Poštnina plaćana v gotovim. Leto LXXJ Ljubljana, sobota 30. marca I940 Din i.— OVENSKI Izhaja vsak dan popoldne izvzemsi nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2. do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inaerati petit Trsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >S1ovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO TS UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Koafljeva ulica št 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. T — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št- 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon St, 190 — JESENICE: Ob kolodvoru lOll SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg S. — Postna hranilnim« t Ljubljani st. 10.351. otov o sovjetski zunan'i politiki ^^^^^^^^^^^^^^^ ■■■■■MHIBBHHIIIHHHHIHHHiHHHHHIHHHHHMHi Ekspoze sovjetskega komisarja za zunanje zadeve na seji vrhovnega sovjetskega sveta Mn*k\a. 30. marca. s. (Reuter). Pred-5 tnik svpta komisarjev in komisar za zu nanje zadeve Molotov je imel včeraj precl sovjetskim parlamentom SO minut trajajoč govor o sovjetski zunanji politiki. Glavna tcOka govora je ponovni poudaiek, da nnmeravfi sovjetska Rusija ostati nevtralna v sedanji evropski vojni. V ostalem je P' udarjal miroljubnost komunistične Rusije, o kateri je trdil, da je obdana na vseh neh od kapitalističnih sil, ki jo hočejo potegniti v vojno. Govoreč o vojni s Finsko je skušal Mo-lol »v dokazovati, da je sovjetska Rusija vpadla v Finsko samo zaradi zavarovanja svoje varnosti. Obenem je poudarjal, da je bila vojna na Finskem popolnoma neodvisna od velike vojne v Evropi. Pritoževal se proti Angliji in Franciji, da skušata stalno spraviti Sovjetsko unijo v vojno. Smešil je trditev, da sta Anglija in Fran-cija hoteli rešiti Finsko ter je zagotav-ij >\. da sta nameravali zapadni velesili po-r niti Finsko samo kot izhodišče za napad na sovjetsko Rusijo. Poleg Anglije in Francijo je očital Molotov tudi Švedski, da je podpirala Finsko. Enako je zameril Italiji. ■ : i jr> poslala Finski 50 vojaških letal, ter Zedinjenim državam finančno pomoč. Sarkastično je označil Molotov Zed.injene države kot posebno devotnega prijatelja mini. Značilno pa je. da ni nikjer v govoru h sede. ki bi kazalo, da hoče sovjetska Ru-ditl v. Nemčijo skupno politiko. Na-sprotno je Molotov celo zanikal, da bi dobivala Nemčija iz sovjetske Rusije veliko pomoč v materijalu za vojno. Trdi! je. da prejema mnosro več materijala Nemčija iz Rumunijo. napram kateri pa Anglija kljub temu ne vodi sovražne politike. Po mnenju Molotova vo<1ita Anemija in Francija proti sovjetski uniji maščevalno politiko, ker ni hotela napasti Nemčije. Trditev, da bi se utegnila obrniti Sovjetska unija po vojni na Finskem še proti jus^vzhodu Evrope, je Molotov označil kot smešno, pač pa je naglasll. da ostaja med S< vjetsko Rusijo in Rumunijo še nerešeno vprnSunjc Bcsarabije, toda Sovjetska unija zaradi tega vprašanja ne namerava iti v vojno. Nevarnost na Bližnjem vzhodu pa obstoji po njegovem mnenju v »zelo sumljivi« aktivnosti angleško - francoske vojske v Sinji in sosednjih kolonijah. Premišljeno svarilo je naslovil Alolotov na Norveško in švedsko, češ da bi prekršili sovjetsko-finsko mirovno pogodbo, če bi sklenili s Finsko obrambno vojaško zvezo. Sodelovanje v taki zvezi, ki bi bila naperjena .samo proti Sovjetski Rusiji, bi pomenilo odpoved nevtralnostne politike s strani Norveške in švedske. Glede odnošajev s Turčijo in Iranom je omenii Molotov nenapadalni pogodbi, ki jih ima sovjetska Rusija z obema državama ter je poudaril, da namerava sovjetska Rusija svoje obveznosti točno izpolniti. Glede Japonske je naglasil. da mora uvideti, da Sovjetska Rusija ne bo trpela kršit-, v svojih interesov. X i koncu govora je Molotov še enkrat naglasil. da hoče sovjetska Rusija ohraniti politiko nevtralnosti in ostati izven sedanje vojne med velesilami. Govoreč o vojni na Finskem je navedel Molotov po podatkih sovjetskega generalnega štaba naslednje o izgubah obeh vojsk Sovjetskih vojakov je padlo 4S.745. ranjenih pa je bilo 158.863. Finci so izgubili 60.000 padlih vojakov in so imeli 250.000 ranjencev od skupnih 600.000 mož. kolikor je štela finska vojska. Negotovost o obisku Molotova v Nemčiji Berlin, 30. marca. e. Glede na skupno sodelovanje med Nemčijo, Italijo in Sovjetsko Rusijo opozarjajo v tukajšnjih krogih, da se sedaj mnogo manj govori o tej stvari, kakor doslej. Prav tako se tudi mnogo manj govori o prihodu komisarja za zunanje zadeve Molotova in njegovih najožjih sotrudnikov v Berlin, dasi krožijo v krogih tujih opazovalcev in novinarjev stalno vesti v tem smislu. Se večja negotovost vlada glede vprašanja sestanka Ribbentropa, Ciana in Molotova. o katerem se je zadnje čase toliko govorilo. Sedaj o tem vprašanju sploh nič ne govore. Prevladuje prepričanje, da tega sestanka, za katerega so trdili, da bo na Dunaju, sploh ne bo. Isto je glede povratka ruskega veleposlanika škvareova v Berlin, za katerega se ne ve, kdaj se bo vrnil. Vsa ugibanja v tem pogledu kakor tudi glede zveze s sovjetsko Rusijo smatrajo v tukajšnjih krogih odvisna od izjav Molotova v sovjetskem parlamentu. Odmevi po svetu V Franciji PARIZ. 30. marca. s. (Reuter). Govor sovjetskega zunanjega ministra Molotova napravlja vtis. da namerava Sovjetska unija še vedno nadaljevati s svojo nesigurno zunanjo politiko Molotov ni omenil nobenega novega sporazuma z Nemčijo, ni p? tudi povedal ničesar, kakšno stališče bo Sovjetska Rusija zavzela v bodoči svoji zunanji politiki. Kremelj hoče očividno sedanjo vojno čim bolj izkoristiti za svoje interese in postopa sedaj v svoji politiki popolnoma oportunistično. Na Finskem HELSINKI, 30. marca. s. (Havas). Včerajšnji govor Molotova so sprejeli tukaj z največjim zanimanjem. Z zadovoljstvom je bila sprejeta izjava, da se sovjetsko-finski odnosa ji razvijajo zadovoljivo. Sicer v Helsinkih nočejo dajati obsežnejših komentarjev že zato, ker se finska delegacija še pogaja v Moskvi o določitvi podrobnosti mirovne pogodbe, vsekakor pa nekateri odstavki v govoru niso zgrešili svojega namena. Tako je na primer podal Molotov zgodovino sovjetsko-finskih pogajanj pred izbruhom vojne nekoliko drugače, nego govore o tem finski dokumenti, objavljeni svoj čas v Belo-modri knjigi. Tudi trditev, da sta hoteli Anglija in Francija pričeii na Finskem vojno, je zbudila pozornost, ker govore dejstva prav nasprotno. V finskih krogih je zbudila mnogo pozornosti izjava, ki indirektno svari Turčijo in kritizira Rumunijo. Na podlagi tega imajo v Helsinkih še bolj vtis. da bo v prihodnje Sovjetska Rusija vse svoje napore usmerila proti jugovzhodu Evrope. V Švici Curih, 30. marca. z. švicarski listi naglasa jo v svojih komentarjih o seji zavezniškega vrhovnega vojnega sveta, da pomenijo sklepi velik uspeh Francije. »Basler National Zeitung- smatra, da je stališče Francije prodrlo na vsej črti, ker komunike izrecno poudarja, da tesno sodelovanje ArLglije in Francije ni določeno le za dobo vojne, marveč tudi po vojni do končne ureditve Evrope. »Neue Zurcher Zeltung« podčrtava, da se je An- gliji obvezala ostati tesno na strani Francije ter da se po končani vojni ne bo zopet umaknila v svoj splendid isolation. *Basler Nachrichten* pišejo, da je s tem sklepom pokopano zadnje upanje Nemčije, da bi mogla še kdaj razdvojiti Anglijo in Francijo. Na Madžarskem Budimpešta, 30. marca. j. iHavas). Odločitve, ki jih ie včerai s.t>reiel vrhovni voi-ni svet zavezniških držav v Londonu, so napravile na madžarsko javnost zelo elo-bok vte. V taroka i šn iih oo'i Učnih krosih vidijo v teh sklepih noneven dokaz absolutne skladnosti in enotnosti interesov cbeh držav, da sta Franciia in Anffliia Doslej neločliivo trdno do vezani med seboi in da bo zaman vsaka namera poskušati odtrgati drueo od druce Onozariaioč na stališče Francije nasproti Scvietom. spominja isti list na misteriozni molk Paul a Revnauda. ki doslei ni še nič odkril, ali želi izigrati rusko karto^. ali pa »italiian-ski adut«. Prioominia na ta list da ie Revnaudov molk Dovsem razumiiiv ker seda i ne gre za kako lahko ieračo. marveč za i ero naivečieea stila Na Danskem Kodanj, 30. marca. s. (Havas). :>Berling-ske Tidcnde" napoveduioio v zvezi z včerajšnjim zasedaniem vrhovnemu zavezniškega voinega sveta Dredvsem veliko angleško-francosko diplomatski-- ofenzivo na jugovzhodu Evrope. Nova sovjetska orientacijah Sovjetska vlada stremi po zboljšanju odnosov z Anglijo in Francijo London, 30. marca. z. V tukajšnjih dobro poučenih krogih zatrjujejo, da nI bila- samo zaplemba dveh sovjetskih parni-kov predmet razgovora lorda Halifa.va s sovjetskim poslanikom Majskim« marveč sta razpravljala tudi o vseh medsebojnih odnosih Anglije in sovjetske Rusije. Pri tem podčrtavajo značilno dejstvo, da do tega sestanka ni prišlo na angleško, marveč na sovjetsko pobudo. Vse kaže, da želi moskovska vlada po končani vojni s Finsko proučiti diplomatski položaj v Evropi, kakor tudi, da želi predvsem zopet z boljšati svoje odnose z Anglijo in Francijo. Dejstvo je, da se bo angleški poslanik v Moskvi Steed, ki je že več mesecev na dopustu v Londonu, v najkrajšem času zopet vrnil v Moskvo. VVashinpton, 29 marca. o. vlnternatio-nal News Service« poroča iz Londona, da potrjujejo v tamošnjih uradnih krogih, da I se bo angleški poslanik VVilliam Seeds v kratkem vrnil v Moskvo, ker je potekel njegov dvomesečni dopust, ki £a je preživel v Angliji V Angliji ne vidijo nobenega razloga, da bi se zaradi francosko-sovjetske napetosti ne vrnil na svoje mesto. Borba proti komunizmu v Franciji Pariz. 30. marca. br. (Havas). V ponedeljek se bo sestala francoska vlada pod predsedstvom predsednika Lebruna. Na ji bodo razpravljali tudi o važnih notranjepolitičnih vprašanjih. že snoči je bila v ministrskem predsed-ništvu konferenca, na kateri so bili predsednik vlade Revnaud, notranji minister Roy, prefekt seinske pokrajine, pariški policijski prefekt ter več višjih funkcijonar-jev notranjega ministrstva ter policije. Na konferenci so razpravljali o raznih notranjih političnih ukrepih in predvsem o borbi proti komunizmu. Sklenjeno je bilo, da bo mnogo sumljivih elementov izgnanih iz Pariza in okolice. Povod za te ukrrpe so dala policijska odkritja novih komunističnih propagandnih gnezd. Včeraj zjutraj jc policija našla v dveh pariških knjigarnah mnogo komunistične propagandne literature. Knjigarni sta bili takoj oblastveno zaprti in se je preiskava v teku dneva zelo i a/širila. Izgoni iz Pariza so se suoci že pričeli. Snoči je bil min. predsednik Revnaud v vojnem ministrstvo, kjer se je sestal z Daladierjem. Informiral ga je o sklepih vrhovnega vojnega sveta, pa tudi o notranjem političnem položaju. Surič odpotoval iz Pariza Pariz. 30. marca. e. Snoči ob 20. ie sovjetski veleposlanik Surič odpotoval \7 Pariza v Moskvo s simplon-ekspresom Italijanska sodba RIM, 30. marca AA. Diplomatični urednik agencije Štefani smatra, da se dajo razlogi, zaradi katerih zapadni velesili ne želita prekiniti svojih zvez s Sovjetsko Rusijo, jasno sklepati iz nedavnega poročila, izdanega v Parizu. Ti razlogi so v glavnem: 1. Interes Anglije, da se izogne volni s Sovjetsko Rusijo, ker je Sovjetska Rusija odlično pripravljena; 2. Odločnost Turčije, da se ne spusti v vojno proti Rušili 3. Potreba, da se prepreči nadaljnja zveza Sovjetske Rusije z Nemčijo. N^to naglasa diplomatski urednik agencije Štefani, da bo blokada proti Nemčiji v vsakem primeru neučinkovita, ker omogoča prijateljstvo s Sovjetsko Rusijo Nemčiji preskrbo z glavnimi potrebščinami. Za zaščito in neodvisnost malih narodov Anglija in Francija bosta skušali čim bolj omejiti nemški vpliv na nevtralne države, zlasti v gospodar skem pogledu LONDON, 30. marca. p. Angleško ministrstvo za informacije objavlja; Zunanji minister lord Halifax je pozval angleške poslanike v južno-vzhodni Evropi, naj pridejo v London na posvetovanje. Iz okolice zunanjega ministrstva se doznava, da je ta "odredba angleške vlade, do katere je prišlo takoj po zasedanju vrhovnega vojnega sveta, ogromnega pomena. Anglija in Francija smatrata, da se ne more mirno gledati, če gotove velesile neprestano izvršujejo politični in gospodarski pritisk na nevtralne države. Po mnenju teh krogov se je zlasti Nemčija posluževala politike, da se z vsemi nevtralnimi državami posebej pogaja in da nevtralnim djžavam ne dovoljuje skleniti kakega sporazuma, ki bi mogel služiti za skupno obrambo njihove nevtralnosti. Angleška vlada stoji na stališču, da je treba Balkan prepustiti balkanskim narodom, ki naj sami odločajo o svoji politični in gospodarski usodi. Nevtralnim državam se mora zagotoviti, da morejo neovirano sklepati med seboj obrambne zveze in svobodno odločati o smeri svoje gospodarske politike. To bo glavni predmet razgovorov lorda Hali-faxa z angleškimi poslaniki v državah južnovzhodne Evrope. LONDON, 30. marca. o. Diplomatski so-trudnik »Timesa« razpravlja o zadnji seji vrhovnega vojnega sveta, o kateri meni, da se bo bržkone naglo pokazala kot najvažnejša izmed vseh šestih, kolikor jih je bilo doslej, ter pravi med drugim: Glavni predmet konference je bilo zadržanje nevtralcev. Zapadne sile so doslej najvestneje varovale pravice nevtralnih držav, tudi še potem, ko je bilo v škodo njihovemu vodstvu vojne. Za zahvalo nevtralci ne kažejo nobene odločnosti. Kot poseben problem v zvezi s tem se pojavlja zelo živahen promet nemških trgovskih ladij ob norveški obali. Norveška vlada je dovoljevala zaščitno spremstvo tem lad-djam. ki vozijo železno rudo za nemške tvornice orožja, d očim padajo istočasno norveški mornarji kot žrtve nemških bomb in strojnic. S tem je v najtesnejši zvezi vprašanje vse blokade. Blokada je bila učinkovita že v početku vojne ter je bila ojačena v novembra, ko je bila uvedena tudi blokada nemškega izvoza. Med tem no bile dovoljene tako mnogoštevilne Izjeme nevtralnim državam, in so postali tako mnogoštevilni primeri reeksporta ladijskega tovora iz nevtralnih držav v Nemčijo, da so smatrali zavezniki kot potrebno ponovno proučiti ta problem. Kaže se. da je bila blokada tako prevrtana, da je postala podobna siru. Ker je gospodarsko udejstvo vanje v sedanjem stanju vojne morda glav no orožje, se more smatrati, da so o celotnem problemu na seji vrhovnega vojnega sveta temeljito razpravljali Na Balkanu, — ugotavlja diplomatski sotrudnik »Timesa«, — zavezniki niso otopeli nobenih izgub. Sicer so morda v zadnjem času dosegli na tem področju tudi nekatere prednosti, toda gospodarska stran zadeve je drugačna. Zato iščejo vlade zapadnih sil pota in načine, da bi onemogočili nemški gospodarski pritisk v južno- v7hodni Evropi. Glede na politiko zapadnih sil napram Italiji in Sovjetski Rusiji so mnogi francoski listi v zadnjem Času zahtevali zbli-žanje z Italijo da bi se zboljšali odnosi z njo. Zelja po zboljšanju odnosov z Italijo je bila vedno tudi živa želja min. predsednika Chamberlaina. Kar se tiče Sovjetske Rusiie ?o odnosi med Francijo in njo zelo napeti, vendar ne precenjujejo na nobeni strani afere poslanika Surića. Danska ne bo ugodila nemški zahtevi KODANJ. 30. marca. o. (United Press). Razvoj dogodkov v najbližji bodočnosti se more pričakovati z največjim pesimizmom. Nemčija je sporočila skandinavskim državam, da je po nienem mneniu niihova dolžnost smatrati vse oborožene trgovske l?-dje za vojne ladje, ki jih smejo pustiti v svoje luke samo s pogoji, ki so določeni za vojne ladje. Uresničenje te teorije bi pomenilo prekinitev skandinavske trgovine z Anglijo. Kakor izjavljajo danski službeni krogi, Danska ne namerava ugoditi tej zahtevi. O čem bodo razpravljali na konferenci poslanikov RIM, 30. marca. e. Po vesteh, ki so prispele iz Londona, bodo na konferenci po- [ slanikov iz jugovzhodne Evrope, ki so bili | pozvani v London, razpravljali o naslednjem: 1. Kakšna je stvarna moč Balkanske 1 zveze. ? Ali je Balkanska zveza zares odločena, da bo kolektivno delala za ohranitev miru in za ohranitev statusa quo na svo- iem področju. 3. Ali nevtralnost vsake posamezne članice ne predstavlja velike ovire za morebitno angleško-francosko iniciativo na jugovzhodu Evrope. V rimskih krogih ne verjamejo, da bi bila ta konferenca v zvezi s kako vojno operacijo na jugovzhodu Evrope v najbližji bodočnosti, temveč gre za veliko diplomatsko ofenzivo zaveznikov v tem delu Evrope. Vsekakor bodo tudi temeljito razpravljali o odnošajih z Italijo, kar sklepajo iz tega. da se bo konference udeležil tudi angleški veleposlanik v Rimu Percv Loraine. BERLIN, 30. marca. e. Bolgarski poslanik v Berlinu Draganov je na poziv zuna njega ministra Popova odpotoval v Sofijo, da poroča o mednarodnem položaju. Revnautf.ovi razgovori s poslaniki Pariz, 30. marca. br. Min. predsednik Revnaud je sprejel včeraj popoldne francoskega poslanika pri Vatikanu, ki je v petek zvečer prispel iz Rima. S tem je predsednik vlade pričel svoje že napovedane razgovore s francoskimi poslaniki, ki so bili te dni pozvani v Pariz, da poročajo o položaju v državah, kjer so akreditirani. Francoski admiral na potovanju po Turčiji Ankara, 30. marca. j. (Havas). V turško prestolnico je prišel na svojem študijskem potovanju po Turčiji francoski kon-treadmiral Mouren. Francoski letalski strokovnjak se je prej nekaj dni mudil v Iz-mirju, kjer je študiral naprave turškega letalstva. Iz Ankare bo odpotoval v Carigrad, kjer bo končal svoje inspekcijsko potovanje ter sestavil poročilo o organizaciji pasivne letalske obrambe v teh treh večjih turških mestih. Zbližanje med Anglijo in Japonsko Tokio. 30. marca. o. Angleški in ameriški poslanik v Tokiu bosta odpotovala na dopust, ki ga, bosta preživela v Zedinjenih državah. Dejstvo, da bosta, oba poslanika odpotovala iz Japonske za dalje časa. smatrajo kot znak, da so se odnosi med Anglijo in Japonsko znatno zboljšali. to zboljšanje je prišlo do izraza, tudi v zdravicah, ki so bile izrečene na obedu, ki ga je priredil angleški poslanik. Obeda so so udeležili tudi cesarjev brat in njegova žena ter zunanji minister Arita. V svoji zdravici je bivši japonski poslanik v Londonu Jošida govorii o angleško-japonskeni prijateljstvu, ki je potrebno za trajen mir na Daljnem vzhodu. Turški funt vezan na angleški funt Ankara, 30. marca. o. Turška vlada je sklenila, da bo vezala turški funt z angleškim funtom. Finska po vojni Finska potrebuje 12 milijard mark darstoo obnovo Helsinki, 30. marca. br. (Štefani). Pomoćnik kmetijskega ministra Koivisto je včeraj sprejel novinarje in jim podal zanimivo izjavo o gospodarski obnovi Finske po vojni s Sovjetsko unijo. Poudaril je, da se je že 430.000 ljudi izselilo iz krajev, ki jih je morala Finska po moskovski mirovni pogodbi prepustiti Sovjetski uniji. Glede na to je sedaj za Finsko pri obnovitvenem delu vprašanje njihove nastanitve in preskrbe najbolj pereče, švedska vlada je že obljubila, da bo takoj poslala na Finsko gradbenega lesa za stanovanjske hiše, v katerih se bo lahko nastanilo 60 tisoč ljudi. Finska vlada pa se pravkar bavi z vprašanjem agrarne reforme, da bi begunci dobili tudi primerna zemljišča, na katerih bi se mogli stalno naseliti. Zemlja bo odvzeta večjim agrarnim in industrijskim podjetjem ter občinam, ki jim bo ?lada za to izplačala primerno odškodnino. V ta nameii bo treba razpisati več notranjih posojil in povišati tudi nekatere davke. Država bo morala v doglednem času zbrati 12 milijard mark za gospodarsko obnovo. Za to vsoto je bila doslej ocenjena vojna škoda civilnega prebivalstva. Samo v Abu je bila v vojni povzročena škoda ocenjena na 40 milijonov mark. Iz notranje politike ZAČASNI NAMESTNIK TRGOVINSKEGA MINISTRA Nj. Vis. knez namestnik Pavle je v petek sprejel v avdijenci trgovinskega ministra dr. Ivana Andresa, ki je odpotoval v Bukarešto k ustanovitvi rumunsko - jugo-slovenske gospodarske zbornice. Z ukazom kr. namestnikov je bil na predlog predsednika vlade imenovan za namestnika trgovinskega ministra za čas njegove odsotnosti minister za pošto dr. Josip Torbar. ZAGREBŠKI MESTNI PRORAČUN Včeraj so bila končana posvetovanja zastopnikov zagrebških organizacij HSS, gospodarskih ustanov in raznih društev n načrtu proračuna zagrebške mestne občine za leto 1940/41 kakor ga je sestavila nova mestna uprava. Posvetovanja so trajala več dni. Novi mestni proračun izkazuje skupim z mestnimi gospodarskimi podjetji za prihodnje proračunsko leto 307,li6.220 din izdatkov ter je za 30,850.244 din večji kakor sedanji. Napadi na angleške konvoje Živahna delavnost nemškega letalstva — Vsi napadi so bili odbiti LONDON, 30. marca. s. (Reuter). S noč: so nemški bombniki zopet izvršili več napadov na angleške konvoje v Severnem morju. V nasprotju z nemškimi poročili so se vsi napadi ponesrečili. Prvi napad je izvršilo eno nemško letalo, nato pa je sledil še napad cele skupine letal. V bližino ladij v konvoju sta padli vsega skupaj samo dve bombi, ne da bi povzročili kakršnokoli škodo. Protiletalski topovi s spremljajočih vojnih ladij so končno pregnali nemška letala. Nemško uradno poročilo pravi, da se eno izmed nemških letal n: vrnilo na svoje oporišče. Ribiška ladja »Princess Royal« je javila, da jo je v četrtek zvečer ob severovzhodni angleški obali napadlo 8 nemških bombnikov. Metali so na njo zažigalne bombe, ne da bi povzročili škodo. Potopitev norveškega LONDON, 30. marca. s. (Reuter). Ob vzhodni angleški obali je bil včeraj potopljen 3000-tonski norveški parnik *Burgos*. To je že 59 norveška ladja, ki je bila potopljena v teku vojne. Skupna tonaža izgubljenih norveških ladij sega že preko 200.000 ton. Nad 400 norveških mornarjev je pri tem izgubilo življenje. London,, 30. marca. j. (Reuter). Posadka 32 mož z norveškega parnika »Burgos t 3220 ton), ki se je potopil v bližini vzhodne angleške obale, se je rešila na angleške ladje, ki so mornarje izkrcale v neki luk i na jugovzhodni obali škotske. 20 nemških ladij skuša prodreti blokado Bat a v 30. marca. s. (Reuter). 20 nemških trgovinskih pa mikov, ki ae nahaja od izbrruha. vojne ladje v raznih ho-landsko-indijijkih hikah. se po zadnjih po-l'ocilih pripravlja na odhod. Naiaerajo kavčuk, kopro, olje, živila in tako dalje ter hočejo očitno prodreti zavezniško blokado in dospeti v Vladivostok, odkoder bi bilo blago poslano v Nemčijo. Med nemškimi ladjami v holandsko-indijskih lukah so tudi trije večji pamiki a Nordlandc «8.000 ton), >Rejgensburg«s: (6.000 ton) in -Folkland^ (7.000 ton). Vse te ladje so sedaj Nemci sivo prepleskali ter njihova imena ortetranili, otziroma spremenili. NI še jasno, kako bodo mogle nemške ladje holandske luke zapustiti, ker dolgujejo Nflmci za del j časa luške pristojbine in ao bili zato od Holandcev z ladij odstranjeni posamezni stroji. Ribiška ladja v boju z letalom Undun. 30. marca. s. (Reuter). Angleška ribiška ladja »Inwernell« iz Aber-deena je javila, da jo je v četrtek ob severovzhodni škotski obali napadlo nemSko le- talo. Letalo je vrglo proti 1adrji letalaki torpedo ter tri ali štiri bombe, poleg tega pa je ladjo obstreljevalo de tudi s strojnicami. Laija je odgovarjala s protiletalskimi topovi in se ji je posrečilo letajo pregnati. Nizozemski protesti HAAG. 30. marca. s. (Reuter). Nizozem- I ska vlada je vložila tako pri angleški ka-I kor tudi pri nemški vladi proteste zaradi i kršitve nizozemske nevtralnosti po angle-! ških in nemških letalih. Protest pravi, da i sta v četrtek popoldne dve angleški vo-• jaški letali preleteli nizozemski otok Rot-: tum. Tudi nemško letalo so opazili v bližini Rottuma. Nizozemski protiletalski topovi so letala obstreljevali. Obsojeni vohuni na Nizozemskem Amsterdam, 30. marca. br. Pred tukajšnjim vojaškim sodiščem se je končal proces proti trem vohunom, ki so bili obtoženi, da so dajali Nemcem važne informacije o nizozemskem trgovinskem pomorskem prometu. Na podlagi teh informacij je uspelo nemškim podmornicam v zadnjem času torpedirati celo vrsto nizozemskih ladij. Obtoženi so bili neki višji uradnik trgovinskega ministrstva, neki uradnik pri ministrstvu za trgovinsko mornarico in njegova žena. Vrvi je bil obsojen na dve, drugi na poldrugo, uradnikova žena pa na pol leta ječe. Snočnje francosko vojno poročilo Pariz, 30. marca br. Vrhovno poveljni- štvo francoske vojske je snoči objavilo naslednje 416. vojno poročilo, ki pravi: Ojačeno delovanje prednjih straž. Živahno je bilo tudi delovanje letalskih sil. Francosko protiletalsko topništvo jc sestrelilo nemško dvomotemo letalo, ki je padlo na tla v zaledje francoske fronte. 