Slev. 210.
V LMM v CelrleK dne 25. senlemnra 1924. Posamezna številka stane 2 Din. LBlO LD.
Naročnina
za driavo SHS:
ua mesec ...... Din 30
s« pol leta ..... • 124
sa celo leto .... . 240
za inozemstvo: mesečno....... Din SO
Sobotna izdaja:
celoletno
V Jugoslaviji .... Din 40 * inozemstvu.... . 60
Cene Inseralom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1-50 ln Din 2 —. večji oglasi nad 45 mm viSine po Din 2*50, veliki po Din V- In 4*—, oglasi v uredniSkem delu vrstica po Din 6'—.
Pri veCjem naročilu popust
Izhaja vsak dan izvzcmSI ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
PoSlniDo plaCena v culami.
Urednlltvo je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50. upravništva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi ullct 6. Čekovni računi Ljubljana 10.650 ln 10.549 (za tnserate) Sarajevo 7.563. Zagreb J9.011, Praga tn Dunaj 24.797.
Hinavščina.
Slovensk' liberalizem ima svojo posebno taktiko: zadira se v »klerikalizem«, pri tem pa ima v mislih vsikdar katolicizem, Cerkev in vse, kar je z njo v zvezi. Glasilo demokratskih mladinov se je v tem oziru — identifikacijo obeh pojmov srna-" trajo kot nekako »moralno« obveznost do svojih pristašev — že neštetokrat razgalilo pred našo javnostjo, čudno pa je, da se »Jutro«, ki sicer rado posnema židovske liste, v tem oziru ni ničesar naučilo od židovske časnikarske šole dunajskega liberalizma. Še danes se poslužujejo za svoje smešno »kulturkampferstvo« metod in navad, ki jih je dunajska šola še pred dvema destletjema vrgla med staro šaro. Lčon Gambetta je sicer dejal, da protikle-rikalna gonja ni izvozno blago, ali neki liberalci dokazujejo dan za dnevom svojo kulturno plitvost in zaostalost, ko s toliko slastjo kopirajo metode, ki jih je svoj čas uveljavljal pokojni Moritz Benedikt. Da, iz Miklošičeve ceste veje duh tiste nekdanje Fichtegasse, ki ga danes ne najdemo več med .kulturnimi narodi.
»Jutro« se namreč škandalizira nad ».poklerikaljenjem« šolstva, češ, »mesto prosvete in Sokola — Marijanske kongre-gacije in Orli.« O tem je treba spregovoriti načelno besedo. Bivši minister prosvete in demen Jugoslavije Pribičevič je izdal meseca julija t. 1. famozno naredbo, ki prepoveduje šolo obvezni deci in dijaštvu srednjih šol vstop v »separatistične telovadne organizacije«. Vstop da je dovoljen in — prikrito izraženo — obligaten le, v kolikor se tiče to jugoslovanskega Sokola, ki je v Sloveniji izrazita politična strankarska organizacija. Naredba je bila naperjena, kakor je iz tega razvidno, v prvi vrsti proti orlovstvu in hrvatskemu so-kolstvu. Česar režimovci niso mogli doseči v svobodni propagandi, to naj bi jim bil dal diktat v šolstvu in prosveti. In ne samo to: Sokol je smel po Pribičevičevi izredni zapovedi vedriti in oblačiti v šolskih prostorih, zgrajenih in vzdrževanih od ljudstva, ki je tako »prosvetno« delo vseh pet let odklanjalo z vsem poudarkom. Naše stališče je bilo, da šola ne sme biti torišče strankarskih borb. Šola bodi posvečena izključno vzgojnim namenom m naj polaga temelje splošnemu moralnemu prerodu ljudstva. Da se to brez tesnega sodelovanja Cerkve in šole ne da uresničiti, je brez dvoma. Bivši režimovci so pa protežirali organizacijo, ki ima zapisano na svoji zastavi, da je indilerentizem v verskem oziru njen poglavitni zakon. V času torej, ko je vse razdrapano, ko se maje in gineva avtoriteta v rodbini, družbi in državi, so silili našo mladino v sokol-sko organizacijo in sokolsko organizacijo v šolo, organizacijo, ki se v Sloveniji kaže dosledno veri in cerkvi nasprotna.
Da se ta krivica spričo predsodkov izvestnega dela vzgojnih činiteljev vsaj nekoliko popravi, se je postavil g. dr. Korošec na edino pravilno stališče; Ali vsi: ali pa nikdo! Vsaka batina ima dva konca in z istim pravom se more na primer dovoliti srednješolskemu dijaštvu, da si svobodno izbere svojo telovadno organizacijo. Sedaj kričijo; enakopravnost telovadnih društev jih jezi in zbada, saj so roglasili svoje pribičevičevsko sokolstvo -:ot neke vrste — »državno« organizacijo, ki ji gre prednost povsod in ob vsaki priliki. Prosvetni minister g. dr. Korošec je s tem ukrepom popravil veliko krivico, zaščitil svobodo in uveljavil svobodo prepričanja. To je pravično, to je pošteno.
Nekaj drugega je pa način, kako se je »Jutro« obregnilo ob — Marijanske kongregacije. Pribičevič je v Bosni in yoj-vodini prepovedal dijaštvu vstop v čisto versko organizacijo, in vendar se ni našel v Sloveniji nasprotni list, ki bi bil proti tej barbarski drznosti protestiral. Naša liberalna trobila imajo navado, da ob danil trenutkih pohlinijo nekoliko objektivnosti, češ, »smo le proti klerikalizmu, ali vero in verstvo spoštujemo.« Fanatični derviš iz Knafljevc ulice je moral priznati, da je bil letošnji I. Marijanski kongres neizpodbiten dokaz iz verstva črpane, moralne in etične obnove slovenskega ljudstva. Kljub temu se njegov kolega na Miklošičevi cesti zgraža nad sistemom, ki
pomeni reparacijo moralne škode, katero je napravil bivši režim iz strankarsko-po-litičnih in špekulativnih razlogov. Kdor ima v ustih frazo o svobodni misli, naj ne terorizira onih, ki to nesvobodnost mišljenja iz globlje utemeljenih razlogov odklanjajo. Slovenski liberalizem je pa s svojo dvoreznostjo v tako velevažnem vprašanju, kakor je problem podlage, na kateri naj sloni cela zgradba ljudskega preroda, ponovno dokazal vso svojo kla-verno nesodobnost in srčno podivjanost. Zgražati se nad rehabilitacijo čisto verske ustanove pomeni manifestirati svojo nestrpnost v vsej nagoti. In s te strani naj bi še poslušali hlinjene nauke o strpnosti?
\ Nemško židovsko časopisje je že davno pozabilo na vse kulturobojne neumnosti izza dobe, ko je bilo »moderno«, če je zabavljalo nad kako papeško encikliko, kjričalo »Los von Rom!« in divjalo proti »vojskujoči se cerkvi«. Danes se je prilagodilo toku časa, da spoštuje, kar je prej zaničevalo. Le kulturno zaostali epigoni nemškega židovskega tiska med nami še v svoji kulturni zaostalosti kadijo nekdanjim, drugod že pozabljenim liberalnim malikom. Duh nekdanje Fichtegasse plaši po Miklošičevi cesti in Knafljevi ulici. In nikogar ni, iz nasprotnih vrst, ki bi izpovedal: 30 let smo za drugimi kulturnimi 'ni, tako vendar ne bo šlo...
z notranjim
l
Zagreb, 24. septembra. (Izv.) Danes opoldne je predsedstvo HRSS izdalo o razgovoru med Radičem in ministrom Petrovičem in o sestanku med Petrovičem in predstavniki IiKSS naslednji komunike: Dne 23. septembra se jc sestal minister za notranje zadeve Nastas Petrovič s predsednikom HRSS Stepanom Radičem na razgovor, ki je trajal 3 ure. Predsednik HRSS jc najprej čestital gospodu ministru na njegovem možatem in državniškem vedenju pri verifikaciji hrvatskih mandatov, brez katere ne bi bilo današnjega normalnega politčnega položaja. Nato je prešel razgovor na strogi demokratski parlamentarizem kot edino pot za rešitev vseh naših notranjih vprašanj. Predsednik HRSS je natančno in temeljito razložil mišljenje svoje, hrvatskega narodnega zastopstva in HESS o sigurnosti in nespremenljivosti naših mej. Nadalje sta govorila o monarhiji in o parlamentarizmu angleškega tipa, kjer se popolncma izraža in neprekršljivo čuva suvereniteta ljudstva in je taka parlamentarna monarhija sposobna za moderni socialni razvoj in napredek. Predsednik HRSS je to apliciral na naše razmere, na kar je razgovor prešel na vprašanja zunanje politike. Predsednik HRSS je posebno poudaril, da sta dva glavna vzroka šestletnega nesposobnega in nasilnega centralističnega režima. Prvi razlog je v tem, ker je hrvatska inteligenca leta 1918 proglasila po veliki večini, da je bil hrvatski narod avstrijsko-mažarski suženj, katerega so osvobodili Srbi. Drugi vzrok je ta, da največji del, posebno srbskega uprav, uradništva naravnost prezirljivo govori o demokraciji in parlamentarizmu in soglasno s tem tudi o ljudstvu in posebno o kmetskem stanu. To uradni-štvo trdno veruje, da je današnja parlamentarna vlada samo epizoda, začasna slučajnost, katero da mora zamenjati zopet vsiljena vlada manjšine aH diktatura. Zato je med vsem najvažnejše, da oba ustavna faktorja, parlament in kralj, v popolnem soglasju učvrstita in razvijata parlamentarno demokratsko vladavino v vseh njenih posledicah, in cla popolnoma onemogočita vsak zakulisni vpliv od strani, ki bi bil naperjen proti parlamentarizmu in ki bi privedel do gotove katastrofe. Na koncu je predsednik HRSS posebno poudaril, da politika sporazuma HRSS ni in ne more biti nobena faktična igra ali prevara, že zato ne, ker je iskreno in možato sprejeta od celega hrvatskega naroda v trdnem prepričanju, da so interesi naroda Hrvatov, naroda Srbov in naroda Slovencev ne samo podobni, marveč uprav istovetni. To je predsednik HRSS ponovil točno in določno tudi na drugem razgovoru, ki je trajal od 9. zvečer do blizu polnoči in katerega se je udeležilo celo predsedništvo HRSS. Tu je po izmenjavi političnih pogledov nastal najpri-srčnejši gover o našem narodnem in posebno kmetskem življenju. Po sestanku je
predsedstvo HRSS ostalo še eno uro skupaj, da takoj stori potrebne sklepe za nadaljnje delo okoli velikega narodnega sporazuma in za tako državno preureditev, ki jo bo z vso svojo dušo in popolnoma prostovoljno večina srbskih, hrvatskih in slovenskih narodnih poslancev in vsled tega tudi velika večina Srbov, Hrvatov in Slovencev sprejela.
Zagreb, dne 24. septembra 1924.
Stepan Radič, predsednik; dr. Juraj Krnjevič, dr. Stepan Košutič, tajnika HRSS.
SPORAZUM PRED VOLITVAMI.
Zagreb, 24. septembra. (Izv.) Danes popoldne ob 5. je Radič sprejel Vašega dopisnika, kateremu je odgovoril na nekatera stavljena vprašanja.
»Kakšne sklepe je stavila HRSS glede nadaljnjega dela za sporazum in za tako državno preureditev, katero bo, kakor pravi komunike, s celo dušo sprejela večina Srbov, Hrvatov in Slovencev?«
»O sklepih ne morem ničesar povedati. Reči Vam pa morem: Mi bomo spremenili način dela v naših ministrstvih. Pri nas ne bo nobenih intervencij, nobenih privatnih strank, nobenih črnih kav, nobenih gospodičen. To bo delavnica. Ministri bodo morali bivati vsaj polovico časa zunaj, da ne postanejo birokrati. Nihče se ne bo sprejemal, pa naj bo kmet ali gospod. Pritožbe sc bodo lahko oddajale direktno ministru. Ministri so zato tu, da delajo, ne pa, da sprejemajo dcputacije. Da se pa spoznajo s star.jom v državi, merajo iti med ljudstvo. Ministri morajo tekom meseca pospraviti vse zaostanke, nato pa mora vsak akt biti rešen v 48 urah. Vsak akt mora priti do ministra v treh dneh in mora se delati hitro kakor v bankah. Mora se delati kakor na Angleškem in v Ameriki. O tem smo se še snoči razgovarjali.«
»Ali je mogoč med vladnimi strankami in HRSS tak sporazum, ki bi postal definiliven, ako ga pri volitvah sprejme večina ljudstva?«
»Mi bomo šli v volitve z gotovim sporazumom, ne samo z obrisi sporazuma, nego z gotovim sporazumom. Stvar se tako razvija: Šli bomo v volitve, da se na srbski strani dobi formalno privoljenje v sporazum, katerega doslej še ni.«
»Ali bodo Slovenci in muslimani po vstopu HRSS v vlado res morali prepustiti po eno ministrstvo demokratom?«
»To so prazne govorice. Mi bomo prevzeli samo prazne porfelje. Kvečjemu bo kak portfelj sporazumno zamenjan,«
ŽUPAN HEINZEL PRI PETROVIČU.
Zagreb, 24. sept. (Izv.) Danes ob 10. dcpoldne je sprejel minister Petrovič zagrebškega župana Heinzla. Opoldne je minister z brzoviakom odpotoval.
TAKTIKA RADIKALOV.
Belgrad, 24. sept. (Izv.) Radikali pripravljajo za nedeljo veliko zborovanje v Prijedoru v Bosni. Razentega nameravajo prirediti velik shod tudi v Stari Pazovi, katerega se bo udeležil tudi Nikola Pašič. Pozneje se bo Pašič udeležil tudi več drugih okrožnih zborovanj. Radikali ne mislijo izvesti svoje akcije proti vladi, dokler ne bodo videli, kako se bo izvršil
bov. Ta odbor se bo bavil s posebnimi bo-senskimi zadevami. Stavljal bo predloge v vseh prašanjih, ki se nanašajo na Bon sno in Hercegovino.
ZA NOVE KMETIJSKE ŠOLE.
Belgrad, 24. sept. (Izv.) Minister za poljedelstvo dr. Kulovee zahteva, da se mu odobri kredit 50 milijonov dinarjev za otvoritev novih kmetijskih šol v državi.
OBTOŽNICA PROTI DR. LAZI MARKO-VIČU.
Belgrad, 24. sept. (Izv.) Obtožba proti dr. Lazi Markoviču se tiska in bo v pri-i hodnjih dneh dotiskana, nakar se bo razdelila med vse poslance, da jo prouče. Predsednik narodne skupščine je podvzel vse korake, da se to vprašanje čimpreje predloži narodni skupščini, čim se ta se-i stane.
OBTOŽNICA PROTI DR. VELIZARJU
JANKOVIČU.
Belgrad, 24. sept. (Izv.) Danes dopoldne ob 10. so poslanci Risto Popovič, Franc Žebot in Alič izročili skupščinskemu predsedništvu obtožnico proti dr. Ve-lizarju J a n k o v i č u. Obtožnico je podpisalo nad 50 poslancev iz vseh skupin, ki podpirajo današnjo vlado.
f SLOBODAN RIBNIKAR.
Belgrad, 24. sept. (Izv.) Ravnatelj bel-grajskega dnevnika »Politika« Slobodan Ribnikar je danes zjutraj ob 6. nenadoma umrl. Njegov pogreb se vrši jutri popoldne,
UČITELJSKA IMENOVANJA.
Belgrad, 24. sept. (Izv.) Na predlog ministra za prosveto je podpisan ukaz, s katerim se Gale Franc imenuje za stalnega učitelja na prvi mestni ljudski šoli v Ljubljani, Schuberi Angela pa za stalno učiteljico v Rajhenburgu.
ČESTITKE OKROŽNIH SKUPŠČIN DAVIDOVIČU.
Belgrad, 24. sept. (Izv,) Okrožna skup-: ščina v tikveškein in zvečanskem okrožju se je sestala 20. t. m. in pri tej priliki je poslala brzojavno čestitko ministrskemu predsedniku Davidoviču.
UPOKOJITVE V POLJEDELSKEM MINISTRSTVU.
Belgrad, 24. sept, (Izv.) V ministrstvu za poljedelstvo je vpokojen načelnik Blaž T o d o r o v i č in načelnik živinozdravni^ škega oddelka Aleksander Popovič.
vstop HRSS v vlado. V radikalnih vrstah se veruje, da je vlada v kritičnem položaju in se z veliko nestrpnostjo pričakuje novih dogodkov.
BOSENSKI ODBOR.
Belgrad, 24. sept. (Izv.) Poslanci HRSS in muslimanski klub so sestavili ta-kozvani bosenski odbor, v katerega jc vstopilo nekoliko poslancev iz obeh klu-
FRANCOSKI LISTI O VSTOPU NEMČIJE V DiiUŠTVO NARODOV.
Pariz, 24. septembra. (Izv.) »Journak sodi o nemških posvetovanjih o vstopu v Društvo narodov, da sledi nemška politika popolnoma smernicam dr. Stressemanna. Nemška vlada je sklenila, da ne bo nič sklenila. — »Petit Parisien« pravi, da namerava Nemčija s svojimi pogajanji doseči revizijo mirovnih pogodb. — »Oeuvrec pa piše, da Francija ne sme dopustiti, da bi se Nemčija obnašala kot zmagovalka.
BOLGARSKI CAR BORIS ŽIVI.
London, 24. septembra. (Izv.) »Daily, News« objavljajo s primerno rezervo bel-grajsko poročilo, da je bolgarski car Boris ubit. — Bolgarsko poslaništvo na Dunaju i vse vesti o uboju carja Borisa odločno za-! nika.
ARETACIJE V EGIPTU.
Kairo, 24. septembra. (Izv.) Dva visoka egiptovska uradnika je vlada dala zapreti, ker sta širila protidržavne spise.
ZA SPORAZUM MED ANGLIJO IN EGIPTOM.
London, 24. sept. (Izv.) Zaglul-paša jc izjavil, da upa na svojem sestanku z Mac Donaldom doseči mirno rešitev angleško-egipčanskega spora,
MEDNARODNO NADZORSTVO PREMAGANIH DRŽAV.
Ženeva, 24. sept. (Izv.) Svet Društva narodov jc na tajni seji sprejel organizacijski načrt za mednarodno kontrolo v premaganih državah, po katerem sc sedanja kontrola znatno omiluje.
Sa&rska kotlina.
Ženeva, 22. avgusta 1924.
Saarska kotlina je edini teritorij, ki stoji pod neposredno kontrolo Društva narodov. To ozemlje hrani enega najbogatejših premogovnikov na svetu, čigar veliko bogastvo je z mirovnimi pogodbami dano v izkoriščanje Franciji kot odškodnina za med svetovno vojno od Nemcev uničene rudnike v severni Franciji. To pravico bo uživala Francija do 1. 1935., do katere dobe tvori saai^ska kotlina neke vrste državo Društva narodov. Po preteku to dobe pa bo to popolnoma nemško ozemlje, ki šteje nekaj nad 700.000 perbivalcev in čegar površina znaša 1000 kvadratnih metrov, potom ljudskega glasovanja odločilo o tem, ali naj ostane sedanji režim, to je regent-stvo Društva narodov, ali pa naj se zopet spoji z Nemčijo, ali pa pripade Franciji.
Z ozirom na poslednjo možnost razvija (Francija velikansko agitacijo in pri tem seveda tudi zelo izkorišča svoj vpliv v Dru-gtvu narodov, želeč ustvariti med prebivalstvom Saara za pripojitev k Franciji ugodno razpoloženje. Razen v takih slučajih običajnih in s težkimi materialnimi žrtvami priborjenih uspehov Francija za enkrat nima drugih, in pri žilavosti ter sistematičnem delovanju nemške nacionalistične propagande so izgledi tudi za bližnjo bodočnost precej slabi.
Uprava na tem ozemlju je torej v rokah Društva narodov, ki imenuje vsako leto posebno upravno komisijo iz vrst delegatov držav — Članic. Komisija ima pet članov in sicer sta dve mesti stalno odrejeni: eno za 'Francijo, drugo za Saar, ostala tri mesta pa so imeli dosedaj po en Belgijec, Danec in Spanec. Z ozirom na velike žrtve Srbije med svetovno vojno in na zvezo tega vprašanja z reparacijami je imela naša država največ izgledov, da bo eno mesto zavzemal naš delegat. Pri poizvedovanju glede osebe pa med kandidati bivšega režima niso našli niti enega, za katerega bi mogli biti sigurni, da ne bo svojega mesta izrabil na isti način, kakor je to delala večina voditeljev bivšega režima. Zato je bila naša država tudi tukaj dosledno prezrta, kar je tudi eden »uspehov« Pašičeve politike v Društvu narodov.
Ta komisija je neke vrste vlada in ,vsak član ima tudi funkcijo ministra. Vendar komisija vlada brez parlamenta, kar je edina temna točka na demokratizmu Društva narodov. Njen delokrog je jasno začrtan v verzaski mirovni pogodbi; odgovorna za svoje delovanje je Svetu Društva narodov.
