Ptuj, torek, 18. oktobra 2011
letnik LXIV • št. 81 odgovorni urednik: JožeŠmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Rokomet • Do
zmage z dobro obrambo
Aktualno Ptuj • »Pridružimo se tujini v boju za spremembe!«
O Stran 3
Tednikov pogovor Milan Zver •
Več Evrope ne bo nastalo čez noč
O Stran 6
Po naših občinah Ptuj • Delilniki stroškov ogrevanja so obvezni za vse O Stran 15
Štajerski
Spodnje Podravje • 58. gostinsko-turistični zbor
Terme tudi letos med najboljšimi
Že tretje leto zapored so se zaposleni v Termah Ptuj izjemno odrezali na največji strokovni prireditvi s področja gostinstva in turizma v Sloveniji, gostinsko-turističnem zboru, ki je bil letos že 58. po vrsti.
Avto Šerbinek d.o.o.
PE Ptuj, Mariborska cesta 68
© 02/788-54-00
Nogomet •
Izkušnje nagnile tehtnico na stran Kidričanov
O Stran 11
Pomlajena ekipa Term se je vrnila s štirimi zlatimi, devetimi srebrnimi in štirimi bronastimi medaljami ter enim priznanjem, skupaj torej 18 nagrad, kar je več, kot so dosegli na lanskem gostinsko-turistič-nem zboru. Še posebej velja omeniti dosežek Maksa Kekca, ki je že drugo leto v tekmovanju priprave jedi v kotličku opravil z vso konkurenco. Na dosežke svojih zaposlenih so v 125-članskem kolektivu Term Ptuj nadvse ponosni, doseženi so v hudi konkurenci z veliko večjimi turističnimi podjetji. Tudi v prihodnje bodo sodelavce spodbujali k udeležbi na tovrstnih strokovnih srečanjih, ki so hkrati odlična priložnost za izmenjavo strokovnih znanj in izkušenj, je povedal direktor Term Ptuj Andrej Klasinc, ko je na včerajšnji tiskovni konferenci predstavil dosežke letošnjega zbora.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Vičava • Z avtomobilom v električni drog
t
O Stran 12
Smrt 24-letnega mladeniča
Kot so sporočili s Policijske uprave Maribor, je v ponedeljek, 17. oktobra okoli, 5.35 prišlo do hude prometne nesreče na Vičavi pri Ptuju, zaradi katere je ugasnilo življenje 24-letnega voznika osebnega avtomobila.
Mladi voznik osebnega avtomobila Renault thalia, ki je vozil iz smeri Vičave proti Ptuju, naj bi zaradi prevelike hitrosti zapeljal izven vozišča in trčil najprej v vrtno ograjo, nato pa v drog električne napeljave. Pri tem je bil hudo telesno poškodovan, tako da so ga iz zvite pločevine morali reševati ptujski gasilci, nato pa je bil z
reševalnim vozilom odpeljan v splošno bolnišnico v Ptuju. Žal pa je zaradi hudih poškodb že čez dobri dve uri umrl.
Na območju Policijske postaje Ptuj je to že deveta letošnja smrtna žrtev prometnih nesreč, kar je več kot enkrat več kot lani, ko smo v celem letu 2010 imeli na tem območju štiri smrtne žrtve.
-OM
Foto. M. Ozmec
Trčenje vozila na Vičavi je bilo tako silovito, da se je betonski električni drog skoraj podrl.
Foto. M. Ozmec
Slovenija • Pred prihajajočimi volitvami
Ankete kažejo vzdušje, mladinski svet se zavzema za mlade, DZ pred razpustom
Anketa Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) iz Ljubljane kaže, da bo 31,2 odstotka tistih, ki bodo šli na volitve, volilo SDS, 11,9 odstotka pa SD. Med listami se bo, sodeč po odgovorih, najvišje uvrstila lista Gregorja Viranta (13,7 odstotka), lista Zorana Jankoviča pa bo dobila 11,2 odstotka.
Lista Gregorja Viranta bo tako druga najmočnejša skupina v DZ. Sledila bo stranka SD, tej pa lista Zorana Jankoviča. V DZ se bodo uvrstili še DeSUS (7,5 odstotka), LDS (5,6 odstotka) in SNS (5,1 odstotka). Ne bo pa štiriodstotnega parlamentarnega praga uspelo prestopiti SLS (3,6 odstotka), listi Borisa Popoviča (2,8 odstotka), Zares (2,4 odstotka) in Stranki za trajnostni razvoj Slovenije (2,2 odstotka).
25,8 odstotka vprašanih meni, da bi bil najboljši mandatar Gregor Virant. Za 24,1 odstotka vprašanih bi bil najboljši mandatar Janez Janša, za
11,4 odstotka pa Zoran Janko-vič. Premier, ki vodi tekoče posle, Borut Pahor bi bil najbolj primeren mandatar za 10,9 odstotka vprašanih.
Vsi štirje so se enako razvrstili tudi pri vprašanju, komu najbolj zaupate, pri čemer jih 21,6 odstotka ne zaupa nobenemu, 15,4 odstotka vprašanih pa ne ve, kateremu bolj zaupa.
Volitev se bo po tej anketi sicer udeležilo 62,8 odstotka vprašanih, 18,7 odstotka jih je še neodločenih.
V anketi so tiste, ki so odgovarjali, povprašali tudi o nekaterih drugih temah. Tako denimo 37,1 odstotka vprašanih
delovanje prvega predsednika republike Milana Kučana ocenjuje negativno, pozitivno pa 32,6 odstotka. 86,3 odstotka vprašanih meni, da bo predsednik republike Danilo Türk mandatarstvo po volitvah zaupal relativnemu zmagovalcu volitev, 13,7 pa da ga bo zaupal tistemu, ki bo zbral več kot polovično podporo v DZ.
Med domačimi in tujimi imeni iz politike sicer največ ljudi zaupa Janezu Potočniku (20,1 odstotka). Sledita mu Ernest Petrič (19 odstotkov) in Türk (18,6 odstotka).
IFIMES je raziskavo opravil med 28. septembrom in 10. oktobrom na naključnem vzorcu 888 anketiranih, od tega v vsaki volilni enoti po 111. V raziskavi so bile liste upoštevane pod pogojem, da se bodo udeležile volitev, kar v času raziskave sicer še ni bilo znano, še pojasnjujejo v IFIMES.
Mladinski svet poziva stranke, naj na kandidatne liste uvrstijo mlade
Mladinski svet Slovenije je v javnem pozivu stranke pozval, naj se zavzamejo za večjo udeležbo mladih v politiki in v čim večjem številu kandidirajo mlade do 30. leta starosti, in to v okrajih, v katerih imajo velike možnosti za izvolitev. »Ustvarjanje pogojev za participacijo mladih je namreč ključnega pomena za napredek družbe,« so zapisali. Kot ugotavljajo v mladinskem svetu, mladi poleg
V pokojninsko blagajno dodatnih 111,7 milijona evrov državnih sredstev
Svet Zpiza je sprejel rebalans finančnega načrta, s katerim se prihodki in odhodki povišujejo za 1,5 odstotka, in sicer na 4,95 milijarde evrov. Razpravljavci so poudarili, da so prihodki in odhodki usklajeni zaradi proračunskih transferov. Teh je za 111,7 milijona evrov več od predvidenih in skupaj znašajo 1,54 milijarde evrov.
Finančni načrt Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) z rebalansom ne pričakuje ne presežka ne primanjkljaja, prav tako pa se ne načrtuje zadolževa-
svojega intelektualnega vložka prinašajo tudi edinstven pogled na odločitve. Kljub temu je po ugotovitvah mladinskega sveta udeležba mladih na vseh ravneh odločanja v Sloveniji šibka. Na politični ravni denimo udeležba mladih v političnih strankah znaša le dva odstotka, kar je pod povprečjem EU, navajajo.
Raziskave še kažejo, da mlade v Sloveniji politično udej-stvovanje zanima manj kot njihove vrstnike v EU in da imajo izrazito negativen odnos do predstavnikov oblasti in javnih politik, opozarjajo v mladinskem svetu. »Bližajoče se volitve so zato priložnost, na katerih se lahko potencial mladih izkaže kot učinkovito sredstvo za oblikovanje mehanizmov spodbujanja aktivnega državljanstva ter dviga pomena učinkovitega udejstvovanja v demokratičnem življenju,« so še zapisali v Mladinskem svetu Slovenije. Mladinski svet Slovenije je krovno združenje mladinskih organizacij, ki delujejo na državni ravni.
DZ bo po razpustu obravnaval le nujne zadeve
Poslanci bodo po razpustu parlamenta do ustanovne seje novega sklica DZ lahko obravnavali le nujne zadeve na izrednih sejah, je danes sklenil kolegij predsednika DZ Ljuba Germiča. V času volilne kampanje pred parlamentarnimi volitvami pa parlament pravi-
nje, je pojasnil finančni direktor zavoda David Klarič. Z rebalansom finančnega načrta se po Klariče-vih pojasnilih najbolj povečujejo državne pokojnine in varstveni dodatki, posledično pa tudi transferi v zdravstveno blagajno. Ker se znižujejo prihodki iz prispevkov, pa se še posebej povečujejo prihodki iz državnega proračuna. Prispevki za socialno varnost v rebalansu znašajo slabih 3,38 milijarde evrov, kar je okoli 43,9 milijona manj od načrtovanih. Da bodo prihodki usklajeni z odhodki, pa bodo iz državnega proračuna in iz sredstev proračuna EU prejeli okoli 111,7 milijona evrov več od načrtovanih, kar skupaj pomeni dobre 1,54 milijarde evrov.
Zaskrbljenost nad tem, da se iz prispevkov nabere manj sredstev in da jih je treba zagotavljati iz državnega proračuna, je izrazil tudi gene-
loma ne bo zasedal.
Ker bo predsednik republike Danilo Türk 21. oktobra razpustil parlament in razpisal predčasne volitve, so se predstavniki poslanskih skupin danes dogovorili, kako bo potekalo delo DZ od razpusta pa do ustanovne seje novega parlamentarnega sklica. Sklenili so, da bodo v tem času obravnavali le nujne zadeve, ki se lahko uvrstijo na izredne seje.
A sklic izredne seje bo moral potrditi kolegij predsednika DZ z večino, ki predstavlja dve tretjini poslancev. Izjema bodo zadeve, ki jih mora DZ obravnavati v ustavno oz. zakonsko določenih rokih, kot je denimo razpis zakonodajnega referenduma ali pa ponovno odločanje zaradi veta državnega sveta.
Tudi delovna telesa bodo lahko zasedala le na nujnih sejah, na katerih bodo obravnavala nujne zadeve, kot so zadeve EU, pobude za sklenitev mednarodnih pogodb ali zadeve, ki se nanašajo na razmerje DZ do ustavnega sodišča. Tudi za seje delovnih teles bo potrebno dvotretjinsko soglasje predstavnikov poslanskih skupin na seji kolegija.
V času razpusta poslanke in poslanci ne bodo mogli postavljati poslanskih vprašanj in pobud, kar pa se tiče mednarodne dejavnosti DZ, bodo opravili tiste, ki so že dogovorjene. Prav tako se bodo v DZ še vedno izvajale zaprisege sodnikov.
Kolegij je danes določil tudi časovni potek zadnjega redne-
ralni direktor Zpiza Marijan Papež. Po njegovih besedah je res, da so prihodki in odhodki izravnani, a če ne bo gospodarske rasti, se lahko zgodi, da državni proračun Zpizu ne bo mogel kar zagotavljati sredstva. (sta)
SDS zahteva izredno sejo DZ o noveli zakona o pravilih cestnega prometa
Poslanci SDS zahtevajo sklic izredne seje DZ, na kateri bi opravili drugo obravnavo novele zakona o pravilih cestnega prometa. Državni zbor je sicer novelo SDS, ki predvideva izrek opomina namesto globe za določene manjše prometne prekrške, obravnavali na
ga zasedanja v tem sklicu parlamenta. Kolegij je sicer določil le vrstni red točk dnevnega reda ter njihov časovni potek, obravnava točk pa ni določena po dnevih. Posamezne točke bodo obravnavali po določenem zaporedju, pri čemer bo seja trajala le tri dni, od ponedeljka do srede, 19. oktobra.
Četrtek pa bo namenjen izrednemu zasedanju, na katerem bodo na zahtevo poslancev SDS opravili drugo branje novele zakona o pravilih cestnega prometa.
Poslanske skupine so sicer v okviru redne seje najavile 42 ur razprave. Če bi poslanci izkoristili ves najavljeni čas, bi zato z delom končali šele v četrtek ob 6. uri zjutraj, je pojasnil predsednik DZ Ljubo Germič. Če bi izkoristili 80 odstotkov časa, kar je še vedno več od povprečja, bi sejo zaključili v sredo zvečer. V primeru, da seja v sredo zvečer vendarle ne bi bila končana, pa jo bodo nadaljevali v četrtek, v tem primeru bi prestavili izredno sejo.
Na zadnji redni seji v tem mandatu bodo poslanci med drugim odločali še o noveli kazenskega zakonika, zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, zakonu o avdiovizualnih medijskih storitvah, dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah ter stališču Slovenije do pogodbe o pristopu Hrvaške k EU. Po vetu državnega sveta bodo tudi ponovno odločali o noveli zakona o zdravilstvu.
STA (pripravlja: SM)
sredini izredni seji in sklenili, da je primerna za nadaljnjo obravnavo.
Novela SDS sicer predvideva izrek opomina namesto globe pri prvič storjenih manjših prometnih prekrških, s katerimi se neposredno ne ogroža varnosti cestnega prometa in tudi ne povzroči škodljivih posledic v prometu. V kolikor pa bi udeleženec cestnega prometa v obdobju enega leta ponovil prekršek in mu uradna oseba ne bi izrekla opozorila, bi ga kaznovali s predpisano globo. Hkrati predlagana novela omogoča, da kršitelj pravil cestnega prometa, ki ne vloži sodnega varstva, plača polovico izrečene globe v roku 30 dni od pravnomočnosti plačilnega naloga namesto v osmih dneh, kot to velja zdaj.
V imenu vlade, ki opravlja tekoče posle, pa je prometni minister Patrick Vlačič že na izredni seji pojasnil, da vlada predlaganim rešitvam nasprotuje. (sta)
Uvodnik
Je plaz še možno ustaviti?
O tem, da sta nenasiten pohlep ter izkoriščanje svetovnih kapitalistov in bankirjev dosegla skrajno mejo, pričajo vse glasnejši in vse množičnejši globalni protikapitalistični protesti, ki se te dni dogajajo po vsem svetu in tudi pri nas niso izjema. Plaz nezadovoljstva in protestov, ki so ga tokrat za spremembo sprožili prav v obljubljeni deželi, se je prek luže kot blisk razširil po vsem svetu. In tako smo le nekaj dni po Wall Streetu doživeli okupacijo borze tudi v naši prestolnici, konec tedna so se zgodili protestni shodi tudi v Mariboru in Kopru. Osnovno sporočilo protestnikov po vsem svetu je zelo jasno: ljudem je dovolj tega, da o usodi 99 odstotkov lačnega in nezadovoljnega človeštva odloča le dober odstotek požrešnih, nenasitnih, očitno nerazsodnih kapitalistov. Tudi napisi protestnikov pri nas so dovolj zgovorni, saj sporočajo, da je dovolj suženjstva pohlepnim bankirjem, da nismo le blago v rokah bank in politikov, da ne bomo plačevali njihove krize ipd.
Svetovni ekonomisti so končno morali priznati, da se je zaradi krize, ki je ni povzročilo delovno ljudstvo, ampak lastniki kapitala in bankirji, rast življenjskega standarda skoraj po vsem svetu upočasnila, ponekod v nerazvitem in vzhodnem svetu pa celo ustavila in že krepko nazaduje. V oči bodejo podatki, ki so nam jih postregli ob včerajšnjem svetovnem dnevu boja proti revščini: že več kot milijarda ljudi po svetu živi v skrajni revščini; samo v Evropi grozi prehranska revščina 43 milijonom ljudi; revščina in nezadovoljstvo vse bolj razjedata tudi Slovenijo, saj živi na pragu preživetja že prek 254.000 ljudi.
Da je stanje resno in negotovo tudi na Štajerskem ter v širši ptujski regiji, smo lahko slišali tudi na četrtkovi volilni skupščini sindikata upokojencev, kjer so javnosti posredovali jasen poziv: ne bodimo tiho in potrpežljivi, v svetu in Ameriki so že borbe za spremembe, pridružimo se jim! Ob tem pa se je vendarle treba nadvse resno zamisliti in se zavedati, da lahko takšni in podobni pozivi povzročijo neustavljiv in uničujoč plaz, po katerem nič več ne bo, kot je bilo. Z gotovostjo lahko zatrdimo le to, da bo izid za vse do konca popolnoma negotov, kajti nihče ne more vedeti, ali in kako bo ta uničujoči plaz preživel. To, da se domače politične elite te dni ukvarjajo predvsem s svojim preživetjem in pri tem pozabljajo, da moramo preživeti tudi volivci, pa je že zgodba zase.
Martin Ozmec
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Dženana Bečirovič, Majda Go-znik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Nastja Bat. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Neenotnost - največji problem slovenskih upokojencev
»V Ameriki so že boji za spremembe, pridružimo se jim!«
Na območnem odboru sindikata upokojencev Ptuj so ponovno opozorili na kritične razmere upokojencev ter jih pozvali k skupnemu boju za pravice, ki so se v Ameriki in svetu že pričele. Zaradi zdravstvenih težav so razrešili dosedanjega predsednika Edija Kupčiča, za novega pa izvolili Milana Fajta.
Foto: M. Ozmec
Novi predsednik sindikata upokojencev Milan Fajt: »Želim, da bi vsi upokojenci združili vrste, da bi končno dosegli to, da bodo naša mnenja in predloge spoštovali!«
Dosedanji predsednik ptujskega območnega sindikata upokojencev Edi Kup-čič je na omenjeni volilni konferenci v Ptuju minuli četrtek, 13. oktobra, ugotovil, da današnji čas ni naklonjen ne zaposlenim in ne upokojencem, in opozoril, da so zaradi nizkih plač tudi pokojnine nižje, po njegov oceni so že pod 60 odstotki plač.
»Povprečne pokojnine so nizke, blizu minimuma življenjskih stroškov 582 evrov, in nedopustno je, da mnogi prejemajo še manj. Pokojnine in socialni transferji so bili lani in letos zamrznjeni, saj se niso prilagajali rasti življenjskih stroškov in plač. Takšna zamrznitev, čemur pravijo varčevanje, nam grozi tudi letos. To so napovedovali vsi do sedaj znani kandidati za predsednika vlade, pri tem pa je narobe, da je dosedanji predlog uperjen le proti zaposlenim v javni upravi ter proti upokojencem in prejemnikom socialnih transferjev, preostali, bogatejši državljani, poslanci, ministrstva in vlada, pa osebno ne bi varčevali,« je bil kritičen Kupčič.
Zato so v sindikatu upokojencev Ptuj sprejeli sklep o ravnanju in reševanju krize z varčevanjem, ki je pripravljen na osnovi dosedanjih stališč in sklepov območnega odbora sindikata upokojencev. Zaradi nenehnih groženj o zmanjšanju pravic v zdravstvu, »pri čemer se gredo v zavarovalnici Vzajemna neke čudne igre in borbe za odločanje o tem, kdo bo gospodaril z upokojenskim denarjem«, pa so sprejeli tudi sklep o večanju števila članstva upokojenskega sindikata, saj je sedanje razmeroma majhno število članov po Kupčičevih besedah resna ovira za uveljavitev njihovih stališč in zahtev.
»Sindikat je večen!«
Sicer je Kupčič zadovoljen z dosedanjim delom območnega odbora sindikata upokojencev Ptuj, saj so dali mnogo pobud, predlogov in zahtev republiškemu odboru, ki jih je trmasto zagovarjal z argumentira-
nimi podatki o dejanskem stanju in življenju v vzhodni Sloveniji. Svoje pripombe, predloge in zahteve so posredovali tudi predsedstvu Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ter predsedniku Dušanu Semoliču in oboje je bilo do neke mere tudi upoštevano.
Ob tem je Kupčič opozoril na pomembnost srečanje med sindikati Slovenije in Hrvaške, ki so ga pripravili v Ptuju, na sodelovanje s predstavniki s predstavniki evropskih sindikatov FER-PA, ki ima več milijonov članov, pomemben je bil tudi obisk predsednice sindikatov De Santezove ter predstavnikov sindikatov Julijske krajine, za velik uspeh pa imajo tudi izdajo knjižice o sindikalnem aktivistu Feliksu Bagarju. Kritično razmišljanje pa je Kupčič sklenil z besedami: »Povsod in vselej sem zagovarjal naša, sindikalna stališča. Nekaterim to ni bilo všeč in so mi to pokazali, tudi z zaslišanjem policije iz centrale, kjer verjetno spremljajo moje levičarsko delo. Kakorkoli že, naj bo tudi v prihodnje napše geslo: ne odnehati in omagati, ko gre za pravice, sindikat je večen!«
Predsednik Območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Spodnje Podravje Boris Frajn-kovič se je Kupčiču zahvalil za njegova prizadevanja in uspešno vodenje sindikata upokojencev.
Neenotnost -največji problem
Predsednik sindikata upokojencev Slovenije Konrad Breznik, ki je bil gost konference, pa je opozoril na nekaj aktualnih nalog, ki jih čakajo v pripravah na 5. kongres sindikata: »Število upokojencev se iz leta v leto povečuje, trenutno nas je okoli 590.000, v letošnjem letu pa se bo število še povečalo, saj se zaradi kriznih razmer mnogi odločajo za predčasno upokojitev. V naš sindikat vstopajo upokojenci iz večine drugih sindikatov razen iz Skei, ki želi svoje upokojence povezati po svoje. In prav zaradi take sindikalne razdrobljenosti ostajamo nemočni. Drugače je v sosednji Italiji, kjer je sindikat upokojencev glavna in številčno najmočnejša sindikalna organizacija, v katero so vključene tudi gospodinje, zato je z okoli petimi milijoni članov daleč najmočnejša in brez nje se ne more zgoditi nič v škodo upokojencev.
Pri nas pa je zelo drugače. Vlada zadolži skupino mladih ekonomistov, da pripravi predlog nove zakonodaje in jo želi sprejeti brez upoštevanja predlogov upokojencev. In ker smo slovenski upokojenci razdeljeni po posameznih strankah, se dogaja, da govorijo in odločajo v njihovem interesu. In tako je zveza društev upokojencev Slovenije za sprejetje
nove zakonodaje, Desus, ki je sicer politična stranka upokojencev, pa proti. Odločno smo proti tudi mi, v sindikatu upokojencev Slovenije, saj vemo, da je krivična in za upokojence nesprejemljiva, pa nas nihče ne posluša. Pokojnine se nenehno nižajo, ni skrivnost, da imajo novi upokojenci nižje pokojnine kot tisti, ki so šli v pokoj že pred leti, in to je absurd.«
Upokojenci v zverinjaku političnih strank
Na pobudo Edija Kupčiča so sprejeli poseben sklep s pozivom sindikatom vseh dejavnosti in predsedstvu ZSS, naj vsakemu članu sindikata ob odhodu v pokoj ob zahvali ponudijo članstvo v sindikatu upokojencev, ki deluje v okviru Svobodnih sindikatov Slovenije, kajti, tako Kupčič, neodgovorno bi bilo prepustiti nove upokojence zverinjaku nekaterih političnih strank brez zaščite, ki jo nudi sindikat. Posledice krepitve kapitala vse bolj pritiskajo na slabše preživetje ljudi, zato je nujen odgovor krepiti tudi vrste upokojencev. »Ne bodimo tiho in potrpežljivi, v svetu, tudi v Ameriki, so že borbe za spremembe, pridružimo se jim!« pozivajo v sindikatu upokojencev.
V vrstah sindikata upokojencev Ptuj se podajajo v boj za spremembe tudi z novim vodstvom, saj so po soglasni razrešitvi dosedanjega vodstva in izvršnega odbora za novega predsednika območnega odbora soglasno izvolili Milana Fajta, ki je bil do sedaj izredno aktiven v sindikatih, še posebej v SKEI in tudi kot profesionalni predsednik sindikata v kidričevskem Talumu. Kot novopečen upokojenec in predsednik sindikata upokojencev je ob izvolitvi poudaril: »Želim predvsem, da bi vsi upokojenci združili vrste, da bi se še več pogovarjali in poslušali med seboj, predvsem pa, da bi končno dosegli, da bodo naša mnenja in predloge spoštovali!«
M. Ozmec
Od tod in tam
Ptuj • Stanislav Glažar odstopil kot direktor
Foto: Črtomir Goznik
Sedmega oktobra je Stanislav Glažar podal odstopno izjavo kot direktor uprave MO Ptuj. Na tej funkciji ostaja do zaključka postopka izbire nove direktorja občinske uprave, za katerega je razpis v teku. Glažar je odstopil iz osebnih razlogov oziroma skladno z reorganizacijo dela v občinski upravi MO Ptuj, v okviru katere bo prevzel vodenje kabineta župana. Pravilnik o sistematizaciji naj bi ptujski župan Štefan Čelan sprejel do 26. oktoba, sledila bo razporeditev na nova delovna mesta. Glažar pravi, da bo na novem delovnem mestu razbremenjen nekaterih zadev, zagotovo pa njegova nova zaposlitev predstavlja neke vrste »olajšanje« za tiste, ki so še vedno prepričani, da kot župan ene občine ne bi smel zasedati direktorskega mesta v drugi občini. Mesto direktorja naj bi zasedel Janko Širec, dosedanji vodja oddelka za gospodarske javne službe, kakovost, investicije in gospodarstvo.
MG
Sp. Podravje • Izvirne podjetniške ideje
Foto: Črtomir Goznik
Manager klub Ptuj je 14. oktobra na svoji spletni strani objavil razpis za izbor najuspešnejše izvirne podjetniške ideje na Ptujskem za leto 2011. Na prvem razpisu je priznanja prejelo sedem uspešnih podjetnikov oziroma družb. Kot poudarjajo v Manager klubu Ptuj, ki ga vodi Miran Senčar (na fotografiji), je razpis prava pot k spodbujanju in prepoznavanju izvirnih idej, ki se realizirajo v podjetnih okoljih. K sodelovanju vabijo podjetnike in družbe s Ptujskega, ki so izvirno podjetniško idejo uspeli realizirati v zadnjih petih letih. Ocenjevali bodo izvirnost ideje, poslovni načrt, potencial ideje in njen odnos do družbenega in naravnega okolja, pri čemer velja, da morajo kandidati za najuspešnejšo realizirano izvirno podjetniško idejo v vsaj enem od kriterijev izkazati nadpovprečnost. Prijave bodo sprejemali do konca leta 2011. Vsem zainteresiranim pa letos ponujajo tudi možnost predhodnega dodatnega pridobivanja informacij in svetovanje članov kluba, ta pa bo poskrbel tudi za promocijo njihove uspešno realizirane podjetniške ideje.
MG
Ljubljana • Prvo prodajno mesto RD0
Foto: Črtomir Goznik
Podravsko-ptujsko-ormoška turistična regionalna destinacijska organizacija je 4. oktobra v Cityparku v Ljubljani odprla svoje prvo direktno prodajno-promo-cijsko mesto. Potencialnim obiskovalcem oziroma kupcem so na voljo inovativni turistični paketi z doživljajskimi zgodbami, namenjenimi družinam, športnim navdušencem, romantičnim parom. Paketi so naprodaj v lično oblikovani embalaži, ki kupce nagrajujejo s tematskimi darili, povezanimi z vsebino paketa. Občine na območju Podravsko-ptujsko-or-moške RDO so se povezali z zainteresiranimi gospodarskimi subjekti tega območja zaradi trženja in skupnega nastopa na trgu ter priložnosti za razvoj turizma skozi štiri prepoznavne turistične tržne znamke: Jeruzalem - pravljica sonca, Haloze - nazaj k naravi, Slovenske gorice - preprosto čudovite in Ptuj - zakladnica tisočletja.
Ptuj • S predstavitve projekta Mesta in kultura
Za večjo prepoznavnost zgodovinskih mest
V hotelu Mitra na Ptuju je bila 13. oktobra tiskovna konferenca, na kateri so predstavili zaključke projekta Mesta in kultura, skupnega nastopa in promocije enajstih slovenskih zgodovinskih mest, članic Združenja zgodovinskih mest, Celja, Idrije, Kopra, Kranja, Novega mesta, Pirana, Ptuja, Radovljice, Slovenskih Konjic, Škofje Loke in Tržiča. Projekt sta predstavila Sandi Dolenc kot vodja in Klavdija Petek, vodja referata za gospodarstvo in turizem MO Ptuj.
V letošnjem letu praznuje Združenje zgodovinskih mest Slovenije 10. obletnico delovanja, pogodba o ustanovitvi združenja je bila podpisana junija leta 2001 na Ptuju. Zaključna slovesnost ob prvi desetletki bo novembra v Škofji Loki, kjer je tudi sedež združenja.
Združenje zgodovinskih mest Slovenije je na javnem razpisu za promocijo turistične ponudbe tematskih turističnih proizvodov na nacionalni ravni v letu 2010 in 2011 Evropskega sklada za regionalni razvoj, uspelo pridobiti sredstva, s katerimi je uspešno realiziralo projekt Mesta in kultura, ki je namenjen predvsem izboljšanju poznavanja slovenskih mest med domačimi in tujimi gosti, povečanju turistične potrošnje in podaljšanju dobe bivanja gostov v mestih, da bi se v njih zadržali več kot en dan. V ta namen je bilo izdanih več promocijskih edicij, med drugim brošura Acta Slovenica v nakladi 70 tisoč izvodov, zloženka Nikoli ustavljen čas v
Foto: Črtomir Goznik
Projekt Mesta in kultura sta predstavila Sandi Dolenc kot vodja in Klavdija Petek iz MO Ptuj.
nakladi 70 tisoč izvodov, katalog Mesta in kultura v nakladi 70 tisoč izvodov v slovenskem, nemškem, angleškem in italijanskem jeziku, ki vabijo k ogledu članic Združenja zgodovinskih mest. Izvedene pa so bile tudi številne oglaševalske aktivnosti, predstavitve na borzah in sejmih, prodajne aktivnosti, mesta pa so v sodelovanju s TA Kompasom pripravile tudi turistične programe za obisk mestnih jeder, zgodovinskih znamenitosti in kulturnih prireditev. Navezani pa so bili stiki s po
desetimi organizatorji potovanj v Italiji, Franciji, Nemčiji, Avstriji in Hrvaški, da bi le-ti čim pogosteje v svoje programe vključili eno, dvo,tri in večdnevne obiske slovenskih zgodovinskih mest. Izvedli pa so tudi štiri štiridnevne študijske ture, ki so vključevale obiske biserov starih slovenskih mestnih jeder.
Projekt Mesta in kultura se je v fazi vseh promocijskih aktivnosti 15. oktobra zaključil, hkrati pa tudi začel, je povedal Sandi Dolenc. Nekateri rezultati bodo vidni v
letu 2012, vsi paketi projekta Mesta in kultura se bodo prodajali in promovirali tudi v sklopu Podravsko-ptujsko-ormoške regionalne desti-nacijske organizacije, ki je 4. oktobra letos v Cityparku v Ljubljani odprla prvo direktno prodajno-promocijsko mesto. Projekt Mesta in kultura je stal 250 tisoč evrov, od tega je 150 tisoč nepovratnih evropskih sredstev, razliko pa so prispevali partnerji projekta, občine članice Združenja zgodovinskih mest Slovenije in turistični ponudniki iz enajstih sodelujočih mest. Iz MO Ptuj so v projektu sodelovali, PM Ptuj - Ormož, Terme Ptuj, hotel Mitra, Ptujska klet, Golf Ptuj, Apartmaji in sobe Šilak - Hiša usnjarja Jerneja, PP Gostinstvo in Brodarsko društvo Ranca Ptuj.
V prihodnjih letih pa naj bi se Združenje zgodovinskih mest udeležilo razpisov, na katerih bo mogoče pridobiti tudi sredstva za infrastruk-turne projekte, oziroma konkretne investicije v starih mestnih jedrih.
MG
Ptuj • OŠ Olge Meglič gostila učence iz Madžarske
Obisk učencev iz Porabja
64 učencev in 12 učiteljev dvojezične osnovne šole iz Gornjega Senika na Madžarskem je ta petek obiskalo Osnovno šolo Olge Meglič. Učenci so se družili ves dan, ob tem pa tkali nova prijateljstva in spoznavali raznolikost slovenskih narečij. Pripravili so tudi skupen kulturni program, v katerem so gostje skozi igro in pesem predstavili govor porabskih Slovencev.
Osnovna šola Jožefa Košiča iz Gornjega Senika na Madžarskem ima v letošnjem šolskem letu 64 učencev in prav vsi so gostovali na Ptuj. S to šolo je OŠ Olge Meglič stike navezala že pred dvema letoma na pobudo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Namen
druženja je razvijanje slovenskega jezika, širjenje slovenske kulture in razvijanje dobrih prijateljskih odnosov. Ob pričetku sodelovanja pred dvema letoma so se učenci OŠ Olge Meglič odpravili na obisk v Porabje. V Monoštru so bivali tri dni. Obiska so se
Gostje so se predstavili z Rdečo kapico.
udeležili učenci zadnjega tri-letja, in kot pravi ravnateljica Diana Bohak Sabath, je bilo Porabje za učence neznano in zato zanimivo za ogled.
Tako kot so ptujski učenci uživali v Porabju, so minuli teden njihovi gostje spoznavali lepote našega mesta. Po prihodu na Ptuj so se za eno uro pridružili pouku učencev OŠ Olge Meglič in spoznavali naš način dela. Od 11. ure naprej so se nato družili na ustvarjalnih delavnicah, za konec pa so pripravili še skupni kulturni program. Oboji so se predstavili z glasbenimi točkami, Ptujčani so izvedli še predstavo z naslovom Kako je Evropa dobila ime, njihovi kolegi iz Porabja pa Rdečo kapico. Ta je v porabskem narečju bila še posebej zanimiva. »Namen projekta je živa komunikacija
v slovenščini, obenem pa tudi ohranjanje slovenske kulture in jezika,« je pojasnila Bohak Sabathova.
Kot pravi ravnateljica OŠ v Gornjem Seniku Ildiko Traj-ber Dončec, je obisk na Ptuju zanje nekaj zelo pomembnega: »Zdaj se je prvič zgodilo, da je cela šola naenkrat na izletu v Sloveniji.«
Pomembno vlogo pri izvedbi projekta je imel Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Za povezovanje so poskrbeli tako vsebinsko kot tudi finančno. S tem udejanjajo svojo primarno nalogo: ohranjanje slovenske identitete oziroma slovenske skupnosti v zamejstvu in tudi po svetu. Srečanja na Ptuju se je kot predstavnik Urada udeležil Ptujčan Tadej Bojnec.
