamenjala streho
in obnovila fasado. Obnovo
kovanih vrat je izvedel Bo-
jan Kunej, oken pa Mihael
Dobrina. Notranjščino je v
spoštovanju prvotne poslika-
ve poslikal akademski slikar
Stanko Dobrina. Z restavri-
ranjem kipov žalostne Mari-
je z Jezusom in sv. Ane, kar
je opravil rezbar restavrator
Anton Podkrižnik, in uredi-
tvijo okolice, je dobila ka-
pela novo dostojno podobo.
Blagoslov je opravil župnik
v Kozjem in Bučah Niko Ma-
rot, vrednost obnove kape-
le, ki je med najlepšimi to-
vrstnimi primerki v Kozjan-
skem parku, pa je tri milijo-
ne tolarjev.
TV
Prvi praznik piva
V Podčetrtku se je konec
minulega tedna odvijal pr-
vi praznik piva, ki so ga po
organizatorju. Pivovarni
Haler, poimenovali kar Ha-
ler fest. Prireditev je nale-
tela na dober odziv, zato naj
bi jo še kdaj ponovili.
Tridnevna zabava se je pri-
čela že v petek popoldne, ko
so se pred obiskovalci pred-
stavili strelci s starodavnim
orožjem - kubaro, predice in
muzikanta iz Dobrine ter ne-
pogrešljivi ravbar Guzej, ki
je postal že nekakšna maskota
kraja. Za dobro voljo so po-
skrbeli ansambel Cverle, Ko-
rado in Brendi, željna usta
pa so se zvečer v skladu z mo-
tom festivala pomerila še v
pitju piva.
Največ obiskovalcev pa se
je pred pizzerio Tina zgrni-
lo v soboto zvečer, ko je na-
stopila skupina Mi2. Nede-
lja je minila v znamenju glas-
be in streljanja s kubaro, ve-
černo zabavo pa je popestri-
la skupina Gamsi. Organiza-
torji so bili z obiskom na splo-
šno zadovoljni, razmišljajo
pa, da bi jo v prihodnje pri-
pravili nekoliko prej, pred-
vidoma v začetku julija.
BoJ
Št. 38-19. september 2002
18
NASI KRAJI IN LJUDJE
Dobrna ne
bo brez
vode
Obstoječa vrtina termal-
ne vode v zdravilišču Do-
brna je na negotovi tek-
tonski prelomnici, zato je
zaradi zagotovitve termal-
ne vode nujno novo vrta-
nje. Na razpis občine za
oddajo dela, objavljen pred
nekaj tedni, so se javili trije
ponudniki.
Po javnem odpiranju po-
nudb je bila konec prejš-
njega tedna kot najboljši
ponudnik izbrana delniš-
ka družba GZL Geoprojekt
iz Ljubljane. Po razpisni
dokumentaciji je predvi-
den začetek del v oktobru,
delo pa je mogoče konča-
ti v treh mesecih.
Gre za usklajen projekt
občine Dobrna, ki finan-
cira 60 odstotkov nalož-
be, s Toplicami Dobrna,
ki imajo 40-odstotni de-
lež. Občina je z njim kan-
didirala na letošnjem raz-
pisu ministrstva za gospo-
darstvo za sofinanciranje
turistične infrastrukture
ter prejela pred nekaj tedni
sklep o državnem sofinan-
ciranju v višini 37 milijo-
nov tolarjev nepovratnih
sredstev. Vrednost celot-
ne naložbe v novo termal-
no vrtino znaša 83 mili-
jonov tolarjev. BJ
V novem
sijaju
v največjem hotelu na
Dobrni so z obnovo zaklju-
čili, v njem so od začetka
tedna prvi gosti.
Hotel Dobrna je po novem
klimatiziran, obnovljene so
vse sobe, restavracija, kavar-
na in recepcija, na novo je
urejen medicinski center, po-
kriti bazen pa so razširili na
teraso in popestrili z vodni-
mi igrami. Prav tako so do
hotela urediH nov dostop.
Bistveno so povečali število
ležišč, ki jih je po novem kar
226, saj so pridobili devet
apartmajev in štiri dodatne
mansardne sobe.
V vodstvu TopUc Dobrna
pravijo, da bo stala obnova
hotela dve milijardi tolarjev.
Sicer pa bo uradna otvoritev
obnovljenega hotela v okto-
bru, ko bodo zaključili še z
urejanjem okolice.       BJ
Sola za dušo
Na novo glasbeno šolo so v Slovenskih Konjicah čakali
preko 50 let
V Slovenskih Konjicah
so v torek slovesno odprli
novo glasbeno šolo, na ka-
tero so generacije Konjiča-
nov, Zrečanov in Vitanjča-
nov čakale več kot 50 let.
Ravnateljica šole Olga Zbi-
čajnik je nove prostore oz-
načila kot uresničitev sanj
in pričakovanj, župan Ja-
nez Jazbec pa kot zgodbo
o uspehu in kot prostor za
pesem in glasbo za mnoge
rodove.
Slavnostna govornica, mi-
nistrica za šolstvo, znanost
in šport dr. Lucija Čok je v
sicer čustvenem nagovoru o
pomenu glasbe za razvoj mla-
dega človeka med drugim po-
vedala, da glasbeno izobra-
ževanje v Sloveniji živi sko-
zi rodove, ker ljudje glasbo
čutijo in jo potrebujejo. »Da-
nes je naše glasbeno šolstvo
evropsko primerljivo in se
vključuje v integralno izobra-
ževanje mladih,« je pouda-
rila, zadovoljna, da je to po
glasbeni šoli v Murski Sobo-
ti v kratkem že druga nova
glasbena šola v Sloveniji.
Konjiška glasbena šola se
je v preteklih desetletjih se-
lila iz enih v druge mračne,
vlažne in neprimerne prosto-
re, sedaj pa ima na voljo kar
950 kvadratnih metrov skrb-
no urejenih prostorov v nad-
zidku k Osnovni šoli Pod go-
ro. V njih so s pomočjo arhi-
tekta Mira Kvasa uredili dvo-
rano za nastope, baletno dvo-
rano, 12 kabinetov, knjižni-
co, učilnico za nauk o glasbi
in zbornico. Naložba, za ka-
tero so denar prispevali ob-
čina Slovenske Konjice (na
delež Zreč in Vitanja še ča-
kajo) ter ministrstvo za šols-
tvo, je stala 147 milijonov to-
larjev, oprema pa še dodat-
nih 9,6 milijona tolarjev. De-
nar zanjo so zbrali z dobro-
delnim koncertom in prodajo
likovnih del (5,8 milijona to-
larjev) ter s pomočjo dona-
torjev. Največjim: Francu
Riemerju, Robertu Grahu in
podjetju Kongrad, ki je bil
tudi izvajalec gradbenih del,
so se v torek še posebej zah-
valili.
Odprtje glasbene šole so z
glasbo ob vstopu pospremili
člani kvarteta pozavn Srednje
glasbene in baletne šole Ma-
ribor, na slovesnosti pa orke-
ster konjiške glasbene šole, ki
ga vodi Branimir Klevže.
MILENA B. POKLIC
Foto: MATEJ NAREKS
S prerezom traku so novo glasbeno šolo odprli tisti, ki Imajo zanjo največ zaslug: ravnateljica Olga Zbičajnik,
ministrica dr. Lucija Čok, župan Janez Jazbec in predstavnice 220 učencev glasbene šole: Neža Bernik, Tanja
Drozg in Dlana Slapnik.
Vojnik na kolesu
Občini Celje in Vojnik sta edini iz naše
regije, ki sta se prijavili za sodelovanje v
pobudi evropski dan brez avtomobila. V
Vojniku bodo tako pripravili dve priredi-
tvi.
V Osnovni šoli v Vojniku bo predavanje o
varnosti v prometu s poudarkom na kole-
sarjih, nato pa bodo organizirali še rekrea-
tivno kolesarjenje, z začetkom ob Šmartin-
skem jezeru. Predavanje bo jutri, v petek,
20. septembra, kolesarjenje pa 6. oktobra.
Občina Vojnik je sodelovala v pobudi za
evropski dan brez avtomobila že lani. Za
letos je sodelovanje v tej pobudi najavilo
23 slovenskih občin.
Dan brez avtomobila bo v okviru prvega
evropskega tedna mobilnosti, ki poteka od
16. do 22. septembra, ko bo uradni dan brez
avtomobila. V lanskem dnevu brez avtomo-
bila je sodelovalo že sto milijonov Evro-
pejcev.
BJ
MODRI TELEFON
Za
odpravljanje
ovir
»Občina Celje je vložila ve-
liko denarja v gradnjo takoi-
menovanih biserov pred ob-
činsko stavbo, ob tem pa po-
zabila na ureditev parkirnih
prostorov ter lažjega dosto-
pa za invalide in paraplegi-
ke,« se je Modremu telefo-
nu pritožila bralka iz Celja.
»Kar se tiče parkirnih pro-
storov za telesno prizadete
ljudi, lahko povemo, da sta
na Trgu celjskih knezov oz-
načena dva parkirna prosto-
ra. Tako lahko oseba na in-
validskem vozičku brez pre-
magovanja višinskih razlik
pride do informatorja v Mest-
ni občini Celje. Na javnih po-
vršinah na območju mesta
Celja je označenih 30 parkir-
nih prostorov, namenjenih te-
lesno prizadetim ljudem. Ker
pa se zavedamo, da je na te-
renu še veliko ovir, smo pa v
letošnjem letu v sodelovanju
z Društvom paraplegikov ju-
gozahodne Štajerske pristo-
pili k projektu evidentiranja
arhitektonskih ovir na ob
močju MOC. K sami izvedb
oz. odpravljanju arhitekton
skih ovir (nekaj smo jih od
pravili v letošnjem letu) ^
telesno prizadete ljudi pa bo
mo projektno pristopili v pri
hodnjem letu,« odgovarjat
Stane Jerebic, koordinato;
za promet, in Zdenko Lej
jak, vodja oddelka za oko
Ije in prostor ter promet i
Mestni občini Celje.
Do prihodnjega četrtka bo vaši
klice na Modrem telefonu sprejo
mala novinarka Bojana Jančič. %
telefonsko številko 031/569-5t:
jo lahko pokličete vsak dan met
10. in 17. uro. Svoja vprašanja i;
Modri telefon lahko med ponedel^
kom in petkom zastavite tudi pi
telefonu 42-25-190.
Povezava štirih občin
v občini Dobrna so letos asfahirali kilometer povezoval™
ceste med občinskim središčem in vrhom Paškega Kozjaka
Gre za odsek na območju Paroža in Strmca, ki so ga slovesno
predali namenu v tem mesecu. Investitor je bila občim
Dobrna, bankine pa so uredili in financirali krajani. Cesti
je povezava med štirimi občinami; med Dobrno, Velenjem
Vitanjem in Mislinjo. (BJ)
Za sabo bodo počistili
v Novi Cerkvi gradijo čistilno napravo za čiščenje ka
nalizacijskih odpadnih vod iz naselja, bližnjih zašel
kov ter dela Višnje vasi (KS Vojnik). Z gradbenimi det
so začeli konec avgusta, letos pa je na razpolago toliki
sredstev, da bodo lahko do konca oktobra spravili objek
pod streho.
Vrednost letošnje naložbe, ki jo skupaj financirata Občin
Vojnik in ministrstvo za okolje, je 40 milijonov tolarjev, i
gradnjo ter montažo strojne opreme želijo zaključiti prihod
nje leto, pri čemer računajo, da bo stala čistilna naprava
celoti 90 milijonov tolarjev. Sicer pa deluje za potrebe del
naselja Vojnik že čistilna naprava v Škofji vasi, v prihodnji
letih pa ju bo treba zgraditi še za Socko in Frankolovo.
Na bencinskem servisu
OMVISTRABENZ,
Dečkova 39, Celje
razpisujemo prosti delovno mesti ■
1. PRODAJALCA
Pogoji:
- končana srednja šola trgovske ali ekonomsko-komeH
cialne smeri
- dinamičnost, komunikativnost, samostojnost
- zaželene izkušnje s področja prodaje
- pripravljenost za delo v dveh izmenah
- izpit B kategorije
2. POMOČNIKA
TRGOVSKEGA POSLOVODJE
Pogoji:
- končana V. stopnja trgovske ali ekonomske komer-
cialne smeri
- usposobljenost za delo z računalnikom
- dinamičnost, komunikativnost, samostojnost
- izkušnje s področja prodaje in vodenja
- izpit B kategorije
Z izbranima kandidatom bo sklenjeno delovno razmerje za do
ločen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas, s polnif
delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj pisne prijave z opisom dosedanjih izkušenj in pot»
dili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8. dneh po objavi na na
slov: OMV ISTRABENZ, CE-BENZ, Gorazd Vukovič s.p-
Dečkova 39, 3000 Celje. O izboru bomo kandidate obvestili'
30. dneh po končani objavi.
Grad Tabor je menjal lastnika
Vse kaže, da bo gorenjski podjetnik dober gospodar
Grad Tabor v Višnji vasi
pri Vojniku je dobil nove-
ga lastnika. Župan Vojni-
ka Beno Podergajs je pod-
pisal pogodbo o prodaji gra-
du in funkcionalnih zem-
ljišč z gorenjskim podjetni-
kom Marjanom Balantom,
ki ga je kupil za 50 milijo-
nov tolarjev.
Za občinski proračun po-
meni prodaja gradu uresni-
čitev 50 milijonov tolarjev že
planiranega letošnjega pri-
hodka, namenjenega za in-
vesticije. Teh sicer ne bi us-
peli uresničiti. Sicer pa je ob-
čina novemu lastniku Tabo-
ra obljubila, da mu bo po-
magala pri nakupu še neka-
terih najbližjih zemljišč.
In kakšni so načrti novega
lastnika gradu, ki ga je obči-
na rešila pred popolnim pro-
padom? Vse kaže, da je pri-
šel v prave roke, saj gre, sku-
paj s soprogo, za velikega lju-
bitelja umetnosti. Balant, ki
izvira z Dolenjske, nam je po-
vedal, da v Taboru ne bo no-
bene pridobitne dejavnosti.
V njem bodo prostori zaseb-
ne galerije in knjižnice, ki bo-
do na ogled javnosti, prav ta-
ko razmišlja o tem, da bo omo-
gočil poročne slovesnosti.
Ljubitelj srednjega veka na-
merava grad povsem obno-
viti v treh do štirih letih, v
skladu z zahtevami zavoda za
varstvo kulturne dediščine.
Ob gradu bo uredil hektar
grajskega parka, pri vsem sku-
paj pa pravi, da bodo prve
spremembe opazne še v tem
letu.
Kdo je Marjan Balant, ki
ga v naših krajih manj poz-
namo? Je zelo uspešen pod-
jetnik z Gorenjske, ki je na
čelu Jume iz Škofje Loke, pod-
jetja za razvoj in proizvod-
njo strojne opreme. Juma je
namreč zadnja leta vedno
med slovenskimi gazelami,
najhitreje rastočimi podjet-
ji-
Slišati je, da se podjetnik
z Gorenjske zanima tudi za
razpadajočo Vilo Ružička v
središču Dobrne. Sicer pa je
v Balantovi lasti že hotel Vi-
la Bojana na Bledu.
BRANE JERANKO
Št. 38-19. september 2002
KULTURA
19
Žrtve oblastniških spletk
Po premieri dveh enodejank Mira Gavrana v SLGj
gepertoar letošnje sezone
v celjskem Slovenskem
ljudskem gledališču uvedli
^inuli ponedeljek na ko-:
^ornem Odru pod odrom, ^
kjer so predstavili enodejan-
j(i sodobnega hrvaškega
lyijiževnika Mira Gavrana
(r. 1961): Kreontovo Antigo-
no iz leta 1983, ki je tu doži-
vela trinajsto odrsko razli-
čico (v prevodu Staneta Po-
tiska), in Ljubezni Georga
Washingtona iz leta 1988,
Ici je tokrat dosegla osem-
najsto uprizoritev (v prevo-
du Alenke Bole Vrabec).
Režiser Gavranovega veče-
ra je bil Marjan Bevk, ki je
Kreontovo Antigono v istem
prevodu postavil že leta 1985
v kleti Umetnostne galerije v
Mariboru. Ob sodelovanju
dramaturginje Tine Kosi, lek-
torja Simona Šerbineka, sce-
nografinje Ane Rahele Klop-
čič in v kostumih Darje Vi-
dic je režiser Gavranovo mla-
dostno variacijo na enega naj-
bolj priljubljenih starogrških
tragičnih mitov postavil zdaj
v sodoben, strogo minimali-
stično stiliziran temen prostor
domnevne Kreontove skrivne
pisarne z ječo, v katerem pro-
tagonista v nekoliko nadča-
sovno stiliziranih temnih ko-
stumih pomenljivo uporablja-
ta tudi mobilni telefon, daljin-
ski upravljalec, glasbeni stolp,
televizijski zaslon ipd.
Z drastičnim časovnim pre-
mikom dogajanja v neposred-
ni sedanjik visokih tehnolo-
gij so uprizoritelji podčrtali
družbeno aktualnost polašče-
valskega oblastništva oziroma
do skrajnosti razrasle volje do
moči, s katero brezdušni
Kreont (kot Orvvellov »veliki
brat«) natanko po zastavlje-
nem, načrtu izloča iz igre po-
tencialne tekmece in nasprot-
nike ter nazadnje celo Anti-
gonini avtonomni odločitvi za
smrt odvzame vrednost svo-
bodne odločitve in junaške-
ga uporništva.
Mario Šelih (kot premočrt-
no povzpetniški in demonič-
no jasnovidni Kreont) in Bar-
bara Vidovič (kot vse bolj s
starogrško pokončnostjo in
zvestobo večnim vrednotam
prežeta Antigona) zaradi ne-
koliko umetelne dramske os-
nove ter poenostavljenega
uprizoritvenega koncepta žal
nista mogla doseči polne člo-
veške živosti in prepričljivo-
sti.   '
Precej plodnejše izhodišče
(tako v drami, obeh vlogah
in dialogih med njima, kot tudi
v zadržani stilizirano histori-
zirani postavitvi) sta imeli Ja-
goda in Manca Ogorevc, ki
sta v Ljubeznih Georga Was-
hingtona lahko igralsko zre-
lo in človeško prepričljivo oži-
vili domiselno izmišljen in
zgrajen dramatičen dialog
med ženo prvega predsedni-
ka ZDA Martho (Jagoda) in
njegovo uradno razglašeno lju-
bico Silvio (Manca Ogorevc).
Brezobzirno verbalno sla-
čenje duš, ki ga uprizarjata
domnevni tekmici v žalni čr-
nini za istim moškim po nje-
govi smrti v samoti posestva
v Mount Vernonu, je polno čus-
tvenih izbruhov iz napačnih
pričakovanj in prepričanj ter
njim ustrezno presenetljivih
prepoznanj in preobratov, s
katerimi avtor spretno zadr-
žuje in stopnjuje napetost ta-
ko rekoč do poslednje repli-
ke.
Nazadnje se izkaže, da sta
bili obe enako ogoljufani žr-
tvi spletke »svojega« moške-
ga, ki je ostal vseskozi zvest
svoji ženi in je le za javnost
ljubimkal s Silvio, da bi z og-
njem prebujenega ljubosumja
ponovno ogrel ženino ljube-
zen do sebe. Silviino globo-
ko ljubezen pa je doumel in
priznal šele ob smrtni uri, ko
se je poslovil od življenja z
njenim imenom na ustnicah.
Z Marthinim razkritjem po-
slednje skrivnosti iz Georgo-
vega življenja je na koncu po-
nujena roka sprave med tek-
micama oziroma žrtvama.
SLAVKO PEZDIR
Foto: DAMJAN ŠVARC
Jagoda in Manca Ogorevc v Ljubeznih Georga VVashingtona.
Keleia znova v Celju
Mesto bogatejše še za en razstavni prostor
Galerija Keleia, ki je spr-
va domovala pod streho
Muzeja novejše zgodovi-
ne Celje, nato se je selila
v Ljubljano in si našla
drugega donatorja, se je
vrnila v Celje. Zdaj bo bde-
la nad njo Mestna občina
Celje, ki je obljubila, da
bo našla tudi kustosa, ozi-
roma čuvaja galerije v
Stanetovi ulici 17 a. Kot
prva umetnica se je v no-^
vih prostorih, ki bodo si-^
cer še terjali kakšno iz-'
boljšavo, predstavila an-
gleška kiparka Harriet
Bell.
Sodelovala je na Medna-
rodnih slikarskih tednih v
organizaciji Keleie leta
1997. Harriet Bell je angleš-
ka kiparka srednje genera-
cije, ki je s svojimi deli pri-
sotna in opazna predvsem
v Angliji in Ameriki. Za
celjsko postavitev je nare-
dila nenavadno instalacijo,
drugačno od tistih, ki so jih
ljubitelji likovne umetno-
sti in stroka navajeni vide-
ti. To je instalacija, ki na
nek način reciklira stare,,
rabljene predmete in jim
daje novo vsebino in novo
dušo. Postavitev zavzema
celoten prostor galerije
(okoli 150 kv. metrov) in
je izredno dinamična. »De-
lo govori samo zase!« je o
svoji postavitvi skromno
dejala Harriet Bell, ki je bi-
la tudi zelo zadovoljna, da
je prva umetnica, ki raz-
stavlja v novi galeriji.
Obiskovalec pa se ob obi-
sku njene razstave sreča s
predmeti, ki so odlužili vsak-
danji rabi: izpod stropa, sko-
raj do tal visijo razbite žar-
nice, na stenah visijo »ob-
delani« polivinili, tkanine,
papirji. Odpadki v določe-
nem redu tako na novo za-
živijo in funkcionirajo. To-
krat kot eksponati. Nareje-
ni ravno za ta prostor. Za
novo celjsko galerijo, od ko-
der bodo razstavo, vsaj del-
no, prenesli v Anglijo, kjer
ji bo bržčas, kot pravi umet-
nica, dodala nekaj novih
stvari (odpadkov).