Proti odredbam te kvazi-vlade se je Nemčija že pritoževala ponovno na Društvo narodov. Letos se je pritožila: prvič radi bivanja francoskih vojakov oziroma orožnikov na saarskem ozemlju, dalje radi odredb glede šolskega vprašanja in konečno radi omejitve uvoza raznega blaga iz Nemčije v Saar.
Vprašanje bivanja francoskih vojakov je stalno na dnevnem redu in se z njim bavi svet Društva narodov že od 1. 1920. dalje. Nemška vlada je letos ponovno zahtevala, da se morajo francoske čete — ca 4000 po številu — umakniti z ozemlja, češ, da je njihovo bivanje protivno odredbam mirovne pogodbe, ki določa, da morajo za vzdrževanje reda in miru skrbeti orožniki, rekrutirani iz domačinov. Dosedaj je komi-
sija to odredbo tolmačila tako, da je ona odgovorna za vzdrževanje reda in miru in da je primorana sprejeti vojaštvo, ki ji ga stavlja na razpolago francoska vlada brezplačno, ker se ne javlja dovolj domačinov. Do konca tega leta bo izvežbanih samo 750 domačih orožnikov napram 3000, ki so potrebni upravi. Na svoji včerajšnji seji je svet zavzel malo bolj kategorično stališče in po razpoloženju sodeč, bodo morali francoski vojaki kmalu zapustiti ta del premagane Nemčije. Dober utis je napravila izjava prvega francoskega delegata g. B r i a n d a, da bo Francoska striktno izvršila vsako odredbo sveta.
Drugo vprašanje je bilo odloženo, ker svet ni imel točnih podatkov. Gre se za odločitev komisije, da nemški otroci zadostijo svoji šolski dolžnosti, četudi obiskujejo šole, ki jih je francoska vlada ustanovila za 6voje osobje, nameščeno v rudnikih. Te šole so seveda lajične, v njih se otrokom utepa v glavo »privatna« morala mesto verske vzgoje.
Poslednja pritožba se tiče Tivoza nemškega blaga v Saar. Po mirovnih določbah bo saarska kotlina januarja 1. 1925. pripadla v carinsko unijo s Francijo. Nemška industrija je hotela izkoristiti dobo do te spojitve in je pričela nakopičevati ogromne zaloge blaga na saarskem ozemlju, da bi ga pozneje, ko bo uvoz podvržen carini, z večjim dobičkom prodala. Pri razpravi o tej pritožbi je angleški zastopnik izjavil, da je po verzajski mirovni pogodbi uvoz do leta 1925. neomejen in je vsled tega tudi Svet zavzel stališče, da se mora verzajska mirovna pogodba tolmačiti v naj liberalne j-šem duhu in je s tem ugodil nemški pritožbi.
Na eni prihodnjih sej bo svet imenoval tudi novega člana v komisiji na mesto umrlega Španca Espinosa de la Monteras, ki je bil edini član, s katerim je bilo zadovoljno i prebivalstvo i berlinska vlada.
Kakor se vidi, je svet zavzel zelo dobrohotno stališče napram pritožbam nemške vlade, kar je v zvezi z napori, da bi se Nemčija pridobila za vstop v Društvo narodov. Tukaj vlada glede tega vprašanja zelo optimistično razpoloženje. Veliko se govori o napol oficielni misiji dr. Nansena ki se je danes vrnil iz Nemčije, kjer je v razgovorih z vodilnimi nemškimi politiki deloval za ta vstop. Gotovo je, da bi Nemčija z vstopom veliko pridobila, ker bi marsikatera odločitev, tičoča se njenih živ-ljenskih interesov, drugače izpadla, če bi njeni zastopniki direktno sodelovali. Zato je upravičeno upanje, da bo tudi v Nemčiji končno le zmagal zdravi razum in realpa politika nad brezplodnimi imperialističnimi hujskarijami.	Viktor Schvveiger.
Temno politično oSizorje v Italiji
Razni govori g. Mussolinija v zadnjem času političnega položaja v Italiji niso niti najmenj razjasnili.
Zanimiv pa je govor, ki ga je imel italijanski delegat v Ženevi, stari liberalec Salandra, v tamošnjera italijanskem klubu. Na zunaj je govor zelo korekten, kakor se razume za moža, ki služi sedanji vladi, med vrsticami se pa bere resen opomin. Salandra je indirektno opozoril na slab glas, v katerega je prišla Italija pred zunanjim svetom, ki si jo predstavlja tako, kakršna je bila že svojčas, ko so se klali
v njej Velfi in Gibelini. Izjavil je, da so te razmere mimoidočega značaja in da bo Italija vse to prebolea po zaslugi svojega delavnega in plemenitega ljudstva. Na koncu je zelo jasno opozoril na kralja, monarhijo in liberalno ustavo, ki so jamstvo nadaljnega napredka Italije kakor so bili temelj njenega preporoda. Zdravica kralju je imela v teh časih in okoliščinah prav posebno poanto,
Mussolini je sklenil sklicati parlament novembra meseca, V Rirniniju je fašistom zatrjeval, da je njegova trdna volja, da vse zdrave sile naroda pozove k sodelovanju za veličino domovine. Toda »zdrave sile« z Mussolinijein nočejo iti hi novembra meseca bo našel klopi opozicije v parlamentu prazne. Opozicija noče sodelovati z možem, ki si z oboroženo tolpo slejkoprej lasti diktaturo in razume sodelovanje samo kot podreditev svoji volji. Fakt je, da je faširs.m danes bolj gosoodar dežele kakor le kdaj, k*r dela popolnoma brez kontrole; tudi finančno gospodarstvo se vrši čisto samovoljno po naredbah (de-creti-legge), ker je vloga računskega dvora reducirana mplodane na nič, S/oboda tiska, shajanja in govora je uničena,
Povratek Italije k miru, redu in zakonu je mogoč le pr^ko fažtzn-3 in proti fašizmu. In ker je le-ta danes samo frakcija, ( ki je definitivno izgubila vso moralno oporo v narodu, bo moral podleči, Ko je bil uincrjen Matteotti, je italijanski »Napoleon« doživel svoj Waterloo,
Načrt popolne razorožitve Danske.
Aprila meseca t. 1. je Danska podobno kakor Anglija in Francija dobila levičarsko vlado. Zbornica je sestavljena iz 55 socialdemokratov (preje 48), 20 radikalcev (18), 44 smernih (51), 28 konservativcev (26) in
2	acodvicnežev. S pomočjo radikalcev imajo socialisti večino 2—3 glasov. Vlada je saoio-socialistična pod predsedstvom Stau-ninga. Z odrom na svojo malo večino se je vlc.da izpočetka ogibala dalekosežnih reform. Zdaj pa je sklenila naravnost senzacionalno reformo: Hoče namreč dansko armado in mornarico popolnoma odpraviti, ne samo reducirati. Tozadevni zakonski načrt pride kmalu pred folkething (poslansko zbornico). če se sprejme, izgine seveda tudi vojni minister, g. Rasmussen, bivši stavec in žurnalist, ki predlaga sam svojo odstranitev.
Dozdaj vlada na Danskem splošna vojna obveznost, novinci se vežbajo 5, 8 in 12 mesecev in se vpoklicujejo k dvem vojaškim vajam po 28 dni. Mobilizirana armada Šteje 3 pehotne divizije, 3 topniške polke,
3	konjeniške polke in 4 tehnične bataljone. Mornarica obstoji iz 57 ladij, in sicer 4 obrežnih branilcev, 3 minopolagalcev, 20 tor-pedovk in 12 podmornic v pivi liniji in iz 1 obrežnega branilca, 3 malih križaric, 2 minopolagalcev, 10 torpedovk in 2 podmornic v drugi liniji (rezervi). Posadka šteje 3.000 mož.'
Razoroži tveni načrt vojno upravo in admiraliteto popolnoma odpravlja. Ostane samo 7000 obmejnih stražnikov in orožni-ški zbor, vsi prostovoljci, ld se obvežejo, da bodo 12 let državi na razpolago, se pa skličejo samo ob izrednih prilikah, potem ko absolvirajo 4 in pol mesečno šolo; samo
250 novincev bo vedno v službi. Varnostna straža semkaj ni všteta. Od mornarice ima ostati samo 1 obrežni branilec, 5 malih ladij za ribiško nadzorstvo, 2 aeroplana, 8 motorni čolni in ena stražna ladja. Torpednih ladij ln podmornic nobenih; pa tudi ladje, ki še ostanejo, ne bodo imele ne min ne torpedov.
Na ta način se bo proračun za deželno obrambo znižal od 60 milijonov danskih kron na 11. Odpravo armade in mornarice utemeljuje vlada s tem, da se spričo ogromnega napredka moderne vojne tehnike tako mala države, kakor je Danska, sploh ne morejo braniti in da zato obrambne sile za slučaj vojne nimajo več nobenega pomena.
S tem razorožitvenim načrtom Danske niso vse velike sile zadovoljne. Zlasti ni všeč Franciji, ki se boji, da ne bi Nemčija mogla Danske brez vsakega odpora v enem dnevu zasesti, ako zopet izbruhne svetovna vojna. Država brez obrambe neha sploh biti suverena, pravijo francoski listi, in to je stvar, ki globoko zadeva vso ostalo Evropo. Upajo tudi, da močna opozicija v folketh« ingu prepreči uzakonitev tega načrta. Na vsak način bo načrt zadel na resne težkoče v drugi zbornici, senatu, ali landthingu, ld je bil te dni izvoljen in v katerem so socialisti dobili neznatno večino 2 glasov, do< čim je vse drugo konservativno in razorio žitvi nasprotno.
Iz 7,mm Je politike.
* Načrt razsodništva v svrho preprečitve vojne se je obravnaval na seji 3. ko-, misije Društva narodov. Poročal je dr. Be« neš. Dejal je, da bi se po tem načrtu preprečila vsaka napadalna vojna in da bi bila vojna dovoljena samo 1. kot obramba proti napadu in 2. kot kazenska ekspedi-. cija proti napadalcu. Kdo je napadalec, določi svet Društva narodov soglasno; ako takega soglasja ni, pa bo svet pozval obe stranki, da ustavita vse sovražnosti in vse priprave za vojno, dokler se spor končnoveljavno ne razsodi. Kdor se temu pozivu ne pokori, tega je potem eo ipso smatrati za napadalca. Sankcije proti ne-pokorečemu se delu niso samo gospodar^ ske in finančne, ampak tudi vojaške nara« ve in stopijo avtomatično v veljavo. Posebne pogodbe med državami imajo podi pirati Društvo narodov in izgube svoj pomen, ako niso v soglasju z njim, — V de« bati je angleški delegat Henderson poudaril neke pomisleke proti načrtu z angleške strani Praktičnega pomena bo načrt šele, ako se države zedinijo glede razorožitve. Splošna svetovna razorožitvena konferenca se vrši 15. junija 1. 1925.
člen 7. zakona o civilnih uradnih In ostalih državnih nameščencih
Ravnokar je bilo ministrstvo prosvete pri-morano na zahtevo glavne kontrole izdati naredbo, po kateri se zakoniti 10% povišek na osnovne in položajne plače in stanarino ukinejo vsem učiteljem, ki so nameščeni na srednjih in strokovnih šolah ali učiteljiščih in ki so teh 10% prejemali na osnovi člena 7.
Tega člena II. odstavek se glasi: Stroke, za katere se zahtevajo poleg izobrazbe določene za II. kategorijo, posebni višji strokovni državni tečaji z izpiti, spadajo v IL kategori-
R. Pečjak:
[Spomini s poti na kongres mešč, šol, učiteljstva.)
SlavčkL
—	Slavčki po jo, slavčki! Vstanite! —
Napol sem se prebudil in v tistem čudovitem podzavestnem stanju, ko se ne zaveš ne kraja, ne časa, tudi ne sebe, sem zaslišal drobne, drobne, nebeško čiste glasove: neizmerne dimenzije, ni začetka, ni konca, ni zemlje, ni neba, samo ti drobni, drobni, nebeški glasovi so, porojeni iz večnosti, občuteni samo v najglobljih globinah tvojega jaza, kjer nisi ti več ti, ampak si le neizmeren krog sebe samega,
—. Si slišal, kako so peli slavčki!? Tam, ko je vozil vlak tako počasi s po-stajice, kako čudovito lepo je bilo. —
—	Ali so bili slavčki? —
—	Seveda, tu v grmičevju, v vrbovju jih je vse polno, ti pa spiš! — me je okre-gala tovarišica, ki je stala med drugimi ob odprtem oknu, vsa prevzeta svežega jutranjega zraka. Stegnila je s slastjo roke skozi okno, ki so bile polne jutranje pesni.
—	Smo že bili v Sisku? —
—	Ej, kje je že Sisek, vozimo se že ob Bosni! —
Naslonil sem se na okno. Sveži jutranji zrak mi je pihal sunkoma v obraz, vlak je drdral monotono naprej.
Čudovit mir! Luč z vzhoda, zarja, nežno-beia neizmerna mreža oblakov razpeta nad zemljo, kopajoča se v mavriča-stih barvah: beli okviri pri modrih oken-cih, v katerih se preliva življenje vsemirja; zemlja — drobec vesoljstva, vsa mokra,
vsa rosna, kopajoča se v prozornih meglicah, gledajoča v svet z belimi jezerci meglic.
Na levi: zalivi ravnine, vrste nizkega vrbovega grmičevja, vmes njive in njivice, posejane z žitom in koruzo, zdaj pa zdaj se ti prikaže kos pustega, močvirnatega, neobdelanega sveta, zadaj se prelivajo drug v drugega griči, holmi, hribi z njivami, pašniki, drevjem, grmičevjem, tu pa tam pokuka izza njih bela cerkvica, izmed drevja se posvetijo nizke hišice, vse nekako skrito, zaprto samo vase, v svojo bol in radost: Slavonija.
Na desni: Ravnina, njive v okvirjih grmičevja in trave, tu in tam posamezno veliko hrastovo drevo, stoječe kot zamišljen velikan sredi njiv, včasih skoro pravokotni hrastovi gozdiči, močvirje, naenkrat pogleda iz ravnine nenavadno široka in dolga in blatna slavonska pot z velikimi ograjami, v ozadju pa se dvigajo iz megle lepo zaokrožene bosanske planine.
Tišina zemlje, tišina neba: tišina v Tišini! Le tu pa tam kak človek, molčeč, zamišljen, gledajoč v daljave: zamazan pastirček z bičem v roki, ki pase malo čredico svinj, starček v domači beli obleki s črnim klobučkom, ki sedi pri svoji veliki, dobro rejeni živini na okvirjih mokrih njiv, Slavonka med njivami, pisana kakor roža — gruča ljudi na blatni, široko ograjeni poti tik vasice s podolgovatimi, nizkimi, okoli in okoli široko ograjenimi, same zase živečimi hišicami.
Na vzhodu so oblački zlato obrobljeni, bela mreža na nebu se trga, modra okenca se večajo, večajo, megle se dvigajo, izginjajo, morje barv se razlije po zemlji; soin-cc vsepovsod, vsepovsod ... Zdaj in zdaj
se utrga kakor Iz osrčja zemlje drobna pesen — življenje vsemirja, čutim te, diham te!
»Sava!« je zaklical n<;žen ženski glas pri nasprotnem oknu.
»Savski most, kako je velik!« — se je oglasil drugi.
»Minaret, da, še nikoli ga nisem videla,« je vzkliknila najmlajša.
»Saj imajo nekaj tovarn tu doli,« se je oglasil debel moški glas,
»Slavonski Brod!« je klical zunaj rezko sprevodnik in se prerival med glasno množico ljudi, ki je silila v vozove. Vojaki z zamazanimi kovčegi in plahtami, delavci in seljaki v debelih oblekah in z velikimi culami, cigani v povaljanih sukničih in frakih, tu pa tam rdeč fes, turban, plave široke hlače, pisan pas, na peronu v kotu stoji muslimanka z zastrtim obrazom poleg velikega, rjavega koščenega muslimana: Ob vratih Bosne smo,
Čapljc.
Vlak drdra monotono naprej,,.
Vse, kar je bilo dosedaj samo slutenega, nakazanega, se sedaj uresničuje, dobiva svoj pravi izraz: griči in hribčki in planine ostajajo zadaj, grmičevje, okvirji pri njivah, skrivajoče se cerkvice, njive in njivice, ravnine in ravninice izginjajo, čre-dic ni več, pastirčkov ni več: vse postaja enostavno, monotono, neizmerno v svojih dimenzijah. V duši te zaboli skrivnost: pokrajine se zlivajo tukaj v Zemljo, nebo v Nebo, življenje v Življenje, ravnine in ravninice se stekajo v Ravnino, njive in njivice v Njivo, pust, močvirnat svet v stepo. Iz gozdičev nastajajo gozdi, iz cer-
kvic cerkve, iz črcdic črede, iz pastirčkov pastirji: vse veliko, enostavno, monotono,
Na desni in levi, od neba do neba: rumeno, rumeno, rumeno, pšenica, pšenica, pšenica, kopajoča se v zlatem morju soin-čnih žarkov, opajajoča se v lastnem vonju zorenja, valoveča v neizmernost, grabeča zopet sama vase. Zdaj pa zdaj se razdvoji polje in rumene reke oklenejo zelene hrastove gozdove, čez nekaj minut pa vidiš, kako zopet valovijo iz daljave in se stekajo.
Na desni in levi: Stepa, stepa, stepa, živina, živina, živina, deloma v rumenem pšeničnem okvirju, deloma ob temnozele-nih gozdovih. Trava, močvirje, razrita zemlja, mlake, tu in tam samoten, okrogel, lesen vodnjak z visokim zajemalom, podobnim velikemu polomljenemu križu sredi samotne planjave, zopet drugje podolgovate ilovnate koče s stajami za živino.
Nepregledne črede goveje živine se menjavajo s čredami svinj, kakor da so zrastle iz zemlje, tako enolično in mirno se ti zdi, da stojijo na divji divni pokrajini, vmes pa se trgajo kakor beli oblaki in se zopet zlivajo trope belih gosi, ki s stegnjenimi in dolgimi, naprej molečimi vratovi in z rezkimi glasovi kričijo svojo pesem v monotono pokrajino. Kakor dih ljubezni pa zadiha včasih k tebi iz te divje-romantične zemlje čredica belih ovčic, ki r.e skoro v strnjenih vrstah boječe stiskajo skupaj. Pastirjev iti pastirčkov ni, in če jih zagledaš kje pod drevesom na trati z velikimi psi, čutiš, da so tudi oni zrastli iz zemlje, so prikovani na njo, so njen neločljivi del.
Vlak drdra monotono naprej...
jo, toda redni prejemki, razen doklade za otroke, se zvišujejo za 10%. Člen 12. razvr-stilne naredbe pa določa, da pod ta člen spadajo člani glavne kontrole, geometri in me-ščanskošolski učitelji.
V zadnjih petih letih je na ljubljanskem konservatorlju položila cela vrsta ljudskošol-skih učiteljev po končanem večletnem študiju državni izpit, ki jih usposablja za pouk glasbe na meščanskih in srednjih šolah ter na učiteljiščih. Ako je tak učitelj nameščen na meščanski šoli, dobiva 10% poviška, ako pa so ga pridelili gimnaziji ali učiteljišču, pa mu 10% ne gre, ker ga člen 12. razvrstilne naredbe posebej ne imenuje. Učitelj glasbe in petja na meščanski šoli poučuje petja toliko, kolikor mu to predpisuje učna snov in ta ja neprimerno manjša, kot ona na učiteljiščih, kjer je pouk glasbe tudi obvezen, a obsega poleg čistega petja tudi še nauk o teoriji in harmoniji, glasbeno zgodovino, fisiologijo, di-daktilto, ozir. specielno metodiko, saj ima učiteljišče namen vzgojiti učitelje vseh Ijudsko-šolskih predmetov, torej tudi petja. Tega namena pa nima niti meščanska niti srednja šola. Zato tedaj, ker je učitelj glasbe in petja po svoji nesreči nameščen na srednji šoli ali učiteljišču, je položajno pod meščanskošol-Bkim učiteljem, ker mu 10% povišek ne gre. Gledajo ga postrani profesorji in meščanski nčitelji, ljudskošolski učitelji pa se mu odkrivajo, misleč, da se mu mnogo boljše godi, kot njim; in vendar je na slabšem, kot so oni. Ima njihovo plačo, študij in izpitov več, dela, odgovornosti, trplenja pa neprimerno več, kot oni. Mesto, da bi bile zanj posebne doklade, višje še, kot za učitelje meščanskih šol, pa mu glavna kontrola poje še to, kar mu je ministrstvo prosvete po členu 7. pravično nakazalo. Stavimo, da bo glavna kontrola tudi no-voimenovanim šolskim nadzornikom, ki jim je minister dr. Korošec poleg plače nakazal še 10%, odjedla, ker niso navedeni v čl. 12. razvrstilne naredbe. Učitelji glasbe in petja bi bili radi premeščeni iz učiteljišč in srednjih šol na meščanske, kajti kdor se ponižuje, bo povišan toda garati morajo dalje, na meščanskih šolah se jim pa smejejo.
Taki absurdi na naglo roko urezanega uradniškega zakona zahtevajo čim hitrejše in pravične preuredbe.