Dženana Kmetec
Foto: DK
Od tod in tam
Hajdina • Zaprtja ceste (še) ne bo
Foto: Črtomir Goznik
V občini Hajdina redno spremljajo terminski plan Direkcije za ceste v delu, ki se nanaša na izgradnjo krožišča na Zgornji Hajdini, kjer se civilna iniciativa zavzema za zaprtje lokalne ceste s Hajdine v Kidričevo za tovorni promet. Če se bodo odgovorni držali zapisanega, zapore ne bo. O tem so razpravljali tudi na zadnjem sestanku hajdinskega župana s predstavniki civilne iniciative, vaškega odbora Zgornja Hajdina, odbora za gospodarske dejavnosti ter komisije za infrastrukturo 12. oktobra. Določili so tudi novi datum sestanka, 15. december, ko bodo ponovno pregledali uresničevanje aktivnosti pri tej gradnji. Letos naj bi porušili hišo pred gasilskim domom na Zgornji Hajdini, hiša je že odkupljena. Projekti so v izdelavi, pogodba o tem je bila podpisana 16. septembra. Sredstva za izgradnjo krožišča in rušitev hiše so zagotovljena v rebalansu državnega proračuna v višini 423.000 evrov. Pričakovati je, da bo krožišče zgrajeno do konca leta 2012.
MG
Ptuj • Desetič Vino ni voda
Foto: arhiv KPS
Da vino res ni voda, bodo ptujski študentje letos že desetič dokazali v štiritedenskem festivalu Vino ni voda. Načelo projekta Kluba ptujskih študentov je jasno - mladim želijo približati vinsko tradicijo in predvsem kulturo pitja vina. Letošnji jubilejni festival je doživel nekaj novosti. Številni vinarji, degustacije, najrazličnejša prizorišča in kulturni program bodo tokrat še posebej zanimivi. Za uvod so letos poskrbeli že konec septembra s KPŠ-jevo trgatvijo, prvi uspeh pa so poželi že pred samim festivalskim delom. Organizatorji so namreč letos prvič sodelovali na Škisov tržnici v Mariboru s tem projektom in za svojo stojnico prejeli drugo nagrado. Programski del festivala Vino ni voda se začne v petek, 21.10., z otvoritvijo in predstavitvijo Ptujske kleti vpalaciju gradu. V naslednjih dneh se bodo zvrstile predstavitve znanih vinogradnikov, ki jih bodo spremljale številne glasbene zasedbe. Sledil bo še izlet na vinsko domačijo Kupljen, ogled Ptujske kleti, delavnice, martinovanje na Slovenskem trgu in degustacije. V soboto, 12. novembra se bo deseti festival slovesno zaključil s Stankom Čurinom, velikim imenom slovenskega vinarstva.
Vida Božičko
Ljutomer • Praznik grozdja in mošta
Foto: NS
Ljutomersko mestno središče je bilo minulo soboto popoldne v znamenju grozdja, mošta, vina in zabave.
Društvo KMD je pripravilo tradicionalno vinarsko predstavitev s številnimi vinogradniško-kletarskimi igrami, poku-šnjo vina in mošta ter prikazom nekaterih najznačilnejših vinogradniških del ob spravilu pridelka. Najbolj pristno je prav gotovo bilo stiskanje grozdja ne le v klasični preši, pač pa tudi s pomočjo škornjev, obutih na nogah posebej izurjenih viničarjev. Tokrat se je v tem poslu preizkusila vinska kraljica Male Nedelja Jenny Slekovec (naposnetku).
NŠ
Žetale • S proslave ob 12. občinskem prazniku
V naložbe 1,2 milijona evrov
S sobotno popoldansko osrednjo proslavo ob letošnjem 12. občinskem prazniku in 21. kostanjevem pikniku so žetalske praznične prireditve dosegle vrhunec; župan Anton Butolen kot osrednji govornik je tokrat poudaril pomen pozitivnih učinkov drobnih življenjskih radosti, s katerimi bo sedanjo krizo veliko lažje preživeti.
Letošnji mladi žetalski diplomanti, ki so prejeli posebna županova priznanja: Petra Železnik, Tatjana Gajšek, Melita Širec, Magdalena Gajšek, Eva Vogrinc in Leopold Gajšek
„Pravzaprav, če smo odkriti, smo nekoč živeli slabše kot danes, pa ni nihče govoril o krizi. Čas je, da se prenehamo pehati za popolnoma nepotrebnimi stvarmi, ki nam jih ponujajo trgovine, čas je, da se ne pustimo več manipulirati politiki in gospodarstvu, čas je, da spet najdemo tiste drobne radosti vsakdanjega življenja," je na koncu slavnostnega nagovora ob čestitkah vsem občanom in zahvali občinskemu svetu, društvom in občinski upravi poudaril župan Butolen, ki je prvi del svojega nagovora sicer namenil kritiki državnega političnega vodstva. Pri tem je izpostavil dejstvo, da je Slovenija v dvakratni krizi: v gospodarski krizi svetovnih razsežnosti, hkrati pa še v doma proizvedeni politični krizi, ki je rezultat nesposobnosti vlade doseči sporazumno in učinkovito vodenje države z opozicijo v smeri gospodarskega razvoja:
„Žalostna je politična polarizacija našega državnega vrha, kjer je bolj važno, kdo kaj predlaga, ne pa, kaj kdo predlaga. Zaradi neresne opozicije in vlade, ki se je ukvarjala sama s seboj, namesto z iskanjem skupnih rešitev za razvoj gospodarstva, je razpadlo vse. Tudi občine zelo občutimo krizo, zmanjšujejo se nam sredstva, nižja je primerna poraba in marsikatera predvidena naložba se mora premakniti v prihodnje obdobje. Danes ni jasno, ali bodo napovedani razpisi, ki so za naše ob-
čine še kako pomembni in nujni, letos sploh izvedeni. Če jih ne bo, to pomeni eno leto stagnacije, saj izvedb na terenu drugo leto ne more biti! Na srečo smo v Žetalah tik pred zaključkom izgradnje novega trioddelč-nega vrtca, na vpis že čaka 32 otrok, modernizirali pa smo tudi nekaj cest, čeprav manj, kot smo načrtovali. Ne glede na to pa je za našo občino z nizkim proračunom bilo v naložbe v tekočem letu namenjeno kar 1,2 milijona evrov! To je uspeh, in da smo tako uspešni, gre zahvala vsem, v prvi vrsti našemu občinskemu svetu za razumno in dobro delo, pa vsem društvom in vsem našim občankam in občanom, ki jim ob prazniku iskreno čestitam, še posebej
pa letošnjim nagrajencem!"
Za županom Butolenom se je na odru zvrstilo še več govornikov; najprej oba poslanca, Branko Marinič s čestitkami in obljubo po boljših časih in Franc Pu-kšič, ki je v svojem gromovi-tem stilu predvolilnega časa med drugim zakričal: „Pri-dite na volitve 4. decembra in izvolite si boljšo vlado od dosedanje, ki bo omogočala nadaljnji in hitrejši razvoj takšnih občin, kot je vaša! Bog ne daj ljubljanskega centralizma, ki bi nam vse to uničil!" V imenu prisotnih županov pa sta zbrane nagovorila in čestitala za dosežene uspehe podleh-niški župan Marko Maučič in župan sosednje hrvaške občine Burmanec Vlado Krkalo.
Potem je sledila podelitev priznanj župana žetalskim diplomantom tekočega leta; letos jih je ta naslov doseglo šest: Tatjana, Magdalena in Leopold Gajšek (sestri in brat), Petra Železnik, Melita Širec in Eva Vogrinc.
Občinska priznanja za leto 2011 pa so iz rok Buto-lena po sklepu občinskega sveta prejeli: Vincenc Širec za požrtvovalno delo v lokalni samoupravi in 31 let dela v PGD Žetale, Viktor Žerak za dolgoletno aktivno in učinkovito delo v Lovski družini Žetale ter kmetija Marije in Slavka Širca za uspehe na področju kmetijstva ter delovanje v domačem strojnem krožku in društvu podeželskih žena. Posebno županovo priznanje pa je šlo v roke Valentini Vidovič za deset let vodenja žetalskega ženskega pevskega zbora.
Zlati plaketi občine Žeta-le pa sta letos prejela ženski pevski zbor KD Žetale za deset let delovanja in Jožef Vogrinc za 32 let požrtvovalnega dela v gasilskem društvu in za uspešno delov na področju lokalne samouprave.
Za kulturni utrinek letošnje osrednje prireditve, ki se je nadaljevala s tradicionalnim kostanjevim piknikom, so poskrbeli osnovnošolci (člani pevskega zbora in gledališkega krožka) z avtorskim humornim skečem Gremo na trgatev, zapela pa sta tudi moški in ženski pevski zbor KD Žetale.
SM
Foto: SM
Prejemniki občinskih priznanj in zlatih plaket ter županovega priznanja: Vincenc Širec, Viktor Že-rak, Marija in Slavko Širec, Jožef Vogrinc in ženski pevski zbor KD Žetale (na odru) z zborovodkinjo Valentino Vidovič
Od tod in tam
Videm • Peto srečanje ljudskih pevcev
Pevci Folklornega društva Pobrežje, ki ga vodi Terezija Šimenko, so v soboto zvečer v pobreškem vaškem domu pripravili peto tradicionalno srečanje ljudskih pevcev in godcev pod naslovom Zapojmo in zaigrajmo. Tokrat so se ob domačih pevcih v gosteh zbrale naslednje skupine: pevke Trstenke iz Podlehnika, pevke Društva upokojencev iz Kidričevega, ljudske pevke iz Sel, pevci iz Dolene, ljudski pevci iz Turnišča, pa pevci iz Grajene, z Destrnika, Hajdine in iz Trnovske vasi, hišni ansambel Markovci, pevke iz Lancove vasi, muzikanti iz Vidma, pevke s Ptujske Gore, zaigral je tudi mladi harmonikar Rok, zapele pa so še pevke KK Zvezda iz Kidričevega ter duet Katica in Rafko. Pevsko druženje se je po nastopih zaključilo z živahnim klepetom pozno zvečer, vodja FD Pobrežje Šimenkova pa je zagotovila, da bodo to srečanje ponovili tudi naslednje leto.
SM
Žetale • Razstava društev
Foto: SM
Foto: SM
Ob vsakoletnem občinskem prazniku številna že-talska društva pripravijo razstavo svojih izdelkov in dosežkov v prostorih tamkajšnje osnovne šole. Letos so se z odličnimi kuharskimi mojstrovinami izkazale članice društva podeželskih žena, ki so v ospredje postavile izdelke iz mleka in sira ter mlečne jedi, posebej pa so predstavile prirejo mleka na žetalskih kmetijah. Reja krav in prodaja mleka je namreč glavni vir prihodka za precej tamkajšnjih družin. S svojimi trofejami se je predstavila še lovska družina, z opremo in pokali PGD Žetale, na razstavi pa so s svojimi izdelki sodelovali še člani društva upokojencev, Turistično društvo Žetale in drugi. Ob razstavi so si obiskovalci lahko veliko videnega in razstavljenega tudi privoščili; v tek so šle zlasti mojstrovine domačih kuharic, pa tudi „tekoče" dobrote, ki so jih ponujali ob ličnih stojnicah.
SM
Hajdina • Razpis za 12. Štajersko frajtonarico
Foto: Črtomir Goznik
Letošnja 12. Štajerska frajtonarica bo 11. novembra. Potekala bo kot osrednja glasbena prireditev v okviru 13. praznika občine Hajdina. Organizator, KD Valentina Žumra Hajdoše, bo tudi letos tekmovanje izvedlo v treh starostnih skupinah: do 14 let, od 14 do 18 let in od 18 let naprej. V vsaki kategoriji bodo nagradili po tri tekmovalce s pokali in priznanji, praktična darila pa bodo prejeli vsi udeleženci tekmovanja. Nagradili bodo tudi absolutnega zmagovalca; ta naslov si bo priboril tekmovalec z največjim številom doseženih točk. Mlade frajtonarje bo ocenjevala komisija v sestavi Brane Klavžar, predsednik, ter člana Jernej Brilej in Andrej Rak. Ocenjevali bodo mu-zikalnost, ritem, tehnično izvedbo in izbor skladbe ter nastop. Prijave sprejemajo na elektronsko pošto valerija. tekmec@gmail.com, za dodatne informacije pa jepredse-dnica KD Valerija Tekmec na voljo na telefonski ševilki 031366 896.
Destrnik • Evropski večer Milana Zvera
Več Evrope ne bo nastalo čez noč
Pri Omi v Placarju, v občini Destrnik, je bil konec septembra dobro obiskan Evropski večer evropskega poslanca Milana Zvera, na katerem so govorili o delovanju Evropske ljudske stranke, njegovemu delu v odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja v Evropskem parlamentu ter aktualni problematiki Evropske unije, finančni in monetarni krizi ter o kmetijstvu, ki je močna skupna evropska politika ter eden najbolj združevalnih elementov EU.
Podatke o stanju v slovenskem kmetijstvu in na Ptujskem v zadnjih desetih letih je predstavil Peter Pribožič s KGZ Ptuj, ki je povedal, da so ukrepi slovenske kmetijske politike podobni evropskim. V tem času je prišlo do pomembnih strukturnih sprememb, trenutno je v Sloveniji še 74 tisoč kmetijskih gospodarstev, ki imajo v povprečju 6,4 ha površin. V desetih letih je Slovenija izgubila 14 odstotkov kmetij. Pomemben podatek je tudi ta, da je bilo v letu 2000 še 508 tisoč ha kmetijskih, danes jih je 30 tisoč manj. Urbanizacija trajno uničuje kmetijska zemljišča, kar je velik problem. Največji upad je v Sloveniji v desetih letih zabeležen na področju intenzivnejših kultur, na področju zelenjadar-stva pa je 36-odstotni upad - s 1742 kmetij na 1100. To je boleča točka, če vemo, da lahko zelenjadarji na relativno majhnih površinah ustvarjajo dober dohodek. Nekoč zelo močna prašičereja v SV Sloveniji se je v zadnjih desetih letih razpolovila. V državi pa se je v tem obdobju za milijon živali zmanjšala tudi perutninarska proizvodnja. V govedoreji občutnega pada ni bilo, močno pa se je povečala vzreja ovac, saj jih je bilo v letu 2010 že 137.000. Žal pa 29.000 ha pšenice še zdaleč ne pokrije slovenskih potreb po krušnih žitih.
Zaradi ukinitve tovarne sladkorja v Ormožu, je prišlo na območju, ki ga pokriva KGZ Ptuj, do strukturnih sprememb v kolobarju. Povečala se je proizvodnja buč in sončnic.
Na območju KGZ Ptuj je bilo leta 2006 8900 vlagateljev za ukrepe kmetijske politike, danes jih je 8300, zmanjšanje pa je posledica strukturnih sprememb, je povedal Pribožič. Vedno manj je v Podravju tudi krompirja, sadjarske in vinogradniške proizvodnje, posledično pa tudi trsničarstva.
Evropa izgublja moč vsepovsod
Evropski poslanec Milan Zver je uvodoma predstavil Evropski parlament, kjer je tačas, tudi zaradi krize, veliko večja turbulenca, to je tudi čas, ko politika pride do večjega izraza kot sicer. Evropa išče odgovore za krizo, ne gre
pa samo za krizo evra, temveč tudi gospodarsko krizo, ker ni gospodarske rasti. V geostrateškem smislu jo prehitevajo Kitajska, Indija, Brazilija, ki imajo gospodarsko rast, mlade ljudi, ekonomsko in vojaško moč.
Evropa na celi črti izgublja dosedanjo moč. Leta 2000 je imela še 25 odstotkov svetovne trgovine, danes je ima le še 18 odstotkov. V Evropi ima ta hip samo 32 odstotkov mladih v starosti od 24 do 34 let diplomo visoke šole. V Ameriki je takih 40 odstotkov, japonsko gospodarstvo jih ima na voljo 50 odstotkov, Kitajci v enem letu izobrazijo na milijone inženirjev. To je izjemna primerjalna prednost. Evropa postaja ostarela družba, v kateri primanjkuje mladih.
Evro ima po Zverovem problem, saj se je zanj odločilo premalo držav. Stabilen bo šele takrat, ko bo imela cela EU enotno valuto, šele takrat bo mogoče govoriti o skupni monetarni, fiskalni politiki.
EU ima, kar zadeva gospodarstvo, 27 sistemov. Kje so izhodi iz krize, kaj narediti? Ali dati državam članicam več svobode, naj same rešujejo situacijo, ali pa krizo premagati s kakšnimi skupnimi mehanizmi? Dilema je velika. Najmočnejši organ je Evropski svet, ki ga sestavljajo predsedniki vlad, ki »polnijo« evropski proračun in imajo v rokah škarje in platno. Vse več je tistih, ki so mnenja, da je medvladna metoda počasi za staro šaro, saj je v EU potrebne več Evrope, več skupnih metod, več skupnih politik in več skupnih mehanizmov. Ni pa pričakovati, da bo čez noč nastalo več Evrope ali da se bo kar kopiral ameriški model. Do tega v Evropi ne more priti brez večjih konfliktov. Potrebno bo najti neko ravnovesje med sku-pnostno in vladno metodo.
Po mnenju nekaterih bi Evropa potrebovala večji proračun, več regulacije, večji nadzor in večjo redistri-bucijo bogastva, da gre denar od bogatih k tistim, ki ga potrebujejo.
Evropski proračun je vreden en odstotek celotnega BDP v EU, to je 160 milijard evrov. Za primerjavo je Zver navedel črne športne stave, v okviru katerih se suče 148 milijard evrov letno. Šefi držav, ki polnijo evropski pro-
račun, radi zaprejo pipico. Vedno bolj se govori o tem, da bi v EU morali imeti lastne vire financiranja. Lahko bi jih iskali v bančnih transakcijah, ki so 50-krat večje od vseh proračunov sveta. Če bi jih obdavčili z minimalno stopnjo, bi bili zneski zelo visoki. Možni pa so še tudi drugi viri, na primer obveznice, da bi se evropski proračun osamosvojil od držav članic.
Milan Zver je prepričan, da EU potrebuje večji proračun; 94 odstotkov tistega, kar pride vanj, gre nazaj v države članice. Skozi kohezijsko regionalno politiko se ta razdeli tja, kjer ga bolj potrebujejo. Ne drži, da se z evropskim proračunom financira evropska birokracija, pojasnjuje Zver, saj v Bruslju za plače ostane le okrog 6 odstotkov vseh evropskih sredstev. Če bi bilo več skupnih politik, bi Evropa lahko bistveno več pridobila.
V prihodnji EU zagotovo več ne bo tako 100-odstotno suverenih držav, kot je to še danes. Na nekih področjih suverenosti niso potrebne. Tudi Evropa na primer potrebuje močni preiskovalni urad, kot je FBI v ZDA, saj so tovrstni nacionalni uradi prešibki, da bi se lahko učinkovito spopadli s kriminalom.
Pred kratkim je bilo sprejetih šest zakonov s področja finančnega in monetarnega proračunskega nadzora in usklajevanja gospodarskih politik, ki bodo spremenili jutrišnje funkcioniranje EU. Poslej bo tako, da bo lahko inšpektor iz Bruslja prišel na slovensko finančno ministrstvo in pogledal, kako bomo
v pripravljalni fazi oblikovali proračun, ali ga pripravljamo pošteno, ga preveč ne napihujemo ali se preveč zadolžujemo. To je pomembno zato, da se preprečijo primeri prirejanja bilanc države, kot se je veliko let dogajalo v Grčiji, Portugalski, Španiji.
Evropski proračun znižuje sredstva za kmetijstvo
Po predstavitvi finančne in monetarne krize je Zver govoril o kmetijstvu, ki je močna skupna evropska politika. Od začetka je bil skoraj ves evropski proračun namenjen kmetijstvu, da bi se preprečila lakota. Še leta 1985 je bilo 73 odstotkov evropskega proračuna namenjenega za kmetijstvo, od takrat naprej pa se je odstotek nižal in padal. Trenutno ga je okrog 30 odstotkov namenjenega za prvi steber, to je za neposredna plačila in intervencije za trg, od 10 do 12 za drugi steber - za razvoj podeželja. To padanje pa se ne bo zaustavilo, kot si želijo tudi v evropskem odboru za kmetijstvo, kjer je nadomestni člen, da bi zadržali raven plačila. Če bi se sredstva za kmetijstvo radikalno zmanjšala, bi se cene kmetijskih izdelkov občutno povečale ali pa bi jedli manj zdravo hrano.
V tem trenutku se lahko Evropa pohvali z najbolj zdravo hrano v primerjavi ostalimi regijami v svetu, ki je tudi cenovno dostopna, s poštenimi plačili in kolikor toliko ohranjeno prstjo. Na področju kmetijstva stanje ni slabo. V prihodnje pa bo tudi
za kmetijstvo manj denarja.
Slovenija je bila uspešna pri črpanju evropskega denarja za kmetijstvo: pri črpanju prvega stebra je druga za Malto, uspešna pa je tudi pri črpanju denarja iz drugega stebra. Zver upa, da bo tako tudi v novi finančni perspektivi. Posebej je izpostavil problematiko mladih kmetov oziroma prevzem kmetij, kjer v Sloveniji zaostajamo za Evropo, kjer je mladih kmetij šest odstotkov, v Sloveniji le štirje, kljub temu da jih veliko izobrazimo in imamo dobre kmetijske šole.
Poseben problem pa je slovenska prehrambena samooskrba, ki je zelo slaba. Zelenjave pridelamo okrog 30 odstotkov, tudi sadja ne veliko več. Na tem področju je bila Slovenija pred 100 leti prava meka, slovensko zelenjavo in sadje so jedli na Dunaju, v Berlinu. Tudi tu je liberalizacija naredila svoje: namesto da bi kupovali domače, kupujemo tuje, manj zdravo. 48 odstotkov antibiotikov, ki se jih proizvede na svetu, pojedo živali, zato je potreben nadzor nad tem.
Sodobna kmetijska politika si mora prizadevati za pridelavo zdrave hrane in da so njeni proizvajalci zadovoljni, ker so pošteno plačani. Prizadevati si moramo za podporo slovenski kmetijski politiki, četudi je naša hrana za kakšen cent dražja, poudarja Zver.
V	Sloveniji se v kmetijstvu izgublja na panogah, ki so zelo intenzivne: zele-njadarstvo, sadjarstvo, vinogradništvo, prašičereja, te pa obenem zahtevajo organiziranost v celotni verigi, je posebej opozoril Peter Pribožič. V teh panogah se tudi zmanjšujejo investicije v nove proizvodne objekte in infrastrukturo. Škodo slovenski kmetijski politiki so naredile tudi nekatere reforme. Po njegovem mnenju v slovenskem kmetijstvu potrebujemo drugačen pristop v okviru pridelave, predelave in trženja ter razporeditve prihodkov v celotni verigi.
Bioplinarne - velika nevarnost za samooskrbo
V	razpravo se je po prispevku Milana Zvera in Petra Pribožiča vključilo tudi občinstvo.
Janez Žampa je zlasti opozoril na problem neurejenih vodotokov, saj zaradi dveh, treh fazanov ne smemo pokositi melioracijskih jarkov, ko bodo poplavili, pa država škode ne bo pokrila. To naj bo naloga za bodoče poslance, saj se danes nič ne ukrepa, da bi se to uredilo. Slovenija je imela zelo dober zadružni zakon, pa so ga stare politične sile uničile. Vprašal je tudi, zakaj so naše klavnice za 20 do 30 odstotkov dražje od avstrijskih, če smo oboji v EU. Naše gospodarstvo slabijo tudi odhodi delavcev čez mejo, kjer zaslužijo enkrat več kot v Sloveniji. To slabi slovensko nacionalno zavest. „V nobenem primeru ne smemo zanemariti svojega agrarnega prostora, truditi se moramo za to, da bomo pridelali vsaj 70 do 80 odstotkov lastne hrane," je še poudaril Žampa in opozoril na preveč birokracije, ki danes močno obremenjuje kmete.
Peter Pribožič je poudaril, da je potrebno dati večji poudarek pridelavi regionalne in sezonske hrane. Andrej Rebernišek je izpostavil problem lastništva predelovalnih obratov in zemljišč. Tudi v tem je treba iskati vzroke za današnje probleme v slovenskem kmetijstvu. O samooskrbi bi se morali več pogovarjati. Če nekdo spije liter domačega vina, pomeni, da je nekdo obdelal dva kvadratna metra naše zemlje; če nekdo poje kilogram domačega kruha, pomeni, da je nekdo obdelal 2,5 kvdratne-ga metra njive.
Branko Majerič je prepričan, da so bioplinarne velika nevarnost za samooskrbo v Sloveniji, ker se to, kar je namenjeno za hrano, uporablja v energetske namene. Zaprtje tovarne sladkorja v Ormožu ni bila prava odločitev, tudi glede na svetovno pomanjkanje sladkorja. V ta namen smo doslej zapravili 200 milijonov evrov. V slovenski kmetijski politiki se dogaja veliko nepravilnosti, zato sprašuje, kaj se bo zgodilo, ko bomo lačni.
Radojka Čeh pa je izrazila zadovoljstvo, da se evropski poslanec zaveda svojih korenin s tem, ko je organiziral evropski večer, bi se ga pa moralo udeležiti tudi več predstavnikov občine Destr-nik.
Ptuj • Z12. seje sveta zavoda ptujske bolnišnice
Premalo zavzeti pri uresničevanju sanacijskega programa
Tudi na 12. seji sveta zavoda ptujske bolnišnice, ki je bila 11. oktobra, se je vse v glavnem sukalo okrog uresničevanja sanacijskega programa. Ta se glede na predstavljene podatke v obdobju januar - julij 2011 ne uresničuje po pričakovanjih. Ptujska bolnišnica še vedno mesečno pridela več kot 100 tisoč evrov izgube oziroma ima več odhodkov kot prihodkov. V obdobju sedmih mesecev so odhodki presegli prihodke za okrog 755 tisoč evrov.
Foto: Črtomir Goznik
Sanacijski program ptujske bolnišnice (še) ne daje pričakovanih rezultatov, ugotavljajo na svetu zavoda.
Člani sveta zavoda so zato vodstvo pozvali k pregledu sprejetega sanacijskega programa oziroma ukrepov, saj ga bo potrebno dopolniti oziroma revidirati povsod tam, kjer ne prinaša pričakovanih rezultatov. S predlogi za izboljšanje stanja bi lahko sodelovali vsi zaposleni, vendar odkritega poziva k temu ne bo, glede na »nezaupanje« do vodstva bolnišnice, ki je evidentno. Dvomi v marca sprejeti sanacijski program ptujske bolnišnice, ki sta ga pripravila zdravnika iz bolnišnice na Golniku, se vse bolj potrjujejo v doseženih izkazih, da so bili preveliki upi postavljeni na stran prihodkov (ti naj bi bili v obravnavanem obdobju, torej v sedmih mesecih letos, celo nižji, kot so bili planirani), manj pa na odhodke, v katere bo potrebno odločneje zarezati kot doslej, saj so v sedmih mesecih letos celo višji za 5,15 odstotka. Pričakujejo, da jim bodo do naslednje seje zavoda, ki bo v novembru, še bolj pregledno predstavili podatke o tem, kaj jim je uspelo v času izvajanja sanacijskega programa vendarle prihraniti.
30 odstotkov boljše kot lani
Svet ptujske bolnišnice pod vodstvom Štefke Presker
očita vodstvu bolnišnice, da premalo zavzeto uresničuje sprejeti sanacijski program, pri tem pa so izpostavili prizadevanja strokovnega direktorja bolnišnice Teodorja Pevca za zmanjšanje stroškov. Ta izpostavlja kvalitativne in kvantitativne razloge na nekaterih oddelkih, saj rezultati sanacije še ne dajo pričakovanega, vendar se trudijo, kljub temu da čas ni njihov najboljši zaveznik.
Direktor ptujske bolnišnice Robert Čeh je prepričan, da bo potreben daljši čas, da se bodo izvlekli iz težav, vendarle pa meni, da so premiki doseženi, saj so rezultati v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta boljši za 30 odstotkov. Bolnišnica bo ob koncu leta 2011 še vedno izkazovala okrog milijon evrov izgube; lani je bilo izgube 1,7 milijona evrov. Če bi plače ostale na ravni leta 2008, izgube zagotovo ne bi bilo, kot tudi ne, če bi jim bili v celoti priznani stroški za opravljene storitve. Z arbitražo so uspeli le za tri mesece, kar jim bo prineslo 175 tisoč evrov.
Uspešno se spopadajo z zmanjšanjem ležalne dobe, v tem času so jo uspeli znižati s 5,31 na 4,92 dni. Pri šest tisoč primerih bi jim to na letni ravni prineslo prihranek v višini 165 tisoč evrov. Nekateri učinki sanacijskega pro-
grama pa bodo vidni v drugi polovici leta. Pri zdravilih naj bi v celem letu na primer prihranili okrog 80 tisoč evrov.
Najbolj se je svet zavoda spotikal ob podatku, da naj bi stroški dela v prvih sedmih mesecih letos bili večji za okrog 300 tisoč evrov glede na letošnji finančni plan. Po eni strani jim je letos uspelo redno zaposliti več zdravnikov, na drugi strani pa naj bi zmanjšali nekatere podnaje-mne pogodbe oziroma pogodbe o strokovnem sodelovanju povsod tam, kjer jih ne
potrebujejo. Tudi materialni stroški še niso uravnoteženi.
Čakalne dobe v glavnem skladne s pravili
Na torkovi seji sveta zavoda ptujske bolnišnice so bili ob predsednici Štefki Presker navzoči še: Maja Starčevič, Barbara Tiselj, Dušan Jošar in Marija Rašl, na vsaki seji sveta zavoda pa sodelujejo tudi predsedniki reprezentativnih sindikatov, ki delujejo v
ptujski bolnišnici: Fides, Sindikat zdravstva in socialnega zdravstva ter Sindikat zdravstvene nege. Ti so ocenili poročilo o čakalnih dobah, ki so znotraj pravilnika. V ptujski bolnišnici nekoliko štrlijo le čakalne dobe v ambulanti za bolezni dojk, vendar le pri preventivnih pregledih, in pri operacijah sive mrene ter kirurgije (operacije kile, želodčnih kamnov, ortopedije, operacije kolkov in kolen). Čakalna doba za stopnjo nujnosti (hitro) je v ambulanti za bolezni dojk realizirana v 38
dneh, za redne v 163 dneh, za operacije sive mrene za stopnjo nujnosti pacienti redno čakajo 50 dni, za stopnjo nujnosti hitro pa ni čakajočih.
Konec avgusta je Zavod za zdravstveno zavarovanje Maribor - Območna enota Maribor izvedel nadzor nad številom čakajočih in čakalnih dob, kjer ptujska bolnišnica presega število čakajočih nad dopustno čakalno dobo. Po tem nadzoru se je število čakajočih na operacijo kolena in operacijo kolkov občutno znižalo, kjer so ugotovili nekatera odstopanja. Kot je povedala Renata Bevc, ki je pripravila poročilo o stanju o čakalnih dobah na dan 1. septembra letos, se izredno trudijo, da bi bile evidence čakajočih skladne s pravilnikom.
Na dnevnem redu oktobrske seje sveta zavoda ptujske bolnišnice je bila tudi obravnava poročila, ki ga je na prvo anonimno pismo pripravil direktor ptujske bolnišnice Robert Čeh; vse trditve iz anonimke zanika, saj pravi, da so neresnične, da gre samo za zlonamerne in-sinuacije, ki nimajo nobene podlage, da je vse zakonito. V začetku septembra je svet zavoda prejel drugo anonim-ko, ki je javnosti, podobno kot prve, niso predstavili, češ da glede prve ni reagiral in v kateri naj bi tudi pisalo, da je direktor pogosto odsoten z delovnega mesta, z zaslužki direktorja pa naj bi se ukvarjala tudi protikorupcijska komisija.
V svetu zavoda niso zadovoljni, da se pišejo anonimke, ker ko začnejo le-te krožiti, nekaj zagotovo ni v redu, potrebno je čim več dela z ljudmi, se z njimi pogovarjati. Kot smo v Štajerskem tedniku pisali že julija, se z anonimko ukvarja tudi Računsko sodišče v okviru rednih nalog.
Majda Goznik
Ormož • Nastop učencev glasbene šole
Prvi koncert v Beli dvorani
V četrtek so v Beli dvorani prenovljene grajske pristave izvedli prvi koncert. Ta čast je pripadla 25 učencem Glasbene šole Ormož, ki so že začeli z rednimi letnimi koncerti v okviru katerih se vsak mesec predstavijo staršem in širši javnosti.
Tudi obisk je bil zelo dober, saj sta starše, poleg glasbenega napredka njihovih otrok, gotovo zanimala tudi ambient in akustika nove Bele dvorane, kjer se bodo v prihodnje odvijati različni koncerti in razstave. Ravnatelj glasbene šole Slavko Petek je obiskovalce pozdravil v novi dvorani in povedal, da bodo do enega prihodnjih koncertov priskrbeli tudi oder, saj ga projektanti niso predvideli. Zagotovil pa je, da ima dvorana zelo lepo akustiko, še posebno, ko je tako lepo polna, kot je bila v četrtek. Obiskovalci so imeli, po letih utesnje-
nosti v Zeleni dvorani na stari šoli, končno dovolj prostora, v bodoče pa bodo lahko s seboj povabili še koga.
Ta dan so tudi, s kar precej zapleti, prvič uspeli zakuriti. Ob vedno nižjih temperaturah zadnjih dni so namreč učitelji z vedno debelejšimi jopami opozarjali, da bo treba zakuriti, vendar je bilo za to potrebno poklicati proizvajalca, ker je bil zagon zahteven.