Ustanova Keleia ima se-
dež še vedno v Ljubljani,
zato išče v Celju pokrovi-
telja galerije. Mestni ob-
čini Celje bo Keleia vra-
čala stroške v obliki li-
kovnih del in podoben
aranžma so pripravljeni
narediti tudi z donator-
jem.
Ob tej priložnosti je iz-
šel o razstavi in umetnici
tudi obsežen katalog (v an-
gleščini), ker galerija Ke-
leia napoveduje tudi sode-
lovanje s tujimi galerijami.
Nova galerija v mestu,
zaenkrat očem obiskoval-
cem še bolj skrita, bo sča-
soma prav gotovo postala
mikavno kulturno središče
in stičišče Celjanov, umet-
nikov in študentov likovne
umetnosti, upa in si želi di-
rektor ustanove Keleia Mat-
jaž Gruden.
Prvo razstavo v novi ga-
leriji sta odprla direktor us-
tanove Keleia Matjaž Gru-
den in armenski slikar in
avtor prispevkov katalogu
Ashot Bayandur, ki je pred
leti v Kelei tudi že razstav-
ljal.
MATEJA PODJED
Metulj na gradu
Konji se bodo jutri, v pe-
tek, ob 19. uri v Galeriji li-
kovnih del mladih na Starem
gradu, ki jo vodi Mihajlo Li-
šanin, umaknili metuljem.
Razstava na temo Konji, ki
jo je v poletnih mesecih vi-
delo okoli 1400 obiskoval-
cev, bodo nadomestila umet-
niška dela mlade, še ne 18-
letne Celjanke, dijakinje 3.b
razrede Splošne gimnazije La-
va, Miriam Muha.
»Če hočeš postati metulj,
moraš biti najprej buba,« zre-
lo razmišlja mlada slikarka.
In tako je nastal njen ilustra-
titivni ciklus metuljev v akril-
ni tehniki. Za vsako njeno le-
to torej en metulj, ena slika,
v formatih 50x70 cm in
40x50 cm. Z igranjem na
flavto bo dogodek pospremi-
la na pot prav tako mlada Tin-
ka Muha iz Maribora.
»Miriam Muha bo prva Ce-
ljanka, ki se bo v galeriji mla-
dih predstavila s slikarskimi
deli,« pravi Mihajlo Lišanin,
ko opozori na živahno raz-
stavno dejavnost v jesenskem
in zimskem času.        MP
Uspel prvi simfonični koncert
v petek je v polni športni
"Ivorani v Nazarjah izzve-
■^el prvi simfonični koncert
^Zgornji Savinjski dolini,;
je bil med drugim posve-
ten tudi prazniku Občine
bazarje.
Doslej za simfonične kon-
certe v Zgornji Savinjski do-
'•ni ni bilo pravega prosto-
lani dograjena športna
dvorana v Nazarjah pa ponu-
ja idealne možnosti za izved-
bo tovrstnega koncerta. Po-
'^8 tega je bil v Lučah rojen
^^di skladatelj Blaž Arnič, či-
dela so med domačini
l^femalo poznana. Skladatelj
skomponiral devet simfo-
^'). ukvarjal pa se je tudi z
^^orovskimi pesmimi, sa-
■^ospevi, filmsko glasbo in
skladbami za pihalne orke-
stre. Tudi zato so na petko-
vem koncertu člani simfonič-
nega orkestra RTV Slovenija
in violinistka Maja Cerar iz-
vajali samo Arničeva dela.
Glasbeniki so nastopili pod
taktirko Lovrenca Arniča, iz-
vedli pa so Uverturo h komič-
ni operi, Koncert za violino
številka 1 in Simfonijo šte-
vilka 8 z naslovom Na do-
mači grudi.
US, Foto: J. MIKLAVC
Dirigent Lovrenc Arnič in vilonistka Maja Cerar.
Nenehna iskanja
Vsak slikar nenehno iš-
če nove poti in načine, ka-
ko bi z njimi učinkovito
izrazil svoja notranja od-
kritja in jih predstavil šir-
šemu krogu ljudi. Slikar
Jure Cekuta s Prekorij, se-
daj znan tudi kot predsed-
niški kandidat, se ne želi
odpovedati svojemu delu in
poslanstvu.
Tako se je minuli torek zve-
čer znova predstavil celjski
likovni javnosti, ko je v ga-
leriji Zavoda za zdravstveno
varstvo Celje pripravil novo
razstavo. Odpri jo je publi-
cist Drago Medved. Umetniš-
ki večer pa je zaznamoval tu-
di saksofonist Jaka Kopač,
študent graške glasbene aka-
demije.
Jure Cekuta se je na svoji
dosedanji slikarski poti po-
skusil v mnogih tehnikah in
se nenehno prepuščal novim
potem iskanja: od slikanja te-
les, do poslikave avtomobi-
lov, vinskih steklenic, ur in
drugih objektov.
»Vrhunec njegovega ustvar-
janja v tem času je prav go-
tovo grafična mapa, ki je re-
zultat desetletnega obdobja,
ko je gradil cikluse, ki jih je
naslovil Nove poti. Izjemna
rahločustnost je vtkana v po-
stopek sitotiska, kjer so ob
prisotnosti avtorja barve
žlahtno zažarele,« zapiše med
drugim v spremni besedi k
razstavi Drago Medved, ki jo
je avtor naslovil Prostornina
ploskve. MP
Št. 38-19. september 2002
20
ŠPORT
Kratko celjsko veselje
Na Skalni kleti v pokalu padla Mura - S Korotanom ob dve točki - Šmarčani in Velenjčani prijetno presenetili
Po slabi četrtini državnega prvenstva je CMC Publikum
krepko zasidran v spodnjem delu razpredelnice, za njim
Korotan zaostaja za točko, Ljubljana za dve in zadnja
Mura za štiri. Po celjskem »verjetnostnem računu« bi se-
daj moral slediti uspeh v Ajdovščini, in morebitni preboj
med boljšo polovico slovenskih moštev. Era in Rudar sta
med petimi klubi, ki so zbrali po 11 točk in si delijo četrto
mesto. Zmagovalcu paškega obračuna se obeta skok na
tretjo stopničko, kajti Dravograd (3.) mora k Olimpiji (2.).
Pokalni obračun z Murskosobočani je prinesel radost na
Skalno klet - zmagati s slabo igro, potem ko tekmec za-
pravi iziemne priložnostL ie,iiaislaiše, „
To naj bi bil recept za pre-
skok, za psihološki dvig Pu-
šnikove ekipe, a se je preklets-
tvo nadaljevalo proti Koro-
tanovemu bunkerju.
Zdaj še padec
forme?
Po odličnih predstavah Ce-
ljanov, ko nikakor niso us-
peli iztržiti tistega, kar so si
»priigrali«, je pred časom na
novinarski konferenci sledi-
lo vprašanje dopisnika Sport-
skih novosti Petra Milovca
trenerju Marijanu Pušniku,
ki se je takrat zdelo celo malce
neumestno, a je bilo plod
športnih izkušenj: »Se boji-
te padca forme?« Pušnik je
najbrž odgovoril iskreno, vse-
kakor prepričan, da se kaj tak-
šnega ne more zgoditi. Pa se
očitno je. Še sreča, da je Mur-
skosobočan Marjan Domin-
ko odigral »življenjsko tek-
mo«. Neumno bi bilo zapi-
sati, da je zgrešil, ko je bilo
lažje zadeti. Dejansko je bil
trikrat sam pred golom, dva-
krat pred praznim, žoga pa
ga je čudežno obšla. Grozni
Murin dan je dopolnil Vik-
tor Trenevski, ki je bil sam
pred celjskim vratarjem, a se
Aleksander Šeliga ni pustil
premagati. Skorajda zrcalni
akciji sta prej »uprizorila« tu-
di Andrej Kvas in Samo Vi-
dovič. Ko je 500 gledalcev
že razmišljalo o zlatem golu
v podaljšku, ali celo enajst-
metrovkah, sta hitri domači
akciji odpravili dvome. Se-
bastjan Gobec je podal An-
dreju Jožefu za njegov prvi
gol v celjskem dresu v domači
konkurenci. Kvasov prodor
pa je zaključil Robert Koren.
Tako enostavno, tako prepro-
sto, a tako je najtežje.
Proti Prevaljčanom je bi-
lo podobno. Po 12 strelih s
kota so Celjani v končnici le
prišli do potez za mat. Vla-
dislav Lungu je v kazenskem
prostoru našel Domna Berš-
njaka, ki ga je »pozabil« Ma-
tej Miljatovič, a ga zato po-
vlekel za ramo. Beršnjak se
je odločil za strel (sila sla-
boten), čeprav je že padal.
Očitno ni želel izsiljevati
enajstmetrovke, ki pa bi jo
Andrej Tratnjek vseeno lah-
ko dosodil. V 85. minuti je
sledila napaka zgoščene
obrambe gostov, žoga je padla
na Vidovičevo levico, v ne-
branjeno mrežo pa ne. Dvo-
boj bratov Gobec je tako pri-
padel mlajšemu, 19-letnemu
Marku, kajti točka je bila za
Osmanovičevo četo kot zma-
ga. Edin Osmanovič ni edi-
ni trener, ki se brani vseh 90
minut, je pa edini, ki za to
obsoja druge (Rudarjevega
Marjana Marjanoviča), sam
pa svojega bunkerja ne priz-
na. Publikumu je to slaba to-
lažba. Nesposobnosti napa-
dalcev (po en gol sta dosegla
Kvas in Čadikovski) nikakor
ne more dojeti predsednik
kluba Marjan Vengust. Sledi
derbi »gradbenikov«, CMC-
ja in Primorja, najučinkovi-
tejših moštev lige Simobil.
A največ golov so dobili Ce-
ljani. Če bi se vrnil Marijan
Budimir...
Konec
umiranja
Po izpadu iz pokalnega tek-
movanja, ko jih je v osmini
finala izločila neprepričljiva
Vega Olimpija, so v taboru
Ere Šmartno zdaj vse mish
podredili DP. Z drugo zma-
go v letošnji sezoni so v No-
vi Gorici uresničili zastavljeni
cilj in nadoknadili izgublje-
ni točki z domače tekme proti
Ljubljani. Po rekordno hi-
trem golu (že v 50. sekundi
je zadel Toni Usnik) so do-
bro zaustavljali pritiske do-
mačinov in ko je Matej Ma-
vric vendarle izenačil, so v
nasprotnem napadu takoj
prišli do novega vodstva, ki
so ga uspešno ubranili do kon-
ca tekme. Gorica je tako po
seriji nepremagljivosti (13 pr-
venstvenih tekem) vendarle
klonila v ligi Simobil. Privr-
ženci domačega kluba so se
strinjaU, da jih je premagala
najslabša ekipa, ki je v letoš-
njem prvenstvu gostovala v
goriškem športnem parku.
Zmagoslavje Ere pa je kljub
temu povsem zasluženo, saj
so priigrano prednost iz pr-
vega dela uspešno branili ves
drugi polčas.
Nasprotnik CMC Publi-
kuma v četrtfinalu pokala
NZS bo Gorica. Tekma v Ce-
lju bo 2. oktobra, povratna
pa tri tedne kasneje. Izida
osmine finala: CMC Publi-
kum - Mura 2:0 (Jožef, Ko-
ren) , Era - Vega Olimpija 1:2
(Šimundža; Puc 2).
»Na dveh domačih tek-
mah, z Ljubljano in Olimpi-
jo, smo »umirali v lepoti«, pa
nismo zmagali. Tokrat nismo
blesteli, imeli smo vodstvo,
ki ga nismo želeli zapraviti.
Vseeno mi je kaj kdo misli,
dobih smo tri točke,« je na
očitke o slabi igri odgovoril
Erin trener Borut Jarc, ki pa
v Novi Gorici ni preveč do-
brodošel, saj ne glede na to,
katero ekipo vodi, tam ved-
no dosega dobre rezultate. »Po
hitrem vodstvu smo bili več-
ji del srečanja v prednosti,
saj smo hitro odgovorili na
izenačenje domačih. Vodili
smo, zato smo igro v drugem
delu razumljivo nekoliko
umirili in se bolj posvetili
obrambi,« je srečanje opisal
Edi Borštnar in dodal: »Na
takšnem igrišču je užitek igra-
ti. V Novi Gorici imajo za-
gotovo najboljšo zelenico v
Sloveniji.«
Takšnih pogojev verjetno
nikoli ne bo v Šmartnem ob
Paki, vendar pa bo v nedeljo
tam pravi lokalni derbi, saj
bo Era gostila sosede iz Vele-
nja. Tekma bo imela še po-
seben naboj, kajti zmaga obe-
ma ekipama pomeni veliko
več kot navadna prvenstve-
na, saj je dosežena proti lo-
kalnemu tekmecu. Tribune
stadiona v Šmartnem ob Pa-
ki bodo zagotovo povsem pol-
ne, kar bo dalo še dodaten
motiv igralcem, da poskrbi-
jo za dobro nogometno pred-
stavo.
Veselje Ob
jezeru
Velenjčani so povsem za-
služeno premagali Primorje,
čeprav so igrali brez najiz-
kušenejšega domačega igral-
ca, kaznovanega kapetana
Željka Spasojeviča. Njego-
va odsotnost na igrišču je očit-
no dala še dodaten motiv
mladim nogometašem, ki so
končno dokazali, da lahko tu-
di brez njega premagajo moč-
nega nasprotnika kot je Pri-
morje.
Knapi so imeU praktično
vse niti igre v svojih nogah.
V vodstvo jih je popeljal Alen
Mujanovič, ob koncu pol-
časa pa je gledalce (tokrat
se jih je zbralo le 500, kar
je manj kot običajno) raz-
veselil Peter Mernik, ki je s
prostega strela s pomočjo go-
stujoče obrambe dosegel
pravi evrogol in ves vzhičen
naredil še salto. Zmago je v
nadaljevanju le še potrdil
Mirnes Ibrahimovič, ki je
bil eden ključnih mož Ru-
darja. Gostje so sicer dose-
gli častni zadetek, vendar je
bila njihova igra precej slab-
ša kot smo jo pričakovali od
edine slovenske ekipe, ki še
nastopa v evropskem tekmo-
vanju.
Po srečanju je bil razum-
ljivo zelo zadovoljen doma-
či trener Marjan Marjano-
vič, ki mu v nekaj prejšnjih
krogih ni šlo vse po načrtih,
tokrat pa so ga njegovi varo-
vanci razveselili predvsem z
dobro igro. Direktor kluba
Matjaž Begič je menil, da je
bila to ena boljših predstav
njihovega moštva: »V Velenju
smo tokrat spremljali lep in
učinkovit nogomet, ki si ga
žal ni ogledalo več gledalcev.
Po dolgem času smo dobro
igro potrdili z zmago, ki v
soboto proti nerazpoloženim
Ajdovcem sploh ni bla vpraš-
ljiva. Mladi igralci, ki so do-
bih zaupanje v letošnji sezo
ni, iz tekme v tekmo igraj(
boljše in bolj samozavestne
V bodoče lahko pričaki
jemo še več podobnih pre(
stav in tako tudi rezultat n
bi smel izostati.« Tudi v v(
lenjskem taboru pa so vse m
sli že usmerili na nedeljsl
derbi, ko bodo poizkušali d(
kazati, da so najboljše moi
tvo ob reki Paki. Oba tekm<
ca imata po osmih krogih 1
točk, kar pojasnjuje izenači
nost. »Vseeno s kakšno ek
po gostujemo v Šmartneil
nikoli se ne da uganiti zmi
govalca. Šmarčane spoštuj!
mo, vendar bomo igrali n
zmago, kdo pa bo boljši, 9
bo videlo po koncu tekm<
Po daljšem času si želim
zmage na njihovem igrišču,
je pred derbijem optimist
čen Begič.
PETRA ŠAFRAl
DEAN ŠUSTEl
Foto: GREGOR KATU
TRIARTE
V osmih krogih sta bili
po trikrat trenerja kroga Bo
rut Jarc in Marjan Marja
novic. Po petkrat sta bila ^
enajsterico izbrana Janki
Šribar in Izudin Kambero
vič (oba Rudar), po štirikra
pa Simon Sešlar, Robert Kc
ren. Domen Beršnjak (CM(
Publikum), Borut Arlič (Ru
dar), Matjaž Štancar in Sa
mir Balagič (oba Era).
Bortiena Erina obramba (v skoku Samir Balagič) je vzdržala v Novi Gorici
Igralec kroga Alem Mujakovič (Rudar), še v dresu Ere, bo v nedeljo
znova v Šmartnem.
Št. 38-19. september 2002
ŠPORT
21
Trije za vrli, dva
za obstaneic
Spet številni lokalni derbiji na Celjskem
čez dober teden se bo pri-
čela košarkarska sezona,
katero je že zaznamovalo
pomanjkanje denarja. Za-
radi slednjega smo bili pri-
če številnim menjavam v
ekipah, z izjemo dveh, treh
pa so se vse bistveno poce-
nile. Tudi v novi sezoni bo
1. A SKL, ki zaenkrat še ni-
ma sponzorja, štela 14 ekip,
ki bodo igrale v dveh delih.
V prvem bodo Union Olim-
pija, Krka in Pivovarna Laš-
ko igrali v Jadranski ligi,
preostalih enajst ekip pa v
SKL.
Izmed teh moštev se bo naj-
boljša peterica kasneje pri-
ključila boju za prvaka, preo-
stalih šest ekip pa se bo po
dvokrožnem sistemu borilo
za obstanek.
Tretjina iz
ceijsicega
bazena
Prav preostala enajsterica
je za nas zanimivejša, kajti
sodeč po lanski sezoni in pri-
pravljalnih tekmah se obeta
velik boj za vodilna mesta,
ki vodijo v ligo za prvaka in
istočasno že na polovici se-
zone zagotavljajo obstanek.
Tu bodo štiri moštva z naše-
ga področja: Alpos Kemo-
plast iz Šentjurja, zreška Ro-
gla, Savinjski Hopsi s Pol-
zele in Elektra iz Šoštanja.
Če k tem ekipam prištejemo
še Pivovarno Laško, potem
vidimo, da je s Celjskega, v
premeru 30 kilometrov, v pr-
vi ligi več kot tretjina ekip iz
tega bazena.
Ponoviti
iansice
uvrstitve
Laščani so skoraj v celoti
spremenili ekipo, saj je v
moštvu Predraga Kruščiča
iz lanske sezone ostala le še-
sterica igralcev, pripeljali pa
so kar osem novih košarkar-
jev. Med njimi je najbolj zve-
neče ime prav gotovo Primož
Kobale, bivši član Savinjskih
Hopsov, ki je igral na Portu-
galskem. Ekipa še vedno iš-
če svojo igro, kar je razum-
ljivo. Cilj bo ponovitev lan-
skih rezultatov, torej uvrsti-
tev na sklepni turnir Jadran-
ske lige ter boj za najvišja me-
sta v DP in pokalu. Seveda si
po lanski odlični sezoni v po-
kalu Radivoja Korača želijo
Laščani tudi dobrega nasto-
pa v pokalu Uleb, kjer imajo
zelo atraktivno skupino, na
žalost pa je v njej Partizana
nadomestil prav tako beograj-
ski Železnik.
Dve za zgornji,
dve za spodnji
dom
v senci Pivovarne Laško,
ki je vodilno moštvo na Celj-
skem, so preostala štiri. V
Zrečah so po lanski zgrešeni
sezoni dodobra spremenili
miselnost, kot tudi polnost
klubske blagajne. Za trener-
ja so pripeljali uspešnega tre-
nerja mladih reprezentanc
Memija Bečiroviča, ki se
bolj nagiba k domačim igral-
cem. Po odhodu vseh tujcev
razen Dundoviča, so v klub
prišli iz Maribora Marko
Meško in Jure Brolih ter od
Krke za eno sezono posojeni
nadarjeni center Mihajlovič.
Cilj Zrečanov je liga za prva-
ka. Ob trdem delu je doseg-
ljiv, bistven pa bi bil povra-
tek navijačev, ki so razoča-
rani že prevečkrat obšli dvo-
rano.
Še naprej
»basičetf«
v Šentjurju klub napove-
dim niso bistveno spreme-
mb ekipe. Že tako skromen
proračun se je še znižal. Odš-
li so Rovšnik, Spahič, Dža-
kovič in mladi reprezentant
Sebič, slednji h Krki. Edino
novo ime je mladi Hunski
iz Podčetrtka, v prvo ekipo
pa je vključenih še nekaj
obetavnih mladincev. Trener
je ostal Igor Pucko, ekipa
pa je brez pravega centra, a
zato nič manj zanimiva. Po-
trebno se je namreč spom-
niti lanske sezone, ko je bil
položaj zelo podoben, saj se
je Spahič prebudil šele v
drugem delu sezone, pa so
bili Šentjurčani kljub temu
hit sezone. Načrti v klubu
so sicer skromni, z željo os-
tati v ligi, vendar moštva ni-
kakor ne gre podcenjevati.
Izkušnje in pa po pravilu do-
bra pripravljenost sta največ-
ja plusa moštva, ki bo vse-
kakor zelo nevaren nasprot-
nik, še posebej če bodo stvari
v klubu urejene, predvsem
finančne. Predsednik kluba
Peter Lapornik ni izključil
morebitni nakup visokega
košarkarja.
Banicirji zaprli
pipo?
Na Polzeli je podobno kot
v Zrečah prišlo do velikega
»pospravljanja«. Odšla je
praktično celotna peterka z
izjemo neuničljivih Matjažev,
Tovornika in Cizeja. Novi
trener je Ranko Mandič.