2e 28. t. m. je neko drugo nemško izvidniško letalo padlo na francoska tla. Kralj Juri] na inspekciji v južni Angliji London, 30. marca. Or. Kralj Jurij je bil včeraj popoldne na inspekciji angleških čet v južni Angliji, ponoči pa se je vrnil v London. Angleške izgube LONDON, 30. marca. s. (Reuter). Vojno ministrstvo je objavilo tretjo listo žrtev angleške kopne vojske. Lista obsega 725 imen. 714 vojakov je umrlo, 3 so podlegli zadobljenim ranam, 1 je bil ubit, i je umrl v jetniškem taborišču, 6 pa jih je bilo ranjenih. Na listi je tudi 12 žensk. Nemški očitki zapadu Objava dokumentov, da so Anglija in Zedinjene države pripravljale napadalno vojno proti Nemčiji London, 30. marca. s. (Reuter). Nemška vlada je objavila snoci eno najbolj čudnih propagandnih publikacij. Na 48 straneh, ki so jim baje priložene fotografije originalnih dokumentov od 1.1938 dalje, skuša nemška publikacija dokazovati, da so Anglija in Zedlnjene države pripravljale napadalno vojno proti Nemčiji. Med dozdevnimi dokumenti se nahajajo poročila poljskih poslanikov iz Londona, Washingtona in Pariza. Ponovno je v dokumentih omenjen tudi ameriški poslanik v Parizu Bul-litt. Iz dejstva, da je bila nemška publikacija včeraj v Berlinu najprej izročena samo ameriškim novinarjem, sklepajo, da je ta nova propaganda namenjena predvsem za Zedinjene države in da je najbrže eden njenih ciljev, apelirati na politične nasprotni ke predsednika Roosevelta. VVashington, 30. marca. s. (Reuter). Novinarji so včeraj vprašali zunanjega ministra Hulla o dokumentih, ki :":h je nemška vlada objavila snoči v Berlinu. Hull je odgovoril, da tem dokumentom niti najmanj ne verjame. Dejal je, da je govoril po telefonu o tem s poslanikom Bullittom v Parizu, ki pa mu je zagotovil, da ni podal nobene izjave, kakor mu jo v objavljenih dokumentih pripisujejo. Tudi predsednika Roosevelta so vprašali novinarji, kaj misli o teh dokumentih, odgovoril ie: Propagando iz Evrope je treba sprejemoti z zrnom soli, ie bolje pa je. če vzamete dve zrni. In najbolje tri zrna. soli. WASHINGTON, 30. marca, e- Na konferenci tiska je včeraj predsednik Roosevelt podal naslednjo izjavo: Gospod Sumner Welles ni sprejel niti ni meni prinesel nobenih posebnih predlogov iz kakršnihkoli virov, ki bi imeli kakršno upanje za vzpostavitev pravičnega in trajnega miru v Evropi, toda obvestila, ki jih je dobila naša vlada v zvezi z njegovo misijo, bodo nedvomno največjega pomena takrat, ko bo prišel čas, da se vzpostavi mir. Nadalje je Roosevelt Poudarjal, da njegova izjavi pomeni točno to, kar je že prej izjavil, namreč, da je malo neposrednega upanja za zaključitev vojne. Tudi je Roosevelt ponovil, da Welles ni bil pooblaščen, da bi sprejel kake obveznosti za Zedinjene države, ali kaj predlagal in tudi ni v Evropi napravil nobenega predloga v imenu Zedinjenih držav. Obvestila, ki jih je zbral Sumner Welles, bodo največje vrednosti za splošne smernice zunanje politike Zedinjenih držav, karkoli so Wel-lesu dale na razpolago italijanska, nemška, angleška in francoska vlada, bo vlada Zedinjenih držav smatrala za strogo zaupno. Wellesov obisk je tudi doprinesel zboljšanju prijateljskih odnošajev med Zedi-njenimi državami in državami, ki jih je obiskal Proračunske dvanajstine Na sireočni sede murni seji vlade sta bila sprejeta začasna proračuna za državo in za banovino Hrvatsko Beograd, 30. marca. p. Ministrski svet j je imel nocoj sejo od 17. do 24.30. Po seji je finančni minister dr. žute j izjavil novinarjem, da je na seji poročal o proračunskih dvanajstinah in da bo 31. t. m. zvečer govoril po radiu ter vsej jugoslo-venski javnosti obrazložil njihove podrobnosti. Seje ministrskega sveta se nista udeležila trgovinski minister dr. Andres, ki je na potu v Bukarešto, in minister dr. Bariša Smoljan, ki je prav tako na potovanju. Po končani seji vlade so dobili novinarji naslednja pojasnila: Ministrski svet je odobril štiri proračunske dvanajstine in sicer po določbah ustave na podlagi dosedanjega proračuna za mesce april, maj, junij in julij. Po določbah ustave mora namreč vlada finan-sirati državne potrebščine s proračunskimi dvanajstinami, ako narodno predstavništvo ne more uveljaviti novega proračuna. Te dvanajstine bodo uveljavljene s posebno uredbo. Uredba bo vsebovala določbe čisto finančne prirode za izvršitev štirih dvanajstin in bo tako nadomestila običajni finančni zakon, razlikovala pa se bo od njega v tem, da bo vsebovala samo finančne določbe, nikakor pa ne, kakor prejšnji finančni zakoni, določbe zakonodajnega značaja. Te štiri proračunske dvanajstine znašajo približno 5 milijard dinarjev. V to vsoto so všteti tudi krediti, ki odpadejo na banovino Hrvatsko za posle, ki jih je prevzela od države. Ti krediti se bodo Izločili iz proračunskih dvanajstin s posebno uredbo o flnansiranju banovine Hrvatske. Na nocojšnji seji vlade je bila rasen proračunskih dvanajstin sprejeta tudi te uredba o flnansiranju banovine Hrvatske. Hrvatska bo dobila svoje dohodke in tudi svoje organe za pobiranje teh dohodkov. Tudi državna uprava bo pobirala v banovini Hrvatski svoje dohodke ter vzdrževala svoje organe za njihovo pobiranje. Novost bo ta, da bodo obstojali skupni do-dohki in skupni organi, ki bodo plačani od države in banovine. Na seji ministrskega sveta je bil odobren dalje kredit 4.5 milijona dinarjev sa pomoč krajem, ki so prizadeti od poplav, in za nadaljnje preprečenje poplav. Končno so bili odobreni krediti ministrstvu za prosveto in ministrstvu pravde, da bi mogli namestiti već sto sodnih pripravnikov, sodnikov, suplentov na gimnazijah in sa napredovanje učiteljev. Uredba o proračunskih dvanajstinah bo objavljena 1. aprila v »Službenih novinah«. Ponarejala $00 dinarskih bankovcev razkrinkani Skoraj istočasno ie policija prijela ponarefalce v Maribora in Zagrebu — Čudno skladišče na Vrhoven pri Badolfah Zagreb. 30. marca. V naši državi so že deli časa v Drometu ponarejeni 500 dinarski bankovci. Ponarejeni so tako dobro, da iifc Drecei dolgo sploh niso razločili od Dravih. Sele ko ie prišlo nekai nonareienih bankovcev v državne banke, so ugotovili, da so Dcnareie-ni. Zato je bilo naročeno vsem Dolicii-skim oblastem v državi, nai strogo oazio na razpečevalce nonareienega denaria. Vest o ponarejen:h 500 dinarskih bankovcih ie prišla kmalu tudi v iavnost in iele so se širiti razne neutemeliene vesti. Liud-dje so med drugim govorili, da se Donareia naš denar v neki tuii državi in »renaša v Jugoslavijo. — Polici .ia ie Da takoi spoznala, da so te vesti brez podlage in da iih širiio naibrž tisti, ki ie v niihovern interesu, da bi tim oblasti ne r>rišle na sled. Pred 10 dnevi so zagrebški listi poročali, da je ooliciia aretirala nekega t>onareialca 500 dinarskih bankovcev, ki ie član dobro organizirane pcnareievalske družbe. Ta vest pa n: bila povsem tol-na. Aretiran ie bil namreč Anton Zurai. ki ie pa ponarejene bankovce samo razpečaval. a ponarejal iih ni. Vendar ie bila Da niegova are-taciia zelo važna za nreiskavo. To ie biia namreč prava sled in polic! i i ie pomaeala. da ie odkrila rxmareievalsko družbo, ki ie imela svoie člane oo vseh večiih mestih Hrvatske in Slovreniie. naibrž pa tudi rx> drugih kraiih države. Preiskava bo kmalu spravila na dan zanimive nodrebnosti. Niti vodijo v Maribor Anton Zurai ie bil naiprei na policiii zelo redkobeseden. Trdil ie, da ne ve od kod izvirat o penareieni bankovci, ki so iih našli pri niem. Pozneie ie Da Dr'znal. da jih je dobil iz Maribora. Ni Da hotel vedeti, kdo mu jih ie poslal. Priznal ie- samo. da iih ie že Drecei Drodal. Ker se ie zdel sumliiv. ga je zagrebška Doliciia izročila mariborski. Iz Maribora so zagrebško polici i o sproti obveščali, kako teče preiskava. Preiskav-a ie napredovala zelo hitro, kajti noli-ciia ie takoi v začetku dobila konkretne podatke. Včerai so prispeli iz Maribora v Zasreb policiiski asenti. ki bodo skupno z zagrebškimi nadalieva-li preska vo. Mariborska polici ia ie r>ri-Domogla zaerebški. da ie kmalu odkrila tudi hišo. kier so ponareievalci opravliali svoie delo. Tvornica ponarejenih bankovcev Seveda ie policiia vodila oredskavo v naivečji tajnosti. Dobila ie informaciie. da ie tovarna za rjornreianie bankovcev na periferiji mesta takoi za SetemiStaO progo, vodečo od kolodvora Sava oroti davnemu kolodvoru. Detektivi so zvedeli, da delaio ponarejevalci v dvoriščni Iod: v Brozovi ulici 36. Takoi sta odšla tia iva mariborska in dva zagrebška detektiva. Tam so nekaj časa čakali v zasedi. Lopa ie podobna avtomobilski garaži. Kmalu se ie ooia-vil na dvorišču sumliiv mladenič, ki ie stopil k vratom lope in jih odklenil. Preden je pa vstopil, se je ozrl. da bi videl, če ga morda kdo opazuie. Misleč, da ni nobene nevarnosti, ie vstooil in hitro zaprl vrata za seboj. Dramatična aretacija Detektivi so se takoi približali Ioni in io obkolili. Potrkali so hi na vprašani e kdo je. so odgovorili: Prijatelji. — Kakšni prijatelji? — se ie začul "-las iz lope. Tedaj le pa zsdclical detektiv, nai mož v lopi takoi odpre, češ. policiia je tu. Ponarejevalec je skušal pobegniti skozi skrivna vrata, toda tam ie bil tudi na preži detektiv in beg se ni posrečil. Ponarejevalca so aretirali in moral i'm ie odpreti glavna vrata. Tako ie bila delavnica ponarejenih bankovcev točno odkrita. Bezjak je bankovce kar sušil — Kako se pišeš? — so vprašali detektivi mladeniča. — Konrad Beziak. — Koliko si star? — Devetindvajset let. — Od kod si doma? — Iz Ptuja. — Kakšen ie tvoi poklic sicer? — Bil sem kovaški pomočnik Ponarejevalca so uklonili, potem so pa pregledali barako. Ponarejevalec ie bil pravkar odtisnil na velikem stroiu 15 bankovcev in jih obesil sušit. Bili so še vlažni Vse orodie ie ležalo pred detektivi. Tu je bila tudi 1500 sveč na električna žarnica, posebna fotografska naprava za fotografiranje bankovcev, precei fineea papiri a za izdelovanje bankovcev. Beziak ie bil dobro opremi jen z vsem, kar se potrebuje za ponarejanje bankovcev. Stene barake so bile oblepljene s kartonom. V drvarnico so vodila ta i na vratca, V neposredni bližini barake ie aretirala policiia še dva osumljenca. Policiia ie odpeljala iz barake vse pripomočke za nonareianie bankovcev in tudi vso zalogo ponarejenih bankovcev. Takoi je bila obvešrena o uspehu mariborska polciia in v obeh mestih se preiskava z vso vnemo nadaliuie. Nobenega dvoma ni. da ie policija končno odkrila dobro organizirano in razpredeno družbo ponarejevalcev 500 dinarskih bankovcev in da so njene niti vodile tudi na Vrbovo pri Radečah. Radeče, 29. marca V naši okolici se je naglo razširila vest, da so orožniki odkrili na Vrhovem celo delavnico sa ponarejanje 300-dinarskih bankovcev. Pri posestniku Jožetu Majhencu, stanujočem ▼ neposredni bližini cerkvene podružnice, so našli na podstrešju več velikih kovčegov m zabojev, v katerih so biti shranjeni najmodernejši stroji za ponarejanje denarja. Med drugim so našli poseben fotografski aparat, dalje aparat za osvetljevanje slik s petimi žarnicami, aparat za recušn-anje, priprave za rezanje papirja, 40 dobro izdelanih klišejev za 500-dinareke bankovce, barvne svinčnike, barve, razne kemikalije, 9 kg zrezanega finega papirja, več puHc in samokresov, precej streliva, bodal itd. Jote Majhenc je star okrog 50 let, je božjasten In ima baje precej zadolženo domačijo, ki mu jo že nad 20 let oskrbujeta 51 letna Fanika Zimšek in njena 211etna nezakonska hči Zofka. Mod preiskavo je bil Majhenc zelo razburjen in venomer je zatrjeval, da ne ve, kako je prišla v kov-čegih in zabojih najdena roba pod njegovo streho. Isto sta zatrjevali tudi Fanika Zimšek in njena hči. Na Vrhov© k Majhencu so se s taksijem večkrat pripeljali razni gospodje, ki so bili dobro postrežem in pogoščeni. Ponarcjalska in razpečevalska družba je morala biti dobro organizirana. Ponarejene bankovce je razpečaval po Zagrebu med drugimi tudi 541etni privatni uradnik Anton 2uraj, doma iz Drenskega polja srez Šmarje pri Jelšah, ki je bil zaradi sleparij že 14-krat kaznovan. Pri razpečavanju ponarejenih bankovcev ga je prijela zagrebška policija in ga te dni ^rročiia sreskemu sodišču v Radečah Ponarejalska družba je štela več članov, med njimi tudi nekatere s srednješolsko izobrazbo Eden je bil še nedavno ljudskc>M>lski učitelj, pa je bil zaradi kaznivih dejanj odpuščen iz državne službe. Preiskava se vodi v Radečah, pa tudi v Zagrebu, Mariboru in Ljubljani. Zanimivo je. kako so prišli na Vrhovem na sled ponarejalcem Orožniška postaja v Radečah je prejela na velikonočno soboto od predstojništva mestne policije v Mariboru brzojavko, češ da so tam aretirani ponarejale! 500-dinarskih bankovcev Fran Majcen, Anton 2 ura j in Anton Grašič izjavili, da je nameraval Maicen p-marejati denar pri nekem posestniku na Vrhovem pri Radečah. Pri hišni preiskavi pri Graši-ču, ki se je izdajal za inženirja Dvofaka, svetnika železniške direkcije v Zagrebu, so našli naslov Josipa Majhcnca posestnika v Vrhovem st. 21, pošta Radeče. Iz tega bi sc dalo sklepati, da je v afero zapleten tudi Majhenc, ki pa kot rečeno trdi, da ne ve, kako so prišli stroji za ponarejanje na njegovo podstrešje. Stvar pre;s ie je podražila zelenjava. Sneg in mraz sta napravila precej škode našim zelenjaaarjem. Zdaj je tudi težko nabirati zelenjavo na zasneženih vrtovih in zlasti še, ker je zemlja precej po-mrznila. Zato je pač ona danes domača zelenjava malo dražja. Največ škode je mraz napravil na špinači. Trg je bil danes slabše založen tudi zato, ker je ob koncu meseca slaba ku; lija in ne le zaradi mraza. Vendar je bilo ^sega blaga dovolj. Nekoliko se je podražila zopet uvožena zelenjava, vendar ne v splošnem. Glavnato mehko solato so danes tu in tam prodajali po 24 din kg kakor pred veliko ročjo. Malo gre še vedno v denar grah v stročju. ki je po 16 din kg. Prava rariteta je pa še novi krompir, čeprav ga prodajajo že več tednov, saj je po t? din kg. V primeri s tem je stari krompir še vendar poceni, čeprav še ni bil nikdar tako drag na našem trgu kakor zdaj. V nadrobni prodaji ie zdaj že po 3 din kg. Še vedno smemo upati, da se bo stari krompir malo pocenil. Kakor smo napovedali prejšnji tržni dan, je bil trg danes še mnogo bolj založen s kiomoiriem. ki ga prodajajo na debelo na Sv. Petra nasipu, kakor v sredo. Bilo ga ie naprodaj 20 vozov, med tem ko ga je bilo v sredo polovico manj. Pričakujemo lahko, da ga bo prihodnje dni še več naprodaj, če bo vreme za prevoz ugodno. Danes kmetje niso več tako trdovratno vztrajali pri ceni 2.5 din kg in nekateri so že prodajali precej lep krompir po 2.25 din kg. V primeri s cenami lani osorej, je zdaj krompir trikrat dražii: lani so ga nrodaiali po 80 par kg, najlepšega. Z izredno podražitvijo krompirja so prizadeti tudi sami kmetje, kajti marsikdo, ki bi moral kupiti seme. ne ve, kako na1 zbere toliko denarja. Značilno ie. da so deželski pridelki navadno najdražji tedaj, ko jih mora kunovati tudi kmet. Ostane nam samo tolažba, da je še mnogo stareea kromnJria ter da ga bo prihodnje tedne čedalje več na trgu. kar bo nedvomno vplivalo na cene. Sprevideli smo. da se ie kromnir že začel nocenjevati. ker je kupčiie v primeri s količino b!a£a malo. Za saditev kromniria letag ne bo najbri. Se tako kmalu nastonil čas. ker je na Gorenjskem 5e nrecej sneea. zato zdaj kmetje še ne kupujejo mnogo semena. za blokiranje motenj, električno-signalne priprave, avtomobilske rezervne dele in potrebščine. Dunajski velesejem je bil do vseh potankosti najodličneje organiziran in je z njegovo organizacijo Nemčija hotela poudariti važnost, ki jo danes polaga na svojo izmenjavo dobrin z balkanskimi državami. To ni več velesejem samo avstrijsko-lokal-nega značaja, ampak je teren interesnih sfer trgovine iz vseh jugovzhodnih drŽav, ki jim je v današnjih razmerah mogoče, da medseboj nemoteno trgujejo. KOLEDAR DANES: Sobota, 30. marca: Janez Klimak JUTRI: Nedelja, 31. marca: Benjamin DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Jeklena armada KINO SLOGA.: Lord Jeff KINO UNION: Tarzan In njeeov sin KINO MOSTE: Dekle iz Trsta in Dan pred pogubljenjem KINO SI£KA: Tajni glasnik ZDRUŽENJE JUGOSLOVENSKIH AGRONOMOV, sekcija Ljubljana, občni zbor ob 15., restavracija Slamič, kmečka soba KONGRES ZVEZE PLANINSKIH DRUŠTEV zborovanje delegatov ob 15. v verandni dvorani Uniona ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE »Pekovska« ob 20.15 Mestni dom ŠENTJAKOBSKO - TRNOVSKA MOŠKA IN ŽENSKA PODRUŽNICA CMD občni zber ob 20. v gostilni pri Sokliču v Trnovem SOKOL I. predavanje br. dr. Branka Vr-Čona ob 20. v mali dvorani na Taboru PRIREDITVE V NEDELJO KINEMATOGRAFI ISTI SPORED KONGRES ZVEZE PLANINSKIH DRUŠTEV slavnostni del kongresa ob 9 v veliki dvorani Zbornice za TOI OTVORITEV VELIKE JUBILEJNE UMETNOSTNE RAZSTAVE ob 11. v Jakopičevem paviljonu ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE »Pekovska« ob 20.15 Mestni dom DEŽURNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta 47 MESTNO DEŽURNO ZDRAV. SLU2BO bo opravljal od sobote od 8. zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. Gvido Debelak, Tvrševa cesta 62/L, telefon št. 27-29. Letošnji dunajski velesejem Ljubljana, 30. marca. Dunajski spomladanski velesejem velja posebno sedaj kot nenadomestljiv instrument tako notranjega gospodarskega prometa kakor v službi izmenjave dobrin med Nemčijo in inozemstvom. Dunaj in njegov velesejem so prav tiste dni pokazali vso svojo privlačno moč, posebno v odnosa j ih z jugovzhodnimi državami. Kaže, da bo Dunaj postal velika postaja za izmenjavo dobrin med Nemčijo in njenimi jugovzhodnimi sosedami. Velesejem je obiskalo 195.000 interesentov, med njimi je bilo 2.566 inozemcev. Najmočnejši kontingent kupcev je dala Madžarska 1.311. Potem slede kupci iz Jugoslavije, Bolgarije, Rumunije, Italije, Slovaške, Generalnega guvernementa Poljske, Švice, Grške, Japonske, Turčije, Švedske, Nizozemske, Danske, Rusije, Norveške, Španije, USA, Litve, Letonske, Belgije, Estonske, Argentinije, Kitajske, Meksike in Lihtenštajna. Razstavi j alcev je bilo 1600. Poslovanje je bilo prav živahno, k čemur je pripomogla smotreno razporejena razvrstitev blaga, pa tudi velika interna kupna moč nemških ljudskih množic in potreba inozemstva. Veliko odjema je bilo celo v najdragocenejših in najdražjih izdelkih dunajske domače obrti, posebno s strani severnih in prekomorskih držav, medtem ko so se jugovzhodne države zanimale predvsem za avtomobile in stroje. Poljedelske stroje je kupovalo inozemstvo celo že za prihodnjo sezono. Te države so močno kupovale tudi instalacijski materijal, hladilnike, aparate i Snežne razmere Poročilo Tujskoprometnih zvez v Ljubljani In Mariboru, SPD in JZSS 30. DX Podkoren 800 m: —8, jasno, mirno, 45 cm novega snega na stari podlagi, pršic, Dovje-Mojstrana 650 m: —7, jasno, 15 cm snega, Vršič 1515 m: —7, 65 cm novega snega na 70 podlage, pršič, Bohlnj-Zlatorog 580 m: +2, jasno, mirno. 30 cm snega, Dom na Komni 1520 m: —12, jasno, mirno, 70 cm novega snega na 50 podlage, pr- ne, KoroŠica: —6, jasno, mirno, 130 cm snega, pršič, Mozirska koča 1844 m: jasno, mirno, 20 cm novega snega na 25 podlage, pršič, Peca 1654 m: —10, jasno, mirno, 45 cm snega, osrenjen. S fi£m&&ega pCattta Kino Matica: Jeklena armada. Res vele-aktualen in diskretno propaganden ameriški film. Prepričani smo da daaes ne bi motjla nobena druga produl'cija ustvariti takega dela. Samo glede na tehnična sredstva, popolna in v režiji velikopoteznosti vajena ameriška produkcija more poslati v svet tako prepričljiv dokument o vojni sili Amerike in o požrtvovalnosti in junaštvu ameriških letalcev. Ker za amcris\ko (pa rudi za našo) publiko film ni dober, ako se v njem ne razplete ljubavna zgodba, se tudi v tem filmu dva brata zaljubita v isto dekle ter se dramatične momente vsebujoča -ljubezenska zgodba srečno konča. Prva slovenska umetniška pred 40 leti razstava je bila velik narodni praznik vseh zavednih in napredcCh Slovencev ter mejnik v naši kulturni rasti Škofjeloški planinci so zborovali Podružnica SPD v Škof ji Loki ima nad tcNKooo din Ljubljana, '„0. marca Jutri bo svečano otvor jena. v JaJcop'cevem paviljonu velika jubilejna umetnostna razstava. Društvo slovenskih likovnih umetnikov proslavi 40Ietnico prve slovenske umetniške razstave, ki je bila v septembru L 1900 v Mostnem domu. Prva slovenska umetniška raasfava v Mestnem domu pred 40 leti je bil velik naroden dogodek. Razstava je bila prva manifestacija slovenske ustvarjajoče moči v likrnmi umetnosti. Razstavo je pripravilo Slovensko umetniško društvo, ki mu je bil predsednik ; lof. Franke, tajnik pa Engelbert Gangl. sta zastopala kipar Vaidec in pisatelj Plavšič. Prof. Franke je spregovoril uvodne besede, nato je govoril namestnik deželnega predsednika grof Schaffgotsch. za njim pa župan Ivan Hribar ter deželni glavar pl. Detela. župan je ob koncu svojega govora rekel: ■'Pred sabo vidim sodobne plodove slovenske upodabljajoče umetnosti in ako : uzega ne. zamoremo vsaj tolažilno re-fii: Epp..r si muove! Srečnejši časi našli bodo rod. Takrat bode pa slovenska umetnost iz sedanjih skromnih a pri vsem tem častnih počet kov povzdignila se k večje j Prof. Franke v svojem ateljeju že pomladi 1. 1900 so začeli pripravljati razstavo. Likovniki, pisatelji in dramski ter operni umetniki so bili zbrani tedaj v Slovenskem umetniškem društvu. Prirejali so ob določenih dneh čajanke m sestanke. Ob takih prilikah so nastopali posamezni umetniki s petjem, godbo ali predavanji. V mesecih pred otvoritvijo prve razstave so vzbudila posebno zanimanje predavanja Peetra zmitka o ruskem slikarstvu. V soboto dne 15. septembra 1900 točno ob 12. uri je bila prva slovenska umetni-: razstava V Mestnem domu otvorje-n-H. Povabljene o !lienike je sprejel in po-; i vil predsednik društva prof. Franke. X; \ ri so bili deželni glavar Deteta, župan Ivan Hribar, predsednik trgovinske zbornice Kusar, preoseinik Mestne hranilnice Fet Ivič m zn^t pniki društev in čas . Hrvatsko umetniško društvo J veljavi in slavi, katere oznanjevalka je pi-va slovenska umetniška razstava, ki jo s tem proglašam za otvorjeno.« Izmed tedaj izhajajočih listov se je za razstavo najbolj zavzemal in o njej največ pisal »Slovenski Narod«. Že več mesecev pred otvoritvijo je objavljal poročila o pripravah, nekaj dni pred otvoritvijo pa jo objavil poulistek Prvi poskus — Predi otvoritvijo umetniške razstave«. Pisec pravi v začetku, da »ta pomenljiv dan mora se zaznamovati kakor mejnik na našem kulturnem polju, ob katerem se pričenja upodabljajočim umetnostim v Slovencih nova. plodnejša doba*. V na da lin jeni opisuje pisec, s kakšnimi težavami se je moralo boriti Slovensko umetniško dništvo. Naša umetniki, čitamo dalje so večinoma, in to najčilejši onstran rlomo^inskih mej. v inozemstvu, torej ne morejo izvr- i ,2 smemo oaL &ti niti za hip! Vsa maša javnost mora prispevati po svojih najboljših mačeh k morda najvažnejšemu delu, ki se je kdaj opravljalo za obrambo slovenskega naroda Ljubljana. 30. marca Jugosiovenska unija za zaščito otrok, sekcija za dravsko banovino, bo imela jutri dopoldne ob pol 10. uri v mestni posveto-vaJtnici svojo letno skupščino. Unija je najvišjim predsedstvom Nj Vel. kraljice Marije ter je glede na svoj delokrog in svoje smotre ena na j važn-jših ustanov v državi, ^uj |e osrednji forum skupne akcije države, samouprav občin, strokovnih organizacij in zasebne pobude za zaščito orrok. Unija ima svoje mirovne in svoje v. j m- naloge Zaradi položaja v Evropi je razumljivo, da je Unija pričela z vso paro pkeijo za 7ii:čto otrok v primeru vojne. Ogromna je ta naloga in prav gotovo problem ki je trenutno najvažnejši med vsemi našimi socialnimi in narodnimi problemi. Na jutrišnjem občnem zboru bodo funkcionarji obrazložili svoje že izgotov-Ijene načrte za zaščito otrok, na^o javnost pa je 04 trebno opozoriti, da je skrajni čas, da pr?