4- Velika pobitost vlada v taboru slovenskih »samostalnih« demokratov, ker vlada tako sigurno utira pot definitivnemu sporazumu med Srbi, Hrvati in Slovenci. Zerjavovci ne morejo razumeti, kako da se more tako veliko državljansko delo izvršiti brez nasilja, bajonetov in krvi, ki je po njihovem mnenju edino sposobno utrditi Jugoslavijo, kakor so venomer pisali. Pri samostalnih demokratih seveda nobena stvar ni šla brez nasilja, zato zclaj začudeno bulijo oči, ko vlada mirno rešuje problem, ki ga Pašič in Pribičevič nista mogla, oziroma ga sploh nista hotela, ker je bila ideja sporazuma in demokracije zanje smrt. Zato zdaj »Jutro« in »Narod« s kislim obrazom pišeta članke o akciji Nastasa Petroviča, pa ne moreta ničesar pravega pogoditi. »Jutru« je sploh zmanjkalo lastnega gradiva in zato v svojem uvodniku 24. t. m. enostavno prepisuje »Hrvata«, ata »Narod«
Stepa: zopet živina, vodnjaki, močvirje, gosi. Sredi okrogla mlaka, okoli in okoli gosto spleten, pisan venec divjih ptic, svetlikajoč se v solncu. Zasvetilo se je, zaprhutalo, zahrepenelo: čaplje so zletele in zaokrožile enakomerno nad slikovito pokrajino, Nad teboj: enolično stegnjeni vratovi, naprej moleči kljuni, dolge navzdol viseče noge, brodeče po solnčnem ozračju.
Moja žena se je sklonila in komaj slišno zašepetala: Kako lep je božji svet!
Vlak drdra monotono naprej,..
Tu pa tam podolgovato poslopje z Značilnimi, velikimi ograjami, z velikim križu podobnim vodnjakom: Slavonec, Sla-vonka, kup gologlavih otrok, živina, prašiči, gosi, rujava pota na vse strani--
Polje, trava, nebo, tam daleč cesta, topoli---
Blagoslovljeni, ki ste kakor zelena pesem med poljem in nebom.
Vlak drdra monotono naprej, — brodeč po zlatem žitnem polju, sopihajoč in vriskajoč čez razrito stepo, mimo temno-zelenih gozdov, ustavljajoč se na postajah z velikimi, neometanimi, zidanimi stavbami. Tudi dih stepe.
Ravnina, ravnina, ravnina, nebo, nebo, nebo--.
Včasih: otok raznovrstnega zelenega drevja, skrivajoč v sebi bele hiše in hišice, ograje, široka pota in ljudi; vse le rahlo nakazano, samo sluteno, zavito samo vase, le nenavadno veliki, beli cerkvi, ob-žarjeni s solncem zreta mirno po širni ravnini, kipita ponosno v vroče svetlikajoče se ozračje: renesančna katoliška, ku-polasta pravoslavna, vzhod in zahod.
Ravnina, ravnina, ravnina, nebo, nebo, nebo--
Tam daieč v vročem, soparnem, bleščečem ozračju se je zemlja nalahno vzva-lovila: Fruška fioraj
pa modruje o »ideji notranjega življenja?, katero da »federalisti« odklanjajo. Kakšna je ta »ideja notranjega življenja«, so »sa-mostalni demokrati« pokazali, ko so bili na vladi in uprizarjali fašistovske pohode s karabinkami in revolverji.
-f- Namesto stvarnega odgovora na naša razkritja, da je pritiska na davkoplačevalce krivo slovensko demokratsko uradništvo, ne pa vlada, kakor hujska »Jutrom, se Žerjavov organ izvija, češ, »da se je davkoplačevalcem v Ljubljani reklo, da je ministrstvo izdalo navodila za iztirjeva-nje«. Finančni delegat je uradno ugotovil, da mu ministrstvo ni dalo nobenega takega ne pismenega ne ustmenega naloga. »Jutro« pa se je neprostovoljno — samo ujelo, ko odkriva, da se je davkoplačevalcem v Ljubljani r e k 1 o , cla je ministrstvo to storilo! Saj to smo mi trdili, da demokratski uradniki v Sloveniji to laž trosijo okoli, da bi davkoplačevalce nahuj-skali zoper vlado, »Jutro« pa našo domnevo zdaj potrjuje! Iz tega se razvidi, da slovenske davčne cblasti, v kolikor njihovi merodajni organi stojijo pod vplivom slovenske demokratske stranke, niso samo na mig slovenske JDS davčni vijak pritisnile, marveč da Žerjavovi eksponenti pri slovenski finančni oblasti vrhtega krivdo zato premišljeno zvračajo na vlado in da se je dogovorno s »samostalno« demokratsko stranko začela v »Jutru« in »Narodu« kampanja zoper vlado, da bi se njej naprtilo brutalno iztirievanie davkov, ki so ga zagrešili oni. Tako se je zopet razkrinkala demokratska intriga, uprizorjena s pomočjo uradnikov, ki zlorabljajo svojo oblast v namene Žerjavove stranke, da bi očrnili vlado pred ljudstvom. To početje je tembolj brezvestno, ker so davki tudi brez umetnega navijanja previsoki, cla so pa tako visoki, je zopet kriv prejšnji demo-k r a t s k o - r a d i k a 1 n i režim, ki je ravno na dohodnino za leto 1923, ki se zdaj izlirjava, nabil 30%, dasi je sam delegat napram Žeriavovemu prijatelju, takratnemu finančnemu ministru dr. Stojadino-viču izrekel tozadevno svoje resne pomisleke. »Jutro« pa je s svo'o zelo nespretno uprizorjeno kampanjo razkrinkalo samo sebe, slavno JDS in svoie priganjače med uradništvom. Vlado poživljamo, da zoper tiste uradnike, ki so dogovorno s slovensko JDS poosirili davčno prakso in obenem strankam lažejo, da se je to storilo po nalogu vlade, uvede disciplinarno preiskavo, da so bodo naši uradi končno izči-stili elementov, ki ne služijo državi, ampak Pribiceviču in Žerjavu. Kar pa so tiče davčnega sistema sploh, ga bo sedanja vlada temeljito preuredila, kakor je to v svoji deklaraciji napovedala, za tekoče budžetno leto, pa seveda ne mere popraviti krivic, ki iih je storil ljudstvu prejšnji režim, ker sedanjega budžeta ni naredila Davidovičeva, ampak Pašičeva vlada, če torej »Jutrovci« sedaj kričijo zoper to, bi-jejo po zobeh sami sebe in sistem, katerega so bili sami postavili. Ljudje pač niso tako kratke pameti, da bi bili že pozabili, kako so baš naši slovenski demokrati v družbi z radikali nabijali davke, zapravljali davkoplačevalki denar in državno blagajno sproti napolnjevali z novimi davki, sedaj pa demrgoško tarnajo o tem, kar so oni zakrivili.
»Nasilno in korupfno čejanie« imenuje »Jutro« naredbo dr. Korošca, da se g. Engelbert Gangl razreši dolžnosti višjega šolskega nadzornika in stavi na razpoloženje. Ko pa so samostalni demokrati in ujujevci razreševali naše šolske nadzornike, to niso bi'a nasilna in koruptna, marveč skrajno svobodomiselna in poštena dejanja. Kakšna krivica pa se je zgodila gospodu Ganglu? Mar ima on patent za dosmrtno višje nadzorstvo red osnovnimi šolami v Sloveniji? In k/o je v zakonu napisano, da mora viš,;i šolski nadzornik vedno ostati višii šolski nadzornik? Ali se je g. Ganglu odvzel čin ali sploh kaj, na kar ima po zakonu pravico? Ali so ni samo razrešil nečesa, do česar nima ne on no kdo drugi nobene striktne pravice? Kje je potem tista krivica in nasilje, o katerem vpije krvavi ltlobasar »Jutra?« Pravi, da je g. Engelbert Gangl »eden najboljših šolnikov v državi«. Resnica pa je ta, da vzgo-jeslovna kvalifikacija g. Gangla ne presega vzgojeslovne kvalifikacije vsakega drugega učitelja, ki ima maturo in par mesocev°du-najskega pedagoškega kurza ravnotako kakor g. Gangl. Je pa veliko učiteljev, ki imajo veliko večjo i teoretično i praktično vzgojeslovno izobrazbo, n. pr. g. Fink, Novak, Brinar, Lužar, Grad etc. etc., da ne omenjamo akademično izobraženih, kar g. Gangl ni. Res pa da je g. Gangl starosta ju-goslavenskega Sokola, kar pa se naše prosvete čisto nič ne tiče. In kar se »objektivnosti« g. Gangla tiče, govore preganjanja našega učiteljstva pod P. P.-režimom, kojega navdušeni pristaš je bil in je gosp. Gangl, glasno govorico. Naj bi nam torej »Jutro« prizaneslo z očitki »srčne sirovo-sti«, ki bi naj jo rajše naslovilo na one, kateri so proslavljali fašistovske zločine v Trbovljah.
[Pridcfcivajia novih naročnikov!
Beležke.
»Molči, črno-žolti sluga!« Tako je zabrusil »Radikal« Edonu Lukinicsu in še dostavil: »G. dr. Edmund Lukinič se cme-rika v uvodnem članku »Reči« za — Srbijo, ko je za časa avstro-mažarske inv azije dobil od dunajskega cesarja največje odlikovanje ter izključil — kot podpredsednik hrvatskega sabora — g. Stjepana Radiča za 90 saborskih sej, ker je slednji 1. 1917. iz svoje klopi zaklical »Dolje Habsburgov-ci!« Zato si zasluži g. Lukinič, ko pretaka krokodilske solze za Srbijo, samo en odgovor, ld se glasi: »Kuš, bre, cmožuta slugo!«
Maribor, 23, septembra 1924.
Srečne .zmage Slovencev v Mariboru se veseli ne samo cela Slovenija, ampak cela država. Bilo je mnogo Slovencev, ki so še na dan volitev jadikovali, češ zmaga jo dvomlijva. Tako so govorili samo ljudje, ki ne poznajo podrobnega dela, ki ga je v Mariboru izvršila organizacija SLS.
Nekatere stvari moramo pri teh volitvah javno podčrtati.
Slovenska ljudska stranka je s svoj;m smotrenim organizacijskim in agitatorienim delom odtrgala od socialnih demokratov in Nemcev toliko glasov, da je bila zmaga slovenskih strank že naprej zasigurana. Železničarji, ki so še do pred kratkim bili v socialni demokraciji, so povečini danes v taboru SLS. To doseči ni bilo lahko delo. Visoka gostilniška politika bi tega ne dosegla. Ravnotako so tudi obrtniki v velikem številu vzljubili Slovensko ljudsko stranko. Naglasiti moramo, da so celo mnogi pošteni krščanskomisleči nemški obrtniki agitirali in glasovali za slovensko listo, ker so videli, da je v njej SLS. V celem je SLS pripomogla k zmagi najmanj s 1500 do 1600 svojimi volivci.
Gotova stvar je, da bi SLS bila tudi sama dosegla relativno večino nad vsemi drugimi listami. Evidenca naših somišljenikov se je pokazala kot točna. Morda bi se v tem oziru še par sto volivcev, ki so glasovali s socialisti in za nemško listo, pridružilo nam. Ali SLS ni marala prevzeti odgovornosti, cla pride Maribor vso-nemcem v roke. Pokazala je s tem svojo poštenost na tako iasen način, da nam tega nihče odrekati re moro. Stali smo pa tudi na stališču, da je za občinsko gospodarsko politiko bolj pametno, da sodelujejo vsi, ki hočejo pošteno delati. Slovenske stranke, med katerimi ima SLS polovico mandatov, so si že pred volitvami določile načrt, po katerem je vsaka strankarska politika izključena. Ravno ta pasus v sporazumnem protokolu, osobito o občinskem gospodarstvu, nam daje jamstvo za boljšo upravo mestne občine.
Odkrito moramo zapisati še te-le stavke: Orjuna je skupni slovenski stvari/silno, silno škodovala. Vmešavala se je žalibog na tak način v volilni boj, da je odbijala volivstvo od narodnega bloka. Kdor je narodno čuteč, bi itak tudi brez Orjune in njenega kričanja glasoval s slovensko stranko. O tem ni nobenega dvoma. A drugo je z množicami volivcev, ki so še komaj zadnja leta se odcepila od socialistov in nem-škutarjev. Te množice so imele odločiti o bodoči usodi Maribora. Odkrito povedano: Te množice in tudi ogromno število narod-no-zavednih Slovencev, pa ne marajo nič slišati o Orjuni. Nasprotno! Ko so Orjunaši nalepili svoje velike lepake za svoj volivni shod, so že prihajali delavci, železničarji in obrtniki k nam in so govorili: »Kaj, Orjunci so z vami? Če je tako, potom ostanemo raje doma, ali pa volimo socialiste.« In takih glasov je bilo na stotine 1 Ko so Orjunaši v svojih izzivajočih črnih uniformah na večer pred volitvami divjali in vpili po ulicah, je faktično prihajalo desetine in desetine volivcev, ki so izjavljali: Če je tako, pa ne bomo glasovali. Le s težavo je okoli 250 žilavih agitatorjev SLS po vseh pstero mestnih okrajih in stotero ulicah držalo mase volivcev v ravnotežju za slovensko listo. Škodovala nam je Orjuna posebno s tem, ker so se njih redovi in četniki na dan volitev zjutraj postavljali za stražo pred volišči in to še celo v osovraženi črni uniformi. Tudi pošteni demokrati, narodni socialisti in radikali so obsojali nepotrebno, netaktno in škodljivo vmešavanje Orjune v volivno borbo. Poznavalci mariborskih razmer trdijo, da je Orjuna s svojim nepremišljenim nastopom odgnala od Narodnega bloka najmanj 300 do 400 volivcev.
Da so socialni demokratje propadli, je razumljivo dejstvo. Delavstvo, posebno že-lezničarstvo, v masah obrača hrbet brezvestnim voditeljem socialistov in je prestopilo v tabor naše SLS. Največ škode je so-cialdemokraški stranki prizadejal njen mariborski voditelj Andrej Bahun. To je posebne vrste človek. Zagrizen nasprotnik vsega, kar je krščansko. S svojim strankarskim in nepremišljenim delovanjem seje osovražil posebno pri železničarjih. Mož je diktator v stranki; kdor mu siepo ne sledi, ga »priporoči« do zadnje instance.
Smelo trdimo, da je Bahun največ kriv, da je socialdemokraška stranka zastopana v novem občinskem svetu samo po 4 odbor^ ilikih, dočim je pred 3 leti dobila od 40 kar, 17. Da, da, s črnim pogledom in strastjo še nihče ni zavojeval svelal
Vsenemci so presenečeni! Računali so na sigurno zmago! Ko so njih vodje začeli agitirati med Nemci: »Občinske volitve pomenijo za Maribor plebiscit«, so s tem odbili od sebe mirne in poštene obrtnike, trgovce in delavce!
Odkrito šo moramo beležiti, da so na dan volitev agitatorji vseh slovenskih strank živahno tekmovali, kdo bo spravil več zaostalih volivcev na volišče. Čast jim! Rešili ste čast slovenskega Maribora!
Mirno lahko zapišemo: Nedelja 21. sep* tembra 1924 je bil zgodovinski dan za naš Maribor.
Ing. Leo Novak:
(Konec.)
Vse prejšnjo strokovnemu šolstvu primerno odredbo in umestne benefikacije so se po prevratu z drugimi zakoni, naredbami in plačilnimi izvedbami hote ali nehote indi-rektno razveljavljale, s tem se jc pa stopnjeval tudi kritični položaj strokovno kvalificiranega učiteljstva in se razvil do danes v pravo krizo. Kako je ta kriza po prevratu n. pr. na Tehniški srednji šoli v Ljubljani od leta 1920 —1921, v katerem letu se je šola šele popolnoma razvila in je imela še dovolj učnega osebja na razpolago, naraščala, pokaže jasno naslednja statistika: V šolskem letu 1920/21j je vstopila 1 učna moč, izstopili 2; v šolskem letu 1922/23 je vstopilo 6 učnih moči, izstopili 2; v letu 1923/24 vstopili 2 učni moči, izstopilo 6; in v letu 1924/25 dosedaj vstopilo 0 učnih moči, izstopilo 3. Od leta 1921/22 dalje je tedaj vstopilo vsega skupaj 9 učnih moči, izstopilo pa lo; nastal jo tedaj nepokrit primanjkljaj 6 učnih moči. Vidi se torej jasno,-da je stanje učiteljskega osebja nepretrgoma valovalo in se izpreminjalo ter da je vstopilo skoro vedno manj novih učnih moči, nego jih je starih izstopilo. Nastopil je v preteklem šolskem letu kritični minimum, osobito v skupini strojnih inženjerjev in v letošnjem letu jo izbruhnila na dan z neodoljivo silo iz pomanjkanja učnega osebja izvirajoča kriza.
Zadnji udarec je zadala na vsak način nova prevedba na podlagi zakona o civilnih' uradnikih in na podlagi naredbe o razvrstitvi in porazdelitvi civilnih uradnikov, vsled katerih so vsi prejšnji zakoni in beneficije za nastavnike strokovnih šol brez pomiselka vrženi v koš. Odpadel je vsak ugodnejši avanz-ma, praktični strokovni učitelji so brezmisel-no degradirani, odpadle so personalne doklade in odpadlo je vštetje privatne prakse.
Posledica tega je, da je položaj danes takšen, da se inženir, ki dobi v privatni službi dva- do štirikratno plačo državnega uradnika, niti v sanjah ne zmeni za službo profesorja strokovno šole. Pa tudi inženirji v drugih' državnih službah so gmotno na boljšem, saj zaslužijo pri komisijah najmanj še enkratno plačo; ali vprašajte, koliko dobe inženirji pri železnicah poleg svoje plače še pod raznimi naslovi funkcijskih, gradbenih in premogovnih doklad? In kaj dobe strokovni profesorji strokovnih šol? Par nadur in dogodilo se je, da še tistih niso dobili, ker ni bilo kritja! Nič boljše ni s praktičnimi strokovnimi učitelji,; ki so vkljub svoji strokovni izobrazbi uvrščeni po uredbi v III. kategorijo ali celo v kategorijo zvaničnikov ter s tem postavljeni v vrsto železniških čuvajev, kljub temu, da poučujejo učence, katerim pripada po dovršenih študijah II. ali najmanj III. kategorija! In strokovne učiteljice, ki so sedaj postavljene v vrsto otroških vrtnaric! Kakšna razlika! To so dejstva, ki so povzročila moralno in materialno propast strokovno kvalificiranega učiteljstva strokovnih šol in s tem tudi teh samih. Kako porazno je učinkovala prevedba med strokovnim učiteljstvom, o tem priča dejstvo, da je na tehnični srednji šoli v Ljubljani od 4-1 učnih moči vložilo pritožbo 28; torej okroglo 65 odstotkov učiteljskega osebja se je čutilo zapostavljenih, na katerem odstotku imajo ravno strokovno kvalificirano praktične učno moči največji delež.
Kakšno privlačno silo imajo službe strokovnih učiteljev na strokovnih šolah, je jasen dokaz, da je na podlagi razpisa za 9 strokovnih učnih moči na tehnični srednji šoli v Ljubljani konkuriral baje samo en kandidat. Kako naj bo tedaj mogoč primeren napredek na strokovnem šolstvu, ko ni mogoča nobena izbira med kvalificiranimi močmi! Zdi se, da morajo strokovne šole čakati odprtih rok, da sprejmejo kot strokovnega učitelja vsakogar, samo, da lahko vzdrže pouk, pa če je sposoben in res primerno kvalificiran ali tudi ne. Vsekakor smo pa mnenja, da bi vsled tega utegnil trpeti ugled našega strokovnega šolstva, ki postane lahko refugium za vse one, ki so strokovno nesposobni ali pa ki trenotno ne dobe boljših mest v drugih službah. Tem so strokovne šole dobre lo tako dolgo, dokler se no razgledajo naokoli po industrijskih in drugih obratih, iu ko dobo primemo mesto, se danes zahvalijo za čast strokovnega učitelja in zapusto jutri šolo na ccdilu sledeč
pregovoru: kakor si boš postlal, tako boš ležal. To je žalostno, toda resnično 1 Tako je danes baje že tudi strokovna šola za puškarstvo y Kranju z njenim znamenitim graverskim oddelkom brez strokovnega učiteljstva.
Da potrebuje strokovno šolstvo učiteljstva iz prakse, je utemeljeno v tem, da naj to zopet izobrazuje naraščaj za prakso. Kako naj se to smotreno godi, če posamezni strokovni učitelji sami nimajo pojma o obratu in potrebah prakse same. Če so na strokovnih šolah posamezni oddelki, v katere se sprejemajo učenci le s prestano učno ali pomočniško dobo, ali ne bi bilo potem tudi umestno, da se zahteva ravno tako od učnih moči primerna tehnična ali obrtna praksa, katero je pa treba seveda upoštevati pri uravnanju njihovega službenega položaja. To ni le v interesu njih samih, temveč tudi v interesu čim popolnejšega strokovnega pouka!
