3200 iztishiov Št. 5. V Gradcu, 1. marca 1909. Letnik 58. Gospodarski Glasnik za Štajersko. List za gospodarstvo in u.mno kimetijstvo. Izdaja ces. kr. kmetijska družba na Štajerskem. List vel ju nu leto 4 krone. Udje dražbe prispevajo na loto 2 kroni. Udje dobri Ust zastonj. \trse|tjwa; Delitev. — Trgovina s surovim maslom. — Demonstracije o rezi vinske trte. — Kako se naj trosijo umetna gnojila. — Guojenje travnikov. — Iz razprav •osrednjega odbora c. kr. kmetijske družbe za Štajersko. — Perutninarski list: Nepravilna jajca pri perotnini. — Iz podružnic in krajnih društev. — Gospodarske drobtine. — Tržna poročila. — Zadruga: Poročila zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem. — Oznanila. Delitev. Marsikateremu bravcu bo postalo ob tem napisu neprijetno, ker si bo mogoče mislil, da smo sedaj v agrarno postavodajo sprejeli že tudi besede iz govoric socijalnih demokratov v bodočni državi in da se bo sedaj vse enakomerno razdelilo. O tem pa ni govora. V tem slučaju nam gre pred vsem za postavo, ki jo je sprejel deželni zbor v svojem zadnjem zasedanju in ki zadeva delitev skupnih zemljišč in ureditev upravnih in porabnih pravic, ki so ž njimi v zvezi. Ta postava hoče spraviti jasnost v pravne razmere pri skupnih zemljiščih. Pred vsem se naj izloči oni del skupnega zemljišča, ki je last občine (glavna delitev). Nato se naj ostalo ali razdeli med posamezne udeležence ali pa regulira. Glavni delitvi sledi torej vedno posebna delitev ali regulacija. Ker pa niso povsodi občine udeležene pri skupnih zemljiščih, so večkrat posebne delitve in regulacije brez pred-idoče glavne delitve. Delitev se vrši enako kakor zlaganje s pozivom od strani vpravičenca, to se pravi, če zahtevajo upravičenci, se izvrši delitev z odlokom deželne komisije. Sicer pa lahko oblast delitev odkloni. V tem slučaju se izvrši namestu delitve le regulacija, delitev, ki se je predlagala, pa se ne izvrši. Sicer pa si lahko oblast pridrži odločitev vprašanja, ali in v kolikor se naj ugodi zahtevi po delitvi, oziroma regulaciji, za poznejši del postopanja. Ako je postala delitev pravomočna, potem se, kakor pri zlaganju posestev uvede postopanje in se naznani uradno poslovanje lokalnega komisarja. Ostalo postopanje se razdeli v štiri stopnje: 1. poizvedba, 2. zapisnik deležev, 3. načrt in 4. sklepno postopanje. Poizvedba se vrši na ta način, da se na podlagi uradno poskrbljenih izpiskov iz zemljiških knjig in listov iz katastralne mape, na podlagi mejnikov in mejašev obhodijo meje skupnih zemljišč ni če treba zaznamujejo. Istočasno sestavi lokalni komisar na podlagi zemljiške knjige, sporazumno 8 strankami in županom imenik vseh udeležencev pri delitvi. Na podlagi teh poizvedb se sestavi „zapisnik neposredno udeleženih", ki se razpoloži za dobo 14 dni j, da si ga lahko ljudje ogledajo in po potrebi kaj ugovarjajo. (Je je postal ta zapisnik pravomočen, po tem skuša lokalni komisar dognati delne pravice. Najtežavnejše pri tem je, da se mora pred vsem doseči sporazum med posameznimi udeleženci. Ce se ta ne doseže, potem se morajo porabiti listine, uradni odloki (pred vsem zemljiška knjiga) in dognano posestno stanje. Če ni dovolj dokazil, se ozira na dejanjsko porabo v teku zadnjih desetih let. Zadnje sredstvo je določitev hišne in zemljiške potrebe, po kateri se delne pravice na novo določijo. Pri vsem tem se sestavi izvirna mapa delnega zemljišča. Temu sledi ocenjevanje delnih pravic in zemljišč, ki se naj razdele, ali sporazumno, ali pa na podlagi cenitve, ki jo izvršijo strokovnjaki. Vrednost zemljišča se določi s tem, da se pred vsem bonitira, potem klasificira in tarifira. Delne pravice posameznih udeležencev in drugih upravičencev ž njihovimi ocenitvami, vzajemno razmerje teh pravic in vrednostij in ocenitev zemljišč, ki se naj razdele, se potem sestavi v zapisniku delnih pravic, ki 6e razpoloži za 14 dnij javno, da ga lahko udeleženci pogledajo in se eventuelno pritožijo. Ko se je tako določil objekt delitve, njegova cena in osebe, ki pridejo pri tem neposredno v vpoštev, se začne z zemljiškim odškodovanjem, ki se izvrši na podlagi odškodninskega računa; še prej pa se projektirajo potrebne skupne naprave (pota, kanali in jarki za zamakanje in osuševanje i. t. d.) Na podlagi tega računa se projektira novo lice zemljišča na mapi (načrt razdelitve), pri čemer se mora pred vsem ozirati na lahek način gospodarjenja (obliko, zvezo z zasebnim imetkom, oddaljenost od gospodarstva, dohodnost, lahko osuševanje i. t. d.). Če se je to vse doseglo in so udeleženci zadovoljni, potem se dosedanji podatki strnejo v načrtu delitve, ki naj kaže pregledno vse, kar se je dognalo in izračunalo. V tem načrtu se določi tudi vse, kar zadeva rabo, ohranitev in upravo posestva. Sklepno postopanje sestoji v tem, da se zemljiška knjiga po novih podatkih popravi, da se popravi kataster in da se določijo stroški. Kakor pri zlaganju, tako posodi tudi tukaj dežela potrebn zneske. Regulacija se vrši, če ne uradnim potom, tudi na poziv in pri njej se dela enako kakor pri delitvi. Tudi za regula- -cijo se skupno zemljišče najprej s pomočjo zemljiške knjige in katastralnih map dožene in potem njegove meje na licu mesta poiščejo. Nato se, kakor pri delitvi, določijo s povpraševanjem in poizvedbami udeleženci in se s splošnimi podatki vpišejo v zapisnik, ki se ravno-tako razpoloži 14 dnij na ogled. Pri regulaciji se pred vsem določi, kako se naj naravna raba udeležencev dožene, torej pri skupni paši število in vrsta goveda in čas paše. Tudi pri lesu se določijo skupni deleži po periodični skupni koristi, po številu debel in prostornini. V vsakem slučaju se mora dognati trajna plodovitost skupnega