£koči Uniji na pomoč z vse m j sredstvi, sicer odgovorno delo Unije ne bo uspelo. Ost« Inji probVm druTtva je zdaj zaščita otr /a primer vojne Glede tega problema si morajo biti prav vsi na iasnem in piav \ >i se morajo zavedati, kakšnega pomena je akcija. Kakor je znano, nabira Unija >rcdstva za za:čito otrok v primeru vojne Mnogi plemeniti darovalci so že izro čili svoj pr\spcvek. ki je v primeri z njih dohodki časten prispevek. Dogaja pa se tudi. da se Unija zaman obrača na mili-i< mki podjetja za primerno podporo. Zgo-dilo se je. tla je na prošnjo Unije neko podjetje, ki ima letno najmani 15 milijo-nov prometa in gotovo tri ali štiri milijone čistega dobička, poslalo za slovenske otroke, ki bodo potrebni pomoči in zaščite v primeru vojne, piši in reci 15 din Mnogo važnega in pomembnega dela jc bil do sedaj že napravljenega pri nas .jle dc zaščite otn k v primeru vojne, toda še vc Ino premalo V tem pogledu čakajo še prav posebno Slovenijo ogromne naloge Pi žrtvovalni delavci v Uniji so prepričani, da bn vsa na:a javnost spremVjala njih delo z razii..... m in da bo njih Jclo deležno vedno in povsod podpore in pomoči. Ne smemo na odff*£at: niti za hipi Dela-t. moramo tako kakor da bi šlo za usodo naše najmlajše generacije za usodo vse<*a našega naroda Pri tem delu ne sme biti izjem Vsak mora prispevat, pt svojih najbo'j-ih iioćch k temu, morda najvažnejšemu delu, ki se ic kdaj opravljalo za obrambo slovensKe-ga naroda. Z organizacijo zaščite otrok za primer vojne moramo izpričati, da sc popolnoma zavedamo velike odgovornosti do otroK. da jih ohranimo vse. za vsako c.no, ne same v miru, marveč tudi v vojni Priprave za uspešno zaščito otrok v vojnem času so ogromne in težavne. Skrb. da bi bile vse priprave zaman, če ne oi prišlo do vojne, je neutemeljena. Blazno bi bilo zaradi tega pomisleka čakati do — izbruha vojne. Tedaj bi bilo mnogo prepozne in posledice bi bile katastrofalne. Vrhu tega bo koristilo in bo lahko uporabljeno v miru. kar bomo napravili in pripravili za zaščito otrok v vojnem času. če vojne ne bo. Vse, karkoli bomo pripravili, ne bo koristno samo za ustanove kot take. temveč bo tudi povečalo zanimanje za mladinsko zaščito v splošnem. In prav tega zanimanja je dane« pri nas premalo. Najbolj uspešna je zaščita otrok pred vojno s pravočasno izselitvijo v varne kraje Tako izseljevanje je treba že v naprej pripraviti. Za Slovenijo pride v poštev izselitev okoli 40.000 otrok iz nevarnih obmejnih predelov. Za iz\edbo tega načrta so potrebne velike vsote denarja. Kraji za naseljevanje ne bodo daleč od kiaja izselitve. Otroci se bodo naselili na deželo v varne kraje, ki niso ogroženi od sovražnikovih bomb. Samo po sebi se razume, da ti kraji ne bodo ob meji. Na;teti te k^ajc v Sloveniji še ne moremo. Bilo bi prezgodaj. Mater pa naj to ne vznemirja Saj tudi v drugih državah, v katerih so iz mest in večjih zračnim napadom izpostavljenih krajev izseljevali otroke, starši do zadnjega niso vedeli, kam bodo otroci šli Tudi naši starši naj bodo v tem pogledu brez skrbi, ker bodo ob pravem ča-s i obveščeni, kam bodo otroci šli. Na kratko smo orisali glavno nalogo, ki jo mora Unija zdaj v celoti in pravilno rešiti in ponavljamo, da se to ne more zgodita ako vsa naša javnost ne sodeluje pred-\sem z denarno pomočjo. Predlogi in resolucije, ki bodo sprejeti na jutrišnjem občnem zboru, morajo postati kri in meso in ne smejo ostati na papirju kot večina resolucij, ki se sprejemajo soglasno na naših občnih zborih. Iz škofje Loke — Poroka. Na Brezjah se je poročil znani škofjeloški zasebni uradnik pri škofjeloški predilnici d. d. g. Rudi Humer z gospodično Erno Lechleitnerjevo, profesorico na gimnaziji v Nikšiču v zetski banovini. Nm*oporočenceana naše iskrene čestitke! — O Finski, deželi tisočerih jezer, je predaval v sredo zvečer v Sokolskem domu g. Viktor Pirnat. čigar izvajanja so privabila širok krog poslušalcev. Predavatelj je spregovoril sprva o velikosti Finske in o gostoti prebivalstva, potem pa se je pomudil na polju njenega zgodovinskega in jezikovnega razvoja, dokler ni prešel v iMMiinjr dni. Predavanje so izpol- ševati odborniških opravi* tu v Ljubljani, kntera je poklicani in izvoljeni sedež dru-£%va, domaČi naši ♦umetniki"- pa so se zbaii natvezenega j4m strašila z novim umetnižUcim društvom, češ da bode »lbe-ralno«, »brezversko«. ^nemoralno«, dasi pristna umetnost nima druge nalog«, nego poveličevati prirodno resnico v obleki božanstvene lepote! TJvidevši torej, da je v društvenem osrčju premalo živime krvi, napeljali so ustancvljalci umetniškega društva v prvotni njegov organizem: slikarstvo in kiparstvo, drugih, tema soroonih življev: stavbnike in arhitekte ter pisatelje, pesmke. glasbenike, gledališke igralce, operne pevce, itd, Z uveden jem teh med upodablja joče usmetništvo okrepčalo se je njegovo prvotno prešibko telesce ter je začelo rasti m se razvijati v krepkega •ečkffL. kateri stopi jutri pred slovenski narod kakor čil. življenja vesel mladenič s palmovo vejo umetnosti v roki! V sCboto crne 15. septembra 1900 je 9 Slaven sk i Narod« objavil pesem Engel-berta Gangla ^Naš dan je tu!« To je bila himna na prebujajočo se slovensko umetnost: Pozdravljen boJi nam, ti svetli praznik, ti veliki mejnik na beli cesti, ki nanjo je stopila nam umetnost iz tihih skrivališč kot boginja cvetočih lic, življenjske zdrave sile. da zmago pribori si v širem svetu . . . V dneh po otvoritvi je Miljutin Zarn k moral slovenski javnosti v podlistkih v i>Slovenskem Narodu« šele razložiti, kakšen velik pomen imajo umetniške razstave za narodno kulturo. Povedal je ob tej priliki, da je neki deželni odbornik, ki je imel celo na oslovski kozi dokumentirano, da je doktor, rekel nekemu slikarju, ki je prosil za podporo: -Veste, pri nas tega vsega ni prav nič potreba. To ni za nas!« V številnih podlistkih je Zarnik obdelal umetnike Vesela, Ažbeta Vavpotiča. Jakopiča. Strnena, Kobilčevo. Franketa, Jamo, Groharja. Gvaiza, A. šantlovo, Rudolfa, H. šantlovo. Wreda, Germa, Grilca, Žmitka. Koželja. Horvata. Trinkota. Ja-gerja in kiparja Ivana Cesarja. Josipa Grošlja. Ivana Zajca, Jakoba .^nidarja (ti so razstavili cerkveno plnstiko), Alo.ira Repiča, Frana Bernekerja. B. Pogačnika in Alojza Progarja in J. Zalarja. Na prvi slovenski umetniški razstavi) pred 40 leti je rastavilo 15 slikarjev. 5 slikaric, 2 risarja. 1 arhitekt in 9 kiparjev. Razstavo je obiskalo več tisoč ljudi.'' Obiski razstave zavednih Slovencev iz Trsta, Gorice in štajerske ter iz drugih kra-, jev so bili za Ljubljano pravcati naroden! dogodek. Uresničile so se besede, da bo! razstava mejnrk v slovenski likovni umetnosti. TUDI TO LETO V ITALIJO! Najznamenitejši slikarji in pesniki vseh časov so v svojih delih proslavljali klpsično lepoto neapeljskega zaliva čare njegove obali, njegovih čudovitih otokov in njegovega večno sinjega morja. Dne 9 maja bo otvorjena trienalna razstava italijanskih nrekomorskih pokrajin, ki bo nudila veličasten pregled nad kolonijalnimi zmož-nostm. modernp Tt^liie. Vsak četrtek prenašajo sledeče italijanske rađio-o*Jđaine postaje: Rim II (Kc/s 1222) ou . i 19.00 ure 2 RO 9 (Kc/s 9670) 2 RO 15 (Kc/s 11760) od 21.00 do 21.15 ure slušne igre v srbohrvaščini o lepotah Italije kot turistične dežele. Brezplačna ooipsnila ?n turistične brošure: ENTT — DELEGATTON — Terazije 16, Beograd — in vsi potniški uradi. Železniški popusti 50—70%. Skofja Loka, 2°. marca Škofjeloška mestna posvetovalnica je bila snoči polna naših planincev, ki so se zbrali, da čujejo poročila društvenih funkcionarjev, pa tudi da določijo smernice za še uspešnejše delovanje podružnice SPD v novi poslovni dobi. Otvoril in vodil je lepo obiskano zborovanje podružnični podpredsednik, direktor mlekarske šole inž. prof. Srečko Sabec. za tajništvo je poročal g. Viktor Žagar, za blagajno in gospodarstvo g. Avgust Potočnik, za nadzorni odbor g. France Zebre, dečim je poročilo predsednika markacij«kega odseka g. Janka Sicher-ila izostalo. Iniciativnost škofjeloške SPD kaže najlepše sadove. Njeno delo je usmerjeno na vse strani, ki pa so si skupne v smotru: pritegniti v naš planinski in gorski raj čim več resničnih prijateljev prirode. Dogodki v svetu so nemara omalodušili tega in onega, toda naš svet. to svetišče miru in lepote, nas vabi in kliče. Predvsem bo treba razgibati iz mrtvila obe dolini. Škofjeloška podružnica SPD je pHrejala lani planinska predavanja, pošiljala je vremenska in snežna poročila, trudila se je in se še trudi na izdaji posebnega vodiča. Sredstva so zbrana, toda so ovire izven njene moči. Na novo se je natisnilo 1000 zemljevidov, ker je prva izdaja razprodana. Dokaj markacij je bilo obnovljenih, nekaj na novo markiranih potov, toda dela je še za več let. Na Tošču je predvidena postavitev razgledišča, v okviru SPD pa se snujejo alpinski, mladinski in propagandni odsek. Naš okraj je izrazito izlctni;ki in tudi to jc merilo podružničnemu delovanju. Postavljeni sta bili dve razgledni tabli in razpotne ter razgledne tablice. Kakor doslej, sc bodo tudi v bodoče gojili skupinski izleti, prirejale se bodo planinske zabave, da bo čim več razgibanosti v društvenem življenju. Jedro podružnične skrbi je bila koča na Ljubniku, ki je imela lani 1479 pesetnikov. Ljubniška koča z okolico iz leta v leto pridobiva. Letos bo okrog vrha Ljubnika urejena razgledna po* in se bo v to svrho investiralo preko 10.000 din. Ob koči sami se jc sijajno obnesla široka terasa s prekrasnim razgledom v loški in gorenjski svet. Denarnega prometa je bilo lani 32 tisoč 357.75 din, podružnično premoženje pa znaša vštevši kočo z inventarjem 105 tisoč 751 din. Pač pa bo treba letos posvetiti vso pozornost številu društvenega članstva, ki je padto na 77. Državni interesi so podružnično delovanje v gotovem delu Škofjeloškega okraja okrnili. Novi odbor je bil izvoljen v dokaj r»-premenjeni sestavi. Predsedstvo je prešlo na trgovca g. Mlakarja, v odbor pa so vstopili gg. Žagar, Sicherl. Guzelj, Hrašo vec, Potočnik. Savnik in Vraničar ko«t člani, namestnika sta gg. Mattewebe>r in Tavčar; preglednika gg. Burdvch in £cbrc, delegata pa Mlakar m Potočnik. Skupščino je vzpodbudno pozdravil de legat glavnega odbora g. Pučnik, ki so mu škofjeloški planinci pojasnili svoje poglede in zamisli, zlasti v pogledu obveznosti podružnic do glavnega odbora. PFAFF ŠIVALNI STROJI; IG N. VOK, TAVČAR J BVfA,^ Ob 10 letnici Sokola Poljčane Ob zaključku Petrove petletke bo njegov dom dograjen Z letošnjim letom pričenja tukajšnji f_________________________ Sokol lOletnico svojega obstoja. Pobuda za ustanovitev društva je izšla iz bivših čitalničarjev, katero društvo je takrat v prid ustanovitve sokolskega društva likvidiralo, še danes so nekateri bivši čitalnica rji g-lavni stebri društva in gibajoča sila vsega društvenega delovanja. M3ado, pred 10 leti ustanovljeno društvo, je takoj začelo delovati z vso vnemo in že prvo leto obstoja je priredilo krasno uspel telovadni nastop, ki bo ostal vsem takrat nastopajočim in sodelujočim nepozaben in v najlepšem spominu. Tudi v ostalih letih je društvo pokazalo lepe uspehe. Napredovalo je od leta do leta in pokazalo tako številčno, kakor v tehničnem in vzgojnem pogledu svojih pripadnikov lepe uspehe. Društvo si je kljub raznim nasprotnim prizadevanjem zaradi svoje neomahljivosti in odkritosti pridobilo zaupanje prebivalstva, ugled in spoštovanje. Sokolske prireditve, bodisi veselega, poučnega ali vzgojnega značaja so bile vselej zaželene in zato tudi vselej dobro obiskane. Nedostatak je bil le v tem, da Sokol ni imel lastne strehe. Pomanjkanje dvorane se je pojavljalo in se še pojavlja pri vsaki priliki. In zato so delavni odborniki začeti misliti, kako bi prišel Sokol končno dO svojega doma. Težko gre taka reeč brez denarja. Toda z žilavo delavnostjo in vztrajnostjo se je to domala posrečilo. Sokolski dom v Poljčanah, kar je bilo še pred 10 leti nemogoča stvar in samo sen nekaterih dalekovidnežev, je danes gotova stvar. Dom, kakor ga predstavlja slika, je res še nedograjen, postavljen šele v surovem stanju, toda stoji že in mislimo, da lahko upamo in pričakujemo, da bo dokončno dograjen in izročen v uporabo ob zaključku sokolske Petrove petletke, ko bo naš dragi starešina Nj. Vel. kralj Peter II. zasedel svoj kraljevski prestol in mu bo med drugimi tudi naš sokolski dom poklonjen za vezalo. Stavba zgrajeni v sirovem stanju vsebuje lepo dvorano (11x17). V podaljšku je prostoren oder z garderobama. Spi eda j so predvideni še drugi stranski prostori, dovršena pa je že soba za knjižnico in čitalnico. Nad njo je stanovanje za hišnika s pritiklinami. Sokolska mladina predvsem razumljivo nestrpno čaka. da bo dom dograjen in uporaben za delo. Delavni bratje imajo to njihovo željo v mislih noč in Jan. Čeprav še taki optimisti , pa potrebujejo zato denar, če pomislimo, aa so izdatki za stavbo in stavblšče v dosedrnjem stanju narasli nad 100.000 din, bomo znali cniti veliko delo naših bratov, ki so ga že storili. Treba je poudariti, da doslej brez kakršnekoli tuje pomoći, katero pa bi društvo, ki si je toliko pripravilo samo s svojim delom, vsekakor zaslužilo. Društvu kličemo: »Le neustrašeno brez miru naprej do končnega cilja . . .« njevate skioptične slike. Predavanje se bo nadaljevalo v sredo, 10. aprila, ko nam bo spregovoril g, Pimat o Iz Trbcvelj — Trboveljski sport. Jutri bo odigrana na sport, igrišču Amaterja že tretja tekma med SK Amaterjem in SK Marsom iz Ljubljane. Za tekmo vlada v Trbovljah veliko zanimanje. Naši bodo morali napeti vse sile, saj je SK Mars eden najboljših klubov. Tekma se prične ob 15.30. — Jutri bo občni zbor SK Amaterja in sicer v posebni sobi gostilne Volker. Prične se ob 18. Člane in prijatelje trboveljskega nogometa vabimo, da se udeleže občnega zbora najmočnejšega kluba v rudarskih revirjih. Na dnevnem redu bo tudi vprašanje igrišča. O novem trboveljskem stadionu se je že ponovno govorilo in baje je predviden v regulacijskem načrtu. Preteklo bo pa gotovo še mnogo vode. predno ga dobimo. — Krsti poroke in umiranja. V zadnjih dveh tednih so bili v Trbovljah krščeni Rizmal Rajmund, Jurman Ivan, Podbev-šek Hermina, Knez Ida, Novak Anton, Klopčič Franc, Femec Danica, Lončarič Ivana, Dolar Joža, Bolarič Bogdan, Dra-gar Jožica. Poročili so se: Jager Jožef rudar in Slapšak Ljudmila, Drolc Ginter gozdarski uradnik in Holcer Ana, zasebnica; Kredar Ludovik, rudar in Cebin Zora, šivilja; Covnik Alojz, železničar in Podjed Marija, kuharica; Veternik Leopold, rudniški kovač in Leskovar Barbka, šivilja; Hernavs Stanislav, rudar in Krmelj Gabrijela, zasebnica, Šešljar Stanislav, šofer in Štrubej Ana. zasebnica, Lavrič Miroslav, rudniški delavec in Potokar Ana, šivilja; Hribar Ivan, rudar in Sopar Ljudmila, šivilja; Stušaj Jožef, rudar in Ku-der Ana, zasebnica; Leskovšek Mihael, rudar in Jagodic Angela, zasebnica; Janežič Alojz, tesar in Jamšek Leopoldina, zasebnica; Brinar Franc, rudar in Pogačnik Ana služkinja; Brinar Vilko, rudar in Lipar Angela, zasebnica; Lokner Rudolf, steklar in Tomše Štefanija, zasebnica. Bilo srečno? — Umrli so: Groznik Simon, rudar 20 let, Tumšek Ivan, hlapec 41 L, Požun Jožef, upokojeni rudar 70 let, Humski Jože, rudar 50 let, Maček Lucija 66 let, Fra j le Jože, posestnik 81 let, Smit Jožef, sin rudarja 1 mesec, Vozel j Marija roj. Kovčan 60 let, Kosec Boštjan, upok. rudar 82 let, Gobove Marija, delavka 22 let, Pirnat Jožefa, žena rudarja 59 let, Florjane Katarina 81 let, Skof Ana 33 let, Bizjak Janez, rudar 74 let Naše sožalje! — Vabilo za vse člane zadruge »Rudarski dom« v Trbovljah, na redni občni zbor, k' se vrši v nedeljo dne 14. aprila 1940. ob 8. uri dopoldan v svojih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev in konstituiranje občnega zbora. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo: a) upravnega odbora, b) nadzornega odbora. 4. Čitanje revizijskega poročila Zveze slovenskih zadrug. 5. Predlogi in pritožbe. 6. Volitve: a) članov upravnega odbora, b) članov nadzornega odbora. 7. Slučajnosti. Ako ne bi bil občni zbor ob določeni uri sklepčen, se vrši eno uro pozneje, nakar je sklepčen po § 13. zadružnih pravil ob vsaki udeležbi članov. Načelstvo »Rudarski dom«, Trbovlje. 175-n Iz gore — Polarni sij se je tudi v Višnji gori videl prav lepo. Sprva so bili ljudje presenečeni in so domnevali, da gre za velik požar. Ko so pa videli, da se pomika sij vedno bolj proti zahodu, so jedi govoriti, da je to prikazen na nebu m da obeta novo vojno, ali še kaj hujBoga. — N°va mesnica m zalopa !**Kega piva je bila na veliko noć otvorjena v Vbs-nji gori v hiši Petra Groznik a. Kar tri mesnice se nam ade preveč za tako majhno mesto, kakor je Vranja gora. — Za veliko n«č je bĐo letoviSfe Polževo zelo dobro obiskano. Iz vseh krajev so priSfi ljudje uživat svež zrak in lep razgled. Mladina se je zaban-ala s pirhi, odrasli so pa kramljali v domu pri dobrem prigrizku in cvičku, pa tudi soln-čili so se zdaati v nedeljo. — Opozorilo sadjerejc^m. Po sa^onos-nikih so letošnjo hudo zimo zajci napravili ponekod občutno škodo. Zaradi vrsokega snega so posebno na nizkem drevju oglodali vse krone dreves, pa tudi s slamo ovito drevje je postalo žrtev gladne divjadi. Zato se rjozivajo vsi sadjerej-ji, ki so jim zajci uničili sadno drevje, o uradno odsoten. — Napredovanje uradnikov pri dravski finančni direkciji. Napredovali so pri dravski direkciji za višje rač. inšpektorje v V. položajni skupini gg.: Ivan Laznik, Franc širca, Franjo VVeitzer, Oton Omerzu. Alojzij Vesel. Ernest Erjavc. Vinko Rakušček. računski inspekotrji Iste direkcije. — Tuj^Ki promet niedl>a. Ni pobuio banske uprave v Ljubljani se je pričela pred mcsoei pi i okrožnih sodiščih ljubljanske apelacije vrsta sodnih postopkov za razve! ia vi jer.je sta rokatoliških zakT.ov Gre za vprašanje, ali je bivšim ;>x-ipadni-kcmi rimskokatoliške cerkve ki so že živeli v zakonu po rimskokatoliškem obredu, prepovedano sklepanje nove zakonske zveze v staroKat >liški cerkvi. Glede tega vprašanja je načelno važna sodba senata okrožnega sodišča v Murski Soboti v zadavi dveh zakoncev. Mož je bil evangelijske vete in .-n :<•••<• ter se je oženil z ločenko starokatcliške vere. katerp prvi rimokatolički aikon je bil sodno ločen. Senat Je razsodil, da je zakon med tema zakoncema po sturoka toliških predpisih veljaven, zato pa mora biti veljaven tudi za državno oblast. Po čl. 12 uredbe z dn. lv maja 1936 je treba zakon po službeni dolžnosti ščititi pred slehernim svoje vol jnim izpodbijanjem. Neveljavnost zakona se sme udaroma preiskati le iz javnega interesa. Sodišče ^ prišlo do prepričanja, oa je v javnem Lnteiesu. da se ne razdira zakon zakoncev, ki sta bila prizadeta. Sta-HSče, da je treba zaščititi zakonaso zvezo in srečo stažev in otrok je z moralnega in narodnega stališča edino pravilno. blaga za damske in moške obleke pri A. & E. SKABERNE Ljubljana —■ Obno\ ljena plovba na Donavi. Pred dnevi jc bila povsem obnovljena plovba na Donavi. Promet je počival več mesecev. Zdaj obratujejo že ladje in vlačilci vseh družb, a ne le na Donavi, temveč tu.ii na vseh njenih piitokih. Na Donavi se je tudi začel ribolov in v Ljubljano so prispele že dunavske ščuke. V Mariboru bodo kmalu začeli zidati gimnazijo. Pred dnevi je bila v Ljubljani licitacija za oddajo stavbnih del nove mariborske gimnazije. Računajo, da bodo prihodnje tedne že začeli delati v polnem obsegu. G.mnazija bo stala med Magdalen-skim parkom in Stritarjevo ulico na desnem bregu Drave. Prvotno so bili stroški proračunani na okrog 11 milijon v din, zdaj so pa reducirani na 8 milijonov: banska uprava kot stavbni gospodar je reducirala proračun in zato bo poslopje nekoliko manjše in uporabljen bo cenejši material. — Pred likvidacijo srzoRja? Iz. Beograda prihaja vest. da je prišlo že do definitivne odločitve o reorganizaciji delavskega socialnega zavarovanja. Likvidiran bo Osrednji urad za zavarovanje delavcev s sedežem v Zagrebu iSUZOR). Namestu SUZORja bodo ustanovljeni trije nosilci so- cialnega zavarovanja v državi, tako da bo tudi dravska banovina dobila samostojen zavod, razen Hrvatske banovine in drugih banovin s srbskim prebivalstvom. Sedeži novih zavodov bi torej bili v Ljubljani. Zagrebu in Beogradu. l"r**dba o direKciji za zunanjo trgovino p'-Kipi'nina. Včeraj je bila končno podpisana uredbe o direkciji za zunanjo trgovino. Končno besedilo se znatno razlikuje od prvotnega, ki je bilo sestavljeno že pred 5 meseci, in poznajo se mu sledovi raznih kompromisov. Trgovinski minister dr. Andres je dal novinarjem dalj&o izjavo, v kateri je dejal, da bo uredba danes objavljena v Službenih novinah . Tako je končno urejeno eno najvažnejših vprašanj naše zunanje trgovine. Direkcija začne poslovat' že z aprilom. Svoj sedež bo imela v Ratničkem uomu. Tudi urad za kontrolo cen je že povsem organiziran, m z vso vnemo se je lotil dela. V kratkem se bodo pokarale [prve posledice njegovega delovanja. Restavracija »Slon« slovi po svoji odlični kuhinji. Vhod iz Frančiškanske ulice. Ekspres restavracija nudi poleg dobre hrane in pijače tudi razne male zakuske, vedno sveže torte in drugo pecivo. Vhod iz Prešernove ulice. V kleti v soboto, nedeljo in ponedeljek koncert s plesom! Vsi prostori odprti do 3. ure zjutraj! — Državni OTradEL V drugi polovici marca so znašali državni dohodki 30 milijonov 597.958 a in, lani v istem času so znašali 35.063.942 din in so bili torej za 4,465.984 din ali za 12.74 odstolka večji. Od 1. aprila 1939 do 20. marca 1940 sf znašali državni dohodki 935 062.942 din. Po proračunu bi bili pa morali znašati 1 008,043.750 din. Bili so torej manjši za 72.980.908 din. — Nemški partiik v Dalmaciji. Včeraj zjutraj je prispel v g ruško pristanišče iz Trsta parnik Ankara., last nemške pa-roplovne družbe Levantina. V začetku vojne je bil ta paznik na Jadranu in ostal yc v Trstu. Iz Jugoslavije prevaža v Trst t ;>ksit in d?aigo bl~go, ki gre potem po železnici v Nemčijo. V gniškem pristanišču ga bodo natovorili in čez nekaj dni odpluje nazaj v Trst. — N°vi pr°račun zagrebške mestne občine. Včeraj je bila v Zagrebu že tretja proračunska seja, na kateri je bil končno smejet predlog novega proračuna. Obenem z mestnimi podjetji bo znašal novi proračun 307,500 000 din, brez mestnih pojjetij pa okrog 187.000.OOO. Uvedene bodo tudi nekatere no\'e davščine. — D°nava naglo narašča. Iz Stare Pa-zove poročajo, da je Donava v zadnjih dveh dneh deloma prestopila bregove ter poplavila že mnogo njiv in travnikov. Več hiš ob bregu je '.oda porušila. Ponekod se udira zemlja. Tuoi iz Osijeka in Sounbo-ra poročajo, da Drava in Donava močno naraščata. Pri Osijeku je Drava že 4 ni nad nomiaio. Ljudje se boje velikih poplav. — Verne. Viemenska napoved pravi, da bo deloma oblačno in zmerno hladno vreme, v jutrnjih urah megla. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Kumnoru 19. v Splitu 15, v Dubrovniku in 2irju 13, na Visu 12. v Zagrebu 8, v Ljubljani 6.4. v Sarajevu 6. v Beogradu 4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.7, temperatura je znašala —2.4. — Vlom v planinsko kočo na Ciznu. Oni dan so vlomilci obiskali planinsko kočo na Ciznu pod Kamniškem vrhom, ki je last Karla Polajnarja iz Ljubljane. Vlomilci so bili. kakor je razvidno iz sledov, najbrže trije, in odnesli so 2 novi rjuhi, 2 pernici z rdečo podlogo, dve blazini, nekaj ženskega in moškega perila. Zeissov daljnogled, razno moško obleko, več streliva, več parov čevljev, nekaj jestvin in likarjev ter hrivski aparat. Ukradeno perilo je bilo zaznamovano z monogramom PK. Lastnik je oškodovan za okrog 4000 din. VELIKA TOMBOLA gradbenega odseka Sokolskega društva Maribor-inatka 16. ali 23. junija 1940 — Ne»ree>. V hiralnici sv. Jožefa na Vidovdanski cesti se je snoči ponesrečila 411etna služkinja Ivanka Krumpestar. Nesla je po stopnicah lonec vrelega mleka m padla. Vrelo mleko se ji je ražalilo po rokah in po životu. Dobila je hude opekline. Sletna posestnikova hči Jožefa Rus iz Strug na Dolenjskem je vtaknila roko v slamoreznico. ki ji je odrezala prste. — Enako nesrečo je doživel tudi lOletni posestnikov sin France Okorn iz St. Vida pri Stični. Smukal se je okrog alamorez-niče. ki mu je odrezala tri prste na desni roki. V bolnico so prepeljali tudi 181etne*-ga mizarskega pomočnika Cirila Kam na r-ja iz Zadrvora, ki je padel s kolesa m si zlomil levo nogo v členku. — 14 letni doček ubijalec. V vasi Novi Slankamen blizu Stare Paaove sta se igrala 14 letni Blagoje Devic in 13 letni Ranko Tiijavič. Med igro sta se pa sprla in stepla. Devic je updaril svojega, lovari-ša tako močno s palico po gle v;, da so ga morali odpeljati v bolnico, kjer so ugotovili, da ima pretresene možgane. Deček je v bolnici kmalu izdihnil. — 115 let »tara. Bo**a«Ka umrla. V Trav niku je umrla najstarejša Bosanka Paša Tamburovič. stara 115 let. Do zadnjega se je počutila deflaro in preživljala se je z ročnim delom. Oči Ji niso bile se prav nič opešale. — N°tar obtofen ponarejanja in m*i-verzacijfc. Okrožno sodišče v Subolici je v torek odredilo naj priveck) na sodišče notarja dr. Luko Bogdanoviča i« Baške Topole. To se je zgodilo na. ovadbo dobrovoljca Milana Svflarja. obsojenega na 10 let robije zaradi uboja. Njegovi tožbi se je pridružil tudi državni tožilec. Svilar toži dr. Bogdanoviča, da si je prisvojil njegovih 35.000 din, razem tega pa da je ponaredil neki dokument in ga tudi porabil. — Skrivaj sta se porOčHa. Subotiski športniki so imeli v četrtek malo senzacijo. Znani športnik Nestor Kopun ovič se je poročil z Jeleno Konjereš. ki je pobegnila od svojih staršev in se poročila brez njihove vednosti. Poročila sta se v Petrova-radinu. Nevestina mati je prišla včeraj na policijo v Subotici in prijavila, da ji je izginila njena hči. Tam so ji pa »poročili, da se je hči v Petrovaraduiu poročila. — Po pogrebu »e je napila, in umrla. V vasd Donja Vijaka v Bosni je umrla oni dan Luca I&jić. Na njen pogreb sta prišli iz vasi KJokosinjaca dekleti Janja Jerma-novič m Kata Pavič. že od ranega jutra, do png-reba sta pa pili žganje in po pogrebu sta naxia!jevaii pijančevanje, končno sta pijani odkolovratili domov. Kata Pavič je med potjo pijana obležala. Janjo so pa štiri dni iskali in končno so jo našli v grmu ob poti mjrtuo. Iz LJubljane —lj Kraj. o. Jugoslovenake nacionalne stranke na Viču se je na svoji redni seji konstituirala takole: predsednik Rudi Ma-rinčič, podpredsednika Viktor Jeločnik in Emil Margon, tajnik Ladi Demšar, blagajnika Franc Pirnat, revizorja Ante Beg in Jože Mesec. V odboru je se 25 zavednih viških mož in fantov, ki nam jamčijo za lep razmah in procvit JNS na Viču. Med drugim ,je bil soglasno sprejet predlog., da se vrši v soboto 13. aprila javno predavanje, na katerem bo o aktualnih vprašanjih govoril znani naš predavatelj dr. Branko Vrčon. —lj Naši pevci, združeni v društvu Kra-kovo-Trnovo, so se pripravili pod vodstvom svojega zborovodje gospoda Jožefa Hanca za koncertni nastop, ki bo v petek 5. aprila zvečer v veliki Filharmonični dvorani.. Ponovno so že dokazali, da z vso vnemo goje zborovsko petje in to z velikim resničnim uspehom. Račun svojega zimskega dela hočejo položiti tudi tokrat pred svojimi prijatelji. Zato opozarjamo na njihov koncert prihodnji petek. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. —lj Mlekev Roobbt in Freddie BartfcO-lomew skupaj v filma »Lord Jeff« — program kina Sloge. Mladi Mickev Roonev — priljubljen po vsem svetu, tako tudi pri nas v Ljubljani, bo danes nastopil v premieri filma >Lord Jeff« v družbi isto tako slavnega mladeniča Bar*lioioroewa Fred-dyja. V tem filmu zabavnih pustolovščin sta oba mlada fantiča, gojenca nautične šole in se pripravljata za odgovorni in težavni poklic mornarjev. Dolga je veriga napetih dogodkov, težka je preizkušnja, ki jo morata prestati oba simpatična dečka, dokler ne uspeta in ne postaneta hrabra in sposobna mornarja. Film je veselega značaja, zelo zabaven in primeren za ljudi, ki si žele prijetnega razvedrila. Ob simpatična dečka, ki sta ostala obiskov., cena kina v živem spominu iz nešteto c ličnih filmov, bosta nedvomno privabila kino Slogo najširše mase zabave željne; občinstva. Poleg novega izvrstnega Met) tednika je uprava kina Sloge poskrb* za zelo zabaven dopolnilni spored. — 9 u— Filozofsko društv". Ker je pre. ; vatel j nenadno obolH se za drevl napovedano predavanj«* in občni «*©r Filozo. skega društva preložita. u— »Tanan In njegov sin« v kimi Uui« nu! Najnovejši VVeissmullerjev film je p menil veliko senzacijo na področju kin matografije! V Ameriki in v Evropi | imel film senzacionalen uspeh. Polna t leta je produkcijska družba delala na njen fotografirala in delala posnetke na zeml; v zraku in celo pod vodno gladino. Avt Tarzanovega romana Edgar Rice Bur roughs je po premieri filma v Ameriki iz javil, da je film »Tarzan Ln njegov sin najboljši film te vrste, tako napet in siia jen V vsakem pogledu, da si z najbujnejš domislijo ne moremo predstavljati boljše ga Tarzanovega filma! V novem Tarzan.-vem filmu predstavlja glavnega junaka to pet Jonny Weissmiiller, njegovega malegi sinka pa 61etni čudežni deček, ki izvai; najdrznejše akrobacije in pustolovščine ? občudovanja vredno preciznostjo. Ta mal-deček, po imenu John Sheffleld, bo mahoma postal popularen in priljubljen v Ljubljani — skratka- v njem bodo obiskoval«-; videli pravega junaka dneva! Zanimivi so prizori ogorčenih borb z divjimi zvermi, .s krvoločnimi divjaki v srcu pragozda, rav-notako pa so prisrčni prizori z malim ukročenim slonom in udomačeno opico, ki »tu najboljša tovariša malega Tarzanovega sina. Film »Tarzan in njegov sin« bo teda.i senzacija za Ljubljano, ki bo nedvomno nekaj dni polnila dvorano kina Uniona. kjer se bo film predvajal od danes oaprel (—) —lj 400 govorov proti »tari Limoni ima naštudiranih Pepe štrukelj v »Pekovski . Seveda vseh ne more govoriti, ker pri tašči ne pride kar tako do besede. Toda kar pove, to je . . . no to morate sami slišati, šentjakobsko gledališče ponovi »Pekovsko«, danes 30. in jutri 31. t. m. ob 20.10. Seveda vstopnice si morate kupiti ali rezervirati že v predprodaji pri gledališki blagajni v Mestnem domu. Pred predstavo je namreč tako velik naval na blagajno, da le težko pridete do njih. —lj Podružnica Družbe »v. Cirila, iu Metoda za Bežigradom bo imela 6. aprila ob 20. v telovadnici Sokolskega društva Ljubljana II ob Tvrševi cesti svoj redni letni občni zbor v smislu § 12. ditižbenih pravil. Udeležba je za vse članstvo obvezna in sosedne bratske podružnice so vljudne vabljene, da pošljejo svoje zastopnike. —lj Ćetniki! Udruženje četnikov, pododbor Ljubljana, vas vabi. da se polnostevil-no udeležite rednega letnega občnega zbora, ki bo v nedeljo 7. aprila ob 10. dopoldne v gostilni ►Poide Zupančič«, JegliČeva cesta 15. Udeležba pa vse članstvo obvezna, čuvajmo Jugoslavijo! Zdravo! —lj Narodna čitalnica v Ljubljani obvešča svoje članstvo, da se vrši rjen redni občni zbor v ponedeljek dne S. aprila ob pod 6. zvečer v Prešernovi sobi gostilne Mrak na cesti XXIX. oktobra št. 4. z običajnim dnevnim redom, če ta občni zbor ne bi bil skle>pčen, se vrši pol ure kasneje nov občni zbor. ki je sklepčen ob vsakem številu članstva u— Predavanje na Taboru. Sokol I. vabe svoje članstvo, da se udeleži aktualnega oredavania brata dr. Branka Vrčona. ki bo drevi ob 20. uri v mali dvorani na Taboru. u— Izletniški vlaki ob nedeljah. Smučarje in turiste onozariamo na izletniški vlak. ki odhaja iz Ljubiiane ob 5.40. Za povratek le oa izletniški vlak oni. ki ori-haja v Ljubljano ob 22.10 Oba vlaka, iu-trnii in večerni, imata zvezo z Bohinisko Bistrico in Ratečami-Planico. — Jezdni od*ek sokolske župe Ljubi ja n» im« jutri v nedeljo jahalne vaje v jahal-niči, v lepem vremenu pa na prostem. Zbor točno ob 8.45 na običajnem mestu. Uprava. —lj Slednjič se je vjel. V nekem lokalu je bil snoči aretiran bivši trgovski potnik Lovro P., ki so ga orožniki iz Kamnika zasledovali že od lanskega leta. Lovro je prišel lani pomladi v Kamnik, kjer je ostal nekaj dni. Preden pa je odšel iz Kamnika se je vtihotapil v stanovanje Vere J. ter ukradel za okrog 2000 din obleke, ki jo je kasneje najbrže nekje spravil v denar. Lov-ra zasleduje tudi okrožno sodišče v Črnomlju, kjer je zagrešil več sleparij. —lj Tatvine. Z dvorišča Codellijevega gradu na Kodeljevem je odnesel tat za 240 din mehaniškega orodja in ključev, last tam stanujočega Jana Rocha. — Iz neke gostilne na Ambroževem trgu je odnese! tat Ivanu Podržaju 1000 din vredno, skoraj novo, sivo zimsko suknjo. — Na živilskem trgu je drzen žepar izmaknil Heleni P. usnjato denarnico, v kateri je imela na 150 din kovanega drobiža. — Dijak Metod Bricelj pa je prijavil, da mu je na Zaloški cesti ukradel neznan kolesar z glave 70 din vredno polhovko. Iz Kranja — Gledališki od»*k Sokolske** društva v Stražisču priredi drevi in jutri v nedeljo ob 20. uri komedijo »Trije vaški svetniki*. Vai, ki bi radi videli to uspelo komedijo, ne zamudite prilike in si privoščite nekoliko smeha. Da bo igra uspela nam jano^i sloves stražiŠkih igralcev. — Nadaljevanje kanalizacijskih del. v tem tednu so pričela zopet dela za kanalizacijo Vidovdanske ceste, ki so bila v mjDOveJfe purtrtovftčine kralja džungle! Preurzne akrobacije, ki jm izvaja man Tarzanov sinko: Ogorčene borbe z zvermi m divjimi plemeni v pragozdu. — Fantastični posnetki pod vodno gladino: rjkročeni slon ta udomačena opica, prijatelja Tarzanovega «inka: __ JONNT WEISSJ*ttLLER M 3 \Wm\ ■ mali čudežni deček akrobat Ml ■iilll uoua«*,tci.nu in njegou sin lanski jeseni prekinjena. s kanalizacijo hitijo predvsem zaradi nadaljevanja mo-■ iernizacije Jelenovega klanca in ceste rapj—Naklo. — Dežurna fclužba /iKavnikov Ol Z!) za jsec april je porazdeljena sledeče: 7 4. Pance Pavel. 14. 4. dr. Vrbniak Vinko. 1. 4. dr. Bezič Josip. 24. 4. dr. Bežek Jo-p. Jutri v nedeljo 31. S. ima dežurno izbo dr. Heifort Joža. (*laM>eno druAtvo pritedi dre v: ob 20. ključni večer plesnih vaj. Vse članstvo bimo k obilni udeležbi. - Nogometna zanimivost. Jutri ob l~>. 3 ;'melo domače moštvo SK Kranja v go- Ib ligasko moStvo SK Ljubljane, ki nalepi kompletno. To bo po uspelih nasto-lh v novi sezoni že trstja tekma, ki bo Otovo najzanimivejša posebno še če bodo mači tako odlično zaigrali, kot proti Ž. -. K. Hermesu. ki je odfeel ls Kranja z «?oto 8 golov. Ob pol 14. uri bo predtek-ia med SK Savico iz Stražišča in SK vranjem B. Na obe zanimivi tekmi opo-arjamo vse ljubitelje nogometa. Naše gledališče DRAM A Začetek ob 20. uri vobota, 30. marca: Praznik rvetočih češenj. Red A Wdelja. 31. marca: ob 15. uri: NTeOj vičena ura. Izven Izredno znižane cene od 16 din navzdol. Ob 20. uri: Severna lisica. Izven. Zni" mo o ne od 20 din navzdol »onedeljek, 1. aprila: zaprto Torek. 2. aprila Zupanova Micka. Vaih. Premiera. Premierski abonma Sreda. 3. aprila: Severna lisiia. Red A Četrtek, 4. aprila: Asmodej. Red B (in To-letnl abonma) Prijave /a poletni abonma st sprejemajo še vedno v drami vsak dan od 10. do 12 in od 15. do 17. ure. Pričetek predstav /n Poletni abonma bo v začetku aprila. Opozarjamo na podrobnejši razpis repertoarja na lepakih. Brezobvezne Informacije v gledališki pisarni. Telefon: 16-12. O P F K A Začetek ob 20. uri Sobota, 30. marca: Tosca. Izven. Gostovanje Vere Majdičeve in Borisa Popova Znižane cene od 30 din navzdol Nedelja, 31. marca: ob 15. uri: Lumpati us Vagabundus. Izven. Znižane tane. Ob 20. uri: Adriana Lecouvreur. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve. Izven Ponedeljek. 1. aprila: zaprto Torek, 2. aprila: zaprto Sreda. 3. aprila: Adriana Lecouvreur. Red Sreda Četrtek, I aprila: Figarova svatba. Rfd v :etrtek Križanka Pomen besed Vodoravno: 1) muslimanski praznik, 8) angleSko mesto. 10) Stevnik, 12) žalibog, 131 veznik, 14) del tedna, 15) oblika vladanja, 17) mesto v Sudetih. 19) ruska reka. 20) eksponent nasilnega režima. 22) kos pohištva, 24) svečana obleka (svečano), 25) kem. znak za prvino, 26) Odise-jeva domovina, 28) gora na Prinioi skem, 29) oziralni zaimek. 30) zamorsko pleme, 32) dva enaka soglasnika, 33j sladkovodna riba, 35) priložnost. Navpično: 2) latinski predlog. 3) družinski član. 4) pripadnik izumrlega azijskega naroda v Evropi. 5) planina v Karavankah. 6) površinska mera, 7) vzgoje-slovje, 9) vrsta sable, 11) svojilni zaimek, 13) črnogorska reka. 16) družinski član, 18) način samomora, 20 nevestina oprava, 21» osebni zaimek. 23) družinski član, 251 pripadnik sosednega naroda, 27) svetopisemska oseba, 31) osebni zaimek. 33) kratica za magister, 34) pogojni veznik (okrajšan i. Rešitev križanke, objavljene danes teden Vodoravno: 1» peča. 4) Olaf. 7) os, 8) som, 10) tu, 11« lug, 12) Sož, 13) es, 14) Tit. 16) mi, 17) Melik. 19) obe. 21) Iva, 23) utopija, 24) era. 25) ena, 27) Narev, 30) in, 32) SHS, 33) Ik. 34) zet, 35) osa, 36) Ig. 37) Eva, 39) Ir (iridij), 40) Jošt, 41) rasa. \a\ pičiio: 1) poleno. 2) Esus. 3i as. 4) om. 5) atom. 6) fužina. 9) obilo pirhov, 14) te, 15) ti, 17) metan, 18) Kijev, 20) Bur, 22) Van, 24) elizij. 26) Ankara. 28) as, 29» es. 31) nego, 33) Isis. 37) et. 38) ar. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V 6I6K1 — Telefon 41-79 Dva najboljša stara ameriškega filma skupaj v svoji najboljši vlogi Tajni glasnik Petrograda Lui»e Kainer, VVUiam Powell Predstave: danes ob ur*. jutri ob 3-, 5-, 7. in 9. uri ter v ponedeljek ob H>9. uri V dopolnilo: Foxov zvočni tednik ! prihodnji spored: Lažni a«W »SLOVENSKI NAROD« sobota, 30. marca 1040. StromS Občinske zadeve Gornje Radgone Občinski odbor je v sredo na plenarni seji obravnaval proračun Gornja Radgona. 29. marca Občinska uprava združene občine Gornje Redgone je imela v sredo, 27. t. m. plenarno aejo. na kateri Je obravnavala in sklepala o petem proračunu združene občine. Splošno obširno poročilo o občinskem gospodarstvu je podal predsednik občine g. Joža Hrastelj, ki je naglasi 1, da je bil letošnji proračun sestavljen po načelu skraj ne štednje in so bile večje investicije to leto odložene zaradi nesigurnih gospodarskih razmer. Podrobno je obravnaval posamezne postavke novega proračuna; postavka osebnih izdatkov je zvišana od Lanskoletnih 84.000 din na 99.100 din in to radi zvišanja plač občinskim uslužbencem ter nastavitve ae ene pisarniške moči. Materialni izdatki od prejšnjih 27.930 din so radi uvedbe novih postavk zvišani za 1.890 (fin na 29.820 din in tudi postavka za osebno in imovinsko varnost (protipnn-ska obramba) za 4.548 din. Postavka za ljudsko prosveto je znižana od prejšnjega proračunskega zneska 123.740 din na 56.884 din. To znižanje gre v prvi vrsti na račun drž. meščanske šole. katere proračun je bil znižan od 90.000 na 27.479 dm na eni strani, na drugi pa. ker radi izjemnih gospodarskih razmer ne predvideva novt proračun nobene dotacije v fond za zgradbo nove sole. Raui uravnovešenja proračuna 1939—40 predvideva postavka finančna stroka« znesek 7.500 din. Gradbena stroka predvideva znižanje izdatkov od prejšntih 26 000 na 25 doslovTiim društvom vedno poudarjalo, da ie potrebno zaščititi prirodo z zakonom ali s posebnimi poverieništvi. Opozorilo ie s scomemcami na de i sivo. da je ogrožena priroda v Hrvatski. Številni hrvatski predeli imaio or.rodne in zgodovinske spomenike, katere ie potrebno zaščititi. V drugih državah obstoiaio že dolgo ne samo društva za zaščito Drirode. temveč tudi rx>eebni zakoni za čuvan ie prirode. S k ara i vse države so v tem pogledu pred nami. V Poljski so obstojali znanstveni odbori ali komisdie geografov, geologov, botanikov, zoologov in šumariev. ki so določevali, katere predele ie treba zaščititi z zakonom. Delo teh komisii se ie ravnalo no posebnih državnih zakonJh o zaščiti prirode. Bolgari so dobili lani ooooln zakon za zaščito prirode in pravilnik o narodnem parku na Vitosi. Kako ie z zaščito prirode Dri nas? V naši državi so se že pred voino številni posamezniki zavzemali za zaščito prirode, toda do zakonske ureditve tega vnrafenia ni prišlo. Po osvoboditvi ie kot Drva izdala r>okraiinjdca vlada za Slovenijo L 1922. zakon o varstvu redkih in za Slovenijo tipičnih in za znanstvo pomembnih žival-; in rastlin in o varstvu ram na ood-ročiu Dokra unske uorave za Sloveniio. S tem zakonom ie bil prepovedan lov na redke živali in nabiranje redkih in važnih rastlin. Na Hrvatskem so strokovn taki iz Hrvatskega prirodoslovneea društva (dr. Hrtz. dr. Horvat, dr. Pevalek in dr. Poljak) izdelali obširne načrte o zaščiti živali in rastlin ter o zaščiti geoloških in paleontoloških sporr^riikov ter predlog za zašč to Plitviških jezer. Deloma ie bila ori nas priroda zaščitena tudi z zakonom o šumah iz 1. 1930. ter z lovskim zakonom ; iz 1. 1931. Interesiram krogi so mnogo rjričakovali od uredbe ministra za šume in rude o na-cionalnrh parkih, ki ie stopila v veliavo L 1938. Ko ie bil načrt te uredbe 1. 1937. poslan Zvezi ola ninskih društev, ie i znesel glavni ugovor proti načrtu dr. Mrak iz Ljubi iane. ki mu ie zveza poverila izdelavo drugega načrta uredbe o nacionalnih parkih. Dr. Mrak ie nredvsem opozoril na razliko med iparkom« in »rezervatom«. Dr. Mrakov rezervat na i bi bil mešanica strogega rezervata in nacionalnega parka, j vendar ne v taki meri. kakor ie določeno ! v uredbi ministrstva za šume in rude. Po rjredlogu dr. Mraka bi bilo v rezervatu dovoljeno graditi potiebna nota. itd. Ločiti moramo torei pojma rezervata in narodnega narka. kaiti pravi rezervati so mogoči samo v predelih, ki so odmaknjeni in. ne^oatattoi večjejnu obisku. Ustecfe- l nje nacionalnih parkov ie lažie. v niih se lahko gospodari, čeprav zahteva tako gospodarjenje veščino in znan i e. Rezervati so dostopni samo strokovni akom nod kontrolo, narodni parki oa so namen i en i najširši javnosti. Narodni park 1e prirodna šola. Dr. Mrak ie opozoril tudi na to. da v poimu narodnega parka ni vkliučena zaščita vseh Drirodnih spomenikov, ki so zgodovinsko, kulturno ali znanstveno važni. Na predlog dr. Prebega iz Zagreba ie zveza zahtevala, nai se z uredbo o narodnih parkih določi tudi ustanavlianie odborov za zaščito prirode s sedežem pri vseh banskih upravah. Ti odbori na1 bi izdelali podrobne načrte za izvedbo uredbe v določenih predelih. Tak odbor ie bil že ustanovljen pri bivši banski upravi savske banovine. Vsa ta vprašan i a bodo rešena šele tedaj, ko bomo dobili tak zakon ali uredbo, ki bo zaščitila prirodo sol oh ter bo vsebovala rudi določbe o zaščiti Doedi-nih prirodnih in zgodovinskih obiektov ter določbe o ustanovitvi rezervatov in narodnih parkov. Ii Celja —c Občinska trošarina na vino. Celjski mestni svet ie na seji v petek zvečer sklenil, da bo mestna občina nobirala v oro-računskem letu 1940-41 isto trošarino na vino. kakor doalei. in sicer 1.50 na liter. Občinska trošarina torei ne bo znižana na 1 din. —c Rejrulacija Savinje. Regulacijska dela na Savinji bodo v Četrti etaoi. ki sega do Grenadir j eve brvi na Polulah. v neka i tednih končana, nakar pride na vrsto Deta etapa, ki sega od Grenadirieve brvi do drugega železniškega mostu Kakor kaže. se bodo prihodnje leto pričela regulacijska dela v Sesti, glavni etapi med obema železniškima mostovoma, kjer bodo preložili struipo Savdoje in železniško progo ter zgradili nov železniški most namesto obeh sedanjih in nov železooetonski most čez Savinjo. Prometno ministrstvo ie obljubilo, da bo dalo na razpolago primerno vsoto za premestitev železniške proge in gradnjo železniškega mostu, za vsa regulacijska dela na Savinji pa bodo najeli večmiliion-sko posojilo z daljšo amortizacijsko dobo. —c Gradnja vodovoda na Zs. Hudlnji. Soseska Zg. Hudinja ori Celju bo Drodala svoje zemljiške parcele na Zg. Hudinii. Izkupiček, ki bo znašal 50.000 do 60.000 din. bodo porabili za gradnjo vodovoda na Zg. Hudinii. Ker pa bodo znašali stroški za gradnjo vodovoda okrog 90.000 din. bo krila mestna občina razliko v svojem prhod-njem proračunu. — Prodaja občinske hiše na Bregu. Mestna občina bo prodala svoio hišo na. Bregu, v katerem ie imela bivša okoliška občina svoje uradne prostore, g. Fortuna-tu Zagoričniku za 175.000 din. —c Regulacija Koprivnice. Občina bo letos nadaljevala regulacijo potoka Koprivnice v tretiem delu na Dobrovi. Doižina trase v tem delu znaša 910 m proračun stroškov pa 340.026 din. Občina bo letos regulirala Koprivnico samo v dolžini 560 merov. Stroški bodo znašali 210.000 din. —c Bencinska črpalka ori Celjskem domu. Zakupna pogodba, ki jo ima tvrdka Standard Vacuum z mestno občino za bencinsko črpalko pri Celjskem domu. bo potekla prihodnje eto in ie občina ne bo podaljšala, temveč bo izročila to bencinsko črpalko mestnemu avtobusnemu oodietiu v izkoriščanje. —c Gradnja dveh zaklonišč. Mestni svet je dovolil tekstilni tovarni Metki pri Sp. Lanovžu gradnjo skladišča z zakloniščem, prav tako tudi bližnji tovarni :>Per*;lvi. vendar pa tei le proti reverzu. —c Podaljšanje električnega voda v Košnici. Mestna elektrarna bo oodaiišala glavni električni dovod do hiš posestnikov Ferda Spacapana. Antona Stvarnika in Jožeta Pavlina v Košnici in bo prispevala v ta namen 1800 din, ostale stroške pa bodo morali kriti interesenti. —c Zajetje studenca. Občina bo zajela studenec v blizini tako zvanesa Zegnane-ga studenca« v gozdu za mestnim ookopališčem, da bodo imeli sprehajalci na razpolago pitno vodo. nozneje pa bo zgradila železobetonski nabiralnik in napeljala vodo v ceveh na bližnje mestno pokopališče. —c Petdesetletnico obhaja danes zaslužni celjski sokolski in nacionalni delavec, bančni uradnik g. Franjo Cepin. Jubilant slavi obenem tudi 30-letnico. odkar deluie v sokolstvu. Njesovo sokolsko udeistvova-nje ie tiho. a izredno obsežno. oožrtvoval-no in uspešno. Dolgo vrsto let ie bil vzoren in neumoren ta mik celiske sokolske župe, nato je opravljal funkcijo žuonaga podstarešine, sedaj pa se uveljavlja predvsem kot prosvetar Sokolskoga društva Celja-matice ter kot pisec števidnih sokolskih člankov in notic v sokolskih in drugih nacionalnih listih. Jubilant ie tudi aktiven sokolski telovadec in odličen član ?okol5kega dramskega odseka. Zaslužnemu in splošno oriliublienemu nacionalnemu možu iskreno čestitamo k iubileiu. ki je zatekel jubilanta mladostno čilega in vedrega sredi intenzivnega in olodneca javnega udeistvovania. —c Obsodba po zakonu o zaščiti države. Petčlanski senat okrožnega sodiš Im v Celju ie pred dnevi do tajni razpravi obsodil 37-letnega zasebnsga uradnika Josipa Fere.nčaka iz Vidma Dri Krškem zaradi zločinstev do členu 1.. t Cki 4 ter do členih 3. in 5. zakona o zaščiti države na 4 leta in 2 meseca robiie in na izgubo častnih pravic za dobo 3 let. —c Tri nogometne tekme. V nedelio 31. t. m. ob 16. se bo pričela na celiski Glaz ji zanimiva prijateljska tekma med SK Celjem in SK Litijo prvakom II. razreda posavske skupine. Ob 14.15 se bo pričela predtekma med SK Štorami in kombinirano mladino SK Celja. Na igrišču pri Skalni kleti- pa se bo pričela ob 14.30 prijateljska tekma med SK Ptuiem in celjskimi Atletiki. —C Vsi nsštm upokojenci, k šiviljo v Coliu in želijo predajati poštne oakete po znižani tarifi, nai se zglasijo takoi pri upravi pošte v Celju. —c Požig v Kasazan. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se io zagovarjal v petek 60-letni hlapec Rok Leber, ki je bil obtožen, da ie 15. februarja zvečer v Kasazan zažgal gc-podarsko postopie svoiega delodaialca. trgovca g. Josipa Plavca v Celiu. Požar ie uničil vse poslopje, poliedelske stroje in krmo ter povzročil 60.000 din škode, medtem ko znaša zavarovalnina 20.000 din. Leber ie orožnikom in Dre skovalnemu sodniku povedal, da ie zažeal gospodarsko poslopje, pri razpravi oa le odločno zanikal vsako krivdo in nami ga val na druge krivce. Obsojen je bil na 18. mesecev strogega zapora. —c Tatovi, ki niso imeli sreče. Pred dnevi ie nekdo ukradel tanetniku Ivanu Jazbecu na Kralia Petra cesti 2000 din vreden stroj za pukanie žime. Storilec ie pozneje ponudil stroi trgovcu z železom g. Gobcu na Sp. Hudinii v nr.kuD. Trgovec pa ie zahteval od njega potrdilo o lastništvu. Neznanec ie pustil stroi pri trgovcu in odšel. Trgovec ie javil zadevo policiji, ki je bila že obveščena, da je bil stroj ukraden tanetniku Jazbecu. Stroi so vrnili lastniku. — V Košnici ori Celju so neznanci ukradli posestnici Pavlinovi 300 din vreden bakren kotel Pozneje so ga močno poškodovali, nakar so ga triie fantie ponudili trgovki ge. Glumčevi v Celiu v nakup. Ko je zahtevala trgovka od nrh oo-trdilo o lastništvu. 