Posebej pa še opozarjamo na dejstvo, ki popolnoma opravičuje izboljšanje gmotnega položaja, da je pouk strokovnega učiteljstva zvezan z mnogo večjo odgovornostjo, naporom in žrtvami, kakor pouk na drugih prosvetnih šolskih zavodih. Kajti na obrtnih učilih morajo vse strokovne učne moči poučevati ne samo dopoldne, temveč tudi cele popoldneve od 2.-6. uro, kar jim popolnoma onemogoča vsak postranski zaslužek, katerega so lahko deležni skoro vsi nastavniki drugili prosvetnih šol. Vrh tega jo dolžnost strokovnega učiteljstva, da učencem po vsej možnosti in trudu nudi popolno in zaokroženo strokovno izobrazbo, ki jih usposablja za njihove praktične poldice v življenju.
Navedli bi še mnogo argumentov za to nepovoljno stanje strokovnega šolstva in za vzroke njegove krize. Toda naš namen je bil samo, da opozorimo v zadnjem trenutku me-rodajne faktorje na pravi izvir propadanja strokovnega šolstva. Čo tega propadanja ne zajezimo, bomo prizadejali naši industriji in obrti, kakor tudi naši državi s stališča narodnega gospodarstva, globoko rano, katere — če bomo sploh še v stanu — ne zacelimo več dolgo let. Če pa hočemo ohraniti vsaj to, kar se imamo na polju strokovnega šolstva, potem je neobhodno potrebno, da s primernimi zakoni in naredbami, tičočimi se personalnega in gmotnega vprašanja, odpremo vrata strokovnih šol na stežaj res pravim strokovnjakom in jim nudimo življensko možnost, kot nagrado za njihovo idealno in požrtvovalno delo, ki ne bo končno nikomur bolj v korist ko naši mladi državi sami. Ne trpinčimo in ne ubijajmo strokovnega šolstva, temveč skrbimo za njegov obstanek in procvit! Merodajni krogi pa naj uvažujejo, da je strokovno kvalificirano učiteljstvo življenski predpogoj strokovnega šolfctva.
Dopisi.
mladoletnih v Občinsko hranilnico za male obresti, prizadeti pa so tudi ormoški občani, ki jamčijo s svojim premoženjem za hranilnico, — denar na posodo pa dobijo le pri Okrajni za neznosno visoke obresti, in če so povrh zadovoljni postati hlapci te banke. Z denarjem, katerega znosijo okoliški kmetje ormošldm magnatom, delajo ti le proti ljudsko politiko, posebno pri volitvah, ko se z žulji kmečkih rok plačujejo glasovi, pijača in časopisi. Okoličani in Ormožani si te demokratske zaušnice ne bodo dali dopasti, dokazali bodo vse korake v dosego svojih prane, naprošajo pa tudi g. poslanca Bedjaniča, da se zavzame za stvar na pristojnem mestu, kajti Občinska hranilnica v Ormožu posluje pod državnim nadzorstvom.
Za orlovsko akademijo na Bohinjski Bistrici vlada v celem Bohinju veliko zanimanje. Vse že povprašuje po vstopnicah. Priprave prav po sreči napredujejo. Telovadci in igralci se pridno pripravljajo. Vsi femo prepričani, da jim je uspeh zasiguran. l«Orli« so si z marljivim delom v tem kratkem času pridobili že izrednih zmožnosti. Pri okrožnih tekmah so bili odlikovani, dasi ravno je naš odsek najmlajši. Vsi se zavedamo, da je novi društveni dom neobhodna potreba naše fare, če hočemo, da bo naša mladina rastla in se vzgajala v krščanskem duhu. Vsi vemo, da moramo prosvetno društvo in «Orla« z vsem silami podpirati, če hočemo, da nas ne bo zagrnila ogromna masa raznih škodljivih prometnih in tujskih uplivov. Zato se veselimo vsi dobri Bohinjci nedeljskega praznika in vabimo tudi druge prijatelje,, da pridejo v nedeljo k nam.
Trbovlje. V Ljubljani so nekateri »prijatelji« delavstva pričeli izdajati nov časopis S>Delavsko-kmečki list«, namenjen predvsem rudarjem in Trbovljam. Dela se kot bi bil glasilo bivših komunistov. Piše tako divje strastno in zavito proti sedanji vladi, da dela konkurenco edino Žerjavovi »Domovini«, zato tudi ni težko najti njegovega izvora. Komunizem, razredni boj in nekateri izpadi na prejšnjo vlado so samo za okrasek, da bi se zakrilo Zerjavovo kopito.
Iz Ormoža. Občinska hranilnica v Ormožu, za katero jamči ormoška občina, živi od nizko obrestovanih vlog mladoletnih iz celega ormoškega okraja, potem raznih depozitov in denarja, ki ga nalaga ormoška občina. — Hipotekama posojila občanom ali okoliškim kmetom hranilnica navadno ne daje, pač pa nalaga skoro ves svoj odvisen denar v okrajno posojilnico v Ormožu, kjer ga dobijo ob čani in okoličani — pa le za visoke obresti. Okrajna posojilnica je pravzaprav le banka za dom. trgovce in Občinska hranilnica pa je le njena filijalka. Po pravilih je poslala ormoška občina vsaka tri leta 6 občinskih odbornikov kot zlstopnike občine v odbor občinske hranilnice. Na začudenje občanov pa je hra-nilnični odbor pred volitvami v občino izpre-menil pravila na šestletno poslovno dobo zato, da bi v slučaju, da pride nasprotna stranka do besede, gospodaril dosedanji demokratski odbor nemoteno naprej. To se je zgodilo brez vednosti in soglasja občinskega odbora edinole v korist Okrajne posojilnice in njenih demokratskih mogotcev. Ta njih korak je v gospodarskem oziru atentat na okoliško ljudstvo, ki je prisiljeno .vlagati denar
—	Naši župan!. Za župana v Strugah je izvoljon g. Anton P o g o r e 1 e c, vrl pristaš SLS.
—	Zasedanje tehnično komisije za režim donavskih vod. Včeraj se je vršila na Bledu otvoritvena seja stalne tehnične komisije za režim donavskih vod. Komisija je sestavljena sledeč: Predsednik Carlo Rosetti, delegati: Buckeisen (Avstrija), Dietrich (Madžarska), Papascu (Romunija), Muller (Češkoslovaška), Vilfan (Jugoslavija). Eksperti so: za Madžarsko Viczian in Pottere, za Češkoslovaško Kr-bec, Mikeš in Ho rak, za Jugoslavijo inž. Bcs-ljič. Veliki župan gporn je pozdravil konferenco v imenu naše vlade s prisrčnimi besedami in se zahvalil, da si je komisija za letošnje zasedanje izbrala ravno Bled ter jo želel uspešnega delovanja. Odgovoril mu je predsednik Rosetti, ki se je iskreno zahvalil za prisrčen sprejem. Takoj nato je komisija pričela z meritornim posvetovanjem. Na včerajšnji seji so razpravljali o proračunu komisije za leto 1925. Zasedanje bo trajalo deset dni.
—	Poveljnik slovenskega orožništva in »Slovenski narod«. »Slovenski narod« piše, da bo v kratkem vpokojen poveljnik tukajšnjega orožniškega polka, polkovnik Dragotin H u r k i j e v i č. »Naše orožništvo« — tako nadaljuje »Narod« — »se oddahne tem bolj, ker še ni pozabilo svojega prejšnjega poveljnika polkovnika Dragica, ki je bil kot izredno simpatičen in pravičen mož splošno prilju-ljen. Po odhodu polk. Hurkijeviča bi samo želeli, da pride na njegovo mesto poveljnik, ki bo razumel in ščitil interese našega orožništva.« — K temu pripominjamo, da »Slovenski Narod« ni imel besedice graje zoper gosp. liurkiewicza, ko je le-ta pod Pašičem slovensko orožništvo stavljal na razpolago sistemu korupcije in nasilja in se je celo v nas zaganjal, ko smo delovanje Hurkiewicza razkrivali. Tudi ni »Narod« takrat nič imel proti temu, da je IIurkiewicz po intencijah g. Žerjava 140 »nezanesljivih« slovenskih orožnikov namenil za Macedonijo, da bi imel demokratski fašizem svobodno polje delovanja v Sloveniji. Če bo zdaj g. Ilurkiewicz šel, ni to zasluga »Slovenskega naroda«, ampak nove vlade, ki je tega gospoda dobro spoznala.
—	Poljski parlamentarci v Belgradu. V Belgrad so dospeli iz Aten sledeči člani sejma: bivši podminister zunanjih zadev in podpredsednik sejma g. Zygmund Sejrla, posl. Fr. Gonczierowski, senator Feliks Bolj t ter g. Henryk Hriczkiewiez. Obiskali so poljskega poslanika g. Okenskega, g. Ljubo Jovanoviča in ministra prosvete g. dr. Korošca. Vrnili so se preko Budimpešte v domovino.
—	Sadna razstava. Trgovci s sadjem in ljubitelji sadjarstva se opozarjajo na sadjarsko razstavo, ki jo priredi kamniška podružnica »Sadjar, in vrtnar, društva« dne 5., 6. in 7. oktobra t. 1. v Kamniku.
—	V Trbovljah je 16. t. m. umrla Marija Kmet — Selevškova mama iz Ojstrega, znana po svoji radodarnosti, o čemer je pričal njen lep pogreb. Bog ji bodi plačnik!
—	Največ siromaštva, največ hudodelstev, največ norcev napravi — alkohol. Skoro vsakdo to uvidi in vendar se ne more odreči alkoholu, ker je nanj navajen od mladih let. Zato je velike važnosti, da se mladina vzgoji brezalkoholno. Zahtevajte eno številko našega lista — brezplačno — na ogled. »Mladi junak«, Ljubljana, Poljanski nasip 10.
—	»Radikalski Glasnik« v Ljubljani je prenehal izhajati.
—	Letalska zveza Zagreb—Osijek—Belgrad. Te dni so obiskali osiješkega župana zastopnik mednar. civilno-letalske potne družbe d. d.., ki spaja s svojimi aeroplani mesta med Hambrugom in Teheranom. Družba želi vzpostaviti zvezo med Zagrebom ln Belgradom, in sicer preko Osijeka. Potnike bi prevažali s hidroplani, slično, kakor je promet med Dunajem in Budimpešto. Zagrebški ln belgrajskl župan sta z veseljem pozdravila projekt. Jugoslovanski kapital se bo udeležil s 35.000 dolarji, priprave so že končane in načrt bo realiziran, ko se bo zadostilo zakonskim formalnostim. Letalski prostor v Osljekh je že določen. Vožnja Iz Osijeka v Belgrad bo trajala dve uri in bo veljala 85 franc. frankov za osebo.
—	Vpokojitev častnikov bivšo avstro-ogr-ske armade. Vpokojeni so: bivši generalni major Ivan Valentič, polkovnik Matija Praš-nlkar, nadalje podpolkovniki: Anton Ljevni-kar, Avgust Jssenko, Julij Matičevič, Jernej Andrejko, Maks Vernič, Ivan Kober in Ivan Kramaršič; majorji: Pij Lazarini, Henrik Lu-
zarini, Virgili Reijer, Viljem Dereani, Franc Hočevar, Petar Funduk, Maks Horvat, Anton Krejči in Pavel Vrhljan; stotniki: Bogomil Me-jovšek, Alfred Suhi, Romeo Puteani, Dragutin Šestak, Avgust Konšič, Georg Fuchs in Josip šega; nadporočniki: Stanko Tartaglia, Božo Marčič, Vilko Kamler in Anton Morocutti. Vpokojeni so nadalje: podpolkovnika Joeip Dekleva in Ivan Mrak, poročnika Bogdan Kralj in Anton Pihel, artil. stotnik Stanko Sirča in orožn. podpolkovnik Josip Urbančič.
—	San Giovanni di Medna — »Wil3on«. Albanska poštna uprava je obvestila našo vlado o službeni spremembi označbe pristanišča San Giovanni di Medua v — »Wilson«.
—	Smrtna nesreča. Vodnik Jožefa, stara 14 let, iz Ročensa, delavka na žagi dr. Karla bar. Borna v Pristavi pri Tržiču, je bila dne 20. sept. 1924 zaposlena pri stroju za rezanje zarez v doge. — Dognano še ni, kako se je nesreča pripetila. Domneva pa se, da jo je stroj, ki je bil v zelo počasnem teku, polagoma privlekel v ustroj in Vodnik v zadnjem trenutku ni mogla več poklicati na pomoč. — Sodelavci so jo zagledali šele, ko se je stroj ustavil in je Vodnik ležala že v zadnjih zdi-hih pod strojem, kateri jo je zmečkal po celem telesu. Vodnik je čez pol ure po nesreči izdihnila radi otrpnenja možgan in izkrvave-nja.
—	Delavci v gimnaziji in na univerzi. Na
gimnazijah v Produ, Mitrovki, Karlovcu in Splitu je te dni položilo abiturientski izpit 15 sarajevskih delavcev, ki so v prostem času zahajali na Vidovičeve prosvetno tečaje za odrasle. Ti vrli delavci so: ključavničar Stjepan Rebič, brusač Vojislav Prodanovič, vozni pisar Fadil Glibo, krojač Danilo Marič, strojnik Martin Ljolja. delavec Abdulah Kasavdič, hlapec Mojzes Finzi, Nikola Čukac, Aluned Lju-bunčič, ključavničar Nikola Tvrtkovič, Eugen Hašek, sobni slikar Gabrijel Stabek, Borislav Maksimovič, risar Slavko Hainski in mizar Rudimir Rolter. Maturirali bodo koncem šolskega leta. Deset delavcev iz Vidovičeve šole, ld so maturirali lansko leto, baje izvrstno napreduje na univerzi. Popoldan delajo v svojih delavnicah, predpoldan pa poslušajo na univerzi predavanja.
—	Žrtev socialne bede razumništva. Pred par dnevi se je ustrelil v užičkem parku su-plent požeške gimnazije Olupič. Bolehal je že dalje časa na tuberkulozi, katero si je nakopal vsled gladu in neumornih študij.
—	Odlikovan Nizozcmso. Naše društvo »Rdečega križa« je odlikovalo s svojim najvišjim priznanjem g. A. W. G. van Riemse-lijka, blagajnika nizozemskega »Rdečega križa«.
—	Almanah »Jadranske Straže«. Kakor doznavamo, namerava izdati centrala »Jadranske Straže« velik almanah, sličen takim publikacijam velikih pomorskih narodov. Almanah bo obsegal ves materijal iz mari-timne, kulturne, zgodovinsko, vojaške in gospodarske sfere našega Jadrana ter bo imel približno 1000 strani. Ta almanah bo založil Vladimir Radio in Comp. v Belgradu.
—	Stavka v Capragu. Na parni žagi v Ca-pragu (pri Sisku) je stopilo v štrajk 350 delavcev. Motiv stavke je zahteva po zvišanju mezd. Zagrebška nadzorovalna oblast je že pričela posredovati, da se spor poravna.
—	Volkovi pred Sarajevom. Na sarajevskem polju so se te dni pojavili volkovi. Pretekli petek so prišli na dvorišče posestnika Stojkana Kolovrata, kjer se je nahajal vol in neko žrebe. Volkovi so obe živali raztrgali in požrli. Listi so mnenja, da se je bati volkov celo na sarajevski mestni periferiji, če bo pritisnila huda zima.
—	Poskus samomora. Na Dunuju se je hotela vreči pod vlak s svojima otrokoma jugoslovanska državljanka Ana Obermayer, vendar so jo še pravočasno prijeli. Izročili so ženo psihijatrični kliniki v opazovanje.
—	Tatinski cigani. V zadnjem času so se zopet pojavili v raznih krajih na Kranjskem predrzni cigani in ciganke, ki se potikajo po deželi in uganjajo razne sleparije. Ciganke igrajo s kartami in prerokujejo praznovernim ženicam in dekletom srečo in bogastvo, cigani pa motijo ženske in moške z igro na citre in vijoline. Po igri poberejo mile darove za igro in prerokovanje, ko pa odidejo, opazijo lahkoverni domačini, da jim manjka razno blago, obleka, živila in denar, kar so si vzeli podjetni cigani sami. Takrat pa je že prepozno, ker cigani ne znajo lahkovernežev samo ociganiti, marveč znajo ukradeno blago tudi dobro skriti, tako da sta ciganska sreča in zabava večkrat prav občutno dragi.
—Nesreče. V tovarni usnja Franc Wosch-nagg in sinovi, d. d. v Šoštanju je delavca Jakoba Tomše, roj. L 1906 v Topolščici, zagrabil valjar stroja za levo roko in mu je popolnoma zmečkal. — Ponesrečenec je bil takoj prepeljan v bolnico v Slovenjgradec, kjer so mu morali roko odrezati. — Na parni žagi J. Šutej et čo. v Ravniku si je Žagar Molk Vinko pri krožni žagi težko poškodoval levo roko, vsled česar je moral iskati pomoči v ljubljanski bolnici.
—	Razne tatvino. Znani postopač, brezposelni čevljarski pomočnik Jakob Hanžel, doma iz Česačejcvcev, že desetkrat radi tatvine kaznovan, je ukradel posestniku Andreju Lepošu v Vogričevcih tri domače rjuhe, 10 kg svinjskega prekajenega mesa in 8000 Din gotovine. — Na carinarnici na Rakeku je ukradel znan tihotapec, ki se je na carinami dobro spoznal, več kosov svile in je pobegnil
iz tamošnjih priporov. — Dva znana postopača sta ukradla Ivanu Dajčerju v Polčah dve škatlji cigaret, žensko uro z verižico, 7 svilenih robcev, žensko in moško obleko, klobuk in rjavo suknjo ter nekaj gotovine in sta neznano kam pobegnila. Na Bitnjem pri Boh. Bistrici so vlomili neznani tatovi v trgovino Tomaža Kreka in so pokradli: 30 kg sira, več kg sladkorja, 5 steklenic železnatega vina, 200 zavitkov »Zeta« tobaka, 50 zavitkov »Sava« tobaka, 2200 cigaret, nekaj perila, srebrno moško uro in 500 Din gotovine in nekaj drugih malenkosti, tako da znaša skupna škoda okrog 8000 Din. O storilcih nimajo nobene sledi. — Dva znana postopača sta ukradla Ludviku Sodineu v Straničah črno suknjo, dve ženski sivi obleki in več raznega perila v skupni vrednosti do 8000 Din.
—	Pobegla jo iz ženske kaznilnice na Savski cesti v Zagrebu 41 letna Ruža Kolonjič iz Drenja, kotar Djakovo. L. 1917. je bila radi roparskega umora obsojena na smrt; kazen so ji izpremenili v 20 let težke ječe. Izdana je tiralica.
—	Srbohrvaščino poučuje prvovrsten strokovnjak posamezne in v skupinah po Berljtzovi metodi tudi cirilico, čitanje in pisanje. Vpisovanje in pojasnila v trgovini s pisarniškimi stroji Ant. Rud. Legat, Ma. ribor, samo Slavenska ulica 7, telefon 100.
š Umrl je v Zečah pri Konjicah dne 21. t. m. po daljšem bolehanju splošno znani gostilničar g. Franc Beznik podom. Kapler. Pokojnik je bil občespoštovan, blag mož, značajen in radodaren do ubogih, mož poštenjak in zvest somišljenik SLS. N. v m. p.!
š Mariborske vesti. Uradniška menza Je obtičala g. županu Grčarju tako v želodcu, da jo hoče za vsako ceno posaditi iz kazine na sveži zrak. Početje g. župana ja povsem neutemeljeno, ker je bila menza res pravo zavetišče itak mizerno plačanih državnih ln mnogih privatnih uradnikov. Čudno, da se zaletava monopoliziran socialist v napravo, ki služi gmotno šibkejšim elementom družbe. Izgovor, češ, menza je postala neke vrste zabavišče, ne drži, saj so bili družabni večeri ob zvokih izposojenega ldavirja namenjeni v prvi vrsti poglobitvi družabnosti. Odbor men-ze izraža v mariborskih listih upanje, da novi občinski odbor ne bo odobril takega postopanja, zlasti zato ne, ker bi se za vestibul gledališča našli pripravnejši prostori, ki jib mestni kino ne uporablja. — »Društvo trgov-skih potnikov in zastopnikov« za Slovenijo sldicuje svoje člane v nedeljo dne 28. t. m. ob pol 10. uri na važen sestanek pri »Zamorcu«. Udeležba strogo obvezna.
Koroške novice.
k Plebiscitne proslave. Nemci se pripravljajo na svečane proslave njihovega »zmagovitega« plebiscita. Celovški »Heimat-schutzverband« bo priredil tako slavnost v večjem obsegu. 10. oktobra bodo priredili slavnostno predstavo v deželnem gledališču, 12. javno manifestacijsko zborovanje, popoldan pa slavnostno streljanje in banket v dvo-nani glasbenega društva. — V Pliberku se bo vršila taka proslava, ki jo pripravlja do" mači »Heimatschutz«, 12. oktobra, in sicer v večjem obsegu. Gornja Labudska dolina se pripravlja na skupno proslavo.

UNIONSKA DVORANA. V petek, 26. septembra ob 8. uri zvečei
KONCERT -^C svetov, pianista ALEKS. BOROVSKEGA,
Ljubljanske novice.
lj Umrla je gospa Marija Z a 1 a r, iftati gg. zdravnika dr. Ludovika Zalarja in tajnika filozofske fakultete Viktorja Zalarja. Pogreb bo danes ob 4 popoldne s Sv. Petra ceste št. 26. Blaga gospa naj počiva v miru!
lj Novo odvetniško pisarno je otvoril g,
dr.