Na glasbeno šolo je trenutno vpisanih 216 otrok, interesa je vedno nekoliko več, vendar se glasbenim šolam po vsej Sloveniji ne dovoli povečevati
Foto: Viki Ivanuša
Na prvem koncertu je nastopilo 25 učencev Glasbene šole Ormož, med njimi tudi Luka Mertuk, ki se že drugo leto uči kitare.
vpisa. Vključenost otok v glasbeno šolo je na ormoškem v slovenskem povprečju, saj glasbeno šolo obiskuje okrog 15 % osnovnošolske populacije. Ravnatelja smo povprašali kako so pri pouku zadovoljni v novih prostorih, na kar je povedal: »Prej smo si bili bolj blizu, več smo se srečevali, več družili. Sedaj pa ima vsak učitelj svojo učilnico, razporejeni smo v tri nivoje - pritličje, nadstropje in mansarda - tako da se bomo morali potruditi, da se bomo družili.«
V novi šoli je svoje prostore dobil tudi pihalni orkester, ki je do njih prišel s precej kombinatorike. Po normativih in standardih, naj bi imela šola le eno dvorano za nastope in vaje orkestra. Ker pa je za vsako vajo veliko prestavljanja stolov, notnih stojal in tolkal, so združili godbeno sobo in učilnico za tolkala, ter tako dobili še eno dvorano za orkester, hkrati pa se tukaj odvija tudi pouk tolkal. »Pouk tolkal poteka po-
poldne, vaje orkestra so zvečer, tako da se ne motimo, istočasno pa lahko uporabljamo ista glasbila in nam ni treba imeti dvojnih, kar je po mojem mnenju dobra rešitev. Zahteve so dejansko enake - pri učilnici za tolkala mora biti enaka akustika kot pri orkestru in prostor mora biti velik. S tem, da smo učilnici združili, smo samo pridobili. Orkester je imel že tri vaje. Delamo z veliko elana, saj smo začeli pripravljati novoletni koncert. Tema bo 50-le-tnica umetniškega ustvarjanja domačina, skladatelja Emila Glavnika, ki ima zelo pester in obsežen repertoar,«je povedal Slavko Petek.
Nekaj težav je tudi s tem prostorom. Pri načrtovanju so jasno povedali, da potrebujejo prostor velikosti 10x10 metrov. Arhitektke so bile mnenja, da je 17x7 metrov enako, zato imajo nekaj težav s postavitvijo orkestra, a se bodo nekako morali znajti.
Viki Ivanuša
Berlin • Direktor Deutsche bank Ackermann:
Dokapitalizacija bank ne bo rešila krize območja evra
Dokapitalizacija bank ne bo rešila krize območja evra, je dejal prvi mož Deutsche Bank Josef Ackermann. Francosko finančno ministrstvo je medtem opozorilo, da bodo banke, izpostavljene grškemu dolgu, zabeležile večje Foto: bloomberg.com izgube od pričakovanih, guverner nemške centralne banke Jens Weidmann pa je opozoril, da odpis dolgov ne bi rešil Grčije.
»Problem bank v območju evra ni kapital, temveč dejstvo, da so tuji dolgovi izgubili status netveganih naložb,« je izvršni direktor največje nemške banke Ackermann zatrdil na poslovnem kongresu v Berlinu.
Skladno s tem rešitev problema po njegovih besedah leži v rokah vlad držav z evrom. Edina pot do obnove zaupanja trgov v evrsko območje je trdnost javnih financ evrskih držav, je besede bankirja povzela francoska tiskovna agencija AFP.
»Sedanje razprave o dokapitalizaciji so resnično neproduktivne, saj kažejo, da je odpis dolgov zelo verjeten. Po drugi strani pa so neproduktivne zato, ker sredstev, potrebnih za dokapi-talizacijo, gotovo ne bo zagotovil zasebni sektor, temveč države same. To pa bo le še poglobilo dolžniške težave,« je dodal Ackermann.
Francosko finančno ministrstvo je medtem danes sporočilo, da bodo banke, ki so izpostavljene grškemu dolgu, utrpele večje izgube od pričakovanih.
V Parizu tako verjamejo, da bodo morale francoske banke odpisati več kot 21 odstotkov grških dolgov, kolikor je znašal predlog, oblikovan na julijskem vrhu evroskupine.
Francoski uradniki so pred srečanjem skupine gospodarsko najpomembnejših držav G20, ki bo ta teden v Parizu, izpostavili, da bodo evropske države vzpostavile mehanizem, ki bo pomagal bankam v težavah. Status začasnega kriznega sklada za stabilnost evra (EFSF) se ne bo spremenil, so obljubili.
Guverner Bundesbank Weidmann pa je za nemški časnik Bild povedal, da je delni odpis grških dolgov verjeten, da pa ne bi prinesel popolne rešitve za grško gospodarstvo.
»Grčija mora prenoviti javni sektor in zagotoviti konkurenčnost gospodarstva. Možnosti odpisa dolgov ne sme sprejeti kot privlačne poti za rešitev svojih težav,« je njegove besede povzela ameriška tiskovna agencija AP.
Kritičen je bil tudi do programa Evropske centralne banke, skladno s katerim ta odkupuje državne obveznice ranljivih držav s skupno evropsko valuto. »Na ta način v najboljšem primeru kupuje čas, pravega problema pa ne rešuje,« je prepričan Weidmann. (sta)
Zagreb • Hrvaška levosredinska opozicija bojkotira delo v saboru
Opozicije ne bo v parlamentu
Foto: regionalexpress.hr
Hrvaški opozicijski poslanci iz strank t. i. Kukuri-ku koalicije (SDP, HNS, IDS in HSU) so potrdili, da zaradi slabe komunikacije med poslanci ne bodo več sodelovali v rednem delu sabora. »Komunikacija v saboru je na ravni metanja plastenk in papirjev kot v najslabšem lokalu,« je pojasnila poslanka HNS Vesna Pusic.
Pusiceva je na novinarski konferenci v saboru dejala, da poslanci opozicije ne morejo več sodelovati v delu sabora. »Ne bomo dovolili, da nas bodo potegnili na omenjeno raven rušenja ugleda sabora. Prihajali bomo v parlament, ne bomo pa več sodelovali v njegovem delu,« je dejala Pusiceva (HNS).
vladajoči imeli kvorum tudi brez opozicije, glede na to, da se bodo nekateri njihovi poslanci vrnili z bolniškega dopusta.
Medtem se je bojkotu opozicije priključil tudi poslanec in predsednik Hrvaških laburistov - stranke dela Dragutin Lesar.
Seja sabora bo potekala do 21. oktobra, predsednik sabora Luka Bebic pa predd njenim začetkom omenil možnost, da bi jo lahko podaljšali za teden dni.
Predsednik države Ivo Josi-povic se lahko odloči za razpustitev sabora tudi pred predvidenim datumom. Parlamentarne volitve na Hrvaškem bodo sicer predvidoma 4. decembra. (sta)
Hrvaška •
Ponovne aretacije zaradi korupcije
Nova afera nekdanjih direktorjev Podravke
Kaplja čez rob je bil sredin incident na seji mandatno-imu-nitetne komisije, ki je odločala o odvzemu imunitete poslancu SDP Zoranu Jovanovicu, ki ga je HDZ tožila zaradi obrekovanja.
Na seji je bil tudi podpredsednik sabora Vladimir Seks, čeprav ni član komisije. Seks je žalil članico komisije iz vrst socialdemorkatov Gordano So-bol, član komisije Tomislav Ču-ljak (HDZ) pa je metal gradivo s seje v socialdemokrata Arsena Bauka, ki je najbolj glasno nasprotoval odvzemu imunitete strankarskem kolegu.
Koalicija je v sredo takoj po incidentu napovedala bojkot dela v saboru, danes pa so povedali, da bodo zagotovo prišli na sejo le tisti dan, ko bodo razpustili sabor. Obenem so ocenili, da bi težave s sklepčnostjo, ki jih je vladajoča koalicija imela že pred bojkotom opozicije, lahko vodile v predčasno razpustitev sabora.
Kmalu potem, ko je opozicija sporočila svojo odločitev, je pred novinarje prišel predsednik poslanske skupine HDZ Andrija Hebrang. Opozicijo je pozval, naj razmisli in se vrne v sejno dvorano. Opozoril je, da bo bojkot onemogočal delovanje nekaj državnih resorjev, ki so povezani s potrditvijo začasnega proračunu za prve tri mesece prihodnjega leta, tako kot bo ogrožal vstop Hrvaške v EU.
Hebrang je ocenil, da je opozicija politizirala en sam dogodek, ter je zagotovil, da bodo
Foto: danas.net.hr
Hrvaška policija je vnovič prijela nekdanjega predsednika uprave živilske družbe Podravka Darka Marinca ter predsednika uprave podjetja City Express Borisa Vi-dica, poročajo hrvaški mediji. Marinčev odvetnik Ante Madunic je potrdil, da so bivšega direktorja Podravke prijeli v sredo zvečer.
Madunic je tudi pojasnil, da so Marinca danes zaslišali v uradu za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Uskok). O podrobnostih ni želel govoriti, povedal pa je, da so njegovega klienta in še nekatere osebe prijeli zaradi domnevne korupcije v Podravki.
Odvetnik Ivica Mazalin je potrdil, da so prijeli tudi bivšega člana uprave Podravke Sašo Romca, ki so ga tudi že zaslišali v Uskoku.
Hrvaški mediji neuradno poročajo, da sta Marinac in Romac prejela 17 milijonov kun (2,3 milijona evrov) s strani lastnika podjetja Fima skupina Milana Horvata iz Varaždina. Fima skupina se je medtem preimenovala v Pluris.
Jutarnji list na spletni strani poroča, da sta bivša člana uprave Podravke denar prejela prek City Expressa. Marinac in Romac naj bi z omenjeno podkupnino pogojevala nadaljevanje sodelovanja s Horvatovim podjetjem.
Neuradno naj bi policija prijela tudi Horvata, ki je skupaj z Marincem ter z bivšim podpredsednikom hrvaške vlade Damirjem Polančecom obtožen poskusa nezakonitega prevzema Podravke. V primeru, znanem kot »afera Spice«, naj bi oškodovali koprivniško družbo za 400 milijonov kun (54 milijonov evrov).
Na Uskoku in policiji niso želeli potrditi niti zanikati medijskih poročanj.
Marinac je prestal nekaj mesecev v priporu med preiskavo v aferi Spice, letos pomladi pa so ga oprostili obtožb za zlorabo položaja in pooblastil v pri-
meru posojil in stečaja tovarne obutev Sloga iz Koprivnice.
Zagrebško sodišče je v sredo dva bivša člana uprave Podrav-ke Zdravka Sestaka in Darka Korošca obsodilo na 20 mesecev zapora zaradi prejemanja podkupnin s strani podjetja PNP Commerce. Lastnik omenjenega podjetja Nevio Prlog pa je bil obsojen na leto dni zapora. (sta)
Bruselj • Zamrznili premoženje bank
EU ponovno zaostrila sankcije proti Siriji
EU je spet zaostrila sankcije proti sirskemu režimu predsednika Bašarja al Asada zaradi zatiranja prebivalcev in kršitev človekovih pravic. Države članice unije so zamrznile sredstva še eni finančni ustanovi, ki podpira režim. Imena ustanove v EU uradno niso navedli, a po navedbah virov je to sirska komercialna banka.
S tem se je število sirskih ustanov, za katere je unija zamrznila premoženje, povečalo na 19. Ukrep bo začel veljati po objavi v Uradnem listu EU, predvideni v petek. Ob objavi bo uradno znano tudi, za katero ustanovo gre.
»Današnja odločitev je neposredna posledica odvratne in brutalne kampanje sirskega režima proti lastnemu ljudstvu,« je ob sprejetju sankcij poudarila visoka zunanjepolitična predstavnica unije Catherine Ashton.
Ob tem je zatrdila, da ukrepi niso uperjeni proti ljudem, temveč je njihov cilj, da režim ne bi dobival finančnih prihodkov, ki mu omogočajo zatiranje prebivalstva.
EU bo po njenih besedah premislila o nadaljnjih ukrepih, če bo to terjal razvoj dogodkov. Namen unije je podpreti Sirijce pri njihovih prizadevanjih za odločanje o prihodnosti države na miroljuben in demokratičen način, je še poudarila Ashtono-va.
To je že osmi krog sankcij proti sirskemu režimu. Dosedanje vključujejo prepoved potovanja in zamrznitev premoženja al Asadu in njegovim najtesnejšim zaveznikom, embargo na uvoz nafte, prepoved vlaganj v naftni sektor ter prepoved oskrbe sirske centralne banke s sirsko valuto. (sta)
Pariz • Po aferi nekdanjega predsednika IMF
Francosko tožilstvo umaknilo ovadbo proti Stra-uss-Kahnu
Gospodarstvo po svetu
Bratislava • Slovaški parlament je danes podprl krepitev začasnega mehanizma za stabilnost evra (EFSF). V drugem poskusu glasovanja je za krepitev EFSF glasovalo 114 poslancev iz vladajoče koalicije in opozicije, 30 poslancev je bilo proti. Slovaška je tako kot zadnja od 17 članic območja evra potrdila krepitev EFSF, poročajo tuje tiskovne agencije. Slovaški parlament je o krepitvi mehanizma sicer glasoval že v torek, a vlade pri prizadevanjih za potrditev EFSF ni podprla ena od štirih strank vladajoče koalicije Svoboda in solidarnost (SaS). Za krepitev EFSF v torek niso glasovali niti socialdemokrati, ki pa so že takrat napovedovali podporo pri drugem glasovanju.
150-članski parlament je pred tem danes s 143 glasovi proti trem podprl tudi predčasne volitve v državi, kar je bil ključen pogoj opozicijskih socialdemokratov, da podprejo krepitev EFSF.
Johannesburg • Južnoafriška republika ne more prispevati k evropskemu rešilnemu skladu, kot predvideva predlog za podporo večjih hitro rastočih gospodarstev pri razreševanju krize v območju z evrom. »Naše rezerve niso nič v primerjavi z rezervami Kitajske. Oni jih imajo več tisoč milijard, mi pa 50 milijard dolarjev,« je dejal guverner centralne banke. Brazilija je izpostavila možnost, da bi države skupine BRICS - Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južnoafriška republika - pomagale EU pri reševanju dolžniške krize, ki ogroža svetovno gospodarstvo.
London • Bonitetna hiša Fitch je znižala bonitetno oceno britanskih bank Royal Bank of Scotland (RBS) ter Lloyds. Za podobno potezo se je pred slabim tednom odločila bonitetna hiša Moody's, enak pa je tudi razlog za znižanje: britanska vlada zmanjšuje podporo bankam, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Obema bankama je Fitch bonitetno oceno znižal z AA- na A. Tako RBS kot Lloyds je sicer v času finančne krize pred propadom rešila britanska vlada. Prva je sedaj v 83-od-stotni, druga pa v 40,2-odstotni državni lasti. Bonitetna hiša je ob tem obete za oceno banke Barclays, ki ji država ni nikoli pomagala, spremenila iz stabilnih na negativne. Barclays je zaenkrat sicer ohranila bonitetno oceno AA-.
Pariz • Francoska trgovska veriga Carrefour je že tretjič letos znižala napoved dobička iz poslovanja za letošnje leto - znižal naj bi se za do 20 odstotkov. Prihodki od prodaje so se v letošnjem tretjem četrtletju ob trenutnih deviznih tečajih na letni ravni zvišali za 0,3 odstotka na 22,8 milijarde evrov, je družba danes objavila na spletni strani. Družba je napoved dobička iz poslovanja letos znižala že tretjič, predvsem zaradi vse bolj negotovega poslovnega okolja. Tokrat so napovedali, da se bo dobiček letos znižal za do 20 odstotkov, potem ko so avgusta napovedali 15-odstotni padec.
Zürich • Švicarska borza je začela preiskavo morebitnih kršitev pravil borznega trgovanja druge največje švicarske banke Credit Suisse. V izjavi so nadzorniki trgovanja na Švicarski borzi danes zapisali, da preiskujejo morebitne kršitve pravil pri objavljanju informacij o transakcijah vodstva banke, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Preiskava je povezana z nedavno objavo informacij vodstva povezanih s 1400 delnicami Credit Suisse Group«, je švicarski regulativni organ SIX Echange Regulation zapisal v sporočilu za javnost. Dokler ne bodo znani rezultati preiskave, sicer nadzorniki ne bodo podajali podrobnejših informacij o njenem poteku.
Sydney • Avstralski letalski prevoznik Qantas je danes napovedal, da bo moral zaradi zapleta s sindikati v prihodnjem mesecu dni ali več zmanjšati število letov za okoli 100 na teden. V tem času bo na tleh ostalo kar pet letal, so dodali v družbi. Do spora vodstva in zaposlenih je prišlo zaradi nestri-njanja glede plač in pogojev dela v družbi. Sindikati stopnjujejo pritiske na Qantas, in sicer tako, da zaposleni v družbi delajo v omejenem obsegu in počasneje. Danes je denimo zamujalo 50 storitev avstralskega letalskega prevoznika, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Glede na podatke Qantasa so spori z zaposlenimi (osebjem, ki skrbi za prtljago in drugimi, ki delajo na letališčih, inženirji ter piloti) v zadnjih mesecih prizadeli že 50.000 potnikov.
New York • Ameriška banka JPMorgan Chase je v tretjem letošnjem četrtletju ustvarila 4,3 milijarde dolarjev (3,1 milijarde evrov) čistega dobička, kar je štiri odstotke manj kot v enakem obdobju lani, je banka objavila na spletni strani. To je sicer nad pričakovanji analitikov, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Poslovne rezultate je sicer občutno spremenila prilagoditev tržne vrednosti dolga, kar je banki pred obračunom davkov zagotovilo dodatnih 1,9 milijarde dolarjev. V trgovanju pred odprtjem newyorške borze delnice JPMorgan Chase tonejo za 1,7 odstotka. (sta)
Foto: freedomcurrent.com
Pariško tožilstvo je opustilo preiskavo proti nekdanjemu predsedniku Mednarodnega denarnega sklada
(IMF) Dominiqueu Strauss-Kahnu v zvezi z obtožbo spolnega napada na francosko pisateljico Tristane Banon. Za kazensko ovadbo po mnenju sodišča ni dovolj dokazov, poročajo tuje tiskovne agencije.
Po besedah tožilstva je Stra-uss-Kahn priznal, da je Banono-vo spolno nadlegoval, vendar naj bi bilo za začetek preiskave dogodkov iz leta 2003 prepozno, zato je kazensko ovadbo umaknilo.
Prav tako do sedaj zbrano dokazno gradivo po poročanju francoske tiskovne agencije
AFP nakazuje, da bi bilo Strauss-Kahna mogoče v tem primeru obtožiti spolnega nadlegovanja in ne poskusa posilstva, česar ga obtožuje Banonova.
Pisateljica namreč zatrjuje, da jo je Strauss-Kahn skušal posiliti med intervjujem za eno od njenih knjig, Strauss-Kahn pa je te izjave označil kot izmišljotine.
Zaradi vpletenosti v podobno afero, poskus posilstva sobarice v hotelu v New Yorku je moral Strauss-Kahn sicer letos odstopiti s položaja predsednika IMF, čeprav je tožilstvo kasneje tudi v tem primeru kazensko ovadbo proti njemu umaknilo. (sta)
Majšperk • Prva jesenska seja občinskega sveta
Za dokončanje centra še 2,3 milijona
Svetniki občine Majšperk so na prvi jesenski seji v četrtek, 13. oktobra, največ razprave namenili odloku o javnem redu in miru, sprejeli so rebalans proračuna in soglašali s povišanjem cen vrtca ter se seznanili z gradnjo kulturno-poslovnega centra, ki kasni zaradi stečaja Konstruktorja.
Uvodoma je Edi Lesko-var predlagal, da bi obravnavo odloka o javnem redu in miru umaknili iz obravnave, češ da takšen, kot je, ni primeren za občino Majšperk. Županja Darinka Fakin mu je nekoliko presenečeno pojasnila, da do sedaj na predlog tega odloka, ki ga je na prejšnji seji podrobneje obrazložil vodja medobčinskega redarstva, ni bilo nobene pripombe, zato je v predlogu dnevnega reda predlagala, da ga sprejmejo po skrajšanem postopku. A proti temu je bil tudi Marjan Novak, ki je menil, da odlok ni prilagojen specifičnim razmeram v majšperški občini, kjer se pretežni del prebivalstva še vedno preživlja s kmetijstvom. Podobno je menil tudi Branko Karneža in predlagal, da bi njegovo vsebino v prvem branju vendarle obravnavali, pri tem pa naj bi se posvetili interesom in zmožnostim občanov. S tem se je strinjala tudi županja, zato je predlagala, naj vsebina odloka še naprej ostane v javni obravnavi, vse morebitne pripombe ali dodatne predloge pa bodo sprejemali do naslednje seje.
Tako so se po potrditvi zapisnikov 9. redne in 3. kore-spondenčne seje lotili vsebine predloga odloka o javnem redu in miru. Na vsebino posameznih členov, predvsem zaradi predvidenih visokih denarnih glob za kršitelje, so imeli največ pripomb Edi Leskovar, Branko Karneža in Janez Vedlin; slednji je celo menil, da občina takega odloka ne potrebuje, saj naj bi bilo vse, kar je zapisano v posameznih členih, tudi denarne globe, natančno določeno že v ustrezni zakonodaji. Strinjal pa se je z ugotovitvijo, da so na podeželju bistveno drugačne razmere kot v drugih okoljih. Županja je ponovno poudarila, da je za občino koristno, da ima razmere na področju javnega reda in miru določene v svojem, občinskem odloku. Ida Lorber pa je opozorila na dejstvo, da posamezne določbe odloka niso popolno usklajene z zakonodajo.
Zaradi teh pripomb so na predlog županje sklenili, da predlog odloka ostane v javni obravnavi še naprej, pred naslednjo sejo pa bodo o morebitnih pripombah na njegovo vsebino ponovno razpravljali ustrezni občinski odbori.
Soglašali s povišanjem cen vrtca
Skoraj brez razprave so svetniki soglašali s predlogom sprememb in dopolnitev odloka o proračunu občine Majšperk za leto 2011. Kot je pojasnila županja, je bil rebalans potreben zaradi tega, ker niso prejeli nekaterih sredstev iz virov Evropske unije, pa tudi zaradi nekaterih sprememb in finančnih prerazporeditev, potrebnih zaradi nemotenega poslovanja med letom. Po prvem rebalansu predvidevajo 6.500.380 evrov prihodkov in 7.697.193 odhodkov, pri čemer je županje poudarila, da se zavedajo, da do konca leta nekaterih predvidenih finančnih postavk, predvsem zaradi zapletov pri gradnji kulturno-poslovnega centra, ne bodo mogli realizirati.
Soglašali so tudi s povišanjem cen programov vrtca Majšperk za 4 odstotke, ki je bilo potrebno zaradi višjih cen življenjskih stroškov. Tako je po novem cena za prvo starostno obdobje 433,80 evra, za drugo pa 339,83 evra; dnevni odbitek za hrano je sedaj 1,15 evra. Slišali smo tudi, da se v vrtcu, ki deluje v okviru OŠ Majšperk, trudijo da bi poslovali maksimalno racionalno, zaradi povečanega števila otrok in prošenj za njihovo varstvo pa resno razmišljajo o razširitvi sedanjih prostorov.
Potrdili so tudi predloge za posamične programe ravnanja s stvarnim premoženjem občine Majšperk, v katerem so soglašali s pridobitvijo parcele v k. o. Lešje in treh parcel v k. o. Ptujska Gora, kar je potrebno za gradnjo javnih lokalnih cest in poti, ter z menjavo parcele v
k. o. Doklece, s katero bodo uredili lastninska razmerja in jih uskladili z dejanskim stanjem na terenu.
Zanimive so bile tudi pobude in vprašanja svetnikov. Adolf Kopše je opozoril na težave s pitno vodo v Stoper-cah, ki naj bi bila onesnažena s peskom, tako da morajo uporabniki svoje pipe čistiti vsakih 14 dni. Marjana Novaka je zanimalo, kako daleč so priprave za ureditev ceste v Medvedcah, opozoril pa je tudi na premočan pritisk vode, saj ponekod zaradi tega že pokajo cevi. Vekoslav Širec je opozoril na težave, ki jih doživljajo krajani zaradi neurejene ceste v Slapah, zato ga je zanimalo, kdaj lahko pričakujejo njeno modernizacijo. Branka Karneža pa je zanimalo, za koliko se bo povečala cena največje občinske investicije, gradnje kulturno-poslovnega centra. Predlagal je tudi, da bi občina sama opravljala nadzor nad kvaliteto pitne vode, ter se zavzel za to, da bi učencem osnovne šole v Majšper-ku omogočili predlagane nadstandardne programe.
Županja je v odgovorih pojasnila, da so po stečaju Konstruktorja, ki je bil glavni izvajalec del pri gradnji KPC Majšperk, objavili nov razpis, na katerega so prejeli že 3 ponudbe gradbincev. Ker nobena ni ustrezala pogojem občine, se bodo o ceni morali še pogajati, predvidevajo pa, da naj bi z davkom vred dokončanje gradbenih del veljalo še okoli 2,3 milijona evrov, kar pomeni, da bo celoten projekt nekoliko dražji od načrtovanega. Pojasnila je tudi, da
so se za pridobitev sredstev za gradnjo širokopasovnega omrežja prijavili že dvakrat, a žal niso uspeli, kakih 14 dni pred sejo pa so se pogovarjali s ponudnikom, ki občini ponuja internetno povezavo pod razmeroma ugodnimi pogoji, zato bodo ponudbo preučili. Pojasnila je tudi, da je nadzor nad kvalitetno pitne vode dolžan redno opravljati distributer pitne vode, torej Komunalno podjetje Ptuj, ter dodala, da je strategija občine, da bi v osnovni šoli sofinancirali čim več programov.
Svetnike je še obvestila, da je dan po seji predviden sestanek s predstavniki Čistega mesta, ki so občini sporočili, da bodo do 15. novembra pripravili in posredovali v potrditev nov poslovni načrt in predlog novega sistema ravnanja z odpadki v občini Majšperk, ta pa bo zajemal tudi nov standard storitev, saj jih želijo približati potrebi občanov. Nov sistem ravnanja z odpadki naj bi zajemal zbiranje posameznih frakcij odpadkih pri samih povzročiteljih po sistemu „od vrat do vrat". To pa pomeni, da želijo enkrat mesečno uvesti zbiranje plastične in kovinske embalaže v vrečah, vsako gospodinjstvo pa naj bi prejelo tudi posodo za zbiranje odpadnega papirja. Zbiranje mešanih komunalnih odpadkov naj bi opravljali vsake tri tedne enkrat, zbiranje bioloških odpadkov 42-krat letno, zbiranje steklenih odpadkov pa enkrat mesečno na ekoloških otokih.
M. Ozmec
Pa brez zamere
Virusna sol
Populacija in nezemljani
Številka trenutne človeške populacija planeta Zemlja znaša, po oceni biroja ZDA za popis prebivalstva (da, ta je pristojen predvsem za ZDA, a le-te se itak vtikajo v vsakogar in v vse), nekje okoli 6,97 milijard. Če zaokrožimo, nas torej na tem svetu taca okoli sedem milijard. V zadnjem stoletju preteklega tisočletja smo se namnožili izpod dveh milijard na preko šest milijard. Trojno povečanje torej. Kaj nas čaka v prihodnosti, ni povsem jasno; napovedi Združenih narodov, glede gibanja števila prebivalstva do leta 2100, so namreč tri. Prva pravi, da se bomo namnožili do vrtoglavih 14 milijard, druga predvideva, da bomo sedanji številki dodali še malo več kot dve milijardi, tretja, najmanj optimistična (ali najbolj, odvisno od tega, kako na rast števila ljudi na planetu gledate) pa postavi, da bo po letu 2040, ko naj bi nas bilo okoli sedem in pol milijard, število pripadnikov vrste homo sapiens padlo, in se bo ob koncu prvega stoletja tretjega tisočletja, ustavilo pri približno petih milijardah in pol.
Kako tolmačiti ta predvidevanja? Prvo se takole čez palec zdi najbolj verjetno, saj je zgolj projekcija trenda zadnjega stoletja. A misliti takole bi bila napaka. Napovedi rasti populacije so namreč izjemno težavna naloga, saj morajo upoštevati ogromno dejavnikov, od katerih se lahko nekateri v naslednjih letih tudi dramatično spremenijo, kar bi za posledico seveda imelo tudi spremenjeno rast (ali upad) svetovne populacije. Zato so bolj ali manj možni vsi trije scenariji, morda celo še kak četrti. A če ostanemo pri navedenih treh, je najbolj pomenljiv tretji, se pravi ta, po katerem bo število ljudi do 2100 padlo za približno dve milijardi. Čemu pripisati tak padec? Kandidatov je več, najbolj verjetni pa so epidemije, ki se bodo pojavile zaradi prenaseljenosti planeta in nesmotrnega ravnanja z njim, naravne katastrofe (povzročene s "sodelovanjem"človeka ali "zgolj" same po sebi), vojne, in za tiste z večjo domišljijo tudi kontakt z nezemljani. V kolikor resno premislimo vse navedene razloge, se nam tako tale ocena ZN ne pokaže kot pretirana, ampak celo kot premalo skrajna. Samo pomislite - na svetu imamo toliko jedrskega orožja, da lahko v primeru napačnega pritiska gumba ali dveh, »pocepamo« kot muhe.
In tako dalje. Ostale vzroke lahko dopolnite sami. Tukaj naj opozorimo le na najmanj verjetnega, a s konceptualnega vidika izjemno pomembnega - to je, da bo na nas naletela napredna civilizacija iz vesolja. Zakaj je ta malo verjeten dogodek tako pomemben? Zato ker smo ljudje ujeti v naše, "človeške" predstave do te mere, da se le s skrajnim naporom uspemo "pogledati od zunaj", se videti z druge perspektive; še manj smo tega zmožni kot celota, kot človeštvo. Gre za enak proces, kot ga lahko doživite na primeru naše domovine: Slovenijo, razmere v njej ter tudi nas same (Slovence), boste lahko videli mnogo bolj jasno in trezno, v kolikor se boste podali v tujino (bodisi na izlet, bodisi za daljši čas) - kar veliko Slovencev počne to še premalokrat!
Vprašanje, ki si ga torej moramo zastaviti v zvezi z možnostjo srečanja s tujo civilizacijo, je naslednje: Kako bi nas videli nezemljani? Kot kakšno bi videli našo vrsto? Odgovor na to vprašanje je ključen in izredno pomemben predvsem za nas same, za človeštvo, saj se zapiči direktno v naše bistvo, v srčiko naše vrste - kaj smo v resnici? Smo sposobni oblikovanja pravične, miroljubne družbe? Smo ljudje kot vrsta predvsem racionalna bitja, ali pa smo vse preveč podvrženi pre-datorskim, nasilnim nagonom? Je naša narava "vojna vseh proti vsem", kot je naravno človeško stanje označil angleški filozof Thomas Hobbes, ali miroljubno sožitje vseh z vsemi? Smo "sol zemlje", kot uči biblija, ali smo zgolj virus, bolezen Zemlje? Kaj je naša prava narava, naše pravo bistvo? Kako bi ga videla inteligentna in napredna tuja civilizacija? Bi nas videla kot izkorišče-valska, plenilska in miru nevarna bitja, na kar s skoraj vsemi svojimi razmerji kaže družbeni red v katerem živimo? Bi nas izbrisali z obličja Zemlje, ko bi videli, koliko škode smo sposobni narediti lastnemu planetu, drugim živim bitjem in sami sebi? Ali bi v nas prepoznali inteligentna, miroljubna in egalitarna bitja, za kakšna se večinoma imamo, a mora to potrditi še realnost, ki v sedanjosti pretežno potrjuje negativnost človeka? Vprašanje, ki niti najmanj ni nepomembno. Ali verjamete v nezemljane ali ne, je tukaj popolnoma postranska zadeva.
Gregor Alič
Ptuj • Tretja predsednica slovenskih skupnosti
„Ptujčanke imamo nekaj, česar druge nimajo"
Da ima Ptuj odličen strokovni kader na področju vzgoje in izobraževanja, med drugim dokazuje tudi dejstvo, da imamo kar tri ženske na predsedniških mestih različnih državnih skupnosti. Ob mag. Klavdiji Markež, ki je predsednica Zveze ljudskih univerz Slovenije, Boženi Bratuž, ki predseduje Skupnosti vrtcev Slovenije, je mesto predsednice Skupnosti dijaških domov prevzela še ena Ptuj-čanka, mag. Danica Starkl.
Ravnateljica Dijaškega doma Ptuj, mag. Danica Starki, je svojo kariero na področju vzgoje in izobraževanja pričela leta 1975 kot vzgojiteljica v Ljubljani. Nadaljevala je v Domu učencev Ptuj, leta 1984 pa se je za pet let zaposlila kot svetovalna delavka v ptujskem srednješolskem centru. Leta 1991 je postala ravnateljica Dijaškega doma Ptuj, sedem let kasneje pa svetovalka za dijaške domove Slovenije na Zavodu RS za šolstvo. A nekaj jo je gnalo domov, in leta 2006 je ponovno prevzela mesto ravnateljice Dijaškega doma Ptuj.
Z njenim prihodom se je v Domu marsikaj spremenilo, saj je svojemu delu popolnoma predana. To so prepoznali tudi člani Skupnosti dijaških domov Slovenije (SDDS), ki so jo maja letos izvolili za predsednico. Kandidirala je na pobudo Aktiva ravnateljev Prekmurja, Maribora, Dolenjske in Celja. „Sama o tem nisem razmišljala, vendar sem po njihovem prigovarjanju popustila in se prijavila na razpis za predsednico. Danes mi ni žal, čeprav imam z vodenjem Skupnosti zelo veliko dela," pravi Starklova.
Predsedniško mesto - prednost tudi za ptujski Dijaški dom
Skupnost dijaških domov Slovenije deluje v okviru Zveze srednjih šol in dijaških domov. Naloga skupnosti je povezovati delovanja 39 slovenskih dijaških domov, skrbeti za dejavnosti in pobude, za vzdrževanje sedanjega statusnega stanja domov in pripravljanje pobude za izboljšave na področju zakonodaje in organiziranosti le-teh. „Naše področje je tudi koordinacija dela dveh aktivov ravnateljev dijaških domov Slovenije in sodelovanje v akcijah Zveze srednjih šol in dijaških domov. Sodelujemo v komisijah ob pripravi novih zakonodajnih izhodišč, v odborih za pripravo strokovnih srečanj, nudimo tudi podporo in svetovanje ravnateljem dijaških domov ob kakršnih koli težavah," pojasnjuje Star-klova.
Zelo pomembna naloga predsednice pa je tudi dobro sodelovanje z Ministrstvom RS za šolstvo in šport ter drugimi ministrstvi. „Znati moramo sklepati kompromise, biti potrpežljivi in razumni, poznati širok krog vplivnih ljudi na odgovornih delovnih mestih ministrstev. Ključno je tudi dobro sodelovanje z ravnatelji srednjih šol, predvsem pa je naša naloga prenašanje pomembnih informacij," o svojih nalogah pravi nova predsednica Skupnosti.
Konec oktobra bo, kot predstavnica slovenskih dijaških domov, sodelovala na mednarodni konferenci ravnateljev srednjih šol v Dubrovniku, kjer bo predstavila usmeritve nadaljnjega strokovnega sodelovanja tako za zaposlene v dijaških domovih kot za dijake.