90 pustili kotel pri niei in izginili. Policija ie ukrenila vse potreb-no, da izsledi v obeh orimerih storilce. —c Dve nesreči. V četrtek se ie 15 letni posestnikov sin Aloiz Slatinšek iz. Gornjega grada vsekal pri delu v desno koleno in se močno poškodoval. Istega dne si ie 8-letni kočarjev sin Albin Klanšek iz Sv.b-na pri Radečah doma Dri padcu zlomil levo roko v ramenu. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnici. —c Čiščenje poljskih jnrkov. Mestno poglavarstvo v Celiu razglaša: Zaradi letošnje izredno mrzle zime in večie količin: zapadlega snega se rok za čiščenje iarkov izjemno podalištne do 1. maia. Lastniki zemljišč, ki so prejeli zadevne odloke, morajo do navedenega roka brezoogoino očistiti navedene iarke. —C Ukrepi proti gozdnim požarom. Opozarjamo na razglas o varnostnih merah protr gozdnim požarom, ki ie nabit na uradnih deskah mestnega poglavarstva. —c Upokojeno učiteljstvo iz Celia in okolice se bo sestalo v četrtek 4. aprila ob 14. v posebni sobi nabavlialne zadruge v Celju. —c Zdravniško dežurno službo z.n č^ane OUZD bo imel v nedeljo 31. t. m. zdravnik dr. Josip Cerin v Prešernovi ulici. Nedelja, 31. marca. 8: Jutmji pozdrav (plošče). •— 8.15: Veseli godci. — 9: Napovedi .poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. — 10.15: Verski govor (dr. Ignac Lenček). — 10.30: Nedeljski koncert radijskega orkestra. — 11.45: Slovenski vokalni kvintet. — 12.30: Poročila .objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Koncert lahke glasbe: Cimermanov kvartet in plošče. — 16.30: Kotiček za dijake. — 17: Kmetijska ura: Nekaj o gozdni saditvi (g. prof. Mirko Šušteršič). — 17.30: Koncert Delavskega glasbenega društva. 18.15: Razgibani zvoki (plošče). — 19: Napovedi, poročila. — 19 20: Nac. ura: Pogozdovanje šumadiie (inž. Vaskijevič iz Beograda). — 19.40: Objave. — 20: Velikonočne pesmi poje cerkveni pevski zbor z Vi- ča. — 20.45: Koncert ladijskega orkestra. -— 22: Napo\ecii, poročila. — 22.15: Orglice in harmonika (Fr. Petan in A. Stanko). ponedeljek 1. aprila. 7: Jutrnji pozdrav. - 7.05: \Ta.p: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 19.50: Gospodarska poročila in nasveti (Drago Potočnik). 20: Akademski pevski kvintet. - - 20-}".: Koncert radijskega orkestra. -- 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Hamioniko igra g. Edvard Kovač. Sreda, S. aprila 7: Jutrnji pozdrav. - 7.05: Na.povedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12.30: Poi\xi!a. objave. — 13: Napovedi . 13*02; Slavni orkestri in dirigenti (plošče). — 14: Poročila. — IS: Mladinska ura: Kaj prihaja na živilski trg. Iz mostnega urada za pregled živil (inž, Albin Nerima). — 18.10: Delavska ura: Kako zaposliti slovenskega ooveka (Rudolf Smersu). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.10: Objave. — 19.50: Uvod v prenos. — 20: Prenos iz ljubljanske opere. V prvem odmoru: Glasbeno predavanje (ravn, Vilko Ukmar). V drugem odmoru: Nap poročila. Četrtek, 4. apriln. 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan ven. * k v., zvokov (plošče). — 12: Pisan drobiž (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: šramel v štirje fantje 14: Poročila. — 18: Koncert radijskega orkestra. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Pevski zbor .-Slaveći. — 20.45: Reproduciran koncert simfonične glasbe. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: V oddih igra radijski orkester, petek, 5. aprilu, 7: Jutmji pozdrav. — 7.05: Na*povedd, poiočila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 11: šolska ura: Kramljanje z mladino < M. Zor). — 12: Slovenski odmevi (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra: Slovenska glasba. — 14: Poročila. 18: ženska ura: Delo slovenske žene za narod (Mira Engelmarm). — 18.20: Pariške pesmice (plošče). — 18.40: Francoščina, (dr. Stanko Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 19.50: O Kureščku (Štefan Farkaš). — 20: Prenos iz Beogi-ada: Simfonični koncert (skladbe L. Grinskega). — 21.15: Samospevi in dvospevi. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester. SObOfa, 6. aprila. 7: Jutrnji pozdrav. -— 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan veruvk veselih zvokov (plošče). — 12: Plošča za ploščo, pisana zmss, godba vesela in pesmice vmes. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Plošča za ploščo, pisana zmes. godba vesela in pesmice vmes. 14: Poiočila. — 17: Otroška ura, — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delopust igra radijski orkester. — 1S.40: Samopomoč ob letalskih napadih v okviru hišne zaščite (inž. Franc Dolenc). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. 19.40: Objave. — 20: Zunanjepolitični pregled (dr. Aiojzij Kuhar). — 20.30: Oprostite, velecenjeni . . . — 22: Napovedi, poročili. — 22.15: Za vesel konec tedna (radijski orkester L OČKA VE VSE — Očka, ali je res, da se naša zemlja suče okrog sobica ? — Res, sinko. — Kaj pa kadar somca ni? — Kadar solnca ni, se ne more sukati okrog njega . . . zdaj me pa pusti pri miru s svojimi vprašanji. Elena de Woftke: Ljubezen na prvi pogled Vrata kupeja, ki je v njem od dolgega časa dremala gospa Msja, so se tiho odprla m v poševnih, v prah zavitih 9o!nč-nih žarkih se je pojavila postava. Postava se je Lahno priklonila, glava, ovita z gostimi kodri, se je prijazno sklonila na eno stran. Na zgovorno dvignjeni roki so sc zalesketali prstani. Izpod širokih, skrbno polikanih hlač, so se prikazali rjavi čevlji. Postava je iatoregovorila: — Milostiva mi bo gotovo oprostila mojo drznost. Vem, da je neodpustljivo, da motim tako poetičen mir. Sem pa kakor vsak smrtni sebvčnež in ne morem premagati želje po okrasitvi te dolgočasne vožnje z užitkom ob pogovoru s tako lepim, oči vid no duhovitim in odličnim bitjem. V visoko čast m štejem, da sem obedoval z milostivo v jedilnem vozu in pobral robček, ki ji je bil padel na tla. He-he, ali smem prisesti? Milostiva, verjemite mi, da je to eden najlepših trenutkov mojega življenja. Kolika radost, da morem zreti v te čarobne oči ... oprostite, oprostite, saj že molčim... toda milostiva gotovo sama ve, kako neizmerna prfvlaenost, kako čarobna mlcavnost... Sej že molčim. Milostiva je torej turistka. Tudi to se posna na prvi po- — Ah, kaj je na svetu prijetnejšega od potovanja, ali bolje rečeno — bilo je. Zdaj je potovanje nekol-ko nemirno — ho-ho. Zakaj potujem? Saj stfužim mu..im. Evo moje vizitke: Rur> Milanescu, virtuoz na saksofon. Če bi ne potoval, kaj bi pa bilo z mojo umetncistjo? Imam pa tudi tu in tam sorodnike in prijatelje, pa sc rad oglasim pri njih... Samo čc bi ne bilo teh nesrečnih meja. Saj sami veste, kako jc s tem. Tja nc smeš izvoziti tega, tam zopet je t/repovcdano ono, tu imajo radi take umetnike kakor sem jaz, tam zopet nc. —» Nekaj čisto drugega je. če potuje tako krasna in solidna — namreč pardon — očarljiva turistka, kakor je milostiva. Tako imajo radi povsod in vsl Milostivi gotovo nc bodo pogledali v kovčeg, glavo bi stavil, da ne. Da vam nikoli ne pogledajo? No, vidite, da sem takoj uganil. Iz miilo-stivc veje aristokracija, tako da mora biti vsak carinski uradnik t-koj premagan, da mu kar sapo zapre in dn mu ne preostaja nič drugega nego izginiti. — O, ko bi mogel vedno občudovati vašo lepoto. — Za boga povejte mi svoje sladko ime. — Maja — ksko sladka godba, kakšna simfonija Torej Maja. Maja Maja. nikar se ne jezite, za božjo voljo vas prosim, ne jezite se na človeka, ki je vzplamtel v nenadni ljubezni, kakor orkan. Že v jedilnem vozu, čim sem vas zagledal i 9 imoo v božanstveni ročici, sem spoznal. da sem izgubljen. Maja, Maja odločite ali naj živim ali pa se razblinim v nič. Saj kar drhtim od groze. Da-li niste morda poročeni? Nobenega kompromisa namreč nočem — vsa moja — z nikomur nobene delitve. — Vdova! O. bog, kolika sreča, da nisem jaz tisti, ki jc zakrivil »njegovo« smrt, kajti zdaj bi storil isto. O, ti me ne poznaš, ljubljena — tiger iz pragozda sem, Othcllo. Nobene ovire torej ni na najini poti. ti soglašaš, nastavi mi svoje čarobne ustne... to jc bil ženinov poljub, nikar ne ugovarjaj dušica, nikar nc ugovarjaj srček. Kaj za to, da te jc videl mož postave, ko je pregledoval potne liste. Tem bolje, reči hočem namreč, saj se ne moreva zmeniti za vsakega tujca in povrhu za človeka, ki opravlja tako kruto obrt. — Zdaj pa čuj, dušica. Spravi tole hi. tro v žep. Tako, to so fotografije mojih dragih roditeljev in sorodnikov. Neizrečeno hudo bi mi bilo, če bi prišle v tuje roke. Hvala, angel moj, daj mi poljubček. Zdaj pa sedi lepo mirno. — So že tu. — Da, gospod višji kontrolor, to je moje umetniško ime in to tu je pravo. Valute? Od kod naj jih pa vzamem? Sem siromašen umetnik, s seboj imam samo sto frankov, tu je pa pet mark in trideset kron. Ah. da, gospod, izvolite malo počakati, saj nimam prav nobenega namena utajiti kaj. Od lanskega potovanja sta mi ostali še dve italijanski liri. Evo, tu sta. Prirx>ročam se. — Uf, no, samo da jc to končano. In vesel sem, da vas sploh ne bo vprašal, ali imate pri sebi kaj prepovedanega. Plemenita duša ste, da ste mi skrili moje funte in dolarje... To se pravi, kaj pa govorim .. . fotografije mojih staršev. Na potovanju večkrat govorim neumnosti. No. torej samo da jih imam zopet na svojih prsih. Včasih povzroča to človeku nadčloveški napor. Kje izstopim, kje sc bova zopet videla? No, dajte mi svoj naslov, z veseljem vam bom pisal. Tu sc jc izteklo vse zelo prijetno, v vaši družbi sc počutim zelo dobro, in za svoja leta ste kar imenitno ohranjena. — Zakaj mc pa milostiva tako gledal! Saj vendar nisem rekel ničesar, kar bi bilo milostivo neprijetno zadelo. No, ne bom se torej vsiljeval in tudi vajen nisem tako hladnih in srepih pogledov. Odidem nai? Saj žc grem, saj moram itak kmalu izstopati Da tihotapim valute? Oh! Nc svetoval bi milostivi, da bi v tem pogledu kaj ukrenila. Zdaj kaznujejo strogo tudi tistega, ki tihotapcem pomaga. V nekaterih državah kaznujejo take iljudi celo s smrtjo. Živimo v zelo strogih časih, milostiva. Zli >-gom torej in bodite brez skrbi. Jaz se ne jezim in milostive ne bom ovadil. mi ! je spravila te funte čez mejo. Poljub . ! roko ki srečno pot! Stran 6 »SLOVENSKI NAROD« sobota, 30. marca 1040. ftev. 73 Uspcšesi razvoj jadralstva na Jesenicah Jesciiišlci Aeroklub deluje zelo marljivo in dosegel je ie prav razveseljive uspehe Ljubljana, 30. marc;j Jadralno letalsti o se pri nas iz dneva v dan razviia in izpooolniuie. tako. da se je razširilo kot naUiiaineiši sDort že v prav vse dele naše širne Jugoslavije. Do-slei ie bilo le malo eovora o delovaniu posameznih Jadralnih skunin za enoten, vzvišen cilj. ki tia ima takozvani »sin i i sport . z:.:o se.n se namenil, da ooozo-r.m javnost na delo iadralne skimine na Jesenicah, za katero menim, da spada v kros narrnai iiiveiših sličnih skupin pri nas. Ce Dcmislimo. da ie preteklo komat tretie leto. odkcr se ie na Jesenicah ustanovila ta letalska oreanizaciia in da so rezultati nienesa delovania zelo vidni, moramo oač priznati, da kot taka zasluži vi" o'* t pohvalo. MM Pilot Izidor Ručigaj pristaja na novem letališču v Poijčaii Jesenice so dobile svoto prvo jadralno skupino šeje L 1937. Ustanovljena ie bila na pobudo idealnih mladih delavcev, ki so povečini nameščeni v Kranisk. industrijski družbi na Jesenicah, ki so se že dalje časa zanimali za stvar. vendar niso imeli dovoli prii.tvc in sredstev na razpolago, da bi svoje -deie izvedli v taki meri. kot so s: jih zamišljali. Torei iadralna skupina se ie bila ustanovila. Takoi ob prvih dneh nienega obstoia se ie poiavila prva težkoča. Zgraditi ie bilo treba orvo iadralne* letalo s katerim bi se imeli orv: iadralni oionirii priliko izvežbati ter tako s r: V« blieiumi izkušnjami Dr. pomoč i mladi 5kupini do napredka in uspehov. Res so marljivi delavci taitoi zbrali ootrebna sredstva in pričeli z ffradnio šolskefia letala tipa *Zoni na 25*. Ta akciia pomeni v splošnem tudi začetek jeseniškega Aero- kluba. Kljub močni VOiji in oožrtvovalni vztrajnosti uo.-a:'.-:szr.ikov. kakor celokuD-nesa odbera AeroVluba. pa SO kmalu DO DTvih začetkih d olovan i a nastopile velike TežI\OčC, Zlasti v pomanjkanju denarnih srecl.tcv. še beli r>a radi teca. ker sIcud'- na ni ime'a svoie lastne delavnice in orodja, ki ie nujno Datrebno nri gradnji jadralnih letal Odbor Aerokluba ie torei ime! sprva to nai oso. da s svoie strani ooapra dc?lr. jadralne sckciie in pripomore do izvršitvi zsdniih drl na začetniškeTn letaku ki ie bilo v giadnii. Marljivi jeseniški jadralni letaAci so prav kmalu dokončali svoie prvo letalo, vendar na iz gotovih tehničnih razlogov niso moi'Ii takoi pričeti s šolanjem. Šolanje i o p I anitvi različnih ovir in zaprek pričelo šele v 1. 1938.. ko ie jeseniška Jadralna skupina dobila iz Liubliane na posodo stare letalo ■ Zogling«. ki ie že por»-rr>j preživelo nekaj jadralnih sezon na BI; *. ih Delo na novem šolskem letalu so .Tei=en:čan izvršili v 2400 delovnih urah. tako. da ie bilo letalo popolnoma izgo-tovlieno 3. junija 1933. leta. V zvezi s svečanim krst mi tega novega brezmotor-hega letala, ki ie dobilo ime Pulex^Grunan Baby-a« in jeseniškega -Pulexa«. Seveda so tudi mladi modelari1! iz obeh krajev pripomogli da ie razstava dosegla zaželen uspeh. Po rmtingu je stal jeseniški Aeroklub spet pred novo nalogo. Treba ie bilo izučiti čimveč novih jadralcev. Ustanovila se ie jadralna šola, sicer majhnega obsega, vendar pa ie nudila začetnikom, ka- kor tudi bolj izurjenim jadralcem, da so bili v stalni vaji v letenju. To šolanje je pritomoglo, da so si jadralci, ki jih ie jeseniški Aeroklub poslal v jadralno šolo na Blckah. v neka i dneh priborili orve jadralne izpite. Solarne na Jesenicah je vodil agilni delavec in organizator prve jadralne skupine na Jesenicah, pilot g. Izidor Ručigai. ki ie zaslužil za svoie požrtvovalno delo visoke pohvale. Tedai so iesesiSkl jadrale, noložili na Blokah 10 »A«. 2 »B« in 1 »Športni C« izpit V zvezi s temi uspehi pa so se kakor vedno pojavile spet težnje za novim prehodnim ietalom. ki bi bilo zmožno tudi zr> jadranje. Aeroklub je torej kupil pri A". d3m-skem Aeroklubu v Ljubljani nedokončano prehodno letalo tioa »Inka«, ki ga ie skonstruiral g. dr. ing. Anton Kuhali, docent ljubljanske univerze. Delovanje kluba oa se ni omejilo samo na Jesenice same. pač pa se ie že konec 1. 1938. ustanovila samostoina iadralna rkuplna v Kranjski gori. ki si ie orav tako zgradila letalo tipa »Zogling«. L. 1939. ie prineslo spet nov razmah jeseniškega Aerokluba. Ustanovili so na Jesenicah drugo jadralna skuoino »Poročnik Mal-*aj«, ki ie dokončala letalo »Irtva«. Poleg tega pa so vzorni iadraln delavci zgradili še eno šolsko letalo tipa »Zogling«. Krst tega letala se ie izvršil 26. februarja leta 1939. Kakor že omenjeno, ie jeseniški Aeroklub vodil lastno jadralno šolo. ki je dosegla v lanskem letu še prav posebno zadovoljiv uspeh. Letenje se ie vršilo na kraju, ki se imenuje Poljane, na vrhu Me-žaklje. cca 1000 m visokega gorskega grebena nad Jesenicami. To letališče pa ie bilo dokaj neprikladno in nevarno, tako za letenje samo. kakor še prav posebno za transportiranje letal na pobočje. Na tem terenu so bili pomembnejši poleti sploh izključeni. Torei treba ie bilo poiskati novo boli prikladno zemljišče. "\ar Da ie dalo mnogo truda in iskanja Končno se , je jadralcem po trudapolnem iskanju le posrečilo najti boljši teren za jadralno letenje, ki pa vendar še ne odgovarja po-'■som svoiim zahtevam. Izbrali so za svo- so po letenju morali svoja letala vedno aemontirati. da so jih mogli spraviti v majhno iopo. ki so jo imeii na razpolago v vasi Poijče. S tem so dnevno izgubili najmanj 4 ure na svojem šoianiu. vendar pa so z močno vztrajnostjo le dosegli zaželene cilje. Lani se ie vršil v Policah spet letalci miting zeio velikega obsega, ki je bil zvezan s svečanim krstom novih letal in blagoslovitvijo novega letališča v Policah. Miting je bil skrbno pripravljen in je tudi to pot zaslužil agilnim organizatorjem visoko pohvalo in priznani e. Vršil se je 20. avgusta 1939. leta. 2e prejšnji dan so neumorni letale: Drevažali s svojimi letali potnike za nizke cene. Interesentov za take »zračne izprehode« ie bilo toliko, da je morala ljubljanska motor-sekeiia po-streči s 3 letali 19.. 20, 25. in 26. avgusta, da so vsi prišli na svoi račun. Mitingu ie prisostvovalo nad 10.000 navdušenih gledalcev, ki jih je drzno manevriranje naših hrabrih letalcev popolnoma omamilo. Te usode prireditve so se tudi to pol udeležili ljubljanski jadralci z letali »YU-Pio-nir« in »YTJ-Mary«. ki sta ju vodila jadralca in motorna pilota gg. Vlado Maj-delj in Ludoviic Starič. Jadralni učitelj, pilot Izidor Ručigai, ie ob tej priliki starta! z jadralnim letalom na sv. Petru in se v elegantnih zavojih spustil na novo posvečeno letal šče v Policah. Nova letala so krstile dame iz naiod-ličnejših krogov jeseniške iavnosti in sicer ga. Rezika Praprot n/.v ova. soproga rx>dpredsexinika Kranjske industriiske družbe, ki ie zastopala go. Olgo Westen, soprogo predsednika KID in ga dr. ing. Klinarieva. soproga tehničnega direktorja KID. ki ie krstila šolsko letalo »Zog-ling« na ime Škorec«. V imenu Viluba se je zahvalil zbranim za obilno udeležbo predsednik jeseniškega Aerokluba g. ing. Ciril Rekar. za njim oa ie izoregovoril nekaj propagandrtih in pohvalnih besed, namestnika predsednika Aerokluba kraljevine Jugoslavije g. Tadiia ing. Sonderma-jer. *xi ie bil naravnost vzhičen nad tem. kar so marljivi Jeseničanl dosegli v pičlih 3 letih obstoia njihovega Aerokluba. Prevoz letala na vrh šolskega terena pod Sv. Petrom nad Begunjami je letališče, vznožje Karavank, v vasi Poijče pri Bledu. 2e takoi ori. prvih poletih se je pokazalo, da ie teren razmeroma dober, še posebno če se upošteva dejstvo, da ie mocoče startanje tudi z vrha gore Sv. Peter nad Begunjami, kadar niha dovolj močan zapadni veter. Na novem letališču v Policah, je jeseniški Aeroklub ustanovil svoi o lastno jadralno šolo za vse iadralne skupine, ki spada i o v niegov delokrog in sicer za skupini »Poročnik Mal-gaj« in »Pulex« z Jesenic. »Stol« iz Bleda ter za skupino >Kraguli« iz Kranjske gore. Pri tem pa ie klub naletel spet na veliko težavo, ki je bila v tem. da ni bilo na razpolago dovoli velikega prostora, kier bi se mogla shraniti letala v času. ko ni bilo šolanja na nfh. Seveda ie ta nedostatek zelo oviral tempo šolania. kaiti iadralcd j Važen je sedaj še problem, ki tare jeseniški Aeroklub in sicer ie to postavitev I hangarja in ureditve novega letališča v Policah, kar pa ie seveda zvezano z ogromnim: stroški. To ie naloga bližnie bodočnosti, za katero upajmo, da bo kmalu rešena, saj jih vodi močna in vztrajna volja do dela za napredek našega civilnega in vojaškega letalstva. Vse, kar je jeseniški Aeroklub v tako kratkem radobju dosegel, zasluži da bi tudi širša javnost sprejela apel. ki ga pošiljalo jeseniški letalci in iim v njihovem plodnem delu priskočila na pomoč s podporami, s katerimi bi prav gotovo še povečali kapaciteto svojih uspehov za naše ljubljeno in tako potrebno letalstvo. Le naprej, da bomo slovenski letnici vredni svojega naziva! Premogov prah lega na Trbovlje Odstraniti bi bilo treba napako v konstrukciji nove trboveljske elektrarne Trbovlje, 27. marca V Trbovljah, so nedavno zgradili moderno elektrarno. To je nova tehnična pridobitev, ki je velike gospodarske važnosti za podjetje. Električne sile v tem primeru ne ustvarja vodna moč, temveč velikanska vročina, ki jo povzroča kurjenje s premasovim prahom v posebnih pečeh. Ta premogov prah je bil še nedavno brez vrednosti, saj so ga metali v vodo. ali pa so z njim izravnavali prekovana zemljišča. Sedaj pa prinaša podjetju lep dobiček. Pri nas v Jugoslaviji je elektri- čna struja dražja kakor kjerkoli drugje v sosednih državah in odjemalcev je tudi zadosti. Glavni odjemalec električne struje trboveljske elektrarne je elektrarna v Fali. Pozdraviti je treba to novo zamisel da so si izmislili ekonomičen način, kako je mogoče porabiti vse, kar je doslej od premoga šlo v nič. Zdi pa se mi potrebno opozoriti na konstrukcijsko pomanjkljivost, ki bi jo prav lahko bilo mogoče odpraviti. Ostanki premoga, ki ne zgore, saje in najdrobnejši premogov prah prihajajo pri dosedanji konstrukciji skozi dimnik visoko v zrak, ostajajo zaradi prav majhne teže dolgo v zračnih plasteh in se vsedajo zopet na zemljo v okolici Trbovelj. Treba je torej najti način, kako preprečiti, da saje ne bi padale nazaj na zemljo, bodisi, da bi napeljali dimnik pod zemljo, ali da bi iznašli kakšno drugo pripravo, ki bi to preprečevala. Ko je še ležal sneg na zemlji, je bilo mogoče videti na obeh straneh železniške proge od Litije do Zidanega mosta, da je bil sneg na tej in na oni strani Save ves črn. Vzrok temu je bil ta najdrobnejši premogov prah, ki ga bljuje elektrarna v Trbovljah. Takšno od preniogovega prahu napolnjeno ozračje gotovo ne koristi človeškim pljucam. Poleg tega škoduje rasti in uspe vari ju rastlin. Glede na to pričakuje javnost od tega podjetja, da bo pri iskanju lastnega dobička vsaj malo mislilo tudi na blaginjo okoliškega prebivalstva. Trbovlje so rudarski kraj, mnogo je tamkaj brezposelnih. oni pa, ki imajo službo, prejemajo zalo nizke plače. Zato jim pa se posebno potrebno pustiti dober zrak, sicer bodo slabo hranjeni in od dela zgaj-and ljudje se bolj padali v tuberkulozo. Prosimo zaradi tega, najprej elektrarno v Trbovljah, da sama ukrene vse potrebno, da se ta nedostatek v konstrukciji dimnika elektrarne odpravi, če to ne bo čim prej urejeno, naj se za to pobriga oblast. Mora pa se vsakomur zdeti selo neverjetno, da se vpričo obstoječih institucij, kot so n. pn Higienski zavod v Ljubljani in zdravstveni domovi v poieže-• lju, mora takšno kričeče vpraš inj'^ cbrav-I na vati v dnevnem časopisju. — P. S. škodljivost prevelikega izvoza živine To so začeli končno uvidevati tudi v Beogradu Ljubljana, 29. marca. Nasi čitatelji se nedvomno še spominjajo, da smo že pred mesci opozarjali na škodljive posledice prevelikega izvoza živine, ko sc izvozniki sprožili idejo, naj bi ob-iastva uvedla tudi pri nas »brezmesne^ dni, in ko so nas zaradi tega nekateri listi celo napadli. Pozneje, ko je bila objavljena statistika o izvozu živine, mesa in masti lani. smo ponovno svarili pred velikim izvozom, a tudi tedaj so nekateri gospodje skušali zavračati naše trditve (seveda v interesu izvoznikov in njihovih dobičkov) ter so se sklicevali na to, da je bil izvoz živine leta 1936 še mnogo večji kakor lani. Trdili so, da je v naši državi dovolj živine ter da jo lahko mirno izvažamo po mili volji, saj nam državna statistika dokazuje, da se živina pri nas od leta do leto bolj množi. Hoteli so nas proglasiti za demagoge ter da pišemo proti prevelikemu izvozu živine, ker ne razumemo potreb kmeta in se potegujemo samo za meščane. Toda najbolj zanimivo je, da zdaj listi, ki so nas prej še napadali, sami ponatiskujejo članek iz »Politike«, objavljen v torek v gospodarski rubriki, o škodljivosti prevelikega izvoza živine. Gospodarski poročevalec »Politike« ne navaja nobenih novih argumentov, ki bi se jih že ne poslužili mi pred mesci, razen, da zaradi prevelikega izvoza narašča draginja. Zdi se nam, da je zdaj že preveč zamujenega in da draginje ne bo več mogoče zavreti. F*red mesci bi najbrž takojšnji in odločni ukrepi še kaj zalegli. Mi se nismo sklicevali na draginjo kot na najvažnejši argument, ki govori proti sedanjemu nerazumnemu izvažanju živine; naglašali smo, da bo utrpelo narodno gospodarstvo veliko škodo, ki jo bo težko popraviti, kajti če se preveč zmanjša število živine, ne bo mogoče več tako hitro spraviti zopet na noge nase živinoreje, ki nikakor ni vzorno razvita. Posebno smo svarili pred izvozom plemenske živine, ki so jo mešetarji izvoznikov tudi že začeli nakupovati, ker je klavne živine premalo naprodaj. Opozotili smo, da pri izvozu živine, ko ni opitana. utrpimo veliko škodo že zaradi manjše teže in slabše cene. Da izvoznik doseže neko določeno težo pri vagonu, mora izvoziti tem več mršave živine, ko ni več opitane. Vendar to ni najhujše; bolj usodno je, da se število živine nevarno zmanjšuje. Živinoreja je ena najpomembnejših kmetijskih strok že zaradi tega, ker so prizadete tudi druge stroke ter vse gospodarstvo, če nazaduje. Ce kmet nima dovolj živine, nima tudi dovolj gnoja in brez gnoja ni tudi pšenice. Kmet potrebuje živino za poljska dela in tudi za svojo prehrano, potrebuje jo zaradi mesa, masti, usnja itd. Ce je malo živine, mora tudi živinorejec dražje plačevati plemenske živali in teže popravi škodo če žival izgubi po nesreči, zaradi bolezni ali drugih vzrokov. Kjer je premalo živine, so njive slabo obdelane in premalo gnojene, kmečki domovi so siromašni in žitnice prazne. Razumljivo pa je, da trpe tudi vsi drugi stanovi in nekateri morda še bolj kakor sami kmetje. Meso je glavno živilo meščanov, mast pa je neogibno potrebno hranilo, že prejšnje čase je moral marsikdo mešati med mast loj, saj je bila dovolj draga. Zdaj pa loja sploh ni naprodaj, mast se je pa podražila približno za 33 %. Nedavno smo opozorili, da se bo v Ljubljani še podražilo meso in da se živina še vedno naglo podražuje. Vsemu temu bodo sledili za marsikoga »brezmesni« dnevi, ne da bi bila oblastno uvedena skrčena prodaja. S temi žrtvami bi se dobri državljani še sprijaznili, ko bi bili prepričani, da je velik izvoz živine in mesa v resnici v interesu države. Toda zdaj so začeli uvidevati tudi v Beogradu, da zelo škoduje interesom državne obrambe, če se število živine preveč zmanjša. Nastane vprašanje, kako priskrbeti dovolj hrane za vojaštvo in dovolj kož za usnje (brez usnja ni tudi vojaških čevljev). Zaradi prevelikega izvoza živine pa se pojavljajo še razne druge motnjo v gospodarskem življenju. Znano je na primer, kako velike težave ima industrija mila. ker primanjkuje loja. Loj moramo uvažati, ker ne koljemo dovolj živine. Nekateri si sa-mišljajo rešitev tega vprašanja tako, da bi izvažali čim več mesa. zato pa manj živine. Ker pa večje količine mesa lahko izvažamo samo v hladnih mescih zaradi pomanjkanja posebnih hladilnih voz, bi morali povečati število teh voz. Ob tej priliki pa naj omenimo, da gospodarski poročevalec »Politike« navaja v omenjenem članku številke o velikem izvozu mesa lani iz naše države. Čeprav se izvoz živine same lani v primeri z letom 1936 ni povečal (znatno se je pa povečal v primeri s predlanskim), je bil mnogo večji izvoz mesa in zlasti slanine. Torej tudi mesa izvažamo že dovolj in najbrž izvoza ne bo treba več pospeševati. Mi smo se sklicevali na uradne podatke o številu živine, pa so nas tedaj nekateri zavračali, da je živine v naši državi dovolj za izvoz. Zdaj pa piše ^Politika« še mno^o bolj pesimistično in trdi, da uradni statistični podatki niso zanosliivi ter da število živine prejšnja leta ni naraščalo. Dobri p >-znava!cj razmer trde, da je bili živina popisana samo približno (ob priliki ljudskega štetja) in po samovoljnih cenitvah: živine ni nikakor toliko, kakor jo izkazuie st^4i- stikn in je je od leta do leta manj. n ne več . . . To seveda pomeni za leta z normalnim izvozom. Radovedni smo. ali bo kdo ?daj kaj ukrenil, ko razni gospodarski listi ne zagovarjajo več povečanega izvoza živine. Za oklevanje ni več časa, kajti krlii nta, 3o. marca i©4* Stran 7 MALI OGLASF Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave oeseda cUd a. davek posebej. ća pismene odgovore glede malin oglasov je treba priloži, znamko. — Popustov za male oglase ae priznamo ima v zalogi avese n a j l e p S i n vzorcev SEVER - Marijin trg 2. Na Zeljo Vam zavese tuOJ zašijenio In namestimo. IA VSAKO PKll.lhO Azno Beaetiu A' maj «.vt« pus»euej Naimanisn '.n^sen v din PRVOVRSTNA VINA ter pristno žganje si nabavite po sledečih konkurenčnih cenah Namizno belo liter din 8.