Ivan Stanovnik v Ljubljani. Glej današnji oglas.
lj Hišni lastniki in podnajemniki. Pred
okrajnim sodiščem v Ljubljani je tožil stanovanjski najemnik svojega hišnega gospodarja radi motenja posesti najemnih pravic, ker mu ta ni dovolil, da so odda eno sobo v podnajem. Najemniku je namreč stanovanjska oblast nakazala kljub odporu hišnega gospodarja, stanovanje, obstoječe iz kuhinje, dveh sob in prl-tikliu. Hišni gospodar se je uselitvi podnajemnika s silo uprl. Pri razpravi dne 22. t. m. se je zastopnik hišnega gospodarja postavil na stališče, da od stanovanjske oblasti dodeljeni najemnik nima pravice oddajati v podnajem brez posebnega dovoljenja hišnega lastnika Sodišče je tožbo najemnika zavrnilo, Češ da ne more tožiti radi motenja posesti, ker je njegova pravica sporna in bi jo mogel šele s posebno tožbo ugotoviti.
lj Na novo prežigosanjo steklenih mor. Trgovinsko ministrstvo je izdalo ukaz, dn se imajo vse steklene in drugo mere prožigosati z novim uradnim žigom. Cimentiranjo so prične v Ljubljani te dui. Zahtevalo ae je, da bi
moral vsak gostilničar znositi vso steklenice, vrčke itd. na merosodni urad. Po organizaciji pa se je izposlovalo, da se bo vršilo ciinentira-nje in žigosanje pri vsakem gostilničarju na domu. Takse za to delo se imajo plačati na licu mesta. Priporočamo, da se gre uradnim organom vljudno na roke ter vso merično posodo predstavi v žigosanje, ker se bodo sicer pri eventuelni reviziji nežigosane mere krat-komalo vzele. — Zadruga gostilničarjev v Ljubljani.
lj Vojaške vajo. Dne 26. t. m. se vrši v bližini Ljubljane združena vaja čet ljubljanske posadke. Rezervni oficirji, kateri želijo prisostvovati tej vaji v uniformi, naj se javijo do 25. t. m. clo 18. ure pri poveljniku Dravske artilerijske brigade v artilerijski vojašnici Kralja Aleksandra radi obveščenja o njihovem prisostvovanju na tej vaji.
lj Lire je šla menjat . . . Predvčerajšnjim je prišla v trgovino Angele Zore na Tržaški cesti št. 8 neznana 35—40 let stara ženska in je zahtevala, da ji pokažejo razno žensko blago. Kupovalki je bilo marsikaj všeč in ni ravno dosti barantala za ceno. Končno so ji napravili V trgovini zavitek nakupljenega blaga za skupno ceno 2.500 Din. Ko je bilo treba plačati, je izjavila kupovalka, da naj ji blago shranijo, češ da gre premenjat lire v dinarje. In žena je odšla. Ker pa se ni dolgo časa vrnila, so v trgovini zavoj zopet razvili in hoteli pripravljeno blago zopet pospraviti v določene predale. Pri tem pa so opazili, da jih je navi-hanka z lirami opeharila za 750 Din svilenih trakov, katere je izmaknila med zavijanjem iz zavitka in jih je odnesla s seboj.
lj Huda mačka. Prevoznik Josip Zupan je javil, da je šel pred par dnevi proti večeru pit vodo k mitničarju Valentinu Stojcu na Opekarski cesti št. 52. Pri tem ga je napadla Stojčeva mačka in ga je močno ugriznila v levo nogo. Ranjenca so na rešilnem oddelku obvezali, mačko pa so preiskali glede stekline in so jo po preiskavi kot nevarno žival ubili. Ignaciju Narobe je bilo ukradeno v Mostah izpred hiše št. 29 kolo znamke »Luxus« vredno Din 1500. Kolo ni bilo njegova last, marveč je bilo izposojeno pri tvrdki Gore na Dunajski cesti. — Kleparskemu mojstru Vinku Ma-lenšku iz Hilšerjeve ulice je bila ukradena bencinova spajalna svetilka, vredna 200 Din.
lj Neznan nočni gost se je zglasil predvčerajšnjim zjutraj v Rusovi gostilni, Pred igriščem štev. 2. Zvil je z lesenim drogom, katerega je pustil pod oknom, železno omrežje na oknu in je vdrl v gostilniško sobo. Tam je izpil en liter vina in je med tem odprl s tatinskim ključem omaro, iz katere je ukradel natakarici Mariji Vidmarjevi okrog 900 kron drobiža in 3 njene slike.
lj Policijske ovadbo. Včeraj je bilo vlo-Senih 18 objav, in sicer: radi tatvine 2, radi kaljenja nočnega miru 1, radi prestopka cest-no-policijskega reda .12, radi fijakerskega reda 1, radi ugriza od mačke 1 in 1 radi lovenja rib brez dovoljenja. — Aretirani so bili trije, in sicer eden radi pijanosti in dva radi kaljenja nočnega miru.
Kat. jugosl. akad. društvu sv. Cirila in ^fetoda ni treba dokazovati, da je potrebno, ker je to znano že inozemstvu. Da pa bo moglo društvo nadaljevati svoje započeto delo za versko zedinjenje Srbov in Rusov, da bo moglo utrditi kat. postojanke med dru-goverci, da bo moglo iz lastnega izkustva izrastlo resno potrebo verske poglobitve zanesti tudi v Slovenijo in Hrvatsko najprej med dijaštvo iu potem preko njega med ljudstvo, nam je nujno potreben prihod novih globokovoruih, delavnih in požrtvovalnih članov. Žal pa so ravno v Belgradu zelo težke življenjsko razmere. Zato živi katol. akademsko dijaštvo v Belgradu od vsega kat. dijaštva našo države najbolj boduo. Saj stane hrana najmanj 600 Din, a stanovanje 400 Din mesečno, za pranje, popravilo črev-Ijev itd. je treba tudi nad 100 Din. Državna Štipendija pa znaša le 600 Din, a še to dobe le redki. Vsled te draginja mora naše dijaštvo mnogo dragocenega časa žrtvovati za poučevanje mlajših bogatih dijakov, če se mu posreči dobiti tako službo. Najhujše pa je za novodošle dijake, posebno Slovence, ki še ne poznajo ne razmer in ne jezika. Zato se obračamo na slovonsko ljudstvo, zlasti čč. duhovščino in naša društva, da priskočijo našemu dijaštvu ua pomoč, da moremo preskrbeti novodošlim slovenskim kat. visoko-šolcem cono stanovanje. Ne bi prosili pomoči, če bi lahko dobili pomoč od vlade ali kje drugje. Ros žrtvuje v ta namen eden naš član, kat. Srb iz Bolgrada, svojih mesečnih 100 Din, ki jih dobi doma za tramvaj; vsi drugi starejši člani, ki imajo instrukcije, si bodo pritrgali mesečno 20—100 Din, da jih bodo mogli žrtvovati za olajšanje bede svojih mlajših bratov. Vendar vse to še ni dovolj. Zato prosimo vse tiste, ki jim srodstva dopuščajo iu so strinjajo z našim programom, da nam pomagajo po svojih močeh. Vsak n a j m a u j š i dur jo dobrodošel. Upamo, da bo naše ljudstvo poleg žrtov za ljubljansko visokoiolco žrtvovalo nekaj tudi za h as. Ker bodo deložui podpore samo globoko-vernl, delavni in požrtvovalni kat. visoko-šolei, ki so abstinenti in nekadilci, so ni bati, da bi bile žrtve zastonj. Denarni prispevki naj so blagovolijo pošiljati v pismu
ali po poštni nakaznici na Kat. dijaško zvezo v Belgradu, Kosovska ulica 37. Denarni zavodi, slov. ljudstvo, kat društva, čč. duhovščina, kat. starešine, odprite srce!
Mons. Vj oko slav Wagner, belgrajski župnik, msgr. dr. Juraj Magjerec, profesor; S. Sel-grad, stud. med., t č. tajnik; B. Scdivtf, abs. phil., t. iS. predsodnk.
Najnovejša poročila.
MINISTER PETROVIČ V BELGRADU.
Belgrad, 24. sept. (Izv.) Minister za notranje zadeve Nastas Petrovič je izjavil Vašemu dopisniku nocoj ob pol 12. uri, ko se je vrnil iz Zagreba: »Ni razloga in nobenih težkoč proti vstopu HRSS v vlado. Ukazi o novih ministrih se bodo podpisali, čim se kralj vrne v Belgrad.«
SEJA MINISTRSKEGA SVETA.
Belgrad, 24. sept. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta je minister za zunanje zadeve poročal o zunanjem položaju. — Razpravljalo se je o Blcerovem posojilu in se je dala družbi opcija za 3 milijone dolarjev. — Na slovesnostih v Kra-gujevcu v čast za časa avstrijske okupacije ubitim čehoslovaškmi vojakom bosta zastopala vlado vojni minister general Hadžič in minister za prosveto dr. Anton Korošec. — Razpravljalo se je nadalje o zakonu za pobijanje korupcije in pretresal se je invalidski zakon.
Belgrad, 24, septembra. (Izv.) Na seji finančnega odbora so razpravljali o dra-ginjskih dokladah za vpokojence. Poslanec Žebot je zahteval, da se od-dravinjskih doklad ne sme sekvestirati več kot 50%, kar je bilo sprejeto. — Zahteve opozicije, da se izplačajo draginjske do-kkde za čas od 1. aprila dalje, finančni minister ne more sprejeti, ker bi kredit 50 milijonov Din za to nikakor ne bi zadostoval, vrhu tega bi moral izdati novo naredbo, ki bi imela povsem drug značaj. Radikali so svojo zahtevo radi tega umaknili in so glasovali za vladni predlog. Člen 4., ki se tiče draginjskih doklad za generale, so izpremenili v toliko, da dobivajo generali po 3000 Din od zedinjenja do Uveljavljenja zakona o ustrojstvu vojske. Druga točka dnevnega reda je obsegala povišanje 55. proračunskega člena za 40 milijonov dinarjev za izplačilo starih dolgov. Demokrat Voja Veljkovič je zahteval, da se urede vsi tekoči državni dolgovi in da se konča likvidacija teh dolgov. Ta predlog jc bil sprejet. Nato so razpravljali o kreditih 21 milijonov za popravo pristanišč. Minister za promet Ant. Sušnik je utemeljeval potrebo tega kredita, kajti naša pristanišča so v tako žalostnem stanju, da bi bilo potrebno v svrho njihove poprave 100 milijonov dinarjev. Boža Maksimovič je izjavil, da radikali smatrajo vprašcr.je pristanišč za narodno vprašanje ter bodo glasovali za, nakar je bil kredit sprejet.
»REČ« RADI KLEVET TOŽENA.
Belgrad, 24. sept. (Izv.) Pravosodni minister dr. Hrasnica je včeraj vložil tožbo proti belgrajskemu dnevniku »Reč« radi klevet in laži, ki jih je ta list prinašal o ministru za promet Sušniku. •
KREDIT ZA ZGRADBO ŽELEZNIC.
Belgrad, 24. sept. (Izv.) Finančni minister je po Narodni banki prejel 110 mi- ! lijonov dinarjev v gotovini od Bleerove j skupine kot kratkoročen kredit, V kratkem prejme še 10 milijonov dinarjev. Ta vsota je namenjena za izvršitev započetih železniških prog.
Preteklo nedeljo, 21. septembra so praznovali tretjeredniki črensovskega okoliša v Črenšovcih 700-letnico stigmatizacije sv. Frančiška. Okoli 400 jih je prejelo sv. zakramente v namen sv. cerkve. Misijonar A. Tumpej iz Ljubljane je prišel pomagat spovedovat in imel jutranji nagovor in sv. opravilo. Popoldanski nauk je poskrbel državni poslanec fn voditelj Preltmurcev preč. g. Jožef Klekl. V isti župniji se posebno zadnje čase gibljejo naši Orli, med katerimi se odlikujejo fantje iz Žižkov. G. misijonar jih je zbral k posebnemu sestanku, ki je bil pa podoben mali prireditvi. Dani so vsi pogoji, da vprav po Orlu vsi prekmurski >dečki« (tako nazivajo Prekmurci fante), kulturno dohitijo druge svoje slovenske brate. Škoda, da je ljubljanska vlada po zasedbi zasedla mnogo državnih služb z raznimi »ostanki«, ki jih drugod ni mogla porabiti. Ti Žerjavovi privrženci so precej skalili ln shladili idealno navdušenje dobrega prekmurskega ljudstva za Jugoslavijo, ki se pa z nastopom nove vlade zopet naglo vrača. Največji zgagarji so mladi gospodiči učitelji, izmed katerih mnogi nimajo niti potrebnih Izpitov, pa pri svojih konferencah mogočno in prezirljivo »jemljejo na znanje«, da je zdaj minister prosvete dr. Korošec, kakor se je to zgodilo v Dolnji Lendavi. Kajue, g Golob? Vprav v Slovenski krajini (Prekmur-
ju) vidi človek, kakšno verno ljudstvo, če mora pošiljati svoje najdražjo v roke takemu so-zencu. Ali Vam, g. urednik, naj povem, kaj so v tem oziru vse dogaja? Tak mladič brez skušenj začne uvajati proti volji staršev v šoli Sokola. Starši si ue vejo pomagati drugače, ko z bojkotom, da učitelj ne dobi niti mleka za svoj zajutrek. On sicer kapitulira, toda v liberalnih časnikih potem beremo, da so »Prekmurci« protidržavni. V Dolnji Lendavi sedejo k posvetu Ujujevci, med njimi gospodiči brez potrebnih izpitov, pa na svojo roko- odstavijo starega, priljubljenega učitelja z 29 službenimi leti. Sicer je rojen Mažar, pa se čuti Prek-murca, jo napravil izpit za slovenščino, vzgaja otroke za našo državo, samo eno »napako« ima, ne gre v UJU, ampak vzgaja otroke po volji staršev v poštenosti in veri, hajdi, »pro-tidržaven«. — Na gimnaziji v Murski Soboti se je letos vpisalo za prvi razred 110 dijakov. Ta številka dokazuje dvojno: prvič: kako potrebna je za slovensko krajino lastna gimnazija. Drugič, kako ukaželjno jo prekmursko ljudstvo. Tudi gimnazijski profesorji izjavljajo, kako nadarjeni so Prekmurci. Ker je pa ljudstvo revno, je ustanovil poslanec Klekl poseben zavod, »Martinišče«, ki naj postane konvikt za revne in poštene prekmurske dijake. Letos bo ta zavod podpiral 40 dijakov. Priporočamo ga našim denarnim zavodom in pa narodnoobrambnim društvom. — Radičeva stranka je sklicala dno 8. septembra v Pu-concih »velik« shod. Pri agitaciji za shod so obetali, da prido na shod sam Radič in 17 poslancev. V resnici sta prišla dva poslanca in 400 poslušalcev, med katerimi je bilo pa precej naših, pričakovali so pa več tisoč udeležencev. Zakaj jih ni bilo, so Radičevcem povedali ljudje sami: mi ne potrebujemo Hrvatov (Radičevca sta jim rekla, da misli Radič sprejeti Prekmurce v svojo republiko), mi smo Prekmurci in imamo že svoje voditelje, ki bodo zastopali naša prekmurske potrebe. Dobro bi bilo, če bi imeli v Ljubljani več smisla za Prekmurje. Za prihodnjo nedeljo je napovedan velik shod SLS v Čresnovcih.
(Jmrl je v ptujski hiralnici upokojeni profesor ptujske gimnazije Jožef Pogatscher, ki je služboval na tem zavodu od 1. 1884 do 1885, celih 24 let. Pogreba, ki se je vršil dne 20. t. m. iz hiralnice na ptujsko mestno pokopališče, se je korporativno udeležila tudi gimnazija z dijaki in profesorji. Opazili smo tudi precej Ptujčanov, ki so bili Pogatscherjeviučen" ci. Za krsto je stopal tudi zadnji ravnatelj ptujske gimnazije pod Avstrijo g. Schobinger. Pokojni profesor jo bil blag človek, ki ni nikomur storil krivice. — Pred kratkim smo pokopali tudi upokojenega učitelja Šalamuna iz Sv. Miklavža. V Ptuju si je bil kupil majhno vilo, kjer je mislil preživeti dni pokoja Ko so ga nesli k pogTebu, so ravno listi poročali o njegovi upokojitvi. Našel je večni pokoj. Rajni nadučitelj je bil jako simpatičen starček. — Dne 20. dopoldne pa so slovesno pokopali dolgoletnega slugo in kletarja v minoritskem samostanu, ki je bil znan pod imenom J a n ž a.
Dijaški dom ima letos 79 gojencev, pre-fekti so gg. dr. Vilhar, Sluga in Lah. Zavod vodi prof. Ilinko Vddnik. Sadje je tudi v ptujski okolici dobro obrodilo. Mnogo se ga izvaža. Tudi Kmetijska nakupovalna zadruga naj bi ga izvažala!
Za snplcnta n« državni realni gimnaziji v Ptuju je nastavljen absolvirani filozof g. Sti-plovšek, za telovadnega učitelja na istem zavodu pa ja nastavljen g. Jurko, telovadni učitelj v Celju.
Občinske volitve so preložene na 19. ok-teber. Slovenske stranko so se združile pod imenom gospodarski socialni blck in bodo nastopile s skupno listo. Kar je v Ptuju slovenskega in kar hoče živeti v miru s slovenskim prebivalstvom, bo volilo gospodarsko socialni blok. Ornigovih hujskačev, ki so obremenili občino z vojnim posojilom za težke milijone, ne maramo. Proč z Ornikovci!
diplomacije, heraldiko in numizmatike. Njegova dela je izdajala mažarska akademija znanosti. Vsled intrig svojih nasprotnikov je moral zapustiti mesto v državnem arhivu in to ga jo tako razžalostilo, da so jo ustrelil.
—	V čolnu iz Pariza v Basel. Pred nekaj dnevi jo prispel v Basel na posebnem čolnu neki angleški časnikar. Čoln je za to vožnjo najel v Parizu; iz Pariza se jo peljal v reko Marne, nadalje v kanal to reke in od tam v kanal Marne in Rena, od koder se je pripeljal skozi Ren—Rone-kanal v Htiningen.
—	Angleščina mesto nemščine na Polji skem. Poljska namerava na srednjih in trgovskih šolali uvesti kot obligaten predmet an-, gleščino. Doslej je bila nemščina obligatna.
—	Bivši častniški — krvniški aspiranti na Mažarslrom. Kakor poročajo iz Budimpešte, je prvi mažarski krvnik Mihael Bali zaprosil za vpokojitev, češ da ga težka bolezen ovira pri aktivnem izvrševanju svojo službe. Hkrati se jo zglasila cela vrsta kompelentov za to »mesto«: bivši častniki, zlasti pa mesarji, ki »čutijo« zmožnosti za ta izredni poklic. Značilno je, da se poteguje za to mesto neki Gustav Abdav, znan kot bivši častnik in pretepač v nacionalistični organizaciji barona Babarczyja.
Zl9t!
'-Slov. glasbeno društvo Ljubljana« priredi v nedeljo dno 28. sept. društven izlet k Sv. Katarini. Odhod vlaka zjutraj ob 6.40 z glavnega kolodvora. Prihod na kolodvor do 6.25. Podporniki in prijatelji »Ljubljane« vabljeni. — Predsednik.
Stolna prosveta ima danes, v četrtek zvečer ob 8 v Jugosl. tiskarni sejo.
Godb'. ni odsek prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v Ljubljani priredi tudi letos dne 5. oktobra svojo vinsko trgatev v veliki dvorani Mestnega doma. Čisti dobiček jo namenjen društveni blagajni in bolniškemu fondu in se tedaj preplačila hvaležno sprejemajo. — Odbor.
s*;
Šentjakobski Orel naznanja, da se bo vršil redni letni občni zbor drevi ob 8. v prostorih ^Prosvete«. Udeležba za vse člane strogo obvezna. Novi člani dobrodošli.
Športni klub Tržič priredi v nedeljo, dne 28. t. m. ob 16 distančni marš na progi Tržič-Križe-Tržič (9 km). Start in cilj pri km 42.7 hotel Lončar. Otvorjeno za vse klube. Obtežba 25 kg. _
- Vilfanova« koča na Bogunjščici se za-tvori v nedeljo, dne 28. t. m.
Konzervna tovarna »Globus«, d. d. na
Vrhniki jo darovala za Jugoslovansko Matico Din 100.—. Iskrena hvala!
Izpred sodišča.
—	Kovess pl. Koveshazt t. Bivšega maršala in vrhovnega poveljnika avstro-mažarske vojske tik pred polomom je na Dunaju nenadoma zadela kap. Vdova jo sporočila smrt znanega vojskovodjo državnemu upravitelju Horthyju, da bodo odpremili njegovo truplo v Budimpešto, kjer bo z ve- j likimi častmi pokopan na »trati junakov«. Kovess je bil rojen 1854. v Tomešvaru, kot sin stare mažarske vojaške rodbine. Njegova mati jo bila hčerka nemškega župana v erdeljskem Fogarašu. Iz Iiambursko kadetnice je prestopil 1. 1872. v vojno-tehnično akademijo na Dunaju, z 18. letom jo postal poročnik. Po absolvirani vojni šoli je bil prideljen generalnemu štabu. V vojni je zavzel Ivangorod, sodelbval jo pri zavzetju Bolgrada v jeseni 1. 1915. Razne operacije je uspešno vodil na južnom Tirolskem, v Črni gori, Albaniji in je pomagal pri zavzetju Černovle. L. 1918. so mu ponudili mesto organizatorja na Balkanu, toda bilo jo žo pro-pozno. S KSvesom jo legel v grob tipičen re-prozontaut stare vojaške gardo v bivši monarhiji.