Sicer pa Starklova pravi, da je njeno predsedovanje pomembno tudi za razvoj ptujskega Dijaškega doma. Številne informacije, ki jih ima kot predsednica Skupnosti, ji namreč pomagajo pri izvajanju del in nalog ravnateljice Dijaškega doma Ptuj.
„Problemi nizkega vpisa dijakov in učencev v dijaški dom se povečujejo, kriza vpisa še ni na vrhuncu, a je vseeno že danes zelo težko. Prav pri uvajanju novih programov dela s področja vzgojne dejavnosti, je prednost moje predsedovanje," pojasnjuje Starklova.
Ob tem pravi, da je Dijaški dom Ptuj v slovenskem in širšem prostoru postal sinonim za dober dijaški dom. „Postali smo dijaški dom s tradicijo. K nam prihajajo na obisk kolegi iz drugih domov in vidijo, da ne »vržemo puške v koruzo«, da ne »jamramo«, kako nimamo vpisa, da nimamo denarja. Imamo jasno začrtano pot, strateški načrt, kako bomo krizne čase prešli. In to je tisto dobro.
Meni osebno pomeni dijaški dom Ptuj nekaj več, kot samo služba. Zgodovina našega doma je dolga (111 let delovanja), dom je bil vedno na Ptuju pomemben del šolskega sistema, do preteklosti in sedanjosti gojim pripadnost, in ko se bom čez nekaj let upokojila, si želim, da bi dom za vedno tudi to ostal del Ptu-
Danica Starkl
ja, našega krasnega mesta, za katerega moramo vsi skrbeti. Čeprav je v dom vpisanih malo dijakov in učencev, moramo vedeti, da le-tem nudi dijaški dom prostor in možnost izobraževanja izven kraja stalnega bivališča. Veliko teh dijakov in učencev sicer ne bi obiskovalo šol, in takšnih je v našem okolju kar nekaj. Revščine je vedno več. Naš dom bi bil sigurno še bolje zaseden, če bi mi prejemali plačane oskrbnine s strani države. Socialne transferje za šolanje otrok prejemajo starši, pogosto pa se dogaja, da leti potrebujejo denar za lastno eksistenco - šolanje otroka pa bo že kako," o pomenu doma pravi ravnateljica.
Manjšim mestom je težje, a Ptuj ima dušo
Starklova je prepričana, da je prednost večjih mest v tem, da imajo dijaški domovi za dijake to prednost, da lahko nezasedene postelje oddajajo študentom. Na Ptuju imajo vsako leto okrog pet študentov, večjega interesa za nastanitve študentov pa ni. „Študentskim domovom v velikih mestih primanjkuje postelj, mi v malih mestih pa jih imamo preveč, vendar jih študenti ne koristijo. Dejstvo je, da je kriza udarila tudi pri nas," pravi Starklova.
Sicer pa pravi, da se z voljo da vse. Da imamo na Ptuju imamo vizijo in da dobro delamo, pa dokazujejo rezultati.
Pravi, da je posebej ponosna na ženske s Ptuja. „Tri smo predsednice Skupnosti, delavske univerze, vrtcev in dijaških domov. Prepričana sem, da vse tri živimo z delom, ki ga opravljamo. Strokovno smo močne in imamo »dušo«. Zaradi tega smo bile opažene s strani kolegov na posameznih področjih dela v slovenskem merilu. Prihajamo s Ptuja, prihajamo iz okolja, kjer nismo rivali, ampak sodelavci. Sodelujemo, se dogovarjamo, se podpiramo in s strani »občinskih oblasti« dobivamo največkrat pozitivne odzive. Včasih tudi ne, vendar to je že politika, v katero se, vsaj jaz, ne vključujem. Povedati pa želim, da je še en moški, ki je prav tako predsednik Skupnosti, to je mag. Miran Kerin, skupnost Centrov za socialno delo - direktor CSD Ptuj. Okolje v katerem vsi štirje delamo je takšno, da nas ne ovira pri delu, spoštuje avtonomijo posameznega področja dela in daje možnost širšega delovanja. Moji kolegi iz vse Slovenije mi zavidajo to našo majhnost in občutek pripadnosti. Res je, da dijaški dom ne dobiva denarja s strani občine, saj sodi v področje srednjih šol, katerega financira direktno ministrstvo. Pa vendar, ob razvijanju novih programov vzgojnega dela na Ptuju, ne nasprotujejo, nas pohvalijo in se zavzamejo tam, kjer pač ni treba dati denarja - in to je tudi nekaj, kar drugi nimajo;"zaključuje Starklova.
Dženana Kmetec
Marija Slodnjak, Radio Ptuj
Komentar tedna
Kaj pa če nam zmanjka časa za prave stvari
Znova in znova ugotavljam, da živimo v času in družbi, ko vedno več veljajo vse druge stvari kot pa zdravje in kvaliteta življenja. Mogoče skozi življenjski tempo, polni življenjske moči, tega sploh ne ugotovimo. Ugotovimo pa takrat, ko resno zbolimo ali to doleti koga od naših najbližjih. Mnoge ta strah pred smrtjo popolnoma ohromi ali izgubijo razsodnost. Še vedno se premalo zavedamo, da smo si v eni stvari vsi enaki: imamo samo eno priložnost, kako preživeti svoje življenje.
Ljudje izgubljajo veliko časa in energije za gledanje televizije, za komentiranje politične situacije, za obrekovanje, za posedanje pred računalnikom ter za pehanje za materialnimi stvarmi. Potem pa slišiš, da nimajo časa za preventivne preglede, ki nam jih za zdaj še nudi država. Mnogi pravijo, da sploh ne želijo vedeti, ali bolehajo za kako težko boleznijo, kot je recimo rak. Toda bolezen na žalost ne izbira. Kaj pa potem, ko pridejo do spoznanja, da bi še radi živeli?
Poznam mnogo ljudi, ki ob hudi bolezni povsem na novo zaživijo. Kajti živijo za danes, in ne delajo načrtov za jutri. To pa ne pomeni, da so brez volje in si ne želijo pričakati jutri. Prišli so do spoznanja, da je potrebno čimbolj kvalitetno živeti danes. Iz življenja znajo izluščiti prave stvari. Tiste, ki jih osrečujejo, in so jih vedno želeli početi, ne izgubljajo energije in časa za stvari, ki sploh niso tako pomembne. Velikokrat sem bila v onkološki ambulanti. Mnogi so čakali več ur in niti enkrat nisem doživela, da bi se kdo od pacientov razburjal, zakaj še ni prišel na vrsto. Ker ti bolniki vedo, da se vsak, ki je v tej čakalnici, želi s svojim onkologom pogovarjati in je potreben obravnave, saj gledajo skozi svojo izkušnjo. Mnogi svojci te spremembe ne razumejo in želijo pomagati tako ali drugače. Pa velikokrat zgrešijo pot. V teh trenutkih je najbolj pomembno, da si vzamejo čas in dajo priložnost svojemu bolnemu najbližjemu, da jim pove, kako razmišlja.
Najbolj pomembno je to, čemur se v vsakdanjem življenju vedno znova izogibamo. Dati sebe, svoj čas in svojo energijo.
Kajti le trenutki, ki jih bomo preživeli ob našem bolnem svojcu, nam bodo za vedno ostali v spominu. Čez leta se ne bomo spomnili več, kaj smo jedli, kako smo bili oblečeni, kako se je bleščalo naše stanovanje, kaj je rekel nek vaški ali državni politik ... Spomnili pa se bomo, katero pesem je najraje poslušal, kakšni so bili njegovi pogledi na vsakdanje življenjske situacije, skozi njegovo izkušnjo bomo črpali moč, ko nas doletijo težke situacije.
In ko pride bolezen, nikar ne odlašajte z znanim rekom: bom jutri. Kajti nikoli ne vemo, kdaj se bo nam čas iztekel.
Zavedajte se: najhujše je spoznanje, da nam je zmanjkalo časa v življenju za prave stvari.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 = 10473
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
Foto: DK
Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. V sredo ob 18. uri in ponovitev v nedeljo ob 10. uri.
Rokomet
Ptujčanke do zmage z dobro obrambo
Stran 12
Rokomet
Dober odpor Vinarjev v Celju
Stran 12
Strelstvo
Dober start strelcev iz Spodnjega Podravja
Stran 13
Kegljanje
Ptujčanke s prvo zmago prebile led
Stran 13
Nogomet
Naposled slavje Stojn-cev, prvi remi Zavrča
Stran 14
Nogomet
Podvinci še bližje NŠ Drava Ptuj
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik k™
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 2. slovenska liga
Izkušnje nagnile tehtnico na stran gostov
Bravo 1 Interblock -Aluminij 1:3 (1:1)
STRELCI: 1:0 Grabič (13), 1:1 Ko-kol (42), 1:2 Kmetec (50), 1:3 Kokol (75)
BRAVO 1 INTERBLOCK: Barukčič (od 1. Zibelnik), Mušič, Centrih, Zu-kič, Mihelič (od 60. Roškar), Zupanič, Vrtovec, Bajde (od 64. Hauschen), Grabič, Fortin (od 79. Šutič), Šporar. Trener: Tomaž Petrovič.
ALUMINIJ: Murko, Topolovec, Baj-lec, Sambolec, Medved, Pečovnik (od 55. Spahič), Bingo, Režonja, Ku-
1. SNL: Mariborčani »pokvarili« domžalski praznik
REZULTATI 14. KROGA:
Domžale - Maribor 1:4 (0:1): strelci: Horvat 55.; Tavares 23., Vo-laš 62., Mezga 63., Milec 95.
HIT Gorica - Luka Koper 4:1 (0:0): strelci: Arčon 68., Zarifovič 77., Galešič 82., Rakušcek 87.; Ba-garič 55.
Triglav - Mura 05 1:2 (1:1): strelci: Krcič 16.; Eterovič 9., Sreš 85.
Nafta - CM Celje 0:2 (0:0): strelca: Močivnik 48., Popovič 61. iz 11-m. R. K.: Koczis 56., Caban 59., Tomažič Šeruga 64. - vsi Nafta, Kraj-cer 74. - CM Celje;
Rudar Velenje - Olimpija 2:2 (1:0): strelci: Majcen 33., Mujakovič 70.; Vršič 50., Andelkovič 92.
1. MARIBOR	13	8	3	2	29:15	27
2. OLIMPIJA	14	7	3	4	23:12	24
3. HIT GORICA	14	6	5	3	24:19	23
4. RUDAR VELENJE 13		5	5	3	20:16	20
5. MURA 05	14	5	5	4	13:17	20
6. CM CELJE	14	5	3	6	20:18	18
7. DOMŽALE	14	5	3	6	18:21	18
8. NAFTA	14	3	5	6	15:17	14
9. LUKA KOPER	14	2	6	6	13:22	12
10. TRIGLAV	14	3	2	9	6:24	11
Domžalski praznik, 90-letnico kluba, so »pokvarili« državni prvaki iz Maribora, ki so gostiteljem nasuli kar 4 zadetke. Zadnjega je v sodnikovem podaljšku dosegel Martin Milec. To je dober obet vijoličastih pred novo evropsko preizkušnjo (v četrtek gostijo portugalsko Brago). V Novi Gorici so Koprčani v primorskem derbiju sicer povedli, nato pa v zadnjih 25-ih minutah doživeli hladen tuš v obliki štirih prejetih zadetkov in ostajajo negativno presenečenje prvenstva. Doris Kelenc je za goste odigral prvi polčas, Matej Pučko pa le zadnjih 12 minut. Izjemno zanimivo srečanje je bilo odigrano v Velenju, kjer je domači Rudar (neporažen je že 8 krogov) gostil Ljubljančane. Ve-lenjčani so bili izjemno blizu zmagi, a je remi Olimpiji z golom v zadnjih trenutkih srečanja prinesel Andelkovič.
Celjani na gostovanju v Lendavi doslej še nikoli niso zmagali, tokrat pa so to tradicijo prekinili (na njihovi klopi je prvič sedel Mladen Dabano-vič, saj sta prvi trener Damjan Romih in njegov pomočnik Oskar Drobne kaznovana). Pri tem so jim veliko
rež (od 65. Rešek), Kmetec (od 71. Petek), Kokol. Trener: Bojan Flis.
Nogometaši Aluminija so v 9. krogu gostovali v Ljubljani pri Interblocku, ki v dosedanjem delu prvenstva beleži slabše rezultate od pričakovanih. Ljubljančani so na odlično pripravljenem igrišču ŽŠD Ljubljana v Šiški naleteli na težave že pred samim začetkom srečanja, saj se je na ogrevanju poškodoval vratar Barukčič (že med tednom se je poškodoval prvi vratar Božjak), tako da je
»pomagali« kar Lendavčani sami, saj so prejeli kar tri rdeče kartone (vsaj en gre na račun strogega kriterija sodnika Mitje Žganca). Kljub trem igralcem manj na igrišču so si priigrali enajstmetrovko (ob tem je bil izključen Marko Krajcer), ki pa je niso izkoristili. Drugi prekmurski ligaš je bil uspešnejši, saj je slavil na gostovanju v Kranju. Triglav je sicer po petih sušnih krogih dosegel prvi zadetek, a je bilo to premalo vsaj za točko. Na drugi strani so varovanci Anteja Šimundža neporaženi že osem krogov. Na petih tekmah je bilo tokrat doseženih kar 19 zadetkov, kar je povprečno skoraj 4 na tekmo.
2. SNL: Aluminij še brez poraza, Dravinja brez zmage
V tekmah 9. kroga ni prišlo do presenečenj. Vodeči Aluminij je v Ljubljani opravil z Interblockom, kar je bilo tudi pričakovano, saj nekdanji pokalni prvak Slovenije ni več tako močna zasedba, kot je bil še kakšno leto nazaj. Prednost Kidričanov je tako narasla na devet točk, saj je do tega kroga drugo Krško, minimalno izgubilo v Dobu. S tem sta jih prehitela Dob in Garmin; slednji je brez težav odpravil z Dravinjo iz Slovenskih Konjic, ki je trdno zasidrana na dnu prvenstvene razpredelnice in je po prvi tretjini prvenstva še brez zmage. Celjani so na lokalnem derbiju na Areni Petrol s »petico« odpravili Šmartno, le malenkost bolje pa so jo odnesli Radomeljčani, ki so gostovali v Črnomlju.
REZULTATI 9. KROGA: Bravo 1 Interblock - Aluminij 1:3 (1:1), Rol-tek Dob - Krško 1:0 (0:0), Garmin Šenčur - Dravinja Kostroj 3:0 (1:0), Šampion Celje - Šmartno 1928 5:1 (3:1), Bela Krajina - Kalcer Radomlje 4:1 (1:1).
1.	ALUMINIJ 9 8 1 0 26:4 25
2.	GAR. ŠENČUR 9 5 13 17:11 16
3.	ROLTEK DOB 9 4 4 1 11:10 16
4.	KRŠKO 9 4 3 2 7:4 15
5.	ŠAMPION CELJE 9 4 1 4 20:11 13
6.	INTERBLOCK 9 3 3 3 11:10 12
7.	BELA KRAJINA 9 2 5 2 10:15 11
8.	ŠMARTNO 1928 9 2 3 4 9:21 9
9.	K. RADOMLJE 9 1 1 7 6:18 4
10.	DRAVINJA K. 9 0 2 7 2:19 2
DK, JM
prvo priložnost dobil »tretji« vratar Zibelnik. Pri gostih je v začetni enajsterici nekoliko presenetljivo začel Kmetec, ki je z Golobom tvoril napadalni dvojec, Kurež je bil pomaknjen bolj v sredino.
Gostje so prvič zapretili v 7. minuti, ko je Kokol zadel vratnico, sodnik pa je ob tem označil prepovedani položaj. V 13. minuti so domačini povedli: po podaji s strani je Šporar odlično namestil žogo najizkušenejšemu igralcu In-terblocka, Dejanu Grabiču, ki jo je iz 20. metrov iz »polvoleja« neubranljivo poslal ob samo stičišče vratnika in prečnika -1:0. To je bil gol, vreden naziva evrogol. Gostje so nato prevzeli pobudo in si poskušali s številnimi kratkimi podajami priigrati priložnosti za izenačenje. V dveh primerih je imel Kurež priložnost podaje bolje postavljenemu Kmetcu, a je zaključil sam - neuspešno. Na drugi strani so gostje pretili iz nasprotnih napadov: dvakrat (Bajde, Šporar) so neuspešno poskusili z razdalje. Proti koncu 1. polčasa pa so gostje izenačili. Kurež je lepo prodrl ob strani in podal v sredino do Kokola, ki žoge ob domačem branilcu ni najbolje zadel. Ob tem je nekoliko nespretno posredoval domači vratar in žogo kljub vsemu potisnil v mrežo - 1:1. Ob koncu prvega dela
so domačini dvakrat nevarno zapretili, do spremembe rezultata pa ni prišlo.
Ob polčasu so se približno 150 gledalcem predstavile selekcije U-9 Brava 1 Interblocka, drugi polčas pa se je začel po notah gostov. V 50. minuti je namreč Medved odlično prodrl med tremi domačini, nato podal do Kureža, ki je žogo ob vratarju spretno poslal pred gol, tam pa je med številnimi nogami prišla do Kmetca, ki jo je rutinirano zabil pod prečko - 1:2. V nadaljevanju smo videli številne menjave na obeh straneh (med drugim je pri domačinih vstopil Marko Roškar, še lani član Drave), zaradi česar je bil ritem igre velikokrat prekinjen. To je bila voda na mlin Kidričanom, ki domačinom niso dovolili razviti svoje igre. Obramba Aluminija je delovala izjemno zanesljivo, pri tem pa so z agresivnim pokrivanjem veliko delo opravili tudi igralci zvezne vrste. V 75. minuti je dokončno padla odločitev o zmagovalcu: prosti strel iz strani je odlično izvedel Režo-nja, Kokol pa je z glavo meril natančno, saj se je žoga od vra-tnika odbila v gol - 1:3. Z dvema doseženima zadetkoma in številnimi izpeljanimi akcijami na levi strani, si je Miha Kokol prislužil naziv igralca tekme.
Pri domačinih velja izpostaviti tri izjemno obetavne mla-
Nogomet • 1. ženska liga
Senzacija v Dornavi
REZULTATI 7. KROGA: Dornava -Krka 1:1 (1:1), Rudar Škale - Slovenj Gradec 1:1 (1:1), Maribor - Jevnica 0:6 (0:4), Teleing Pomurje - Veleso-vo Kamen Jerič 14:3 (7:0).
1. SLOV. GRADEC 6 5 0 1
6
2.	KRKA
3.	RUDAR ŠKALE	6
4.	T. POMURJE	6
5.	JEVNICA	6
6.	MARIBOR	6
7.	VELESOVO K. J.	6
8.	DORNAVA	6
4 2 4 1 3 1 2 2 2 0 1 0 0 1
20 21 12 9:44 5:38
Dornava - Krka 1:1 (1:1)
STRELKI: 0:1 Larisa Šorondal (21), 1:1 Daša Veličkovič (36)
DORNAVA: Laura Maksimovič, Lucija Hameršak, Maja Skaza, Martina Potrč, Nuša Pernat, Patricija Golob (od 89. Nuša Ploj), Saša Ljubec, Daša Veličkovič, Katja Nežmah, Nina Podhostnik (od 85. Gabrijela Milec), Jana Mohorko (od 89. Tjaša Mohor-ko). Trener: Mitja Serdinšek.
'-»«» . .... ■
Foto: Črtomir Goznik
Miha Kokol (Aluminij) je bil v Ljubljani eden najaktivnejših igralcev svoje ekipe, ob tem pa je odosegel še dva zadetka.
deniče, 19-letnega Vrhovca in 17-letna Bajdeta in Šporarja, ki so ob izkušenem Grabiču dobro vodili igro Interblocka. Na drugi strani so gostje, predvsem z izkušnjami Režonje,
Kmetca, Sambolca, Bajleca in Topolovca, nagnili tehtnico na svojo stran, to prevlado pa so znali oplemenititi tudi z zadetki.
Jože Mohorič
Tomaž Murko, vratar Aluminija: »Naša zmaga je povsem zaslužena, čeprav smo srečanje začeli z nekakšnim strahom. Interblock Ima dobro ekipo In je to Izkoristil In povedel z Izjemnim zadetkom, kakršni na stadione privabljajo gledalce. Mi smo se morali v nadaljevanju zelo truditi in pokazati svoj maksimum, da smo preobrnili rezultat v našo korist. Potrpežljivo smo čakali na napake tekmeca in jih tudi uspešno izkoristili - mislim, da je bil to ključ do zmage.«
Poznavalci ženskega nogometa so bili v nedeljo izjemno presenečeni: nihče ni namreč verjel, da bi lahko nogometaši-ce Dornave večkratnim državnim in pokalnim prvakinjam odščipnile točko. In ravno to se je zgodilo! Domačinke so igrale zelo disciplinirano in borbeno, tako kot so se s trenerjem pred srečanjem dogovorile. Ko so gostje v 21. minuti povedle, so mnogi pomislili, da je za domače vsega konec. Vsi ti so se zmotili, saj so Dor-navčanke z dobro igro izenačile v 36. minuti. Po dolgi podaji je do žoge prišla Daša Veličkovič, znotraj kazenskega prostora pa je s strelom po tleh premagala vratarko Krke. Do konca prvega polčasa so gostje delovale nemočno.
V drugem polčasu so igralke Krke na vsak način želele doseči zadetek za vodstvo. Močno so pritisnile proti golu
Foto: Črtomir Goznik
Daša Veličkovič (ZNK Dornava)
Dornave, vendar jim zaradi borbene in organizirane domače obrambe ni uspelo doseči zadetka. Brez priložnosti pa niso bile niti igralke Dornave, ki bi z malo več sreče lahko poskrbele za prvo prvenstveno zmago. Domačinkam in stro-
kovnemu vodstvu gredo vse čestitke, gostje iz Novega mesta pa bodo morale zaigrati v nadaljevanju prvenstva veliko bolje, če ne želijo doživeti še kakšnega podobnega presenečenja kot tokrat v Dornavi.
Danilo Klajnšek
Rokomet • 1. A SRL (m, ž)
Ptujčanke do zmage z dobro obrambo
I.	A DRL (ž): Merca-tor Tenzor Ptuj -Veplas Velenje 33:28 (15:12)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Križanec M. (11. obramb), Mateša
II,	Majcen 3, Korotaj 6, Strmšek 6, Močnik 1, Križanec S., Erhatič, Bolcar 2, Tumpej 2, Potočnjak 2, Ko-vačič, Žiher. Trener: Nikola Bistrovič.
Pred tekmo proti Veplasu so v ptujskem taboru pričakovali izenačeno tekmo, vendar so domačinke predvsem s čvrsto obrambo prišle do »čiste« zmage z rezultatom 33:28. Članice Mercator Tenzorja so ekspre-sno povedle 3:0 in vodile skozi vso tekmo. Ptujčanke so postavile gibljivo obrambo formacijo 6-0, ki je dobro delovala proti hitrejši vrsti iz Velenja, katera je zadetke v glavnem dosegala iz protinapadov ali hitro odigranih centrov. Domačinke v prvem delu strelsko niso blestele, saj so zapravile preveč čistih situacij, a varnostno razdaljo v rezultatu je skoraj ves čas držala Stela Mateša. Ta je na sredini prvega dela s tremi zaporednimi zadetki ohranila prednost in mirnost v ekipi. Zanimivo je bilo gledati to odlično zunanjo igralko večino prvega dela igrati na levem krilu, kjer se je tudi odlično znašla. Prav tako je bila zanimiva tudi zunanja linija domačink v sestavi Močnik - Korotaj - Strmšek, izmed katere sta se slednji dve razigrali v 2. polčasu. Prvi polčas se je končal z rezultatom 15:12, za prednost domačink je z nekaj obrambami poskrbela tudi mlada Maruša Križanec, ki je na tekmi skupno zbrala solidnih enajst obramb. Boljša je bila v vratih Velenjčank Branka Zec, ki je svoji ekipi omogočala hitre protinapade, ki so jih zaključevale: Fatkičeva (dosegla je kar 10 zadetkov, op. a), Vaj-dlova in bivša krilna ptujska igralka Sivka. Gostje so tako držale priključek do 45. minute
1. A SRL ŽENSKE				
REZULTATI 5. KROGA: Mercator				
Tenzor Ptuj - Veplas Velenje 33:28				
(15:12), GEN I Zagorje -		Celjske me-		
snine 32:24 (17:14), Mlinotest Ajdo-				
vščina - Krka 21:32 (8:15), Olimpija				
- Piran 22:32 (11:17), Burja -				An-
trum Sežana 33:32 (13:16). Sreča-				
nje Krim Mercator -	Naklo Tržič bo v			
sredo, 19. 10.				
1. GEN-I ZAGORJE 5	5	0	0	10
2. KRIM MERCATOR 4	4	0	0	8
3. MER. TENZOR PTUJ 5	4	0	1	8
4. CELJSKE MESNINE 5	3	0	2	6
5. KRKA 5	3	0	2	6
6. PIRAN 5	3	0	2	6
7. ANTRUM SEŽANA 5	2	0	3	4
8. MLIN. AJDOVŠČINA 4	1	0	4	2
9. VEPLAS VELENJE 5	1	0	4	2
10. OLIMPIJA 5	1	0	4	2
11. BURJA 4	1	0	3	2
12. NAKLO - TRŽIČ 4	0	0	4	0
Foto: Črtomir Goznik
Stela Mateša (ŽRK Mercator Tenzor Ptuj, rdeči dres) je bila najboljša posameznica svoje ekipe.
le z bliskovito igro, medtem ko na postavljeno obrambo Mer-cator Tenzorja niso bile preveč uspešne. V zadnjem delu igre sta se razpoloženi Mateševi z dobro realizacijo pridružili še Korotajeva in Strmškova, tako da je prednost narasla že na šest zadetkov. Dve minuti do konca so Velenjčanke znižale na tri zadetke prednosti, vendar so domačinke v zadnjih sekundah z zadetkom Tine Tumpej postavile končni rezultat 33:28.
S tem so Ptujčanke vpisale četrto letošnjo zmago, ki so jo dosegle v športni dvorani Ljudski vrt pred sto gledalci. Na domače tekme ženske vrste Mercator Tenzorja v klubu va-
Katja Bolcar, kapetanka ŽRK Mercator Tenzor Ptuj:
»Tekma proti Veplas Velenju je bila težka tekma, vendar mislim, da smo odigrale najboljšo obrambno igro v tej sezoni. To nam je prineslo, gledano skozi celotno tekmo, zasluženo zmago.«
Rokomet • 1. B SRL (m)
Odločile izkušnje Sviša
Velika Nedelja Carrera Optyl - Sviš Pekarna Grosuplje 30:34 (17:15)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Zorec, Mesarec 1, Kaučič, Majcen 2, Hanželič 8, Horvat, Bezjak, Veselko 3, Preac (1 obramba), Ivan-čič 7, Tušak 3, Dogša (2 obrambi), Lorenčič, Meško, Špindler 6, Zorec (5 obramb).Trener: Milan Baklan.
Srečanje ekip, ki se nahajajo pod vrhom prvenstvene razpredelnice, je pripadel gostom iz Ivančne Gorice. V celoti gledano bi lahko bil rezultat tudi drugačen, prevladalo pa je to, da so gostje izkušenejša ekipa.
V prvem polčasu je bila tekma zelo izenačena, tako da nobeni ekipi ni uspelo ustvariti večje rezultatske prednosti. Domači so bili nekoliko uspešnejši in so držali vodstvo enega do dveh golov do 20. minute, ko je bil rezultat izenačen na 12:12. V naslednjih osmih minutah je uspelo domačim
narediti delni izid 5:1, kar bi bila lepa rezultatska prednost pred nadaljevanjem srečanja; v zadnjih dveh minutah prvega polčasa pa so gostje izkoristili slabšo igro domačih in zaostanek znižali na samo dva zadetka.
Tudi na začetku drugega polčasa so domači nadaljevali z zelo slabo igro v obrambi, gostje pa so nadaljevali z igro, ki so jo pokazali proti koncu prvega dela. Takoj jim je uspel delni izid 0:3 in njihov rezultat-ski zaostanek se je spremenil v vodstvo. Vse do 47. minute so rokometaši Sviša vodili, nato pa je Dejan Ivančič iz sedem-metrovke rezultat izenačil na 25:25. Vsi v dvorani so želeli, da se ponovijo predstave domačih iz prejšnjih tekem, ko so roko-metaši iz Velike Nedelje svoje tekmece premagovali prav ob koncu tekme, tako rekoč v zadnjih sekundah. Vendar je bilo sanj o morebitni novi zmagi hitro konec, saj so domačini zapravili veliko žog v napadu. K vodstvu gostov in na koncu
bijo v prihodnje tudi mlade, do 18. leta starosti, ki imajo prost vstop.
David Breznik
1. SRL (m): Dober odpor Vinarjev v Zlatorogu: Celje PL - Jeruzalem 31:27 (19:13)
CELJE PIVOVARNA LAŠKO: Lesjak, Peric, Skok (18 obramb - 2x7 m); Prieto, Mlakar 1, Marguč 3, R. Žuran 8, Razgor 3, Toskic 4, Rane-vski, Poklar 1, Poteko 1, Metličic 3, Mačkovšek, Žvižej 7 (4). Trener: Vla-dan Matic.
JERUZALEM: Jelen (12 obramb), Belec, S. Žuran; Korpar 4, Krabonja 1, Žmavc, Bogadi 3, Merdanovic, Ra-dujkovic 1, Čudič 6 (2), Špiljak 3, Sok 8 (1), Hebar, Cvetko, Kljajic 1, Šišma-novič. Trener: Saša Prapotnik.
SEDEMMETROVKE: Celje PL 4/4; Jeruzalem 5/3. IZKLJUČITVE: Celje PL 8; Jeruzalem 6 minut. IGRALEC TEKME: Matevž Skok (Celje PL).
Rokometaši iz Ormoža so gostovali pri Zlatorogu v Ce-
1. B SRL (m)
REZULTATI 4. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Sviš Pekarna Grosuplje 30:34, Škofljica - Grča Kočevje 31:31, Sevnica - Alples Železniki 35:22, Cerklje - Dol TKI Hrastnik 28:28, Dobova - Grosuplje 26:30, Slovan - Pivovarna Laško Celje B 27:29.
1.	SEVNICA	4 4 0 0 8
2.	CELJE P. LAŠKO B 4 3 10 7
3.	SVIŠ GROSUPLJE 4 3 0 1 6
4.	ŠKOFLJICA 4 1 3 0 5
5.	V. NEDELJA C. O . 4 2 115
6.	GRČA KOČEVJE 4 2 115
7.	GROSUPLJE 4 2 0 2 4
8.	DOL TKI HRASTNIK 4 112 3
9.	SLOVAN	4 0 2 2 2
10.	DOBOVA 4 0 2 2 2
11.	CERKLJE 4 0 1 3 1
12.	ALPLES ŽELEZNIKI 4 0 0 4 0
do zmage je veliko pripomogel njihov vratar Medved.
Sobotni derbi je pokazal, da se v 1. B ligi igra zelo dober rokomet. Vsi so bili zadovoljni s predstavo obeh ekip, zadovolj-nejši so bili seveda gostje, ki imajo izredno izkušeno ekipo, predvsem pa širok kader igralcev. Domači niso razočarali, kljub temu pa bi lahko z malo več zbranosti tudi na tej tekmi dosegli več.
Danilo Klajnšek
lju in s solidno igro nudili močan odpor favoritu, ki se je predstavil v povprečni luči. Pred tekmo je vsa slovenska rokometna javnost pričakovala visok poraz Jeruzalema. Odločitev o zmagovalcu je padla v 1. polčasu, kjer so Pivovarji izkoristili sleherno napako Or-možanov v napadu in obrambi. Ob tem sta imela v prvem delu tekme zelo neizenačen kriterij sodnika Drago Ocvirk in Miran Štrigl, ki sta po tekmi sama priznala, da v 1. polčasu nista imela svojega dne. Napak v prid Celjanov je bilo kar šest. Ob naštetih dejstvih, je še v golu gostiteljev imel svoj dan Matevž Skok, ki je do odmora zbral kar 11 obramb, do konca tekme pa skupaj 18. Od tega je Velenjčan v golu Celja v 27. in 38. minuti zaustavil sedemme-trovki Tadeju Soku in Bojanu Čudiču. Izid je bil izenačen do 6:6, v teh trenutkih pa je bivši član Jeruzalema, Rok Žuran,
mrežo Gašperja Jelena zatresel 4 krat. Na koncu pa se je »Žur-ka« zaustavil pri 8. doseženih golih. Po seriji 4:0 so Pivovarji prvič povedli s + 4 (10:6), v samem zaključku 1. polčasa pa so še odlično izkoristili izključitev Iztoka Korparja in na odmor odšli, glede na prikazano igro, s previsoko prednostjo šestih točk (19:13).
V 37. minuti je varovancem trenerja Vladana Matica uspelo doseči najvišjo prednost na tekmi, 24:17. Kljub zgrešeni se-demmetrovki Soka, se je Vinarjem najprej uspelo približati na - 4 (24:20), v 50. minuti na - 3 (27:24). V teh trenutkih je obramba gostov delovala čvrsto, na golu se je tik pred predvideno menjavo prebudil Je-
1. NLB LEASING LIGA
REZULTATI 7. KROGA: Celje Pivovarna Laško - Jeruzalem Ormož 31:27 (19:13), Istrabenz plini Izola
-	Cimos Koper 28:27 (10:13), Krško - Šmartno 24:29 (11:12), Loka
-	Maribor Branik 29:32 (13:17), Trimo Trebnje - Krka 35:27 (16:13), Ribnica Riko hiše - Gorenje 25:38 (12:19).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 7 6 0 1 12
2.	GORENJE	7 5 1 1 11
3.	CIMOS KOPER 7 5 1 1 11
4.	MARIBOR BRANIK 7 4 12 9
5.	TRIMO TREBNJE 7 4 0 3 8
6.	LOKA	7 3 0 4 6
7.	ISTRABENZ P. IZOLA 7 3 0 4 6
8.	JERUZALEM ORMOŽ 7 2 1 4 5
9.	ŠMARTNO 7 2 1 4 5
10.	RIBNICA RIKO HIŠE 7 2 1 4 5
11.	KRŠKO -1 7 2 0 5 3
12.	KRKA	7 0 2 5 2
len, ki je v zadnjih 23. minutah tekme zbral lepih 8 obramb (skupaj 12). Pri rezultatu 28:25 je David Bogadi zamudil 100 % priložnost iz protinapada, fantastično je reagiral Skok. Na zamujeno priložnost Or-možanov so Pivovarji odgovorili z delnim rezultatom 3:0 in vodstvom 31:25. Jaka Špiljak in Sok sta na koncu ublažila poraz Vinarjev.