— srbski prokupac » > 9.— rizling > > 9. — dolenjski cviček > > 10.— jabolčnik > > 5 — muškatnl silvanec > > 12.— dingač > 12.— Zganja: tropinovec liter din 28.— slivovka > > 28.— brinjevec » > 36.— rum > > 36 — borovniCar » > 36.— Mrzla jedila! So priporoča »Buffet« J. Jeraj, nasl Minka Videnič, Ljubljana. Sv. Petra c. 38 9. L. c:t vT"NENTAL aajboljsa ld aajcenejsa uDiaCiJt 81 a a o a v i t c pri III c e 8 t 8 1* P I« K S »v P e r r a ARTISTIČNA ZADRUGA v Zagrebu, Ilica br. 31, sprejema v izobraževanje v artistično plesni umetnosti talentirane začetnice in artistke, posreduje namestitve in skrbi za njihov napredek ln socialno sigurnost. Za podrobnejše informacije se obrnite osebno ali pismeno na Artistično zadrugo. Zagreb, Ilica 31. 967 .•^seda 50 par davek posehe: Najmanisi ?nespt> s,— din OREHOVA JEDRCA ortiran cvetlični med ln me-iico dobite oaiceneje v MEDARM ..lubliana 2tdo\ ska ui 6 18'1_ oa ugodne mesečne oDroke Ivan Legat LJubljana. Prešernova 44 Maribor, Vetrmjska 30 Oglašuj male oglase v Slovenski Narod ker so najcenejši! v v: > O VEJ so KEMIJSKO TRAJAO brez elektrike — brez aparata izvršuje frizerski salon VAŠL, Eorštnikov trg 4. 953 PRED NAKUPOM OBUTVE si oglejte našo nedeljsko raz-51 ivo Brajkovtc zivko, diplomirano čevljarstvo. Ljubljana, Igriška 3 (pri Drami). 936 VSAKOVRSTNO POHIŠTVO Se vedno po starih cenaft dobavlja v moderni ln solidni Lz- delavl tvrdka *Oprava«. Celov-ška fjo Sprejemajo se naročila o. L DOBRO MEŠČANSKO HRANO dobite v privatni hiši v bližini tromostovja. — Naslov pove uprava SI. Naroda*. 926 50 PAR EN TL AN JE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov. gumbnic. Velika zaloga perja po 7.— din »Ju.'ijamt«. Gospodvetska c. 12 in Frančiškanska ul. 3 4. L. SPLOŠNO KROJAšTVO specialist za otroške obleke, se priporoča. Kavškova 13 — Sp. Siska. 968 DIJAKINJE Trajno kodranje v modernih frizurah za din 40 Vam naredi samo frizerski salon Mirko Zaletel, Tržaška c. 4. 969 VAŽNO ZA VSAKEGA ! Sedanji težki časi zahtevajo zdrave živce, zato pridite k nam in pijte mleko jogurt, smetanco. Na zajtrk, večerjo, mlečno hrano vabi in se priporoča mlekarna »Drama«. 959 KLIŠEJE ENO •VEČBARVNE " SVPETtANASIP/J SOBNO KREDENCO lepo, z marmorjem, poceni prodam. Mestni tr~. 13/11. 964 SADNO DREVJE proda France Osez Goriški. Sv. Jurij ob južni železnici. 966 PRST ZA VTtTOVE prodam Hiebš — Cankarjevo nabrežje 21, tel. 30-70. 970 KUPIM POLN O J AKMENIK 65 cm širine, malo rabljen, z vsem inventarjem takoj kupim. Pismene ponudbe s skrajno ceno na upravo »Slov. Naroda pod -Fini & Kaj«. 957 ELEKTROMOTOR 380 Volt, 26 Ks, v dobrem stanju, kupim za polnojarmenik. Ponudbe in skrajno ceno na upravo »Slov. Naroda« pod »Pini & Kaj«. 956 POUK Beseda 50 par. davek poseoej Najmanjši znesek 8.— din Strojepisni pouk (desetprstni sistem ) Večerni tečaji, oddelki od 11? do 8. in od Ifc8. do 9. ure zvečer za začetnike in izvežbance. Tečaji od 1 do 4 mesece. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se p,; "r.o 2. a—šolnina najnižja. Največja strojepisuica s 40 pisalmmi stroji raznih sistemov. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. ure zvečer. — Christofov učni zavod, Domobranska c. 15. tel. 48-43. 924 SAMSKI INTELIGENT star 30 —40 let, dobi službo pri bolniku, kateremu bi požrtvovalno stregel. — Prehrana in stanovanje v hiši. plača po dogovoru. Naslov v upravi. 944 STA nO VATI JA Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8.— din. SOBO ODDAM za takoj. Sv. Petra c. 43. 958 DVOSOBNO STANOVANJE oddam s 1 majem v najem. — Ogled od 15 do 17. ure. čuden. Mestni trg 13. 965 Beseda 50 par, davek posebej Najmanjši zuesek din SKROMNO GOSPODIČNO tjda lepo, mlado, želim najti. Materialna podpora ni izključena. Biti mora veselega, temperamentnega značaja. Pišite na oglasni oddelek »Slov. Naroda« pod Šif.'o »Milo za drago« 963 VDOVO ALI LOČENKO z lastnim stanovanjem, prikupne znnanjosti, ki si želi življenja in ljubezni, želim spoznati — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod šifro »življenje je lepo«. 960 NENAVADNO TENKA a kljub temu zajamčeno zanesljiva! Manjvredne imitacije energično odklonite, gre za vaše zdravje! Inserira jte v »Slov. Narodu«! Ali more biti pravkar oprana brisača tako sivkasta? Seveda, če ni oprana tako, da je iz nje popolnoma odstranjena vsa nesnaga, se zdi poleg Radion belega perila zanemarjena. Pri kuhanju raztopine Radiona se tvori kisik, ki skupaj s peno mila struji skozi perilo in temeljito odpravi vso nesnago. Zunaj in znotraj bleščeče čisto perilo, brez primera belo -Radion belo. SCHICHT OV NI ČISTEJŠE BELINE OD RADION BELINE HIPNOTIZEM .u w< nobena skrivnost Skrivnost je le, kako Domo loscgll srečo na podlagi spoznanja svoje življenjske poti Vo pot vam mor" pokazati samo knjiga F. T. Karmaha -Naš život i okultne tajne«. POMAGAL VAM BO Znani pisec in raziskovalec okultnih ved F T Karmah vam brezplačno napove vašo bodočnost Razen važnih dogodkov iz preteklosti vam pove tudi vse vaše odnose d o ljudi, zakona, loterije, trgovine in vseh važnejših dogodkom sedanjosti. Njegov nasvet vam bo prinesel zaželene uspehe v življenju. Zahvalne izjave, ki jih vsak dan prejema s celega sveta, dokazujejo nenavadno zanesljivost njegovih napovedi. Pojavite mu nekaj važnejših vprašanj, ki vas zanimajo, u sporočite mu točne podatke o svojem rojstvu. Vse spovedi o vašem življenju, ki so zgoraj omenjene j dobiti popolnoma brezplačno, ■ ooste pri piscu kupili njegove unovelšo knii»ak petek Is Je tudi lep« Ilustriran! c PRAV A: LJubljana. Knafljeva ulica 5. žimo za modroce od navadne do najfinejše imamo vedno na zalogi po najnižjih cenah! FRANC JAGER — tapetništvo Ljubljana. 8v. Petra cesta 17. telefon 80-4» NAJLEPŠE ĆTIVO Ravlfen; ZGODBE BREZ GROZE Klabund: PJOTR - RASPUTIN Ravllen; ČRNA VOJNA Thompson; SIVKO Materieva: RUDARSKA BALADA I Broširana knjiga stane ML— din. Vezana knjiga stane 15.— din ZALOŽBA »CESTA? LJUBLJANA — CARJEVA fTL. državne loterije prodaja MENJALNICA REICHER8TURK SREČKE Insr raj v Slov. Narodu ! ^6015^82482^46081682602^91593419901682^89016^746915890499^163^9516 A+////++4+/+////9+....:.:^...::.::57.::..:^ »SLOVENSKI NARODc,**oU. SO. marca iwo. Stev. 73 erika federacija 48 držav malenkostni spari med poedinimi državami zunaj pa krepka« disciplinirana enota — Dama prepiri, na Severoajiieriske Združene države zavzemajo ozemlje, ki je 14krat tako veliko kakor Nemčija, število prebivalcev pa ni niti dvakrat tako veliko. Največja zvezna država je Texas in ta ima samo 5.000.000 prebivalcev, će bi se pa vse ameriško prebivalstvo preselilo v to državo, bi bila njegova gostota ne malo večja kakor je povprečna gostota piebivalstva v Nemčiji. Ni toi^ej čuda, da. je v takih razmerah značilna poteza Američana širokogrudnost. Čudno pa tudi ni. da se ne odlikujejo po isti ši: oki igrudnosti medsebojni o'.nošaji poedinih ameriških držav, temveč da vidimo med njimi pogosto naravnost umazano konkurenco, da vsaka država skrbno čuva svoje pravice in se krčevito otepa kakršnegakoli vpliva sosedne države. Tujec na poti po Ameriki Vsaka ameriška država, ki jih je 48. ima svojo zak. no ajo in zato si zakoni močno nasprotujejo. Najbolje občuti človek, to če potuje po Ameriki z avtomobilom. Takoj se prepriča, da ni enotnih prometnih zakonov, niti predpisov. Tujcu, potuje čemu po Ameriki z avtomobilom, se pripoioča skrbno pročitati vse svarilne napise takoj ko piekoiači mejo. Pogosto je prisiljen ustaviti avto pred Oebelim drevesom, ležečim čez cesto in sprijazniti se s strogo preiskavo, kajti na tistem ozemlju veljata dve zvezni državi za konkurenta in zato medsebojno prepovedujeta izvoz nekaterih predmetov. Obmejna policija budno pazi na ljudi, ki hočejo čez mejo. Tudi Američani najstarejše krvi morajo dokazati, da imajo dovolj denarnih sredstev, če se hočejo preseliti iz ene zvezne države v drugo, će tega ne morejo dokazati, jih na meji zavrnejo. Druga država, drugi zakoni Popotnik kmalu opazi posebnosti teh s:cer podobnih si držav. Prepriča se, da je Nevada prava dežeia igralske svobode, dočdm v drugih državah pogosto ni dovo-Ljena niti prodaja loterijskih srečk. Prepriča se. da je meja dižave obenem meja za njegovo tiralico, tako da zadostuje zločincu pobegniti k »sosedovim* pa je na varnem. In popotnik maje z glavo nad nerazumljivo raznolikostjo zakonskega prava. V raznih ameriških državah je določena sklenitev zakonske zveze na 12 do 18 let. V MarvLandu in na Floridi se lahko človek poroči brez vsakih formalnosti. Dočim služi mlin poiok v Elktonu na Ma-rvlandu težke tisočake s tem. da se lahko tam človek hitro in brez vsakih zadržkov poroči, ima mesto Reno v državi Nevada mlin zakonskih ločitev. Tam se lahko zopet loči vsak zakonski par. če le preži v i v mestu šest tednov. V Južni Karolini pa ločitev zakona sploh ni mogoča, a v Kaliforniji lahko sodišče obsodi ženo. da mora plačevati svojemu ločenemu možu alimente. Skratka v Ameriki je bračno pravo tako raznoliko, da je preskrbljeno za vsak okus. Tujec, ki pozna deloma ameriške razmere, se ne bo čudil, da je recimo dižava Kansas >suha<:, ker je zvezna vlada, že oavno odpravila prohibicijo. Borba za njeno odpravo je bila klasičen primer medsebojnega tekmovanja in spolov med poedinimi državami. Tujec se ne čudi, ko izve. da je nastala med gradnjo jezu v Južni Kaliforniji med to državo in Arizono »diplomatska c vojna zato. ker je bila žična vrv, ki je držala žerjave, zasidrana na arizonskem ozemlju. Prav tako ga tudi ne preseneti, da je bil šele na pritisk zvezne vlade zgrajen most čez reko Hudson. Ta most veže državi New York in New Jer-sey. Do leta 1932. tu sploh ni bilo mostu, ker sta se upirali obe državi iz medsebojne ljubosumnosti. Beli dom — skupni znak Edino kar ima veh 48 držav ameriške federacije skupnega je mestni Beli dom. guvernerjev sedež, zgrajen večinoma po vzorcu washingtonskega prezidentovega sedeža. V tem domu se kujejo zakoni, posegajoči globoko v življenje državljanov. Razen tega ima vsaka zvezna država svojo narodno skupščino in senat. Ker pa mora vsaka poedina država potrditi osnutke zakonov zvezne vlade, traja večkrat dolga leta. preden se sporazume vseh 48 držav na enem stališču. V takih razmerah tujec razume za kaj imajo Američani toliko humorja. V Ameriki ni pomembnejšega lista, ki bi ne pri-občeval satiričnih člankov, v katerih se norčujejo iz malenkostnih sporov med po-edinimi zveznimi državami. Ne smemo pa pozabiti, da zavzema teh 48 držav velik kontinent, da tvorijo skupaj veliko močno državo, v kateri ne samo, da žive najrazličnejši ljudje, temveč so tudi gospodarske razmere zelo različne. Iz vidika zgodovine je pa sila, ki je združila 48 držav v močno enoto, tako impozantna, da se umakne pred njo daleč v ozadje vse drugo in da utihnejo pred njo vsi malenkostni spori. Na zunaj je Amerika bila in ostane krepka, disciplinirana enota. Beli dom v Washingtonu V Benetkah nagrajeni filmi Letos je hlio ad hoc določenih več novih nagrad Na filmskih razstavah v Benetkah je postalo takorekoč že pravilo, da nikoli ne podeljujejo nagrad, določenih v pravijih festivalov. Letos so služili deloma v opravičilo znani mednarodni dogodki. Letos niso bile podeljene naslednje po pravilih določene nagrade: Mussoliniiev pokal za najboljši inozemski film. pokal narodne fašistične stranke za najboljši še neigrani inozemski film. pokal prosvetnega ministrstva za inozemski film. pokal ministrstva za narodno vzgojo za najboljši vzgojni dokumentarni film. Voipijev pokal najboljšemu filmskemu igralcu. Voipijev pokal najboljši filmski igralki, pokal narodnega zavoda Luce za najboljši igrani barvni film in cela vrsta plaket. Nagrajeni filmi Pač so bile pa določene ad hoc- nove nagrade in sicer pokali Biennale, bronasto plakete in kolajne. Pokal Biennale bi dobil zlasti film Robert Koch. pri nas že dobro znan. tako da ni treba o njem še posebej poročati. Izmed japonskih filmov so bili nagrajeni s tem pokalom -ćete japonske mornarice v šanghaju. . Zemlja. Brat in sestra in Otroci luči. Strogo rečeno, japonska produkcija ni zaslužila tega odlikovanja, ker nima v sebi nič filmskega niti umetniškega. Če postavimo navaden film, kakršnih vidimo pri nas mnogo, kraj katerega koli japonskega filma, se lahko prepričamo, da res v Benetkah nobeden ni zaslužil nagrade. Japonski zvočni filmi naravnost tonejo v dialogu in so vsebinsko za evropski okus neužitni. Izmed švedskih filmov so bili nagrajeni s pokalom Biennale Mladenič veseli se svoje mladosti . --Prgišče riža< in Kito-!ovci\ Tu so bile pa nagrade umestne. Najholjši med švedskimi filmi je bil prvi tako po vsebini kakor po režiji, zlasti pa še po krasni fotografiji. Skandinavija preživlja velik preporod filmske umetnosti, spominjajoč na slavno dobo skandinavskega nemega filma. Z bronastimi plaketami so bili odlikovani naslednji filmi: »Le Aigneau mistique«. Belgijski režiser Andre Cauvin je ustavil s tem krasnim posnetkom filmsko monografijo o znani Van Dvckovi sliki, podobno kakor je Curt Oertel filmsko ovekovečil Michelangela. »Chartres' režiserja Andre Vignaua je dokumentarni posnetek slavne katedrale iz 12. stoletja, odličen po likovnem dojemanju snovi in krasni fotografiji. »Rauber unter \Va«ser« je kulturni film VVolframa Junghansa, opisujoč neizprosen boj za življenje, ki se odigrava pod mirno gladino ribnikov in jezer. »Konnen Tiere denken?« Dr. Fritz Hev-denreich demonstrira na filmskem platnu problem, dali žive živali miselno življenje ali pa jih vodi samo bolj instinkt. »Tokvo—Peiping—Chosen«, japonski naravni film s turistično propagandnim poslanstvom. »An pays des Motzs«, kulturni film o naravnih lepotah Romunije, podan z okusom in živahno komentiran. »Santorin«. krasen naravni film iz Švice. Z bronastimi kolajnami so bili nagrajeni tile filmi: »Margarita, Armando y s upadre« je bežni lokalni film argentinske produkcije v spretni režiji Francisca Mugice. »Potepuh Macoun« — edini letošnji nagrajeni film češke produkcije. »Es \var ein rausehende Ballnacht« — valček iz Onjegina. Carl Frohlich je vodil realizacijo tega filma, ki prosto parafra- zira romansko usodo ruskega skladatelja Petra Iljiča Ćajkovskega s krepko roko starega mojstra z velikim okusom in smislom za učinkovito uporabo glasbe. Naslovno postavo igra Hans Stuwe ob strani prepričevalne Žarah Leandrove. »The Mikado« je starejši barvni film po opernem libretu, ki nima s filmsko proizvodnjo nič skupnega. »VVeerting Jaaren«, režiser Edmund T. Greville je ustvaril s tem reprezentativnim filmom nekakšno holandsko Kavalka-do. »Borst Istva.ii«. Madžari so spravili na usko platno v režiji Viktorja Bankva znano opero ►Hiui. >a i v oandora« brez vsakega novega prispevka k problemu filma in glasbe. Kdaj je nastala križanka ? Postanek križank bi lahko postavili daleč tja v stare čase. že tisoč let pred Kristusom so Kitajci in Indijci baje poznali uganke, ki so bile zelo podobne našim križankam. Sedanja križanka z drobnimi kvadrati, kamor se vpisujejo črke ali zlogi, je pa izum deloma Američana Burgesa, deloma pa Londončana Davisa. Gelajt Burges je bil učitelj risanja na gimnaziji in ko ni imel uspeha s poskusi ilustrira-nja povesti za dnevno časopisje, je sestavil 1. 1924 knjigo križank, ki je vzbudila tako veliko pozornost, da je postalo raz-vozljavanje teh ugank kmalu velika moda Američanov. M. Daviš, urednik »Mornmgposta« pa trdi, da je sestavil prvo križanko že pred Burgesom. Priznava pa. da ni odkril te oblike ugank, temveč da je samo izpreme-nil staro obliko in jo prilagodil modernemu času. Njegova križanka je bila prav za prav že t?pična križanka. kakršne so se jele v poznejših letih pojavljati po vsem svetu. Razvozi javan je križank je postalo • pozneje prava strast. Križanxe so vpletali I celo pridigarji v Ameriki v svoje pridige in pri pouku tujih jezikov so jih rabili j učitelji, da bi vzbudili mei učenci večje j zanimanje. Daviš, nazvan oče križanke, je j odgovarjal, da i az vozi javan je teh ugank ; ni manija, temveč poučno iazvedrilo mi-ljonov ljudi. On tudi upa. da križanke ne bodo tako kmalu prišle iz mode. temveč da bodo priljubljene še v mnogih pokole-njih. Dežnik kot luksuz Dežnik je imel prvotno nalogo varovati človeka samo pied solncem. Njegova domovina je Orijent. kjer je pa smel nositi dežnik samo kraij in še to ob svečanih prilikah. V Evropo je prišel dežnik šele sredi 16. stoletja. Prinesli so ga italijanski in španski pomorščaki. V Parizu se je pojavil kot senzacionalna modna novost leta 1662. Takratne dežnike so izdelovali iz voščenega platna in šele pozneje iz svale, ki so jc napenjali na ribje ko-ščice. Ta dežnik pa seveda ni nič kaj dobro varoval pred dežjem. Bil je bolj za ekras in dokaz, da ima njegov lastnik dovolj denarja. Dežniki so bili namreč v starih časih zelo dragi. Preteklo je mnogo vede p redno so lahko kupovali dežnike tudi manj premožni ljudje. Najbolj so se otepali te novotarije v Angliji, v deželi, kjer imajo največ padavin in kjer torej dežnike najbolj rabijo. Konservativni Angleži so se upirali dežniku kakor se upirajo vsaki novotariji. Dežnike so propagirali takrat samo kava mar ji. ki so jih v deževnem vremenu posojali gostom, če ni bilo mogoče dobiti kočije ali nosilnice. Kočijaži in nosači so se pa čutili s tem prizadete in napovedali so neizprosen boj dežniku, češ da je smešen in neokusen. Večkrat se je pripetilo, da so izvoščki ali nosači neusmiljeno pretepli človeka, ki so ga zalotili na ulici z dežnikom. Sčasoma so se pa tudi Angleži privadili dežniku in zdaj je v Angliji še posebno v časteh. Zadnje čase pa dežnik vedno bolj izpodriva dežni plašč. Zanimanje za nove nemške znamke V Nemčiji, pa tudi po drugih državah vlada izredno zaninianje za nove nemške znamke, na katerih so izražene politične izpremembe v zadnjih mesecih. Z največjim zanimanjem pričakujejo filatelisti znamke generalnega guvemementa, ki so izšle te dni. pa se v inozemstvu še niso pojavile. To so poljske znamke s pretiskom nemškega protektorskega znaka, z označbo »Generalgouveraements s pretiskom vrednot v poljskih zlotih. Serija bo veljala 7.18 nemških mark in te znamke se bodo prodajale samo v celih serijah. Gdan-ske znamke, pretiskane na nemške, so bile razprodane takoj, čim so se pojavile. Še lani je bilo mogoče v Berlinu kupiti nerabljene avstrijske znamke s Francem Jožefom iz petdesetih let preteklega stoletja, toda ne po nominalni, temveč po ka-talogni ceni. To so bili ostanki dunajskih filatelističnih zalog in v preteklih mesecih so bile zadnje neznatne zaloge teli znamk poslane zopet na Dunaj, kjer jih filatelisti še lahko dobe. Kuhano vino namestu kave V Italiji se širi navada, da postirir>elieio iz Rumuniie tudi eradbem materijal. Novo mc-tt se bo imenovalo Romencrja. Ersindžan. ki ie bil izmed večiih mest po potresu na i bol i Dri zadet, so morali do-vsem izprazniti. Vseh ruševin in trunel na niso moeli Dosuraviti. Zato ie nastala veliita nevarnost kužnih bolezni, čim ie popustil mraz. Ersindžan bo zato dostoDen samo sanitetnim četam, dokler ne odstranijo vseh ruševin in pod niimi ležečih trupeL Tako hočeio oreorečiti nalezli ive bolezni, ki bi sicer sotovo izbruhnile Na smrt obsojeni atentator Vojno sodišče v Bagdadu je obsodilo morilca iraškega finančnega ministra Ru-stana Hajdam na smrt. Morilec je v . i policijski inspektor, ki je vdrl v poslopje fmančnega ministrstva in jel divje streljati na ministra. Prvotno se je razširila vest. da je šlo za osveto iz službe odpuščenega uradnika. Preiskava je pa dognala, da je ta trditev brez vsake podlage, kajti izkazalo se je. da je postal minister žrtev atentata s političnim ozadjem, Rustan Hajdar je bil ena najuglednejših osebnosti med iraškimi politiki. Ministrski predsednik Nuri Said mu ni bil naklonjen. Baje mu je bilo znano, da se pripravlja atentat, pa ni ničesar ukrenil proti atentatorjem oziroma zarotnikom. Po atentatu so bili aretirani vsi Hajda-rovi pristaši. Navzlic temu je bil pa atentator obsojen na smrt. Ali čutijo dojsnčki bolečine ? Neki skandinavski zdravnik dela na dojenčkih lahke operacije, ne da bi uporabljal pri tem sredstva proti bolečinam. Dojenčki kljub temu ne kažejo, da bi bolečine čutili. Al: naj to pomeni, da dojenčki sploh ne čutijo telesnih bolečin, čeprav na drugi strani vemo, kako imenitno se znajo dieti in kazati svetu svoje nezadovoljstvo. To ni verjetno. Gotovo je, da delajo dojenčki in majhni otroci mnogo manj hrušča za neznatne ranice in bolečine kakor odrasli. To pa ne opravičuje trditve, da bolečin sploh ne čutijo. Ta pojav še ni povsem pojasnjen. Skandinavski zdravnik pusti otroke pred operacijo pošteno gladovati in ko se jim približa z operacijskim nožem, jim nastavi na usta steklenico z mlekom. Ker je otrok ves zatopljen v mleko, nima časa paziti na druge manj važne stvari. Sami vemo, da človek pozabi celo na zobobo^ če so njegove misli obrnjene drugam in če se intenzivno zanima za kaj drugega. SLABI IZGLEDI Drugič poročena žena: Možiček, zdaj ko sva se vzela ti pa lahko nekaj priznam: moj prvi mož ni izgubil življenja po nesrečnem naključju. M. Zošcenkoc Prednosti kulture — Veste, državljani, jaz se nisem nikoli vmešaval v stvari, ki me nič ne brigajo. Vedno sem se z vsem sprijaznil. Tudi ko SO uvajali novo politično ekonomiko ali ekonomijo, nisem ugovarjal. Kaj me pa briga vse to? Tisti, ki to uvaja., že ve, kaj dela. In zato sem molčaL K.o so se pa jele kazati posledice, mi je zastalo srce v pisih. čutil sem nekakšne izpremembe v na-šem življenju. Smejali se mi boste, državljani, vendar vam pa hočem tu opisati svojo prigodo. Vrag vzemi vsa gledališča na svetu! Zavoljo glodal i^ča. moram zdaj oblačiti suknjič in hlače. Le poslušajte: lzprehajat sem se onega dne po mestnih ulicah. Kar sem se ustavil pred krčmo in ... — Vasilij M. i t rof a novic, to ste vi? — za-siišim naenkrat znan glas. Obrnem se in zagledam tovariša Loktjeva z lepim dekletom, ki me je slučajno tud; poznalo, in ki me je tako ogovorilo. — Kam si pa namenjen? — je vprašal Loktjev. — Hm — sem odgovoril — malo som si hotel poplakniti grlo. — Grlo ti ne uide — sta dejala. — Po-plakneš si ga lahko kadarkoli. Pojdi raje z nama v gledališče. Tam uprizore danes nekaj imenitnega. Meni je bi-lo pa vseeno, kaj uprizore, v gledališče me ni mikalo. Jela sta mi prigovarjati. Kričal sem na nju, da so se ljudje kar obračali. Potem se je pa vmešala v to Katja — dekle tovariša Loktjeva. Saj veste, kaj vse lahko doseže ženska. Omehčal sem se kakor sladoled. Šli smo torej v gledališče. In tedaj so se pričele moje najhujše muke. Kupili smo vstopnice im jo ubrali po stopnicah gori. Kar so nas poklicali nazaj. — Suknje, prosim — so dejali.