—	Samomor m až.ir stega zgodovinarju. Te dni si je vzel življenje znani mažarski zgodovinar Aleksandor Horvdth, avtor mnogih znanstvenih del ua področju zgodovine,
Žalosten tat. Na praznik Vnebohoda maj-, nika meseca je bilo vlomljeno pri posestniku in trgovcu Antonu Bahovcu na Mali RačnL Ko so prišli ljudje od maše, so opazili tatvino in pogrešili črno zimsko suknjo, nekaj obleke, par čevljev, zlato double-verižico, električno žepno svetilko, kos gnjati, 30 klobas, liter bri-njevca in 3 litre navadnega žganja. Šli so takoj iskat vlomilca in res sta našla dva moža v gozdu današnjega obtoženca Matijo Žnidar-šiča, kov. pomočnika, doma iz Kompolja. Ležal je ob malem ognju, pekel si je krompir in pil brinovec. Tat se je obeh mož tako ustrašil, da jima je ponudil še celo brinjovca, s čemer pa je dosegel ravno nasprotno. Obtoženec, ki je že od 2. julija v preiskovalnem zaporu, je tatvino odločno zanikal in je tudi po sodbi ni priznal. Hotel je dokazali, da je bil za časa tatvine nekje drugje. Vendar pa se njegov zagovor ni posrečil, ker so ga priče odločno spoznale, da je on pravi tat. Tudi jo bil radi tatvine že večkrat kaznovan in se je klatil že delj časa brez dela po okolici. Obsojen je bil na 8. mesecev težke ječe in bo moral plačati vse stroške in povrniti Bahovcu 9346 kron škode. Všteje pa se mu preiskovalni zapor* Na vprašanje predsednika, če sprejme kazen, je odgovoril Žnidaršič: »O, gospod, samo žalosten sem, ker imam tako veliko kazen!«
Kaj nam pa morejo!... A kaj, Slovenci so osli... Tako sta uvedla 28. julija ponoči svoj razgovor trgovski pomočnik J. A. in pa njegova spremljevalka I. Š., ko sta stopila iz policijskega poslopja. Stražnik ju je namreč zalotil v Vegovi ulici, kjer sta razgrajala. Ker se mu nista hotela pravilno legitimirati, ju je odpeljal na stražnico. To ju je tako ujezilo, da sta stražnika po poti še ozmerjala in sta mu rekla med drugim, čo misli, da bo dobil višji čin, če ju je aretiral in da naj gre rajši tatove lovit. Predsednik: No, kako je bilo, pri-znajta rajši vso po pravici, pa bo manjša kazen. Obtoženec: Ja, gospod, ne vem, bil sem vinjen, vem, da sem imel nekaj opraviti s stražnikom, pa res ne vem kaj. — Obtoženka (smeje): Tudi jaz sem bila precej razburjena prišla sem iz veselo družbe in nič ne vem kako je bilo. Predsednik: No, pa se vsedlta', bo pa stražnik povedal! In stražnik je povedal v smislu obtožnice, nakar sta bila obsojeua radi te nerodnosti vsak na 50 Din globo.
Gospodarstvo.
Dr. Milan Podpornik.
Angleščina in trgovski svet.
Med novodobnimi jeziki zapadne divili-zacije zavzema angleščina brezdvomno mesto prvega svetovnega jezika in to ne le po številu prebivalstva in zemljepisnem obsegu onih predelov, v katerih dominira, temveč zlasti po svoji važnosti v mednarodnem trgovinskem prometu.
Področje tega jezika — angleški imperij in Zedinjene državo Severno Amerike — obsega nad 500 milijonov ljudi po vseh celinah zemlje; torej eno četrtinko celokupnega zemeljskega prebivalstva. Od tega odpade na britske otoko in na angleške dominione in kolonije okroglo 400 milijonov ljudi, ostanek pa na Zedinjene države.
Angleški imperij obsega v glavnem: v Evropi britske otoke: v Aziji predvsem Prednjo Indijo, številne otoke in kolonijalne naselbine; v Afriki prostrane predele, ki se raztezajo od Egipta preko Sudana in Srednje Afriko do Kapske dežele, razven tega še gosto obljudene zapadnoafriške kolonije; v severni Ameriki Kanado, dalje zapadno-indijsko otoke in končno Avstralijo in Oceanijo. Kjerkoli prebiva v omenjenih krajih belo pleme, tam sc govori angleško, le malo je takih predelov, kjer se je še deloma ohranila materinščina prvotnih kolonistov, kakor • Francozov v Kanadi, ali holandskih Burov v Južni Afriki.
Vsega je kakih 150 milijonov ljudi, ki govore angleško.
Nemščina (80 milijonov), španščina (60 milijonov), francoščina (50 milijonov) in italijanščina zaostajajo številčno in po svetovni veljavi daleč za angleščino. Seveda tudi no prihajajo v poštev razen drugih ozirov oni jeziki, kateri so omejeni na določen kompakten teritorij; saj bi drugače kitajski jezik savzemal prvo mesto na svetu.
Angleščina pa je tndi prvi trgovinski jezik sveta. Statistika nam pove, da je izmed vseh pisem, ki se dnevno s pošto po železnicah in parnikih prevažajo, polovica pisana v angleškem jeziku! Najdaljše železniške proge, najvažnejšo prekooceanske ladijsko zveze, največja industrijska in trgovska podjetja se nahajajo v območju tega jezika. Sicer zavzema v Evropi tudi francoščina vele-važno mesto kot občevalni jezik politične diplomacije; in na Balkanu ter v onih predelih Sredozemskega morja, ki so najdalje časa bili pod turško vlado (razen Egipta), je deloma še francoščina mednarodni trgovski jezik. Drugače pa, kjerkoli se oddaljujemo od evropske obale, bodisi da se nahajamo na Oceauu, ali pa da se bližamo kaki drugi celini preko morja, povsod srečamo angleško zastavo (»Union Jack«), ali pa ameri-kanca. Tako igra anglosaksonski živelj v političnem in gospodarskem življenju vlogo, katera je v marsičem slična pomenu rimskega cesarstva v starem veku; ker pa lahko trdimo, cla solnce v angleškem imperiju nikdar ne zatone, se spominjamo španske velesile v 16. stoletju, o kateri je veljalo isto.
V Londonu in Newyorku se stekajo najvažnejše niti gospodarskega, posebno finančnega prometa; največje borze se nahajajo tu, in v teh velemestih je najživahnejši trgovinski promet. Tako vidimo, da ti dve mesti medsebojno tekmujeta glede števila prebivalcev; tu kakor tam se je nabrala množica ljudi po kakih sedem milijonov, in vsa cestna, podzemeljska, nadeostna in zračna prometna sredstva ne zadostujejo ogromnim potrebam takega gromadenja ljudskih mas.
Ni tu prostora širje razpravljati o tem, kako mogočno je angleška književnost v zadnjih stoletjih vplivala na literarno življenje vseh olikanih narodov. Koliko angleških dram in romanov je našlo svojo pot k nam! Naj tu le kratko omenimo svetovnoznana Imena kakor: Shakespeare, Byron, Scott, Dickens, Wilde, Shaw, Mark Twain; ali Ro-binson-Defoe in Shcrlock Holmes-Conan Doyle! Na odrih vse Evrope je komaj kak dramatik bolje znan kakor Shakespeare. — Zato pa civilizirani narodi medsebojno kar tekmujejo v učenju angleščine: po javnih golah, po klubih, v privatnem pouku, po čitalnicah se vedno bolj širi znanje tega važnega jezika, katerega pouk se v naši dobi največ goji izmed vseh modernih jezikov.
Saj občutimo tudi mi vedno bolj inten-jivno, kako se ta jezik polagoma vriva v hašo vsakdanjo govorico: kakor dobivamo najboljše stroje in jeklene predmete, najfinejše tkanine, najboljši papir iz Anglije, tako je moška moda, vse športno življenje, ii redite v modernih pisarn in njih oprema je Vse to prav prenapojono z angloško-ameri-škim duhom. Vsak deček pri nas že pozna pomen besed, kakor: »Dress, sweater, cheviot, plaid, boxcalf; lawn tennis, racket, matcli, goalkeepor. bic.ycle; Derby, meeting, start; Five o'clock tea, Tourist Office, Horse Po-wer, Undenvood, Remington«; in vsak mladenič si želi, da postano »perfoct gontle-mnn«. Seveda pa tudi le prepogosto doživljamo, da slišimo napačno izgovarjavo teh besed< tako boš slišal, da si deček obleče »sniterc, mesto pravilno »sneta« (sweater), S tem pa se dotaknemo problema, s katerim se treba pri nas šo posebno korenito baviti; ta jo pouk angleščine.
Bes je, da tvori izgovarjava angleških besed za neangleža najtežji problem vsega učenja. Z druge strani pa je angleška slovnica, oblikoslovje in sintaksa, izredno enostavna, tako da se dotičuih pravil skoro kar mimogrede naučiš; in vse te muke, ki jih v drugih jezikih povzročajo nepravilni glagoli ali zloglasni »konjunktiv«, je v angleščini omejen na minimum. Besedni zaklad toga jezika je izredno bogat; toda pri učenju nam pride prav znatno na pomoč znanje nemščine in še kakega romanskega jezika, zlasti francoskega (ki tvori nad polovico besednega zaklada angleščino) ali pa vsaj latinščine. Ci-tano angleško bosedo učenec že kmalu razume. Težje je, da pravilno izgovarja in na-glaša; najtežje pa ostane, razumeti Angleža, kadar govori svojo materinščino. Radi tega pa je za pouk v angleščini v večji mori kot za drugo jezike potrebna živa beseda in dobra konverzaclja; in zato lahko zapazimo, da se nežni spol vsled svoje večje spretnosti v konverzaciji hitreje nauči tega jezika kot moški.
John Buli — humoristični naziv tipičnega Angleža v karikaturi — se le predobro zaveda svoje važne vloge v krogu narodov. Tujih jezikov se le nerad uči. Tem važnejše je, da zna oni, ki ima ž njim opravka, dobro angleško. V koukurenčnom bojo gotovo ne bo mogel ta zmagati, ki se ne more s svojim kontrahentom pogajati. Zato pa treba, da zna naš trgovec dobro angleški, ako naj konkurira v svetovni trgovini z drugimi tekmeci pri Angležu ali Amerikancu. To volja zlasti za našega rojaka, ki so hoče osamosvojiti v uvozni ali izvozni trgovini in priti v neposredne stike z Angležem. Saj bo drugače že kot mlad praktikant, ki namerava vstopiti v zunanji trgovini v kako večjo tvrdko, takoj doživel, da mu ostanejo vse duri za prakticiranje zaprte, ako ni opremljen z znanjem prvega svetovnega jezika. Kako naj se mu širi obzorje, ako mu je zaprt izhod v širši svet, kako naj se nauči tujih metod, ki jih mora poznati, da ne zaostaja vedno za vsemi konkurenti? Prekomorski agent, konzularno zastopstvo, trgovske zbornice, tuji špediter in brodar — vsi ti pričakujejo, da se ž njimi pogajaš le v njihovem, v angleškem jeziku.
In vendar smo pri nas doslej še popolnoma pogrešali trgovskih angleških tečajev. Trgovci začetniki in absolventje trgovskih šol, ki so spoznali važnost tega jezika za svojo bodočnost, so bili primorani. iskati si privatni pouk, ali pa so posečali šole v tujini, da so se megli praktično naučiti angleščine. Vse to pa je v vsakem oziru obžalovanja vredno.
Omeniti je treba, da se je prvi korak «a razširjanje znanja angleščino pri nas že pred nekaj leti napravil z ustanovitvijo kluba: »Jugoslovansko društvo za proučevanje angleškega jezika« v Ljubljani, ki se pod spretnim vodstvom dobro razvija. Pogrešamo pa še vedno sistematični, praktični javen pouk angleščine, zlasti na naših trgovskih šolah. Tak splošno dostopen pouk bi bil toliko nujneje potreben, ker ni še v slovenskem jeziku izdana nobena prikladna učna knjiga za angleški jezik, s katero bi bilo vsaj samouku nekoliko ustreženo. Na ta način je učenje angleščino tudi najnadarnej-šim trgovskim aspirantom onemogočeno, posebno v slučaju neugodnih gmotnih razmer.
Kakor sedaj čujemo, se namerava na komercialnih tečajih trgovske akademije v Ljubljani za letnik 1924-25 v učni načrt sprejeti tudi angleščino. Spričo živega zanimanja za angleščino, ki se je vsako lato pojavilo o priliki vpisovanja učencev na trgovskih učiliščih, je gotovo, da bo udeležba na angleškem pouku takoj od začetka prav znatna.
To je gotovo važen korak v smeri rednega praktičnega javnega pouka tega predmeta pri nas. Cim bomo razpolagali z zadostnim številom v angleškem dopisovanju dobro izvežbanih absolventov naših trgovskih tečajev, ne bodo naša spedicijska, bančna in številna druga trgovska in prometna velepodjetja odslej več primorana, dobro plačana mesta angleških koresponden+ov v svojih pisarnah oddajati inozemcem, kakor moramo to dandanes pogostoma opažati. — In tako je upravičeno upanje, da bodo vsled vsestransko izpopolnjenega pouka tudi iz naših domačih trgovskih šol izšli številni možje, ki nam bodo kot pionirji našega trgo-vinstva na svetovnem trgu pripomogli do ugledno in častne pozicije.
nilo konkurznemu redu ▼ načelu koristna u-
redba, koje namen je nuditi pravno pomoč dolžnikom, katere je zadela težka nesreča v poslovanju. Vrednost tega prisilnega postopanja je nesporna. Toda zakon o prisilni poravnavi je bil uveden za časp vojne in razširjen pozneje na cel teritorij naše države se je izkazal pozneje kot nevpotrebljiv, ker je postal orodje v rokah brezvestnih slojev za zlorabe in tako škodoval kreditu tako v državi kot na zunaj. Jugoslovanski pravniki v Zagrebu smatrajo za svojo dolžnost, da žigosajo nemoralo, katero je povzročila sprememba poravnalnega postopka in se obrača do pristojnih činiteljev s prošnjo za čimprejšnjo reformo tega zakona. S to reformo naj bi bili varovani pošteni dolžniki in zaščiteni interesi upnikov in javnosti. Dokler se zakon ne spremeni, so sodišča dolžna upoštevati na prvem mestu splošna načela konkurznega postopanja in kazenskegr zakona, da preprečijo tako zlorabe.
g Taksa za uporabo električnega dvigala v sušaškem pristanišču. Za uporabo električnega dvigala pri natovarjanju in iztovarjanju blaga na parnik ali vagon se plačuje za vsakih pričetih 100 kg 75 par, najmanj pa 10 Din za vsako posamezno porabo.
g Poljedelska razstava v Skoplju. Koncem septembra t. 1. se bo vršila v Skoplju velika poljedelska razstava, na kateri bo baje 5000 (?) razstavljavcev. Poljedelsko ministrstvo je dovolilo zanjo kredit v znesku 155.000 dinarjev, prometno ministrstvo pa 50 odstot. popust na železnicah za obiskovalce in razstavljavce.
g Kaj je z bclgrajskim velosejmem? Iz Belgrada poročajo, da se že vrše pogajanja za nakup prostora, ki bi služil za belgrajski velesejem imenovan > Veliki Vašar«, ter da se približujejo ugodnemu zaključku.
g Tožbe proti novosadski borzi. Dne 23. t. m. se je vršila izredna seja borznega sveta, na kateri je borzni svet odbil vse pritožbe, in sicer z motivacijo, češ da je namen teh tožb ustanoviti v Vojvodini še eno borzo. Poleg tega je borzni svet protestiral proti časopisnim napadom.
g Železniške tračnice za progo Zagreb— Belgrad. Kakor poročajo iz Belgrada, so naročene železniške tračnice, ki se imajo izmenjati na progi Belgrad—Zagreb, pri nemškem Wolff-konzorciju, pri katerem je sointeresi-rana »Luxemburgische Berg\verks- und Hiitc ten A. G.<
g Praški velesejem. V pondeljek 22. t. m. je bil slovesno otvorjen praški jesenski velesejem. Dosedanji potek velesejma je ugoden. Prvi dan je bilo 50.000 obiskovalcev.
g Izvoz piva iz Češkoslovaške. V preteklem letu je Češkoslovaška izvozila 885.000 hI piva, največ iz Plzna. Kajboljši odjemalci češkega piva so bili: Nemčija, Holandija, Švica, Avstrija in Italija.
g Socialno zavarovanje v Češkoslovaški. Ravnokar diskutira češkoslovaški parlament o projektu socialnega zavarovanja v Češkoslovaški. Zavarovanih je 850.000 poljedelskih delavcev in 1,750.000 industrijskih delavcev.
g Nova valuta v Avstriji. V Ženevi se je razpravljalo tudi o uvedbi nove valute v Avstriji, ki bi bazirala na angleškem funtu, sklenjeno pa še ni bilo nič definitivnega.
g Angleško posojilo Rusiji. V londonskih finančnih krogih vlada mnenje, da bo dobila Rusija v Angliji posojilo 30 milijonov funtov šterlingov, po preteku petih let pa še par milijonov zraven.
društvo za eksploataciju drva, Zagreb 100, Hrv. slav. d. d. za industr. šečera, Zagreb 910 do 930, Narodna šumska industrija, Zagreb 70, Našica 84, Guttman 870, Slavonija 74—76 Združene papirnice, Vevče 120—123, Trboveljska premogokopna družba tu, 415 (blago), 7% drž. inv. posojilo 63, Vojna odškodnina 114-115.50.
Dunaj. Alpine 348.000, Greinitz 140.000, Kranjska industrijska družba 740.000, Trboveljska družba 390.000, Hrvatska eskomptna banka 103.000, Leykam 143,000, Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 53.000, Avstrijske tvornice za dušik 170.000, Mundus 630.000, Slavex 196.000j Slavonija 70.000.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Trami merkantilni, tesani, 5 m dolž., 16-22 cm, fco meja 4 vag. 567 do 570 zaklj. 567. Trami merkantilni, tesani, 7 m dolž., 19-24 cm, fco meja 2 vag. 567—570, zaklj. 567. Remeljni 4—5 m, 8-10 cm, fco meja 1 vag. 567—570, zaklj. 567. Letve 3—4 m, 3-5 cm, fco moja 2 vag. 567—570, zaklj. 567. Testoni, fco meja 520. Hlodi, jelovi od 4—8 m dolžine, media 25 cm, fco nakl. postaja 325. Bukov par-jeni les, 2—2.50 m, deb. 20 in 27 mm, fco moja 950. Oglje, vilano, fco meja 112.50. Drva, suha, bukova, 1 m dolž., fco nakladalna postaja 26.
Žito in poljski pridelki: Pšenica domača fco Ljubljana 370. Pšenica bačka, fco Bačka postaja 355. Koruza bačka, fco Bačka postaja 285. Koruza nova, umetno sušena, fco Slov. postaja, dobava oktober 290. Oves bačlci, fco Bačka postaja 295. Suhe gobe, srednje, fco Ljubljana 65—75. Konoplja mandžur-ska, btto za ntto, fco Ljubljana 880. Brinje hrvatsko, fco Karlovac 250. Repica divja, čista, fco Slavonska post. 255.
Stročnice, sadje: Fižol ribničan, fco Ljubljana 525. Fižol ribničan, fco Postojna trans, btto za ntto 650. Fižol prepeličar, fco Ljubljana 450. Fižol prepeličar, z roko izbran, fco Ljubljana 550. Fižol mandolon, fco Ljubljana 350.
Seno, slama: Sena Ia, sladko, pre* šano, fco Ljubljana 75.	s
Vino: Vino belo, dolenjsko, štajersko, hrvatsko, po vzorcu, Ico nakladal, postaja 710 do 780.
Novi Sad, 24. sept. 1924. Pšenica 350, ok« tober pšenica 362.50, koruza 280, v storžih 105, koruza umetno sušena 245.
Dva kongresa proti ne-
g Narodni Gospodar, glasilo »Zadružne zveze« v Ljubljani. Izšla jo 9. številka te naše zadružne gospodarske revije s sledečo zanimivo vsebino: Dr. Jakob Mohorič: Dve osnovni napaki projekta za zakon o državni poljedelski banki. Dr Basaj: Poljedelski krediti. Resolucije o kmetijskem kreditu. Dr Basaj: Ali so hranilnice in posojilnice po deželi še umestne? Dr. Basaj: Kaj teži naše zadruge. Vprašanja in odgovori. Zadružništvo. Gospodarstvo.
g Vprašanje prisilno poravnave. Na zborovanju jugoslovanskih pravnikov v Zagrebu je bila sprejeta glede vprašanja prisilne poravnave sledeča resolucija: Zakon o prisilnem postopanju izven konkurza je kot dopol-
Dne 24. septembra 1924.