Mlado moštvo se še vedno lo-
vi, mladi domači igralci pa
že kažejo napredek. V klubu
še niso dorečene vse stvari
okrog sponzoriranja. Banko
Celje naj bi pogodba še ve-
zala, a se bo obveznostim brž-
čas izognila. V nasprotnem
primeru se bodo na Polzeli
skušaU še dodatno okrepiti,
kljub temu pa bodo težko po-
novili lanske rezultate, ko so
bili med največjimi presene-
čenji.
Če bo garanje
dovolj
Iz Šoštanja je trener De-
jan Srzič s sabo »odpeljal«
kar celotno peterko, ki je no-
sila breme obstanka v ligi.
Neumorni Miloš Sagadin je
že junija pričel s priprava-
mi na novo sezono. V moš-
tvo so pripeljali tri nove
igralce, poleg Kovača iz Slo-
vana še dva igralca iz pro-
stora bivše Jugoslavije. V Šo-
štanju ostaja osnovni cilj ob-
stanek v druščini najboljših,
ter seveda afirmacija mladih
nadarjenih igralcev, ki bo-
do izkusili breme odgovor-
nosti. Če bo le malo šport-
ne sreče in pa predvsem do-
volj potrpežljivosti vseh v in
okrog kluba, se Elektri lah-
ko posreči. Vse napovedi pa
so sila nehvaležne, kajti z na-
kupom oziroma prodajo kak-
šnega kvalitetnejšega igral-
ca se vse bistveno spremeni
v vsakem od naštetih klu-
bov.
JANEZ TERBOVC
Foto: TRIARTES
Zlatorogi na štiri fronte
Cajzek in
||   Štrajhar
odlična
Orehova vas: Na zadnji
preizkušnji motokrosistov za
DP je 13-letni Rok Cajzek iz
Rogaške Slatine obdržal vo-
dilni položaj v kategoriji do
85ccm, v odprtem razredu pa
je podprvak postal 22-letni
Simon Štrajhar iz Dramelj,
član kluba Feroda iz Celja:
»Vse priprave za sezono sem
podredil temu cilju in uspel.
Prvak Sašo Kragelj je zaradi
izkušen zame še premočan!«
Drameljčan Simon Štrajhar med dirko.
Vrhunski prikaz
Celje: Inštruktorji in člani Top-fita so tudi letos Celjanom popestrili sobotno dopoldne.
Predstavili so najnovejše svetovne trende v aerobiki. Prikazali so, kako se lahko na zabaven
■^ačin rekreirate in ohranjate vaše zdravje, stas, in bolje prenašate stres.
Zagrebu miting
ceijsicih icnezov
Predaniču Skokov, Tomičevi Gradišnikov memorial -
Taji Naraks dva državna rekorda
Atletsko društvo Kladivar Cetis je kljub skrom-
nim finančnim sredstvom uspelo pripraviti nočni
mednarodni miting, kjer sta se na mestnem dvoboju
pomerili reprezentanci Zagreba in Celja.
Medtem ko so gostje zbrali polovico državne reprezen-
tance, so Celjani nastopili precej oslabljeni in zato visok
poraz z 91:62 niti ne preseneča. V spominski disciplini na
Ferda Skoka, teku na 100 metrov, je zmagal Rok Preda-
nič (10,59) pred Celjanom Urbanom Acmanom in Ma-
ticem Osovnikarjem. V drugi memorialni disciplini, v
spomin na Fedorja Gradišnika, je preko visokih ovir do-
mačinka Marina Tomič (13,95) ugnala vse gostje in bila
tudi nagrajena za najboljši rezultat mitinga po madžar-
skih tablicah. Mlada Celjanka Taja Naraks je eno miljo
pretekla v točno petih minutah in postala rekorderka v
konkurenci mlajših in tudi starejših mladink.
Boljši rezultati in zmagovalci: moški - 100 m: Preda-
nič (01) 10,59, Acman (Ce) 10,74; 400 m: Novak (Ko-
val) 50,09; 800 m: Caputer (Zg) 1:55,37, Merlak (Ce)
1:56,47; 4x100 m: Zagreb 42,30, Celje 42,73; daljina:
Pucelj (Zg) 7,46, Fridrih (Ce) 7,33; palica: Rovan (Bre-
žice) 5,30, met kopja: Ponos (Zg) 73,10, Teršek (Ce)
69,20, ženske - 100 m: Žumer (ŽAK) 12,01, Galub (Zg)
12,38; 400 m: Cvetkovič (Osijek) 56,04, Dumič (Ce)
56,87; milja: Roman (Pomurje) 4:50,46, Čulibrk (Zg)
4:54,17, Naraks (Ce) 5:00,00; 4x100 m: Zagreb 48,45,
Celje 50,73; 100 m ovire: Tomič (Ce) 13,95, Ivančevič
(Zg) 14,63; troskok: Praznik (Novoles) 12,78, Petriče-
vič (Zg) 11,88; met kopja: Novak (Ce) 41,85.
JOŽE KUZMA
Foto: GREGOR KATIC
Celjan Urban Acman je spet šprintal
za svoj matični klub.
Št. 38-19. september 2002
22
ŠPORT
Prvo mesto, a
poraz s Prulami
Celjski rokometaši dobili LoUa, a »izgubili« Pajoviča - Vrhunska predstava
Gorenja proti prvakom - Slovo legendarne velenjske sedmice
v Velenju so na 18, Jar-
novičevem memorialu na-
stopila štiri najboljša slo-
venska moštva zadnjih ne-
kaj let. Celje Pivovarna
Laško, Gorenje, Mobitel
Prule 67 in Prevent so v dveh
dneh odigrali šest tekem,
takšen pa je bil tudi konč-
ni vrstni red, ko je o uvrsti-
tvi odločila medsebojna raz-
lika v zadetkih.
Dva obračuna gre izposta-
viti. V petek so Velenjčani,
brez poškodovanega Branka
Bedekoviča poskrbeli za ne-
malo presenečenje, ko so
premagaU Prule z 21:18. S fa-
natično borbenostjo so one-
mogočali najboljše ljubljan-
ske strelce, ki si nikakor ni-
so mogli ustvariti izdelanih
priložnosti za strel. Poleg te-
ga so imeli v vratih izjemno
razpoloženega Gorazda Ško-
fa, ki je bil po koncu turnir-
ja izbran za najboljšega vra-
tarja. Vid Kavtičnik (prej
krilo) je z osmimi goli do-
kazal, da bo na mestu desne-
ga zunanjega napadalca mor-
da presenečenje DP.
Prav tako vrhunska je bila
zadnja tekma turnirja, kjer
sta se, predvsem za prestiž,
pomerila Celje Pivovarna
Laško in Prule. V izjemno ize-
načeni in atraktivni tekmi,
polni emocij, so bili na kon-
cu boljši Ljubljančani, ki so
imeli več poguma in tudi sre-
če. Na tekmi sta blestela vra-
tarja Dušan Podpečan (Ce-
ljan v prulskem dresu, tako
kot Zoran Lubej) in mladi
Gregor Lorger, ki je odlično
nadomestil poškodovanega
Dejana Perica. Mož odloči-
tve je bil najboljši igralec tur-
nirja Ivan Simonovič.
Dobri obeti
Kakovostna so bila tudi os-
tala srečanja, kar daje sluti-
ti, da bo na domači sceni še
zelo zanimivo. Velikana Pru-
le in Celje bosta letos precej
bolj ranljivi moštvi, preostali
tekmeci jima lahko vzame-
jo skalp. Vrh se je razširil,
poleg Gorenja in Preventa sta
tu še Trimo in Slovan. V Rdeči
dvorani je bilo moč slišati ne-
kaj idej za zanimivejšo ro-
kometno sezono, od tega, da
bi se najboljša četverica pre-
tekle sezone potegovala za Su-
per pokal, da bi moral biti
zaključni pokalni turnir pred
koncem DP in še bi lahko na-
števah.
K Celju Pivovarni Laško
je prestopil Moldavec Vla-
dimir Lollo, mladi, 198 cm
visoki levičar, ki je podpi-
sal štiriletno pogodbo. Ko-
lenske križne vezi je Alešu
Pajoviču namesto v pone-
deljek dr. Vili Vengust, dva
dni prej operiral dr. Matjaž
Sajovic. Z igrišč naj bi bil
Pa j o odsoten vsaj štiri me-
sece.
»Izgubiti proti takšnim eki-
pam ni sramota. Toda v pr-
venstvu lahko pričakujemo
boljše igre, še posebej, ko se
bomo še dodatno uigrah, kaj-
ti treba je vedeti, da smo za-
menjali polovico ekipe,« je
po turnirju razmišljal kape-
tan Preventa Aleš Leve, nje-
gov soigralec Kovic pa je bil
s 23-goli najboljši strelec. »Le-
tos bomo skušali dati čim več
priložnosti mladim igral-
cem, ki so že tukaj dokazali.
da imamo v Celju odličen
lastni kader in obetavno pri-
hodnost,« kljub porazu s Pru-
lami ni bil nezadovoljen celj-
ski športni direktor Slavko
Ivezič.
»Moram priznati, da sem
se kar malo bal, saj nismo
nastopih v najmočnejši po-
stavi. Toda neupravičeno. Ug-
nali smo Prule, kar je za sa-
mozavest mojih igralcev iz-
jemno pomembno. Tudi dru-
gi dan, ko smo ostali brez zu-
nanje linije, saj so manjkali
Sirk, Sovič in Kavtičnik, se
nismo predali. Zelo sem za-
dovoljen,« je turnir sklenil
velenjski strateg Ivan Vajdl.
Slovo
Plaskana
v petek se je od aktivnega
igranja poslovil Borut Pla-
skan, ki je na tekmi proti
Prulam odigral še zadnjih (si-
cer uvodnih) sedem minut.
Zatem je sledila slovesnost,
kjer so se mu zahvalili vods-
tvo kluba, član uprave Gore-
nja d.d. Franjo Bobinac,
Športni zavod Rdeča dvora-
na oziroma direktor Marjan
Klepec, soigralci in seveda
navijači. Prisoten je bil tudi
predsednik RZS Zoran Jan-
kovič. Marsikdo je ob dvi-
govanju Plaskanovega dresa
pod strop, številko 7 so v klu-
bu namreč »upokojili«, po-
točil tudi kakšno solzico. Pla-
ta bo v letošnji sezoni pomoč-
nik Ivanu Vajdlu.
MITJA GAVRILOSKI
Foto: LOJZE OJSTERŠEK
Franjo Bobinac je Borutu Plaskanu v spomin izročil olje Franca
Rakuna
Za pogumne kolesarje
Žalec: Kolesarsko društvo Novak je s pomočjo občine pri- novem bencinskem servisu
zgradilo Bicikl park Novak. Že v soboto se je za pokal Slovenije v tem adrenalinskem
športu pomerilo 35 kolesarjev. Domačini so na atraktivni progi z občutnimi vzponi in
padci ter ostrimi zavoji slavili dvojno zmago, saj je Miran Vauh zmagal pred Borutom
Rožičem. (TT.)
Prvi se je na progo podal domačin Silvo Golavšek, pod budnim nadzorom župana Lojzeta Posedela, ki je
slavnostno odprl park. ^
NA KRATKO
Celjanke že pometajo
Celje: Košarkarice Merkurja so odigrale že tri prijateljske
tekme. Med enotedenskimi pripravami v Baski so v Krku z
ogromno razliko nadigrale domačega drugoligaša, nato pj
so premagale še Ilirijo (89:48) in Odejo (92:47). V Ligi
dobrodošlice bodo najprej dvakrat gostovale (5. oktobra v
Šibeniku, 12. oktobra pa pri Leku Jezici), domačim gledal-
cem pa se bodo predstavile 19. oktobra proti sarajevskemu
Željezničarju. (J. K.)
Dvakrat plus osem
Žalec: Rokometašice Žalca so se po pripravah na Roglj
udeležile turnirja na Ptuju in osvojile prvo mesto po zma-
gah z Jelovico (30:22) in Tenzorjem (28:20). (TT.)
Po Beogradu Bled
Beograd: Celjska umetnostna drsalka Anja Bratec je na
prvi letošnji preizkušnji evropskega kriterija osvojila 11.
mesto. Najl3oljši slovenski drsalci bodo 27 septembra na-
stopili na izbirni tekmi za slovensko reprezentanco na Ble-
du. (J.K.)
Zrečani za točko
Polzela: Savinjski Hopsi so po vrnitvi iz Bosne in Herce-
govine v domači dvorani odigrali prijateljsko tekmo z zreš-
ko Roglo in četrtič tesno izgubili, z 89:88. Jasmin Čatovič
je pri domačih dosegel 26 točk, toliko kot Mario Dundovic
na nasprotni strani. (T.T.)
Leže najboljši Melanšek
Polzela: Strelsko društvo je pripravilo tekmovanje z ma-
lokalibrsko puško 50 leže za pokal občine Polzela. Zmagali
so strelci Juteksa iz Žalca, ki so imeli tudi najboljšega posa-
meznika tekmovanja, Mladena Melanška. (T. T.)
Vidmajer vabi sodnike
Žalec: Na prenovljenem stadionu bo atletski klub v no-
vem šolskem letu organiziral treninge za učence vseh sta-
rostnih kategorij. Treningi bodo ob ponedeljkih, sredah in
petkih vodili znani trenerji - pedagogi. Žalski atletski klub
v mesecu oktobru organizira tudi 2. seminar za atletske
sodnike. (T. T.)
PANORAMA
NOGOMET
1.SNL
8. krog: CMC Publikum -
Korotan 0:0. Rudar - Primorje
3:1 (2:0); Mujanovič (10),
Mernik (45), Ibrahimovič
(58); Jankovič (73). Gorica-
Era Šmartno 2:1 (2:1); Us-
nik (I), Kovačič (34); Mavric
(31). Vrstni red: Koper 17,
OHmpija 15, Dravograd 12,
Gorica, Rudar, Maribor Pi-
vovarna Laško, Era Šmartno
11, CMC Publikum 8, Koro-
tan 7, Ljubljana 6, Mura 4.
2. SNL
6. krog: GPG Grosuplje -
Dravinja 5:1 (1:1); Bracovič
(31,68),Šporar (61,75),Ko-
vačevič (93); Pevnik (3). Vrst-
ni red: Grosuplje 16, Dom-
žale 14, Jadran PM 12, Kri-
ževci. Aluminij, Krško 9, Dra-
va, Zagorje, Goriška brda,
Izola 8, Dravinja 7, Triglav,
Livar, Bela krajina 5, Nafta,
Železničar 4.
3. SNL - sever
6. krog: Vransko - Kozja
Radlje 2:0, Mons Claudiuš
Šoštanj 1:2, Šmarje pri Je
šah - Paloma 1:2. Vrstni re(
Pohorje 13, Bistrica, Palom
11, Stojnci, Šmarje, Hajdin
10, Kozjak Radlje 9, Šoštan
8, Središče, Malečnik 7, Vrari
sko, Fužinar, Krško Posavj
5, Mons Claudiuš 3.
MČL-Celje
3. krog: Vojnik - Zreče 0:8
Laško - Šentjur 2001 3:1, Oi
lotnica - Kovinar Štore 0:(
Rogaška SŠ - Odred Kozje 2:(
Vrstni red: Zreče 9, Oplol
niča 7, Laško 5, Rogaška SJ
Vojnik 3, Kovinar Štore 2
Odred Kozje 1, Šentjur 200
0.
MALI NOGOMET
1. SNL, 1. krog: Sevnica
Dobovec 4:5 (3:0); Brečlo
(24, 28, 40 - llm), Vrečld
(33, 36).
Liga občine Štore, 13
krog: Rudar Pečovje - Almii
dom 6:3, Laška vas - Soko
3:4, Kovinar - Inexa 4:3, Gai
- Kanarčki 8:3. Vrstni red
Sokoli 30, Laška vas 26, RU
dar Pečovje 25, Lipa, Almii
dom 18, Gadi 13, lnexa 9
Kovinar 5, Kanarčki 0.
1. celjska liga, 17 kro|
Marinero - Maček tisk 0:1
Veflon - Skavti 0:8, Klatei
- Telsim 4:4, Cosmos
Šmartno 5:3, SS in Sun
Adriatic 4:2, Frangros -
jatelji 3:1. Vrstni red: Pel
kan 43, Maček tisk 32
Adriatic 29, Skavti 27,
rinero. Klateži 23, Frangro
21, Cosmos, Prijatelji 1^
Veflon 18, SS in Sun U
Šmartno 11, Telsim 10.
ŠPORTNI KOLEDAR
penk20.9^^_
MALI NOGOMET
1. SNL, 2. krog, Maribor:
Napoli Intelsat Pernica - Do-
bovec (21).
s6BaTA21.9.
NOGOMET
3. SNL - sever, 7 krog: Pa-
loma - Vransko, Malečnik -
Šmarje pri Jelšah, Šoštanj -
Hajdina, Krško Posavje -
Mons Claudiuš (16).
MČL, 4. krog: Kovinar Što-
re - Rogaška SŠ, Šentjur 2001
- Oplotnica, Vojnik - Laško
(16).
NEDEUA22.9.
NOGOMET
1. SNL, 9. krog, Šmartno
ob Paki: Era - Rudar, Ajdovš-
čina: Primorje - CMC Publi-
kum (16).
2. SNL, 7 krog. Slovenske
Konjice: Dravinja - Triglav (16).
MČL, 4. krog: Zreče -
Odred Kozje (16).
Št. 38-19. september 2002
flOVI TEDNIK
PISMA BRALCEV
23
PREJLI
^ SMO
Nevarna
šolska pot
Spoštovani gospod Uranjek
(Mestna občina Celje), že je-
jeni leta 2000 sva se po tele-
fonu pogovarjala o promet-
ni ureditvi v naselju Breg v
Celju. Z Maistrove ulice in
Brega poteka šolska pot pro-
ti Osnovni šoli Frana Kranj-
ca na Polulah. Šolska pot je
vse do gostilne Belaj - Ko-
Štomaj brez ustreznega ploč-
nika ali pa so tam parkirani
avtomobili. Naši šolarji ta-
ko hodijo po cesti.
Razumem, da je parkira-
nje na pločniku nujno, saj sta-
novalci nimajo drugega us-
treznega prostora. Ne razu-
mem pa naslednjega: del ce-
ste od odcepa, ki pelje do ka-
pucinske cerkve do mosta
preko Savinje, se uporablja
za parkirišče, ker je pač za-
stonj. Na drugi strani mostu
je urejeno parkirišče, ki ni
zastonj. Sami ste mi poveda-
li, da vi plačujete mesečno
parkiranje v centru mesta,
prav tako pa tudi jaz. Da ne
bo pomote, nič nimam proti
temu, da vozniki parkirajo
zunaj modre cone ali na dru-
gih primernih mestih. Zelo
pa imam proti temu, da mo-
ji otroci in drugi šolarji ho-
dijo v šolo po cesti, po kate-
ri, v jutranji naglici, vozijo
avtomobili, ki jim ob ograji
s Partizansko cesto celo za-
prejo pot. V zimskem času
je ta pot še toliko bolj nevar-
na.
Ravnateljico OŠ Franca
Kranjca smo prav tako opo-
zorili na problem in oblju-
bila je, da vam bo napisala
pismo. Če je to obljubo iz-
polnila, ne vem, vem pa, da
obstaja čisto preprosta reši-
tev: ob odcepu, ki pelje pro-
ti kapucinski cerkvi, bi po-
stavili znak: »prepovedano
parkiranje na obeh straneh
ceste« in vzpostavili ustrezen
nadzor nad spoštovanjem
prometnih predpisov.
Prosim, da mi odgovorite,
kako boste ukrepali. Na pod-
lagi mojega dopisa, ki je po-
slan priporočeno, ste vi oz.
Mestna občina Celje odgovor-
ni za morebitno prometno ne-
srečo, ki bi se lahko zgodila
Zaradi neurejene in nevarne
šolske poti.
V pričakovanju vašega ra-
zumevanja moje skrbi za
otroke, vas lepo pozdrav-
ljam.
LUCIJA ŠKORJANC,
Celje
S*EG^do
slovenskih
medvedov
Julija letos je bila v nase-
'i^ Lepovče, na obrobju Rib-
•^'ce, med hišami ustreljena
•Medvedka, ki jo je pred tem
•^^kdo hudo obstrelil po gla-
^ s šibrami. Nekaj mesecev
^'■ed tem so v Loškem poto-
ubili mladega medveda,
^ so ga pred tem, tudi pred
očmi medijev, branih in na-
vadili na ljudi. V okolici So-
dražice je bila dalj časa med-
vedka z mladiči. Pred leti so
mladega medveda ubili v
predmestju Ljubljane, med-
vedka z mladičem pa je v Kotu
pri Ribnici napadla vaščana
med delom v gozdu in ga hu-
do ranila. Več je tudi napa-
dov na drobnico, še posebej,
če jo ženejo na pašo tja, kjer
so medvedje.
Medvedje vse pogosteje pri-
hajajo do naselij. To naj bi
bil dokaz, da so se razmno-
žili in da širijo svoje področ-
je. Dosedanje izkušnje doka-
zujejo, da so nepredvidljivi,
srečanje z njimi pa utegne biti
nevarno, lahko celo usodno.
Javni pozivi k zmanjšanju nji-
hovega števila se prepletajo
s stališči tistih, ki se ne stri-
njajo s povečanim odstrelom.
V zvezi s temi vprašanji želi
SEG slovenski javnosti pred-
staviti svoja stališča in pred-
loge:
Medvedje so v slovenskih
gozdovih dragocena prvina
naše naravne dediščine. Pri
nas so preživeli, ker smo us-
peli ohraniti obširne sestoje
naravnega mešanega gozda in
ker jih nismo iztrebili. Dru-
gi narodi so slabše ravnali z
gozdovi in njihovimi prebi-
valci, z medvedi oziroma
zvermi še posebej. Medved-
je so zato tudi del našega kul-
turnega izročila.