V igri gostov je bilo, v primerjavi s prejšnjimi tekmami, čutiti napredek v igri, kar daje upanje v boljši jutri, ko Or-možane čaka nekaj zanimivih tekem. V 8. krogu v petek, 21. oktobra, ob 20.00, Jeruzalem gostuje pri Mariboru, ki blesti v letošnjem prvenstvu.
uk

OjjMIHffltl»
1

FOTO: Slavko Kolar (RK Celje PL)
Ormoški rokometaši so se dobro upirali favoriziranim Celjanom.
Rokomet • 2. SRL (m)
Proti razigranim Radečam ni šlo
Drava Ptuj -Radeče Mik Celje 20:24 (12:16)
DRAVA PTUJ: Čeh, Toš 4, Maroh 1, Janžekovič 2, Koštomaj, Bezjak 2, Verdenik, Požar, Tomič, Pukšič 6, Be-drač, Ferk 3, Zolar 2, Kenda, Horvat. Trener: Tomi Matjašič.
Rokometaši Drave so v 4. krogu na domačem terenu doživeli nepričakovan poraz proti ekipi iz Radeč. Poraz modrih je povsem zaslužen, saj so gostje prevladovali praktično skozi celotno srečanje, domačinom pa se je poznala tudi odsotnost poškodovanega vratarja Jureta Lešnika.
Že začetek srečanja je dajal slutiti, da bodo Ptujčani težko prišli do točk, saj so izkušeni gostje povedli, in do 12. minute vseskozi vodili za dva ali tri zadetke. Mladi »dravaši« so sicer poizkušali, toda igra v napadu je bila vse preveč predvidljiva in anemična. V 20. minuti je na semaforju pisalo 6:11 za Zasavce, kar je bil že znak za alarm v domači vrsti. Trša obramba 5-1 in nekaj lahkih zadetkov v napadu je privedlo do tega, da je sama končnica
prvega dela igre postala bistveno bolj napeta. Izid 11:12 za Radeče je v 27. minuti 100. gledalcem v dvorani Center ponudil priložnost, da so pričeli razmišljati o preobratu, toda v igro modrih se je preprosto prikradlo preveč napak, kar so bistveno bolj izkušeni gostje izkoristili in na polčas odšli s prednostjo 12:16.
Drugi polčas se je nadaljeval tam, kjer se je prvi končal. Rde-če-črni so še naprej narekovali ritem igre in čeprav se je pri se je pri Radečanih med strelce vpisalo le pet rokometašev, je bilo to dovolj za zmago v go-steh. Ptujčani so se sicer trudili, iskali zadetke priključka, toda sobota enostavno ni bila njihov dan. Nekaj upanja je v tabor domače ekipi sicer vlil izid 16:19, ki se je na semaforju obdržal kar nekaj časa, toda obramba Radeč je vzdržala vse
Žan Pukšič, rokometaš Drave: »Danes nismo bili pravi, kar so gostje s pridom izkoristili in zasluženo slavili. Tekme se dobivajo v obrambi, mi pa v tem elementu nismo bili uspešni, zato sta točki šli iz Ptuja.«
nalete domačinov, tako da razlika nikoli ni padla pod tri zadetke. Z modro igro v obrambi ter preudarno v napadu, so Za-savci prišli do pomembne zmage v gosteh, domačim pa ostaja spoznanje, da znajo in zmorejo veliko bolje, a za kaj več bo treba aktivirati vse rezerve v igri. Teh pa je sodeč po sobotni predstavi še kar nekaj.
Tadej Podvršek 2. SRL (M)
REZULTATI 4. KROGA: Drava Ptuj
-	Radeče MIK Celje 20:24, Črnomelj
-	Arcont Radgona 31:26, Slovenj Gradec 2011 - Brežice 31:24, Rudar Trbovlje - Mitol Sežana 31:35, Mo-kerc Ig - Pomurje 30:21, Nova Gorica - Col 27:26. V tem krogu je bila prosta ekipa Moškanjci - Gorišnica.
1.	SLOVENJ GRADEC	4	4	0 0	8
2.	MOKERC IG	4	4	0 0	8
3.	RADEČE MIK CELJE 3	3	0 0	6
4.	ČRNOMELJ	4	3	0 1	6
5.	DRAVA PTUJ	4	2	1 1	5
6.	MITOL SEŽANA	4	2	0 2	4
7.	NOVA GORICA	4	2	0 2	4
8.	MOŠKANJCI - GOR.	3	1	0 2	2
9.	BREŽICE	4	1	0 3	2
10.	ARCONT RADGONA 4	1	0 3	2
11.	POMURJE 3	0	12	1
12.	COL 3	0	0 3	0
13.	RUDAR TRBOVLJE 4	0	0 4	0
Le navidezno gladka zmaga
Odbojka • 3. DOL - vzhod (ž)
Kikboks • Mednarodni turnir v Avstriji
Za KBV Ptuj pet prvih mest
Kegljanje • 1. B SKL (ž), 3. SKL - vzhod (m)
Ptujčanke s prvo zmago prebile led
Strelstvo • 1. turnir Pokala SZS v Ljubljani
Dober štart strelcev iz Spodnjega Podravja
Foto: Simeon Gönc
Novo sezono ligaškega tekmovanja v 1. DL s pištolo so na prvem turnirju v Ljubljani, predvsem v ekipni razvrstitvi, zaznamovali strelci s Ptujskega, novo obliko finalnega streljanja pa je izkusila tudi Majda Raušl, ki se je morala posloviti po četrtem strelu in osvojila 8. mesto.
1.A liga pištola
Ekipni rezultati:	krogi	točke
1 SD Jože Kerenčič	1121	15
2. SD Juršinci	1119	12
3. SK Petlja Ptuj	1114	10
4. SD Marok Sevnica	1113	9
5. SD Kamnik	1111	8
6. SD Duš.Pož. Rečica	1109	7
7. SD Štefan Kovač	1103	6
8. SD Grosuplje	1102	5
9. SK Brežice	1102	4
10. SD Slovenske Konjice	1088	3
11. SD Kopačevina	1087	2
12. SD Mrož Velenje	1083	1
Posamični rezultati strelcev:		
1 Peter Tkalec, Dušan Poženel 378		30 točk
2. Boštjan Simonič, J. Kerenčič 379		26
3. Cvetko Ljubič, Slov. Konjice	376	24
6. Matija Potočnik, Petlja Ptuj	376	20
7. Ludvik Pšajd, Juršinci	376	19
8. Majda Raušl, Petlja Ptuj	375	18
9. Mirko Moleh, Juršinci	373	17
11 Aleks. Ciglarič, J. Kerenčič	373	15
15. Rok Pučko, Juršinci	370	11
20. Simon Simonič, J. Kerenčič 368 30. Robert Šimenko, Petlja Ptuj 363
1.B	liga pištola
Ekipni rezultati:
1 SD Železniki
2.	SD Kovinar Ormož
3.	SD Škofja Loka
4.	DSBV Izola
5.	SD Vremščica
6.	SD Domžale
7.	SD Kidričevo
8.	SD Olimpija
9.	SD Trzin
10.	SK Moris KR Kočevje
krogi	točke
1096	15
1090	12
1085	10
1084	9
1078	8
1076	7
1073	6
1072	5
1066	4
1037	3
11.	SD Liboje 1036	2
12.	SD Gorenja vas	999	1 Posamični rezultati strelcev:
1 Klemen Tomaševič, Železniki	378 30 točk
2.	Kevin Venta, Kovinar Ormož	375	26
3.	Emerik Hodžic, Izola	372	24 14. Jurček Lamot, Kidričevo	360	12
17.	Uroš Mohorko, Kidričevo	359	9
18.	Grega Novak, Kov. Ormož	358	8 21. Mateja Levanič, Kov. Ormož	357	5 25. Matevž Mohorko, Kidričevo	354	1
1.B	liga puška
Ekipni rezultati:
I	SD Triglav Javornik
2.	SD Kovinar Ormož
3.	SD Mesto Ljutomer
4.	SD Trzin
5.	SD Tabor Ježica
6.	SD Elektro Maribor
7.	SD TS Ormož
8.	SD Postojna
9.	SD Gorenja vas
10.	SD Kidričevo
II	SD Mrož Velenje 12. SD Vremščica VB Posamični rezultati strelcev: 1 Andraž Dovč, Tabor Ježica 393
2.	Natalija Otoničar, Postojna 391
3.	Izidor Hreščak, Vremščica 390 5. Uroš Mohorko, Kidričevo 387
7.	Jan Šumak, Kovinar Ormož 386
8.	Tadej Horvat, TS Ormož 385 16. Marko Peras, Kovinar Ormož 381 18. Melanie Habjanič, K. Ormož 381 23. Barbara Muhič, TS Ormož 379 25. Aleš Pernat, Kidričevo 377 28. Boris Hergula, TS Ormož 380 34. Teja Sagadin, Kidričevo 368
krogi	točke
1154	15
1148	12
1144	10
1143	9
1141	8
1140	7
1140	6
1138	5
1138	4
1132	3
1128	2
765	1
30 točk 26 24 21 19 18 10 8 3 1 0 0
REZULTATI 1. KROGA: AS Prstec Ptuj - Prevalje II. 3:0, Maribor - Mežica 1:3, Črna - Dravograd 3:0, ZM Ljutomer - Turbina 0:3, Formis II. -Vuzenica 0:3.
ŽOK AC Prstec Ptuj - Prevalje II 3:0 (19, 24, 16)
ŽOK AC PRSTEC PTUJ: Kosi, Leskovar, Vindiš, Vidovič, Miličevič, Intihar, Horvat, Mahorič, Islamovič, Kokol, trenerka: Jasna Zajšek.
Uvodni krog je za ptujsko žensko ekipo prinesel pričakovano zmago, ki pa še zdaleč ni bila tako gladka, kot kaže končni rezultat 3:0 v nizih. Mlada ekipa iz Prevalj je imela že pred začetkom dvoboja težave, saj delegat tekme, zaradi nepopolnih registracij, ni dovolil igrati trem odbojkari-cam. Gostje so z asom povedle, nato pa smo skozi celotni niz spremljali odbojko brez prave kombinatorne igre. Članice AC Prsteca iz Ptuja so z nekaj izigranimi akcijami - kljub prevelikemu številu tehničnih napak - prišle do visoke prednosti in niz dobile 25:19. Gostje so se v drugem nizu raz-
Foto: Črtomir Goznik
Sara Vidovič (ŽOK AC Prstec Ptuj)
Ekipa ptujskih kikboksarjev se je v soboto, 8. oktobra, udeležila mednarodnega turnirja v kraju Wies v Avstriji. Na tekmovanju je sodelovalo okrog 100 tekmovalcev iz 4 držav.
Člani Kluba borilnih veščin Ptuj so osvojili 5 prvih in 6 drugih mest. Vsi Ptujčani so nastopali v disciplini semi kontakt.
Prva mesta so osvojili Niko Ritlop (mlajši kadeti do 10 let), Patrik Šulek (mlajši
igrale in z večjo željo na prelahek način osvajale točke. Razlika je naraščala in izid 11:16 je sprožil alarm pri trenerki Jasni Zajšek: v igro je poslala izkušeno Horvatovo. Z njenim vstopom se je slika spremenila in Ptujčanke so zaigrale bolj odločno v napadalnih akcijah, izboljšale so sprejem in bolj natančno so servirale. V dramatičnem zaključku drugega niza je Horvatova prevzela odgovornost nase in je z nizom šestih točk zaključila ta del z rezultatom 26:24. Zadnji set je bil izenačen do enajste točke, nato pa so ptujske odbojkarice zaigrale bolj odločno. Ob koncu se je razigrala še kapetanka Sara Vidovič. Celotno ekipo je na tekmi poizkušala razigrati nova podajalka Maruša Miličevič, ki je svoje delo opravila korektno.
Ptujska ekipa v tej sezoni temelji na mladih igralkah, pri katerih se je na tekmi proti Prevalj am II videla neizkušenost. Cilj za tekmovalno leto 2011/2012 je nabiranje izkušenj in uvrstitev nekje na sredino lestvice v 3. ligi vzhod.
Odbojkarice AC Prstec so sicer svojo prvo uradno tekmo te sezone odigrale prejšnjo sredo, ko so doma v 2. krogu slovenskega pokala s 3:0 prav tako premagale drugo ekipo Prevalj. To sredo se bodo Ptujčanke v 3. krogu pokalnega tekmovanja, ob 19 30 uri, v športni dvorani Gimnazije Ptuj, pomerile z drugo ekipo Nove KBM iz Maribora.
David Breznik
Sara Vidovič, kapetanka ŽOK AC Prstec: »Zmaga proti Prevaljam sploh ni bila gladka, odločilen je bil predvsem drugi niz, ki smo ga na srečo dobile. Če bi izgubile tisti niz, bi bila lahko slika na koncu popolnoma drugačna. Do zmage pa nam je pomagala predvsem Marjana Horvat.«
kadeti do 47 kg), Simon Kai-sersberger (kadeti do 69 kg), Sašo Vidovič (mladinci do 69 kg) in Aleksandra Arnuš (mladinke do 50 kg).
Drugo mesto so osvojili Žiga Korenjak (mlajši kadeti do 10 let), Timi Sitar (mlajši kadeti do 37 kg), Lara Vuzem Vajda (mlajše kadetinje do 10 let in mlajše kadetinje do 28 kg), Vito Čurin (kadeti do 69 kg) in Gašper Mlakar (kadeti
V soboto se je v Ljubljani s 1. turnirjem 1. A in 1. B državne lige, pričela nova strelska sezona 2011/12. V 1. A DL v streljanju z zračno pištolo, so sezono najbolje pričeli prav strelci iz Spodnjega Podravja, saj so ekipe Jožeta Kerenči-ča, Juršincev in Ptuja slavile kar trojno zmago. Aktualni prvaki iz Miklavža pri Ormožu so tako na najboljši možen način odprli sezono in v svojem šestem nastopu, odkar nastopajo na najvišji ravni, dosegli še peto zmago. Med posamezniki, je na prvem turnirju slavil Peter Tkalec s 378 krogi, pred Boštjanom Simoničem s 379 in Cvetkom Ljubičem s 376 krogi. V finalu, ki se od lanske sezone precej razlikuje in predstavlja eno večjih novosti v novi sezoni ligaškega tekmovanja, pa sta nastopala tudi Ptujčana Matija Potočnik in Majda Raušl ter juršinski strelec Ludvik Pšajd.
Od uvedbe finalnih nastopov najboljše osmerice v liga-ško tekmovanje v letu 2008, se je le-to v treh sezonah izvajalo po sistemu medsebojnih dvobojev finalistov v smislu direktnega izločanja, pri čemer se kvalifikacijski rezultat ni upošteval v večjem obsegu, ampak samo za določitev štartnih pozicij in izbor konkurentov. Finalisti pa so streljali s petimi streli na tri dobljene točke in si tako zagotovili napredovanje. V letošnji sezoni se je strokovna komisija Strelske zveze Slovenije odločila spremeniti sistem finalnih nastopov in ga bolj približati klasičnemu in mednarodno priznanemu sistemu final. Ker pa je komisija želela ohraniti nekaj svojstve-nosti in razlikovanja ligaških tekem, se je odločila za popestritev v smislu spremembe finala na način, da od četrtega strela naprej in z upoštevanjem kvalifikacijskega rezultata, najslabši strelec izpade po vsakem dodatnem strelu, za zmago pa
do 63 kg).
Peto mesto je osvojil Nino Bratušek (mlajši kadeti do 10 let).
Na tekmovanju sta sodila tudi mednarodna sodnika iz Ptuja Edvard Štegar in Milan Breg. Ekipo Ptuja sta tokrat spremljala trenerja Vladimir Sitar in Dušan Pavlica, prvič pa je pri vodenju ekipe pomagal tudi Luka Vindiš.
Franc Slodnjak
se tako v zadnjem, desetem strelu, pomerita le še najboljša posameznika. Na ta način je že tako zahtevno finalno streljanje postalo še bolj obremenjujoče za slabšo polovico najboljše osmerice, saj preprosto zmanjka manevrskega prostora za napake, vsak malo slabši strel pa lahko že pomeni nenadomestljiv zaostanek. Pod težo prve prave tekme v sezoni, strelci v štirih tekmovanjih obeh 1. A in 1. B DL, niso pokazali rezultatskih presežkov. Nekoliko boljše nastope pa so strelci s pištolo pokazali v finalu. Med štirimi strelci s ptujskega, so se po šestih strelih trije poslovili, Raušlova po 4. strelu, Pšajd v 5. strelu in Potočnik po 6. strelu, četrti Boštjan Simo-nič pa je zdržal vse do finala, kjer je šele v 10. strelu moral premoč priznati Petru Tkalcu, ki je tako nadoknadil 1 krog zaostanka iz predtekmovanja, še bolje pa je kazalo tretjeuvr-ščenemu Cvetku Ljubiču, ki je silovito začel s šestimi desetica-mi v sedmih strelih, nato pa se je tudi Ljubičeva roka zatresla in finale za končno zmago je splavalo po vodi.
Iz 1. B DL s pištolo so se odlično odrezali novinci v ligi, ekipa Kovinarja iz Ormoža, ki si je s 1090 krogi že na prvi tekmi sezone priborila stopničke, k uspehu svoje ekipe pa je najbolj pripomogel Kevin Venta, ki se je med posamezniki s 375 krogi uvrstil na 2. mesto. Po izstopu SD Dornava iz 1. B DL pa v tem tekmovanju nastopa še kidričevska ekipa, ki je osvojila 7. mesto.
Jutranji uspeh svoje manj izkušene ekipe s pištolo, je že čez poldrugo uro ponovila še puškarska ekipa Kovinarja iz Ormoža, ki je v 1. B DL s puško s 1148 krogi ravno tako osvojila 2. mesto. Med posamezniki se je najbolje odrezal kidričevski strelec Uroš Mohorko, ki je s 387 krogi osvojil 5. mesto.
V nedeljo se je v Ljubljani odvijal še mladinski del liga-škega tekmovanja, o katerem pa bomo poročali v petkovi številki Štajerskega tednika.
Simeon Gonc
Vse je enkrat prvič in tako se je zgodila tudi zmaga ptujskih kegljavk. Na gostovanju v Slovenj Gradcu so prišle do prve zmage v višjem rangu tekmovanja, s čimer so prebile led. Pot do zmage pa je bila izjemno težka. Ptujčanke so kegljale dobro in dosegle tri posamične zmage; uspešne so bile Melita Krušič, Selena Bom-bek in Ivanka Plajnšek (prva in tretja sta bili tudi v moštvu kriga). Po posamičnih igrah je bilo tako 3:3, vendar pa so gostje iz Ptuja imele boljši skupni rezultat podrtih kegljev in jim je tako pripadla zmaga. Z malo več sreče bi lahko bila ta tudi višja, vendar je Nada Fridl s 552 podrtimi keglji - kar je zelo dober rezultat - izgubila za pičla dva keglja.
Moški so kegljali v Ravnah na Koroškem in izgubili. Tokrat jim ni šlo po njihovih željah in so morali priznati premoč domačinov. Edino točko za Dra-
vaše je dosegel Dani Kozoderc, blizu sta bila še Čeh in Premzl.
1.	B SKL (ž)
REZULTATI 5. KROGA: Slovenj Gradec - Drava Deta Center 3:5, Gorica - Radenska 1:7, Miklavž -Lanteks II. 6:2, Trebnje - Impol 7:1, Novo Mesto - Šoštanj 7:1.
1 LANTEKS II.	5	4	0 1	8
2.	TREBNJE	5	4	0 1	8
3.	MIKLAVŽ	5	4	0 1	8
4.	RADENSKA	5	3	1 1	7
5.	IMPOL	5	2	12	5
6.	NOVO MESTO	5	2	0 3	4
7.	GORICA	5	113	3
8.	SLOVENJ GRADEC 5	1	1 3	3
9.	ŠOŠTANJ	5	1	0 4	2
10.	DRAVA DETA C. 5 1 0 4 2
SLOVENJ GRADEC -DRAVA DETA CENTER PTUJ 3:5 (3168 - 3191)
DRAVA DETA CENTER PTUJ Fridl 552, Krušič 556, Kramberger 507, Bombek 520, Kolar 503, Plajnšek 553
3. SKL vzhod (m)
REZULTATI 5. KROGA: Gašper Korotan II - Drava Deta Center 7:1, Prepolje - Petrol 5:3, Radenska II -Lokomotiva 6:2, Konjice - Rile Servis 6:2, Nafta - Ceršak 5:3.
1 NAFTA	5	4	0	18
2.	PREPOLJE	5	4	0	1	8
3.	GAŠPER KOROTAN 5	3	1	1	7
4.	PETROL	5	2	2	1	6
5.	DRAVA DETA C. 5	3	0	2	6
6.	KONJICE	5	2	0	3	4
7.	RADENSKA II.	5	2	0	3	4
8.	CERŠAK	5	1 1	3	3
9.	RILE SERVIS	5	10	4	2
10.	LOKOMOTOVA 5 10 4 2
GAŠPER KOROTAN -DRAVA DETA CENTER PTUJ 7:1 (3199 - 3127)
DRAVA DETA CENTER PTUJ: Čuš
521, Murko 490, Kozoderc 548, Arnuš - Žnidarič 503, Premzl 542, Čeh 523
Danilo Klajnšek
Nogomet • 3. SNL, Štajerska liga, lige MNZ Ptuj
Naposled slavje Stojncev, prvi remi Zavrča
3. SNL-vzhod:
Bistričani še naprej prijetno presenečenje
Stojnčanom bo zmaga po daljšem času ponovno vnesla prepotreben mir v ekipo. Še naprej pa svoje pristaše razveseljuje ekipa Aha Emmi Bistrice, ki je tokrat minimalno ugnala ekipo Palome. Sapa je dokončno pošla ekipi Rakičana, ki je v prvenstvo krenila odlično, v zadnjih krogih pa so se pričeli vrstiti porazi. Tokrat se je zmage nad njimi veselila ekipa Tromejnika G-Kalamarja, ki je slavila z 1:2. Slavil je tudi zadnjeuvrščeni Grad, igralci iz Goričkega so ugnali ekipo Kovinarja iz Štor. V soboto je Zavrč v Malečni-ku (zanj igrajo vratar Miha Bratušek, Saša Bosilj, Anton Dvoršak ...), izgubil prvi letošnji točki, vendar je njihova prednost na vrhu še vedno visoka. Prvi zasledovalec Zavrča - ekipa Dravograda, je z najtesnejšim možnim izidom ugnala Zreče, medtem ko je krvnik Stojncev iz preteklega kroga, Čarda, doma v pomurskem dvoboju z 0:2 izgubila proti letos prerojenemu Tehnostroj Veržeju.
REZULTATI 9. KROGA: Malečnik - Zavrč 2:2 (1:1), Odranci - Stojnci 1:3 ( 0:2), AHA EMMI Bistrica - Paloma 1:0 (1:0), Čarda - Tehnostroj Ver-žej 0:2 ( 0:1), Koroška Dravograd -Zreče 1:0 (0:0), Rakičan - Tromejnik G Kalamar 1:2 (1:1), Grad - Kovinar Štore 2:1 (1:0).
1.	ZAVRČ 9 8 1 0 28:8 25
2.	DRAVOGRAD 9 5 4 0 17:10 19
3.	MALEČNIK 9 4 3 2 17:13 15
4.	T. VERŽEJ 9 4 3 2 15:12 15
5.	A. E. BISTRICA 9 5 0 4 16:19 15
6.	KOVINAR ŠTORE 9 4 1 4 16:16 13
7.	ČARDA 9 4 14 15:16 13
8.	TROMEJNIK 9 4 0 5 14:19 12
9.	ZREČE 9 3 1 5 9:14 10
10.	PALOMA 9 3 0 6 15:12 9
11.	RAKIČAN 9 2 3 4 14:20 9
12.	STOJNCI 9 3 0 6 14:20 9
13.	ODRANCI 9 3 0 6 13:19 9
14.	GRAD 9 2 16 14:19 7
ODRANCI - STOJNCI 1:3
(0:2)
STRELCI: 0:1 Arsič (11), 0:2 Jan-žekovič 45. - 11-m), 1:2 N. Voroš (52), 1:3 Janžekovič (67).
STOJNCI: Vitez, Golob, Janžekovič, Dugolin, Ljubec, Kokot, Magdič (od 69. S. Meznarič), Ratek, Korez (od 80. P. Pernek), Arsič (od 85. G. Pernek), Milošič. Trener: Boris Klinger
Po seriji tekem brez zmage so Stojnčani naposled le slavili; to se je zgodilo v 9. krogu pri lanskih prvakih iz Odrancev, ki jih vodi Milan Koblencer. Gostje so do zmage prišli kljub temu, da so kar 40 minut igrali z igralcem manj, saj je bil izključen kapetan Golob, ki je prejel drugi rumen karton. Rumeno-črni so pričeli odlično in glede na zadnje tekme premešana postava Stojncev je preko Arsiča povedla v 11. minuti. Dobra igra gostov se je nadaljevala tudi kasneje in v zadnji minuti prvega dela so prišli po prekršku nad agilnim Arsičem do enajstmetrovke: le-to je uspešno izvedel Janžekovič. V začetku drugega dela igre je bil izključen novi kapetan ekipe izpod Borla Golob in zdelo se je, da se bodo varovanci Borisa Klingerja znašli v težavah. Toda tokrat so resnično odigrali tako kot znajo, igralci so se borili kot levi, tako da jih niti znižanje izida ni vrglo iz tira. Letos strelsko uspešni Janžekovič je v 67. minuti le še potrdil zmagovalca in slabih 300 gledalcev je gostom lahko le zaploskalo za prikazano. Stojnci, ki so tokrat nastopili brez poškodovanih Preglja in Fridauerja, bodo naslednji konec tedna gostili ekipo Malečnika.
MALEČNIK - ZAVRČ 2:2
(1:1)
STRELCI: 0:1 Rumež (11), 1:1 Morsi (17), 2:1 Bosilj (54), 2:2 Vese-lič (86)
Foto: Črtomir Goznik
Robert Janžekovič (rumeno-črni dres) je bil z dvema doseženima zadetkoma eden najzaslužnejših za tretjo prvenstveno zmago Stojncev.
ZAVRC: Golob, Gabrovec, Lenart, Murko, Rumež, Kuserbanj, Darmopil, Marinič (od 58. Veselič), Letonja (od 58. Matjašič), Fridl, Murat (od 80. Šnajder). Trener: Miran Emeršič
V srečanju z Malečnikom je Zavrč nekoliko nenadejano oddal prvi točki v letošnjem prvenstvu. Samo srečanje je bilo sicer trdo, prvenstveno, poleg tega pa je potekalo na katastrofalno pripravljenem igrišču, kar je predvsem gostom, ki igrajo tehnično bolj dovršen nogomet, povzročalo precej težav.
Zavrč je sicer povedel preko Ru-meža, toda izkušeni domačini so hitro vrnili preko Morsija. Pričakovano so imeli Zavrčani več žogo v svoji posesti, skušali igrati, toda na težkem igrišču je bilo to praktično nemogoče. Šok za vodilno ekipo lige je natopil v začetku drugega polčasa, ko so domačini povedli preko Saša Bosilja (včasih je nastopal za Dravo). Ob tem so imeli pri izidu 2:1 še priložnost, iz katere je bilo težje zgrešiti kot zadeti, toda na srečo Zavrča se je zimzelenemu Dvoršaku zgodilo prav to. Gostje so nato le strnili svoje vrste, pričeli so se vrstiti napadi proti domačemu vratarju in rezervist Ve-selič (vstopil je v 58. minuti) je v 86. minuti z zadetkom pričaral nasmehe na obrazu nogometašem, strokovnemu vodstvu in simpatizerjem Zavrča. V zadnji minuti so Zavrčani zahtevali tudi enajstmetrovko, toda ostalo je pri izidu 2:2, kar še vedno pomeni velikansko prednost Zavrča na vrhu prvenstvene tabele.
Tadej Podvršek
AHA EMMI BISTRICA -PALOMA 1:0 (1:0)
STRELEC: A. Stegne (30)
AHA EMMI BISTRICA: J. Stegne, Frelih, Hren, Korošec, Hočevar, Mlinar, Ramot, Hrušman (od 83. Tkavc), A, Stegne, Levar (od 74. Iršič), Raz-boršek. Trener: Igor Vorih.
Nogometaši iz Slovenske Bistrice nadaljujejo z uspešnimi igrami in tako so v srečanju proti vedno neugodni Palomi prišli do pete zmage v letošnjem delu prvenstva. S tem so eno izmed prijetnih presenečenj lige. Domačini so povedli v 30. minuti, ko je zadel v polno domači napadalec Anže Stegne. Na koncu se je izkazalo, da je to zmagoviti zadetek, saj se mreže - kljub priložnostim na obeh straneh - niso več zatresle.
Štajerska liga:
Podvinčani še bližje Ptujčanom
Nogometaši Tehnotima iz Pesnice so po pričakovanjih dosegli zmago na gostovanju v Poljčanah. S tem
so izkoristili remi Šmarij pri Jelšah in ostali sami na vrhu prvenstvene razpredelnice. Ptujčani, ki so remizirali v Krškem, so še naprej tretji, Podvinčani pa so se jim z zmago približali na samo dve točki zaostanka. V Ormožu tudi izkušeni Drago Posavec ne more v kratkem času prebuditi moštva, njegovi varovanci so namreč doživeli visoki poraz v Mariboru. Ta je še posebej boleč zaradi tega, ker so gostje od 25. minute naprej igrali z igralcem več (pri domačinih je bil izključen Boštjan Kirbiš).
REZULTATI 9. KROGA: Podvin-ci Betonarna Kuhar - Šoštanj 3:0 (0:0), Krško B - NŠ Drava Ptuj 0:0, Tezno Maribor - Carrera Optyl Ormož 4:0 (1:0), Marles hiše - Pohorje 1:3 (0:2), Boč Poljčane - Tehnotim Pesnica 1:3 (1:2), MU Šentjur - Peca 4:1 (1:1), Šmarje pri Jelšah - Koroške Gradnje 0:0.
1.	T. PESNICA 9 7 2 0 29:7 23
2.	ŠMARJE PRI J. 9 6 3 0 27:9 21
3.	NŠ DRAVA PTUJ 9 6 2 1 23:8 20
4.	PODVINCI B. K. 9 6 0 3 24:12 18
5.	POHORJE 9 5 0 4 18:18 15
6.	PECA	9 4 1 4 12:17 13
7.	ŠOŠTANJ 9 3 3 3 18:14 12
8.	KOROŠKE G. 9 3 3 3 13:12 12
9.	MARLES HIŠE 9 4 1 4 10:15 13
10.	MU ŠENTJUR 9 4 0 5 18:24 12
11.	TEZNO MB 9 2 1 6 13:22 7
12.	KRŠKO B 9 2 1 6 6:17 7
13.	C. O. ORMOŽ 9 1 1 7 6:28 4
14.	BOČ POLJČANE 9 0 2 7 5:20 2
PODVINCI BETONARNA KUHAR - ŠOŠTANJ 3:0
(0:0)
STRELCI: 1:0 Lah (58), 2:0 Vindiš (60), 3:0 Belšak (88) PODVINCI BETONARNA KUHAR:
Vesenjak, Brumen (od 73. Juršek), Topolovec, Marinič, Lah, Belšak, Po-žegar (od 59. Kokol), D. Petrovič (od 88. Novak), R. Petrovič, Toplak, Vin-diš (od 84. Jaušovec). Trener: Miran Ljubec.
V Podvincih so bili pristaši domačega kluba ponovno zadovoljni. Zahvalo za njihovo podporo so jim nogometaši podali z zmago in predvsem dobro igro. Gostje so pod vodstvom izkušenega Draga Kostanjška veljali za neugodnega tekmeca in na začetku tudi naredili pritisk proti domačim vratom. Le-ta pa ni dolgo trajal, saj so nogometaši Podvincev
Miran Ljubec, trener Pod-vinci Betonarna Kuhar: »Zadovoljen sem s prikazano igro, ki je na koncu prinesla zmago. Fantje so res odigrali zelo dobro in angažirano ter si zaslužijo vse pohvale za trud.«
hitro odgovorili ter polagoma prevzemali pobudo. Kljub temu jim je bilo težko prebiti čvrsto in visoko obrambo gostov, čeprav so na tekmi izvedli kar deset kotov. Prvi in tretji zadetek (dosegla sta ju Branko Lah in Jani Belšak) so dosegli prav po strelih iz kota. V tem elementu so prelisičili gostujočo obrambo, ki bi naj bila prav v skoku najmočnejši del ekipe. Za drugi zadetek je poskrbel Marcel Vindiš, ki je preigral gostujočo obrambo.
TEZNO MARIBOR -CARRERA OPTYL ORMOŽ 4:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Tutuč (40. iz 11-m), 2:0 Krnjič (63), 3:0 Krnjič (71), 4:0 Cazic (90. iz 11-m)
CARRERA OPTYL ORMOŽ: Fijavž, Kardum, Jurčec, Mlinaric, Strmšek, Cimerman (od 55. Srša), Govedič, Štiberc, Poplatnik, Lah (od 80. Pod-gorelec), Podplatnik. Trener: Drago Posavec.
KRŠKO B - NŠ DRAVA PTUJ 0:0
NŠ DRAVA PTUJ: Simonič, Topol-nik, Kancler, Roškar, Wagner (od 75. Levanič), Zagoršek, Antolič, Čeh, Gril (od 54. Nežmah), Krajnc, Druzovič. Trener: Tomislav Grbavac
1. liga MNZ Ptuj:
Skorba presenetila Središče, remi na derbiju na Hajdini
REZULTATI 9. KROGA: Hajdina - Oplotnica 3:3, Središče - Skorba 0:1, Apače - Gorišnica 4:1, Dornava Vrtnarstvo Kovačec - 1 A Avto Gere-čja vas 3:1 Videm - Podvinci Agro-center Ptuj 4:2, Lovrenc - Makole 3:2, Bukovci - Rogoznica 2:0.