zemljišča za vsako vrsto porabe, in sicer po onih enotah, ki so se porabile pri določitvi delnih stroškov pri teh vrstah porabe. Če se naj n. pr. določi pridelek kake kravje paše, potem se določi v tistem kraju običajna cena one množine sena, ki jo rabi krava v teku 180 dnij. Od tega se odtegnejo stroški za pastirja in drugo. Trajna množina vrednosti pridelka vsake porabe se kot podlaga za regulacijo izkaže v zapisniku delnih pravic. Razun tega pridejo vanj delne pravice zadružnikov in neposredno udeleženih s svojim razmerjem po vrednosti porabe. Tudi ta zapisnik se, kakor pri delitvi, razpoloži 14 dnij splošno na ogled. Pred vsem se sestavi načrt skupnih naprav in proračun stroškov. Samoumevno je pač, da so lahko te skupne naprave zelo različne. Navadno so potrebni mosti in brvi, jarki za zamakanje in osuševanje, v gozdnatih krajih pota za odvažanje lesa, pri skupnih pašah živinske staje i. t. d. Posebno važne pa so kot skupne naprave meliorizacije na zadružnih planšah (varnostne stavbe, ceste in pota, napoji, koče in staje, ploti i. t. d.) Nato se sestavi načrt regulacije. Ta mora obsegati: 1. Trajno vrednost skupnega zemljišča po posameznih vrstah porabe; označenje reguliranih pravic in njihovo bodočno vršenje; 3. pregleden sestav vsled nove regulacije nastalih zemljiščnih in pravnih razmer; 4. podatke o potrebnih novih napravah in določbe o njihovi napravi, rabi in ohranitvi; 5. uredbe bo-dočev uprave (upravni štatut). Če se naj regulirajo gozdnata skupna zemljišča, potem se nastavi poseben načrt o gospodarstvu, ki mora izkazovati trajno vrednost. Če to vsled prevelikega izrabljanja ali iz drugih vzrokov ni več, potem se načrt popravi. Če gre za manjše gozde in za preproste obratne razmere, potem se napravi samo mal program, kako se naj s tem zemljiščem ravna v prihodnjih desetih letih. Pri teh regulacijah se nadalje nastavi gozdni red, ki naj djloči način rabe in odvažanje pridelkov. Pri regulaciji skupnih planš in paš se morajo v načrt regulacije sprejeti posebne določbe, ki urejajo pašo. Najvažnejše izmed teh določb so: 1. o zavarovanju zemlje; 2. gojenju zemlje (zamakanje in osuševanje, odpravljanje kamenja in grušča, krčenje, shranjevanje in poraba gnoja); 3. o boljšem gospodarjenju (naprava cest in potov, napojev, vodovodov, koč in staj, plotov i. t. d.); 4. zavarovanje zoper usade in padajoče kamenje; 5. o gojenju in varstvu planinskega gozda in senčin; 6. o pospeševanju obrata, posebno zadružnega, vsekakor pa o ureditvi najema; 7. o prigonu in odgonu, menjavanju paše in pastirjevanju; 8. o preprečevanju odvoza krme in gnoja; 9. o zalogah krme za Čas pomanjkanja; 10. o eventuelni zmanjšavi kozje in ovčje paše; 11. o pribežiščih in zavetju pred snegom. Pri skupnih napravah prispevajo udeleženci pri stroških in sicer v razmerju s svojimi delnimi pravicami. Štatut o upravi mora med drugimi obsegati tudi sledeče: 1. Kedo in na kak način vpostavi upravo; 2. da lahko vpostavi upravo oblast, če tega udeleženci ne store; 3. da štatut ne velja in ni obvezen samo za sedanje zadružnike, ampak tudi za vse poznejše udeležence pri skupnem zemljišču; 4. da se sme torej štatut (in regulacijski načrt) spremeniti le od oblasti; 5. da se lahko vsak prestopek zoper odločbe regulacijskega načrta in štatuta, kakor tudi zoper odredbe uprave, ki se strinjajo s pravili, ali zanemarjanje uprave od oblasti kaznuje. Regulacijski načrt, ki ga lokalni komisar sestavi po teh načelih, se v nalašč za to sklicanem zborovanju naznani, natanko razloži in potem razpoloži 14 dnij na vpogled. Nadzorovanje gospodarstva agrarnih skupnosti nadzorujejo različno od starejših tozadevnih postav agrarne oblasti. Postava ima tudi posebne določbe zoper odstop deležev od upravičenih zemljišč, tako da postanejo delne pravice obvezne. Gospodarstvo se uredi, ko je končana delitev in regulacija po postavi, sprejeti od deželnega zbora, dočim je bilo prej postopanje z delitvijo končano. Agrarne oblasti se ne umaknejo s pozorišča, kakor pri starejših agrarnih postavah po drugih kronovinah, ampak ostanejo kot agrarno-politični tehnični strokovni uradi. Sedaj gre samo za to, da pridejo v te agrarne urade sposobni možje, ki stvar umejo in se zanjo zanimajo; potem bodo agrarne postave, ki jih je sklenil deželni zbor, za našo deželno kulturo in za vse naše kmetovavce pravi blagoslov. Trgovina s surovim maslom. Neznansko žalosten položaj na dunajskem trgu za surovo maslo je dal Splošni zvezi gospodarskih zadrug na Dunaju povod, da je 13. novembra 1908 sklicala na Dunaj konferenco zastopnikov gospodarskih in mlekarskih deželnih korporacij pod predsedstvom generalnega zastopnika gospodarskih zadrug, dr. Pavla viteza pl. St o reka, ki so se je udeležili tudi zastopniki c. kr. poljedelskega ministrstva (ministerijalni svetnik dr. Ertl in mlekarski nadzornik Charausek) in profesor za mlekarstvo na c. kr. visoki poljedelski šoli dr. Vilibald Winkler. To konferenco je povzročilo dejstvo, da je cena surovega masla na dunajskem trgu že dolgo časa izredno nizka in da je padla povprečna cena pod 2 K 50 v, dočim znaša cena za surovo maslo po drugih mestih od 2 K 80 v do 3 K 20 v kg. Na dunajskem trgu je preveč surovega masla. Po poročilu vodje mlekarskega oddelka splošne zveze gospodarsk. zadrug, inženerja viteza pl. Raffaya leži v dunajskem skladišču nad 2000 meterskih stotov surovega masla, ki se bo pa po večini moralo ali stopiti ali prodati v mrtev kup. Tudi v budapeščanskem skladišču so baje velike množine v zalogi. Cena je padla pred vsem zaradi tega, ker se je iz Galicije in iz Ogrske pripeljalo zelo mnogo masla. Da se te nezdrave razmere na dunajskem trgu zboljšajo, je vodja mlekarskega oddelka