Leto V., štev. 5
LTubltana, sobota, 8. Kamisrfa 1924
Pcstniaa oavsamana
Cena 2 Dm.
ob 4 i)utra>.
Sune mesečno 20 — Din U inozemstvo 30 — , neobvezno
Oglasi po tarifo.
Uredništvo:
Miklošičeva cesta it. 16/?. T-jlefou it. 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravnlštvoi
LlubUana. Prešernov* ul. št 54. Telet. »t. 88.
Podružnici c
Maribor. Barvarska ul. t, Celje, Aleksandrova &
Račun pn poštn. čekov, zavodu žiev. 11.6(2,
LJubljana, 4. janunrja.
Konferenca članov glavnega odbora demokratske stranke je danes sklenila, da se [>ozove plennm glavnega odbora k <eji. na kateri naj se rešijo, odnosnn pripravijo za kongTp« stranke odlo-iltve n velikih vnrnSanjih. ki stoje da-aes [<red organizirano jugoslovensko demokracijo.
Cre nredvsem za Inicijativo. ki jo daje .IDP za solucijo vprašani« državne organizacije na temelju narodnesa in državnega edinstva s popolno decentralizacijo uprave. Glavni odbor na i na podlagi izraženih volilnih misli izdela v podrobnostih zakonske načrte, katere bo treba potem predložiti narodni sknnšfini
7. razčiščeniem tega vprosanja bo obenem poonlnomn vzno«tavlieno tudi taktično pdinstvo stranke, o kateri na-iprotniki tako marllivo razna6ajo vesti. da se v njej lo^iio duhovi med centra li*ti ni docentralisti. V resnici pa so decentralNti vsi in velia to posebno sa takozvano Pribičevičevo grutto. Slovenski demokrati od prvega početka in dano« korakaio trlede obsoja samo-<ji«rav in dalekosefnosti dekonccntra-aije najbolj na levi strani.
Kongres stranke bo obenem p o ž 1 -vil celokupno njeno orsran I-la c i jo in je upati da se bo stranka v vseh delih naše države mogočno razširila. To je tudi državna potreha. Radikalna stranka ie v notranjem razkroju. to r>a np radi razlik v taktiki, imnak radi odrvora proti korupciji in ker mnogi u videva k), da se z velesrh-skim prosrramom med Hrvati in Slovenci np da ničesar opraviti. Tudi srbske masp počeniajo uvidevnti pomembnost iugoslovanskp ideie in to sili marsikaterega misleca v rndikaNki Itranki v razmotrivanje. ip-li l>i ne lillt, umestno revidirati svoie stališče napram doslej toliko zaničevani «iugo-tini». Ob tnm notranjem razkrohi ra-aikalstva. ki srn dane.« skmiaj drži samo še avtoriteta eosp. Pa^iča. tvori demokratska stranka veliko rezervo, na katero se more država vsak ?as opre-ti. rezervo, kateri bo s či-dimi plemen-13. k' bodo izpadli iz rad'k.ilstva in se odločili za revizijo mmitalitete v jiign-slovenski smeri, tvorila lahko mogeč-nr> konlietio ali pa cpIo enotno fronte, ki bo sposobna pro vesti tudi najtežje notranjpriolitičnp naloge.
Iz vseh krajev nnšp domovine prihn-^ sla«, da ie radfkalski režim mno-Sfim odprl oči. ki <m dotlej niso poznali. To vpija zlasti tudi za srbske pre ižanske kraie. kjer ie plemenski i> Ipor smal marsikoja pod velesrh<ko /asta vo. ki na danes to živo obžaluje.
PribiČPviiVv odločni na-stop. ki je sedaj izzval živo gibanje v stranki, torej ne bo v korist nasprotnikom, ki so fi žp škodoželjno m"li roke. ampak »e je zaobrnil tako. kakor >? bil v resnici tudi mišlien Hotel je izzvati energično ikeijo stranke. To se je v polni n -rt posrpčilo: stranka je stopila v <tspr • li,-ideino. obenem pa je v orrranizaeij-Bkem ožini storjen korak v k r c r k o ofenzivo jugoslovensko demokracije.
Cirkularna nola Jugoslavije o bolgarski politiki
ENERGIČNE IZJAVE ZUNANJEGA MINISTRA DR. NlNClCA.
M nistrski k^mdHati
Beograd. 4. januarja, p. Danes je bila »w politična pozornost koncentriran« na vtsti o naši cirkularni noti evropejskim Vabuietom in na konferenco člauov demokratskega glavnega odbora.
V parlamenlarnfi krogih ge kolportirajo fazne vesti o kandidaturah za ministrstvo trgovine. V ospredju stojijo imena niini-»tra Marka Triikoviča ter poslancev dok-Icrja Velje Popoviča in dr. Vase Jovano-viča
Oribuna* javlja nocoj, da pripravlja »Irda revizijo volilnega zakona ter napc-'edu.e skorajšnje nove volitve.