* io pomeni, se moramo sleči. Lok t je v in dekle sta se seveda slekla kakor gada. Jaz sem pa stal in niti z očesom nisem trenil. Tistega dne sem bil namreč slabo oblečen. Svršnik sem imel oblečen kar čez srajco. In čutil sem. prijatelji, da se mi šibe kolena, da mi postajajo roke trde. In mravlje so mi jele begati po hrbtu. Taka sramota, sem pomislil. Kar je res, je res. srajce nisem imel umazane. Bila je dokaj cista. Toda sami boste razumeli, iz grobega platna, nič kaj posebno lepa. Razen tega se je pa na ovratniku gugal gumb kakor rezanec. Ne morem vendar s takim gumbom v gledališče. Neumnost! In zato sem dejal: Pri moji veri. tovariša, zdaj pa res ne vem. kaj naj storim Danes namreč nisem dobro oblečen Sramujem se odložiti svršnik. Pomislita vendar, srajca iz grobega platna, naramnice in tak gumb na ovratniku. Gromska strela! — Pokaži se no — je dejal Loktjev. Odpel sem torej svršnik in se pokazal. — Hm — je dejal — posebno mikaven res nisi. to že priznam. Katja se je seveda tudi ozrla name in dejala: — Jaz pojdem raje domov Sai vendar ne morem sedeti pn kavalirju v nočni srajci. .Malo čudno se mi zdi. da hodite v talci abstraktni obleki v gledališče — Mar sem vedel, gos neumna, da pojdem v gledališče? — sem jo nahruli! — Kaj pa hočeš, saj moram :tediti in le redko oblečem hlače. Kaj za to? Razmišljali smo. kaj storiti. Loktjev — ta preklicani dečko — je de-jal: — Veš kaj? Posodim ti svoj telovnik. Obleci ga in delaj se, da ti je vroče Odpel je suknjič in se jel otipavati po telesu. Iskal je telovnik. — Gromska strela! — je zaklel. — Telovnik sem pozabil_doma. Toda to nič ne de. Vzemi mo|£iav^to. boš vsaj eiegant- nejši. Ovij si jo okrog vratu in delaj se, da ti je vroče. Katja jc pa zamrmrala: Domov grem. Doma sem vsaj varna. No. lepa kavalirja sta mi. Eden je skoraj nag. drugi ima pa namestu svršnika vozel na vratu. Vrgli smo se na biljeterja in s pestmi pred nosom smo ga prosili, naj me pusti v svr'niku. Nič ni pomagalo. Biljeter je bil neizprosen. Niti za pesti se ni zmeni I. Vse torej kaže. da pojdem vendarle poplaknit svoje grlo. sem pomislil. Cim sem se pa spomnil, da sem plačal vstopnico, so se mi jela šibiti kolena in ni se mi hotelo k izhodu. Loktjev, ta mrha grda. mi je pa svetoval: — Odloži torej naramnice in naj jih Katja nosi namestu ročne torbice. Sam S€ pa požuri, kakor da ti gore tla pod nogami Delaj se. kakor da ti je vroče in da si v letni srajci. — Kakor hočeta — se je upirala Katja — toda jaz naramnic ne bom nosila. Naj jih nosi Vasilij Mitrofanovič sam. Naj si jih zadrgne okrog vratu, ee hoče. Meni je to vseeno. Slekel sem torej svršnik in stail v srajci kakor lunatik. Ugledno občinstvo okrog mene pa je zijalo, kakor da vidi kitajsko rariteto. Katja jc pa sikata liki kača: — Le urno, nesrečnež, odložite naramnice. Poglejte te ljudi. Bogme, da pojdem domov. Mene pa ljudje niso zanimali. Jel sem se tresti od mraza kakor trs. In gumb na srajci me je neprestano žgečkal po bradi. Mar sem mogel v takem položaju odložiti naramnice? Tako je storil to namestu mene Loktjev. Pogledala sva se v žepno zrcalce in sedla. No, prvo dejanje je še nekako >l<». Samo zeblo me je. Cele pol ure sem vadil in preizkušal čepenje. Šlo je pa slabo. Pri enem takem bliskovitem počepu sem kres-nil neko damo po Iclobuku in da bo smola še večja, jo je zadel moj gumb v nos. In to je bila napaka. Dama ic planila pokonci in naravnost k ravnatelju. Potožila mu je, da ji je prismuknjen lunatik zmečkal klobuk m odrgnil nos. Planili so name kakor divje zveri. Potegnili so me iz gledališča in zaprli v nekakšno celico. Sele na policiji so mi dovolili, da sem se branil m jim pojasni;! položaj. Moral sem plačati globo za motenje miru, potlej so me pa izpustili. Zdaj se moram obleči, kadar hočem z doma. Lok-tjevu tega ne bom odpustil Kadar ga srečam, mu polomim vsa rebra. Urejuje Josip Zupančič // Za »Narodno tiskarno" Fran Jeran //Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani Prva slovenska umetniška pred 40 leti razstava je bila velik narodni praznik vseh zavednih in napredni* Slovencev ter mejnik v naši kulturni rasti Ljubljana. :>0. marca Jutri bo svečano otvorjena v Jakop če-vern paviljonu velika juoilejna umetnostna, razstava. Društvu slovenskih likovnih .•metrtikov proslavi 40ietnico pive slovenske umetniške razstave, ki je bila v sep-:emobru L 1900 v Mestnem domu. Prva slovenska umetniška ra^sfava v Mestnem domu pred 40 leti je bil velik naroden dogodek. Razstava je bila prva inajiifestacija slovenske ustvarjajoče mo-i v likovni umetnosti. Ra-z5?tavo je pripra/rflo Slovensko umetniško društvo ki mu je bil predsednik I :of. Franke, tajnik pa Engelbert Gangl. sta zastopala kipar Valdec in pisatelj Piavšič. Prof. Franke je spregovoril uvodne besede, nato je govoril namestnik deželnega predsednika g-iof Scha_ffgotsch. za njim pa župan Ivan Hribar ter deželni glavar pl. Detela Zupan je ob koncu svojega govora rekel : Pred sabo vidim sodobne plodove slovenske upodabljajoče umetnosti in ako ouzega ne. zamoremo vsaj tolažilno reči: Eppur si muove! Srečnejši časi našli bodo rod. Takrat bod^ pa slovenska umetnost iz sedanjih skromnih, a pri vsem tem častnih počet kov povzdignila se k večje j Prof. Franke v svojem ateljeju že pomii i: L 1900 so začeli pripravljati razstavo. Likovniki, pisatelji in dramski ter opemi umetniki so bili zbrani tedaj v aohi umetniškem diuštvu. Prirejali so ob določenih dneh čajanke in sestanka. Ob takih prilikah so nastopali posamezni umetniki s petjem, godbo ali predavanji. V mesecih pred otvoritvijo prve razstave so vzbudila posebno zanimanje predavanja Peetra 2mitka o ruskem slikarstvu. V soboto dne 15. septembra 1900 točno ob 12. uri je bila piva slovenska trmetni-9ki razstava v Mestnem domu otvorjena. Povabljene r- Lličnike je sprejel in po-z." a vil predsednik društva prof. Frank«-. Nj v i so bili deželni glavar Dete'a. župan ivan Hribar, predsednik trgovinske - • ••• KuSar, predsednik Mestne hra- nilnice Fe1 in zastopniki društev in i t as r - -v. ' Hivatsko umetniško društvo | veljavi in slavi, katere oznanjevalka je prva slovenska umetniška razstava, ki jo s tem proglašam za otvorjeno.« Izmed tedaj izhajajočih listov se je za razstavo najboij zavzemal in o njej največ ] :1 Slovenski Narod«. Že več mesecev pred otvoritvijo je objavljal poročila o pripravah, nekaj dni pred otvoritvijo pa j* objavil podlistek -Prvi poskus — Preci otvoritvijo umetniške razstave t. Pisec pravi v začetku, da >ta pomenljiv dan mora. se zaznamovati kakor mejnik na našem kulturnem polju, ob katerem se pričenja upodabljajočim umetnostim v Slovencih nova. plodnejša doba«. V nadaljnjem opisuje pisec s kakšnimi težavami se je moralo boriti Slovensko umetniško društvo. Na£i umetniki, čitamo dalje so večinoma, in to najčilejši. onstran rlomovnskih mej, v inozemstvu, torej ne morejo izvr- e smemo o£l. Tati niti za hip! Vsa naša javnost mora prispevati po svojih najboljših močeh U morda najvažtiejšenm delu, ki se je kdaj opravljalo za obrsasiUz slovenskega naroda Ljubljana. 30. marca Jugoslovenska unija za zaščito otrok, sekcija za dravsko banovino, ho imela jutri dopoldne ob pol 10. uri v mestni posvetovalnici svojo letno skupščino. Unija je p«d najvišjim predsedstvom Nj Vet. kraljice Marije ter je <>Iede na svoj delokrog m svoje smotre ena najvažnejših ustanov v državi saj |e osrednji forum skupne akcije države, samouprav občin, strokovnih • rganizacij in z.inhnc pobude za zaščito otrok. L roja im.i svoje mirovne in svoje vojne naloge /..\~.\d\ položaja v Evropi je raznmljfvo, da je Unija pričela / vso paro Rkcijo za zase to otrok v primeru vojne. Ogromna jc ra naloga in pr3v gotovo problem, ki jc trenutno najvažnejši med vse-mi našimi socialnimi in narodnimi problemi- Nj jutrišnjem občnem zboru bodo funkc nirji obrazložili svoje žc izgotov-!jeru načrte za za'Cito otrok, naSo javnost na ie r* tril.no opozoriti, tla je skrajni čas, da pri koči Liniji na pomoč z vsemi sredstvi sicer odgovorno delo Unije ne bo uspelo. Ost« In ji problem drurt\a je zdaj za:čita otrok za primeT vojne Glede tega problema si morajo biti prav vsi na jasnem in p:av vsi >e morajo zavedati, kakšnega po-raena je akcija, kakor ie znano, nabira I ni;a sredstva /a zaščito Otrok v primeru vojne Mnogi pkrreniti darovalci so že izro čili svoj prispevek, ki je v primeri z njili dohodki časten prispevek. Dogaja pa se trdi. da se Unija zaman obrača na inili-K n-ki poJjetja za primerno podporo. Zgodilo se je, da jc na prošnjo In-jc a oko pi -i-etje. ki ima letno najmanj 15 milijonov prometa in gotovo tri ali štiri milijo-nr čistega dobička, poklalo za slovenske otroka ki bodo potrebni pomoči in zaščite v primeru vojne. p:ši in reci 15 din Mnogo važnega in pomembnega dela jc bile do sedaj že napravljenega pri nas .de-dc za:č-tc otn k v primeru vojne toda >e vedno premalo V tem pogledu čakajo še prav posebno Slovenijo ogromne naloge P žrtvovahu delavci v lTniji so prepričani, da bo vsa na "a javnost spremljala njih delo z razi.......rs m in da bo njih Jolo deležno vedno m povsod podpore in po-m )či. Ne smemo na .Kl'a'at- niti za hip' Delu t m ramo tak i kakor da b\ šlo za usodo na;e najmlajše generacije za usodo vsega našega naroda Pri tem de'u nc sme biti iziem Vsak mera prispevat, p« svojih najboljših nočsh k temu. morda najvažnejšemu delu, ki se ie kdaj opravljalo za obrambo slovenskega naroda. Z organizacijo za.'čite otrok za primer \ojne in ramo izpriCat?. da se popolnoma zavedamo velike odgovornosti do otroK. da jih ohranimo vse, za \saku eno, ne satu« v miru, marveč tudi v vojni. Priprave za uspešno zaščito otrok v vojnem času so ogromne in težavne. Skrb. da bi bile vse priprave zaman, če nc oi prišlo do vojne, je neutemeljena. Blazno bi bilo zaradi tega pomisleka čakati do — iz bruha vojne. Tedaj bi bilo mnogo prepozne in posledice bi bile katastroialne. Vrhu tega bo koristilo in bo lahko uporabljeno v miru, kar bomo napravili in pripravili za zaščito otrok v vojnem času, če vojne nc bo. Vse, karkoli bomo pripravili, ne bo koristno samo za ustanove kot take temveč bo tudi povečale zanimanje za mladinsko zaščito v splošnem. In prav tega zanimanja jc danes pri nas premalo. Najbolj uspešna jc zašeita otrok pred vojno s pravočasno izselitvijo v varne kraje Tako izseljevanje je treba že v naprej pripraviti. Za Slovenijo pride v poštev v- sclitev oko!: 40.000 otrok iz nevarnih obmejnih predelov. Za izvedbo tega načrta so potrebne velike vsote denarja. Kraji za naseljevanje ne bodo daleč od kiaja izselitve. Otroci se bodo naselili na deželo v varne kraje, ki niso ogroženi cd sovražnikovih bomb. Samo po sebi se razume, da ti kraji nc bodo ob meji. Nate-ti te k'aje v Sloveniji še ne moremo. Bilo bi piezgodaj. Mater na naj to nc vznemirja Saj tudi v drugih državah, v katerih so iz mest in večjih zračnim napadom izpostavljenih krajev izseljevali otroke, starši do zadnjega niso vedeli, kam bodo otroci šli Tudi naši starši naj bodo v tem pogledu brez skrbi, ker bodo ob pravem ča-s i obveščeni, kam bodo otroci šli Na kratko smo orisali glavno nalogo, ki jo mora Unija zdaj v celoti in pravilno rešit« in ponavljamo, da se to ne more zgodi-t., ako vsa naša javnost ne sodeluje pred-\scm z denarno pomočjo Predlogi in resolucije, ki bodo sprejeti na jutrišnjem občnem zboru, morajo postati kri in meso in ne smejo ostati na papirju kot večina resolucij, ki se sprejemajo soglasno na naših občnih zborih. Iz škofje Loke — Poroka. va Brezjah se je poročil znani škofjeloški zasebni uradnik pri škofjeloški predilnici d. d. g. Rudi Humer z gospodično Erao L^ctUeitnerjevo, profesorico na gimnaziji v Nikšiču v zetski banovini. Novoporočencema nase iskrene čestitke! — O Finski. de*eli tisočerih jezer, je predaval v sredo zvečer v Sokolskem domu g. Vi'ktor Pirnat. čigar izvajanja so privabila širok krog poslušalcev. Predavatelj je spregovoril sprva o velikosti Finske in o gostoti prebivalstva, potem pa se je pomudil na polju njenega zgodovinskega in jezikovnega razvoja dokler ni prešel v današnje dni. Predavanje so izpoi- Bcvinti odborniških opravil tu v Ljubljani, krtera je poklicani in izvoljeni sedež dru-.-*.r. demači naši ^umetniki^ pa .so se zfraii natvezenega j'm strašila z novim umetniiilcim društvom, češ da bode * r be-ralno«, sbrezve1. skm, ^nemoralno*■■. dasi pristna umetnost nima druge nalog-?, nego poveličevati prirodno resnico v obleki božanstvene lepote! Uvide vsi torej, da je v društvenem osrčju premalo živilne krvi. napeljali so ustancvljalci umetniškega društva v prvotni njegov organizem: slikarstvo in kiparstvo, drugih, tema sorodnih živi jev: stavbnike in arhitekte ter p'sat**-lje. pesnike, glasbenike, gledališke igTal-ce. operne pevce. itd. Z uvedenem teh med upodablja joče umetništvo okrepčalo se je njegovo prvotno prešibko telesce ter je začelo rasti in se razvijati v kre.pkeg-a Jeeka, kateri stopi jutn pred slovenski narod kakor čil. življenja vesel mladenič s palmovo vejo umetnosti v roki! V soboto dne 15. septembra 1900 je -»Slovenski Narod« objavil pesem rCngel-berta Gangla Xaš r?an j^ tu!* To je bila himna na prebujajoč o se slovensko umetnost: Pozdravljen boli nam, tj. svetli praznik, ti veliki mejnik na beli cesti. ki nanjo je strrpfra nam umetnost iz trnih akrfvsHSč kot boginja cvetočih lic, življenjske zdrave sile. da zmago pribori si v širem svetu ... V dneb po otvoritvi je Miljutin Zarnk moral s-loven^ki javnosti v podlistkih v »Slovenskem Narodu* šele razložiti, kakšen velik pomen ima.io umetniške razstave za narodno kulturo. Povedal je ob tej priliki, da je neki deželni odbcrniik. ki je imel celo na oslovski koži dokumentirano, da je doktor, rekel nekemu slikarju, ki je prosil za podporo: Veste, pri nas tega vsega ni prav nič potreba. To ni za nas!« V številnih podlistkih je Zamik obdelal umetnike Vesela, Ažbeta Vavpotiča. Jakopiča. Strnena, Kobilčevo. Franketa, Jamo, Groharja. Gvaiza, A. šantlovo, Rudolfa. H. šantlovo. Wreda. Germa. Grilca, žmitka. Koželja. Horvata. Trinkota. Ja-gerja in k-paija Ivana Cesarja. Josipa Grošlja. Ivana Zajca. Jakoba Snid&rja (ti so razstavili cerkveno plrrrtiko). AlojKa Repiča. Frana Bernekerja. B. Pogačnika in Alojza Progarja in J. Zalarja. Na prvi slovenski umetniški razstavil pred 40 leti je rastavilo 15 slika.rjev. 51 slikaric. 2 risarja. 1 arhitekt in 9 kipar-) jev. Razstavo je obiskalo več tisoč ljudi.1 Obiski razstave za.vednih Slovencev iz Trsta, Gorice in štajerske ter iz drugih kra-, jev so bili za Ljubljano pravcati naroden! dogodek. Uresničile so se besede, da bo razstava mejn'k v slovenski likovni umetnosti. TUDI TO LETO V ITALIJO! Najzjiamenitejši slikarji in pesniki vseh časov so v svojih delih pro-sfetvljali hl^sično lepoto neapeljskega zaliva čare njegove obali, megovih čudovitih otokov in niegovega večno sinjega morja. Dne 9 maja bo otvorjena trienalna razstava italijanskih n^ekomorskih poknun, ki bo nudila veličasten pregled nad kolonija Inimi zmož-nostm. moHpmp Its*H"»a Škofjeloški planinci so zborovali Podružnica SPD v škof ji Loki ima nad J.cjkooo din Skofja Loka, 2°. marca Škofjeloška mestna posvetovalnica jc bila snoči polna naših planincev, ki so se zbrali, da čujejo poročila društvenih funkcionarjev, pa tudi da določijo smernice za še uspešnejše dc'ovanje podružnice SPD v novi poslovni dobi Otvoril in vodil je lepo obiskano zborovanje podružnični podpredsednik, d;rektor mlekarske šole inž. prot. Srečko šabec. /a tajništvo je poročal g. V^tktor 2aj«ar. za blagajno in gospodarstvo g Avgust Pot(čn:k, za nadzorni txibor g. hraneč Zebre, dičim je poročilo predsednika markacijskega odseka g. Janka Sichcr-tla izostalo. Iniciativnost škofjeloške SPD kaže naj-lep'c sadove. Njeno delo je usmerjeno na vse strani, ki pa so si skupne v smotru: pritegniti v naš planinski in gorski raj čim več resničnih prijateljev prirode. Dogodki v svetu so nemara omalodušili tega in one-Ca. toda nas svet. to svetišče miru in lepote, nas vabi in kliče. Predvsem bo treba razgibati iz mrtvila obe dolini. Škofjeloška podružnica SPD jc pr;rejala lani planinska predavanja pošiljala je vremenska in snežna poročila trudila se je in se še trudi na izdaji posebnega vodiča. Sredstva so zbrana, toda so ovire izven njene moči. Na novo se jc natisnilo 1000 zemljevidov, ker je prva izdaja razpnnlana. Dc;kaj markacij je bilo obnovljenih, nekaj na novo markiranih potov, toda dela je šc za več let. Na Tošču jc predvidena postavitev razgledišča, v okviru SPD pa se snujejo alpinski, mladinski in propagandni odsek. Naš okraj je izrazito izletni'ki in tudi to jc merilo podružničnemu delovanja Postavljeni sta bili dve razgledni tabli in razpotne ter razgledne tablice. Kakor doslej, se bodo tudi v bodeče gojili skupinski izleti, prirejale se bodo planinske zabave, da bo čim več razgibanosti v društvenem življenju. Jedro podjiižnične skrbi je bila koča na Ljubniku. ki je imela lani 147° Desetnikov. Ljubniška koča z okolico iz leta v leto pridobiva. Letos bo okrog vrha Ljubnika urejena razgledna pot m se bo v to svrho investiralo preko 10.000 din. Ob koči sami se je sijajno obnesla široka terasa s prekrasnim razgledom v loški in gorenjski svet. Denarnega prometa je bilo lani M tisoč 357.75 din, podružnično premoženje pa znaša vštevši kočo % irrventarjom 105 tisoč 751 din. Pač pa bo treba letos posvetiti vso pozornos-t številu društvenega članstva, ki je patHo na 77. Državni interesi so podružnično delovanje v gotovem delu škofjeloškega okraja okrnrh". Novi odbor je bil izvoljen v dokaj ia-premenjeni sestavi Predsedstvo yc prešlo na trgovca g. Mlakarja, v odbor pa so vstopili gg. Žagar. Sicherl. Guze! i, Hrado-vec, Potočnik, Savnik in Vraničar kert člani, namestnika sta gg. Matteweber in Tavčar; preglednika gg Burdvcfa in Zebre, delegata pa Mlakar in Potočnik. Skupščino je vzp *\ orili. Treba je poudariti, da doslej brez kakršnekoli tuje pomoči, katero pa bi društvo, ki si je toliko pripmvilo samo b svojim delom, vsokako>- zaslužilo. Duištvu kTče-mo: »Le neustrašeno biez miru naprej o končnega cilja . . Iz Trbsvelj Vsak četrtek prenašalo sledeče italijansko r-dir)-oHH;,postaje: Rim II (Kes 1222) 19.00 ure 2 RO 9 (Kc s 9670) 2 RO 15 (Kes 11760) od 21.00 do 21.15 ure slušne igre v srbohrvaščini o lepotah Italiie kot turistične dežele. Brezplačna no-jnpnila in turistične brošure: ENIT — DELEGATTON — Terazije 16. Beograd — in vsi potniški uradi. Železniški popusti 50—70%. njevale slaoptiene slike. Predavanje se bo nadaljevalo v sredo, 10. aprila, ko nam bo spregovoril g. Pirnat o Laponski. — Trboveljski sport. Jutri bo odigrana na sport, igrišču Amaterja že tretja tekma med SK Amaterjem in SK Marsom iz Ljubljane. Za tekmo vdada v Trbovljah veliko zanimanje. Naši bodo morali napeti vse sile. saj je SK Mars eden najboljših klubov. Tekma se prične ob 15.30. — Jutri bo občni zbor SK Amaterja in sicer v posebni sobi gostilne Volker. Prične se ob 18. Člane in prijatelje trboveljskega nogometa vabimo, da se udeleže občnega zbora najmočnejšega kluba v rudarskih revirjih. Na dnevnem redu bo tudi vprašanje igrišča. O novem trboveljskem stadionu se je že ponovno govorilo in baje je predviden v regulacijskem načrtu. Preteklo bo pa gotovo še mnogo vode. predno ga dobimo. — Krsti poroke in umiranja. V zadnjih dveh tednih so bili v Trbovljah krščeni Rizmal Rajmund. Jurman Ivan. Podbev-šek Hermina, Knez Ida, Novak Anton, Klopčič Franc, Femec Danica, Lončarič Ivana. Dolar Joža, Bolarič Bogdan. Dra- gar Jožica. Poročili so se: Jager Jožef rudar in Slapšak Ljudmila, Drolc Ginter gozdarski uradnik in Holcer Ana, zasebnica; Kredar Ludovik, rudar in Čebin Zora. šivilja; Covnik Alojz, železničar in Podjed Marija, kuharica; Veternik Leopold, rudniški kovač in Leskovar Barbka, šivilja; Hernavs Stanislav, rudar in Krmelj Gabrijela, zasebnica, Šešljar Stanislav, šofer in Štrubej Ana, zasebnica, Lavrič Miroslav, rudniški delavec in Potokar Ana, šivilja; Hribar Ivan, rudar in Sopar Ljudmila, šivilja; Stušaj Jožef, rudar in Ku-der Ana, zasebnica; Leskovšek Mihael, rudar in Jagodic Angela, zasebnica; Janežič Alojz, tesar in Jamšek Leopoldina, zasebnica; Brinar Franc, rudar in Pogačnik Ana služkinja; Brinar Vilko, rudar in Lipar Angela, zasebnica; Lokner Rudolf, steklar in Tomše Štefanija, zasebnica. Bilo srečno' — Umrli so: Groznik Simon, rudar 20 let, Turnšek Ivan, hlapec 41 1., Požun Jožef, upokojeni rudar 70 let, Humski Jože, rudar 50 let, Maček Lucija 66 let, Frajle Jože, posestnik 81 let, Smit Jožef, sin rudarja 1 mesec, Vozelj Marija roj. Kovčan 60 let, Kosec Boštjan, upok. rudar 82 let, Gobove Marija, delavka 22 let, Pirnat Jožefa, žena rudarja 59 let, Florjane Katarina 81 let, Skof Ana 33 let, Bizjak Janez, rudar 74 let Naše sožalje! — Vabilo za vse člane zadruge »Rudarski dom« v Trbovljah, na redni občni zbor, k se vrši v nedeljo dne 14. aprila 1940. ob '< 8. uri dopoldan v svojih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev in konstituiranje občnega zbora. 2. Čitanje zspisnika zadnjega občnega zbora 3. Poročilo: a) upravnega odbora, bi nadzornega odbora. 4. Čitanje revizijskega poročila Z\ eze slovenskih zadrug. 5. Predlogi in pritožbe. 6. Volitve: a) članov upravnega odbora, b) članov nadzornega odbora. 7. Slučajnosti. Ako ne bi bil občni zbor ob določeni uri sklepčen, se vrši eno uro pozneje, nakar je sklepčen po § 1.3. zadružnih pravil ob vsaki udeležbi članov. Nnčelstvo Rudarski dom«, Trbovlje. 175-n Iz Višnje gore — Polarni s>ij se je tudi v VLšnjl gori videl prav lepo. Sprva so bili ljudje presenečeni in so domnevali, da gre za velik požar. Ko so pa videli, da se pomika sij vedno bolj proti zahodu, so jeli govoriti, da je to prikazen na nebu m da obeta novo vojno, ali de kaj hujšega.. — \°va nn^nioa In zalopa hVi^^ga piva, je bila na veliko noč otvorjena v Višnji gori v hiši Petra Groznika. Kar tri mesnice se nam zde preveč za tako majhno mesto, kakor je Vranja gora. — Za veliko n«C je bilo letoviSč? Polževo zelo dobro obiskano. Iz vseh krajev so prižli ljudje uživat svež zrak in lep razgled. Mladina se je zabavala s pirhi, odras-li so pa kramljali v domu pri dobrem prigrizku in cvičku pa tudi soln-čili so se zlasti v nedeljo. — Opoz°rilo NOdjerejeem. PO sadonos-nikih so letošnjo hudo zimo zajci napravili ponekod občutno škodo. Zaradi visokega snega so posebno na nizkem drevju oglodali vse krone dreves, pa tudi s flamo ovito drevje je postalo žrtev gladne divjadi. Zato se pozivajo vsi sadjerejci. ki so jim zajci uničili sadno drevje, da nemudoma javijo povzročeno &ko.'