Splošne zveze predlagal, naj se dunajska borza za surovo maslo, pri kateri je udeležba zelo majhna, preustroji in naj se ji da praktična opora na ta način, da se priredijo dražbe surovega masla in naj se v ta namen ustvarijo potrebna skladišča. Maslo se naj klasificira, sistem letnih sklepov, ki ne vpliva ugodno na kakovost masla in ki se ga v slabih razmerah trgovec tudi ne drži, se naj opusti in naj se po danskem, holandskem in nemškem vzoru uvedejo dražbe. S tem bi se kakovost vedno boljšala in slabo blago, ki povzroči sedaj, da cena pada, bi ne prišlo več na trg. Zastopnik maslarske zadruge v Schardingu se je izrazil za ročno prodajo, ki so jo gornjeavstrijske zadruge z vspehom uvedle, zastopniki čeških, moravskih in galiških zadrug pa so odsvetovali popustiti letni sklep in se tako dati popol-i noma trgovcu v roke. Moravski zastopnik je dokazal, da se je pri letnih sklepih doseglo 2 K 60 v, brez sklepov pa le 2 K 40 v. Zanimiva so bila izvajanja ravnatelja dunajske mlekarne Kaiserja, iz katerih se je dalo posneti, da je bilo zadnji dve leti na dunajskem trgu po osem mesecev preveč, po dva meseca pa premalo masla. V času, ko ga je bilo preveč, se je dogajalo, da se niti najboljše maslo ni moglo prodati. (Je bi se sklepi odpravili, bi prišla vsa nevarnost na stran producenta. Produkcija se mora spraviti z oddajo v skladje in ogrska konkurenca se lahko vzdrži ie z dobrim blagom. Želeti je, da poučijo potovalni učitelji producente o celi stvari. Zastopnik Češke je posebno karal ravnanje maslarske zadruge v Schardingu, ki prodaja na Češkem in Moravskem maslo pod ceno domačih zadrug in producentov in tako onemogočuje stremljenje zadrug, da bi se cena surovemu maslu zvišala. Tako ravnanje se ne sme več nadaljevati. Da se ustvari primerna cena, je treba v vseh deželah ustvariti zavode, ki bodo vedno dognali količino, prodajo, zalogo in ceno ter vse takoj naznanili Splošni zvezi na Dunaj. Kako važna bi bila taka organizacija, se vidi posebno iz izvajanj gališkega zastopnika, ki je poročal o krakovski centrali za vnovčevanje mleka, ki jo je ustanovilo mlekarsko društvo za Galicijo in ki jo podpirata država in dežela, da se je izborno obnesla, da se trgovsko vodi in da se je ž njeno pomočjo veČkje naČeškem in Nemškem pridobil za ugodne cene trg za surovo maslo. Cena znaša povprečno 2 K 90 v za kg. Mlekarski nadzornik Charausek priporoča skupno nastopanje in obsoja konkurenco z nižjimi cenami od zadružne strani. Splošno se je povdarjala potreba zanesljive in pravočasne statistike o produkciji. PoBebno pozornost treba posvetiti za izvoz Nemčiji. To pa bo mogoče le tedaj, Če bo naše maslo boljše in trpežnejše. Prva naloga sedaj je statistika po vseh deželah, ki jo naj oskrbujejo mlekarske organizacije in kjer teh ni, gospodarske zadružne zveze, ki pa naj ostanej o v vedni zvezi z mlekarskim oddelkom Splošne zveze na Dunaju To statistiko naj podpira pri organizaciji država. Načelo trdnih sklepov se naj ne opusti, ker v sedanjih razmerah producent brez njih ne more shajati. Splošno bi se lahko priporočalo, da se dasta dve tretjini na trden sklep, ena pa na prosto prodajo. (Je bodo padli nasveti konference iy^ rodovitna tla, lahko upamo, da se bodo razmere kaj zboljšale; ne smemo pa prezreti, da dajejo statistične poizvedbe le tedaj trajne uspehe, če nam ne bo treba računati z ogrsko konkurenco, ki obstaja še vedno in vkljub vsemu in ki vpliva trajno neugodno na avstrijski trg. Glavni tajnik Juvan. Demonstracije o rezi vinske trte. (Izviren spis.) Pregovor pravi: Rezač nese zvečer na Škarjah polovnjak vina domov. S tem se hoče reči, da zahteva rez prebrisanega, razumnega delavca, kakoršnih je žal zmiraj manj na kmetih. Med tem ko je za gnoj kidat, drve cepit vsak delavec dober, ker pri tem delu si ni treba glave belit, je pri rezi vse drugače. Pri tem delu se še ne more ljudem naročit kako naj režejo, ker rez se mora po trsu ravnat, ker narobe ni mogoče. Kmetijskim podružnicam, bralnim društvom in občinam se priporoča majhne demonstracije o rezi prirediti. Te so brezplačne. Iz okrajev Brežice, Sevnica, Kozje, Laško, Celje, Konjice se je treba radi tega samo na podpisanega obrnit. Marsikateri stari viničar si pri tem misli: To je pa vendar neumščina, da me sedaj na stare dni še kdo hoče učit, kako da naj režem. Pri teh demonstracijah se ne gre za to kazat kako se naj s škarjami ali vinjekami ravna, ampak da se raz- ložijo pravila po katerih se ima rez ravnati. Oe vprašamo enega viničarja zakaj režete tako in ne drugače? Tako se po navadi odreže: „Zato, ker zmiraj tako režemo, ali: zato, ker vsi drugi tako režejo. Namen demonstracije je, ljudem razjasniti, kaj za ena prednost — dobiček je rezati tako in kaj za ena zguba — škoda je ali bo, če se reže drugače. Viničar delavec, kateremu so ti razlogi enkrat jasni, bode manj vina na Škarjih domov z nosil. Naloga potovalnih učiteljev med drugimi je tudi ta, kmetom vzor — ideal opisat — pred oči postavit, kakšno bi moralo — ali bi lahko kmetijsko gospodarstvo bilo. Vsak bi se moral za tem vzorom trudit in stremet, nekateri pride bliže, drugi ostane bolj zadej. Pa eno je resnica. Dva soseda prevzameta posestva črez. Prvo je v dobrem, drugo v slabem stanju. Do konca življenja prvi svoje kmetije ni poslabšal, pa tudi ne zboljšal Drugi je svoje posestvo v teku svojega življenja veliko zboljšal, dohodke povzdignil, pa vse eno je še posestvo veliko slabše kakor ono, njegovega soseda. Življenje prvega je bilo brez cilja, brez pomena, ali vsaj an gospodarskem polju ni bil napreden mož. Ker nikdo nima takšnega posestva, da bi ne bilo ničesar za zboljšat, in pri miru ostat, to se pravi dandanes nazadovat. Ta drugi