Področje, kjer medved v
Sloveniji živi, lahko po na-
ravnih danostih prehrani le
določeno število živali. Za-
radi krmišč in mrhovišč pa
jih preživi več, kot bi jih, če
bi bili prepuščeni naravnim
pogojem. Divja mrhovišča
ob prigozdnih naseljih iz goz-
dov privabljajo medvede, ki
se navadijaiskati hrano tam,
kjer se jim ponuja. Medved-
je se navadijo na naselja, ljud-
je pa na medvede. Nevarna
srečanja z njimi pa niso ni-
koh izključena, še posebej ne
v gobarsko in pohodniško ta-
ko prizadevni deželi, kot je
Slovenija.
Na SEG ocenjujemo, da je
večje število medvedov v Slo-
veniji posledica človekovih
posegov v naravne prehram-
bene verige in da je v tem tre-
ba iskati tudi ključ, kako naj
se stanje po naravni poti umiri.
Predlagamo, da se ukinejo
vsa krmišča in mrhovišča.
Brez krmišč in mrhovišč se
bo število živali prilagodilo
naravnim danostim. Ustrez-
no temu bo potrebno zmanj-
šati tudi njihov odstrel.
Na področju medveda naj
se ne izplačuje škoda za ubi-
to drobnico.
V gozdove naj ljudje ne vo-
dijo psov, ki lahko vznemi-
rijo tudi medvede, da posta-
nejo nevarni. Pri tem nista
nič kriva ne medved ne pes,
ampak izključno lastnik psa,
ki ga je vzel s seboj v gozd.
SEG želi opozoriti tudi na
potrebo, da se med Vrhniko
in Uncem, na mestih, kjer je
bilo na železnici in avtocesti
povoženih največ medvedov,
zgradi ustrezen nadhod za div-
jad. Namen nadhoda naj se
označi tako, da bodo vsi obi-
skovalci Slovenije, ki se bo-
do pod njimi peljaU, videli,
da imamo v Sloveniji do ži-
vali in narave prijazen ter
kulturen odnos.
Referat za lov in ribolov naj
se z ministrstva za kmetijs-
tvo prenese na ministrstvo za
okolje, prostor in energijo.
KAREL LIPIČ,
generalni sekretar SEG
ZAHVALE,
POHVALE
Izlet
društva
invalidov
Društvo delovnih invalidov
Celje vsako leto organizira iz-
let za težje gibljive in bolne
člane, ki se ostalih izletov ne
morejo udeležiti.
Zadnji takšen izlet je bil
5. septembra, ko nas je v sonč-
nem vremenu pot peljala po
Dolenjski. Ustavili smo se v
Šmarjeških toplicah, kjer
smo malicali in popili kavi-
co ter si ta kraj ogledali, po-
tem pa smo nadaljevali pot v
Tržišče na kmečki turizem,
kjer smo imeli obilno kosi-
lo in tudi z grozdjem so nam
postregli. Za zabavo in po-
pestritev je poskrbela naša Eli-
ca Korošec, ki nas je s svojo
harmoniko spravila v tako do-
bro voljo, da smo vsi prepe-
vali.
V imenu vseh udeležencev
se zahvaljujem vodstvu ozi-
roma organizatorjem izleta,
posebno gospe Lamutovi, ki
je izlet vodila in je bila do
vsakega izletnika zelo pozor-
na. Prav tako hvala vsem, ki
so težje pokretnim omagali
pri vstopanjih in izstopanjih
z avtobusa.
VIDA MOHOR,
Celje
Zahvala
Hvala za vso skrb in pri-
jaznost v času mojega pette-
denskega bivanja na gastro
oddelku celjske bolnišnice
(od 14. junija do 17. julija
2002). Zahvala velja celot-
nemu osebju, ki mi je v tem
času stalo ob strani. Prav ta-
ko najlepša hvala kirurške-
mu oddelku iste bolnišnice
za dobro opravljeno opera-
cijo žolča v mesecu avgustu.
Lepe pozdrave pošiljam
obema oddelkoma.
MARIJA KAMPOŠ,
Spodnji Gabernik pri
Rogaški Slatini
Prenašal-
cem
neresnice
Iskrena »hvala« vsem pre-
našalcem neresnice.
Sporočava, da je pokojni
Franc Gaber dne 19. avgusta
2002 umrl naravne smrti in
ni storil samomora. Neresnica
je boleča in seže do srca, za-
to: »Ne sodite, da ne boste
sojeni!« Prosiva, pustite po-
kojnega v božjem miru. Hva-
la.
SONJA in POLONCA
GABER,
Lutrje, Ponikva
Na osnovi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Celju,
zadeva St 30/2002 z dne 11.09.2002 nad stečajnim dolžnikom
CEFLEX d.o.o. ■ v steč^u
Krekov trg 3, 3000 CEUE
OBJAVLJA STEČAJNI UPRAVITELJ
ZBIRANJE PONUDB
(I. narok)
I. PREDMET PRODAJE
1. Premičnine - stroji in oprema
Premoženje pod točko 1 se prodaja v kompletu za izklic-
no ceno 292.111,00 SIT.
Varščina znaša 30.000,00 SIT.
2. Premičnine - material na zalogi
Material na zalogi predstavljajo razne specialne cevi (za komu-
nalo, hidravliko, itd), priključki, nastavki in razni spojni elementi
za cevi, ventili, vijaki, matice in razne objemke, vse po cenitve-
nem seznamu od zap. št.1 do zap.št.730.
Premoženje pod točko 2 se prodaja v kompletu za izklic-
no ceno 3.625.187,00 SIT. Varščina znaša 400.000,00
SIT.
Premoženje je ocenjeno kot celota s cenitvenim poročilom z
dne 15.08.2002 in bo prodano po načelu "videno- kupljeno".
Izklicne cene so v skladu s cenitvenimi poročili g. Zvoneta Je-
zernika, univ.dipl.ing., stalnega sodnega cenilca in jih je možno
videti pri ogledu.
OSTALO
Pogoji prodaje, pogoji za udeležbo pri prodaji z zbiranjem po-
nudb in postopek za zbiranje ponudb so razvidni iz sklepa na
Okrožnem sodišču v Celju, opr.št. St 30/2002 z dne
11.09.2002 nabit na oglasni deski Okrožnega sodišča v Celju,
ali v stečajni pisarni v Šmarju pri Jelšah, Obrtniška ul. 2, vsak
delovni dan, po predhodnem dogovoru s stečajnim upravite-
ljem.
Varščino v določeni višini je potrebno plačati na račun stečajne-
ga dolžnika odprt pri Banki Celje, št. računa 06000-
0919302279, potrdilo pa priložiti k ponudbi, ter do 27.09.2002
poslati po pošti na Okrožno sodišče v Celju, Prešernova 22,
3000 Celje s pripisom - Stečajni postopek opr. št. St 30/2002
- Ponudba za odkup - ne odpiraj.
Vse ostale informacije v zvezi s prodajo, ogledom premoženja in
cenitvenega poročila dobijo zainteresirani ponudniki pri stečaj-
nem upravitelju g. KOS Tomažu, tel. 03 582 20 22 in na GSM
041 652-185.
Št. 38-19. september 2002
Celjski župan Bojan Šrot že ve in zna, kako se na tanko reže.
Trema je bila neizbežna, zlasti če si na očeh kar treh sotekmecev iz treh občin (Celje, Polzela,
Šentjur). Šoštanjski župan Milan Kopušar je rezal in si prirezal bronasto odličje.
Klobasice, kakršne zna speči in postreči vojniški župan Beno Podergajs.
Nedeljska akcija NT&RC, družabna popestritev utripa na 35. MOS v
Celju - Župani so rezali pršut in pekli klobase - Za vajo so za domov
dobili predpasnike, deske in kuhalnice
še malo olja, da ne bodo na suhem. Jurij Malovrh, šentjurski
župan in poslanec v državnem zboru.
Na sejmišču Golovca se je v
jajčarija. Nad vso to dogajanje
pivo. Laško, jasno. Vse to za
popoldanske urice preživeli na
In bili so župani s Celjskega, o
pekli, točili. Ves čas pa so bili pg
imeli nalogo razglasiti zlate, sreb
prizorišč. Pod vso to napeto in zi
medijska hiša Novi tednik in Ra(
Vreme je bilo sprva mokro, zai
avH Celjanke. Rezanje pršuta: n,
napeta. In kateri župan najtanjše
Malo manj tanko se je odrezal (
manj župan Šoštanja Milan Kop
Sonce in selitev na osrednje si
klobas in klobasic ter skladovnii
čim lepše, lepo hrustljavo, na oki
je opazovala, točkovala in na kon
je ostala brez besed! Zmagovale
enako dobri. Tokrat. Oktobra jil
mnogo bolj kritično, kot je bilo t
so jih pekli župani, so bile dolge,
zek. Ter premik do še ene župai
pivo in teklo po stoterih grlih.
Na osrednjem odru pa še enote
s sabo prinesel goro jajc, kuhan
treba, v podolžnem položaju, stri
je bil med sejemski obiskovala-
nagrado prejel sto šentjurskih ji
zbrano množico zabaval ansaml
In na koncu še podelitev med
županov na odru (župan Kopuš
župani tudi pojejo: lepo, ubrano
Zahtevna naloga v hudi konkurenci. Župan Polzele Ljubo Žnidar, v ozadju direktor organiza'
NT&RC Srečko Šrot, laški župan Jože Rajh in povezovalec prireditve Tone Vrabl.
Spretna točaja: župana Jurij Malovrh (Šentjur) in Beno Podergajs (Vojnik).
Ekipa županov:
Bojan Šrot (Celje),
Jurij Malovrh (Šentjur)
Lojze Posedel (Žalec),
Jože Rajh (Laško),
Ljubo Žnidar (Polzela)
Beno Podergajs (Voj-
nik), Martin Brecl
(Dobrna) in Milan
Kopušar (Šoštanj).
Št. 38-19. september 2002
Naši župani ubrano pojo, čeprav so iz različnih strank. Na nevsakdanji dogodek jih bodo spominjali
predpasniki ter lesene kuhalnice in deske. Morda bodo po njih segli tudi doma.
Ocenjevalni direktorski par. Izidor Krivec (Celjske mesnine) se posvetuje z direktorjem Celjskih sejmov
Francem Pangerlom: »Predebelo, predebelo. Ampak dobro, dobro! Četudi ni od Celjskih mesnin.«
Koncentracija na višku: žalski
župan Lojze Posedel.
Tekmovalna miza s pršutom, tekmovalec - župan, okrog pa direktorji
ocenjevalci in ostala publika, ki je specialiteto s Krasa samo hvalila
Mojstrski rez laškega župana Jožeta Rajha.
^^^^ Ponkoviču iz Loč pri Poljčanah jajčni podvig ni uspel. Igro je nadzirala Marjetica Kupec (Meja Šentjur).
Dovolj tanko? Milan Bred, župan občine Dobrna.
jjlo: pršutarija, klobasarija in
^nila še žeja, ki jo je gasilo
(g obiskovalce, ki so prve tri
rfizorišču.
jlo iz osmih občin, ki so rezaU,
Rektorjev, šest jih je bilo, ki so
p junake z občinskih političnih
J[0 dogajanje pa se je podpisala
janovalna disciplina dogajala v
jzine. Bitka je bila neizprosna,
[Ug kot polzelski Ljubo Žnidar.
jojan Šrot, za eno samo točko
[išče. Težki kilogrami hrenovk,
je bilo treba speči: čim hitreje,
na delu direktorska zasedba, ki
razglasila: »Komisija direktorjev
nagovalci.« Vsi župani so torej
jvolilni golaž, ko bo občinstvo
na MOS-u. Vrste za dobrote, ki
a bil je dogodek in bil je prigri-
le, kjer se je ravno prav penilo
Btjurski župan Jurij Malovrh je
cih še nedolžnih, ki jih je bilo
kami. Junak, ki mu je to uspelo,
isam, prišel je iz Kranja in za
Hej jajčni discipUni je igral in
L
skih darilc. Sedem zadovoljnih
i in oglasila se je pesem. Naši
jasno, imajo posluh...
MARJELA AGREŽ
Foto: GREGOR KATIC
Sponzorji nedeljske se-
jemske dogodivščine so
bili: Pivovarna Laško,
Celjske mesnine, Žana
Žalec, Mesna predelava
Čas, Kras Sežana, Celj-
ski sejem. Pekarna Ku-
der, Mip Nova Gorica in
Meja Šentjur.
IJirektorji - ocenjevalci
bili v zasedbi: Franc
ngerl (Celjski sejmi),
flor Krivec (Celjske me-
ine), Jože Fidler (Meja
itjur), Ervin Čas (Me-
^ predelava Čas) in Be-
^•nin Gril (profesor na
^n']y šoli za gostinstvo
'urizem Celje).
Št. 38-19. september 2002
26
jmOMIKA
Nedolžna goljufija
stoletja
Najbolj znan celjski podjetnik v minulem letu Robert Preveč oproščen - Kratke noge vodilnih ljudi Volksbanke
Ljubljansko sodišče je pred enim
tednom oprostilo obtožence v afe-
ri Volksbank - Ljudska banka, ki
jih je obtožnica bremenila, da so
banko oškodovali za nekaj več kot
2,2 milijarde tolarjev. Zagovorni-
ki celjskega podjetnika Roberta
Prevca in uslužbenk banke Moj-
ce Grabrijan in Nikolaje Udrih so
slavili. V sodnem procesu, ki je
trajal od marca letos, je sodišče
ugotovilo, da sta obtoženi usluž-
benki celjskemu podjetniku dajali
sporne avanse z vednostjo in po
naročilu uprave banke. Najbrž nih-
če, še najmanj pa obtoženci, pred
enim letom ni pričakoval, da se
bo zgodba, ki sicer še ni konča-
na, razpletla na takšen način.
Roberta Prevca so aretirali 27. sep-
tembra lani. Novica se je po Celja
razširila hitreje od požara, saj se je
že kakšnega pol leta prej šušljalo, da
naj bi imel neke čudne posle s Volks-
bank - Ljudsko banko (VLB). Ker ni
šlo za kogarkoli, ampak za človeka,
ki je bil vrsto let največji izvoznik
laškega piva na bosanski trg, je bila
zadeva še toliko bolj žgečkljiva.
Policija je bila v prvih informaci-
jah zelo skopa. Šele teden dni po
aretaciji je bil pomočnik direktorja
urada kriminalistične policije Mar-
jan Erhatič pripravljen povedati ne-
kaj malenkosti. Na novinarski kon-
ferenci, ki jo je pripravil s celjski-
mi kolegi, je dejal, da gre za doslej
največjo bančno goljufijo pri nas,
preiskava pa da je tako zahtevna, da
so morali vanjo pritegniti mnoge dr-
žavne institucije, od davčne uprave
do urada za pranje denarja. Ker naj
bi denar potoval po domačih in tu-
jih bankah ter podjetjih, pa so za
pomoč prosili tudi Interpol. »Cilj
preiskave je, da ugotovimo, kje je
denar,« je še takrat dejal Erhatič in
napovedal, da bo zaradi obsežnosti
preiskava trajala kar nekaj časa.
Načelnik urada kriminalistične
policije v Celju Robert Mravljak
je na taisti novinarski konferenci
povedal, da so Prevčevo poslova-
nje spremljali že nekaj časa. Tajno
preiskavo so morali predčasno raz-
kriti, ker so dobili podatke, da na-
merava njihov sicer že stari zna-
nec pobegniti v tujino.
Robert Preveč je bil v Celju pri-
prt le nekaj dni. Iz celjskega prei-
skovalnega zapora so ga prepeljali
v ljubljanskega. Po Prevčevem od-
hodu v glavno mesto je zelo hitro
odšla z naf lovnic tudi afera. O celj-
skem podjetniku je bilo nekaj ma-
lega spet slišati v začetku marca,
ko se je v Celju razpletal stečaj nje-
govega podjetja Maxi group.
Uvedbo stečaja je že dobra dva
tedna pred Prevčevo aretacijo vlo-
žilo podjetje ED&Man Coffee Limi-
ted iz Londona, pri katerem je Ma-
xi group naročal surovo kavo, ra-
čune pa »pozabil« poravnati. Ste-
čaj je prevzel Zlatko Hohnjec (da-
nes je predsednik uprave Raden-
ske), ki je ugotovil, da ima podjet-
je le za nekaj več kot 16 milijonov
tolarjev premoženja, terjatev up-
nikov pa se je nabralo za več kot tri
milijarde tolarjev.
Izpolnjevanje
navodil
Sodni proces v primeru VLB je bil
zelo zapleten. Tričlanski senat, ki
mu je predsedovala sodnica Alja-
na Ravnik, je zaslišal številne pri-
če, nekatere tudi dvakrat. Izjave prič
- predvsem zaposlenih v VLB - so si
včasih tako nasprotovale, da je bilo
očitno, da ne govorijo resnice.
Povzeli smo nekatera pričevanja
s sojenja, ob katerih je bilo nedvom-
no jasno, da so člani uprave in vodstva
VLB za nedovoljeno avansiranje ve-
deli in očitno skušali potem, ko je
vse skupaj prišlo na dan, krivdo zva-
liti na Udrihovo in Grabrijanovo,
ki sta, kot je sedaj dokazano, le iz-
polnjevali navodilo nekdanjega člana
uprave Michaela Kocha, ki je do-
voljeval avansiranje Maxi Group in
drugih podjetij v neomejeni višini.
Dokaz za to, da je za izvajanje t.i.
»Kochovega dokumenta« vedel tudi
marsikdo od zaposlenih in tudi čla-
nov uprave banke (čeprav so na so-
dišču trdili drugače), je po mnenju
stalne sodne izvedenke dr. Alenke
Žnidaršič Krajnc tudi v tem, da so
dokument, ki dovoljuje avansiranje
(ki je sicer nedovoljen bančni posel)
umaknili šele konec marca letos.
Član uprave ni
znal slovensko?
10. aprila je senat zaslišal nekda-
njega člana uprave VLB Borisa Vo-
dopivca (njegova soproga naj bi bi-
la, enako kot soprog Jane Zelnik,
po izbruhu afere prav tako razreše-
ne članice uprave, zaposlena v Ban-
ki Slovenije) in vodjo pravne službe
v banki Simono Volaj-Rakušček.
Oba sta zanikala, da je bilo vodstvo
banke kakorkoli seznanjeno z izpla-
čili Prevcu, ter trdila, da sta obdol-
ženi Udrihova in Grabrijanova dela-
h na svojo pest. Vodopivec je za Koc-
hov dokument celo menil, da ga je v
resnici sestavila Udrihova, Koch, ki
naj ne bi znal slovensko (kar je po
mnenju zagovornika Mojce Grabri-
jan Aleksandra Čeferina ena največ-
jih neumnosti, ki je bila izjavljena v
celotnem procesu), pa ga naj bi pod-
pisal, ne da bi bil seznanjen z vsebi-
no, ker je bil napisan v slovenščini...
Vodopivec je pojasnil, da je bil
za skrbništvo nad podjetjem Maxi
Group zadolžen tedanji direktor
celjske enote VLB Andrej Šporin,
kar pa je slednji zanikal. Šporin je
zanikal tudi, da sta bila s Prevcem
družinska prijatelja, in sicer z ar-
gumentom, da »sam nima družine«.
Na vprašanje, ali je res, da sta z
Robertom Prevcem hodila na tenis,
je Šporin dejal, da je tenis igral z
večino poslovnih partnerjev, saj je
bil to eden od načinov, kako obdr- '
žati poslovne stike... Robert Pre-
več pa je pritrdil vprašanju sodni-
ce o prijateljstvu s Šporinom.
Zanimivo in na trenutke proti-
slovno je bilo tudi pričevanje se-
danjega predsednika uprave VLB
Gašparja Ogrisa Martiča in nek-
danje notranje revizorke banke Ja-
ne Zelnik, ki je pozneje postala čla-
nica uprave. Ogris Martič je potr-
dil, da je bil seznanjen z neugod-
nim revizijskim poročilom iz av-
gusta 2000. Te nepravilnosti, izra-
žene tudi v negativnem mnenju Ban-
ke Slovenije, so se po Ogris-Marti-
čevih zagotovilih trudili odpravi-
ti, postopke pa naj bi zaključili v
tem letu. Na vprašanja zagovorni-
kov, ali ve, kaj se je v VLB dogajalo
pred njegovim prihodom na me-
sto člana uprave, je Ogris-Martič
pojasnil, da s svojim predhodnikom
ni opravil primopredajnega zapi-
snika in zato ni seznanjen z doku-
menti, ki jih je podpisal predhod-
nik. Tako naj bi Ogris Martič ne
vedel niti za »Kochov dokument«.
To trditev je v izvedeniškem poro-
čilu zanikala dr. Alenka Žnidaršič
Krajnc, ki je ugotovila, da je prav
Ogris Martič podpisal dokument o
omejevanju avansiranja, ki so ga v
VLB na podlagi Kochovega doku-
menta izvajali vse do marca letos,
6. maja so bili ponovno zasliša-
ni Jana Zelnik, Boris Vodopivec,
Andrej Šporin in Gašpar Ogris Mar-
tič, njihova pričevanja pa so si med
navzkrižnim zasliševanjem močno
nasprotovala. Vprašanje, kdo je bil
v resnici skrbnik podjetja Maxi
group, je vse do konca sodnega pro-
cesa ostalo nerazjasnjeno.