1.	VIDEM	9	7	1	1	28:17	22
2.	HAJDINA	9	7	1	1	24:14	22
3.	SREDIŠČE	9	6	2	1	24:6 20
4.	OPLOTNICA	9	6	2	1	23:10 20
5.	1.A. GER. VAS	9	5	1	3	21:13	16
6.	PODVINCI A. P.	9	3	2	4	21:18 11
7.	BUKOVCI	8	3	2	3	13:13	11
8.	APAČE	8	2	3	3	15:16 9
9.	LOVRENC	9	2	3	4	5:14	9
10.	DORNAVA V. K. 9	2 2 5	14:19 8
11.	ROGOZNICA 9	1 4 4	7:14 7
12.	MAKOLE 9	2 1 6	14:26 7
13.	GORIŠNICA 9	1 3 5	11:22 6
14.	SKORBA 9	1 1 7	9:27 4 HAJDINA - OPLOTNICA 3:3 (0:1) STRELCI: 0:1	Ozimič	(29), 1:1
Pacher (51), 1:2 Čerenak (56), 1:3 Primožič (73), 2:3 Mlinarič (82. iz 11-m), 3:3 Črnko (90)
Športni napovednik
Nogomet
POKAL HERVIS
Četrtfinale, prve tekme: Rudar Velenje - HIT Gorica (torek, 18. 10., ob 18.00), Bravo 1 Interblock - CM Celje, Garmin Šenčur - Luka Koper (sreda, 19. 10., ob 15.00). Srečanje Zavrč - Maribor bo odigrano naslednjo sredo, 26. 10.
POKAL MNZ PTUJ - MLADINCI
V	torek, 18. 10., bosta ob 15.30 odigrani polfina lni srečanji mladinskega pokala MNZ Ptuj. Para sta: AHA EMMI Bistrica - Cirkulane, NŠ Poli Drava Ptuj - Aluminij.
ČLANSKI POKAL MNZ PTUJ
V	sredo, 19. 10., bodo ob 15.30 odigrana četrtfinalna srečanja za pokal MNZ Ptuj. Pari so: Hajdoše - Stojnci, Tržec - Grajena, Aluminij - Središče. Zavrč se je že uvrstil v polfinale.
Turnir veteranov ob prazniku občine Hajdina
V	torek, 18. 10., bo od 16. do 19. ure na igrišču v Skorbi potekal tradicionalni turnir veteranskih ekip ob prazniku občine Hajdina. Ta se je doslej vedno odvijal v telovadnici OŠ Hajdina, tokrat bo prvič organiziran na travnatem igrišču v Skorbi (na obeh polovicah igrišča bosta tekmi potekali hkrati). Šest ekip bo razdeljenih v dve skupini, zmagovalca obeh se bosta pomerila za končno zmago.
Skupina A: Draženci, Slovenja vas, Gerečja vas. Skupina B: Skorba, Hajdina, Hajdoše.
Trenerski seminar v Kidričevem
Društvo nogometnih trenerjev pri MNZ Ptuj bo v ponedeljek, 24. 10., ob 16. uri na stadionu Aluminija v Kidričevem organiziralo izpo-polnjevalni seminar za nogometne trenerje. Vodil ga bo trener Aluminija Bojan Flis, tema pa bo prikaz različnih sistemov igre s preprostimi igralnimi oblikami in situacijskimi vajami (prikazovali jih bodo člani NK Aluminij).
Udeležba na seminarju za izdajo licence v letu 2012 prinaša trenerjem 10 točk. Prijave sprejemajo do petka, 21. 10.
JM, DK
DORNAVA VRTNARSTVO KOVAČEC - 1 A AVTO GEREČJA VAS 3:1
(0:0)
STRELCI: 1:0 Šuen (56). 2:0 M. Rozman (65), 2:1 Kokot (80), 3:1 Mlakar (86. iz 11-m)
APAČE - GORIŠNICA 4:1 (2:1) STRELCI: 1:0 Šenkiš (16), 2:0 A. Predikaka (23), 2:1 Šterbal (34), 3:1 Žgeč (75), 4:1 Fruk (80) SREDIŠČE - SKORBA 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Novak (61) VIDEM - PODVINCI AGROCEN-TER PTUJ 4:2 (3:0)
STRELCI: 1:0 Merc (12), 2:0 Lah (23), 3:0 Bedrač (32), 3:1 Marko (66. iz 11-m), 3:2 Simonič (77), 4:2 Pal (81)
BUKOVCI - ROGOZNICA 2:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Habrun (44), 2:0 Habrun (74) LOVRENC - MAKOLE 3:2 (3:1) STRELCI: 1:0 Drevenšek (10), 1:1 Stojnšek (24), 2:1 Korez (37), 3:1 Novak (40), 3:2 Sagadin (97)
2. liga MNZ Ptuj:
Tržcu derbi v Cirkulanah
REZULTATI 8. KROGA: Slovenja vas - Leskovec 4:1, Zgornja Polska-va - Markovci 0:3, Spodnja Polskava - Majšperk 2:3, Pragersko - Hajdoše 2:5, Cirkulane - Tržec 0:3, Grajena - Podlehnik 1:3.
1.	TRŽEC
2.	MAJŠPERK
3.	CIRKULANE
4.	HAJDOŠE
5.	MARKOVCI
6.	PRAGERSKO
7.	SP. POLSKAVA
8.	PODLEHNIK
9.	SLOVENJA VAS
10.	LESKOVEC
11.	GRAJENA
12.	ZG. POLSKAVA 8
SLOVENJA VAS - LESKOVEC 4:1
(1:0)
STRELCI: 1:0 Majcen (24), 2:0 Majcen (60), 3:0 Lenart (69. iz 11-m), 3:1 Zavec (77), 4:1 Kumer (84) CIRKULANE - TRŽEC 0:3 (0:1) STRELCI: 0:1 Pečnik (1), 0:2 Vinko (66), 0:3 Svenšek (69)
ZGORNJA POLSKAVA - MARKOV-CI 0:3 ( 0:0)
STRELCA: 0:1 Horvat (54), 0:3 Šmigoc (60), 0:3 Šmigoc (68)
PRAGERSKO 75 - HAJDOŠE 2:5 (1:3)
STRELCI: 1:0 Sreš (19), 1:1 Vo-grinec (21), 1:2 Vogrinec (33), 1:3 Petek (43), 1:4 Drevenšek (59), 1:5 Vogrinec (63), 2:5 Košir (73)
SPODNJA POLSKAVA - MAJ-ŠPERK 2:3 (1:0)
STRELCI: 1:0 Špes (27), 1:1 Bez-jak (66), 2:1 Justinek (75), 2:2 To-minc (81), 2:3 Gajšek (88)
GRAJENA - PODLEHNIK 1:3 (1:1)
STRELCI: 0:1 Trafela (6), 1:1 Bel-šak (14. iz 11-m), 1:2 Bele (49), 1:3 Mlakar (88)
Veteranski ligi MNZ Ptuj
LIGA 35
REZULTATI 7. KROGA: Borovci -Videm 1:7, Hajdina - Polskava 2:2, Cirkulane - Pohorje Oplotnica 0:4, Grajena - Skorba 0:0, Boč - Dornava 4:2.
8	8	0	0	45:6	24
8	8	0	0	30:4	24
8	6	0	2	28:13	18
8	6	0	2	25:19	18
8	3	1	4	18:15	10
8	3	1	4	13:18	10
8	3	1	4	10:15	10
8	2	3	3	11:13	9
8	2	2	4	10:14	8
8	1	1	6	6:26	4
8	1	0	7	6:26	3
8	0	1	7	9:43	1
1. VIDEM 7	6	0	1	28:8	18
2. POHORJE - OPL. 7	5	0	2	15:7	15
3. HAJDINA 7	4	1	2	18:8	13
4. BOROVCI 7	4	1	2	21:18	13
5. SKORBA 7	3	1	3	16:13	10
6. GRAJENA 7	2	2	3	5:16	8
7. POLSKAVA 7	2	1	4	11:15	7
8. DORNAVA 7	2	1	4	9:16	7
9. CIRKULANE 7	1	3	3	9:17	6
10. BOČ 7	1	0	6	9:23	3
LIGA 40
REZULTATI 7. KROGA: Tržec - Ormož 3:3, Gorišnica - Podvinci 1:2, Leskovec - Podlehnik 5:1, Lovrenc - Markovci 3:1, Zgornja Polskava -Pragersko 75 1:3.
1.	ORMOŽ 7
2.	PRAGERSKO 75 7
3.	ZG. POLSKAVA 7
4.	LESKOVEC
5.	MARKOVCI
6.	GORIŠNICA
7.	PODVINCI
8.	LOVRENC
9.	TRŽEC
10.	PODLEHNIK
5 2 0 18:10 17 24:14 16 12:10 13 12:8 12 12:11 10 9:10 11:19 9:13 12:18 6:12
5 1	1
4 1	2
4 0	3
3 1	3
2 1	4
2 1	4
1 3	3
1 2	4
1 2	4
Danilo Klajnšek
Ptuj-Kidričevo • Nova ogrevalna sezona prinaša novosti
Delilniki stroškov ogrevanja so obvezni za vse
Zaradi nenadne ohladitve, ki je prejšnji teden prekinila podaljšano poletje in toplo jesen s precejšnjim padcem dnevnih in nočnih temperatur, so v petek, 7. oktobra, na Ptuju in v Kidričevem že pričeli ogrevanje v novi kurilni sezoni; ta pa prinaša obveznosti tudi za odjemalce toplotne energije.
Foto: M. Ozmec
V ptujskem centru vodenja daljinskega ogrevanja je vedno dovolj dela; z leve strojnik Marjan Kelenc, vodja energetike Robert Polanec in obhodni strojnik Marjan Krojzl.
Kot je pojasnil Robert Polanec, vodja Energetike v Komunalnem podjetju Ptuj, so bili sredi prejšnjega tedna izpolnjeni vsi predpisani pogoji, zato so v petek pričeli poskusno ogrevanje oziroma obratovanje v novi sezoni 2011-12.
„Toplih radiatorjev so bili v petek dopoldne verjetno najbolj veseli stanovalci v blokovskem naselju. Moram reči, da nas ob vsakem novem zagonu običajno doletijo kakšne tehnične težave, lani smo imeli kar precejšnje, letos pa nam v glavnem sporočajo, da v nekaterih stanovanjskih zgradbah posamezni radiatorji niso topli, zato jih je treba čim prej odzračiti oziroma pogledati, ali je narobe kaj drugega. Sicer pa vsem, ki ste ob pri-četku nove ogrevalne sezone naleteli na take ali podobne težave, sporočam, da lahko morebitne napake prijavite na našo stalno dežurno službo št. 02 787 59 50, ki ima sedež v centralni kotlovnici v Volkmerjevi ulici na Ptuju."
Čez poletje opravili veliko dela
Kako ste se pripravili na novo ogrevalno sezono, kaj ste postorili v poletnih mesecih?
„Priznati moram, da smo imeli kar precej dela, saj smo prek dolgega vročega poletja opravili dva velika vzdrževalna posega na naših kotlih v centralni kurilnici ob Volk-
Osrednji del energetike in merjevi ulici na Ptuju.
merjevi cesti na Ptuju. Šlo je za obsežna in zahtevna vzdrževalna dela, tako da nas je omenjena investicija veljala prek 45.000 evrov."
Ali so z novo ogrevalno sezono nastale kakšne spremembe območja, ki ga oskrbujete s toplotno energijo?
„Na tem področju praktično ni nobene bistvene novosti. Tako še vedno v celoti upravljamo sistem daljinskega ogrevanja v Mestni občini Ptuj, pa tudi v občini Kidričevo in več drugih pogodbenih kurilnic na širšem ptujskem območju. Torej zaenkrat je še vse po starem."
Kaj pa področje obračunavanju stroškov ogrevanja, boste tudi to opravljali še po starem?
„Pri tem pa je kar nekaj sprememb. Dopolnitev novega energetskega zakona namreč nalaga lastnikom večstanovanjskih stavb, da
morajo od 1. oktobra 2011 imeti na vsaki ogrevalni enoti obvezno vgrajene delilnike stroškov ogrevanja. To sicer za nas ni nobena novost, saj v Komunalnem podjetju vgrajujemo delilnike toplote že vse od leta 1997 in večino lastnikov stanovanjskih enot velja pohvaliti, saj je na našem območju z delilniki opremljenih že prek 95 odstotkov vseh odjemalcev. Naj dodam, da so tudi preostali lastniki stanovanj, ki teh delil-nikov še nimajo vgrajenih, že oddali naročila in podpisali ustrezne pogodbe, za samo vgradnjo delilnikov pa bo treba počakati še kakšen dan, saj imajo naši vzdrževalci prav te dni izredno veliko dela."
Na vsak radiator svoj delilnik
Odjemalce toplotne energije gotovo zanima, za kakšen strošek gre,
Foto: M. Ozmec
v centralni kotlovnici ob Volk-
koliko stane posamezni delilnik in koliko njegova vgradnja?
„Strošek za vgradnjo enega delilnika je 41,52 evra na eno ogrevalno enoto oziroma za vsak radiator, v to ceno pa je vključeno praktično vse, od cene delilnika do njegove montaže na radiator in do programiranja. Naj dodam, da na vseh novejših delilnikih lahko odčitavamo stanje kar daljinsko, na tistih starejšega datuma pa je še vedno potrebno direktno odčitavanje, kar nam vzame nekoliko več časa."
Torej bo lastnik stanovanja, v katerem je, denimo, 5 radiatorjev, za vgradnjo delilnikov plačal 207 evrov, to pa je za marsikoga veliko. Ali bo možno tudi obročno odplačilo?
„Da. Naj pojasnim, da opravljamo vgradnjo delilnikov v sodelovanju s podjetjem
CMC - Ekocon iz Logatca in po skupnem dogovoru ponujamo našim odjemalcem tudi možnost obročnega odplačila vseh stroškov. Tako se lahko, glede na želje in svoje potrebe oziroma razmere, odločijo za plačilo v enem, treh ali največ šestih obrokih. S tem smo se, upamo, prilagodili kriznim razmeram."
Kako pa je z oskrbo z energenti? Kot kaže, se nam obeta hladna zima. Imate zagotovljene potrebne količine zemeljskega plina in kurilnega olja?
„Lahko vas pomirim, da imamo v tem trenutku zemeljskega plina, ki je naš glavni ener-gent, dovolj za vso ogrevalno sezono; res pa je, da njegove cene še vedno zelo nihajo. Ta trenutek (v sredo dopoldne) je njegova cena za sistem daljinskega ogrevanja na Ptuju 92,12 evra za 1 kWh, medtem ko je v občini Kidričevo tre-
nutna cena 62,54 evra za 1 kilovatno uro."
Zakaj pa smo v novi ogrevalni sezoni že prejeli nekoliko višje položnice?
„Nekateri naši odjemalci to verjetno že vedo, kljub temu pa naj vse skupaj spomnim, da se akontacija plačila kurjave za novo kurilno sezono določa na podlagi porabe v minuli kurilni sezoni. In vedeti moramo, da je pri nas lanska kurilna sezona trajala od 23. septembra do 9. maja, svoj vpliv na višje zneske na položnicah pa imajo tudi višje cene energentov."
Nova ogrevalna sezona je torej tu. Pričela se je razmeroma umirjeno, večjih težav ni pričakovati. Torej nas kljub napovedim o hladni zimi zeblo verjetno ne bo?
„Upajmo, da bo tako. Vsekakor je pričetek letošnje kurilne sezone boljši od lanskega, ko so se nam že v prvih dneh ogrevanja pojavile tri večje okvare na primarnih in sekundarnih transportnih vodih toplotne energije. Letos pa, vsaj do današnjega dne, praktično resnih težav še nismo imeli. Upajmo, da bo tako ostalo tudi v bodoče, predvsem pa da bo tako, kot naši odjemalci toplotne energije želijo - čim toplejša jesen in pomlad ter seveda čim manj hladna zima. Tako bodo vsaj na ta način stroški za ogrevanje nekoliko nižji!"
M. Ozmec
morajo od 1. oktobra imeti na vsaki ogrevalni enoti obvezno vgrajene delilnike stroškov ogrevanja.
Cene kurilnega olja v obdobju od 1. 1. 2007 do 4. 10. 2011
Vir: http://www.mg.gov.si
16.01.2007 13.03.2007 08.05.2007 03.07.2007 28.08.2007 06.11.2007 01.01.2008 26.02.2008 22.04.2008 17.06.2008 12.08.2008 07.10.2008 02.12.2008 27.01.2009 24.03.2009 19.05.2009 14.07.2009 08.09.2009 03.11.2009 29.12.2009 23.02.2010 20.04.2010 15.06.2010 10.08.2010 05.10.2010 30.11.2010 11.01.2011 08.03.2011 04.05.2011 28.06.2011 23.08.2011 01.01.2007 13.02.2007 11.04.2007 05.06.2007 31.07.2007 09.10.2007 04.12.2007 29.01.2008 26.03.2008 20.05.2008 15.07.2008 09.09.2008 04.11.2008 30.12.2008 24.02.2009 21.04.2009 16.06.2009 11.08.2009 06.10.2009 01.12.2009 26.01.2010 23.03.2010 18.05.2010 13.07.2010 07.09.2010 03.11.2010 28.12.2010 08.02.2011 05.04.2011 31.05.2011 26.07.2011 20.09.201
Dornava, Žamenci • Dobrodelna gesta Vitezov Pesničarjev
Rastiju vrnili obnovljeni traktor
V požarih, ki so avgusta spravili na noge celotno občino Dornava, še posebej pa vaščane Žamencev in okoličane, je kar dvakrat zagorelo na domačiji Rastislava Antoliča v Žamencih. Prvič je bil požar podtaknjen pod traktor, drugič je zagorelo gospodarsko poslopje.
v precej klavrnem stanju. V seveda ves potrebni mate-njegovo obnovo smo vloži- rial, da je danes res kot nov. li preko 230 delovnih ur in Najprej smo se lotili prenove
Žetale • Posebna otvoritev posebne ceste
S hlodom namesto s trakom
Tik pred letošnjim občinskim praznikom so v Žetalah pripravili še eno precej nestandardno otvoritev ceste, ki ima precej nesrečno zgodovino (so)financiranja. Morda so tudi zato domačini raje žagali kot rezali.
Dober mesec in pol po obeh požarih, se v očeh Ra-stija, kot ga kličejo prijatelji, spet iskri sreča. Domačini so mu namreč že pomagali na novo narediti pogorelo ostrešje na gospodarskem poslopju, člani društva Vitezov Pesničarjev, pa so mu v nedeljo na dvorišče pripeljali njegov popolnoma obnovljen traktor. „Rastija poznamo že dolgo, priden človek je. Ko so se mu zgodili ti nesrečni požari, smo se v našem društvu odločili, da mu sami, prostovoljno prenovimo traktor, pod katerega je nepridiprav stlačil dve bali sena in ga poskušal popolnoma uničiti. Na srečo mu to ni uspelo, je pa bil traktor
Pravzaprav ni šlo za otvoritev ene same ceste, ampak kar za tri cestne odseke, ki so jih deloma na novo asfaltirali, deloma pa (precej) razširili in na novo preplastili. Gre za odseka lokalnih cest Žetale -Trebež, Žale-Stopnica in za javno pot Stopnica, ki se navezuje na lokalno cesto.
„Obe lokalni cesti sta bili pravzaprav končani že lani pozno jeseni, javna pot pa je bila narejena letos. Vsi trije odseki merijo skupaj približno štiri kilometre, najkrajša modernizacija pa se je nanašala na javno pot, kjer smo na novo asfaltirali dobrih 500 metrov vozišča. Ostala dva odseka smo morali pošteno razširiti, saj je bila cesta na določenih območjih široka le 2,5 metra, kar je pod vsemi standardi. To cesto uporablja tudi šolski minibus, ki na tej
relaciji prevaža 19 otrok in je bila razširitev ter preplastitev res nujna. Na cesti Žale-Sto-pnica pa smo morali povsem rekonstruirati še tri mostove ter enega zgraditi čisto na novo," je med drugim povedal župan Anton Butolen.
Precej manj sreče, kot z uspešnim dokončanjem del, pa so imeli v Žetalah s sofinanciranjem. Projekt modernizacije in razširitev obeh lokalnih cest so sicer lani uspešno prijavili na takratni razpis Južna meja ter dobili tudi pozitiven sklep za sofinanciranje in bili razglašeni celo kot primer dobre prakse. Pri natančnejšem pregledu razpisne dokumentacije pa se je sofinanciranje nenadoma razblinilo v nič: „Dejstvo je, da smo za oba odseka pripravili razpis za izvajalca del v dveh fazah. V prvi fazi pa
je bil v »glavi« najave razpisa napačno zapisan eden od potrebnih členov; namesto člen 26 smo zapisali 62. Pri pregledu dokumentacije se je to ugotovilo in po uradni razlagi smo naredili napako v postopku javnega naročanja. Kljub pritožbi smo letos ostali brez sredstev iz razpisa." Kot je še povedal župan Butolen pa so za asfaltiranje javne poti porabili denar, ki ga občina prejema po 23. členu Zakona o financiranju občin.
Dela na vseh odsekih je opravilo Cestno podjetje Ptuj, skupno pa bo občina morala poravnati račun v višini dobrih 481.000 evrov. „Vrednost del na obeh odsekih lokalnih cest je bila 440.000 evrov, vrednost asfaltiranja na javni poti pa dobrih 41.000 evrov. Seveda, ker pričakovanega denarja iz razpisa ne bo, celotnega računa še nismo mogli poravnati, bomo pa preostalih, približno 150.000 evrov, poravnali v prihodnjem letu,"je zaključil župan Butolen.
Otvoritev pa je bila, ne glede na kisel priokus sofinanciranja, zelo vesela; popestrili so jo tudi pevci moškega pevskega zbora Žetale, blagoslov je opravil domači župnik, uradna predaja ceste svojemu namenu, pa se je zgodila z žaganjem hloda, ki ga je ob asistenci gozdarskega mojstra Izidorja Štajnbergerja in Slavka Širca, opravil kar župan, narezane kose pa sta v dar dobila tudi oba predsednika gradbenih odborov, Vera Ta-dič in Milko Vek.
SM
kompletne elektroinstala-cije, saj je bilo vse zažgano, zamenjali smo tudi vse luči, armaturo, zavorni sistem, naredili smo servis na motorju, sčistili rezervoar, v Avtoser-visu Slodnjak pa je bilo narejeno še kompletno ličarsko in kleparsko delo, traktor pa smo seveda še prebarvali, da res izgleda kot nov. Približno lahko ocenim, da je bila vrednost vseh del najmanj 3500 evrov. Takšna pomoč je tudi ena osnovnih dejavnosti našega društva, kjer se zbiramo ljubitelji stare tehnike, in ob
Peterke v malem nogometu so se v začetku septembra že šestič srečale v športnem parku Podlehnik. Sodnika sta bila Albert Korošec in Mirko Milošič. Čeprav je bilo prijavljenih šest ekip, so se dogodka udeležile le tri, ostale tri družine so nas kljub obljubi pustile na cedilu, kar pa je povečalo stroške prireditve (in je že stara hiba v občini Podlehnik). Ekipe so igrale
druženju še kaj dobrega naredimo," je v imenu številnih članov društva Vitezi Pesni-čarji, ki so se družno pripeljali na dvorišče Antoličeve domačije, povedal predsednik Miroslav Slodnjak.
Rasti pa je bil najprej kar brez besed, potem pa se je z velikim nasmehom zahvaljeval vsem po vrsti in ponosno sedel na svoj ponovno delujočem in še lepšem traktorju: „Zdaj bo pa že lažje kaj narediti, saj veste, na kmetiji brez traktorja ne gre. Res sem zelo zelo vesel, dobri ljudje živijo okoli mene. Zahvaljujem se vsem, ki so mi pomagali, iz srca se zahvaljujem."
Rasti že celo življenje gospodari na kmetiji v Žamen-cih, nedaleč od tamkajšnjega gasilskega doma. Dokler mu je zdravje še dobro služilo, je delal vse po vrsti, v hlevu je mukalo kar nekaj glav goveje živine. Danes te ni več, še vedno pa goji nekaj svinj, da
vsaka z vsako, tekme pa so trajale 20 min. Tekmovanje je potekalo prijateljsko in v športnem duhu.
Zmagala je ekipa Tončovih (Gajškovi), ki so letos prvič domov odnesli prehodni pokal. Drugo mesto je zasedla družina Mašekovih (Feguše-vi), tretje pa družina Žunko-vih (Trafelovi), ki so enkrat že osvojili prehodni pokal in so bili na dobri poti, da jim to
je kaj za v skrinjo ali pa naprodaj: „Težko je zadnja leta, saj sem bil kar veliko po bolnicah. Najprej na operaciji kolka, potem še kolena, pa letos sem bil že štirikrat spet na zdravljenju. Nekaj dni nazaj sem šele prišel spet domov. Ne veste, kako sem vesel, da zdaj traktor spet dela, marsikaj bom lahko naredil po njivah, pa seveda se rabi povsod, kamorkoli se človek obrne, vsak dan. Še dobro, da imam tudi dobre sosede in vaščane, zelo rad živim tukaj. Pomagali so tudi pri prenovi ostrešja na gospodarskem poslopju, opeko pa mi je dal brat, skoraj za čisto celo streho, le malo je zmanjkalo in sem moral dokupiti," je s hvaležnostjo do vseh pripovedoval Rasti, ki je sicer tudi aktiven član gasilcev, takrat, ko so ga noge nosile bolje kot danes, pa je bil tudi navdušen gobar.
SM
uspe že drugič, a jim je načrte letos pokvarila ekipa Tončo-vih. Skupaj s podžupanom Sebastjanom Toplakom in občinskim svetnikom Stojanom Kojcem smo preživeli lep dan z obilo rekreacije, smeha in dobre volje. V prihodnje si želimo, da bi se temu projektu posvetilo več mladih, saj je kar nekaj igralcev že precej v letih.
Zlatko Gajšek
:SM
Cesto so z žaganjem hloda uradno predali namenu župan Anton Butolen ob asistenci Izidorja Štajnbergerja in Slavka Širca ter obeh predsednikov gradbenih odborov Milka Veka in Vere Tadič.
Podlehniku • Športno srečanje družin
Nogometne peterke
KFD Podlehnik vsako leto že tradicionalno organizira športno srečanje družin v širšem krogu - od pradedka do pravnuka.
Na valovih časa
Piše: Dani Zorko • Nova Zelandija (28.)
I V	■	V	1 v	■
Južno in se južneje
Queenstown je mestece v pokrajini Fiordland in je edina večja naselbina v tem koncu Južnega otoka. Je eno redkih, kjer ni čutiti tipične kivijevske lagodnosti, na ulicah ne srečaš otrok in staršev, zgolj tujce, turiste in popotnike. Ni pravo mesto z dušo.
Tam smo si prvič po dolgem času privoščili kavo, pregledali internetno pošto, vzeli nekaj ur za počitek, nato
pa krenili proti znamenitim fjordom, imenovanim Milford Sound.
Pokrajina je bila izrazito pisana, cesta je vodila med hribi in kar precejkrat smo se ustavili. Nameravali smo se malce peljati z ladjico po fjordu, rezervirali pa smo si najzgodnejšo opcijo, kjer smo dobili zraven še zajtrk. Miki, Andreja in jaz smo se nabasali na ladjo, Boris in Marko pa sta se
odločila raziskovati bolj celinski del. Ko smo se nagrmadili na ladjo, smo se po slovenski navadi takoj postrojili v vrsto za zajtrk. Ta sicer ni bil nič posebnega, ampak imeli so na kupe marmelade iz marelic in jagod, ki se je kar hitro znašla v mojem žepu. No, žepih.
Kapitan je bil slika, ves čas je pokal štose, hkrati pa je bil tudi vodnik potovanja in je neprestano klepetal po mikrofonu. Vozil nas je med hribi, in ker je bilo ravno po dežju, so bili slapovi neizmerno bogati z vodo in čudoviti. Pa še stu-širal nas je, baraba. Peljal nas je čisto do slapa in ladjo sunkovito obrnil pod slap, da se je ta vlil po nas. In se seveda hihital pri tem ... Peljali smo se prav do izhoda na Tasman-sko morje, ki loči Avstralijo in Novo Zelandijo. Ko smo se polni vtisov peljali počasi nazaj, smo na cesti pred predorom srečali še eno stvarco, ki je pritegnila našo pozornost. Po cesti se je sprehajala kea, papiga, ki je značilna zgolj za Novo Zelandijo. Zraste do velikosti spodobnega kosila za
Foto: Dani Zorko
Med fjordi
Foto: Dani Zorko
Kapitan spet uganja norčije.
Jezero Key je dostopno zgolj peš.
Foto: Dani Zorko
_ Papiga kea - še ena izmed po-
Foto: Dani zorko sebnih vrst ptic na Novi Zelandiji
Foto: Dani Zorko
Eno izmed številnih jezerc med hribi
štiričlansko družino, kremplje in kljun pa ima izjemno ostre, tako da ni prav priporočljivo božanje in ujčkanje te sicer čudovite živalce. Zanimiva je bila in prav nič sramežljiva.
Do prvega mesta in postanka za tankanje je bilo približno 120 km, mi pa smo se poprej ustavili še za nekajurni treking na vrh Key Summita. Sicer je malce pihalo, a sama pot je ponujala pester program, saj smo se morali prebijati skozi močvirnate predele, skoraj neprehodno mahovito rastje in neporaščeno skalovje. Poleg obveznega razgleda smo si oči odpočili tudi na nekaj modrih jezerih, ki so iz višine izgledala prekrasno. Tura je bila kar prava, majica je bila čisto mokra.
Vidno utrujeni smo se odpravili naprej, proti skrajni južni točki, ker je bilo že pozno, pa je bilo treba študirati že na prijeten prostor za kampiranje. Za vsak dan smo si sproti določali, kje bomo spali, saj nismo vedeli, kako hitro nas bo vodila pot. Ustavili smo se na bencinski črpalki v kraju Gore, kjer niso vedeli za noben kamp, ko pa smo na pločniku pocukali za rokav še enega starejšega možaka, domačina po moje, pa nam je raztolmačil, da ljudje ponavadi kampirajo ob golf igrišču. Ja nič, odpravili smo se tja, se malce izgubili, in ko smo za pot povprašali še eno ženič-ko, nam je takoj znala razložiti kaj, kam in koliko. V bistvu je šlo za zelenico lokalnega golf kluba, ki pa so imeli svojo stavbo s tuši, hladilnikom, mini stanovanjem, sejno sobo in še čim. Udobna zadeva, zares. Ker je bilo treba iti na ban-komat, smo se Marko, Miki in jaz odpravili v mesto. Pa se je eden spomnil, da je lačen, pa je to takoj zanimalo drugega in že je tretji motal volan proti štacuni. Teti na blagajni so se kar orosile oči, ko je videla tri razposajene Evropejce, ki so se skoraj stepli za zadnji hamburger, a je bila nato presrečna, kot se je sama izrazila, da nismo »gumpci s Severnega otoka«. Na Novi Zelandiji obstaja veliko rivalstvo med otokoma in zato se prebivalci po pravilu ne marajo. No, gospe je bilo kasneje čisto vseeno, od kod smo, saj smo si vsak naročili dve porciji pomfrija in ostalo »super« hitro prehrano ter seveda zapravili zajeten kupček denarja. Kaj bi šele bilo, če bi šli v gostilno ...
Naslednji dan smo prispeli v Invercargill, kjer smo obiskali lokalno pivovarno, potem pa smo se napotili do Bluffa, od koder se je lepo videl Stewar-tov otok. Otok je priljubljena destinacija za trekinge, velikokrat ga omenjajo kot tretji otok Nove Zelandije, posebej pa je znan po tem, da na njem živijo ptiči, po katerih imenujemo tudi prebivalce Nove Zelandije - kiviji. Po stari maor-ski legendi Južni otok predstavlja kanu, Stewartov otok pa sidro, zato sta tudi povezana (sicer navidezno) z ogromno verigo. Prav res, če Kiviji ne bi imeli Maorov, ne bi imeli zgodovine in legend .
Nadaljevanje prihodnjič
Torek, 18. oktober
Danes goduje Luka.
1741 se je rodil francoski vojak in pisatelj Pierrc Choderlos de Laclos, avtor Nevarnih razmerij, enega prvih primerov psihološkega romana.
1777 se je rodil nemški pesnik Henrich von Kleist.
1859	se je rodil francoski filozof Henri Bergson, Nobelov nagrajenec za književnost.
1867 so Američani kupili od Rusov Aljasko. Zanjo so plačali 7.200.000 dolarjev.
1893 je umrl francoski skladatelj Charles Gounod.
1922 so ustanovili londonski radio British Broadcasting Company.
Na valovih časa
Sreda, 19. oktober
Danes goduje Edvin.
1813 se je končala tridnevna bitka narodov pri Leipzigu, v kateri so avstrijske, ruske, pruske in švedske enote premagale Napoleonovo vojsko.
1845je bila v dresdenski operi prvič uprizorjena Wagnerjeva opera Tannhaoser.
1931 se je rodil angleški pisatelj John Le Carre. Zaslovel je z vrsto realističnih vohunskih romanov, predvsem z Vohunom. 1964 je Kitajska izvedla svojo prvo eksplozijo jedrske bombe. 1984 so Poljsko preplavile demonstracije ob ugrabitvi in smrti duhovnika Jerzyja Popieluszka, ki je pogosto kritiziral poljske oblasti. 1866 se je rodil v Podnartu slovenski politik in gospodarstvenik Josip Pogačnik, predsednik prve slovenske Narodne vlade v Državi SHS ob razpadu Avstro-Ogrske. Četrtek, 20. oktober Danes goduje Irena. Danes je svetovni dan osteoporoze. 1740 je zasedla habsburški prestol Marija Terezija. 1827 so v bitki pri grškem otoku Navarinu združene britanske, francoske in ruske sile uničile turško ladjevje, ki ga je vodil Mohamed Ali, po rodu Albanec, ki je dosegel od turškega sultana, da so postali člani njegove družine dedni egiptovski paše. 1854 se je rodil francoski pesnik Arthur Rimbaud, ki velja za predhodnika novih književnih struj 20.stoletja. 1952 so Britanci uvedli v Keniji izredno stanje in zaprli v koncentracijska taborišča več kot 20.000 pripadnikov plemena Kikuju. Po tem je prišlo do splošnih in političnih reform, ki so pripeljale leta
1963	do neodvisnosti Kenije.
1968 je Američan Dick Fosbury z novo tehniko skakanja osvojil zlato olimpijsko medaljo. Nova tehnika se odtlej imenuje po njem. 1820 je skupina ljubljanskih veletrgovcev po dunajskem vzoru ustanovilo Kranjsko hranilnico, najstarejši denarni zavod na Slovenskem.
1860	je izdal cesar Franc Jožef federalistično oktobrsko diplomo, ki je delno upoštevala avtonomnost zgodovinskih dežel in predvidevala šibko demokratizacijo
Petek, 21. oktober Danes goduje Urška.
Uršula je zavetnica mladine, učiteljic in vzgojiteljic, za dobro poroko
in zakon, za mirno smrt in zavetnica bolnih otrok.
1805je britanski general Horatio Nelson v sloviti bitki pri Trafalgar-
ju premagal združeno francosko-špansko ladjevje.