to je le pravi mož. Čast n§ obstoji v tem, lepo posestvo od starišev prevzet, ampak v tem, da se posestvo zboljša, dohodki povzdignejo. Kmetje vsake prilike, katera se Vam nudi za razširjenje Vašega znanja, po-služite se je. Goričan potovalni učitelj, Maribor. Kako se naj trosijo umetna gnojila. Piše Franc Škerlec, ekonom v Vičancih pri Veliki Nedelji. (Izviren spis.) Ker se pečam že več let z umetnimi gnojili in imam pri tem veliko izkušenj, sem nekatera učinkovanja že tu in tam razglasil, mi še pa vedno dohajajo vprašanja v zadevi umetnih gnojil. Da mi pa ne bode treba vsakemu posebej odgovarjati, zapišem važnejše točke o trošenju teh gnojil v sledečem spisu. Ne mislim sicer pri tem, da bi naj umetna gnojila spodrinila živinski gnoj, kakor so mi že kaj takega starokopitni kimovci pravili, ampak kateremu primanjkuje hlevski gnoj, ta se naj oprime umetnih gnojil; kajti Bog je zemljo stvaril za to, da nam koristi in da nas in živali redi. (Je se umetna gnojila previdno trosijo, so rastlinam to, kar lačnemu želodcu košček kruha. Najbolje storiš, ako umetna gnojila jednakomermo raztrosiš, najprej po dolgem in potem počrez ob pravem ■Času. Bolje je, da je trosiš dva meseca prezgodaj, kakor en mesec prepozno. Posebno Tomaževo žlindro, kajnit in kalijevo sol moraš rano potrositi, da se prej razkrojijo v zemlji redilne snovi, katere dostikrat škodujejo zrnju^ pri kaljenju. Treba je torej pazljivosti. Čilski solitar sejaj zgodaj na spomlad na ozimno setev, takoj ko se rast gane; črez kake tri tedne posejaj drugo polovico čilskega solitra. Ne sejaj takrat, ko zapaziš že klasje, kajti Škodovalo bi ti dvakrat več, ko hasnilo. Superfosfati se razločujejo v rudninske superfosfate in superfosfate iz kostne moke, ki so pa pri učinkovanju fosforove kisline jednaki. Superfosfati zelo hitro učinkujejo, ker je njih kislina lahko raztopljiva. Trosiš jih lahko na spomlad na strme travnike. Zveplenokisli amonijak lahko trosiš že jeseni, ker ne gre v izgubo. Ker se pa amonijakov dušik le tedaj ves pre-kraja v dušik, če je v zemlji zadosti apna, rabi ga torej na apneni zemlji. Zapomni si dobro, da vsa gnojila jednakomerno trosiš. Ne tako, kakor sem nekoč opazoval dva pijana delavca, da sta jih kar na kupe metala. Nekatere rastline so imele potemtakem preveč, druge pa Čisto nič. Potem pa je še gospodar pravil, da je umetni gnoj za nič. Pri raztroševanju umetnih gnojil je treba torej največje pazljivosti! Ako daš eni rastlini preveč živinskega gnoja, drugi pa čisto nič, tudi nemoreš imeti dobrih uspehov. Ali boš pa tudi rekel, da je živinski gnoj za nič? Ce se nekateri posmehujejo onemu, ki dela po „novi metodi", to je ravno tako neumno, kakor čislati one, ki še po starem kopitu delajo. Gnojenje travnikov. Dosedaj se je žalibog premalo gledalo na pametno ravnanje s travniki in vendar si lahko s travniki v sedanjih tako slabih časih svojo živinorejo precej povzdignemo, ž njo pa naredimo tudi vse naše gospodarstvo bolj dobičkonosno in uspešno. Naloga kmetovavca je, ne le povečati pridelek svojih travnikov, ampak ga tudi zboljšati. Predvsem je potrebno, da se osnažijo, travniki z brananjem tako zelo škodljivega hmelja in da se travniki nato primerno pognojijo. Kako važno je gnojenje, vidimo pač najbolje, če pomislimo, da vzame srednji pridelek 40ih meterskih stotov krme na ha travniku 24 kg fosforjeve kisline in 72 kg kalija, snovi, ki se morajo zemlji v večji meri povrniti, Če jih naj najdejo pri prihodnji košnji rastline dovolj v zemlji. Izkušnja uči, da se lahko posebno z gnojenjem s superfosfatom in kajnitom poviša pridelek krme, kar se tiče kakovosti in množine, ker rabijo dobre in lahko prebavljive rastline v prvem času svojega razvoja dovoljno množino redilnih snovij. Za to se porabi najbolje super-fosfat, ker se ž njim trosita obe gnojili v dovoljni meri naenkrat. Na ha računamo 3 do 5 meterskih stotov kalijevega superfosfata v primernem razmerju. Če se travnik primerno obdeluje in gnoji, večkrat kočljivo vprašanje, kako se naj odpomore pomanjkanju krme in splošni gospodarski bedi, niti ne nastane. Sledeči poskus kaže, kaki uspehi se lahko dosežejo s pravilnim gnojenjem travnikov: 1 Parcela (1 ha) negnojena, pridelek je znašal 6.720 kg; 2. parcela (1 ha) gnojena s 450 kg superfosfata, pridelek 8.260 kg] 3. parcela (1 ha) gnojena s 450 kg superfosfata in 800 kg kajnita, pridelek 9.160 kg. Z gnojenjem dosežen čisti dobiček je znašal na ha druge parcele 64 K 06 v, pri 3. parceli 90 K 26 v. Za izračunanje čistega dobička so se vzele v podlago tam običajne krajevne cene za superfosfat 100 kg 9 K 72 v, kajnita 100 kg 4 K 60 v in krme 100 kg 7 K. Iz razprav osrednjega odbora c. kr. kmetijske dražbe na Štajerskem. Seja dne 12. februarja 1909. Začetek ob 10. uri predpoldne. Navzoči so sledeči gospodje: Predsednik ekscelenca Edmund grof Attems, oba podpredsednika Henrik vitez pl. Pleasing in Roman Neuper, zastopnik visoke vlade c. kr. dvorni svetnik Henrik vitez pl. Hammer-Purgstall, 20članov O.O. in glavni tajnik Juvan kot zapisnikar. Predsednik pozdravi navzoče in naznani, da so opravičili svojo odsotnost člani O. O. gospodje Burger, Ecker-Eck-hoffen, Lenko, Stocker, Roš, Zodiac h e r. Zapisnik zadnje seje se no čita, ampak kroži v vpogled. Najprej se posvetuje O.O. o prošnji podružnice St. IIj v Slov. gor. da se ji da podpora v znesku 200 K za prireditev vinskega sejma. Po-ročevavec glavni tajnik Juvan smatra to prireditev v svrho pospeševanja prodaje vina kot zelo zaželjeno in predlaga, naj se prošnja izpolni. Predlog se sprejme. Nato so se rešile razne prošnje občin (med njimi tudi Braslovč) za sejme. Poročilo in predlog glavnega tajnika, glede uvedbe nekaterih