DENAR.
Zagreb, 24. septembra 1924. Italija 3.1235 do 3.1535 (3.1250—3.1550), London 316.40 do 319.40 (317.85—320.85), Newyork 70.55 do 71..55 (70.70—71.70), Pariz 3.7370—3.7870 3.77-3.82), Praga 2.1110-2.1410 (2.1350 do 2.1650), Dunaj 0.10-0.1020 (0.1025—0.10125), Curih 13.48—13.58 (13.50-13.60) efekt. dol. 70-71 (69.8750—70.8750).
Curih, dne 24. sept. 1924.) Budimpešta 0.0068 (0.006875), Berlin 1.2550 (1.26), Italija 23.10 (23.15), London 23.50 (23.55), Newyork ' 526.50 (528), Pariz 27.75 (27.85), Praga 15.75 i (15.80), Dunaj 0.007425 0.007460), Bukarešt 2.65, Belgrad 7.35 (povpraševanje) (7.40).
DEVIZE:
Belgrad 992, Kodanj (12.180, London 316.500, Milan 3104, Newyork 70.935, Pariz 3750, Varšava 13.550. Valute: dolarji 70.460, angleški fimt 314.700, francoski frank 3705, lira 3090, dinar 987, češkoslovaška krona 2117»
Praga, 24. sept. Devize: lira 149, Zagreb 47.55, Pariz 179.5, London 151.425, Ne\vyork 33.95.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. VA% državna renta za vojno škodo 115—117.50, Celjska posojilnica d. d. Celje 210 (den.), Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 225—240. Merkantilna banka, Kočevje 123—130, Prva hrvatska štedionica Zagreb 916—918, Slavenska banka Zagreb 100 (bi.), Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 395—415, Združene papirnice Vevče 119 do 125, zaklj. 119-123. A'A % kom. zadolž-nice Kranjske deželne banke 90.
Zagreb, 22. sept. IlHrv. Esk. banka, Zagreb, 110—111, Hrv. slav. zem. hipot. banka, Zagreb 56—58, Jugoslavenska banka, Zagreb 103 do 105, Ljubljanska Kreditna banka, Ljubljana 220—240, Prva hrvatska štedionica. Zagreb 915, Slavenska banka, Zagreb 100, Dioničko
Gradec, 21. septembra.
Kongresa sta dva med seboj si sorodna: od 18.—21. sept. proti trgovini z dekleti, od 21.—24. proti prostituciji. Vmos pa pridejo v razgovor vsa nravstvena oziroma nenrav-stvona vprašanja: kino, moda, literatura itd.
To sta v resnici dva mednarodna, svetovna kongresa. Zastopanih je 25 držav. Med njimi tudi: Egipt, Kanada, Združene ameriške države, Kina in celo Urugvaj. Seveda to nista kongresa za maso, ampak le za specialiste, ki se s temi vprašanji bavijo. — Iz Jugoslavije nas je 10. Torej razmeroma nismo slabo zastopani; saj imamo pa tudi razen Avstrijcev v Gradec najbližje. Še več bi nas bilo lahko, ko bi bilo zanimanje za ta pereča vprašanja med nami večje. Slovenci smo štirje. Zastopana sta tudi Belgrad in Zagreb; tudi ženstvo. Katoliško hrv. ženstvo zastopa znana gospa Bedekovid, ki v hrv. katol. organizaciji veliko deluje.
Posebna vprašanja, s katerim se je pečal prvi kongres, ki se je snoči zaključil, so: 1. opolzke objave (sliko, kipi, literatura, kino, gledališča); 2. izseljevanje in preseljevanje ženstva; 3. nastopi žensk po glediščih, tingel-tanglih v inozemstvu; 4. ženska policija. Ta je prišla po nekaterih državah že zelo v navado. Na Dunaju je 400 žensk v službi policije. Tudi pri nas bi bil že čas, da se ž njimi začne. Razgovor je bil v tem, v koliki meri in na kak način naj se ženske uporabljajo v policijski službi. Ne toliko kot strogi policisti, ampak bolj kot čuvarice in skrbnice v nevarnosti zašlih in propadlih Žensk in otrok.
V petek popoldne je pri zborovanju Izbruhnil prepir med Nemci in Francozi, ko je prišlo na razgovor sramotno dejstvo, da 60 Francozi v zasedenem ozemlju Nemčije zahtevali za svoje čete »tolerančne hiše«, za katere so morali Nomci skrbeti. — Propir se je končno vendar srečno izravnal.
Danes popoldne je kongrosiste sprejel predsodnik avstrijske republike dr. Hal-nl s c h, ki se je pripeljal nalašč za to z Dunaja. V svojem nagovoru je rekel med drugim: Po vojski se veliko govori o gospodarski obnovi, malo pa govorijo državniki o moralni obnovi — razen našega dr. S e i p 1 a. A zadnja nI nič manj potrebna od prve ln prva je brez zadnje nemogoča. — Te besede naj bl imeli pred očmi tudi jugoslovanski državniki, in jih priporočamo v uvaževanje našim gg. poslancem in ministrom, do katerih imamo še posebne želje glede skrbi za moralno življenje v naši državi — želje, ki jim jih bomo na podlagi tega kongresa v primerni obliki tudi predložili.	E..
Gradec, 22. septembra.
Da se štejeta dva kongresa, ki imt.ta med seboj sorodne namene, je vzrok ta. °xnr
obstoji za vsako stvar — boj zopor trgovino z dekleti kakor zopor regtemeutirano prostitucijo — posebna mednarodna organizacija. Letos prvič zborujeta obe organizaciji skupaj in se končno laliko imenuje oboje en kongres.
Ni bilo pričakovati, da se bo kongres tako sijajno razvil. Mislilo so jo, da pride skupaj samo nekaj posebnežev, moralizujočlh nergačev, ki s svetom niso zadovoljni ln Imajo vedno kaj kritiko vati, ali če žo hočete: nekaj idealistov, ki letajo in mahajo po zraku, z realnim življenjem pa no računajo. — A Gradec se jo kongresu jako lopo odzval. Javna poslopja so v zastavah, s stolpa na gradu visijo štiri in pozdravljajo goste. — Pri pridigi včeraj oh 10., ki jo je imel dr. Ude, je bila stolna cerkev nabito polna inteligence.
Zvečer pa je bilo v ŠtefanijliU dvorani slavnostno zborovanje. Dvorana je večja ln lepša od Unionove. Sest velikih bliščečih le-stoncev jo krasi in razsvetljujo. Na odru pa stoje velike orgle. Razpoloženje jo bilo v resnici slavnostno. Dvorana jo bila natlačeno .polna. Pred zborovanjem je zaigral neki mojster na orglah eno svojih kompozicij. Zborovanje jo vodil dr. Ude, ki ja 5 svojim krepkim govorom ln spretnim vodstvom uprav domlnlral nad dvorano oziroma nad celim zborom. Za njim je pozdravil zbor deželni glavar dr. K i n t e 1 e n, mož katoliškega mišljenja; za tem pa župan Vinceno Muohltsoh, ki je poudarjal socialno plat etičnega vprašanja.
Kot slavnostni govornik jo pa nastopil Skof dr. Otokar Prochazka, zelo simpatična osebnost Ln duhovit govoruik. Rekel je med drugim: kraljevi plašč moderne kulture nosi na Bebi grde madeže. Čuditi se je, da se teh madežev nič ne sramujemo. A ozračje, v katerem smo in ga vdihavamo, je tako zastrupljeno in polno bacilov, da smo od njega sami bolj ali manj okuženi in so niti ne zavedamo ne svojo sramote. Kulturnemu svetu jo treba najprej vzbuditi vest, da se bo zavedel svoje bolezni. Zato moramo na ves glas klicati v svet, da ga predramimo iz omotico, v kateri loži. Naša kultura je razduhovljeiia; ceni, časti in moli se le golo inoso. Glede rešitve vprašanja jo navedel citat iz Goetheja: »Das 13ad, in dem leh bade, Ist Offenbarung und Gnadc«...
Za njim sta govorila zastopnika protestantske in izraelltske konfesije. Oba sta poudarjala, da je za ozdravljenje moralno bolne človeške dušo potrebna vera v Boga-zakonodajavca. Hotela sta reči, da brez vere nI morale.
Za tema pa so imeli besedo zastopniki raznih narodov. Od vsakega izmed 25 zastopanih narodov ali držav jo smel spregovoriti po en govornik v svojem jeziku. Ker jih je bilo toliko, je bil čas govora od-morjen na 2, 3 minute. Velika in nagla sprememba govornikov je bila seveda zelo zanimiva. V imenu Jugoslovanov je zopet pozdravil dr. R o b i č.
Z mogočno orgelsko točko se je zborovanje zaključilo.
Danes so prične »dragi« kongres: proti prostituciji.
=lll=lilE!fiEŠ!iEtf!~Msmsfl8
Poravnajte naročnino!
IIISm=HIE!ifE!13EMEm£islE
Charles Pettit:
Zgodba o srbavcu ln mandarini*
(Dalje.)	6
Zato se je Cheng-Ki-Ping nekega lepega jutra na vso moč začudil, ko je videl vstopiti naenkrat in no da bi se naznanil, kakor se spodobi, iskanega zlikovca, katerega policija ni mogla najti.
Na zlobneževem obrazil je igral porogljiv posmeh, kar je spravilo književnika v dokaj slabo voljo.
Cheng-Ki-Ping je torej jezno zaklical:
>Prav rad bi vedel, gospod, kaj vas je prignalo sem.«
»Prišel sera, Vaše blagorodje,« je odgovoril grbavec, »da Vam najiskreneje čestitam.«
>Menda se norčujete iz mene!«
»Nikakor ne... ! Že davi sem vam bil rekel, kako sem vesel, ko sem končno le srečal moža z dobrim okusom; sedaj le ponavljam.«
»Ali bi mi hoteli obrazložiti, gospod,« je rekel Cheng-Ki-Ping in namršil obrvi; »koncem koncev vendar le nisem prišel zaradi vas na svet.«
»Saj nič ne pravim, toda le blagrujem svojo usodo, ki me je privedla pred vas baš takrat ko sem se hotel obesiti...«
»Z vrvjo, ki se je utrgala,« je povzel Cheng-Ki-Ping.
»K sreči, kajti sedaj sem zelo navezan na življenje.«
>Pa vendar nek
»Prav zares, Vaše blagorodje me je spravilo z življenjem.c
»Mo prav veseli! In kako, prosim!«
>Ali bi vas zanimala moja povest?«
Načrt invalidskega zakona.
(Konec.)
Pregled invalidov.
Kdor hoče biti spoznan za Invalida, se mora prijaviti najkasneje eno leto po demo-biltzacljl z vsemi potrebnimi dokumenti pristojnemu okrajnemu glavarstva, ki obvesti o tem poveljstvo vojnega okrožja.
Prljavljeuce preišče posebna komisija. Take komisije se nahajajo pri poveljstvu vsakega vojnega okrožja. Vsaki komisiji je poleg zdravnikov dodeljen tudi po en zastopnik Invalidskega društva.
Delokrog prcgledovalnih komisij.
Komisije ugotavljajo sposobnost vsakega pregledovanca za vojaško službo, delo-možnost za njegov civilni poklic. O tem odločuje komisija z večino glasov. Vsak prs-gledanee dobi mnenje komisije pismeno. V preglednem spričevalu mora biti označena stopinja nesposobnosti za delo.
če ni spričevalo komisija soglasno, ima invalid pravico do pritožbe a) zaradi diagnoze, b) zaradi procenta nesposobnosti. Pritožbe je treba vlagati v 14 dneh poveljstvu vojnega okrožja.
Superarbitracija (super-revizija).
Nadpreglodne (super-revizijske) komisijo obstoje pri vsakem dlvlzijskem poveljstvu. Tudi pri teh je zastopano Invalidsko društvo po svojem zastopniku
Nadpregledne komisije lahko odobro prvo spričevalo ali pa ga lzpremene. Kot pomočullk nadpreglednih komisij jim služIjo špecijalisti pri armadnlh poveljstvih. Zoper odločitev nadpreglednih komisij ni pritožbe.
Prijavo za invalidnino.
Za invalidnino se morajo upravičenci prijaviti najkasneje eno leto po demobillza-ciji. Prijavi je treba predložiti vsa potrebna spričevala.
Kdo prisoja invalidnino?
Invalidnino prisojajo posebna invalidska sodišča. Taka sodišča so ustanove pri vsakem okrožnem sodišču. Tudi pri tob sodiščih bo zastopano invalidsko društvo.
V drugi inštancl odločajo o invalidnini deželna sodišča.
Minister za pravosodje postavi pri vsakem sodišču lahko po več Invalidskih sodišč (prve ln druge Inštance).
Proti razsodbam invalidskih sodiSo se sme invalid pritožiti na višjo Instanco tokom 14 dni po prejeti razsodbi. Vsako končnoveljavno razsodbo mora prijaviti višje sodišče ministrstvu za socialno politiko.
Revizijsko postopanje.
Revizijo vsega postopanja o določitvi , Invalidnino lahko odredi ministrstvo za socialno politiko. Revizijo pa mora zahtevati Invalid tekom 6 mosecev po razsodbi priziv-nega sodišča.
Invalidska društva.
Invalidska društva nadzoruje minister za socialno politiko. Tem društvom lahko poveri minister vodstvo raznih poslov, ki se tičejo invalidov, n. pr. evidenco invalidov, sprejemanje prošenj iu pritožb in tudi izplačevanje raznih podpor. Kjer pa invalidskih društev ni, poveri minister vodstvo teh poslov javnim organom. Invalidska društva se smatrajo kot zakoniti zastopniki invalidov.
»Narodni fond« za invalide.
Ta fond je bil ustanovljen 25. julija 1922 v ministrstvu za socialno politiko. Naloga tega fonda je, da skrbi za Izvršitev tega zakona, da krije stroške za zdravljenje invalidov, zboljšuje gospodarski položaj iuva Udov, da podpira Invalidska društva, da odkupuje invalidnine in isto Izplačuje.
»Narodni fond« je prost vseh državnih taks in pristojbin, tudi poštnih.
Imovina »Narodnega fonda*.
Imovina »Narodnega fonda« obstoja: Iz premoženja »Komisije za preskrbo vračajo-oih se vojakov v Ljubljaul«, iz premoženja »odbora za ozdravljenje hrvatsko-slavonskih invalidov v Zagrebu«, iz premožeuja »odbora za preskrbo Invalidov« v Sarajevu in lz premoženja »odbora za Invalide iz Dalmacije« v Zadru, kolikor je tega premoženja še na našem ozemlju.
Nadalje obstoji premoženje »Narodnega fonda« iz rasnih zemljišč, ki jih dajo država za razne zgradbe za Invalide, lz Invalidnega fonda kneza Mihajla, lz Invalidskih fondov Avstrije, kolikor bodo pripadli naši državi lil iz raznih državnih dajatev za invalide, ki jih določajo posebni zakoni.
Uprava »Narodnega fonda«.
Središče uprave je v prepolnem mestu države, lokalne uprave pa so razmeščeno po posameznih delih države po. potrebi.
Upravni odbor šteje U članov, nadzorstvo pa šteje 6 članov. Člane glavnega odbora ln nadzorstva Imenujejo deloma vlada, deloma parlament, potrjuje pa jih Nj. Vel. kralj.
Josip Dobrošek, cancL iur.
Po Jerančičevl obsodbi je prinesel neki ljubljanski dnevnik Izpod poresa g. K. zanimivo in vse skozi poučno razpravo o dokazih v sodnem postopanju. Navedel je neposredne lu posredno dokaze, katerim, ako omejnim priče — očividce ln podobno, ni mnogo dodati.
Toda pl3ec se je dotaknil pri tem tudi pravnega čuta naroda, na katerega se je g. drl pravdnik pri utemeljevanju obtožbe mimogrede opiral. Pisec odreka pravni čut množici kot nonsens, pusti ga narodu, pri poedincu pa naj bi ne prišel v postov. Vse to brez vsakega pravnega utemeljevanja.
Ker je pa predmet, ki zadeva ozdravljenje naroda od raznih povojnih bolečin emi-nantne, obče važnosti, ne bo odveč, ako tukaj razpravo gospoda K. na kratko izpopolnim.
Nosilec pravnega čuta je le pocdlnec. Narod, kot pravni pojm, nima pravnega čuta, pač pa so poraja le-ta v narodu kot sestavini poedincav — nosilcev pravnega čuta. Pravni čut ali pravičnost je duševni pojav, ki se ne da ločiti od morale ali etike. Je sicer čista oblika, iz katere izvirajo, kot iz večnega vira v času ln prostoru pojmi pravico ln krivice, vendar mora tmcstl temelj v duševnem razpoloženju poedlnca.
Duševno razpoloženje kot matica vsakega čuta se razvija pri poodlncu na podlagi naravnih zakonov (lus nnturalu positl-vum) po največ od zunanjih vplivov in lo deloma potom izkustva. Tukaj vidimo neprecenljive uspehe duhovščine, na višku stoječe šole, razulh prosvetnih organizacij in tistih oseb poedlncev, ki s svojim vzglednim
Podeželski odbori štejejo toliko članov, kolikor jih je treba za vodstvo poslov.
Uslužbenci »Narodnega fonda«.
Uslužbenci »Narodnega fonda« prejemajo plačo kakor državul uradniki. Če so upokojenci, dobivajo' posebno nagrado.
Delovanje glavnega odbora.
Glavni upravni odbor poroča o svojem delovanju le^no ministrskemu svetu, parlamentu ln glavni kontroli o stanju premoženja. Temu poročilu mora biti pridojan pren gled dolovanja podružnic.
Podružnicam mora dajati glavni odbor primerna sredstva na razpolago, da morejo vršiti svojo nalogo.
Posebne pravice invalidov.
Vojni Invalidi imajo pravico nositi trai-formo svojega orožja po zakonitih predpisih.
Invalidski prejemki so vseh davkom prosti.
Vsi spisi, ki so tičejo invalidskih zadev, so kolokov in taks prosti.
Poslopja, ki so last invalidskih društev, ne spadajo pod stanovanjski zakon.
Vsi akti, ki se tičejo invalidov, se morajo smatrati kot nujni.
Opomba uredništva: Kar smo doslej povedali o načrtu novega invalidskega zakona, je samo izvleček iz načrta in ne popolno besedilo. V izvlečku smo omenili le glavne stvari.
življenjem žive med ljudstvom. Le-te oseba in ustanove so pravi sejalci semena pravnega čuta. Oni so pa tudi skrbni vrtnarji, da seme, ki je vzklilo, ne usahne temveč se razvija naprej.
Da je temu tako, smo vldoll prva povojna leta. Z vsled vojsko propadlo moralo jo padel pravni čut ua takšno ulžlno, da so porotniki oproščali tndi takšne hudodelce, ki so sami izrecno priznali zločine. Pri tom ni koristila neumorna delavnost in vestnost sodnih organov, trud in napor varnostnih oblastev, niti cinično priznanje zločincev ničesar. Pravni čut poedineov-porotnikov je odpovedal, tako da je gospod vsoučiliščni profesor dr. Dolenc priredil neki referenc dum po občinah za odpravo poroto. Da-, nes jo zopet drugače. Pravni čut nI popolnoma zamrl v uarodu; od poedlncev, ki so ga še ohranili kljub vojni, se je razširil.
Odrekati pravni čut množici, pomeni nič mauje kakor izključiti vse poedince, ki sestavljajo množico iz vrst vseh onih, katerih dolžnost jo na podlagi morale urediti svojo udejstvovanje v prid prerodu naroda.
Kolikor odreka gospod pisec objektivnost pravnikom, pa spada v posebno razpravo.
Frosveta.
pr Pianlst-geniJ, tako nazivajo glasbeni kritiki največjih ameriških listov slavnega ruskega pianista Aleksandra Borovskega, ki kon-certira v Ljubljani jutri v petek, dne 26. t. m. ob 8 zvečer v Unionaki dvorani. Njegova umetnost ima tako kolosalno moč, da si na mah osvoji srca poslušalcev, med katere je došel popolnoma nepoznan, a jih po svršetku kon-
igralcev, ki so, kakor vam je znano, najboljši, in sem mu govoril nekako tako-le: »Ko sem stikal med starimi arhivi v biblioteki zlati Venupkar, mi jo prišel v roko nek star rokopis, ki vas bo morda zanimal. Toda ker nisem učenjak, ga nisem mogel razbrati. Vi sami, gospod ravnatelj boste tega zmožni? Silno jo laskala ta govorica, gospodu ravnatelju, ki si je usodil sprejeti rokopis, katerega sem bil doma vrgel v lonec za riž, tako da skoro ni bilo mogoče razbrati pisave. Toda posušen na solncu, rumen in zgrbljen je imel kaj častitljiv videz!«
Kakšne storijo mi pa tvezite, je rekel Cheng-Ki King ves nejevoljen. »Ali mislite, da jc moj čas za take čenčarije?«
Toda gobavec je ves razvnet nadaljeval:
»Nekaj dni me je ravnatelj pozval k sebi. Zahvaljujem se vam, mi je rekel, za vaše odkritje. Ta listina je ena izmed najbolj zanimivih. Jaz pripisujem to igro, ki žalibog ni podpisana, slavnemu Tsekiu-Pe-Fon-ju, ki je živel za časa dinastije Youen.« »Mislite,« sem ga vprašal z narejeno naivnostjo. >Da, gospod, o tem sem prepričan, je potrdil ravnatelj. In če vi jo Vi bili mogli brati in razumevati, bi bili istega mnenja kakor sem jaz. Ponižno sem se priklonil in čakal konca ... Ravnatelj je opremil igro z vsem mogočim razkošjem. Nato je pustil povsod oznaniti, da je nekaj imenitnejšega in da bo gotovo imelo silen uspeh. Toda. previdno je tudi obvestil publiko, da bode igro z ozir. na njeno starodavnost najbrže mogli razumeti lo pravi književniki in ljubitelji umetnosti.«
»Ce bo zanimiva!«
»Lahko vara zatrdim, da bo zgodba, ki vara jo povera v vseh ozirih pomirljiva in moralna.«
»Naj že bo,« je vzkliknil Cheng-Ki-Ping, »govorite torej, jaz vas poslušam.«
In pomirljivo je z nogo pokazal na pračko in povabil grbavca, naj sede.