Odločilno
poročilo
Dokazni postopek je sodišče za-
ključilo s predstavitvijo poročila iz-
vedenke finančne stroke Alenke
Žnidaršič Krajnc, ki je na podlagi
razpoložljivih listin skušala ugoto-
viti, ali z očitanim obsegom »ne-
dovoljenega« avansiranja pristojni
organi res niso bih seznanjeni. To
bi pomenilo, da sta obdolženki rav-
nali na lastno pest. Poročilo je bilo
zelo kritično do organov banke, re-
vizorjev in Banke Slovenije, saj je
v njem navedeno, da je iz doseglji-
ve dokumentacije in obsega poslo-
vanja očitno, da je bilo oz. bi vsaj
moralo biti o tem, da banka oprav-
lja posel, ki je v nasprotju s pravili
zakona o bančništvu, seznanjenih
veliko posameznikov in pristojnih
ustanov.
Za nedovoljeno poslovanje v
VLB so torej očitno vedeli tako
zaposleni kot člani uprave ban-
ke, predstavniki Banke Sloveni-
je, zunanji in notranji revizorji
in najbrž še marsikdo drug, a se
na številna poročila in očitne po-
datke o nepravilnem poslovanju
iz nepojasnjenih razlogov ni nih-
če odzval. Sodnica Aljana Ravnik
je vse tri obtožene oprostila
Okrožna državna tožilka Tatjana
Devčič Svetek je že napovedala,
da se bo na odločitev senata pri-
tožila, zaradi oprostilne tožbe p3
je sodišče VLB naporilo na civil-
no odškodninsko tožbo.
ALMA M. SEDLAR
JANJA INTIHAR
Oproščena Mojca Grabrijan in Robert Preveč na zaključni obravnavi. Foto: Matej Družnik, fotodokumentacija Delo
V Banki Slovenije še ne želijo komentirati očitkov sodnice, da so ob
oškodovanju Volksbank uprava banke, revizorji in Banka Slovenije
vedeli za nezakonite posle in niso ukrepali.
Za mnenje smo zaprosili Franceta Arharja, ki je bil v letih, ko je
potekalo sporno avansiranje plačil celjskemu podjetniku, guverner
osrednje banke. »O primeru si ne upam soditi, saj o njem vem samo
to, kar sem prebral iz časopisov. Šele če bi videl vso dokumentacijo,
bi lahko ugotovil, kje je nastal kratek stik. Vsekakor pa je nesporno
dejstvo, da banka ne sme dajati avansov, ampak le posojila. Za Banko
Slovenije moram povedati, da se vanjo steka cela vrsta poročil, za
katere pa ni nujno, da so res korektna in skladna z vsebino. Pravo
stanje je mogoče ugotoviti le s pregledom celotne dokumentacije, že
iz pretekle prakse pa vemo, da se je na teh pregledih poskušalo dati na
mizo le tisto, kar je bilo dopadljivo. Kontrolorji so torej vedno ujetni-
ki tistih, ki jih servisirajo, njihove poštenosti in korektnosti.«
St. 38-19. september 2002
KRONIKA
27
Tožilci storili
nepopravljivo napako?
Tožilka zahteva dopolnitev preiskave - Policista, ki je strogo varovan, so javnosti razkrili
ravno v Uradu generalne tožilke
Zahteva po dopolnitvi
preiskave v primeru smrti
j^jaserja Berishe, ki so jo mi-
nuli teden sprejeli na celj-
skem okrožnem tožilstvu,
je je končala z neljubim,
morda celo nevarnim zaple-
tom. Urad generalne držav-
ne tožilke Zdenke Cerar je
namreč minuli petek v iz-
javi za javnost razkril ime
policista, ki je sprožil usod-
ne strele in ki ga celjski po-
licisti zaradi groženj varu-
jejo že četrto leto.
Minulo sredo so se v Celju
na posebnem kolegiju sestali
okrožni državni tožilci in gle-
de primera podali svoja mne-
nja, okrožna državna tožilka
Marjeta Kreče pa se je na koncu
odločila za vrnitev primera v
preiskavo. Potrebno bo dopol-
niti predvsem izvedeniška
mnenja, ki se razlikujejo med
seboj, odgovoriti na določe-
na vprašanja, nato pa se bo
kolegij okrožnih državnih to-
žilcev znova sestal.
Dva dni zatem je iz urada
Cerarjeve prispelo sporno
sporočilo za javnost, v kate-
rem so zapisali polno ime po-
licista Policijske postaje Ce-
lje M. B. Kljub temu, da so
ga celjski policisti tri leta
skrbno varovali. Mlad poli-
cist je še vedno zaposlen na
celjski policijski upravi in še
vedno pod skrbnim varstvom
kolegov, saj mu že od leta
1999 grozijo s smrtjo, zara-
di groženj in pritiskov pa se
je moral preseliti. Zdi se, da
so na uradu tožilstva z obja-
vo imena naredili hudo na-
pako in policistu povzročih
nemalo škode.
M. B. je 23. aprila 1999 stre-
ljal na Naserja Berisho, za ka-
terim je bila ravno takrat raz-
pisana tiralica zaradi več kaz-
nivih dejanj. Berisha, ki je iz-,
pred hotela Celeia bežal pred
policistoma, ni upošteval nju-
nih opozoril, naj se ustavi, na
Cinkarniški poti pa se je ne-
nadoma ustavil, obrnil proti
pohcistu, ki je bil za njim, iz-
tegnil roko, v kateri je, kot so
kasneje ugotovili, držal mo-
bilni telefon in mu zagrozil,
da ga bo ustrelil. Policist naj
bi na sprožilca pritisnil devet-
krat, trije streli pa so bili za
Naserja usodni.
Na poUciji so mnenja, da
je policist streljal zaradi ob-
čutka življenjske ogroženosti
ter da je hipno reagiral v po-
sebnem psihičnem stanju in
v desetinkah sekunde, vendar
v skladu z 52. členom zako-
na o policiji. Torej je imel vso
pravico uporabiti strelno orož-
je, še dodajajo. Toda zaradi
odločitve tožilke Marjete Kre-
če, bodo morali določene za-
deve pojasniti. In možno je,
da bo zadeva dobila dokonč-
ni epilog na sodišču.
'Hipna'
reakcija
tožilcev?
Ali se je tožilcem v izjavi
za javnost ime zapisalo po na-
ključju in kako da niso upo-
števali tega, da je policist
skrbno varovan zaradi števil-
nih groženj, ki se pojavljajo
še danes, smo vprašali gene-
ralno državno tožilko Zden-
ko Cerar. Za komentar smo
želeli prositi tudi policistove-
ga odvetnika Daniela Planinš-
ca, a ga kljub večkratnem kli-
canju nismo mogli dobiti.
Tudi iz vrst tožilcev je sli-
šati, da je bila napaka na nji-
hovi strani, da je prišlo nek-
je do »kratkega stika«. Le ta
pa je lahko usoden za polici-
sta, saj so ga z objavo imena
le še bolj izpostaviU. Da so
se tožilci »zapisali«, pa ne-
godujejo tudi na poUciji.
»Po zakonu o kazenskem
postopku identiteta obdol-
ženca od pravnomočnega za-
četka kazenskega postopka ni
več anonimna, ker imajo po
prvem odstavku 128. člena
tisti, ki izkažejo opravičen in-
teres dovoljen pregled in pre-
pis kazenskega spisa. Med te-
mi je po izrecni določbi 59.
člena tudi oškodovanec (v tem
primeru svojci oškodovan-
ca), ki ima pravico do vpo-
gleda in prepisa, potem, ko
je bil že zaslišan. Javnosti so-
dišče ni izključilo in iz tega
izhaja odločitev, da smo po-
Ucista navedli s polnim ime-
nom. V omenjeni zadevi pa
je šlo za grožnje s strani znan-
cev oškodovanca, vendar po-
licisti svojega kolega dobro
varujejo,« pravi Cerar jeva,
sklicujoč se na zakone.
Ker pa je v 128. členu na-
vedeno tudi, da se:».. .pregled
in prepis posameznih kazen-
skih spisov sme odreči, če to
narekujejo posebni razlogi
obrambe...« se vsiljuje laič-
no vprašanje ali se grožnje s
smrtjo in triletno posebno va-
rovanje lahko štejejo med po-
sebne razloge. Ni to dovolj
tehten razlog, da se imena to-
žilcem ne bi smelo 'zapisa-
ti'? Ali pa so na to kratkoma-
lo pomislili prepozno?
SIMONA ŠOLINIČ
Naser Berisha
Sejemska
policija
Mednarodni obrni se-
jem je bil tudi letos pri-
zorišče kar nekaj kaznivih
dejanj, policistom na sej-
mu pa so obiskovalci in
razstavljavci največkrat
prijavljali tatvine mobil-
nih telefonov in denarnic.
Ena večjih tatvin, celotne
opreme za razstavni pro-
stor, se je zgodila še pre-
den se je sejem sploh za-
čel. Vlomili so tudi v iz-
ložbeno okno enega izmed
razstavljavcev in ukradli
dva dražja fotoaparata, na-
šim novinarskim kolegom
iz Šmarja pa je izginila ra-
dijska oprema za javljanje
v živo s terena.
Na prireditvenem pro-
storu je prišlo nekajkrat
tudi do kršenja javnega re-
da, enega gorečneža pa so
pridržah do iztreznitve.
Najpogostejša kršitev jav-
nega reda je prepiranje.
Zaradi večje gneče v pro-
metu se je povečalo tudi
število prometnih nesreč.
V neposredni bližini sej-
mišča se je zgodilo 12 pro-
metnih nezgod, vse so se
končale z zvito pločevino,
v eni je bil udeležen otrok.
Policisti bodo podali tudi
dve poročili inšpekcijskim
službam. V nadaljnji po-
stopek sanitarnemu in trž-
nemu inšpektorju pa bo
morala oseba, ki je na par-
kirnem prostoru prodaja-
la sveže konjsko meso
brez ustreznih listin in
dovoljenj. Končnega šte-
vila kršitev še ni, to bo na-
tančno znano nekaj dni po
sejmu, ko bodo svoje pro-
store pospravili tudi raz-
stavljavci.
PROMETNE NESREČE
iVioicro in
spoizico
Zaradi mokrega in spolz-
kega cestišča sta se v torek,
10. septembra, zgodili dve
nesreči na območju celjske
policijske uprave.
Na Industrijski cesti izven
Velenja je 38-letni S. P. z vo-
zilom začel bočno drseti pro-
ti nasprotnemu smernemu
vozišču, kjer je trčil v oseb-
no vozilo 47-letnega M. Ž.
Slednji se je v trčenju lažje
ranil, lažje sta bili ranjeni tudi
dve sopotnici v obeh vozilih,
ena oseba pa je dobila hude
telesne poškodbe. Na Cesti
na Ostrožno v Celju se je is-
tega dne zgodila še druga huj-
ša prometna nesreča. 34- let-
ni A. K. je izgubil oblast nad
Vozilom, bočno drsel in na-
to trčil v betonski drog javne
razsvetljave. Pri trčenju se je
se ranil.
Ranjena
mladoletnilca
s hudo poškodbo mlado-
'Ptnika se je končala pro-
nietna nesreča, ki se je zgo-
'lila v četrtek, 12. septem-
•^ra, v Steklarski ulici v Ro-
gaški Slatini.
.. 16-letna T. R. se je z roler-
peljala v smeri Kidričeve
^''ce. V bližini Steklarne ji
nasproti na kolesu z mo-
nem pripeljal 15-letni S.
•' ki je zaradi trčenja padel
Po cestišču in se huje ranil.
J^-letnica je dobila lažje poš-
"^odbe. Na lokalni cesti v
Dramljah se je zgodila še ena
hujša nesreča z udeležbo otro-
ka. 44-letni M. B. je z oseb-
nim vozilom vozil iz smeri
Svetelke proti Dolam. Pri av-
tobusnem postajališču v bli-
žini Osnovne šole v Dramljah
je izza ustavljenega avtobu-
sa z voznikove desne strani
nenadoma vozišče prečkal
11-letni M. Ž.. Kljub zavira-
nju je prišlo do trčenja, v ka-
terem se je otrok huje ranil.
Sobotna zvita
pločevina
Prva hujša prometna ne-
sreča se je zgodila v soboto
na glavni cesti Arja vas-Ve-
lenje izven Studenc.
18- letna U. B. je z vozi-
lom nameravala prehiteti
pred seboj vozeči traktor. Pri
tem je trčila v 28-letno V. V,
voznico motornega kolesa, ki
je vozila za njo v isti smeri
in že prehitevala. Pri bočnem
trčenju je voznica motorne-
ga kolesa padla po vozišču
ter se pri tem hudo telesno
poškodovala.
Na isti cesti se je, prav ta-
ko izven naselja Studence, is-
tega dne zgodila druga hujša
nesreča. 52-letni V. K. je z
osebnim avtomobilom vozil
proti Veliki Pirešici in usta-
vil na znak policista zaradi
prej opisane prometne nesre-
če. Za njim je pripeljal 43-
letni M. A. in kljub zavira-
nju in umikanju v levo, s pred-
njim desnim delom vozila
oplazil ustavljeno vozilo, na-
kar je na drugem voznem pa-
su trčil še v vozilo 28- letne
A. Z. Pri čelnem trčenju se
je 80-letna E. Z., sopotnica v
vozilu A. Z., huje ranila, lažje
ranjeni so bili še trije udele-
ženci.
V Spodnjem Doliču pa je
23-letni K. Š., avstrijski dr-
žavljan, z motornim kolesom
v blagem levem ovinku za-
peljal na bankino, trčil v na-
brežino obcestnega jarka in
obležal hudo ranjen. Še ena
oseba se je huje ranila v so-
boto in sicer v Škof ji vasi. 31-
letni R. K. je z motornim ko-
lesom vozil proti Celju. Ko
je pred dvojnim ovinkom pre-
hiteval osebni avtomobil, je
izgubil oblast nad vozilom in
na nasprotnem smernem vo-
zišču padel ter trčil v zaščit-
no kovinsko ograjo.
Znova smrt na
cesti
Nekaj minut čez dvaind-
vajseto uro v nedeljo, 15.
septembra, je v prometni ne-
sreči na regionalni cesti Ce-
Ije-Ljubljana v Ločici pri
Vranskem ugasnilo že
triintrideseto življenje letos
na naših cestah.
21-letna Š. H. je z osebnim
avtomobilom pripeljala iz
smeri Vranskega in v križiš-
ču zavijala levo v trenutku,
ko je nasproti pripeljal 29-
letni M. G., voznik osebne-
ga avtomobila. V silovitem
trčenju je umri 46-letni M.
H., sopotnik v vozilu 21-let-
nice. Štirje udeleženci so bi-
li še lažje ranjeni.
Zgorel hmelj
Okrog 500 kilogramov hmelja je zagorelo v sušilnici v
Gotovljah, last I. J. Vzrok za požar naj bi bil pregretje. Ško-
do ocenjujejo na okrog pol milijona tolarjev.
Zapeljal čezenj
v soboto, 14. septembra, je v Brodnicah pri Laškem priš-
lo do tragične delovne nesreče. 39-letni V. R. je žel koruzo
na njivi, pri vzvratni vožnji s traktorjem in priklopnikom
pa je spregledal 65-letnega F. Ž., lastnika, ga podrl in zape-
ljal čezenj. Hudo ranjenega so ga odpeljali v celjsko bolni-
šnico, kjer je naslednjo noč umrl. O dogodku policisti in
kriminaUsti še zbirajo obvestila.
^CVETKE
• Naš javni poziv je uspel.
Celjski policisti se zahvalju-
jejo vsem tatovom, čigar te-
ren je te dni bil MOS, da so
se akreditirali v tamkajšnji
dežurni policijski pisarni in
najavili svoje tatvine in ro-
pe. S tem so zelo olajšali po-
licijsko delo.
• Kolegi iz šmarskega radia
pa so ravno v času sejma os-
tali brez pripomočkov za jav-
ljanje s kraja dogodka. To po-
meni, da je celjski radio zno-
va korak pred njimi...
• Opazili smo,da tale že sko-
raj jesenska klima blagodej-
no deluje na medsosedske od-
nose, saj celjski policisti že
dalj časa niso zabeležili no-
bene sosedske »faušije« in
medsebojnega obračunavanja
zaradi neobrezane žive me-
je.
• Trojica, ki je okradla nek
kiosk v Velenju bi si lahko
dodobra napolnila shrambo
s sadjem, če ne bi bila tako
neuka in nevešča svojega de-
la. Po vlomu v lubenico še
zagristi niso mogli dobro, saj
so jih prehiteli policisti...
Št. 38-19. september 2002
Bavarska
lego zabava
v Lego center v Nemčiji vgrajenih več kot petdeset milijonov lego kock
Med obiskovalci že tudi prvi Slovenci
Ob nemški avtocesti A8
Munchen - Stuttgart ob me-
stu Guenzburg so 17. maja
letos odprli četrti zabavišč-
ni center Lego na svetu. Po
centrih v danskem Billen-
du, angleškem Windsorju,
ameriškem Carlsbadu je na
Bavarskem zrasel center, ki
je velik več kot 25 nogomet-
nih igrišč. V centru je več
kot 40 atraktivnih mest, v
katerih je vgrajenih več kot
50 milijonov lego kock. Ta
fantastična dežela je pravi
raj za zabavo, avanturo,
ustvarjanje in umetniško
razmišljanje mladih in manj
mladih.
Ko je 1932 leta Danec Ole
Kirk Christiansen naredil pr-
ve lesene kocke v mestu Bil-
lund prav gotovo ni pričako-
val, da bodo njegove igračke
v naslednjih desetletjih spre-
menile način življenja in igra-
nje številnih otrok po svetu.
A zgodilo se je ravno to. Da-
nes je v skupini Lego preko
8000 organizacij, ki deluje-
jo v 130 državah sveta. Toda
sistemu Lego ni bilo dovolj
samo izdelati kocko, ampak
so razmišljali še naprej. Le-
ta 1968 so na Danskem v rojst-
nem kraju lego kocke v Bil-
lundu postavih prvi Lego
park. Za njim je po 25-ih le-
tih zrasel še park v angleš-
kem Windsorju in kalifornij-
skem Carlsbadu. Septembra
1999 pa so se tudi v bavar-
skem Guenzburgu odločili.
da zgradijo četrti park z ime-
nom Lego Deutschland.
Zbrali so 150 milijonov evrov
(tudi japonskega kapitala) in
zgradili center, ki ga je že v
prvih treh mesecih obiskalo
750.000 obiskovalcev. Letos
načrtujejo obisk 1,3 milijo-
na obiskovalcev iz kroga 300
kilometrov od centra.
Devet sklopov
za različna
doživetja
Center je načrtovan tako,
da ga bodo v naslednjih le-
tih še lahko povečali. Že zdaj
pa s svojo velikostjo deluje
mogočno. Načrtovan je ta-
ko, da v devetih sklopih obi-
skovalcem ponudi vse, kar
si želijo ob obisku takega za-
baviščnega centra. Legoland
ponuja najzanimivejše
atrakcije. Miniland, za ka-
terega so porabili 25 mili-
jonov kock in v razmerju
1:20, prikazuje najznameni-
tejša mesta in zgradbe sve-
ta. Lego city ima tovarno le-
go kock, kjer si lahko ogle-
date njihovo načrtovanje in
izdelavo. Za spomin lahko
odnesete tudi posebej nare
jeno kocko z logotipom to
varne. V tovarniški trgovin
pa lahko kupite tudi kilo
gramske zavitke kock. Lego
x-treme je sklop, v katereii
postanete voznik Lego audiji
ali programirate robota. Le
go avantura predstavlja ži
valski park, vodne slapovi
in druge adrenalinske avan
ture. Lego domišljija ji
sklop, v katerem si sami lah
ko naredite igračo iz kod
v Lego gradovih pa doživit
pravljice. V sklopu parka p
je še trgovska in gostinsk
Adrenalinska vožnja po tirnicah nekaj deset metrov nad zemljo.
Leqo safari park. Na prvi pooled na opaziš, da ie narejen iz leoo kock.
Št. 38-19. september 2002
(jnudba, v kateri dobite
Jpominke in drugo. V tem
^gntru je tudi največja Lego
jfgovina na svetu.
V centru je posebna po-
kornost namenjena tudi var-
nosti otrok. Tako je otro-
pra, ki so manjši od 80
j^ntimetrov, dovoljen obisk
pa 15 atrakcijah samo ob
spremstvu staršev. Tisti, ki
jo višji od 120 centimetrov,
pa lahko obiščejo vse adre-
nalinske atrakcije brez
omejitev.
Ker v park prihajajo cele
(jružine, tudi s hišnimi ljub-
ljenci, so v parku mislili tu-
di na njih. Ob predložitvi po-
trdila o cepljenju in popla-
čilu treh evrov zanje poskr-
bijo v Legoland zavetišču.
Med
obiskovalci
kmalu
Slovenci
Obiskovalci centra so v
davnem domačini in obisko-
pci iz sosednjih držav. Ob
iioncu tedna prihajajo z av-
tobusi iz Avstrije, Švice, de-
iel Beneluxa, Nizozemske in
vedno več tudi s Češke. Med
()biskovalci pa bo že letos
najbrž tudi precej Slovencev.
Kopec avgusta je ta center obi-
rala tudi študijska skupina
slovenskih turističnih agen-
cij. Po odzivu sodeč bodo to
ponudbo kmalu uvrstili v svo-
je redne programe. S tem bo-
do obogatili ponudbo zaba-
viščnih centrov, ki so jih tr-
žili doslej. Pri tem pa je tre-
ba povedati, da je ta center
precej drugačen od drugih in
bolj usmerjen v ustvarjanje
in domišljijo mladih. To pa
je drugačnost, ki zna priteg-
niti, kljub oddaljenosti. Cen-
ter je namreč s Celjskega od-
daljen več kot 600 kilome-
trov. Če je vožnja brez zasto-
jev, potrebuje avtobus več kot
sedem ur, da pripelje do cen-
tra. V enem dnevu ga je mož-
no obiskati in se rahlo utru-
jen vrniti domov. Vendar se
splača. Utrujenost mine, ču-
dovito doživetje in spomini
pa ostanejo.