SNEŽNA KATASTROFA NA
POLJSKEM. Varšava. 4. januarja, s. Ogromni ttežnl viharji zadnjih dni so skoraj popolnoma ukinili železniški promet na Poljskem. Z varšavskega kolodvora se od včeraj opoldne ni odpeljal noben osebni vlak. Druga poročila pravijo, da b Vzhodno morje pričelo zuirzjivati in ta obstoji nevarnost, da se bo na gotovih krajih moral ukiniti promet.
POVODENJ V PARIZU. Pariz, 4. januarja, j. Reka Seine je v '»dnjib 24 urah dalje narastla. Hiše na kvem bregu so pod vodo. Podzemska kleziiica pri poslanski zbornici še vzdr-tje romet, čeprav je voda prispela že 'o tja, dofim je promet no ostalih pro-i»h ukinjen. Okolica Pariza je deloma M vodo Domneva se, da se bo voda Manila e za pol metra in pričela nato »dati
Beograd, 4. januarja, p. Vlada Je na sinočujl seji sklenila, da se povodom govora g. Cankova pošlje vsem evronej-sklm kabinetom cirkularna nota kod odgovor na Izjave Cankova. V tej cirkularni noti se bodo navedli vsi spori o narodnih manjšinah, o kateri je razpravljalo Društvo narodov ali veleposlaniška konferenca. V vseh teh sporih je bilo potrjeno, da v južni Srbiji ni vprašanja nacionalnih manjšin, o katerih je govoril g. Cankov. Vlada ho v tej noti navedla tudi slučaj iz časa vladanja pokojnega StambolijsUega, ki je pri Društvu naro dov posVušal sproži'1 to vprašinje, pa je bil odklonjen. Vsi ti slučaji so iuill v zvezi s vprašanjem razorožitve na Bolgarskem, ker so velesile odkloni,? holgar sko zahtevo za vzpostavitev splo* -e vojne obveznosti. Nota l.o Jutri grdiva tet se bo takoj zrn^il* v sem zaslon ukor. tuiih držav v Beogradu.
Beograd, 4. jnuuaria p. r>an»a op 1-dne od 12. do 13. ure je bila v n>ini-tr-skem piedseilništvu konferenca mrd g. Pašičein in dr. Ninčičcm ter med našimi poslaniki Milojevičcm Iz Budimpešte, Popovičem z Dunaja, Spalajkovlčem iz Pariza in Rakičem iz Sofije. Na tej konferenci so se pretresala vsa zunanja vprašanja zaradi skoraJšn'ega sestanka Male antante. Posebno se jo obravnava'o vprašanje naših odnošajev napram Bolgarski fn Madžarski. Nocoj j« imela vlada sejo od 7. do 9 ure ter je največji del posvetila vprašanjem zunanje politike. T« seje re je udeležil tudi naš poslanik v Parizu g. Spalajkovič.
Povodom govora g. Cankova je mini ster za zunanje stvari dr Ninčič dal novinarjem nastopno izjavo:
G. Cankov jo v bolgarskem sobranju podal gotove izjave, ki so po pravici izzvale pri nas notiinlo iznenadenje. V na-sprotstvu z mirovnimi pogodbami in faktičnim stanjem stvari omenja g. Cankov, da obstoji pri nas bolgarska manj-
Radič upa na novo mirovno konferenco
GROZI DA BODO HRVATI S TUJO POMOČJO DOBILI LASTNO
DRŽAVO.