Grbavec se je zahvalil:
»Kako fina obzirnost! Kajti stolov naslanjač bi me zelo oviral.«
Sedel je torej lepo na pručko in začel pripovedovati svoje dogodovščine.
šesto poglavje.
Ko je parkrat zakašljal, da pride do pravega glasu, je grbavec začel s temi besedami:
»Ime mi je Tscheng-Tschong-Tsching«
»Bog pomagaj, gospod,- je vljudno dejal Cheng-Ki-Ping.
»Saj nisein kihnil,« je ugovarjal sobs-sednik, »toda nekaj vam moram zaupali: jaz sem grbast.«
»Po pravici rečeno, da sem nekoliko dvomil,« se je norčeval Cheng-Ki-Ping.
»To zopet kaže,« je važno pristavil Tscheng-Tschong-Tsching, »da ima vaše blagorodje fin dar opazovanja. Brez dvoma ste samo z njim mogli razbrati, da slovita igra iz časov Youen nima ne repa ne glave.«
»Vrnimo se k zgodbi« je rekel Cheng-ki-Ping, kateremu je bila ta šala že preveč.
»Toda, Vašo blagorodje, moja zgodba se vendar popolnoma krije s to igro.«
»Bodite kratki, prosim vas, gospod. Prav nič ne dvomim, da ste duhoviti, saj ste grbasti. Tod« upoštevajte, da sem truden.«
»Pa dobro, bom kratek. Naj Vem, kar I naravnost povem, da sem se že od svoje rane mladosti živo zanimal za književnost, prav posebno pa za dramatiko. Bil sem ves prevzet, prav vernik... Ko sem dorastel v moža, sem spoznal, da imam največ smisla za dramatski poklic. Dolgo vrsto let sem pisal noč in dan same drame, ki so jih pa ravnatelj gledališč s čudovito vzajemnostjo odklonili... Vendar pa se mi je s pomočjo denarja — jaz namreč nisem ne-premožen — posrečilo spravit svojo najboljšo igro na oder. Prvič so jo igrali... drugič že nič več. Dvorana je bila skoro popolnoma prazna; in redki gledalci, ki so bili že od samega začetka proti meni, so v znak dolgočasja obrnili svoje hrbte proti odru in mimo srebali svoj čaj. Bilo je silno žalostno. Nekaj časa sem bil popolnoma prepričan, da nimam daru; že sera se odrekel vsemu, ko mi je naenkrat treščilo v glavo, da bi ie nekoliko pomislil. Zasvetilo se mi je. Rekel sem si: Saj tukaj se ne vpraša po talentu; to je čisto relativnega pomena, če se pripiše drugim to, kar ima kdo sam. Toda zadnje je najbolj važno!«
»Dovolite mi, gospod,«: je pripomnil Cheng-Ki-Ping, ki se je čutil zadetega v živo, »vaša teorija ne drži.«
»Kakor se vam zdi«, je povzel gobavec: »Torej bom navedel le dejstva brez komentarja. Da bi se potolažil ker som brez talenta, sem nekega večera malo rez mero pil liquer iz akademskih rož: tedaj pa mi pade v glavo imeniten načrt. Kar na hitro, v eni noči, sem zrnašil igro, najbolj zmedeno in nesmiselno, kar si jih kdo le predstavljati more. In da bi še bolj zabrisal javnost, sem uporabljal le take besede, ki so že zdavnaj iz rabe. Takoj drugo jutro sem šel k ravnatelju skupine carskih

certa zapušča kot popoln zmagovalec. Kjerkoli se je še pojavil Borovski, povsod pomeni njegov koncert izreden glasbeni dogodek. Petkov program je izredno skrbno sestavljen ter obsega tako klasično nemško klavirsko muziko, kakor tudi moderno francosko in rusko. Občinstvo vabimo, da ne zamudi izrednega užitka, vstopnice so y predprodaji v Matični knjigarni.
pr L. Lipovec, Spodobni ljudje: I. Čisto rodoljubje, II. Roka roko . . III. Živeti, IV. Iskrena ljubezen. Enodejanke, Splošna knjižnica št. 30 do 33. Cena po 6 Din. Ambicije visoke, izbrane literature te enodejanke nimajo; bodisi motiv, bodisi tehnična izvedba misli je v vsaki enodejanki konstrukcija brez notranje nujnosti, vse gre samo za pointo, toda še neokretno, površno, kakor da gledaš skozi nezastrto ogrodje. Krvi in življenja stvari še nimajo. Izvabi ti komaj rahel nasmeh in zdi se, da je pisateljeva namera samo to in nič drugega. Ker še nimamo zaključnega V. zvezka, ne moremo reči, koliko zveze imajo posamezne enodejanke.	N. V.
pr Kolekcija Danijelovih slik. Narodni poslanec dr. Joca Vujič v Senti je nabavil še dve veliki deli srbskega slikarja Konstantina Petroviča-Danijela. G. Vujič ima največjo kolekcijo Danijelovih slik.
pr Jadranska razstava v Belgradu. Pod pokroviteljstvom centrale Jadranske straže v Splitu in njenega glavnega odbora v Belgradu
bo priredila ugledna belgrajska založba permanentno razstavo del iz vseh panog umetnosti, ki imajo — bodisi narodne ali individualne — zveze z našim Jadranom. Razen narodnih umetnikov bi razstavili naši umetniki dela s sujeti iz primorskega ali maritimnega življenja naše domovine. Razstava bo otvorjena v novih in prostornih lokabh knjigarne Djur-djevič v srbski akademiji.
pr »Arslanbeg«. Dramatik dr. Mihajlo Miron jo napisal pod gornjim imenom dramsko delo, ki prikazuje trpljenje Bosancev pod terorjem nekdanjih »šuckorov«. Delo je napisano objektivno, brez tendence, in bo v kratkem dotiskano.
pr Francis Herbert Bradleb t. Umrl je te dni profesor oks'ordske univerze in znani angleški filozof F. H. Bradley v 78. letu svoje starosti. Svetovni sloves je dobil s svojim delom o principih logike. Napisal jo Se sledeča dela: »Predpogoji kritičnega pisanja zgodovine«, »Etične študije«, »Raziskovanje o resnici in resničnosti« itd.
pr Najbolj priljubljena glasbena dela. Ameriški skladatelj in kapelnik Sousa je na tozadevna vprašanja sestavil iz najbolj priljubljenih točk svetovnih koncertnih sporedov listo povprečno zahtevanih del. Ta dola so: Beethoven: ouvertua k »Leonori«; Schn-mann: »Sanjarenje«; Schubert: »Rozamun-da«; Mozart: »Batti Batti« iz opere »Don Giovanni«; Haydn: »Andante«; Handel:
»Largo«; Bach: »Air«; Schubert: »Marche militaire«; Mendelssohn: Koncert za gosli tor Webers »Vabilo k plesu*. — Sonsa je tu napravil globok kompliment nemški glasbi.
pr 150 letnica dnevnika »Gazeta Ware-zawska«. Veliki poljski dnevnik »Gazeta Warszawska«, glasilo narodno-demokratske stranke, bo slavil v kratkem 150 letnico svojega obstoja. Ta najstarejši slovanski list ima zanimivo preteklost. V čast proslave bo izšla posebna številka, ki bo obenem neke vrste revija duhovnega in političnega življenja poljskega naroda v zadnjih 150 letih.
pr Galerija srbskih slikarjev. V »Moderni galeriji« narodnega muzeja, ki je bila te dni popolnoma reorganizirana, so izložili svoja dela sami srbski slikarji, počenši z onimi iz XVIII. stoletja do predvojne dobe. Posebno pozornost so posvetili starim slikarjem. Danijel je zastopan s štirimi deli. Djura Sakšlč z osem deli. Razstavljena so še dela Pavle Si-miča, Bakanoviča, Radonjiča, Djurkoviča, Kne-ževiča, Popoviča, Nikoliča itd.
NOVE UČNE KNJIGE iz zaloge Jugoslov. knjigarne v Ljubljani:
Komatar-Dr. Capuder, Zgodovina novega veka za višje razrede srednjih šol (izid® začetek oktobra).
Bučar, Zgodovina srednjega veka za višje razrede srednjih šol, vez. Din 60.—.
Kržišnik, Zemljepis za srednje šole IU. del, vezano Din 28.—.
Bučar, Zgodovina novega veka za nižje razrede srednjih šol. Din 35.—.
Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev za višje razrede srednjih šoL (Izide začetek oktobra.)
Melik, Zemljepis kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Din 32.—.
Sodnik, Logaritmi. Petdecimalne lo-garitmične in goniometrične (trigonometrične) tabele. Din 28.—.
Ing. Novak, Zemljepisni atlas kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, sedem zemljevidov. Din 48.—,
Ing. Krcgar, Praktična perspektiva (izšla kot rokopis).
V zalogi so tudi šolske knjige za osnovne, meščanske in srednje šole.
Poizvedovanja.
Pozabljena je bila v nedeljo 21. t m. zvečer v kolodvorskem parku v Celju med 23. in 24. uro na klopi rajava denarnica s precejšnjo gotovino in zlatnino. Pošteni najditelj naj jo odda proti visoki nagradi na policijskem ravnateljstvu v Celju. Izgubljene stvari so drag spomin.	5836
s stanovanjem 3 sob. kuhinje in pritiklin ter z lokalom z vsemi dovoljenji, najceneje naprodaj radi odpotovanja. Vrt in dvorišče 176 kvadratn. klafter, 2 minute od tramvaja. Cena 130.000 dinarjev. Pojasnila pri lastniku A. Strižič, Horvačanska 37._5S65
Trgovski POMOČNIK
mešane in manufakturne stroke, absolvent Zadružne šole, zmožen knjigovodstva in vseh pisarn, poslov, želi mesta v trgovini ali zadrugi. Naslov v upravi lista pod štev. 5831.
VEČ DOBRIH, IZURJENIH kleparskih pomočnikov
se takoj sprejme v trajno delo. Plača dobra. — Franc ŠRA-MEK, klepar in kotlar, Tržič,
Gorenjsko.	5826
blizu Ljubljane, prodam. Pripravna za čevljarja ali kleparja, ker teh ni v bližini. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod številko 5857.
TRGOVINO-
mešane stroke na deželi, se zaradi smrti da v najem. — Pojasnila na upravo «Slo-venca« pod Zlata jama« 5871
PRODA SE KRATEK, ČRN KLAVIR
tvrdke »Stingel«, zelo malo rabljen. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 5Š73.
Iščem malo GOSTILNO
v NAJEM ali kak LOKAT, za vinotoč (vinsko klet). Kdor preskrbi, dobi nagrado 2000 Din. Naslov pove uprava lista pod številko 5872.
V tem-Ie oddelku
vejja vsnka drobna vrstica E»lm 1-50 ali vsako b e s e d a 50 par. Najmanjši oglas stane 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo
više.
GOSPODE
sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 5874.
m
HB
m ©
© ©
m
o m m m m d
a
m
m m
13
z«wofl za premog d. d. v litimi™
prodaja
IZ SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
INOZEMSKI PREMOG IN KOKS
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvorstni čehoslov. in angleški koks /.a livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete
Naslov: Prometni zaved za premog d. d
V LjublianS, Miklošičeva cesta štev. 15. H.
PRODAJALKA
starejša, špecerijske stroke, želi premeniti mesto. Naslov pove uprava pod štev. 5856.
Državno upraviteljstvo velepcsestva MOKRICE prodaja potom pismene dražbe dne 1. OKTOBRA L 1. sledeče količine LESA NA PANJU, in to:
a) v gozdnem okolišu Peteršuc 300 plm3 smrekovega lesa;
• b) v gozdnem okolišu Mačji dol 200 plm3 borovega lesa;
c)	v gozdnem okolišu Hunce 120 plm3 smrekovega lesa;
d)	v gozdnem okolišu Vukovinski hrib 80 plm* mecesnovega lesa;
e)	v gozdnem okolišu za Kovačnico 100 plm' smrekovega lesa. — Skupaj 800 plm3 lesa.
Pismene, kolekovane ponudbe je vpor.lati na državno upravo veleposestva Mokrice, p. Jesenice ob Savi, Dolenjsko, do dne 1. oktobra, 12. ure opoldne. Tozadevni dražbeni pogoji so na vpogled vsak dan ob uradnih urah.
Državno upraviteij3tvo.
kostanjeve, jelove in bukove kupuje FRUCTUS, Ljubljana, Tabor št. 2. 5862
l^mrfno baker, med,
tf Ihti PAKFONG, ROTGUSS, mehki SVINEC, ODPADKE kupujemo po najvišjih cenah. Po robo pošljemo. - »BUTONIA«, Zagreb, Horvačanska cesta 29, telefon 2261.	5208
PRODAJALKA^
pridna in poštena, s četrtletno prakso, želi premeniti mesto v kaki mešani trgovini. — Ponudbe na upravo pod SS^O.
Hotelska SOBARICA
izurjena, z dobrimi spričevali, se takoj sprejme. Osebne ponudbe na upravo hotela UNION v Ljubljani. 5842
KMEČKODEKLE
za vsa hišna opravila, dobi takoj službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Poštena« št. 5813.
NAZNANILO!
Večja množina raznih otroških in igračnih VOZIČKOV (ostankov posameznih vzorcev) tovarne »Tribuna«, se po znatno znižani ceni proda Ljubljana, Karlovska cesta 4.
Mantinel plošča 95/150, brez sukna, 12 palic, 3 krogle, prav dobro ohranjen, se proda komplet za 3000 Din. — Kavarna »SLON« — Ljubljana.
pridno in pošteno, IŠČEM za trfovino z mešanim blagom. JOSIP MOLL, Trbovlje II.
8LAMORE7NICA
dobro ohranjena, naprodaj. -Ogleda se: Rimska cesta št. 3, pritličje.	5854
IŠČEM oilajšo GOSPODIČNO
(Slovenko), iz boljše hiše z dobro vzgojo in lepega vedenja, k 2 fantoma, 3 in 4 leta starima. Pogoj: znanje lepe slovenščine, če mogoče tudi franc. in ital. jezika — in šivanja otroških oblek in perila — Ponudbe s sliko in zahtevanimi pogoji na upravništvo pod šifro »Maribor« št. 5823.
PRIKROJEVALKA
moškega perila se sprejme v Ljubljani. — Obenem dobi delo na dom (proti kavciji) VEČ ZMOŽNIH ŠIVIH za moško perilo. — Ponudbe je poslati na: LJUBLJANA, POŠTNI PREDAL 129.
PRODA SE
VEČ VRAT
v še dobrem stanju. Poizve se: Ljubljana, Stari trg št. 32.
"PRIDNA ln POŠTENA
za domača dela se sprejme v Ljubljani, Stari trg štev. 32, v trgovini.	5834
BBBBaSSPBiaSSBfSBIBBiH
POHIŠTVO
prodani kompletno za spalnico iz črešnjevega, za kuhinjo pa iz mehkega lesa. Od strokovnjaka je cenjeno nad Din 17.500, prodam pa vsled opustitve načrta vse skupaj za dinarjev 10.500. Ugodno je tudi za preprodajalca. Naslov pod štev. 5860 v upravi lista.
KUPIM dobro ohranjen
Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Harmonij«. BBBBBBBBaBBaBSBBBB
MLIN in ŽAGA
naprodaj na veliki, stalni vodi, kjer ni voda nikdar ne
Prevelika in ne premajhna, ez naraven. Mlin je s 6 pari kamnov in stope. — Vse v najboljšem stanju. - Naslov v upravi lista pod štev. 5235.
S1,™ kože da>auUn
u®- v vsaki množini -5gZC
D. ZDRAVIČ,
trgov, usnja, LJUBLJANA, Florijanska ulica 9. 5522
PRODAMl
1 Mannlicher-Schfinauer in 1 Scheibenzimmerstutzen (za lov. društva), 8 Sagescharl-scheiben, 3 kom. cirkularnih žag, Otto Lueger, Lexikon der gesammten Technik (sedem zvezkov), 7 kg medene pločevine, 1 daljnogled sa planinska društva. (Ogleda se od 10—12.) Naslov pove uprava lista pod štev. 5811.
Modistka Horvat
STARI TRG
prodaja bele klobuke od 150 do 200 Din, dvobarvne po 170 Din, enobarvne po 140 Din, različne baržunaste in druge novosti po najnižjih cenah. Žalni klobuki v zalogi.
Pletilni STROJ štev. 10/80 se proda. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 5832.
izvežban v mešani in manu-faktumi stroki, z večletno prakso, zanesljiv in vesten, želi premeniti mesto. Naslov pri upravi pod številko 5853.
Rabim za takoj dobro izvežb.
fcrusača
za POLNOJARMENIK ter
za Spaltgatter. — Ponudbe na upravo lista pod štev. 5837.
z motorno žago po Din 15.— za kubični meter priporoča L. ILERšIČ, Friškovec (za belgijsko vojašnico.	5861
jelove, borove ter ŽELOD in ŽIR kupuje
j komično čiščeno, za pernice in blazine, kg Din 60.—. Belo gosje perje, skubljeno, kg Din 200.—, prima beli puh, kg Din 400.—, razpošilja po povzetju
Josip Brozovič
| ZAGREB, Boškovičeva ulica št. 18. Lastna tvornica perja
višji gimn., se išče za in-strukcijo od 2—4. Naslov pri upravi lista pod 5810.
Inserati v »Slovencu« imajo popoln uspeh. - Inserirajte v njem! .......................................
PllODAM PAR LEPIH
5
!
LJUBLJANA, Tabor 2. fig
~ K
trboveljski
Namesto posebnih obvestil.
V globoki žalosti javljamo, da je naša predraga mati, oziroma tašča tn stara mati, gospa
MARI]A
danes ponoči, previdena s sv. zakramenti, mirno preminula.
Pogreb pojdo v četrtek, dne 25. t m. ob 4 uri popoldne iz hišo Sv. Petra cesta štev. 26 na pokopališče pri Sv. Križu. V Ljubljani, dne 24. septembra 1924.
VIKTOR ZALAR, tajnik lilozofske fakulteto, M. U. dr. LUDOVIK ZALAR, sinova. — MARIJA ZALAR, učiteljica, ALBINA R\MOVS, lic. profesorica, hčeri. — Dr. FRANC RAMOVŠ, univ. profesor, zet. — LILI ZALAR, roj. GRECBANU, vdov* po nadporočniku, sinaha. — ALEKSANDER ZALAR. PRIMOŽ RAMOVŠ, vnuka.
Ljubljana
Gosposvetska cesta 16 TeBefon 343
.^.•SBTOSiaKrer
Pravi angleški
ij za industrijo ln kovinske obrti,
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
I
v vsaki množini dobavlja
Josip S^eitC
LMaita, Rasliovo cesta 3.
Preda se: LOVSKI PES,
dakcl, 3 leta star, močan, ru-javorumen, posebno oster na lisice in jazbece v rovih, po-raben tudi kot brak za posameznega lovca. — LOVSKA PSICA, 2 leti stara, vitka, mala, bela, črno- oz. rujavolisa-sta, posebno ostra na zajce, nadalje mladiči 5 mesecev stari, enake barve in postave kot psica. Vprašanja pod »Lovski psi« št. 5838 na upravo lista.
landauer in kočijo z vso opremo in livrcjami. — Ponudbe pod »ekvipaža« St. 5864 na upravo »Slovenca«
iiunnuunuiuimniiuniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiuniiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiunm
1 Brinja novo istersko	(
| ima v zalogi	|
3	3
ItoaSj Mu&rana,	I
Gosp©swstska 3.	|
niiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiininniiniiiiitimininiiinimunmnnmmiiii
Velika zaloga šivalnih potrebščin modnega nakita, svile, baržuna i. t. d. pri
1 Šinkovec nos!. K. soss
Ljnbljana, Mestni tig 19.
šivilje in krojači znataa popusti Se pošilja dnevno po polti!
= Odvetnik
Dr. IVAN STANOVNIK
uljudno naznanja, da Je otvoril svojo
odvefnišlso pisarno
v Liubliani, Miklošičeva cesta 3t. 7, I. nadstropje.
■ 1 — (Hiša Vzajemne posojilnice.) =====