MILAN BRECL
V Miniland je vgrajenih 25 milijonov lego kock. Na sliki je ena izmed
evropskih znamenitosti - nemški parlament v Berlinu, pred njim pa
udeleženci Parade ljubezni-vse iz kock.
Vrteča razgledna ploščad vas popelje 90 metrov visoko. Iz nje je
čudovit razgled po celem parku.
Št. 38-19. september 2002
30

Austin Poimers
v Zlatotiču
Se je spremenil?
Ni se. Se mu je zde-
lo, da se mora?
Zagotovo ne. Le
zakaj, ko pa je de-
lovalo dvakrat?
Vsaj dvakrat. Kot
v Wayneovem
svetu, kot v Studiu 54, kot v
preostalih dveh delih Austi-
na Povversa; Mike Myers je
obseden s hipijado, zato se v
filmih stalno prestavlja tja,
v čase diska in svobodne lju-
bezni. Poln je asociacij na-
nje, asociacij na pesmi, na
filme, na tedanje vohune, na
tedanje zlobneže; asociacij
na asociacije. Razen kadar
pač ima priložnost naslanja-
nja na katerega od moder-
nejših filmov. Vsekakor svo-
je filme pozna, že, a vendar...
Če ste trenutno na Austi-
novi nenevarni frekvenci,
na njegovih vibracijah, kra-
sno. Če niste, je tale film kot
mehurček, ki ga je proizved-
lo najnovejše čistilo: obsi-
jan s soncem, toda v biti le
malce boljši kot četa dru-
gih.
Med preteklostjo in prihod-
nostjo nazadnje ni več razli-
ke; ni več jasno, kdaj si, in
niti ni več važno, kdaj si. Vse
je zabrisano, vse je samo sen-
ca nečesa. Senca je Michael
Caine, ki je že nekoč igral vo-
huna, in je tokrat obenem
opomin na Sean Conneryja
kot očeta Indiane Jonesa 3,
ki je bil opomin na nekda-
njega Jamesa Bonda; senca
je Beyonce Knowles, ki v fil-
mu »igra« junakinjo iz ere
»črnih« filmov (ala Pam
Grierj, vvideospotupa Jbbiz-
koriščano črnko« Tino Tur-
ner.
Isto se dogaja z dr Zlobni-
kom in njegovimi sodelavci;
morda tudi zato,
ker se njihovi ske-
či precej ponavlja-
jo. Pa vendar film
stoji na skečih. Ki
kar jezdijo eden
na drugem; ki va-
rirajo od povsem
vulgarnih do prefinjeno sar-
kastičnih. Od skečev na ra-
čun umazanih gat, velike
bradavice, dolgega urinira-
nja ah neverjetne nožne gib-
ljivosti. .. temu lahko rečemo
humor telesnih nevsakdanjo-
sti... pa do lucidnih skečev,
ki pokajo skozi akcionerje, ka-
terih logika je podobna luk-
njam švicarskega sira. Toda
tistih prvih je na žalost več,
in najbližja resnici bo ugo-
tovitev, da zato, ker bodo pri-
tegnili več ciljne publike. V
isto sekcijo spadajo tudi si-
cer posrečene pojave Spiel-
berga, Cruisa, Spaceya,
Spearsove, itd. Milo za žaj-
fo. Promocija za promocijo.
Film kot promocija. Obraza.
V celoti gledano je Zlato-
tič vendarle preveč podoben
filmom, iz katerih se norču-
je, da bi dosegel kak efekt;
preveč je podoben samo ti-
stemu, kar je v njih vredno
norčevanja. Zdi se, da zba-
da konja, na katerem jezdi -
a v bistvu jezdeca ni. Je le
senca. Četudi z zlatim tičem.
PETER ZUPANC
Ocena: 4/10
»Filme delamo za publikofi
Slovenska zdravnica scenarijev (tudi) o vlogi filmskih šefov
Doriaan Deu ni »samo
ena« od zagnanih mladih
slovenskih filmarjev. Za
njenim filmom T'zadn' Slo-
venc stojita trud in znanje.
O filmu več tedaj, ko bo do-
končan; tokrat več o njej sa-
mi in sliki filmske Sloveni-
je, kot jo vidi.
Vi ste pravzaprav šola-
ni »script doctor«. Kaj to po-
meni in kje ste se šolali?
Študij specializacije iz
skript doktoringa sem zaklju-
čila na dunajski Filmschule
Wien (štipendija ministrstva
za kulturo); prvo diplomo sem
naredila na Filozofski fakul-
teti prav tako na Dunaju na
oddelku za Filmologijo, tea-
trologijo in mediologijo ter
angleščino. Skript doktor je
človek, ki zdravi scenarij, ki
ga lahko objektivno prebere
in popravi. V tujini je skript
doktor tudi tista odgovorna
oseba, ki producentu zagoto-
vi, da bo film uspešnica pri
publiki. V Sloveniji režiser
skript doktorja posluša ali pa
ne, v tujini pa je obratno: mora
ga poslušati. Skript doktor na-
mreč lahko zavrne celoten
projekt, če je mnenja, da film
ne bo uspešen.
Kakšno je, iz te perspek-
tive, vaše mnenje o scena-
ristiki pri nas? Kaj manjka
scenarijem; kaj manjka, da
bi se scenaristika razvila?
Pri razvoju tega področja
so vključena štiri področja:
scenaristi in pisatelji, režiser-
ji, finančno zaledje (državni
skladi, producenti in spon-
zorji) ter publika. Scenari-
sti in pisatelji pišejo iz sebe,
toda nihče jim ne ponudi izo-
braževanja. Sami nimajo do-
volj sredstev, fondi za pod-
poro izobraževanja so bori.
Za filmske delavce je scena-
rij prva premisa, na kateri se
lahko varčuje. Državni skla-
di in producenti se trudijo,
da bi sploh prišlo do realiza-
cij. Sponzorji še ne poznajo
svoje možne vloge na film-
skem platnu, ki jih lahko za-
vestno in podzavestno prive-
de do odjemalca. Publika pa
ne sproža dovolj zahtev ozi-
roma polemike. Film dela-
mo za publiko, zakaj njene-
ga glasu torej skorajda ni?
Kaj torej storiti za boljši
položaj scenaristov in fil-
ma?
Na vsak način bi po mo-
jem mnenju morali najprej
omogočiti izobraževanje sce-
naristov. In to na ustanovah,
ki so odgovorne za podmla-
dek. Ti bi razvili bolj zahte-
ven in odločen razred film-
skih delavcev, ki bi spreme-
nil odnos do besede na pa-
pirju, predvsem pa do njih
samih. Žal nekateri na stolč-
kih še vedno niso spoznali,
da je še najmanj potrebno sa-
mo igrati šefa. Že zdavnaj ve-
mo, da bi morali šefi izpol-
njevati funkcijo trenerja in
ne Cezarja, ki samo obrača
prst navzgor ali navzdol. Vo-
dilni možje in žene naj bodo
torej trenerji bodočih gene-
racij odličnih scenaristov, re-
žiserjev in drugih...le tako
bomo lahko spremenili od-
nos do filma v Sloveniji. Če
zaključimo tole poglavje s ci-
tatom lika Marjetke iz filma:
»Slovencev je premal za Evro-
po, ampak za Slovenijo jih
je pa zmeri preveč.«
Je bil vaš scenarij na raz-
pisu filmskega sklada?
Osebno sem fazo na Film-
skem skladu obšla; že dve leti
ne pošiljam projektov na
sklad, ampak na European|
Pitch Point, Eureko itd. Kmali|
bo Slovenija tudi pri projefej
tu Media. En razlog je ta, da
ne obravnavam samo sloveiM
skih tem v svojih filmih, to|
rej ne pišem vedno v skladq
s politiko slovenskega filro
skega sklada. Drugič, menim,'
da je prišlo obdobje medna-
rodnega delovanja, da mora-
mo delovati tako doma kot v
tujini, in predvsem sprejema-
ti nepristranske ocene tujcev,
ki nas ne poznajo in so obe-
nem strokovnjaki. V Slove
niji zaradi majhnosti dežele
in osebnih naklonjenosti to
včasih ni možno. Za pokuši-
no smo vložili naš projekt na
ministrstvu za kulturo - na
avdiovizualni sklad. Na to od-
ločitev še čakamo.
PETER ZUPANC
V filmu T ZADN' SLOVENC (LA FINA SLOVENO) Doriaan Deu igrajo v glavnih vlogah razen Janeza Škofa in
Veronike Drolc še Damjana Černe in Niko Goršič. Sponzorsko tehnično podporo nudi VISUAL PRODUCTION
(Aleš Šega) iz Celja. Film čaka na zadnjo finančno injekcijo, s katero bi posneli končne kadre. Na fotografiji
(arhiv Demaro d.o.o.): Edita Makovec in Janez Škof.
CELJSKIH 5 PRVAKOV
Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (9. 9. do 15. 9.
Gremo v kino!
Austin Povvers je pravzaprav multishizofren odbitek Mi-
ka Myersa, ki nastopa tudi v vlogi vseh slabih fantov. Na-
gradno vstopnico dobijo Pika Pilko iz Polzele, Barbara
Janžovnik iz Žalca in Edi Kolšek iz Kaplje vas.
38. nagradno vprašanje: Naštejte glavnega igralca in glavno
igralko v filmu Nezvesta.
Odgovore na dopisnici
pošljite na Novi tednik,
Prešernova 19, 3000 Celje,
do ponedeljka, 23. septem-
bra (do takrat morajo pris-
peti!). Ne pozabite nalepi-
ti kupona in napisati naslo-
va. Izžrebali bomo tri do-
bitnike brezplačnih vstop-
nic.
PRIHAJAJO
Ali G Indahouse
Ali G Indahouse
Igrajo: Sacha Baron Cohen, Michael Gambon,
Charles Dance, Kellie Bright
Režija: Mark Mylod
Scenarij: Sacha Baron Cohen, Dan Mazer
Zvrst: komedija
Dolžina: 90 minut
Sacha Baron Cohen je britan-
ski komik, ki je za komično seri-
jo The 11 0'Clock Show iznašel
lik Ali G in takoj dobil lastno od-
dajo (anglosaksonci temu rečejo
spin-off). Film je torej nekakšen
odcepek ocdcepka. Preprosta
zgodba o fantu, ki si želi rešiti lo-
kalni mladinski center, zato se vrže v umazane vode politi-
ke, namesto krokodilje malce pa postane jabolko spora in
povzroči nepopisno zmedo, ki jo na koncu s pomočjo prija-
teljev in družine razreši. Plus rasno-verski protesti v Veliki
Britaniji, s katerimi so temnopolte in židovske skupnosti
pospremile tamkajšnjo premiero...
Insomnia
Insomnia
Igrajo: Al Pacino, Robin WiUiams, Martin Donowan,
Hilary Swank
Režija: Christopher Nolan
Scenarij: Nikolaj Frobenius, Erik Skjoldbarg
Zvrst: psihološki triler
Dolžina: 118 minut
Will Dormer [Al Pacino) je izkušen
detektiv, ki s svojim partnerjem Ha-
pom {Martin Donovan) odpotuje v
majhno mestece na Aljaski, da bi ra-
ziskali krut umor sedemnajstletne de-
klice. Oba stiskata obroč okoli glav-
nega osumljenca, pisca Walterja Fincha
[Robin Williams], med lovom nanj po
megleni obali pride do streljanja in
Hap je ubit. Dorner začne psihološko igro mačke z mišjo,
ki jo z vrhunsko orkestracijo vodi Finch, lokalna policistka
Ellie Bur [Hilary Swank) pa začne svojo preiskavo Hapove
smrti. Tokrat se zanka vse bolj stiska okoli Dormerja...
Dovolj mi je
Igrajo: Jennifer Lopez, Billy
Campbell, Juliette Lewis
Režija: Michael Apted
Scenarij: Nicholas Kazan
Zvrst: triler
Dolžina: 114 minut
Zadnje čase so v Hollywoodu moderni filmi z izrazito žen;
sko zvezdniško zasedbo. Med takšne sodi tudi film Dovolj ni'
je, v katerem so združili moči pevsko/igralsko navdahnjene
Jeniffer Lopez in igralsko nadarjene Juliette Levvis. Prva igr^
samsko žensko, ki spozna samskega moškega, a kmalu ugoto;
vi, da se za zanimivo in privlačno zunanjostjo skriva neka)
povsem drugega, Levvisova, njena prijateljica in sodelavka,
ji pri tem stoji ob strani. Vsi navdušeni oboževalci filma ^
postelji s sovražnikom (z Julijo Roberts) so dočakali novo ver-
zijo z osveženo zasedbo...
Št. 38-19. september 2002
T v VODIC
31
Št. 38. - 19. september 2002
32
T V VODIC
Št. 38. -19. september 2002
T v VODIC
33
Št. 38. -19. september 2002
34
TV VODIC
Št. 38. -19. september 2002
NASVETI
35
Se znate
postaviti zase?
Postavljanje meja v medsebojnih odnosih
Se preveč razdajate? Ne
^ate reči ne? Nimate dovolj
ysa zase? Potem so te vrsti-
namenjene prav vam.
Mnogi mislijo, med temi
prevladujejo ženske, da se mo-
fjjo odreči lastnim potrebam
ii]da morajo nenehno upošte-
vati potrebe drugih ter skrbeti
^ njih. Če tako razmišljate,
(^nezavedni ravni drugim spo-
ročate, da vas lahko izkoriš-
čajo brez slabe vesti. Vaši bliž-
nji, doma ali na delovnem me-
stu, se na vaše usluge hitro na-
vadijo in te postanejo same po
sebi umevne. V vas pa se pri-
{enja kopičiti utrujenost, je-
za, nezadovoljstvo ali zame-
ra, ker vas drugi izkoriščajo
in vas ne cenijo dovolj. Ko se
na druge jezite ali ko jim za-
merite, pozabljate, da ste jih
pravzaprav vi sami naučili, ka-
to naj ravnajo z vami. To je
oekaj podobnega, kot če ne-^
toga vabite in prosite, naj zač-'
ne hoditi in skakati po vas, ko'
končno to začne početi, pa ste
lezni nanj, ker sploh ne pomi- j
sli, kako vam je ob tem hudo.;
Za povrh pa to le premlevate v;
.«bi, namesto, da bi sprego-|
porili o tem. Če verjamete ali^
ne, drugi najpogosteje niti ne
slutijo, kaj se v vas dogaja. Zato
se je dobro najprej soočiti s
svojim delom odgovornosti.
Vprašajte se,
zakaj to
počnem
v ozadju takega ravnanja
je najpogosteje strah. To je
lahko strah pred prepiri, strah
pred zavrnitvijo, strah pred
tem, da bi vas drugi imeli za
sebično in nesramno osebo
ali strah pred tem, da vas drugi
ne bodo spoštovali in imeli
radi, če boste rekli ne. Žal
pa s svojim obnašanjem do-
sežete prav to, česar se boji-
te. Pojdimo še naprej v tem
raziskovanju. Kaj bi se zgo-
•lilo, če bi nekomu povsem
Upravičeno rekli ne, ta bi vas
Pa zaradi tega obtoževal ali
|5e spri z vami? Bi vas to pri-
t^delo in bolelo? Torej se bo-
lite postaviti mejo, ker to
stegne biti za vas boleče. To-
^fj verjamete, da je lažje pre-
■^ašati neprijetnosti, ki so po-
j^ledica nepostavljanja mej,
'^ot neprijetnosti, ki so po-
vezane s postavljanjem mej.
^oda to ni res. Psihološke me-
[^so v funkciji zaščite pred
''olečino, pred nepotrebnim
'^^rpavanjem in trpljenjem.
TOmeniti morate svoja skri-
prepričanja. Mogoče si na-
^°be razlagate besedi prijaz-
''ost in potrpežljivost. Prijaz-
''^st ne pomeni, da morate
''oi^eti, kar drugi hočejo. Pri-
!^2nost je naravna posledica
'Skrene naklonjenosti do
''^gih. Če se navzven delate
Wjazni, v sebi pa kuhate za-
"^^ro, izražate prikrito agre-
^ivnost. V tem pa ni nič pri-
pa še neiskreni ste.
^'rpežljivost je izraz razu-
mevanja in upoštevanja ome-
^^^v drugih ljudi, ne pa do-
puščanje, da »vam skačejo po
glavi«. S tem sebi škodujete,
druge pa razvajate.
Rešitev je V
novih
izicušnjaii
Vem, da se ni enostavno po-
staviti zase, sploh, če ste dol-
ga leta delovali na povsem dru-
gačen način, toda vredno je po-
skusiti. Tisto, kar potrebuje-
te, je pozitivna izkušnja. Mno-
gi, ko poskusijo postaviti me
jo, čeprav jim pri-tem srce
močno razbija, ugotovijo, da
se ljudje v glavnem odzovejo
z razumevanjem. Več ko bo-
ste imeli tovrstnih izkušenj, laž-
je vam bo šlo postavljanje mej
v prihodnje. Ovire, ki vam to
preprečujejo, so vselej v vas.
Najpogosteje so v ozadju na-
ših strahov slabe izkušnje iz
preteklosti, ne glede na to, aU
se jih spominjamo ali ne. Ker
so te izkušnje v naši duševno-
sti še vedno žive, skozi njih
doživljamo številne sedanje si-
tuacije in sprevidimo, da gre
za namišljeno nevarnost.
Nove dogodke torej doživ-
ljamo skozi očala preteklosti.
Vsekakor je pomembno, da ra-
zumete ta mehanizem, vendar
je to premalo. Zato je treba za-
vihati rokave in si preskrbeti
nove, pozitivne izkušnje, ki bo-
do preglasile stara prepričanja.
Za prve korake potrebujete pod-
poro, ki jo lahko poiščete bo-
disi v kaki skupini bodisi v ne-
kom, ki je vreden vašega zau-
panja. Poleg te podpore potre-
bujete še pripravo, da se ustrezno
naravnate na korak, ki je pred
vami in pogum, da ga naredi-
te. Le pogumno naprej. In ne
odnehajte v svojem prizadeva-
nju, čeprav boste mogoče kdaj
naleteli na koga, ki bo skušal
na manipulativen način vzbu-
diti občutek krivde v vas ali kako
drugače izkoristiti vašo šibko
točko. Vedite, da odziv drugih
ljudi mnogo več govori o njih
kot o vas. Zato ne jemljite nase
pomanjkljivosti, ki niso vaše.
Predavanja Šole čustve-
ne inteligence na temo Ko-
munikacija - pot do boljših
odnosov in Ali znam rav-
nati s čustvi, ter predstavi-
tev programa šole bodo: 19.
in 26. septembra ter 1., 8.
in 10. oktobra ob 18. uri v
I. OŠ, Vrunčeva 13, Celje.
Informacije lahko dobite po
telefonu 01/ 433 93 03
Prav je, da ste pozorni do
drugih in da skrbite za njih,
toda tudi to ima svoje meje.
Ravno tako je prav, da po-
skrbite tudi zase. Nič egoi-
stičnega ni v tem, da nekaj
pozornosti posvetite tudi se-
bi. Če boste znali poskrbeti
zase, boste manj utrujeni,
bolj zadovoljni in bodo tu-
di drugi imeli več od vas kot
sicer.
BRANE KRAPEŽ,
Šola čustvene inteligence
Želite postati
premožni?
Kakšne lastnosti so po-
trebne, da se človek iz obi-
čajnega smrtnika, ki vse
ali pa vsaj večino svojega
dragocenega življenje po-
rabi predvsem za služenje
in zapravljanje denarja,
prelevi v finančnega mogot-
ca, ki lahko dovolj razko-
šno in brezskrbno živi od
obresti in rente, obenem pa
poln navdušenja tudi us-
pešno povečuje svojo glav-
nico?
Strokovnjaki in poznaval-
ci ugotavljajo, da je za tiste
prave, občudovanja in spo-
štovanja vredne premožneže
današnjega časa značilno na-
slednje:
- prijazen, sproščen odnos
do denarja, materialnih do-
brin in bogastva;
- pripravljenost in sposob-
nost učenja iz preteklosri,
uživanja v sedanjosti in in-
tenzivnega zanimanja za pri-
hodnost;
- denar jim pomeni le
sredstvo in pot, ne pa cilja;
- navdušena, optimistična
in pozitivna psihična narav-
nanost;
- vsi so nekoč, na začetku
verjeti, da lahko zares obo-
gatijo, v to so trdno prepri-
čani še danes;
- zmožnost in sposobnost
oblikovanja in uresničeva-
nja zahtevnih in plemenitih
ciljev;
- svojih finančnih podvi-
gov in uspeha ne pripisuje-
jo srečni usodi, marveč
predvsem speciričnim prak-
tičnim načelom poslovno-
sri;
- zavedajo se, da je za po-
klicni in poslovni uspeh od-
ločilna predvsem osebna
nota;
- znajo in zmorejo biri po-
trpežljivi, vztrajni, delavni,
marljivi, odločni in nepo-
pustljivi;
- nadarjenost, genialnost
in ostale prednosti znajo op-
timalno unovčiti in maksi-
malno izkoristiti;
- zavedajo se, da je po-
slovni uspeh odvisen pred-
vsem od sposobnosti vode-
nja človeških virov in aktiv-
nosti;
- v odločilnem trenutku
svojega življenja so znali
vzeti usodo v lastne roke;
- večina jih za moto svo-
jih prizadevanj smatra sta-
ro kitajsko modrost, ki pra-
vi, da se tisoč milj dolgo po-
potovanje začne s prvim, od-
ločilnim korakom;
- zavedajo se, da se nji-
hov položaj sam od sebe ne
bo nikoli izboljšal;
- za svoj finančni uspeh
so brezkompromisno pri-
pravljeni žrtvovati potreben
čas, energijo, življenjsko
zadovoljstvo in udobje;
- del zasluženega (doblje-
nega) denarja so vedno pri-
pravljeni reinvestirati oz. vr-
niti viru, iz katerega se ge-
nerira in napaja njihovo bo-
gastvo;
- znajo uživati v svojem
bogastvu in so se za lastne
dosežke pripravljeni tudi
primerno nagraditi.