zunanjih sprememb pri urejevanju družbinega lista. Z ozirom na vedno večje število članov in podružnic, nadalje obravnavanj O. O., je potrebno, da se poročila iz podružnic in krajnih društev primerno skrajšajo, da se na ta način pridobi v družbinem glasilu prostora za strokovne članke. Predlog se sprejme. Poročila in predlogi odseka za živinorejo in mlekarstvo: a) O sklepih 85. rednega družbinega občnega zbora, naj se spremeni postava o živinoreji. O.O. sklene, da se bo o tej stvari posvetoval še le tedaj, ko bo predložil deželni odbor nov osnutek postave. h) Deželni odbor prosi za izjavo o prošnji okrajnega odbora gor-njeradgonskega, naj se prideli ljutomerskemu. Poročevavec član O. O. gospod M ur s a bi se rad o vsej stvari še natančneje informiral in bo zato stavil v prihodnji seji končne predloge. Se vzame na znanje. c) Deželni kulturni svet v Orno-vicah prosi, naj se pridružimo njegovi peticiji, da se Bprejme v novo postavo o živinskih kugah tudi nalezljivi katar na spolovilih ali govejska prosasta kuga. Poročevavec član O.O. gospod Januschke razloži natančno razloge s strani kmetovavcev, ki govore zoper to, da bi se ta nalezljiva bolezen vsprejela v novo živinsko postavo in predlaga: Predlogu, naj se vsprejme katar na spolovilih v novo postavo o živinski kugi, se ne moremo pridružiti. Primerno in želeti pa bi bilo, če bi država plačevala stroške za poizvedbo te bolezni, za pouk živinorejcev in za zdravljenje, dežela, okraji in občine pa del stroškov — kakih 60 od sto za zdravila in desinfekcijo. d) Izjava visoki c. kr. namest-niji o prošnji kmetijske podružnice v Ra d vanji za podporo za gnojišča v letu 1909. Poročevavecprvi podpredsednik gospod Henrik vitez pl. Plessing poroča, da je odsek za živinorejo in mlekarstvo sklenil po dolgem posvetovanju predložiti sledeči predlog, da se sprejme: C. kr. namestniji se naj naznani, da je visoki deželni odbor postavil iz državnih in deželnih sredstev 12.000 K za hlevske stavbe in gnojišča v proračun in da morajo prošnjiki iz Srednje in Spodnje Štajerske vložiti svoje prošnje po gospodu potovalnem učitelju Martinu J e-lovšku pri deželnem odboru. Da bi se prosilo za podporo naravnost pri c. kr. poljedelskem ministrstvu, ni ravno dobro, ker v tem slučaju ni nobenega jamstva, da se bo podpora res tudi primerno porabila. Predlog se sprejme. e) Izjava centrali za varstvo gospodarskih in logarskih koristi) na Dunaju o osnutku postave o živinski kugah. Poročevavec, član O. O. gospod Klammer pozdravlja osnutek, ki ima velike prednosti za gospodarstvo, ker se ž njim bolj pritegne država za odškodnino in ker nova postava marsikje ni več tako stroga ko stara. Nato govori o določbah posameznih toček in poda celo vrsto sprememb in dodatkov, kakor, da se naj prepove prodaja zdravil, da se mora tudi kuga pri divjačini in govedu naznaniti, pri tuberkulozi in bezgavki, da se mora prepovedati neopravičeno zdravljenje, da se mora garjeva živina, če pogine, zakopati, da se naj poginjena divjačina zakoplje, razširi odškodnina pri kugi na gobcih in parkljih, naj določi odškodnino kužna komisija, naj se razširi odškodnina pri vraničnem in šumečem prisadu in pazi pri podeljevanju živinskih potnih listov ob mejah i. t. d. O. O je nato pooblastil referenta naj pri prihodnji seji centralev tem smislu zastopa njegove želje. Izjava visoki c. kr. namestniji o razdelitvi 6000 meterskih stotov solnih odpadov med pomanjkanje trpeče kmetovavce. Poroča glavni tajnik. Njegov ključ za razdelitev, ki se opira na množino velike živine v vsakem okraju, se sprejme in sklene se poprositi namestnijo, naj ga odobri in takoj začne z razdeljevanjem. Tudi dodaten predlog gospoda člana. O. O. Hotterja, naj se naroči za živinorejo, da se dobi zagotovilo trajno boljših in cenejših solnih odpadkov za krmo živini, se sprejme. Član O. O. gospod Klammer poroča nato v imenu odseka za izvršitev druž-binih stvarij o prošnjah nastavljencev za zvišanje, oziroma regulacijo njihovih plač in na njegov predlog se sklene, da se 86. občnem zboru dne 17. marca 1909 predlaga, naj se gospodu oficijalu Emanuelu Skoriču na njegovo prošnjo spremenita dve kvadrienalki po 200 K v tri trienalke po 200 K, kontoristinji gospodični Marti J a klin zviša dosedanja plača 960 K na 1260 K od 1. januarja 1909, kontoristinji gospodični Ani Ktinzl plača 600 K na 720 K od 1. januarja 1909 in uradnemu slugi gospodu Marxu na njegovo prošnjo zviša njegova plača od 1 januarja 1909 za 60 K. Poročilo glavnega tajnika o korakih pri izvršitvi sklepa občnega zbora (predlog podružnice Friedberg), naj se skuša družbino glasilo razširiti. Vsem podružnicam so se razposlale okrožnice, naj naznanijo naslove gostilničarjev in trgovcev, ki so v poslovni zvezi s kmetovavci in ki bi torej prišli kot naročniki ali inserenti v vpoštev, s prošnjo, naj podpirajo družbina stremljenja. Od 116 podružnic jih je odgovorilo 60. Na podlagi teh odgovorov se je razposlalo 687 vabil trgovcem, ki so v zvezi s kmetovavci in od teh 587 je reagiral na vabilo samo eden, gospod Raimund Gigler, trgovec z železom v Brucku ob Muri. Poročilo se vzame na znanje. Naznanila, ('lan O.O. gospod dr. Hotter poroča v imenu odseka za rast-linorejo glede objave podružnicam o subvencij oniranju travišč, ki se naj priobči v družbinem glasilu 16. januarja, kar se sprejme, in nadalje se sklene vsled poročila in predloga istega poročevavca v družbinih glasilih priobčiti svarilo pred nakupom ameriškega deteljnega semena, katerega sta baje došla dva vagona v Ljubljano. Član O. O. gospod Mursa poroča nato o predloženi prošnji za ustanovitev gospodarske podružnice v Ivanjkovcih in predlaga z ozirom na to, da sosednje podružnice proti