1824 je angleški inženir Joseph Aspdin iz Leedsa patentiral por-
tlantski cement.
1833 se je rodil švedski kemik in izumitelj dinamita Alfred Nobel. 1878je nemški državni zbor sprejel z 221 glasovi (proti 149) Zakon proti družbeno nevarnim prizadevanjem socialne demokracije.
1904	je prišlo do velikega kurdskega pokola Armencev v Turčiji. 1917 se je rodil ameriški jazzovaki trobentač, skladatelj in voditelj glasbenih ansamblov Dizzy Gillespie, ki je utemeljil sodobni jazzo-vski slog, imenovan bebop.
Sobota, 22. oktober Danes goduje Vendelin.
1721 se je Peter Veliki se je oklical za ruskega imperatorja. 1811 se je rodil madžarski pianist in skladatelj Franz Liszt. 1962 je predsednik ZDA Kennedy javno objavil, da ima SZ raketna oporišča na Kubi. Kazalo je, da je svet bližje jedrski vojni kot kadar koli prej ali pozneje.
1964	je francoski filozof in književnik Jean-Paul Sartre zavrnil podeljeno Nobelovo nagrado za književnost.
Nedelja, 23. oktober Danes goduje Severin.
1801 se je rodil se je nemški skladatelj Albert Lortzing. 1817 se je rodil Pierre Larousse , ustanovitelj založbe Libraire Larousse, ki je specializirana za izdajo slovarjev in leksikonov in za mladinsko književnost.
1852 se je rodil eden največjih francoskih grafikov slikar Jean-Louis Forain.
1905	se je rodil švicarsko ameriški fizik Felix Bloch.
1917 so se pri kraju Luneville v Franciji ameriške čete vključile v
1. svetovno vojno.
Ponedeljek, 24. oktober
Danes goduje Rafael.
Danes je svetovni dan OZN.
1648 se je z vestfalskim mirom končala evropska tridesetletna vojna. Katolikom in protestantom je priznala enakopravnost. 1795 so podpisali dogovor o tretji delitvi Poljske. S tem je prenehala obstajati Kraljevina Poljska.
1882 se je rodil madžarski operetni skladatelj Emmerich Kalman. Njegovi najbolj znani deli sta Grofica Marica in Kneginja čardaša. 1913 se je rodil svetovno znani italijanski operni pevec Tito Gobbi. 1917 je prišlo do odločilne bitke pri Kobaridu med Avstrijci in Italijani v dvanajsti štiridnevni bitki na soški fronti pri Tolminu in Bovcu. 1945 so v San Franciscu ustanovili kot naslednico Društva narodov izpred svetovne vojne, Organizacijo združenih narodov. 1849 se je rodil v Novem mestu slovenski politik in zgodovinar Fran Šuklje.
Midva • Zakonski družinski center - Partnerski odnos v krizi
Partner je prezaposlen, kako naprej?
S partnerjem sva skupaj pet let in imava štiri leta staro hčerko. Problem nastaja predvsem v tem, da partner zelo veliko dela, tudi po 16 ur in v tem ne vidi težav. Jaz sem zaposlena v šoli in sem ob 14.00 uri že doma. Partner ima svoje podjetje. Vidiva se samo še zvečer, ko greva spat. Hčerka ga pogreša, jaz pa prav tako. Pravi, da je situacija pač takšna, in da drugače ne gre, naj potrpim. Sprašujem se, kako dolgo bom še trpela. Ne vem več ali gre za najin problem ali so se časi spremenili. Moji starši so prihajali domov do treh. Včasih bi najraje odšla in si uredila svoje življenje. Nama lahko pomagate.
Moje cvetje
Lepo pozdravljeni! Prezaposlenost z delom, strah pred izgubo službe, negotovost v jutrišnji dan, drugačni časi, kot so jih živeli naši starši, vse to prinaša spremembe in stiske v družinski odnos. Sprašujete se ali so se spremenili časi? Veliko stvari se je spremenilo od tistih časov, ko smo bili otroci, sistemi, v katerih živimo, so se spremenili, čustvena dinamika družine pa ostaja ista. Odtujenost, ki jo opisujete, je odraz vajinega
Vaša vprašanja s področja partnerstva in starševstva so dobrodošla na mid-va.zdc@siol.net. Če se ne strinjate, da kljub varstvu vaših osebnih podatkov odgovor objavimo v časopisu, nam to sporočite.
notranjega doživljanja. Če bi bila čustvena dediščina, ki sta jo prinesla iz svojih primarnih družin, toplina, pripadnost in občutek bližine, bi kljub napornemu delovniku, vidva našla stik in bližino v odnosu. Zunanje okoliščine vedno odražajo notranje čustveno stanje posameznika. Torej odgovor je v vajinemu odnosu, v strahu pred bližino. Veliko jeze in nerazumevanja se odpira med vama. Način, kako to povesta drug drugemu, govori o zrelosti v vajinem odnosu. Kajti ravno toliko odtujenosti in osamljenosti, nerazumevanja in občutka neslišanosti, kot jo vi čutite na svojem telesu, najverjetneje nosi tudi vaš partner. Le, da se on zaposli in zato ne čuti, kaj mu sporoča telo. Moški velikokrat
Zdravstveni nasveti
Homeopatija - kako zdravimo vročino
(2. del)
Atropa belladonna (belladonna) se tudi uporabi takrat, ko se bolezen pojavi nenadoma, z žarečo vročino, rdečico glave ter suho kožo in sluznicami. Bolnik ne pije, ker ima otekle sluznice in ga požiranje boli. Belladonna bolnik želi mir, v postelji se pokrije do ušes. Motita ga hrup in svetloba. Stanje se poslabša z dotikom in tudi ponoči. Belladonno uporabljamo pri različnih vnetjih, ki jih spremljata vročina in rdečica na prizadetih delih (npr. rdeče žrelo, mandlji), in v nadaljevanju bolezni, ko nastopi potenje (npr. v prvi stopnji aconit, nato bella-
težje pridejo do svojih čutenj, saj gre vzgoja fantka v drugo smer, kot pri punčki. Fantki ne smejo jokati, so cmere že pri dveh letih, nakar pridejo v zakon in ženska pričakuje, da jo bo čutil in razumel. Zato moškega ta pritisk velikokrat zmede, vrže se v delo, in se ne ukvarja s pričakovanji partnerke, ki ga dušijo.
Popustite rahlo pritisku in pričakovanjih in opazujte spremembe v vedenju partnerja. Potem popustite še malo. Svoj prosti čas usmerite v to, da poskrbite zase, da se boste počutili dobro in zadovoljno. Ni vam potrebno trpeti, začnita s pogovori enkrat tedensko in počasi gradita zaupanje in bližino. Vajin odnos sedaj vedno bolj drvi v odtujenost, jezo in bes. Sprejmita drug drugega
in se imejta rada. Ko se bosta posvetila drug drugemu, si naredila prostor drug ob drugem, se bo vajin odnos začel spreminjati. Posledično pa ravno tako okoliščine, ki trenutno preveč zasedajo vajino življenje.
Lepo se imejta.
Sabina Stanovnik
donna).
Bryonia alba (bryonia) - za sliko tega zdravila je značilno, da se vročina razvije počasi, enako tudi ostali znaki (npr. vročina se dvigne nekaj dni po prvih znakih prehlada). Vročina je zelo visoka, koža je suha, bolnik se ne poti. Zelo značilna je suhost vseh sluznic. Bolnik je v obraz temno rdeč, prijajo mu hladna pijača, vroča hrana in nepremično ležanje. Že najmanjše gibanje stanje poslabša.
Matricaria chamomil-la, matricaria recutita (chamomilla) je zdravilo za čustvene, temperamentne, preobčudjive osebe. Bolni-
Foto: Črtomir Goznik
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
ku gre bolezen in vse, kar je z njo povezano, »na živce«. Vročino lahko sproži jeza ali stres, npr. otroci zbolijo zaradi izraščanja zob ali tik pred potovanjem. Značilni so visoka temperatura z mrzlico, potenje (zlasti v glavo), žeja, oseba veliko pije. Kamilica se veliko uporablja pri otrocih.
Gelsemium sempervirens (gelsemium) se uporablja pri virusnih obolenjih, ko se bolezen razvije počasi. Bolnik je šibek, utrujen, zaspan, omotičen in nima moči, da bi se premaknil. Vročina se pogosto začne z glavobolom v zatilju, ki se širi na prednji del glave. Bolnik ima suha usta, obložen jezik, grenak okus v ustih. Bolezen se pojavi v vlažnem in toplem vremenu, lahko je posledica izčrpanosti ali emocionalnega šoka. Stanje
se bolniku izboljša z gibanjem in na svežem zraku.
Ferrum phosphoricum najbolj ustreza bledičnim, slabokrvnim ljudem, ki pogosto zbolijo. Bolezen se razvija počasi, težave so bolj lokalne, bolnikovo splošno počutje ni tako slabo. Ferrum je zlasti učinkovit pri poletnih virozah z drisko in pri vnetjih srednjega ušesa. Bolnikovo stanje se poslabša z gibanjem in dotikom in izboljša s hladnimi obkladki.
Sicer manj pogosto, a pri vročini lahko uporabimo tudi pulsatillo (pulsatilla pratensis). To je zdravilo za jokave osebe, ki potrebujejo tolažbo. Osebo trese mraz, a ji kljub temu prija hladen in svež zrak.
Vročina je prvi odziv telesa na bolezni, ki jih povzročajo bakterije ali virusi. Do neke mere je vročina koristna, saj pomaga obrambnemu sistemu organizma. Zato vročine pod 38,5 0C ne znižujemo, če ne povzroča zelo slabega počutja (izjema so tudi otroci z vročinskimi krči). Če se bolnik odloči za zdravljenje s homeopatskimi zdravili, mu bomo v lekarni izbrali ustrezno zdravilo na osnovi težav in splošnih znakov in ne zgolj na osnovi višine temperature.
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
Lekarne Ptuj
Jesenske barve
Prvi jesenski mraz je za nami. Ker prihaja čas sajenja novih rastlin, tudi okrasnih dreves in grmovnic, si oglejte naravo tudi skozi te oči.
Poglejte, katere rastline se prekrasno obarvajo v jeseni. Danes imamo na razpolago toliko rastlin, da je vrt lahko lep in pisan v vsakem letnem času, tudi v jeseni. Če pa si boste rastline natančno pogledali, boste opazili, da imajo nekatere tudi zanimivo oblikovane, zvite ali razvejane veje ali pa pisano lubje. No, te so namenjene, da naš vrt tudi pozimi ne bo pust.
Pri nas se pojavilo mnenje, da iglavce sadimo zato, da bo nekaj zelenega na vrtu tudi pozimi. Vedeti pa je potrebno, da iglavci niso neobčutljive rastline, kot nekateri menijo. V peščenih plitkih tleh Dravskega in Ptujskega polja, pa tudi na sončnih pobočjih Haloz in Slovenskih goric se ne počutijo dobro. Že pozimi trpijo sušo, kaj šele v vročih in suhih poletjih. V zadnjem času, ko so povsod okoli nas vrtovi zasajeni naravno, tako kakor so gozdovi, travniki v okolici, se pri nas sadi vedno več »kičast« po-rezanih iglavcev. Pa to ne pomeni, da tu pa tam kakšen iglavec, tudi obrezan, porezan v določeni lik, ni lep. Vendar ne smejo prevladovati, zavzemati skoraj cele grede ali celo vrta.
Med iglavci, ki jih lahko lepo obrezujemo, se daleč najbolj obnesejo tise. Poglejte malo v naravo okoli sebe. Katere rastline prevladujejo? Skoraj povsod so to listavci, razen tam, kjer je iglavce zasadil neveden človek (gozd v Kidričevem je bil zasajen, to ni naraven gozd). Listavci rastejo (ali so rastli) ob vseh potokih kot mejice, ki so preprečevale, da bi močno vetrovi odnašali zemljo, rastejo tudi na brežinah Slovenskih goric in Haloz. Zato naj olistani pritlikavi grmički prevladujejo tudi v skalnjakih.
V zasaditvah na vrtu vedno posnemamo rastline, ki rastejo v naravi. Torej vsi, ki si želite na novo zasaditi svoj vrt ali iščete še kaj, kar bi popestrilo vaše okolje, na sprehodih opazujte naravo in poglejte, kaj je tam lepega sedaj. Seveda opazujemo tudi lepe vrtove okoli sebe. Še primernejše pa je, da gremo v kakšen botanični vrt. Zelo lepega imamo tudi v naši bližini, v Mariboru, tam so vse rastline označene. Tako bomo prav gotovo izbrali prave rastline za svoj vrt.
Balkonske rastline
Na prezimovanje moramo počasi pripraviti tudi rastline, ki jih imamo posajene v različnih loncih, koritih ali posodah in bodo prezimovale na prostem. Prestavimo jih v zavetnejše dele svojega vrta, nekam ob hišo, vendar ne tja, kamor padavine ne sežejo. Mnogi menijo, da lahko pozimi na zalivanje pozabijo. A to ni res. Posebej rastline, ki obdržijo listje, kot so lovorikovci, iglavci, pozimi potrebujejo zalivanje. Posebej pomembno je to, če slučajno leži na posodah snega ali je zemlja zmrznjena. Tega ne pokažejo takoj, poškodbe se poznajo šele v maju. Po drugi strani pa prav gotovo ne smejo biti preveč vlažne. Nekoliko bolj suhe korenine veliko bolje preživijo mrzle dneve kakor tiste, ki so preveč vlažne.
Druga težava pri prezimljanju trajnih rastlin, grmovnic in drevesc v loncih so korenine. Večina vas ne pomisli na to, saj zunaj, na gredicah, rastline brez težav prezimijo. Res je, a tam so korenine v zemlji, kjer so zavarovane pred mrazom. V loncih in koritih pa so izpostavljene mrazu veliko bolj, kakor si mislimo. Najenostavneje je, da lonce preprosto zakopljemo na vrtu v zemljo, če vrt seveda imamo. Naslednje leto bomo morali rastline presaditi ali vsaj dosuti svežo zemljo, takrat bomo lahko tudi očistili lonce.
Foto: Miša Pušenjak
Lonce lahko postavimo v nekoliko večje škatle, med lonec ali korito in stene škatle pa natlačimo izolacijski material. To je lahko listje, slama, pokošena in posušena trava ali pa časopisni papir. Vem, da je veliko povešavih jagod v loncih, pa tudi manjših trajnic in podobno. Na tak način je bolj gotovo, da bodo zimo preživele brez večjih težav. Posebej to velja za tiste, ki imate take lonce ali korita na izpostavljenih balkonih ali terasah.
Večina balkonskih rastlin še krasi naša korita, a počasi bi jih morale zamenjati jesenske lepotice. Poleg mačeh imate na razpolago številne druge, ki so po večini trajnice in jih boste kasneje lahko posadili na vrtu. Zato je dokaj visok strošek zdaj povrnjen kasneje, ko so naše gredice bolj zanimive. Tudi v lonce lahko nasadimo spomladi cvetoče čebulnice, spomladi pa nekatere rastline zamenjamo še s primulami. Tako nas bo vsaj nekaj cvetja razveseljevalo tudi pozimi.
Misa Pusenjak
S svetovne
glasbene
scene
V Los Angelesu so pred dnevi objavili seznam letošnjih nominirancev za ameriške glasbene nagrade. Največ nominacij, kar štiri, vključno s tisto za najboljšo izvajalko leta, je prejela britanska super zvezdnica Adele. Za Adele so se s po tremi nominacijami zvrstili: Lady Gaga, Lil Wayne, Katy Perry, Rihanna, Taylor Swift in The Band Perry. Uradna podelitev in prireditev bo potekala 20. novembra v Nokia areni v Los Angelesu 20. Zmagovalce v posameznih kategorijah bodo tudi tokrat izglasovali
oboževalci prek spleta.
®@®
Seznam nominirancev za ameriške glasbene nagrade 2011 (AMA 2011):
Naj pop rock pevec: Justin Bieber, Bruno Mars, Pitbull
Naj pop rock pevka: Adele, Lady Gaga, Katy Perry
Naj pop rock band, duet ali skupina: LMFAO, Maroon 5, OneRepublic
i m-. .
Foto:topnews.in
Adele
Naj pop rock album: Adele - 21, Lady Gaga - Born This Way, Rihanna - Loud
Naj country pevec: Jason Aldean, Brad Paisley, Blake Shelton
Naj country pevka: Sara Evans, Miranda Lambert, Taylor Swift
Naj country band, duet ali skupina: The Band Perry, Zac Brown Band, Lady Antebellum
Naj country album: Jason Aldean - My Kinda Party, The Band Perry - The Band Perry, Taylor Swift - Speak Now
Naj rap/hip hop izvajalec: Lil Wayne, Nicki Minaj,
Najdi simpatijo!
24urna dan!
netbookSonyVa'Q'- *
Kako? klikni POVABI n
V meniju k krf	a
ostale privlačne nagrade!
[note sni k ¡.si
tal.: 01 1? ??
in začni pošiljat, povaMa
.....—
pošlji: FLIRT3 na 4444
Kanye West
Naj rap/hip hop album: Jay-Z & Kanye West - Watch The Throne, Lil Wayne -Tha Carter TV, Nicki Minaj - Pink Friday
Naj soul/RnB pevec: Chris Brown, Trey Songz, Usher Naj soul/RnB pevka: Be-yonce, Rihanna, Kelly Rowland
Naj soul/RnB album: Be-yonce - 4, Chris Brown -F.A.M.E., Rihanna - Loud
Naj alternativni rock izvajalec: Black Keys, Foo Fighters, Mumford & Sons
Naj izvajalec sodobne glasbe: Adele, Bruno Mars, Katy Perry
Naj izvajalec latinske glasbe: Enrique Iglesias, Jennifer Lopez, Pitbull
Naj izvajalec sodobne navdihujoče glasbe: Casting Crowns, Tobymac, Third Day
V Liverpoolu bosta ob 10. obletnici smrti Georga Har-risona, bivšega člana legendarne zasedbe The Beatles, potekala dva koncerta. Naj spomnimo, Harrison je umrl 29. novembra leta 2001 zaradi raka na pljučih v 58.letu. Legendarni filmski režiser Martin Scorsese, pa je pred dnevi izdal DVD z dokumentarcem Living In The Material World, ki opisuje življenje tega slavnega glasbenika. V filmu bomo lahko videli Harrisonovo življenje, od njegovih glasbenih začetkov v Liverpoolu, pa vse do zadnjih let njegovega bogatega glasbenega
ustvarjanja.
Po poročanju ameriškega MTV-ja na svetovnem spletu že lahko slišimo skladbo z naslovom Hard, ki najverjetneje že napoveduje novi samostojni album Black Einstein, ameriškega raperja Will.i.am-a. Zelo zanimiva sta tudi gosta na omenjenem singlu, frontmen zasedbe Black Eyed Peas je namreč k sodelovanju povabil Jenifer Lopez in Micka Jaggerja. Tuji mediji so sicer že poročali o tem, da sta se J.Lo in Will.i.am skupaj odpravila v studio, medtem pa je bilo sodelovanje frontme-na legendarnih Rolling Stonesov dobro varovana skrivnost.
Na trgovskih policah že lahko najdemo zbirko največjih uspešnic odlične britanske pevke Joss Stone. Pevka, ki je že pri 16. prejela naj-prestižnejši glasbeni nagradi (Grammy in Brit Award), je glasbene sladokusce navdušila že s svojim debitantskim albumom The Soul Sessions iz leta 2003. Album je dosegel zlato naklado, na njem pa so uspešnice, kot sta skladbi Fell In Love With A Boy (njena priredba skladbe skupine The White Stripes - Fell In Love With A Girl), kot tudi nova verzija uspešnice Willia Garnera Super Duper Love (Are You Diggin' on Me?). Na drugem albumu Joss Stone, iz leta 2004, Mind, Body & Soul, pa je pevka predstavila vse svoje kvalitete in odličen soul vokal. Na drugem albumu, ki je dosegel platinasto naklado, so bile največje uspešnice: You Had Me, Right To Be Wrong, Don't Cha Wanna Ride in Spoiled. Njen naslednji, prav tako platinasti album, Introducing ... Joss Stone, je bil objavljen leta 2009, na njem pa najdemo uspešnice, kot so: Tell Me 'Bout It, Baby Baby Baby, Tell Me What We're Gonna Do Now in Bruised But Not Broken. Dve leti zatem je izšel še njen četrti studijski album Colour Me Free. Na novi zgoščenki bomo lahko slišali tudi njeno izvedbo skladbe L-O-V-E, Nata Kinga Cola, iz reklame za Chanelov parfum (Coco Mademoiselle). Joss Stone pa se je letos, kot smo že poročali, pridružila super zasedbi SuperHeavy, ki jo ob njej sestavljajo še Mick Jagger, Dave Stewart, Damian Marley in skladatelj filmske glasbe A.R.
To je to
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.SOMEONE LIKE YOU - ADELE
2.	MOVES LIKE JAGGER - MAROON 5/ CHRISTINA AGUILERA
3.	PUMPED UP KICKS - FOSTER THE PEOPLE
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	WE FOUND LOVE - RIHANNA FT CALVIN HARRIS
2.	MOVES LIKE JAGGER - MAROON 5/ CHRISTINA AGUILERA
3.	LOCA PEOPLE - SAK NOEL
NEMČIJA
1.	NEW AGE - MARLON ROUDETTE
2.	MOVES LIKE JAGGER - MAROON 5/ CHRISTINA AGUILERA
3.	TURN THIS CLUB AROUND - R.I.O. feat. U-Jean
Zakoni
Zadnjič mi je kar tako, kar naenkrat, v glavo padla misel o zakonih. Kaj sploh so, zakaj jih imamo in tako naprej ... Tako se pač godi, če imaš preveč časa, in potem razmišljaš o vseh sortah rečeh. Kakorkoli, začel sem razmišljati, kakšne zakone sploh imamo, kaj nam narekujejo in predvsem, če smo z njimi zadovoljni ter če nam ustrezajo. Koliko ljudi se to, predvsem slednje, vpraša? In ne mislim samo Slovencev, pač pa ljudi po vsem svetu. Se kdo sploh vpraša?
Kajti v tem svetu vse prevečkrat dobim občutek, da zakoni, ki nam danes vladajo, ne služijo ljudem, ne služijo nam. Velikokrat se mi zdi, da nas bolj ali manj zasužnjujejo. Vendar, mar ne bi moralo biti ravno obratno? Ne bi morali zakoni služiti nam, ljudem? V teh časih se zakoni sprejemajo nekje daleč, velikokrat v Bruslju, za zaprtimi vrati, kjer možje v oblekah modrujejo, nato se jih objavi in javnost jih pač mora sprejeti ... Kar tako. Ali se ne sliši nekoliko neumno, ko na stvar pogledaš s te perspektive? Nekdo nekaj reče in ti preprosto ubogaš. Drugače pa te prisilijo.
Zelo mi je zanimiv angleški izraz za može v modrem. Pravijo jim namreč law enforcement, kar v dobesednem prevodu pomeni vsiljevalci zakonov. Kajti obnašati se je potrebno tako, da služiš vladi, oziroma družbeni eliti, v katere avtoriteto se seveda ne dvomi. Ne razumem, kako kdo sploh še naseda tej lažni demokraciji, ki se jo gremo, kajti v resnici ni nič drugega, kot fašizem in to v polnem pomenu. Tako je na žalost po celem svetu, a ljudi tudi to, kaj posebej ne moti. O tem niti ne razmišljajo preveč. Dokler le imajo resničnostne šove po televiziji, svoje nakupovalne centre in dovolj kruha, da preživijo mesec. A to ni nič novega. Kolikor vem, so že Rimljani rekli nekaj v smislu »Daj ljudstvu kruha in zabave«. Točno to se dogaja, le časi so se spremenili.
Vedno znova sem razočaran nad ljudmi, kako slepi so. Morda namerno, morda ne, vendar so. Prav nič jih ne zanima. Jamrajo, kako hudo jim je, spremenijo pa ne ničesar. In bojim se, da bo stvari čedalje vedno težje spreminjati. Nadzor je vse močnejši, moderne tehnologije omogočajo čuda, moč pa se nenehno koncentrira, kar še nikdar ni pomenilo nič dobrega. Človeštvo drsi v totalitarizem.
Čudi me edino, da ljudje to bolj ali manj mirno gledajo. Zna biti, da je to efekt žabe v vodi, ki se počasi segreva. Ker se jo segreva počasi, žaba ne reagira, dokler se ne že skuha. Upam, da se bo v ljudeh kaj premaknilo, kajti moč ni v kralju, pač pa v ljudeh. Mogočen kralj, ki nima nikomur vladati, ni ravno mogočen. Med tem pa se bom še naprej počutil, kot da sem v lastni državi na obisku, kjer se moram obnašati kot zahteva gospodar.
Pa da ne bo kdo mislil, da nasprotujem zakonom. Dejstvo je, da vsaka družbena ureditev, oziroma vsaka družba, za funkcioniranje potrebuje določena pravila. Gre samo za to, kdo jih diktira in kakšna so. Gre tudi za to, da »ljudežnjaki« še zmerom mislijo, da morajo vedno imeti vodjo, nekoga ki jim vlada. Dokler bodo ti priznavali oblast in (brezpogojno) avtoriteto, bomo pač imeli takšno kot imamo ... Jaz pa se sprašujem, komu v prid deluje sistem in zakoni?
Matic Hriberšek
Rahman.
The Best Of Joss Stone: 2003-2009:
1.	Fell In Love With A Boy
2.	Super Duper Love
3.	You Had Me
4.	»Right To Be Wrong« 5. Don't Cha Wanna Ride
6.	Spoiled
7.	Tell Me 'Bout It
8.	Baby Baby Baby
9.	Tell Me What We're Gonna Do Now (featuring Common)
10.	Bruised But Not Broken
11.	L-O-V-E
12.	Free Me
13.	Stalemate (featuring Jamie Hartman)
Janko Bezjak
1.	MARRY YOU - BRUNO MARS
2.	MOVES LIKE JAGGER - MAROON 5/ CHRISTINA AGUILERA
3.	YOU AND I - LADY GAGA
4.	I WON'T LET YOU GO - JAMES MORRISON
5.	BODY & SOUL - T.BENNETT& AMY WINEHOUSE
6.	STUCK - CARO EMERALD
7.	I DON'T DANCE - SUNRISE AVENUI
8.	NEW AGE - MARLON ROUDETTE
9.	MR. SAXOBEAT - ALEXANDRA STA
10.	SET FIRE TO THE RAIN - ADELE
11.	I'LL BE YOUR MAN - JAMES BLUN1
o sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2»1043 bo Janko Bezjak
Pogoji uporabe FlirtMaker: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operatega, cena povratnega sms-a je 2,49 EUR. Pogoji storitve: wwwsmscity. net/flirtmaker. FlirtMaker je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do portala FlirtMaker. Cena sporočila je 2,49 EUR. Cene vključujejo DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: flirt stop na4444. Reklamacije: 041-494751, reklamacije@smscity.net Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k tamu 12, 2000 Maribor. Sodelovanje v nagradni igri ni pogoj za članstvo v klubu. Pravila in pogoje nagradne igre si lahko preberete na spletni strani www.flirtmaker.com. Nagracha igra poteka od 1.9. 2011 do 30.9. 2011, do 24.00 ure.
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
Meso iz raBsoOo,
TOREK
meso iz razsola, krompirjeva solata SREDA
fižolova juha s smetano, žemeljni
narastek
ČETRTEK
piščančja jetra vgorčični omaki**,
riž, solata
PETEK
ajdova kaša z gobami*, solata SOBOTA
pečenice s kislim zeljem, krompir v
kosih
NEDELJA
goveja juha, kaneloni s šunko, tatarska omaka PONEDELJEK
sladko zelje, govedina (iz nedeljske juhe), krompir
*Ajdova kaša z gobami
Sestavine: 25 dag ajdove kaše, 5 žlic olja, 1 srednje velika čebula, 30 dag šampinjo-nov, peteršilj, mleti česen, šetraj, origa-no, poper, sol, 2,5 dl sladke smetane, 1 dl kisle smetane.
Ajdovo kašo kuhaj 15 minut v osoljenem slanem kropu (5 skodelic vode na 1 skodelico surove ajdove kaše). Kuhano odcediš. Drobno nasekljano čebulo porumeniš na olju. Dodaš na lističe narezane šampinjone in jih pražiš 10 minut. Dodaš sesekljan peteršilj, mleti česen, origano, šetraj, mleti poper in sol ter še malo prepražiš. Priliješ sladko smetano ter pustiš vreti 5 minut. Nato primešaš kuhano in odce-jeno ajdovo kašo. Vmešaš še kislo smetano in na hitro segreješ (ne sme zavreti).
Piščančja jetra v gorčični omaki
Sestavine: 400 g piščančjih jeter, nekaj moke, 1 žlica paprike, 1 čebula, 1/8 l kisle smetane, 2 žlici pekoče gorčice, majaron, sol, mast, nekaj vode.
Moko zmešamo s papriko, v mešanici pa nato povaljamo jetra. Segrejemo mast, na njej pa popražimo čebulo in jetra. Jetra previdno obrnemo. Pripravljena jetra vzamemo iz ponve ter jih postavimo na toplo. V ponev damo gorčico, smetano in majaron, zalijemo z vodo, nato pa kuhamo, dokler se omaka ne zgosti. V omako položimo jetra ter zavremo. Postrežemo z rižem in zeleno solato.
Zbrala: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
B
(Vir: www.pregovor.com) -k-k-k
"Življenje je pač tako: kar nekoga osreči, drugega onesreči." Theophile Gautier •kifk
"Odpri oči - evo ti narave, odpri srce - evo ti življenja."
Emile Zola
-k-k-k
"Življenje je kljub vsemu trpljenju zaradi obupa, neuspeha in krivde vznemirljivo, lepo, zabavno, duhovito in ljubeznivo, polno naklonjenosti in ljubezni, včasih pesmi in imenitnih dogodivščin, včasih plemenito in včasih zelo sivo."
Rose McCaulay
-k-k-k
"Če nameravaš opisati resnico, pusti eleganco krojaču." Albert Einstein -k-k-k
"Če zaprete vrata vsem napakam, bo tudi resnica ostala zunaj." Rabindranath Tagore
-k-k-k
"Govorjenje resnice je pogosto največja pustolovščina."
Friedrich Dürrenmatt -k-k-k
"Kdor išče resnico, jo mora znati prenesti." Kitajski pregovor
-k-k-k
"Moški naj nikdar ne obleče najboljših hlač, kadar gre v boj za svobodo in resnico."
Henrik Ibsen
ZAGOVINA
Kmet je prijateljem ob kozarčku pripovedoval: "Ne boste verjeli, kaj se mi je zgodilo! Pomotoma sem kokošim za hrano natresel ža-govino. Včeraj pa so se izvalili piščanci. Groza! Enajst jih je imelo lesene noge, dvanajsti pa je bil žolna!"
Štajerski TEDNIK
UCENEC OSMEGA RAZREDA
OPRIMEK (REDKO)
OTROŠKE OČI
JELKA (NAREČNO)
NADA NUCIC
TRTNA GLIVIČNA BOLEZEN
SKOP ČLOVEK, ŠKRTEŽ
NAŠA ALPSKA SMUČARKA STROPNIK
ŠALJIVA BODICA
HIŠA, DOMAČIJA
BERBERSKA OPICA
GLAVONOŽEC
ŠTEFAN ERŽEN
BROM
NIŽJI GRAŠČINSKI OSKRBNIK
CHARLES AZNAVOUR
KRAJ PRI GORNJI RADGONI
STIKLJIV OTROK
SNEŽNA DESKA
AFRIŠKA ANTILOPA
PRAVILNIK, POSLOVNIK
IRENA NOVOTNA
BOLGARSKA
SORTA KROMPIRJA
NEMŠKI FIZIK HAHN
ANČKA
SOLFULM. KISLINE
SKUPNI GARANT
VIJUGAST TOK REKE
REKA SKOZI PRAGO
TRAVNIŠKA RSTLINA
ANTON ČEHOV
LOVEC NA KAČE
POSVEČENI UČENJAK
SMUČAR PETROVIČ
NADOMESTEK DENARJA
DEL TELESA
RUDI TROJNER
MANJŠI BAT
MODNA TELOVADBA
kravi ubiti. To se lahko zgodi tudi kakšnemu šolarju!"
BONTON
Neža s kmetov se je zaposlila v mesti kot gospodinjska pomočnica.
"Upam, da ste lepo vzgojeni" ji reče gazdarica na dan nastopa službe.
"Kar brez skrbi, jaz niti omar ne odprem, če ne potrkam."
KRAVE
Trije kmetje se zabavajo: "Jaz imam kravo, ki daje toplo mleko!" je rekel prvi. "Moja krava pa daje tudi čokoladno in vanilijevo mleko!" se je oglasil drugi.
"Jaz imam pa samo staro kravo, ki mi kuha, čisti, lika in pere perilo!" je povedal tretji.
TESTNI ALARM
Na oglasni deski krajevnega urada je nalepljeno obvestilo gasilskega društva: "V četrtek ob 11. uri bo testni požarni alarm. Če bo v tem času kje gorelo, testni alarm odpade!"
DOBRA MOLZNICA
"Koliko litrov mleka daje tvoja
koza?" vpraša kmet soseda.
"Okoli štiri litre."
"In kaj narediš z mlekom?"
"Dva litra ga spijemo sami, pet
litrov ga pa prodam."
OPOZORILO
Pred šolo na nezavarovanem prehodu preko železniške proge je vlak povozil dve kravi. Ta prehod preko proge so uporabljali tudi učenci za prihod v šolo, zato se je šolski direktor odločil, da šolskemu ministrstvu pošlje opozorilno pismo: "Rad bi vam sporočil, da je vlak na nezavarovanem prehodu preko železniške proge, ki se nahaja pred našo šolo, povozil dve kravi. Da se nista preveč mučili, so morali obe
PREMAKNJENA LESTEV Soboslikar reče delovnemu kolegu:
"Daj, primi se za čopič, jaz bom pa prestavil lestev!" In res. Pleskar na lestvi se prime za čopič, spodnji pa prestavi lestev. Tisti s čopičem se je uspel obdržati v zraku, držeč se samo za čopič. "Neverjetno!" je rekel šaljivec. "Kako ti je to uspelo?" "Zato, ker ta vic že poznam!"
RAZPOREK
Prijatelj pride k direktorju na obisk in opazi, da ima ta odprt razporek na hlačah. Ko ga opozori na to, si direktor zapne hlače in se v zadregi opraviči: "Saj veš, te tajnice vse razme-čejo, za sabo pa nikoli ne pospravijo."