Št. 38-19. september 2002
36
NASVETI
Jesenska
zelenjava
v tem času je zelenjave
na pretek. Lahko si jo pri-
voščite vsak dan v izobilju,
pri tem pa prizkusite kak-
šen nov recept.
Bučke s
slanino
Za 6 oseb potrebujemo: 150
g prekajene mesnate slani-
ne, 2 čebuli, olje, 1 kg bučk,
sol, poper.
Slanino narežemo na koc-
ke. V vreli vodi jo kuhamo 5
minut, nato jo odcedimo. Če-
bulo olupimo in drobno se-
sekljamo. Bučke umijemo in
narežemo na kolesca. V ko-
žici segrejemo olje, na kate-
rem prepražimo najprej pre-
vreto in odcejeno slanino, na-
to pa dodamo še sesekljano
čebulo in narezane bučke. Pra-
žimo na majhnem plamenu,
večkrat premešamo. Rahlo
osolimo in popramo. Ko so
bučke zlato zapečene in meh-
ke, je jed gotova. Ponudimo
za zelenjavno prilogo k me-
snim jedem ali s krompirjem
in solato za samostojen obrok.
Paradižnikova
enolončnica
Za 4 osebe potrebujemo:
300 g čebule, 4 žlice olja, 250
g svežih gob, 500 g paradiž-
nikov, 500 g bučk, 400 g me-
snega sira, sol, poper, slad-
ko mleto papriko, peteršilj.
Čebulo olupimo in drob-
no sesekljamo. Prepražimo
jo na olju, da postekleni. Go-
be očistimo, paradižnike pre-
lijemo z vrelo vodo in jih olu-
pimo. Bučke narežemo na
kolesca. K prepraženi čebu-
li damo gobe, paradižnike in
bučke. Premešamo in zači-
nimo. Mesni sir narežemo na
kocke, stresemo ga k zelenja-
vi. V pokriti kožici dušimo
jed 15 do 20 minut. Potrese-
mo s sesekljanim peteršiljem
in ponudimo z dušenim ri-
žem za glavno jed.
Polnjeni
krompirji
Za 4 osebe potrebujemo:
4 velike krompirje , 100 g
gnjati, 100 g čebule, limoni-
no lupino (ali limonino aro-
mo), pol šopka peteršilja, po-
per, 50 g masla ali margari-
ne.
Krompirje umijemo, v oso-
Ijeni vodi jih kuhamo 20 mi-
nut. Plosko stran vsakega
krompirja križasto zareže-
mo. Z žličko izdolbemo no-
tranjost, pazimo pa, da pri
tem ne poškodujemo lupine.
Med izdolbeno krompirjevo
sredico zmešamo na kocke
narezano gnjat, sesekljano če-
bulo, poper, sol in mehko ma-
slo ali margarino. Dodamo
tudi sesekljan peteršilj in li-
monino lupino. Z nadevom
polnimo izvotljene krompir-
je. V ogreti pečici jih peče-
mo pri 220 stopinjah C.
Mesna solata z
jabolki
Za 4 osebe potrebujemo:
2 čebuli, 3 jabolka, 250 g po-
sebne salame, 1 žlico jabolč-
nega kisa, 1 žlico jabolčne-
ga žganja, 2 žlici olja, sol,
poper, ščepec sladkorja, 1 gla-
vo endivije, šopek drobnja-
ka.
Čebulo olupimo in nare-
žemo na tanke obročke. Ja-
bolka umijemo in razreže-
mo. Peške odstranimo, neo-
lupljene krhlje pa narežemo
na tanke rezine. Posebno sa-
lamo narežemo na tanke pra-
mene. Zmešamo čebulo, ja-
bolka in salamo. Zmešamo
solatni preliv iz kisa, žganja,
olja, soli in popra. Dodamo
tudi malo sladkorja, da do-
polnimo okus preliva. S pre-
livom zabelimo solato, pr;
mešamo jo in pustimo stai
pol ure, da se okusi prept
jijo. Očistimo in operem
endivijo. Skledo obložim
s solatnimi listi, na katet
naložimo mesno solato zji
bolki. Potresemo z drobni
narezanim drobnjakomi
ponudimo s kruhom za ve
čerjo.
Piše: MAJDA KLANŠEK
Št. 38-19. september 2002
NASVETI
37
Moda za device
^^Življenjsko brezveznost bi človek z lahkoto sprejel, če bi vedel, kako zanjo
izbrati najbolj primerno oblačilo!«
5 temi besedami je večni
^ik in nergač, sicer pa ve-
ji^ igralec in režiser Woody
Jen, nekoč pokomentiral
i^jtke, da se oblači v pos-
jjljkane obleke in nosi
iljupna očala. In misel za-
Ijlil še z dodatkom: »Mo-
^ edina napaka v življe-
nju je, da se nisem rodil kot
pkdo drug...«
Ste osupnili? A malce se z
ijegovo destruktivnostjo le
laže strinjati. Skoraj ni bolj
leprijetne reči, kot če vas
jvljenjska situacija prese-
leii neprimerno oblečene...
)ziroma skoraj nič ni bolj
irijetnega, kot občutek, da
ste priložnosti primerno ob-
ečeni. Kajpada, navzven in
iredvsem v svoji glavi.
Kako torej v velikanskem
nravljišču trendov zagrabi-
ti prav tisto, kar bo delova-
lo blagodejno na nas in na-
io okolico? Največje teme
svetovnega ženskega tiska se
že od kar obstaja moda, tru-
Jijo odkriti skrito formulo,
najboljše nasvete... in pri
lem posegajo na prav vsa po-
jročja človeškega življenja.
Tudi v zvezde, v vesolje so
usmerili svoje oči! Za vsak
posamezen znak v horosko-
pu so modni teoretiki sku-
paj z astrologi izdelali ideal-
no garderobo.
No, in ker ne moremo pri-
kazati vseh, pokukaj mo malo
za zabavo in nekaj zares, kak-
šna moda je najbolj primer-
na za znamenje, ki bo še ne-
kaj dni vladalo na zvezdnem
nebu: devico.
Devica v
zemeijsiciii
odteniciii
Vse, ki ste rojene v zna-
menju device, presodite, ka-
ko so in smo zadeli vaš modni
okus oziroma kako uporab-
ni so prav za vas izdelani
modni nasveti.
Glede na zemeljski znak
device, ki je odločna, korekt-
na in želi vselej vsem rečem
postaviti piko na i, je ideal-
na barva rjava v toplih ze-
meljsko-medenih odtenkih,
vključno z barvami žita. Ko-
stim ali barvno usklajen suk-
njič in krilo, ki ga pogosto
zamenjajo hlače, je osnova
njene garderobe. Strog stil z
nakazanimi senzualnimi
(krzno, žamet, naborki...) in
predvsem praktičnimi ele-
menti odlikujejo kvalitetna
oblačila, po istem vzoru iz-
bira tudi modne dodatke. Do-
mišljijo spusti iz vajeti pri tor-
bicah, čevljih, pasovih... Če
že lahko izbira, se raje odlo-
či za udobno obutev z nižjo
peto, med intimnim perilom
najbolj obožuje bodije, pri
nakitu je zmerna. Le en ali
dva kosa sta sicer opazna, ni-
kakor pa ne bodeta v oči.
Ste se našle? Seveda se
predvsem rjava modna zgod-
ba letos ponavlja v domala
vsem »zvezdnem looku«, za-
to bomo nanjo v sezoni je-
sen-zima 2002/03 vse prej
kot po naključju še večkrat
naleteli'    .....________.......
Pripravila:
VLASTA CAH ŽEROVNIK
Št. 38-19. september 2002
38
GLASBA
EKSPRES EKSPRES
• 19. novembra bo deset dni
pred prvo obletnico smrti »ti-
hega« Beatla Georgea Harri-
sona izšel njegov tik pred
smrtjo posnet album Brain-
washed. Omenjeni LP bo po
letu 1987, ko je izšel zelo do-
bro prodajani Cloud Nine,
njegov prvi studijski izdelek,
zvočno podobo zanj pa sta
oblikovala Jeff Lynne (ELO)
in njegov sin Dhani.
• Teden dni prej pa bo izšel
tudi težko pričakovani nov,
četrti album nekoč vodilne
ameriške R&B dekliške za-
sedbe TLC. LP 3D bo tako nji-
hov prvi po leta 1999 objav-
ljenem in v pet milijonski na-
kladi prodanem Funmail in
prvi brez v začetku tega leta
umrle Lise "Left Eye" Lopes.
• BMG je s svoje plačilne li-
ste črtal hip-hop pevca, skla-
datelja in producenta Puffa
Daddya, ki zadnje čase »skrit«
za imenom P Diddy, kljub
številnim uspešnicam, nemš-
kemu založniškemu gigantu
ni povrnil vloženih sredstev.
P Diddy je vest sprejel pre-
cej ravnodušno, saj se za nje-
gove usluge že zanimata kon-
kurenčni Sony in Universal,
solidno pa posluje tudi nje-
gova firma Bad Boy.
• Prejšnji teden se je tudi na
domačih policah bolje zalo-
ženih trgovin z nosilci zvo-
ka znašel album Outrospec-
tive Reperspective - The Re-
mixes, ki je, kot pove že ime
samo, skoraj v celoti zapol-
njen z remixi skladb, ki so
lani izšle na plošči Outros-
pective. Faithless so pred od-
hodom na zelo dolge počit-
nice posneli tudi video za re-
mix pesemi We Come 1 in
na ploščo uvrstili še dve no-
vi skladbi.
• D- Fact, zmagovalci le-
tošnjega Nikinega nateča.-.
ja Triglav, bodo še pred
koncem meseca posneli ves
material za LP prvenec, na
katerem bodo poleg raper-
ja Klemna Klemna moč sli-
šati tudi koroške nu-metal-
ce C.R.A.S.H..
• Ta teden naj bi pod okri-
ljem založbe Menart menda
izšel prvi album instant slo-
pop produkta Bepop. Fanta
in dekleta so za drugi single
Odpelji me pod režisersko
taktirko Janija Pavca že po-
sneh video. Sicer pa Jani s
svojo skupino Ritem planet
v studiu velenjskega kitari-
sta in skladatelja Zvoneta
Hranjeca (Sank Ročk, Cha-
teau, DAZ) pospešeno pri-
pravlja skladbe za nov, tretji
album.
• Tri leta po izidu LP-ja Sme-
tana za frende se na sceno
spet vrača Ali En, lastnik ene-
ga izmed najboljših glasbe-
nih izdelkov (Leva scena,
1994) s sončne strani Alp. Z
nove plošče Red' a' Red je
ukročeni slovenski predhod--
nik Eminema tokrat pod ime-
nom Dalaj Eegol že snel pr-
vi single Kamasutra in zanj
posnel tudi zelo soliden vi-
deospot, ki je bil premierno
predvajan prejšnji teden v Vi-
despotnice. (SŠ)
Zvezdnik na zvezd
Znani mariborski pevec
in plesalec Sebastian poz-
na formulo za uspeh. Nje-
gove skladbe čez noč posta-
nejo prave uspešnice. Tudi
iz albuma Ti si ta, ki je iz-
šel 20. maja. Na številna va-
ša vprašanja bo Sebastian
odgovarjal to soboto ob 10.
uri na zvezdi v središču Ce-
lja, kjer bo s plesalkami Ra-
diu Celje tudi čestital za 48.
rojstni dan.
Poleg tistih, ki si jim všeč
ti in tvoja glasba, je nekaj
tudi takšnih, ki te ne mara-
jo in čutijo v sebi potrebo,
da to javno tudi pokažejo.
Glasbo delam iz užitka in
nikomur nočem nič zalega.
Ne morem verjeti, da lahko
nekateri tako pljuvajo po te-
bi. Sprijaznil sem se, da to
spada k javnemu delu. Jasno
je, da ne moreš biti vsakemu
všeč, vseeno pa so včasih ze-
lo primitivne in žalostne reak-
cije. Menim, da je večji prob-
lem v tistih, ki reagirajo na
takšen negativen način, kot
v meni. Te reakcije ljudi ne
gredo mimo mene, včasih mi
zmanjka energije, sploh ta-
krat, ko si fizično in psihič-
no izčrpan. Imel sem že tri
krize, ko nisem vedel, kako
in kaj. Potem jih prebrodiš,
premisliš pri sebi, da je to
res tisto, kar si želiš celo živ-
ljenje delati. Vsak pa ima rad,
da se o njem lepo govori.
Eno izmed svojih plesalk
menda prepričuješ, da naj
vendarle posname kakšno
pesem?
Mislim, da ima stoodstot-
ni posluh, vendar pravi, da
bo ostala le plesalka. Morda
bova kdaj posnela duet. Teh
do sedaj še nisem snemal, v
prihodnosti pa bo gotovo čas
za kakšnega. Najbolj so mi
všeč sodelovanja, ko pride-
jo skupaj čisto drugačne glas-
bene zvrsti, Helena Blagne in
Demolition Group so bili fan-
tastični. Sam bom snemal z
nekom, ki je popolnoma nez-
nan ali pa prihaja iz čisto dru-
ge glasbene zvrsti. Morda s
kakšnim raperjem.
Nekateri ti očitajo, da pre-
hitro govoriš.
Moja težava je, da hitro
razmišljam. Že leto in pol po-
slušam očitke, vendar naj se
vsi na to kar lepo navadijo.
Če bi se šel učit govora, to ne
bi bil več jaz. Glavno, da
razumejo. .
Se je Sebastian v dobrei
letu kaj spremenil?
Vsi se spreminjamo, i
sem zelo pozoren na to, da
novim albumom malo spr
menim tudi svojo podob
Hotel sem nekaj novega, z
nimivega, še dosti šokov j
prihaja. Vedno delam tak(
kot se počutim. Če mi je fajn
če mi je cool, potem je sij
per. Ta imidž je bi zelo d j
bro sprejet in upam, da bol
do tudi moje nove podobe do
bro sprejete.
Spremljamo tudi tvojo
garderobo in ugotavljamo,
da ne gre za oblačila, ki se
jih da kupiti v trgovini. Raz-
mišljaš o lastni blagovni
znamki? i
Imam ogromno idej, ki jjl
zdaj izživljam na plesalki
in sebi in tudi na mariborsM
pevki Claudiji, ki me je pro-
sila, da jo oblečem. Tudi v
tej smeri delam. Jeseni naj
bi začel tudi s televizijsko od-
dajo. V zvezi s tem je zaen-
krat ogromno dela in reali-
zacija blagovne znamke ta-
ko še ni v kratkoročnem pla-
nu. So pa ideje in jih skrbno
shranjujem za tisti dan, b
se mi bo zdel pravi čas. i
SIMONA BRGLe!
Sveže zapečeno - Sveže zapečeno - Sveže zapečeno
Yo/Zo
u KAKA RITKA
(Slovenija Records; 2002)
Cena (Big Bang): 3.299 tolarjev
Ocena: raje ne bi
Nov intelektualni poskus
Slovenije Records za širjenje
slovenske glasbene nezavesti
je tipičen primer globalizaci-
je, ki je preplavila svet ter usod-
no in nepovratno prežela slo-
vensko bit. Ameriško saboti-
ranje Kjotskega protokola za-
radi njegovih določil o zmanj-
ševanju onesnaževanja okolja
je namreč takoj dobilo usod-
ne posledica na slovenskem za-
ložniškem področju. Najbolj zanimiv aspekt plošče je gotovo
vprašanje, kdo sta Vozlna, ki sta nam privoščila uživanje svo-
jih ekskrementov. Asketsko obUkovan ovitek ne daje veliko
odgovorov, njuna, sicer ogla-
ševana spletna stran, je ne-
pooblaščenim nedostopna.
Obilna mera skrivnostnega to-
rej, združena s paranormalni
zvoki, kar daje slutiti, da gre
za novo vrsto kanabaliziranja
že tako najslabšega zvočnega
smetja, ali za dober marketinš-
ki nateg. A, da kje je glasba?
Zakonodaja določa, da se z
zgoščeninami v zvezi z ritka-
mi ukvarja sanitarna inšpek-
cija, ki je bila v tem primeru
očitno brez moči. Zakaj bi si
potem mi mazali roke? In, jasno - zbirka bo (je že...) hit v
celjskih ruralnih diskotekah. (Kakoo)
Različni (soundtracic)
AU GINDAHOUSE
(Island/Multimedija; 2002)
Cena (Big Bang): 3.499 tolarjev
Ocena: 00€
Ključno vprašanje za na-
daljnje umovanje o spremni
zgoščenki filma Ali G Inda-
house je, ali je Sacha Baron
Cohen subverzivni genialnež,
ki se je z vampirskim mane-
vrom vpeljal v trashy pop kul-
turo in postaja njen virus HIV,
ali pa je preprosto ekstrava-
ganten TV komik, ki je izgu-
bil občutek za mero in poza-
bil končati svojo vlogo. V primeru slednjega bo zbirka hitro
obveljala za komaj spodobno kompilacijo hip hop, R&B in
garažnih skladb, osmukano zlitje klasikov kot NWA, Pub-
lic Enemy in Afrika Bambaataa z novodobnimi reagge sa-
modržci plesišč (Shaggy), popestreno z brzostrelnimi ko-
mičnimi vložki Ali G-ja. V kontekstu prve domneve pa sound-
track Ali G Indahouse pomeni še en žebelj v krsti, ki jo
Sacha teše za vse evropske - rad_bi_bil_črni_gangsta - fan-
tiče. Takšni so Another Level, Adam F in Oxide&Neutrino,
podobno lažnost nudijo odigrani naglasi (jamajši, ameriš-
ki) Backyard Dog, Mis-Teeq in nenazadnje Shaggyjevo bev-
skanje. Vse pa zaokrožita razpaljena poziva k rasni vstaji,
ki so ju spisali legendarni NWA in Public Enemy in ki v
času, ko rasna razlika očitno postaja šala, izzvenita nekam
utrujeno... (LooLu)
20 VROČIH RC
Št. 38-19. september 2002
GLASBA
39
Bili so v Števerjanu
Kvintet Vaški veseljaki iz
Oobja, ki ga vodi dolgolet-
ni vsestranski glasbenik,
instrumentalist, pevec in av-
tor melodij Dolfi Volasko,
je letos na dveh festivalih
opozoril, da se razvija v do-
bro glasbeno skupino. Pr-
n uspeh je ansambel dose-
gel na festivalu v Števerja-
nu, kjer se je uvrstil v fina-
le, drugega pa na Ptuju.
Ansambel ima tudi poleti
reliko dela z igranji na vese-
icah, porokah in drugih po-
dobnih srečanjih, kjer za do-
bro razpoloženje potrebuje-
jo dobro glasbo. Največja že-
lja ansambla pa je, da bi mu
idjub vsem težavam, med ka-
terimi so na prvem mestu fi-
nančne, le uspelo dokončati
snemanje prve kasete. »La-
sten izdelek je eden izmed
pogojev za promocijo skupi-
ne,« je odločen Dolfi Vola-
sko, ki se s sedanjo ekipo
izredno zadovoljen. In kaj
najraje igrajo? »Vse, kar ljudje
radi poslušajo, seveda pa je
tudi za nas zakon Avsenik,«
pravi Volasko.
Na posnetku med borovci
v Števerjanu (od leve) Vaški
veseljaki Samo Volasko,
Damjan Pasarič, Klemen
Kladnik, Marko Kočevar in
Dolfi Volasko s pevko Moni-
ko Gračner.
T. VRABL
Polke in valčki v
Narodnem domu
Uvodni koncert 8. sezone
Avsenikovega abonmaja
polk in valčkov v celjskem
Narodnem domu je povsem
uspel, saj je bila dvorana na-
bito polna občinstva, ki ima
rado dobre polke in valčke
slovenskih narodno zabav-
nih izvajalcev.
Organizator Zavod za tu-
rizem Celeia Celje se je or-
ganizacije lotil z vso odgo-
vornostjo in je tako uspešno
razširil področje svoje dejav-
nosti. Na uvodnem koncer-
tu so se predstavili najboljši
z letošnjih festivalov doma-
če zabavne glasbe v Sloveni-
ji: Koroški festival na Preva-
Ijah so zastopali Okrogli mu-
zikanti. Slovensko polko in
valček Vitezi Celjski, Vurberk
Navihanke in Modrijani, Šte-
verjan in Ptuj Vitezi Celjski
in Modrijani, Škofjo Loko in
Dobje s Pokaži, kaj znaš. Pol-
ka punce, Graško goro Cvet
ter Zlato harmoniko Ljubečna
2002 Janez Lekše. Kot gost-
je so nastopih člani ansamb-
la Pogiim iz Škocjana, ki so
za presenečenje zapeli s pri-
jatelji Modrijani.
Prvega koncerta se je ude-
ležilo veliko abonentov Av-
senikovega abonmaja polk in
valčkov, člani Kluba ljubite-
ljev Vrtiljaka polk in valčkov,
ki ga vodi EUca Šantl, ter pred-
stavniki nekaterih festivalov.
Drago Plazi (Graška gora),
Martin Grosek (Ljubečna),
Darja Vrhovnik (Prevalje), Jo-
žica in Franc Salobir (Dob-
je) ter predstavniki festivala
v Števerjanu. Posebni gostje
so bili trije odlični glasbeni-
ki, ki se z narodno zabavno
glasbo ukvarjajo več kot 40
let, Franci Zeme, Viki Ašič
in Pavlek Knez.