temu ne ugovarjajo in da so dani vsi predpogoji za ustanovitev kmetijske podružnice, naj se tej prošnji ugodi. Se sprejm e. Prošnjam kmetijskih podružnic Gleisdorf, Gradec-Okolica, Št.Lov-renc na Dravskem polju in Trbovlje, naj se odpišejo neizterljive terjatve na članarini v zneskih 67, 169, 110 in 46, skupno 392 K se ugodi in se pooblasti družbinega knjigovodjo, naj ta znesek odpiše. Zahvalno pismo sadjerejskega društva za podporo pri prošnji za naknadno podporo v znesku 3.000 K za dunajsko sadno razstavo, se vzame na znanje, enako dopis visokega deželnega odbora glede vodstva planšarskih agend, dokler se ne konstituira planšarskih svet in vršenja planšarskega inšpektorata po sankciji postave za varstvo planš. Prošnji mestne o bčine Brežice, naj se več ne onesnažuje Sava od premogokopov Trbovlje in Hrastnik in naj se pri c. kr. namestniji prosi za pomoč zoper to, se ugodi in na predlog gospoda Člana O. O. Schmida Še sklene, da se naj pri tej priliki protestira tudi proti temu, da se vode iz premogovnikov vodijo v reke. Član O. O. gospod Reitter govori o nezadostnih sredstvih vlade za odpravo pomanjkanja krme in opozarja na to, da je O. O. svoje dni za odpravo pomanjkanja svetoval tudi oddajo setvin v jeseni in v spomladi. Jesen je minila, ne da bi se razdelile setvine, in tako se bo zgodilo menda tudi v spomladi. Iz tega vzroka predlaga, naj se nemudoma opozori visoko c. kr. namestnijo, da razdeli pravočasno setvine, travino in dete-Ijno semenje in krompir. Predlog se sprejme. Predsednik naznani na to, da bo na dnevnem redu prihodnje seje, ki se bo vršila 9. februarja, izvolitev razsojevavcev za graško borzo za sadeže in moko, proglasi zapisnik zadnje seje za odobren in zaključi sejo. Nepravilna jajca pri perotnini. Predkratkim se mi je ponudila prilika, da sem videl zelo Čudno kokošje jajce. Sosedova kokoš je poginila in ko smo jo „secirali", smo našli v njeni trebušni votlini malo, posušeno in komaj spoznato pišče. Tega si ne morem drugače razlagati, ko da je oplemenjen rumenjak na svoji poti iz jajčnika prišel na kak koli način v trebušno votlino in se tam izvalil. Ta okoliščina me je napotila, da pripovedujem par stvari o nenavadnih jajcih pri perutnini, kolikor sem jih videl sam ali pa vsaj bral o njih. DoČim se zgore opisani slučaj dogaja le zelo redko, kajti v knjigah, ki so mi na razpolago, ne najdem nikjer kaj enakega zapisanega, so jajca, ki se zaidejo, sploh manj redka. Jajce zajde navadno na ta način, da gre rumenjak namesto skozi jajčni odvodnik v trebušno votlino, kjer se popolnoma posuši in tvori kepico, ki je trda kakor rog. Manj redka so d voj na ta jajca, torej jajca, okoli katerih se nabere še enkrat beljak, ki se ogrne s kožico in lušČinjem. Notranje jajce pa je v takih slučajih navadno brez rumenjaka, ima pa popolnoma razvito luščino, okoli katere se napravi potem še eno jajce, kakor smo zgore opisali. Večkrat se zgodi tudi, da se okoli prvotnega jajca sprime rumenjak, ki se obda potem še z kožico, beljakom in luščino. V prvem slučaju pa je jajce navadno zelo čudno spremenjeno; večkrat je prvotno, notranje jajce podobno črvu ali pa je kako drugače spačeno. Navadna jajca, ki niso popolnoma zaprta ali obdana z luščino, niso posebno redka. Tudi se lahko reče, da se najdejo zelo pogosto jajca, ki imajo kako drugo, ne „jajčasto" obliko, ki so na primer vpognjena, zelo dolga ali okrogla. Če najdemo v kurniku ali na dvorišču jajce, ki je brez lupine, vodeno in brez rumenjaka, obdano samo s prosojno kožico, potem imamo tako imenovano nepopolno jajce. To se zgodi posebno rado pri onem gospodarstvu, kjer je preveč petelinov. Ta nepopolna jajca, ki se imenujejo tudi popačena, lahko imajo tudi lupino; vedno pa jim manjka rumenjak, ker obstajajo samo iz beljaka, ki se je nabral v jajčnem odvodniku. Od teh jajec moramo ločiti „slepa" jajca, ki se tudi različno imenujejo, ki so ali brez luščine ali pa imajo le zelo drobno luščino, a imajo beljak in rumenjak. Vzrok za to je navadno vnetje jajč- nega odvodnika. Tudi nesejo kokoši rade taka jajca, če jim dajemo preveč hrane, posebno koruze. Tedaj se mora hrana na vsak način spremeniti. Tudi se kokoši ne smejo sem in tje poditi in preganjati, ker potem rade nesejo jajca z zelo mehkimi luŠčinami; takrat gre namreč jajce prehitro skozi oni del jajčnega odvodnika, ki izločuje apno, tako da se lupina ne more dovolj hitro napraviti. — Zgodi pa se nasprotno tudi večkrat, da ležejo kokoši jajca z zelo debelo in trdo lupino; to pa se zgodi tedaj, če gre jajce prepočasi skozi jajčni odvodnik, tako da se ga oprime preveč apna. Jajca z dvema rumenjakoma je videla pač že vsaka gospodinja, saj niso ravno redka. Bolj redka pa so Bplastasta“ jajca, ki nastanejo tedaj, če je jajčni odvodnik bolan. V tem slučaju namreč ne izločuje beljaka, ampak v legah tibrin, tako da dobimo Čebulam podobna jajca, ki so lahko večkrat prav velika Ravno tako redka, kakor prvi slučaj (jajce, ki se je v kokoši izvalilo) bodo menda tudi zraščena jajca. V takih slučajih so zvezana redko tri, navadno pa dvoje jajec z eno apneno lupino, jajca so obdana z kožico in navadno eno poleg drugega. Redko je, da bi obdajala taka zraščena jajca navadna lupina. Razun tega se najdejo mogoče še druga spačena jajca, ki jih lahko povzroči tudi kaka tuja stvar v kokoši a taki slučaji bodo pač redki. Bolezni v jajcu ga navadno ne spačijo in zato jih tukaj ne moremo obravnavati. Vsa taka jajca bi se našla bolj pogosto, ker niso ravno zelo redka in se znese vsak dan mnogo jajec, a kokoši jih navadno, kakor hitro jih znesejo, snejo. B. St. Iz podružnic in krajnih društev. = Mestinje. Kmetijska podružnica Me-stinje-Sv. Peter na Medvedovem selu, ki je začela delovati 28. maja lanskega leta, je imela v gostilni g. A. Smeha v nedeljo dne 17. jan. svoj občni zbor. Prihitelo je na ta zbor lepo število udov iz Sladke gore, od Sv. Petra, Sv. Eme, iz Zibike in Šmarja. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik Štefan Inkret, kmet v Lašah. Tajnik podružnice, župnik Gomilšek, je poročal o delovanju podružnice 1. 1908. Štela je koncem leta 168 udov in sicer pri Sv. Petru na Medv. selu 47, na Sladki gori 43, pri Sv. Emi 33, v Zibiki 35, v Žusmu 4, v Šmarju 4, v Kostrivnici 1 in v Poljčanah 1. Priredila je 12 poučnih zborovanj, na katerih sta govorila gg. Jelovšek in Belle. 24 udov je po podružnici prosilo za drenažiranje travnikov. Raz-pečalo je 200 meterskih stotov Tomaževe žlindre in 50 meterskih stotov kalijeve soli. Podružnični odbor je v štirih od-borovih sejah razpravljal o mnogih važnih zadevah kmetijstva ter se obračal na osrednji odbor za posredovanje ali od-pomoČ. Iz blagajnikovega poročila posnemamo, da je imela podružnicah 1908 4599 K 80 v denarnega prometa in koncem leta 140 K 50 v premoženja, od katerega dobč župnije podružničnega okoliša na nje pripadajoči znesek na prosto razpolago. Za novo leto je plačalo udnino 110 udov, novih udov je pristopilo doslej 28. Vsi stari udje se opominjajo, da naj udnino za 1909 gotovo vplačajo do 10. februarja. Za občni zbor kmetijske družbe so bili izvoljeni za odposlance župnik Gomilšek od Sv. Petra in sladkogorski župnik Krajnc in Jurij Pevec po8. v Zibiki. V slučaju potrebe se še odloči četrti odposlanec. Razne predloge za občni zbor so stavili župnik Krajnc, društveni tajnik, kmeta Stef. Skale in Jurij Pevec. Kletarski nadzornik Iv. Belle je v svojem jako zanimivem govoru izrazil svoje veselje nad živahnim delovanjem podružnice ter udom priporočal boljše obdelavanje zemlje, napravo vzornih gnojišč, vzornih posestev. Večkrat naj bi se priredila poučna potovanja v druge kraje. Priporočal je kmetijsko knjigovodstvo, skupno razpečavanje pridelkov, mnogo poučnih shodov. Župnik Krajnc je predlagal, naj se izreče zahvala in priznanje delavnemu odboru, čemur so vsi udje soglasno pritrdili. Končno se predsednik podružnice zahvali vsem za udeležbo in izreče željo, naj bi vsi stari udje ostali zvesti družbi in še novi pristopili, da se bo podružnica krepko razvijala 1. 1909., v katerem bodo udje deležni raznih podpor in ugodnosti glavne družbe, kar ni bilo mogoče v starem letu, ker je podružnica komaj pol leta delovala in so podpore že bile prej razdeljene. Z velikim zadovoljstvom smo se udje razšli in sklenili, da bomo vse storili, da nam bo lahko podružnica v bodoče prav veliko koristila. Fr. Sal. Gomilšek, tajnik. Št. lij V Slov. gor., 31. januarja 1909. (Vinski sejem.) V četrtek 28. t. m. je priredila podružnica kmetijske družbe v St. liju v Slov. gor. vinski sejem. Otvoril ga je ob 10. uri predpoldne načelnik podružnice, gospod R. Repnik, na kar je govoril gospod deželni vinarski in sadjarski nadzornik Franc Stiegler iz Gradca zelo poučno in zanimivo o pomenu vinskih sejmov in o letu 1908 kot vinskem letu. Na sejmu je bilo zastopanih nad 150 poskusen j (med temi tudi sortirana vina, kakor burgundec, traminec, laški zelenčič, žlahtnina, silvanec, rulandec, muškat i. t. d.), ki so precej častno zastopala vina, ki se pridelujejo v gornjih slovenskih goricah. Sejem je bil z obeh stranij zelo dobro obiskan; vsi pa so bili polni hvale nad barvo in okusom razstavljenih vin. Mnogo vina, ki je bilo razstavljenega, se je takoj prodalo, še več pa so si ga vinotržci zaznamovali in zapomnili za poznejše nakupe. Vino so razstavili sledeči Člani podružnice: Bar tl Janez iz Kršnice, Baumann Franc iz Dobrenja, Baumann Janez iz Strihovca, Dobaj Anton iz Tremlovega Brega, Dobaj Alojz iz Št. Jurja ob Pesnici, Drei-siebner Gašpar iz Špičnika, Družovič Jožef iz Maribora, Eberle Wilhelm s Stare Gore, Eltschnik Jožef iz Slatine, Falke Otto iz Št. Jurja ob Pesnici, Ferk Jožef iz Št. lija, Ferk Karl iz Spodnjih Hlapij, Fischereder Franc iz Št.lija, Flucher Karl iz Strihovca, Friihwirth Jožef iz Strihovca, Girlinger Leopold iz Gačnika, Gornik Alojz iz Voska, uprava graščine Št. Jurij pri Gornji Sv. Kungoti, uprava graščine Strassen- hof, Hasl Tert d j a iz Vukovskega Dola, Hauptmann Avgust od Sv. Križa, Hemp el Evald iz Cirknice, Hi r z er Vilhelm iz Vrhove, Holler Miha iz Gornje Št. Jakobske doline, Kal er Franc vitez pl. Lanzenheim, Kammerer Karolina iz Št. Jurija ob Pesnici, Kapler Janez iz Št. Jakoba v Slov. gor., Klemm Kristijan na Stari gori, Kolarič Ana iz Cirknice, Kotnik Franc iz Št. Jakoba v Slov. gor., Kramberger Franc izKaniže, K r e m a u c Andrej iz Plača, K r e n n Janez iz Plača, Krenn Matija s Stare gore, Kristl Alojz iz Malega Dola, Kr611 Anton iz Cirknice, Kil bi er Karl s Stare gore, Lopič Janez iz Cmureka, Lopič Lovrenc iz Št. lija, Mayer Jožef iz Gornje Št. Kungote, Mollner Janez iz Pesnice, Ott Viljelm s Stare gore, Paskolo Jožef iz Slatinskega dola, Peklar Matija iz Št. Jakoba v Slov. gor., P e lz Anton iz Dobrenja, Plateis Franc iz Ročice, Rei-ninger Franc iz Poličke Vasi, Repnik Ropert iz Cerknice, Rud el Jurij iz Gai-berga, Š erb i n j ek Jurij iz Vrtič, Scholl Fridrik iz Št. lija, Schunter Janez iz Podigraca, Schwoigler Karl iz Strasza, Škof Gregor iz Št. Jakoba v Slov. gor., Slekovec Jožef iz Jarenine, So s s Karl iz Maribora, Stift Franc iz Strasza, Swaty Karl iz Št. lija v Slov. gor., Tausend-schon Janez iz Strasza, Thaler Franc iz Št. lija, Trummer Franc iz Gosdorfa, Uhl Florijan iz Dobrenja, Weingerl Franc iz Pesnice, Vračko Franc iz St. Jurija ob Pesnici; Wressner Franc iz Plača, Wressner Franc iz Zieregga, Wiinsche-Hornitzky, Zinauer