ZADNJE PISMO
"Upam, da niste ena od tistih
tajnic, ki ob štirih konča delo,
ne da bi do konca napisala
pismo."
"Ne, kje pa, gospod direktor. Jaz po tretji uri pisem sploh več ne pišem!"
UGANKARSKI SLOVARČEK.: FULMINAT = sol fulminatove kisline, KUNOVA = kraj pri Gornji Radgoni, LEONOV = ruski pisatelj (Leonid Maksimovič, 1899-1994, Jazbeci), MIKL = slovenski ekonomist in strokovni pisec (Ciril, 1923-), OIDIJ = trtna glivična bolezen, grozdna plesnoba, OMAST = stenski omet, ORIKS = afriška konjska antilopa, SRČENIKA = sredica, srčevina.
■JBOB>j
'oe>j!is 'bjbwbi 'e>po 'BAOunx 'oado^s '2ÜBJA 'BJBi!>j 'ipo '¡qsj 'ono 'BJ!lßs 'NN 'uoq 'BUB|d 'toSbw '|ai 'iy 'pjoqAous 'jg '9>j00 'J9pUB9W 'SI '>|9W9i!Jd 'TBipinj '39|0S0WS0 'U|1U9|BA 'TSBWO 'J9|||/\| 'BJBZO 'wd :0UABJ0P0A IXNVZIHX 31 A31IS3H
íPoiluZajtz naí
na íuztouns.m iplehil
RADIOPTUJ
«fc» áfilettc
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
Govori se ...
... da lahko glede na izdano mnenje s pridržkom po vzoru poetovionskega Komunalnega podjetja v kratkem pričakujemo kakšen odstop tudi v Štefanovem javnem podjetju.
... da je predsednica nadzornega sveta Štefanovega podjetja to verjetno zaslutila že lani in pravočasno odstopila.
... da se gredo v mestni občini Poetovionski pravo farso. Župana sosednje občine so »odstopili«z mesta direktorja, da bi ga umestili na udoben stolček vodje kabineta. Volk sit, koza cela?
... da so nekatere blokarske Poetovionce v teh mrzlih ju-trih namesto toplih radiatorjev ogrele visoke položnice.
... da v štemtalski občini blokarjev niso uspeli ogreti niti na najprimernejši način, čeprav je bilo na jesenskem
pikniku dovolj pečenega kostanja in baje tudi mošta.
... da so v sosednji občini zmlatili ajdo. Žgancev sicer ne bomo vsi siti, ampak dovolj je bo, da se bo na njej kleče pokoril kak grešnik ali gre-šnica .
... da bi se morale ptujske kegljavke fotografirati že pred začetkom prvenstva. Po-
tem bi tudi prvo zmago dosegle prej.
Vidi se ...
. da se v neki ob haloški občini lahko pohvalijo, da so pred kratkimproslavili 150-le-tnico. Treh občinskih svetnikov namreč: eden je praznoval abrahama, drugi 10 let manj, tretji pa 10 let več.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 24. oktobra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrado prejme Lovro Marinkovič, Rimska ploščat 20, 2250 Ptuj.
Anekdote
Foto: Matej Ropič
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
Tokrat nam je fotografijo poslal Matej Ropič iz Šturmovca, na njej pa so domače goske. Zaenkrat se vesele sprehajajo po travniku ob Studenčnici, ker jim ni še nihče povedal, da se bliža martinovo ...
***
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
		6	4				1	
3					7		6	
		1	8		2			
			1					8
2					4	9		
5	8						2	
				5		7		
				3				9
6		7						3
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven		©	€€€	0
Bk	¥¥	©©	€€	000
Dvojčka		©©©	€	0
Rak	¥¥¥	©	€€€	000
Lev	¥	©©©	€€€	00
Devica	¥¥¥	©	€€	000
Tehtnica	¥¥	©©	€€€	0
Škorpijon	¥¥¥	©	€€€	000
Strelec	¥	©©©	€	00
Kozorog	¥¥	©©	€	000
Vodnar	¥¥	©©©	€€€	00
Ribi	¥¥	©©	€	000
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 18. do 24. oktobra 2011. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Rimski govornik, državnik in filozof Mark Tulij Cicero je strašno sovražil prazno besedičenje. Neko je na Forumu poslušal zagovornika, kije kazal na varovanca in izumetničeno poudarjal: »Ta izredni človek, ki ga je mati devet mesecev nosila pod srcem...«
Cicero ga je ustavil z besedami: »Ali morda druge matere nosijo otroke v žepu?«
Starogrški filozof Zenon je zelo rad gledal za mladimi dekleti. Ko so ga zbodli, da se za filozofa to ne spodobi, je smehljaje dejal:
»Lepotice bi se mi res smilile, če bi jih ljubili samo tepci.« ***
Neron se je zaljubil v lepega sužnja in se z njim javno poročil. Seneka je ob tem pripomnil:
»To bi bil moral narediti že njegov oče.«
***
Mladina se je rada posmehovala Diogenu, toda ta se je znal braniti. Ko sta dva mlečnozobca na cesti srečala modrijana v čudni opravi, je eden opozoril soseda: »Pazi, da te ta žival ne požre!« Diogen je pomirjevalno rekel: »Brez
skrbi, takšne zelenjave nejé.«
***
Cicero je stavil s prijateljem, da bo napisal najkrajše pismo na svetu. Po nekaj dneh dobi prijatelj naslednje sporočilo:
»Eo rus.« (Grem na deželo.)
Prijatelj pa mu je odgovoril:
»I.« (Pojdi!)
***
Cesar Hadrijan je vprašal grškega filozofa Epikteta, zakaj umetniki predstavljajo Venero vedno golo.
»S tem hočejo povedati,« je odgovoril Epiktet, »da pridejo tisti, ki se vdajo njenim nasladam, ob vse.«
Ptuj • Šokantno odkritje kriminalistov
Razkrili prostitucijo in trgovino z ljudmi
Na policijski upravi v Mariboru so v petek, 14. oktobra, predstavili uspešno akcijo kriminalistov, ki so razkrili kazniva dejanja zlorabe prostitucije in trgovine z ljudmi; storilci naj bi bili iz območja Ptuja, vse pa naj bi se dogajalo v okrepčevalnici Emica na Bregu.
Foto. M. Ozmec
Domnevna prostitucija naj bi se dogajala v najetem gostinskem lokalu Okrepčevalnica Emica na Bregu.
Kot sta na tiskovni konferenci pojasnila Tomaž Peršolja, vodja oddelka za kriminalne združbe Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave, in Robert Munda, vodja Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor, so mariborski kriminalisti ob usmerjanju Okrožnega državnega tožilstva na Ptuju zaključili dalj časa trajajočo kriminalistično preiskavo suma storitve kaznivih dejanj zlorabe prostitucije in trgovine z ljudmi. Že decembra 2010 so začeli zbirati obvestila in v nadaljevanju izvajati prikrite preiskovalne ukrepe.
Ugotovili so, da so storilci z območja Ptuja v prostitucijo, ki se je izvajala v prostorih najetega gostinskega lokala (neuradno se je izvedelo, da gre za gostinski lokal Emica na Bregu), prisilili 30-letno žensko iz Srbije. Žrtev so osumljenci s preslepitvijo, da bo delala v gostinskem lokalu na Ptuju, pridobili v Srbiji. Za delo kot pomožno osebje naj bi prejemala ustrezno plači-
lo. Avgusta 2010 so jo pripeljali iz Srbije na Ptuj. Po prihodu so ji odvzeli potni list, ji omejili gibanje in jo prisilili v prostitucijo. Zaradi nevzdržnih življenjskih in bivanjskih razmer in zlorabe se je uprla, zato so jo konec septembra 2010 odpeljali v Bosno in Hercegovino, od koder se je morala sama vrniti v Srbijo. Pri tem kaznivem dejanju je sodelovalo več oseb, starih od 28 do 42 let, z območja Ptuja, Ljubljane in Celja.
V nadaljevanju sta 28-letni moški in 34-letna ženska januarja 2011 zaprla gostinski lokal. Zaradi nadaljnje prodaje deklet za prostitucijo in trgovine z ljudmi sta nadaljevala iskanje žrtev v Bosni in Hercegovini ter Srbiji.
Kriminalisti so tudi ugotovili, da so storilci protipravno ponujali v prodajo več kosov orožja. En kos orožja z naboji so enemu izmed storilcev zasegli.
Člani hudodelske združbe
so 10. oktobra prodali 20-le-tno državljanko Slovenije z namenom, da bi v Italiji izvajala prostitucijo. Za prodajo je hudodelska združba prejela kupnino v višini 4000 evrov. Pri tem dejanju so policisti prijeli storilce in jim odvzeli prostost. Policisti
so prijeli 16 oseb in zoper 8 oseb odredili pridržanje. Tri osebe so 12. oktobra privedli k preiskovalnemu sodniku.
Zoper 8 oseb so podali kazensko ovadbo Okrožnemu državnemu tožilstvu na Ptuju. 13. oktobra je izvenrazpravni senat Okrožnega sodišča na
bi brazde ostale prazne in s tem bi bila zemlja optimalno pripravljena za spomladanske posevke. Pri sedanjem načinu rabe pa so bile težave, predvsem na težjih tleh."
Ptuju zoper 42.-letnega moškega odredil pripor. Zaradi suma, da so osumljeni izvršili še več enakih kaznivih dejanj, kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor nadaljujejo preiskavo.
-OM
tnih ozelenitev popolnoma odvisna od tega, kaj nekdo namerava pridelovati kot redno kulturo na njivah: „Za poletne ozelenitve pridejo v poštev izključno površine, kjer se sicer gojijo vse vrste žit, oljna ogrščica, mogoče še zgodnji krompir. Torej vse tiste kulture, ki jih lahko spravimo z njiv nekje do sredine julija. Nikakor pa ne moremo poletnih ozelenitev izvajati na njivah s koruzo. V teh primerih se pač lahko uveljavlja že doslej znana zimska ozelenitev."
Z letošnjim letom se iztečejo vsi KOP ukrepi: „Kmetje, ki so že doslej in bodo želeli ostati v tem programu, imajo možnost podaljšanja za dve leti, kar bodo označili na sub-vencijskih vlogah naslednje leto. Tisti, ki tega ne želijo več, pač ne bodo izpolnili določenih polj na vlogi in bodo s tem dali vedeti, da niso več v KOP programu. Posebne odjave ali izjave niso potrebne. Jasno pa je, da bodo ukrep poletnih ozelenitev lahko koristili le tisti, ki bodo ostali v KOP še nadaljnji dve leti. Priporočal bi, da se čimveč kmetov odloči za nadaljevanje KOP, še zlasti tisti kmetje, ki kmetujejo na težkih tleh, saj jim bo ukrep poletnih ozelenitev zelo koristen."
Podravje • Napoveduje se nova subvencija za kmete
Za zelene njive poleti
Kmetje, ki so vključeni v kmetijsko okoljski program (KOP), se lahko že naslednje leto nadejajo Letos konec KOP nove subvencije; gre za ti. i. podukrep poletnih ozelenitev njiv, vendar pa se morajo tudi zavedati, da ob uvedbi poletne ozelenitve, ne morejo več koristiti denarja za zimske ozelenitve.
„V našem zavodu si že nekaj let prizadevamo za uvedbo tega ukrepa, saj gre za zelo koristno zadevo; poletna ozelenitev namreč zelo zmanjšuje morebitno izpiranje nitratov v podtalnico, pomeni pa tudi bistveno izboljšanje rodovitnosti tal s povečanjem humusa v tleh v primerjavi s sedaj veljavnimi zimskimi ozelenitvami. Poletna ozelenitev naj bi veljala od konca junija do 16. oktobra; v tem času bi morale biti rastline posejane. V osnutku smo predlagali, da bi za ukrep poletnih ozelenitev lahko bila uporabljena večina rastlin, ne le nekatere, vendar naj Evropska komisija tega ne bi odobravala. Zato zdaj predlagamo najprimernejše rastline, ki bi morale biti odobrene, gre pa v glavnem za neprezimne rastline, kot so: abesinska gizotija (mungo), odlična je tudi facelija, oljna redkev, tudi ajda. Gre za rastline, ki ob prvi slani pozebejo. Prednost teh rastlin v primerjavi s prezimnimi pa je, da v
poletnem času, ob veliki vročini, izjemno hitro rastejo in dajejo ogromno zelene mase. S tem ukrepom bi tako dosegli to, da bi kmetje, najkasneje do 16. oktobra, imeli posejane njive, zraslo bi veliko zelene mase, rastline bi cvetele, in kot rečeno, proizvedenega bi bilo veliko humusa, s čimer se povečuje odpornost zemlje na sušo. Glede na to, da te rastline rastejo izjemno hitro, bi tudi »razplevelili« njive, saj bi prerasle in uničile ostale plevele," pojasnjuje svetovalec Ivan Brodnjak in dodaja, da je napovedan ukrep zaenkrat še v fazi dokončanja osnutka. Ta ukrep bi bil sicer zelo dober za kmetije, ki imajo nekoliko težja tla, in kjer se prezimni posevki niso najbolje obnesli.
Višina subvencije, oz. neposrednega plačila za poletne ozelenitve, še ni določena, pričakovati pa je, da bo podobna kot sedaj za zimske ozelenitve, torej okoli 170 evrov na hektar, seveda pa
bo to odvisno tudi od preračunanih stroškov. „Opozoriti pa moram, da se poletna in zimska ozelenitev izključujeta, se pravi, da kmet ne more koristiti obojega, kar je z vidika prakse kmetovanja
itak nemogoče. Vsak se bo pa lahko odločal zase, glede na svoje načrte na kmetiji. S strokovnega vidika poletno ozelenitev zelo zagovarjam, saj bi se tako oktobra zelena masa preorala, do spomladi
Brodnjak ob tem še opozarja, da bo vsak kmet, ki bo želel pridobiti plačilo za poletno ozelenitev, moral upoštevati vse standarde, ki veljajo za KOP, od obveznega izobraževanja, vodenja evidenc, analize tal do gnojilnih načrtov itd. Seveda pa je izbira pole-
Ukrep poletnih ozelenitev njiv naj bi se uveljavil v naslednjem letu, vendar ga bodo lahko koristili le tisti kmetje, ki bodo ostali v KOP še nadaljnji dve leti.
Foto: SM
Prireditvenik
Torek, 18. oktober
16.30 Skorba, igrišče: 13. občinski praznik Hajdina; občinsko prvenstvo v
malem nogometu na travi za veterane 17.00 Ptuj, MGPtuj: novinarska konferenca pred tretjo premiero sezone
2011/2012; predstava Proti severnemu vetru 17.30 Ptuj, poročna dvorana Mestne hiše: sprejem Nine Potočnik, članice slovenske teniške reprezentance deklet, pri županu MO Ptuj dr. Štefanu Čelanu
18.00 Ptuj, DomKULTure: potopisno predavanje Slavka Podbrežnika - Pod
žarom črne afriške zvezde - s kolesom po Gani 20.00 Budina-Brstje: začetni tečaj družabnih plesov, Pingi
Sreda, 19. oktober
16.00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška: pravljična ura 19.30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Proti severnemu vetru Daniela Glattauerja, MGP in Prešernovo gledališče Kranj, za izven
Četrtek, 20. oktober
18.00
18.30 19.00
20.00
Gerečja vas, gasilski dom: 13. občinski praznik Hajdina; 6. občinsko prvenstvo v šahu
Poljčane, OŠ: lutkovna predstava Čebelica Debelica Ptuj, Velika dvorana Narodnega doma: Kulturna arena ZKD Ptuj; Potovanje lepih umetnosti v sliki, besedi, plesu in zvokih harfe -pogovor z umetnostno zgodovinarko Tatjano Kralj; nastop plesalk PK Mambo in harfistk
Ptuj, slavnostna dvorana ptujskega gradu: 1. koncert - koncertni abonma Arsana; Brencl banda - Zemljin ples
Petek, 21. oktober
11.00
15.30
16.00
17.00
18.00
18.00 19.30
20.00
Skorba, Dom krajanov: srečanje občanov starejših od 70 let, občine Hajdina
Hajdina, izpred občine: 7. nočni pohod na Donačko goro PD Hajdi-na
Hajdina, občina: sprejem zlatih maturantov pri županu mag. Stanislavu Glažarju
Maribor, dvorec Betnava: odprtje razstave Sprehod skozi čas s kulturnim programom v okviru projekta Mednarodni kiparsko-slikarski simpozij ob 10. obletnici KUD-a Forma viva Makole Ptuj, kegljišče Deta center: 13. občinski praznik Hajdina; občinsko prvenstvo v kegljanju
Pragersko, Dom kulture: 6. obletnica TD Breza Pragersko Gaj Ptuj, Mestno gledališče: premiera predstave Proti severnemu vetru Daniela Glattauerja, MGP in Prešernovo gledališče Kranj Majšperk-Breg, dvorana AP: komedija Scapinove zvijače društva Smoteater
Kino Ptuj - CID
petek, 21. oktober: 17.00 Smrkci; 19.00 Oddelek groze; 21.00 Art: Mam-muth
Mali oglasi
STORITVE
IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela izvajamo. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor,Tel. 051 70 10 20, 02 25 27 363.
KAKO zaslužiti in ne plačati davka? 041 789 902, Robert Ciglarič, s. p.
NEPREMIČNINE
ODDAM v najem opremljen gostinski lokal v okolici Ptuja. Telefon 781 53 01, 031 895 529.
ODDAMO v najem poslovne prostore v drugem nadstropju v izmeri 68 m2, v centru mesta, Kremplje-va ulica na Ptuju. Telefon 041 212 136.
ODDAM v najem enosobno stanovanje, opremljeno z balkonom. Telefon 041 728 945.
PRODAM hišo na Jurčičevi na Ptuju, skupna parcela 998 m2. Telefon 041 215 485.
V HAJDOŠAH oddam enosobno opremljeno stanovanje paru. Tel. 040 644 601.
KMETIJSTVO
KUPIM bikce od 120 do 160 kg. Tel. 031/458-702.
UGODNO prodam suha mešana drva z dostavo na dom. Tel. 041 914 263.
NESNICE, mlade, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, ugodno prodajamo vsak dan od 8. do 1 7. ure. Sor-šak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM bukova drva, razžagana, metrska ali v hlodih, možna dostava. Tel. 031 532 785.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM bukova, gabrova in brezova drva, možnost razreza na 25 in 33 cm, možnost dostave. Tel. 041 723 957.
DRVA iz sušilnice in bukovi briketi, 1 t nadomesti 7,5 m3 običajnih bukovih drv, ugodna dostava, tel. 051 828 683.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.
KUPIM traktor Zetor ali IMT - Ferguson. Tel. 041 235 349.
PRODAM sveže zelje, krompir za ozimnico, čebulo in krmni krompir. Tel. 041 452 492.
PRODAM sedem mesecev brejo te-lico simentalko ali menjam za jalovo kravo ali telico ter kupim jalovo kravo. Tel. 041 904 119.
PRODAMO prašiče, težke od 25 do 110 kg, po dogovoru jih tudi očistimo. Tel. 041 978 309.
IŠČEMO žensko za 24-urno nego nepokretne ženske, nudimo hrano, stanovanje in plačilo po dogovoru na Hočkem Pohorju. Tel. 031 232 136 ali 02 603 36 51.
RADIOPTUJ
89,8« 98,2 »ICH3
íPoduíajh naí na íuitounm. íjiLtu!
RADIOPTUJ
*tct> áftietu
www.radio-ptuj.si
VSAK C£TRT£¡< OS 20,00 URI
Vsem, ki jo poznate SPOROČAMO, da
MARICA PODGORŠEK
izTrdobojcev 10, Zg. Leskovec, jutri, 19. oktobra 2011, praznuje svoj 50. rojstni dan in s tem vstopa vklubABRAHAMK
POSKOČNIH
1.	PETKA ■ Ko rožce ji bom sadil
2.	PAJDAŠI ■ Njen sladek smeh
3.	DOLENJSKI ZVOKI - Dve strani sveta
4.	PRVA POSTAVA-Življenje
5.	POVRATNIKI - Igre na srečo
6.	ČAR - Dež in sonce
7.	NAVDIH-Navdih
Ji t
POP 7 TOP
1.	SKATER & Ans. BRATOV GAŠPERIČ - Baby mala
2.	WERNER - Ure dnevi tečejo
3.	DOMEN KUMER-Adriana
4.	TANJA ŽAGAR - Naj živi lep spomin
5.	MARKO PEZDIRC in BARBARA KUNTARIČ - Val morja
6.	NATAŠA MADJAR - Malo tu malo tam
7.	OBJEM - Stare slovenske popevke
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Tel. Številka:
Glasovnice poSlJltc na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13,2288 Hajdina
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Tako prekmalu si odšel, koliko mladosti še pred sabo imel, toliko življenja še ne izživel. Se spomniš, kako si se z nami smejal, koliko ljubezni in sreče nam dal, prav takšen boš v naših srcih ostal.
V	SPOMIN
Jutri, 19. oktobra, minevajo tri leta, odkar nam je kruta usoda za vedno vzela našega sina, brata, vnuka, nečaka, bratranca in prijatelja
Dušana Kokola
IZ BODKOVCEV 31 5. 10. 1989-19. 10. 2008
V	naših srcih je ostala velika bolečina, ki se je ne da preboleti, a prelepih spominov nate nam nihče ne more vzeti. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo preranem grobu, mu darujete cvetje in prižigate sveče.
Z neizmerno bolečino v srcih: mama, atek, brat Boris z družino, mati in vsi, ki te imajo radi
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je.
ZAHVALA
ob boleči izgubi
Štefana Šmigoca
IZ NOVE VASI 93 B PRI MARKOVCIH
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala za darovano cvetje in sveče, za svete maše in izrečena ustna in pisna sožalja. Najlepša hvala vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu pospremili v njegov tihi dom.
Hvala g. župniku Janezu Maučecu in stolnemu župniku Marku Veršiču, cerkvenim pevcem in pevcem MOPZ Mar-kovci, govornikoma in govornici za besede slovesa, kolektivu VGP Drava Ptuj, kolektivu Saubermacher Slovenija in kolektivu Inmont Šmigoc. Iz srca hvala.
Njegovi najdražji
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
TV
www.siptv.si
TOREK 18.10.
SREDA 19.10.
8:00 Oddaja iz arhiva Občine Destmik 9:20 Destmik - Ljudski pevci in godci 10:50 Polka in Majolka 11:50 Video strani 18:00 Destmik - Iz domače skrinje 20:00 Oddaja iz Občine Destmik 21:10 Polka in Majolka 22:10 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani
ČETRTEK 20.10.
8:00 Podelitev Žgečevih nagrad 9:40 Polka in Majolka 10:40 Večer ljudskih pesmi 12:00 Video strani 18:00 ŠKL
18:50 Domava - Iz domače skrinje 20:00 Oddaja iz arhiva Občine Domava 21:45 Glasbena oddaja 23:30 Video strani
8:00 Hajdina - Spravilo koruze 8:30 Draženci - Večer vinskih pesmi 10:30 Ptujska kronika 10:45 Ljudski pevci se predstavijo 12:15 Video strani 18:00 Hajdina - Iz domače skrinje 20:00 Skorba trga in preša 21:30 Glasbena oddaja 22:30 Mozaik kulture 23:00 Video strani
Z vami že 15 let!
P
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Donava 116 D, 2252 Domava
P
PTUJSKA TELEVIZIJA
perns
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
TorakIS.IO.
10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Hrana in vina 10:45 Pregled tedna — pari. 1106 Spoinajmpse com — pon. 12:00 Ptujska kronika 12,20 Modra - pon, 12=55 Info kanal 14:55 Pomuiski tednik 15:35 Hrana in vino-pen. 10:00 Info kanal
17:30 Moto scena-4. oddaja por. 17:50 Info kana! 18:00 Ptujska kronika-pon. 18:20 Kultura na dlani - oddaja o
projektu EPK pon. 19:20 Info kana! 19:55 2. nogometna liga 20:25 Spoiiiajmosi.com -pon. 21:15 Spoznavamo občino -pen. 21:30 Mota scena — 3. oddaja pon. 21:50 Info kanal 22:00 Ptujska kronika-pon. 22:20 Info kanal
Sreda 19.10.
10:00 Ptujska kronika-pon, 10:20 Hrana in vino 10:45Spoznavamo občine-pon. 11:05 SpDznajmose.com - pon. 12-00 Ptujska kronika-pon. 12:20 Modro-pon. 12:55 Info kanal 13:55 Cospel koncert 16:35 Hrana in vino-pon. 16:002. nogometna liga 16:30 Info kanal 17:00 Povabilo na kavo-pon. 17:30 Pregled tedna - pon. 17:50 Info kanal 18 00 Povabilo na kavo 18,30 Kultura na dlani-oddaja c
projekta EPK pon. 19:30 Sreda v sredi 20:15 Reji TV-6oriSnica 21:16 Spoznavamo občine — pon 21:30 Moto scena - 4. oddaja pon. 21:50 Info kanal 22:00 Ptujska kronika-pon. 22:20 Info kanal
Četrtek 20,10.
10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Hrana in vino 10:45 Spoznavamo občine - pen. 11:06 Speznajmesi-oem-prin. 12:00 Ptujska kronika 12:20Povatilonalavo-p. 12:502. nogometna liga 13:20 Info kanal 13:55 Dospel koncert pen. 15:35 Hrana in vino -pon. 15:00 Info kanal
17:30 Moto scena - 4. oddaja pon. 1750 Info kanal 18:00 Ptujska kronika-pon. 13:20 Kultura na dlani - oddaja o
projekt j EPK pon. 19:20 Info kanal 2D:25 Spoznajmoso.com - pon. 21:15 Spoznavamo občine - pon. 21:30 Moto scena - 2. oddaja pon. 21:50 Info kanal 22:00 Ptujska kronika-pon. 22:20 Info kanal
www.petv.tv
Odslej nas labki spremljate (udi na 12
Hum • Obujanje tradicije na kmetiji Vlada in Silve Kelemina
Žetev ajde kot nekoč
Na kmetiji Vlada in Silve Kelemina na Humu pri Ormožu so minulo soboto pripravili žetev ajde kot nekoč. Tako veselo nekoč ob žetvi gotovo ni bilo, pa tudi toliko pomagačev in radovednežev v tistih časih ni bilo na kmetiji. Način, kako so pospravili ajdo z njive v vreče, pa je bil povsem enak kot v teh krajih pred 100 in več leti.
Silva Kelemina je 10. junija posejala ajdo na 8 arih. Prav veliko to res ni, a da bi imela pri žetvi pomoč, je povabila prijatelje in znance. V lepem sončnem dnevu se je na Keleminovi kmetiji zbralo okrog 50 dela voljnih in radovednih žanjcev in žanjic ajde. Na njivo so se odpravili z vozom s konjsko vprego, veliko delavcev je bilo oblečenih v tradicionalna oblačila, med njimi tudi člani folklorne skupine Metla, ki so ne le pomagali žeti, ampak tudi peli, plesali in skrbeli za dobro voljo.
Na njivi so žanjice s srpi požele ajdo, moški pa so jo povezali v snope in naložili na voz. Dela sicer ni bilo pretirano veliko, a so si žanjice in njihovi pomagači vseeno zaslužili malico na njivi. Gospodinja je ponudila mehki sir, zaseko, domači kruh, jabolka in vino. Ko so se okrepčali, so z vozom ajdo odpeljali proti domu, kjer so prikazali potek ročne predelave ajde. Snope so zložili na tla v štirikotnik in jih mlatili s cepci. Potem so ajdo na grobo presejali na „redos", nato pa še bolj
Foto: Vera Lazar
Moški so snope znosili na voz in s konjsko vprego odpeljali domov.
Foto: Vera Lazar
Ženske so ajdo požele s srpi.
na fino z „vetrjakom". Nazadnje so ajdo napolnili v vreče in pripravljena je za v mlin. Pridelka je bilo okrog 100 kilogramov.
Med delom so se zbrani tudi zabavali in prikazali igro draženje sršenov, ki so se jo včasih šli v teh krajih.
Silva Kelemina pravi, da je ajdo lahko pridelovati, vendar to danes počno predvsem ekološko usmerjene kmetije. Včasih je bila ajda
tako razširjena kot danes pšenica, a jo je ta povsem izpodrinila. Silva je ajdo med letom malo oplela, kakšnega večjega dela pa ni bilo. Zanimivo je, da ajda nima kakšnih naravnih škodljivcev, zato je ni treba škropiti. Pa tudi gnojiti je ni bilo treba, saj je porabila hranila, ki so v tleh ostala še od ječmena, ki je na njivi rasel pred njo. Ajda se žanje okrog 1. novembra.
Silva ajdo zelo ceni in uporablja za najrazličnejše namene. Pobirala je ajdove vršičke za čaj, ki je odličen sladkan z medom. Zelo rada uporablja tudi kašo, ki je uporabna za solate, priloge, zakuhe, za pripravo kašnic in drugo. Tudi moka je zelo okusna, čeprav ima malo specifičen okus in zahteva določeno pripravo, uporabi pa jo za žgance, rulade, kruh, različne sladice. Z luščinami, ki ostanejo, pa napolni še zglavnike, ki so prav prijetni za spanje.
Svoje znanje o ajdi in izkušnje z njo Silva rada deli tudi z drugimi in lani je imela različne kuharske tečaje na to temo. Sicer pa se na kmetiji ukvarjajo še z rejo ovc in izdelki iz volne, s predelavo kmetijskih pridelkov, skuhajo pa tudi žganje. Silva si je pridobila tudi certifikat domače obrti, pri iskanju novih možnosti na kmetiji pa sta ji veliko pomagala Društvo kmečkih žena Ormož in kmetijska svetovalna služba.
Viki Ivanuša
Zetale • 8. tekmovanje grča in grčica
Zmaga Furmanovi in Šircu
Strojni krožek (SK) Žetalanec je letos pripravil že osmo občinsko gozdarsko tekmovanje za naslov žetalske grče in grčice 2011. Letos se ga je udeležilo 12 tekmovalcev in tri tekmovalke, ki so morali pokazati svoje znanje in spretnosti v več disciplinah.
Prav vsi tekmovalci in tekmovalke, eni v moški in druge v ženski kategoriji, so se morali pomeriti v kombiniranem rezu, preciznem rezu na podlagi, zaseku in
podžagovanju, kleščenju in atraktivnem podiranju droga na balon. Izbirna in neobvezna disciplina pa je bilo obračanje meča in menjava verige na motorni žagi. V tej
neobvezni disciplini, ki jo je izvedlo šest tekmovalcev, je zmagal Toni Butolen z neverjetnim časom sedemnajstih sekund.
Sicer pa so bili po koncu
gozdarskega tekmovanja rezultati naslednji; naziv grčice je letos dosegla domačinka Veronika Furman, prva pomočnica je postala Kristina Štajnberger, druga pomočnica pa Renata Bele.
V moški konkurenci si je z velikim naskokom pred ostalimi tekmeci naziv grče priža-gal Slavko Širec, prvi pomočnik je postal Toni Butolen, drugi pomočnik pa mladi
Žetalčan Mitja Širec, sicer sin zmagovalca, ki bo očitno nadomestil svojega očeta.
„Razen prvouvrščenega Slavka Širca, ki je letos res zmagal z očitnim naskokom kar 80 točk pred drugouvr-ščenim, so bile razlike med ostalimi tekmovalci izjemno majhne; dovolj pove že podatek, da je kar pet tekmovalcev razvrščenih v rangu do 30 točk razlike," je po koncu tekmovanja povedal vodja SK Žetalanec Izidor Štajnberger in še dodal, da je občinsko gozdarsko tekmovanje odprto za vse interesente, ne glede na to, iz katerega kraja ali občine prihajajo, vendar pa se naslov grče in grčice podeljuje le domačinom iz Žetal.
SM
Osebna kronika
Rojstva: Urška Tropenauer, Plitvica 10 a, Apače
-	deklica Zala; Dušanka Rodvajn, Osojnikova c. 9, Ptuj - deklica Zara; Darja Miško, Žvab 38, Ivanjkovci
-	deček Timotej; Vesna Vargič, Maistrova ul. 54, Ptuj - deček Jaka; Natalija Krajnc, Ul. Bratka Krefta 48, Sv. Jurij ob Ščavnici
-	deček Maj; Irena Princl, Kajuhova ul. 11, Kidričevo
-	deček Maks; Simona Gol, Ul. heroja Lacka 9, Ptuj - deklica Lili; Žaklina Hrenko, Arbajterjeva ul. 3, Ptuj - deklica Naja; Karmen Jurša, Dvorjane 82, Spodnji Duplek - deklica Lana Mia; Irena Kodrič, Kočice 15, Žetale - deček Žan.
Umrli so: Franc Vrabelj, Pacinje 26, Ptuj, roj. 1920
-	umrl 3. oktobra 2011; Anton Kmetec, Bukovci 172, roj. 1932 - umrl 4. oktobra 2011; Štefan Šmigoc, Nova vas pri Markovcih 93 b, roj. 1944 - umrl 4. oktobra 2011; Matilda Zidarič, roj. Isak, Pušenci 22, roj. 1929 - umrla 9. oktobra 2011; Marjeta Tomažič, Stojnci 99, roj. 1932 - umrla 6. oktobra 2011; Marija Stipetič, roj. Horvat, Ilčeva ul.12, Ptuj, roj. 1929 - umrla 7. oktobra 2011; Marija Žagavec, roj. Zamuda, Radoslavci 69, roj. 1919 - umrla 9. oktobra 2011.
Poroki - Ptuj: Igor Novak, Teplyjevo naselje 11, Maribor, in Manca Godec, Kotnikova ulica 2, Spodnje Hoče; Simon Druzovič, Drbetinci 13, in Nina Zupanič, Zavčeva ul. 16, Ptuj.
«s
£tčymka budilka
89,8 98,2 104,3 Mh
f~oálu$ajte naó tudi na ópietu.: www. radia -ptuj. ó i
RADIOPTUJ
89,8-98,2-104,3
Napoved vremena za Slovenijo
Če je vlažen in mrzel Luka (18.), "3/15 sneg prikuka.
Na letošnjem tekmovanju za naziv žetalske grče in grčice je bilo napeto do konca; razlike med tekmovalkami in tekmovalci so bile majhne, saj so vsi odlično obvladali delo z motorno žago.
Danes bo pretežno jasno, zjutraj bo slana. Čez dan bo zapihal jugozahodni veter. Proti večeru se bo ponekod v zahodni Sloveniji pooblačilo. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 2, ob morju 5, najvišje dnevne od 14 do 19 stopinj C.
V sredo bo v vzhodni Sloveniji še sončno. Drugod se bo pooblačilo, v zahodnih krajih bo pričelo deževati. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. V četrtek bo oblačno s padavinami. Meja sneženja se bo spustila pod 800 m.
Foto: SM