Za imenitno dekoracijo s
prelepimi rožami je poskr-
belo Vrtnarstvo Stanke Val-
ner iz Vodruža pri Šentjur-
ju. V.d. direktor Zavoda za
turizem Celeia Celje Boštjan
Vrščaj je izrazil zadovoljstvo,
da so se lahko lotili organi-
zacije prireditve, ki bo en-
krat mesečno, vsak drugi to-
rek, združevala najboljše s
področja narodno zabavne
glasbe v Sloveniji. Pri prvem
koncertu, ko so polke in valč-
ki dobih domicil v Narod-
nem domu, so pomagah
Mestna občina Celje, NT-RC,
VTV Velenje in TVC Celje.
S koncerta so poslali tudi
pozdravno pismo s čestitko
ob 50-letnici skupnega živ-
ljenja Slavku Avseniku in so-
progi Brigiti, ki se bosta no-'
vembra ali decembra kot po-
sebna gosta tudi udeležila Av-
senikovega abonmaja v Ce-
lju.
Drugi koncert bo v torek,
8. oktobra, ko bodo nasto-
pih Kvintet Dori s predstavi-
tvijo najnovejše kasete in
plošče Slovenija med zvez-
dami in Tine Lesjak in pevci
s Pohorja. Gosta bosta oče in
sin Oto Pestner st. in Oto Pest-
ner ml., za posebno prese-
nečenje pa bo poskrbel ok-
tet županov z instrumental-
nim triom.
TONE VRABL
Foto: IGOR ROSINA
VRTILJAK POLK IN
VALČKOV
Vsi nastopajoči so se od navdušenega občinstva poslovili z naj vižo stoletja, Avsenikovo Golico, v imenu častnih gostov pa je spregovoril
Franci Zeme: »Angleži imajo Beatise, Slovenci Avsenika, mi v Celju v Narodnem domu pa Avsenikov abonma in na to smo lahko ponosni.«
TV OKO ZA ODROM
Po napornem igranju se muzikanti radi spravijo za »šank«, kjer se pogovorijo o proble-
mih na katere naletijo med svojim igranjem. Najlepše je po končanem igranju, ko je čas za
prijetno in dobrodošlo sprostitev. Veselo družbo v gostišču Kocman v Šentrupertu nad
Laškim, ki je prava meka za glasbenike in ljubitelje domače glasbe, so se zbrali in modro-
vali: na levi in desni sta brata Leon in Robi Polanc, člana popularnega ansambla Okrogli
muzikanti, drugi z leve je Marjan Hercog, vodja Navihank in član humorističnega para
Honza in Fonza, ob njem pa trije člani ansambla Unikat iz Gorice pri Slivnici. O čem so
modrovali? Morda tudi o kakem skupnem nastopu. Ne bi bilo slabo! TV
Štajerski
večer v
Vojniku
Deseti Štajerski večer bo
v okviru praznika občine
Vojnik v petek, 27. septem-
bra, ob 18. uri v dvorani kul-
turnega doma v Vojniku.
Franciju Zemetu s sodelavci
je tudi tokrat uspelo pova-
biti k sodelovanju veliko
dobrih in zanimivih glasbe-
nih skuiiin, ki bodo poskr-
bele za lep in prijeten glas-
beni večer. Ob ansamblu
Francija Zemeta bodo na-
stopili ansambli Simona
Gajška, Vitezi Celjski, Ve-
seljaki iz Dobja, Vigred, Na-
vihanke, Slovenski zvoki,
Frajerji, Špica kvintet, Pol-
ka punce in Zreških 6, Dru-
žinski trio Pogladič, Štajer-
ski rogisti in humorist Fran-
ček Travca.
TV,
Št. 38-19. september 2002
40
ZA AVTOMOBILISTE
Po limuzini še SW
Francoski Peugeot žanje
na tako rekoč vseh trgih,
predvsem pa evropskih, iz-
jemno veliko uspeha. Lani
je bil peugeot 206 najbolje
prodajano vozilo na Stari ce-
lini m je torej odvzel prvo me-
sto VW golfu. Ker je treba že-
lezo kovati, ko je vroče, se-
daj tovarna tudi slovenskim
kupcem predstavlja novo iz-
vedenko z oznako 206 SW.
Gre za karavansko oziro-
ma kombijevsko varianto, ki
v tem nižjem razredu tako re-
koč nima prave konkurence.
Navzven se avto od pet ali tri-
vratne limuzine 206 razlikuje
seveda po zadku in tudi dol-
žini. Zaradi daljšega zadnje-
ga previsa je SW za 19 centi-
metrov daljši od petvratne
različice in meri 402 centi-
metra; za povrh je SW tudi
nekaj višji in širši. Jasno je,
da ima tudi večji prtljažnik,
ki v osnovni postavitvi meri
313 litrov, kar je za 68 litrov
več kot v limuzini. Ob tem
je ostala medosna razdalja
enaka (244 centimetrov),
prav tako velja to za notra-
njost oziroma armaturno
ploščo. Le sedenje zadaj je
nekaj udobnejše in to zlasti
velja za notranjo višino.
Avtomobil ponujajo s pe-
timi motorji, ki poganjajo tu-
di druge izvedenke peugeota
206. Trije so bencinski z gib-
nimi prostorninami 1,1, pa 1,4
in 1,6-litra ter močmi od 44
do 80 kW. Ker je Peugeot ve-
lik oziroma pomemben izde-
lovalec dizelskih motorjev, so
dva namenili tudi SW. Šibkejši
je 1,4-litrski HDl s 50 kW,
zmogljivejši pa 2,0-litrski, ki
razvije 66 kW. Serijsko je av-
to opremljen z ročnim 5-sto-
penjskim menjalnikom, za
doplačilo pri izvedenki z 1,6-
litrskim motorjem ponujajo
tudi štiristopenjski avtomat;
ski menjalnik. Opremi sta
dve, in sicer X in SX.
Prodaja peugeota 206 SW
je že stekla, letos naj bi pri
nas prodali kakšnih 200, pri-
hodnje leto pa 600 vozil. Zna-
ne so tudi cene, saj je najce-
nejši avto na voljo za 2,16,
najdražji pa za 2,81 milijo-
na tolarjev.
Peugeot 206 SW
Še dve izvedenki mazdeG
Japonska Mazda je pred
nedavnim zamenjala svojo
srednjerazredno mazdo 626
z novim modelom, ki so mu
pustili zgolj številko 6. Maz-
da6 pa sedaj dobiva še dve
novi izvedenki, in sicer šport
combi in mazdo6 šport.
Mazda6 šport combi se ho-
če (in se tudi) primerjati z re-
cimo alfa romeo 156 šport wa-
gon in audijem A4 avant ter
podobnimi avtomobili, je pa
za dobra dva centimetra dalj-
ša od limuzine. Seveda se šport
combi od drugih izvedenk naj-
bolj razlikuje po kombijev-
skem oziroma karavanskem
zadku, po drugi strani pa za-
radi obsežnosti oziroma veli-
kosti prtljažnika, ki v osnovi
meri 505, povečati pa ga je
mogoče na 1712 litrov. Ob tem
so pri tovarni ponosni na novi
sistem zlaganja zadnje sedež-
ne klopi karakuri, ki omogo-
ča izredno hitro in enostavno
spreminjanje notranjosti.
Druga nova izvedenke maz-
de6 je šport, ki se razlikuje
predvsem po svojem zadku.
Ta je nekaj položnejši in
opremljen z brisalnikom ste-
kla, vse drugo pa je enako.
Ob vsem tem bodo vsem raz-
ličicam mazde6 namenili dva
nova dizelska motorja, oba
z gibno prostornino po 2,0-
litra in z neposrednim vbriz-
gavanjem goriva, pa različ-
no močjo, saj šibkejši zmo-
re 120, močnejši pa 160 KM.
Kot pravijo pri Mazdi, so le-
tos prodali že več kot 6600
mazd6, računajo pa, da se bo
prodaja do konca leta tudi po
zaslugi dveh novih karoserij-
skih različic in dveh novih
dizelskih motorjev še pove-
čala. Pri nas bo prodaja no-
vih izvedenk stekla pozno je-
seni, upajo pa, da se jim bo
do konca leta posrečilo pro-
dati vsaj 170 mazd6.
MazdG šport combi
motorji so
»in«
Dizelski motorji še na-
prej osvajajo avtomobil-
sko Evropo. Malo zaradi
izjemnega tehničnega na-
predka, nekaj tudi zaradi
relativno nizkih cen dizel-
skega goriva, vse skupaj
pa pripomore k njihovi iz-
jemni priljubljenosti.
Po sedanjih podatkih so
dizelski motorji izjemno
priljubljeni v Avstriji (kjer
njihov nakup še dodatno
spodbujajo s tako imenova-
nim ekološkim davkom).
Tam so letos med vsemi na
novo registriranimi avtomo-
bili zabeležiti kar 65,6 od-
stotka vozil z dizelskim mo-
torjem. Podobno navduše-
ni nad dizli so v Belgiji, kjer
je njihov letošnji delež 62,6
odstotka. V Luxemburgu se
je za dizelski pogon odloči-
lo 58 odstotkov vseh kup-
cev novih avtomobilov, v
Franciji pa 56,2 odstotka.
Potem je navdušenja
manj, kajti v Nemčiji je bil
delež registracij vozil z di-
zelskim motorjem manj kot
35-odstoten. Nasploh pa je
očitno, da dizelski motorji
nekako ne gredo v Skandi-
naviji. Tako je njihov de-
lež še najvišji na Nizozem-
skem (23 odstotkov), na
Danskem je 17,9-odstoten,
na Švedskem pa vsega 5,5-
odstoten.
Dobavitelji       I
bojicotirajo Daewoo '
Južnokorejski Daevvoo se nikakor ne more izvleči iz klo-
čiča težav. Tako so morali v nekaterih tovarnah ustaviti pr^
zvodnjo, saj dobavitelji sestavnih delov niso hoteli več d,
bavljati materiala. Kot je bilo rečeno, jim Daevvoo do\g^
skoraj 700 milijonov dolarjev. Tovarna se je z dobavite
začela pogajati, vprašanje pa je, kaj bo storil General}/{
tors, ki je pred nedavnim postal lastnik avtomobilskega (j
la te južnokorejske korporacije. Vsi upniki, pa ne le dob
vitelji sestavnih delov, od tovarne terjajo skoraj dve milijj
di dolarjev, Daevvoo pa zahteva naj svoje terjatve prepolo\-
jo. To bodo zelo težko storili, saj gre povečini za majht
podjetja, ki nimajo vehko denarja. Če bi tovarne pri Dat
vvooju še naprej stale, bi vsak dan izgubili vsaj 12,5 milijt
na tolarjev oziroma ne bi naredili 2000 vozil. V tovan
pravijo, da imajo zalog le še za tri tedne in če se bojk(
dobaviteljev ne bo končal, se utegne Daevvoo znajti še
hujših zadregah.
Prestižna
vectra bo signum
Nemški Opel je menda zadovoljen s tržnim uspehom no
ve vectre, za prihodnje leto pa napoveduje novi izvedenli
po imenu signum. S tem avtomobilom bi si rad pridobi
kupce, ki jim je več do udobja in prestižnosti kot do drugi
značilnosti, zato bo signum od običajne izvedenke vectii
za štiri centimetre daljši, medtem ko bo medosne razdalj
za 13 centimetrov več. Zanimivost bosta tudi dva zadnji
sedeža, ki ju bo mogoče premikati za 13 centimetrov n«
prej in nazaj, medtem ko bo naslonjalo prilagodljivo (za2i
stopinj). Seveda je mogoče zadnja sedeža tudi povsem pt
dreti, tako da se prtljažnik z običajnih 480 poveča na 14
litrov. Novi vectri bodo namenili tri nove oziroma pren
Ijene motorje iz serije ecotec, in sicer: 2,2-litrski bencin^
agregat s 155 KM, sledil bo 2,0-litrski turbo, ki bo razvj
175 KM, medtem ko bodo ljubiteljem dizelskega pogon
namenih 3,0-litrski Isuzujev agregat (Isuzu je v lasti Gent
ral Motorsa, ta pa je lastnik Opla) V6 s 177 KM.
Opel vectra signum
Št. 38-19. september 2002
ZA AVTOMOBILISTE
41
prihajata smart roadster
in roadster coupe
|)]emški Smart je seveda
^0 rekoč od vsega začet-
^ pod okriljem Mercedes
j^nza, čeprav je bilo »oče-
jvstvo« velike tovarne vsaj
,3 začetku nekoliko sra-
mežljivo oziroma zakrito,
jpiart ima za seboj zelo bur-
jo zgodovino, saj začetek
jjegove prodaje sploh ni bil
lileščeč, kvečjemu obratno,
jedaj gre mali mestni avto
5 skupno dolžino 2,5 me-
ja zelo dobro v promet, pri-
liodnjo pomlad pa se bosta
sedanjim izvedenkam pri-
jružili še dve, in sicer road-
ster in roadster coupe.
Kot pravijo pri Smartu, so
^pri oblikovanju obeh av-
tomobilov zgledovali (vsaj
nalo) po tistem, kar je bilo
la ogled v petdesetih in šest-
jesetih letih, vsekakor pa dr-
li, da sta avtomobila za sko-
aj meter daljša od običajnega
anarta (342 centimetrov).
Serijsko sta ti dve izvedenki
jpremljeni s pnevmatikami
oziroma litimi platišči veli-
kosti 185/55 R15 oziroma
105/5O R15, za dodaten de-
Darpa ponujajo tudi 16-palč-
nalita platišča.Tako roadster
bt roadster coupe sta zelo
' zka (119 centimetrov), kar
ivlja zelo nizko težiš-
.c; prav tako nizko seveda se-
ia potnika (v obeh avtomo-
bilih je prostora le za dva),
motor pa je nameščen sredin-
sko.
Avtomobiloma namenjajo
trivaljnik z gibno prostorni-
no 698 kubičnih centimetrov
oziroma 68 kW ali 80 KM pri
5250 vrtljajih v minuti. Zra-
ven je dodan šeststopenjski
samodejni menjalnik z mož-
nostjo ročnega pretikanja,
pogon pa je speljan na zad-
nji kolesni par. Tako road-
ster kot coupe roadster sta-
pada med lahkokategornike
pri teži, saj tehtata 790 ozi-
roma 815 kilogramov, zato
dosežeta razmeroma visoko
hitrost 180 km/h in do 100
km/h pospešita v približno
11 sekundah. Kot napovedu-
jejo, bosta nekaj kasneje na
voljo še dva motorja, in si-
cer močnejši s 112 KM in ne-
kaj šibkejši, ki bo ponujal 60
KM.
Opreme so tri (standard,
šport in comfort), avtomo-
bila pa se navzven razhkuje-
ta predvsem po obliki zad-
ka; ta bo bodisi trd oziroma
plastičen bodisi platnen.
Omembe vredno je, da pri
roadsterju, ki je seveda se-
rijsko opremljen s platneno
streho, to brezplačno zame-
njajo s trdo, pri roadster cou-
peju pa trdo s platneno. Tr-
da streha je sestavljena iz dveh
delov in tehta vsega 10 kilo-
gramov, spraviti pa jo je mo-
goče v zadnji prtljažnik. Kot
pravijo pri uradnem pred-
stavniku Mercedes Benza in
Smarta pri nas, bosta obe iz-
vedenki smarta naprodaj
pomladi.
Smart coupe
BMW serije 7 blesti v ZDA
Američanom je
šlo dobro
Kljub temu, da v zadnjem času pišemo predvsem o sla-
bih prodajnih rezultatih, pa vsaj v ZDA ugotavljajo, da
so šli avtomobili avgusta dokaj dobro v promet. V os-
mem letošnjem mesecu so tako prodali 1,7 milijona av-
tomobilov, kar je pripomoglo k temu, da se s pozitivnim
predznakom dokazuje ves letošnji posel z vozili.
Očitno je, da je šlo dobro trem velikim ameriškim avto-
mobilskim hišam, se pravi General Motorsu, DaimlerChry-
slerju in Fordu. Dobro so prodajale tudi japonske avtomo-
bilske tovarne, zanimivo je, da se je precej popravil tudi
Hyundai. Kot kaže so bile evropske avtomobilske tovarne
nekoliko na slabšem, kar velja zlasti za Volksvvagen in tudi
Volvo, medtem ko tam čez še naprej zelo blesti BMW pred-
vsem s svojim X5 in tudi serijo 7.
Sedanji
VW golf kabriolet se poslavlja
Nemški oziroma Volksvvagnov golf že dolga leta velja za najbolje prodajano vozilo na
evropskih trgih. Zdi se, da ga je lani prehitel peugeot 206, vendar to še ni povsem razvidno,
saj tovarni navajata različne podatke. Kakorkoli že, VW bo čez nekaj časa začel ponujati
golfa v kabrioletski različici z oznako last edition. Kot pove že ime, se z njo poslavlja sedanji
fod golfa v izvedenki zgoraj brez, kajti od leta 1979 so prodali 280 tisoč kabrioletov. Bolj ali
!iianj pa se ve, da bo VW začel to vozilo s platneno streho v novi podobi prodajati leta 2004.
Izvedenko last edition bo poganjal 2,0-litrski bencinski štirivaljnik s 115 KM, pri uradnem
predstavniku VW pri nas pa napovedujejo, da bodo vozilo naročali zgolj za znanega kupca.
Št. 38-19. september 2002
42
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Št. 38-19. september 2002
MALI OGLASI - INFORMACIJE
43
Št. 38-19. september 2002
44
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Št. 38-19. september 2002
INFORMACIJE
45
Št. 38-19. september 2002
46
ZA RAZVEDRILO
Št. 38-19. september 2002
INFORMACIJE
47
Št. 38-19. september 2002
48
ZANIMIVOSTI
Radio Celje je pred časom že pripravil ulično zabavo s skupino Foxy Teens. Vprašanja številnih gledalcev članicam skupine so kar
deževala. Bo tudi v soboto tako?
Vse najboljše.
Radio Celje!
48 let Radia Celje s Sebastianom, torto in nagradami - Spoznajte ekipo
Radia Celje v soboto ob 10. uri
19. septembra 1954 se je prvič og-
lasil Radio Celje. Prvi v eter posre-
dovani program je v začetku trajal
pol ure, nato se je razširil v eno
uro med tednom, kasneje so tej uri
dodali še eno ob nedeljah. Leta 1972
se je začel radio oglašati tudi do-
poldne, kasneje so program razši-
rili še v popoldanskega, leta 1990
pa je Radio Celje oddajal že 13-ur-
ni program. Danes se lahko poh-
vali s 24-umim programom.
Za današnji (četrtek) 48. rojstni
dan Radia Celje bo program zazna-
movala igrica Zmagoviti pari Pivo-
varne Laško, v kateri bodo podelili
glavne nagrade, in veliko zabavnih
nagradnih vprašanj, v katerih se bo
skrivala zgodovina Radia Celje.
Veliko zabavo pa bodo radijci
pripravili v soboto, 21. septem-
bra, ob 10. uri na Zvezdi v sre-
dišču Celja. Javno praznovanje bo
skupaj z znanim pevcem Sebastia-
nom. Za dober žur bodo poskrbe-
li še celjski radijci, ki se bodo v
živo predstavili svojim poslušal-
cem. Na koncu bodo vsi skupaj
razrezali veliko torto v obliki ra-
dia, ki jo bodo pipravili v celjskem
Hotelu Štorman in si zaželeli, da
bi bile zvezde v medijskem pro-
storu še naprej naklonjene Radiu
Celje in da bi bil v boju s konku-
renco še naprej med najboljšimi.
Komu bo Sebastian podelil majico Radia Celje za najbolj domiselno vprašanje?
TRAČNICE
Prava lepota je doma
Bojan Šrot je v ponedeljek gostoval na najboljši lokalni
televiziji, kar jih premore Celje in bil, razen tega, kdaj
za božjo voljo bo že dal zgraditi tisto prepotrebno cesto,
vprašan tudi, kako komentira letošnji izbor mis Slove-
nije, na katerem je zmagala Celjanka Nataša Krajnc.
Žal prenosa ni gledal, ker je moral z otroci gledali Beet-
hovena na žnjkanalu, je pa prepričan, da so Celjanke
lepe. »Najlepšo imam pa doma,« je dodal.
Voda je zanj
Minuli teden smo gledalci celjske televizije videli od-
dajo Življenje na položaju, v kateri je pred javnostjo svoje
življenje razkrival direktor Celjskega sejma, mag. Franc
Pangerl. V zanimivem (avto)portretu je novinarki po-
kazal tudi klop pred domačijo, na kateri (so) se rojeva-
jo(le) njegove najpomembnejše zamisli. Veliko je govoril
o ljubljeni ženi in hčerah, ki pa jih zvedavim gledalcem
ni pokazal. Zato pa nam je pokazal psa in svojo jahto.
Vedoželjnim je povedal, da je voda njegov element. »Ne
sicer za pitje, drugače pa,« je pribil.
Bravo, naši!
Enega izmed hmeljarskih starešin Ivana Rakuna, ki
sicer opravlja delo in naloge župana Občine Šmartno ob
Paki, na Hmeljarskem likofu niti hmelj niti kraljice niti
obiravke niso preveč zanimali. Nestrpno je čakal na klic
12 Nove Gorice, potem pa v zadnji sekundi nogometnega
srečanja med Gorico in Šmartnim zmagoslavno dvignil
roke. Zmaga je sladka, tudi če je potem zalita z grenkim-
hmeljem.
Rešitve na eks
Pestro gospodarsko-politično-cerkveno omizje se je našlo
na minulem sejmu. Med njimi smo opazili (z desne)
Borisa Završnika, direktorja podružnice NLB v Celju in
nekdanjega direktorja v Atomskih toplicah, velenjskega
župnika Janeza Furmana, upravnika celjskega gleda-
lišča in županskega kandidata Boruta Alujeviča, povsem
na levi je še mesar in podjetnik Ludvik Prekoršek. Ob
kozarčku so gotovo rešili vse probleme, ki ta hip pestijo
Slovenijo.
Foto: GK
Št. 38-19. september 2002