-> Hni Višnji gori. Z Zidanega mest ■ — Premeščen je vodnik orožniškega voda podporočnik g. Marjan Strniša. Premeščen je splošno priljubljeni in simpatični podporočnik orožniškega voda g. M. Strniša iz Smarij pri Jelšah. V istem svojstvu je premeščen v Radovljico. Želimo mu, da bi se počutil tam kar najboljše! Podporočnik Strniša je Zidanmoščan, kjer ima starše in sorodnike. Zato upravičeno pričakujemo, da se bo še večkrat povrnil med nas. »SLOVENSKI NAROD«, «*ota. ». mart* 1M0. Sf«v. 73 Letošnje narodno obrambno geslo: Kozjak Faglabljafmo stike, natanavljajmo knjižnice in organizirajmo mladinske de- Maribor. 29. marca Od zavednega narodnjaka ob meji, pre-iafcnšcncga v podrobnem narodnoobrainb-nem delu v- pred- in povojni dobi, smo prejeli sledeče vrstice s prošnjo za objavo: Prav za prav nas je delo drugih 2e poučilo, kako bi morali obmejno delo prilagoditi tempu, načinu in duhu sodobnosti. Danes ne morejo več žaleči delovne metode rz čitalniške dobe. ko se ni nikamor mudilo, ko je bila metoda budtteljskega dela obrnjena bolj navzven kakor pa k smotrnemu podrobnemu, tihemu delu. Vsaka doba terja svoje. Tudi naš čas ima svoje posebne zahteve. In naš čas pravi, da mora brti delo med obmejnim ljudstvom vztrajno, sistematično in z neizčrpno ljubeznijo do ljudstva prepojeno, ako naj bi bilo uspešno. Ba-^ zaradi tega pa bi morali vnesti v naše narotlnoobrambno delo več smotrnosti, smiselno razporejene delavnosti in vzpodbudnejše iniciativnosti, ki ne pozna Slavne sezone in sezone počitka, ampak ki smiselno urejuje in uravnava požrtvovalno nacionalno delo skozi vse leto. Današnji časi nam ne dopuščajo, da bi tri mesece delali, devet pa mirovali. Zimsko delo je b;lo kronano s krasnim uspehom v zvezi s <:.rokopotczno zasnovano božično akcijo, pri kateri je bilo nabranih darov v denar-iu in blagu za skupno preko 100.000 din. Tempo naše dobe pa nam veleva, da mislimo na koristne narodnoobrambne pobude rudi v nezimskih mesecih. Predno razvijem misli, ki so mi že dolgo pri srcu. naj poudarim osnovno misel, ki me vodi pri tem razmišljanju Vsako !cto bi morali posvečati smotrno pažnjo določenim obmejnim pokrajinam, ki so po prilikah in po svoji zemljepisni legi najbolj •zpcstj \ 1 jene. Mar bi ne bilo n. pr. koristno in primerno, ako hi letošnje mesece posvetili svojo pažnjo našemu Kozjaku in vsem njegovim obrobnim naselbinam? Naslednje leto bi pomislili na Hal<>/e. potem na Prckmurje, Slovenske gorice, Dravsk j dolino, Pohorje itd. Kako naj izvedemo svoj delovni program v duhu letošnjega gesla? Stvar je čisto enostavna. Treba je le innogo dobre volje, zakaj brez nje ni mogoče izvesti niti najneznatnejšega načrta. V dveh, treh smereh bi lahko razvijali svojo narodnoobrambno delavnost. Predvsem bi morali naš zeleni, ponosni kozjak približati Mariboru, zlasti pa njegovo središče Sv. Križ nad Mariboroui. V tem pogledu bi morali izpopolniti cestne zveze, predvsem pa pospešiti cestno zvezo Bresternica—Sv. Križ. Kes je določenih za izgradnjo te prepotrebne cestne >:vezc 340.000 din. Toda dela bi sc ne smela prekinjati, odlagati in zavlačevati. Ako bi bila ta cesta dograjena, potem bi ^e lahko usmeril na naš Kozjak tudi naš avtobusni promet, ki so mu edino v tej smeri "c zaprte vse možnosti nadaljnjega ra/š rjenj . in izpopolnitve. Zla.sti ob nedeljah in praznikih bi naša nacionalna in pevsk-: društva lahko organizirala posebne avtobusne izlete k Sv. Križu. S tem bi bila Ustvarjena možnost stalnega, poglobljenega stika med Mariborom in našim kozaškim središčem. Razdalja bi bila odstranjena. Sv. Križ in vse naselbine ob niem bi postale le deli mariborskega predmei.i Te tisti, ki se zaveda pomena čim stafnejsih in tesnejših stikov, ho lahko presodi' prr.k-rv--ii» važnost izvedbe te zamisli, ki je 1 n h -ko takoj uresničena, čim bi bila Iconcsna cestna zveza Bresternica—Sv. Kri/. Pa fb> di ostalo delo bi bilo s tem znatno olajšano. Pomislimo le na aktualne potrebe ;iarudno prosvetnega dela ob meji. V tem pogledu je naš Ko/jak še precej zanetaarjen. Kje je krivda? Danes ni easa za to dka h\ o tem razpravljali. N*ašc liudstvo na Kčavania voda zaradi industrije, gradnje raznih vodnih naprav brez upoštevanja vodopravneea zakona, spuščania žago v me v oostrvie potoke itd. ie poslal odbor številne vloge me-rodajnim činiteljem. Oblastva so pokazala v vseh primerih razumevanie za težnie naših ribičev. V številnih primerih ie bilo ugotovljeno tudi samolastno odvaianie vode iz. glavnih stru s oostrviih ootokov. Drugo pereče vprašanje ie pobiianie kri-volovstva. Navzlic energičnemu nasteou oblasti napram krivolovcem ter kl^ub iniciativnemu delovaniu posameznih ribarskih paznikov se še vedno vrsiio tatvine rib v velikem obsegu, zlasti v Dravi. Ne manika pa ribjih tatov tudi v nostrviih potokih. Pobiianie krivolovatva olaišuie normativna razsodba Stola sedmorice ▼ Zagrebu, po kateri se moralo obravnavati vse ribje tatvine po členu 322 kazenskega zakena. Na ta način se kaznuleio sena i ribji tatovi po okrožnih sodiščli. razen tega pa jim naprtilo kazen zaradi nedovoljenega ribolova tudi upravna ohaeishar Z združenimi močmi in ob sodelov?niu cb-lasti. pazn kov in ribičev samih bo motfo-če zmanjšati to zlo na minimum. Škodo v ribarskih revirjih dela v zad-niih letih tudi vidra. V to svrho ^e bilo nabavlien;h nekai rm^fi in so bile Lovcem na vidro določene primerne nagrade. Primerno nažnio Da bo treba posvečati tudi pižmovkam. četudi še niso bili Ugotovil »-ni konkretni primer; škode z niihove strani. Za povzdigo ribieea starata v po^trvnih vodah ie nabavilo društvo v preteklem letu iz banovinske^a ribosoineaa zavodi 75.000 komadov iker potočne postrvi, katere ie izvalilo v mariborskem rirus'v- -nem vališču. 51 000 komadov ie dalo do-tem proti primem-' odškodnini na razno-lago raznim interesentom. Ostanek oa ie društvo vložilo v društvene oo«?trvie revirje. Razen tega na ie vloži'o druStvo v Dravo tudi mlad sulčii zarod. Vseh nabavljenih 7000 komadov tega zaroda ie bilo vloženih v Dravo v takozvane otuis-ke revirje. Na dobavo iker v Dravi ie društvo sicer mislilo, vendar pa niso vodne ra.r-mere za časa drsti sulca dovolievale niti opazovanja drstenja, kai šele vlovl^enie ikemic ter mlecnikov Razen te?a ie b5lo v ribniku ob Bistrici ori Muti vzreienh več tisoč postr\fi - enoletnic, ki so bile vložene v postrv ie potoke. V preteklem letu ie izdalo društvo 217 ribolovnih dovoljeni in sicer 20 dovoljeni za lov sulca. 71 devolieni za ribolov v postrvi ih potokih. 126 dovolieni pa za lov belic. Izdanih ie bilo še 33 dnevnih kart za Dravo in postrvle potoke. Da se rib;či lahko okoristijo pri delovaniu za zaščito ribarstva in novzdigi umnega ribogoistva z novimi določbami zakona o sladkovodnem ribarstvu, ie društveno vedstvo opozorilo s posebno okrožnico orožniške čete na vse določbe, na katere nai oosEbno oa-zrjo njihovi organi pri waenju nadzorne naj bi bil izhodišče za širšo, temeljito akcijo, pri kateri naj bi sodelovale vse nase nacionalne organizacije. Po Mariboru naj bi sc zbirale v nerednem jeziku in duhu pisane knjige Nedvomno je po naši'i kleteh in podstrešjih se mnogo knjig, ki bi jih zavedni narodnjaki radi odstopili e domoljubne svrbe. Knjige naj bi se sortirale, iz njih naj bi se ustvarile ljudske knjižnice na vseh važnejših postojankah našega Kozjaka in obrobnih naselbinah. Kozjasko ljudstvo bi> iskreno hvaležno, ako bo ta načrt uresničen. Tretja pobuda, ki nai bi poživljala geslo v znamenju nagega Kozjaka, pa bi bili počitniški delovni tabori naše akademske iri srednješolske mladine. Ptujski akademiki so že pripravili načrt za letošnje tabo-rcnic v Halozah z namenom, da ustvarijo stike z našim ha loškim delovnim ljudstvom. Mariborski akademiki in srednješolci pa naj bi strnili svoj pogled k našemu Kozjaku. Knkor »o lani požrtvovalni dijaki prve državne realne gimnazije poti vodstvom prof. Grunta rja pohiteli na našo obmejno Gradišče ih Spoznavali življenje našega obmejnega kmečkega ljudstva, tako naj bi sc ob letošnjih počitnicah zbrale skupine srednješolcev vseh tukajšnjih za-Vi dov to po smotrnem načrtu organizirale večtcdcnske delovne tabore na Gradišču. Kapli. pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu. pri Sv. Križe, pri Sv. 1'rbanu. v Zgornii Kun-goti. pri Sv. Juriju ob Pesnici itd Z nesebičnim delom na poljih, travnikih in po l /dovih naj bi si pridobila naši mladina tsto zaupanje, kakor so si ga lani poleg srednješolcev na GrndiSČH pridobili tudi na Š5 akademiki s svojimi sistematično pri-prav I ienimi delovnimi t-.ib^ri v Lešah. v Apački kotlini. Prckmurju itd. Xa ta način zamejena ter izvedeti* akcija bi primaknila hl./e Kozjak in njegovo pokrajinu našemu Mariboru, nove vezi spoznavanja in razumevanja hi prepletale lu-še in srea nacionalnih Mariborčanov službe. Edino podporo ie oreielo društvo od kraljeve banske uprave, ki ie podarila društvu iz svoiena ribouoineea zavoda 26.000 iker potočne postrvi. Društvena knjižnica obsega 133 knjig v 494 zvezkih. Revirna razdelitev za porečje Suvinie je že izgotovljena. Razdelitev corečia Drave pa se še ni mogla izvršiti, ker ie v zadevi lastitve raznih ribarskih pravic nastalo preveč pravnih vprašani, ki r>a se moraio rešiti pred dokončno razdelitvijo vod v revirje. Cim bo tudi to ureieno. bo organizacija naših ribičev tudi v porečiu Drave premostila nrehodno dobo. ki ie nastala z uveljavi eniem zakena o sladkovodnem ribarstvu. Stanie revirjev, ki jih ima društvo v lasti ali v zakupu, se ie izDreme-nilo v toliko, da ie društvo prodalo ribarske pravice v Puonher-kem ooteku. kar ie storilo Iz gospodarskih vidikov ter iz razlogov bolise riboaoie. Pri volitvah je bil izvoljen po večini dosedanji edber. ki si bo prizadeval, da čim uspešneje đel u i« v ^mslu društvenih namenov ter ribiškega °,esla: Petrov blieor! Občni zbor je v imenu ljubljanskih : i-bičF-v pozdravil in hkrati čestital društvu k nOletnici g-. Kopač, ki je skupaj z gf. Pe-tričem zastopal ljubljanske ribiče, za njim pa g- Scnekovie za mestno občino Maribor in Cili za Slovensko lovsko društvo. Sokolsko prosvetno delo ob vznožju Pohorja Lep uspeh framskega sokolskega odra Mariborsko j?!«^!^« Sobota. 30 marca, ob 20. uri: »Cigan baron Gostovanje Belizaria Sancina. Nedelja 31. marca, ob 15. uri: Kovarstvo in ljubezen-, ob 20. uri: »Zaroka na Jadranu-. Znižane cene. Zadnjič. Belizar Sancui gostuje drevi kot Rpiin-kay v >Ciganu baronu . Odko:- je pred dve ma letoma, zapustil Alaribor. bo to prvič, ko zopet nastopi na mariborskom odri. Ker gostuje samo enkrat, se n.i to edino : r:l:ko OJ ■: ajp njegovi številni prijatelji. Iz Polfean N(i\ siic^. 2e smo se veselili prijetnih toplih dni. pa nas je presenetil nov sneg. Včeraj zjutraj jo potegnil gornji veter in okrog osmih je začelo v gostih kosmičih snežiti. Sneg je v kratkem času pokril no le strehe, ampak na debelo tudi žo zelene travnike in njive, kakor da se jf zima šele začela. Nekateri šolarji, ki so prišli Včeraj prvič bosi v šolo, se pač niso nadejali, da bodo morali domov po snegu. Po uradih in šolah k->e>- je zaradi hude in dolgotrajne zime po^lo kurivo, ponovno zmrzujejo. Iz Ptnja — Trgovino se bodo od 1, aprila do HO. septembra o ptrale že ob 7. uri z.mtraj. Neprevidnost. Dnin;:: Ivin Ljubeč iz Smolincev pii Sv. Andražu je Č'st;l svojo lovsko puško, za katero ni vedel, da je nabita. Puška pa se je nenadoma sprožila in krogla ga je zadol?. v levo loko in mu jo težko poškodovala, tako da je moral v bolnico. — Nezgoda pri st4-; ijiniu. Hlapec Ivan Derkovič je z:> veliko m : streljal z možna i jem, ki je p:edi2 3i:) eksplodiral. Odtrgalo mu je tri p'^to na levi ioki. P:e-pcljali so ga v bornih. — N£.pad. Ko se je 63 letni posestnik Frrnc Nerat iz OsrajenSčAka v:?čal ponoči domov, sta ga napadla dva frntn. ki sta rv tako z. «d;;l.--. <);• so >ra m: • ali prepelji! v bolnico. Za napadalcema poizvedU-iejo orožniki. — Pret«*p. V Moškajncih je prišlo v neki gostilni med fanti do pretepa. Po stari navadi so fantje seveda segli po noilh. rri čemer sta dobila več : an lTlctni kočarjev sin Ivan Mislovič in lOlctni posestnikov sin Franc Zagoršek. Oba sta bila prepeljana v bolnico. — Kitarski virtuoz g. Stanko Prek bo konceitiral 2. apiila ob 20. v dvoiani Glasbene matice. Nt»ft mojster bo izvajal edinstveni spored: Mozarta, Beethovna, PaganinijM. Thomča, Schneidra in Mertza. Preskrb te si vst^rmice že v piedprodaji, ker je zanim -'jg|^S#a???^cei 1 ogiomno. Maribor. 28. marca. Framčani so znani kot zelo eostoliubni in družabni, a tudi sokolsko delo v Fra-mu ie v vseh panogah prav povoljno, kar je dokaz prave požrtvovalnosti članov tega podeželskega društva. Tako so na velikonočni ponedeljek popoldan vprizorili vrli francoski diletanti v režiji sestre Vol-mutove ooereto Sv. Anton vs?h zaljubljencev patron, ki je privabila v lični Sokolski dom poleg številnih domačinov še mnoso bratov in sester sosednih društev in celo iz Maribora, saj vežejo razna društva s Framčani pravi sokolski odnosi in ie že na njih odru eostovalo. marsikatero soko1-sko društvo. Zlasti gredo radi v Fram Te- zenčani ne samo gostoval, temveč tudi obiskovat tamošnje sokolske oriredtve. Tudi topot ie bila dvorana oolnoštevilno zasedena in se je že ob pričetku « oazilo. da bo uspeh operete prodoren. Občinstvo, ki se je dodobra zabavalo, ni StedUo s pohvalo, ki jo ie zaslužila režiserka s. Volmuto- va in drugi diletanti. .Po igri se ie razvila do odhoda vlaka v bratskem razpoloženju prava sokolska družabnost. Framčani so dosegli ix)leg moralnega še dober gmotni uspeh, katerega se poleg njih veselimo tudi mi. ki dobro vemo. koliko volie je treba za do.sego uspehov v sokolskih društvih, zlasti na kmetih. Zdrav' Zadnji krajec obeta lepo vreme Presenečenja zelo verjetna — Kje je ostal jug? Maribor. 2^. marca Snoči sc je zvedrilo. vendar je ostalo še toliko oblačno, da hudepa mraza danes zjutraj ni bilo. Pač pa je ostal sne^ še v nadaljnji Opomin na zimo v pomladi. Danes veje od spodaj suh severovzhodnik, ki sproti pije vlago v višjih plasteh Se vedno nadvladajoČega jugovzhodnika Tendenc« je. da pri tem ostane tudi šc jutri, ko imamo zadnji krajec, ki obeta lepo vreme Ne kaže pa se preveč zanašati na stalno lepo vreme. Preveč blizu smo aprilu, ki obeta letos zlasti od 7. dalje posebno svojo muhavost. Računati moramo tudi z iz- rtdnim delovanjem ognjenikov na celi črti trikotnika: Balkan Italija Japon*, vštev-ši jugozapadne podmorske ognjenike. In tukaj so vremenska presenečenja za na&e kraje zelo. zelo verjetna. Splošno zanimanje pa se obrača na jugovzhod, odkoder ie vse leto neprestano veje veter, čc n: v spodnjih, pa gotovo n zgornjih plasteh. ✓Ca nas je to nova prikazen. \ us ta čas nismo še imeli pravega toplega juga; na« ttomešča ga jugozapadnik, ki pa se mora umikati močnejšemu jugovrhodniku, Nekaj posebnega sc v tej smeri pripravlja. F, P. Mariborske in okoliške novice — Poroke, v zadnjem času so se v Mariboru poročili: Jakob Zoršak, trgovski jK>močnik, in Marija Koziker. posestnica od Sv. IIja pod Turjakom; Jožef Jakopin. policijski stražnik, in Frančiška Dominko, napeljavka. Merska cesta 57; Bruno Fa-ning-er, tekstilni inženjer, in Nada Jereb, abiturientka. Aleksandrova cesta 6; Lu-dovik Gajšt. posestnik, in Katarina Per-šuh. posestniška hči, iz Cirkovc; Alojzij Peric, odvetniški koncipient, in Marija Kocmut, zasebnica. Kneza Koclja ulica 15: Ivan Duh. čevljar, in Terezija Kolar, šivilja. Počehova 18; Karel Ferenčak trgovski zastopnik, in Ana Zupančič, zasebna uradnica. Kneza Koclja 16; Karel Kotnik, trgovec, in Maiija Geč, zasebnica iz Ptuja; Borut Maister, gradbeni inženjer, in Sonja Zalokar, zasebnica, Kosa k. 71; He-ribert Pihler, učitelj meščanske šole, in Malija Ogorelee; Anton Ozvaldič. trgovski pomočnik, Jerovškova ulica 19, in Ro-zalija Piavdič. tovarniška delavka, Pobrež-je: Mirko Hojnik, trgovec, in Helena Mc-jač; Vladimir Polenčič, mizarski pomočnik, in Ivanka Kodela. navijalka. Pobrež-je: Rudolf Verzel, strojni tehnik državnih železnic. Fiankopanova 25. in Branka Mi-kulič, blagajničarka. Ljubljanska 42: Avgust Kaizer, pečar in Marija Rogina: Er-nest Tišler. mizarski pomočnik, in Ana Cvilak, predica. Pobrežje; Alojz Kristl. delavec in Matija Donko. služkinja. Pobrežje; Janez Jeza tovarniški delavec, in Marija Babic; Franc Paher, miner, in Helena Nedelko, tkalka. Zgornje Rad van je; Leopold Lorbek, ključavničarski pomočnik Nova vas, in Matilda Peršon, predica. Pregljeva 14: Jožef Majcen, grobar, in Terezija Arzenak, služkinja, Pobrežje; Maks Tomažič, tovarniški delavec, in Katarina Nežmah, predica. Pobrežje; Jožef Vršič, paznik moške kazmlnice Kratka ulica 3, in Antonija RoSkar. tovarniška delavka, Dalmatinska 24; Janez Račko, tovarniški bai var. Ob jarku 3, in Marija Verlak. služkinja. Pobrežje: Edvard Grgič. akademik, in Ružena Barton, hči tkalskega mojstra. Studenci; Franc šafarič. ključavničar državnih železnic, in Bogomila Čeh. hči kotlarja drž. žel. v pok.. Pobrežje: Anton Domitar. krojaški pomočnik. Mark-sova 4. in Katarina Ekart. navijalka: Janez Pecev. mehanik, Resljeva 10, in Friderika Felser skladiščna delavka. Zgornje Rad van je. Obilo siečel — Ljudska univerza v Maribor«« "O barvni fotografiji« bo predaval v ponedeljek 1. apiila pod okiiljem Ljudske univerz, znnni strokovnjak dr. Mate Mu-drovčič iz Zagreba. Ravno barvna fotografija je dosegla zaradi nekaterih izu-rm v najnovejšega časa vLsoke stopnje tehnične dovršenosti in se ji obetajo še pred nedavnim neslutene možnosti vsestranske uporabe, Predavatelj bo s pomočjo diapozitivov prikazal bistvo barvne fotografije in način razvijanja filmov Agf-iceior in Kodachrome. Okoli 100 kra-rrih posnetkov v nr.iavnih baivah bo prav nazorno prikazalo napredek barvne fotoni afije. — Senatske novice. Xa svinjaki *elem dne 29. n:a:ca v Mariboru so okoliški U v'je pripeljali 63 svinj, prodali p;' » '2ri. Povprečne cene so bile naslednje: Mladi praSiči T do 9 tednov stari po 125 do 140 din, 3 clo 4 mesece 200 do 230 din. 5 o 7 mesecev 230 do 360 din. 8 do 10 me-Eecev 460 do 530 din, leto dni stari a? po 790 do 850 din. Kg žive teže so prodajali po 6.50 do 8.50. kilogram mrtve teže pa po 10 do 14.50 din. — Nočno lekarniško službo Imata od danes naprej Albanežejeva lekarna pri sv. Antonu na Frankopanovi IS. tel. 2t 01. ter Konigova lekarna pri Mariji pomagaj na Aleksandrovi cesti 1. tel. 21 19. — Galjufije brez konca. K posestnici Te iczi ji Hinteieger pri Sv. Barbari v Slovenakih goricah je prišel neki neznanec, ki je kupil 640 kg krompir ja po ceni din 2.25 za kg. Dogovorila sta se, da bo pcse.stnica krompir pripeljala V Maribor in sicer k mestni klavnici, kjer bodo krompir tehtal'. Hinteregerjeva je krompir Zares pripeljala k mestni klavnici ob določeni uri, kjer je že čakal neznanec. Po tehtanju je neznanec takoj plačal 700 din, do5im hi ostalo kupnino 700 din plačal v neki gostilni na Aleksandrovi cesti. Neznanec je Hinteregerjeva dejal, naj pelje krompir k iaznim trgovcem, ki so krompir takoj plačali neznancu. Toda ko je Hinteregerjeva prišla v omenjeno gostilno, je nanj zaman čakala. Po večurnem čakanju je naposled spoznala, da je nasedla goljuf u ter je zadevo prijavila policiji, ki poizveduje za zlikovcem. — Preložena je bila razprava v zvezi s poskusnim ponarejanjem bankovcev, o kateri smo včeraj poročali. — Svojega gospodarja je okrmdet. Mah kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča je obsodil 301ctnega Emeata Hoj-nika iz Maribora na 4 mesece strogega i zapora ter na izgubo ra#tnii driav^jan- skih pravic za dobo 3 let, ker je lani v decembru ukiadel svojemu delodajalcu Gustavu Bcrnhardu jedilni pribor v vrednosti okoli 2000 din. — Batne novice, V Spodnji Dobravi je neznan moški napadel I81etnega lelavca Vilka Rehl>auerja ter ga z nožem zab v hrbet. Rehbauer se je zatekel v splo-n0 b 'Inieo, za napadalcem poizvedujejo oiož-niki. V župetineih pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah je neki mladenič s samokresom obstrelil 14letnega Ignacija Pirša, ki mu je krogla obtičala v desni nogi. Pri Mariji Devici v Brezju se je ponesrečil Tletni tkalcev sin Slavko Osterc, ki je stieljal s karbidom. Pri tem mu je pločevinasta posoda hudo ranila čelo. Na Koroški cesti se je splašil konj, ki se je zaletel v 421etnega delavca Ivana Bera-niča, ki se je peljal na kolesu. Pri padcu si je Beranič poškodoval noge in loke. Vsi ponesrečenci se zdravijo v mariborski splošni bolnici. Kakor smo že poročali, so 96 doslej še neznani eUzni vlomilci vtihotapili v parf umeri jo Mihaela Lenčeja na Slomškovem trgu 14. Sedaj so ugotovili, da so zlikovci odnesli 1100 din gotovine ter razno zlatnino v skupni vrednosti okoli 6000 din. — Iz neke kavarne je izginila železničarju Ferdinandu Habjanieu zimska suknji«, vredna 750 din. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»•♦ VELIKA TOMBOLA gradbenega odseka Sokolskega društva Maribor-matica 16. ali 23. junija 1940 ♦♦+♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦■»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ — Obs«>jena. V včerajšnji številki smo poi očali o kazenski razpravi, ki se je vršila pred malim kazenskim senatom proti .'Mletni viničarki Mariji Gorinskovi, ki je lani dne 2. decembra odložila svojega 6 mesecev starega otroka. Senat je upošteval veliko revščino, v kateri je Gorinškova živela, tei dejstvo, da je mož ne bi sprejel nazaj. Obsojena je bila na 4 mesece strogega zapoia. Ker pa še ni bila kaznovana, pogojno za dobo 3 let. — Zamotana zadeva. Neki znani tihotapec je prijavil oblastem, da je pred 8 dnevi izročil nekemu železničarju znesek 14.400 din z naročilom, naj prinese iz Ph-berka za ta denar 35 kg saharina. Toda možakar do danes naročenegablaga ni dobil. Zahteve, naj mu vrne denar, pa ni hotel železničar niti slišati. Zadeva se je naposled obiavnavala pred oblastvi. pred katerimi je železničar odločno tajil, da bi bil sprejel od tihotapca kakšen denar. -— Ni se mu Izplačalo. Dne 21. oktobra 1939 so zalotili orožniki 191etnega Franca Š. iz Nove vasi pri lovljenju rib v Dravi. Zajel je že 3 belice, ki so mu jih odvzeli, i azen tega so mu zaplenili tudi ribarsko orodje. Franc S. se je moral zaradi omenjene zadeve zagovarjati pred mariborskim okrožnim sodiščem in je bil obsojen na 25 dni zapora. — Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika ima jutri v nedeljo 31. t. m. dr. Hugo Velker. Pobreška cesta 2. tel. 25—75. — Kuha v«ska. O tej temi predava jutri v nedeljo pri blagajniku Čebelarske rx)družriijce za Maribor in okolico g. A. živku na Pobrežju, Miklošičeva ulica 1-, podružnični predsednik g. Črepinko. Predavanje je namenjeno vsem čebelarjem. — Tedenske novice. Naši sokolski diletanti nas bodo prihodnjo nedeljo zopet presenetili z uprizoritvijo veseloigre »Char-leveva teta«'. Večer za večerom hodijo po težkem dnevnem delu k vajam. Upajmo, da bo tudi tokrat obisk primeren njih elu in trudu. Zdravo. — Odbor RK je sklenil na svoji zadnji seji. da priredi v juniju na sokolskem telovadisču svojo prvo veliko dobrodelno prireditev, katere čisti dobiček bi se stekal v sklad za nabavo rešilnega avtomobila, kar je res prva in največja potreba za naš industrijski kraj. To nedeljo pa bo v Feličevi dvorani družabna prireditev, ki tudi obeta lep obisk, saj večina domačinov pojmuje plemenito nalogr* RK in ga po svojih močeh tudi podpira. — Kino Pobrežje soboto in nedeljo Veo-na karavana. 21—M. — Veliko racijo je napravila policija danes ponoči. Prijela je 42 sumljivoev. ki se niso mogli izkazati s čim se preživljajo. Osem oseb je bilo izročenih sodišču. — Mariborsko vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura 4.5, davi - 4.6. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno jasno, malo vetrovno in stanovitno vreme. — Krznar P>eter Semko se Je preselil iz Tvrševe 7 v moderno preurejene prostore na Aleksandrovo cesto 13. Priporoča krasne, najnovejše srebrne lisice.