Fridrih iz Št. Jakoba v Slov. gor., Zirngast Jožef iz Glanza, Zupanič Ignac iz Vajgna. S to prireditvijo so si slovenjegoriška vina pridobila brezdvomno novih prijateljev, kupci, ki gredo drugače tod mimo, so se pritegnili in če jim je ugajalo, bodo prihodnje leto pač zopet prišli. = Sv. Jurij V Slov. gor. Tukajšna podružnica je imela dne 31. januarja prav dobro obiskan občni zbor v prostorih gosp. Franc Krajnca. Dnevni red je bil: 1. Poročilo tajnika in blagajnika. II. Naš državni in deželni poslanec gosp. Ivan Roškar nam je v prav vznesenih besedah razmotrival naš gospodarski položaj. Posebno je priporočal združevanje, da se naj tudi kmetsko ljudstvo združuje, enako drugim stanovom. Posamezno tavajoči ne bomo dosegli nič, združeni bomo dosegli vse. Ce bomo združeni, si bomo sami delali cene, in ne kot sedaj, ko dela tujec ceno našim pridelkom, v svoj dobiček, nam pa v škodo. Navajal je dalje, kako koristen je list „Gospodarski Glasnik", in kako dobro je urejevan, ter nam prinaša mnogo podučnega berila, le brati nam je treba, ne ga prezirati, ali kar meni nič, ga vreči v kot. Le takrat, ko bo že vsaka župnija imela svojo podružnico, in ko bodo kmetje do zadnjega vpisani, to bo kmetska armada, na kojo se bo morala ozirati tudi vlada. Nadalje je omenil, kako izborno naša kmetijska družba zastopa naše kmetske koristi pri vladi, in tudi njen vpliv ni mali. In kako odločno stališče je zavzela glede srbskega uvoza mesa, in kako pritiska na ogrsko posta-vodajo glede nove vinske postave v varstvo naših vinogradnikov i. t. d. Govornik je žel za svoja izvajanja vsetransko priznanje. III. Se je;-Vršilo nabiranje starih in tudi novih udov IV, Je sledila volitev novega odbora V. Je bila volitev odposlanca k. 86 občnemu zboru kmetijske družbe. Ljudstvo je z zanimanjem sledilo vsem točkam in tudi v velikem številu vplačalo udnino. Kdor ta dan ni bil zraven in še želi pristopiti, naj to kmalu stori, da se zamore imenik udov osrednjemu odboru kar najpreje odposlati. Tajništvo podružnice. Slov. Gradec. Tukajšnja podružnica je priredila 31. januarja občni zbor, ki pa je bil zelo slabo obiskan. Predaval je gospod Otmar Maldeghem iz Gratkorna o perutninarstvu, o štajerski perutnini in njenih posebnih lastnostih, o naravnem in umetnem valjenju, o plemenski izberi pri perutnini, o krmljenju piščancev in o perutninskih boleznih. = Ivanjkovci. Dne 14, t. m. se je ustanovila tukaj podružnica c. kr. kmetijske družbe za Štajersko. Ustanovnega občnega zbora se je vdeležilo lepo število tukajšnih in okoliških kmetovavcev ter vinogradnikov. Osrednji odbor je zastopal gospod kletarski nadzornik B el le, ki je v izbranih besedah govoril o pomenu podružnic ter sploh o združevanju. Ormoška podružnica je bila zastopana po g. Rosina, Velikonedelska po g. Flucher. Nova podružnica šteje sedaj 59 članov, za naše razmere in okrožje gotovo lepo število, ki se bo pa vsekakor še pomnožilo. Podružniško okrožje obsega občine Mihalovci (z Ivanjkovci), Žerovinci, Veličane, Runeč in Brebrovnik. Za predsednika podružnice je bil izvoljen g. Lovro Pet o var, veleposestnik v Ivanj-hovcih, v odbor pa gg.: Franc Simo nič, veleposestnik, Ivan Pučko posestnik in župan, Ivanjkovci, Bogša Alojz,posestnik Mihalovci, RajhTomaš, Tomažič Juri, posestnik, Veličane, Kosi Alojz, posestnik, Runeč, Kosi Ivan, posestnik, Žerovinci ter Kolarič Ignac, posestnik, Brebrovnik. Pri predlogih se je razvnel prav živahen pogovor, pri katerem se je jasno pokazalo, kako prepotrebna je bila tukaj ustanovitev kmetijske podružnice. Rogaška Slatina. Letni občni zbor tukajšnje podružnice c. kr. kmetijske družbe se je vršil, 14. februarja 1909 v hotelu „pri pošti.“ Iz blagajnikovega poročila posnemamo, da jo imela podružnica v letu 1908 635 K 04 v dohodkov in 456 K 14 v stroškov, tako da znaša prebitek 178 K 90 v. Blagajniku se je podal absolutory. Za tajnika sta bila izvoljena na novo: za Rogatec-Slatino učitelj Fras, za Rogatec učitelj Fern er. Sprejeli so se sledeči predlogi gospoda Drofenika: Osrednji odbor blagovoli s predavanji pojasniti nejasne točke v postavi o živinskih kugah ; država naj slamo in seno tako razdeli, da bodo kmetje imeli res dobiček; naj se uvede BrUdersova nemško pisana knjižica o uspešnem pridelovanju zelenjave v domačih vrtih. Za leto 1909. se je postavil sledeči načrt o delovanju podružnice: Prirejala se bodo predavanja o sadjereji, živinoreji, vinarstvu, kletarstvu, vrtnarstvu za gospodinje. Leta 1910. se bo priredila razstava sadja. Glede cepljenja zoper šumeči prisad se bo naprosil osrednji odbor kmetijske družbe, naj ga odgodi, da se lahko ljudje prej o tem poučijo. Gospod Debelak se zaradi njegovih zaslug na polju vino- in Bad-jereje predlaga za odlikovanje z bronasto kolajno. Pri razdeljevanju travinega semena so naj gleda pred vsem na one kmetovavce, ki svoje travnike tudi lepo oskrbujejo. F. F. Cena deželnih pridelkov iz Štajerskega, Avstrije in Ogrske. Mesto 1 Pšenic a J Ječmen Oves Koruza Proso K V K V K V K v 1* | K v Celje .. 50 12 00 11 50 9 50 9 ~l 8 50 9 50 Ormož . 50 12 — ill 50 10 9 50 8 50 8 — Gradec 50 11 50 1125 8|75 10 17 9 25 8 25 Ljubno . 50 14 50 1050 950 9 75 9 — — — Maribor 50 11 50 10 9 —1 9 50 9 25 9 — Ptuj 50 12 50 11 10 11 — 8 50 8 50 Inomost 50 14 05 11 58 —! 10 30 — — — Celovec 50 12 — 10 48 — —! 9 36 8 13 — — Ljubljana 50 12 50 950 9 9 50 8 50 — — Pešt .. 50 13 24 975 7 52 8 80 7 60 1— — Solnograd 50 12 — 9 90 9 — 8 68 10 — 1— Dunaj 50 13 63 10 46 9 18 9 36 — — — — Line . .. 50 Mesto Celje .. Ormož . Gradec Ljubno . Maribor Ptuj .;. d 50 50 50 50 50 50 50 50 -O o PQ K v o M © 'S s O) GG co 11 10 13 11 10 6~ 6- 7- § % S M a a O) S’® K v 50 50 o3 a