Beograd, 4. januarja, p. «Pravda» ob« I kvcncami. ki sledijo Iz tego, obenem pa javlja razgovor svojega dunajskega do,] narod, ki prostovoljno hoče tvoio usodo pisnika z Hudičem, ki napoveduje, da bo 'vezati z usodi srbskega naroda, ako se nu Angleškem prišla na vlado delavska i to ne zgodi pred novo konferenco, bomo stranka, ki bo predvsem de jure priznala ' mi Hrvati postavili na tej konferenci
sina ter govori o spoštovanju njenih pravic fn o Macedoniji, ki naj iz jabolka razdora postana voz, katera bi zvezala naši dve državi. Macedoniia je morda v prošlosti bila jabolko razdora, to pa na sme bili več. Ona je v mejah, katere bo nam priznale mirovne pogodbo, samo naša in dofinitivno naša. Da se točneje izrazim: Macedonije ni, obstoji samo dužna Srbija, zibelka in center naše stare države. Iskreno spoštovanje tega dejstva je prvi po„foj za dobre in prijateljske odnošaje z nami. To je potrebno, da se zni v Sofiji. Mi ne razumo-ino, kako zamišlja g. Cankov ustvuritov dobrih odnošajev z nami, če poudarja pravice bolgarskega prebivalstva pri nas, ko pa ce, da so nas bolgarske neopravičene pretenzije glede tega prebivalstva dovedle samo v poslednjih letih dvakrat do vojne in da smo mi od leta 1912. ttikrat osvojili te ktajc, da hi naš narod osvobodili tujega jarma. Take izjave, kakršna je ta Izjava g. Cankova ne prispevajo k poholjfanju naših odnošajev, nego nas pehajo nazaj. Vendar bi delo, katero jo začel pokojni Stambolij-ski in o katerom izjavlja sedanja bolgarska vlada, da ga želi nadaljevati, imelo našim narodom postopno pripraviti boljšo bodočnost. Karakteristična so taka pojmovanja v Bolgarski, kjer se najvažnejše obveznosti iz mirovnih pogodb no izpolnjujejo, dočim se napram sosedom načenjajo vprašanja, katera po mirovnih pogodbah ne obstoje in katera bi po iz kušrijah iz prošlosti sama morala dovesti do velikega poslabšanja '»dnošajev. To bo otvorilo mnogim oči in vedelo se bo, zakaj se Bolgarski ne more in ne sme odobriti povečanje stalnega vojaškega kadra in konskripcija, čini bi se i'pie-moniia ena od bistvenih odredb mirovne pogodbe, s katerim se želi, da se v bodoče onemogoči povratek strašnih let neduleke prošlosti.
Pred konferenco
Male anfante
IZJAVE MINISTRA GIRSE IN POSLANIKA EMANDIJA. - POLJSKS
KOMENTARJI.
Beograd, 4. januarja, r. Rumunski poslanih na , sšen. ivo u g. Hmunili te iz. javil sotrudniku oVremcna»: Mala an« tanta predstavlja sedaj najjačji inštru. ioint za vzdržanjs miru in obnovo Rv. rope Države Mi.e a.itantc so se zdru« žiie da vodijo sk j},\o" zunanjo politiko, v Ir«"esu nacijon ilnil". držav, ki so v g.-vnem dosegle <f\,liiitcv svoiih nacl» j milnih idealov in du dclinitivno i^gra, dijo temelje nove.-, miru v Lvropi. V tem smislu jc Mala antanta v resnici ve« liku sila, ki je svojo moč preizkusila in pokazala v vprašanju rcstavracile Habs« buržanov in v vprašanju mad^urs tga posojila. Mala antanta ima na ra/.polugo inštrument, d.i izvede svoje odločitve in cilje. To so bajoneti 40 milijonov pre« bralcev Male antante v slučaju potre« bc. Pri ustvarjaniu grandi joznega delu politike Male antante sc morajo nieni državniki brigati, da se delo za utrditev vezi čim bolj poglobi in da se nu prija« tehski način čim češče urejujejo vsa vprašanja. Po tem je jasno, s katerimi vprašanji se bo bavila sedanja konfercn« ca Male antante.
Beograd, 4. januarja, r. Pomočnik če« škoslovaškcga ministra za zunnn.e stvari minister Girsa je podal sotrudniku «Po« litikc» iziave o pomenu konfcrcncc Mule antinte. Delo konfcrcncc bo zelo obsež« no in detajlno. Vršijo se preddela za tr« kovinsko pogodbo med Češkoslovaško in Jugoslavijo ter so bili vsi češkoslovaški konzuli v naši državi pozvani v Beograd na konferenco, ki jc že včeraj začela svoje delo v češkoslovaškem poslaništvu Razen tega obstoji namera, da sc v krat« kem skliče konferenca o vprašnju mad«
i ■ arhivov v s islu trfan<-nskc po< godbe in rimske konvencije, po katerih mora Madžarska izročiti naslcdstv«sniia državam oni matcrlial iz svojih arhivov, ki se tiče teh držav. Zanimivo jc, da m spisi, ki se imajo izročiti naši državr, težki 40 metrskih stotov.
Varšava, 4. januarja, r. Varšavski listi komentirajo odnošaje Poljske napram Mali antanti. posebno sedm o priliki se.« Stanka ministrov za zunun t stvari v Be« ogradu. Poljska ni član Male mtante. vo?cjo jo p« zveza z Rum mi in in ifkic« m odnošaji z Jugoslavija i-i so lili utr» icni s tigovinsko pojjodbo katera je bila nedavno sklenienu. Razen tega ima pi skupno delo Poljske z Mj'j a.itanto do neke meje svojo zgodovino, ker so liila d-ikiu;ipe koristi skupneg< dela na kon« fcr.neah v Genovi, v 11 ing i in v Zet nevi. 'i o sodcloviaie n< rred>w«dncni terenu v obrambo sk'ipn '' interesov bo Gotovo trajalo «"di v ^odoCe in l-o imel'' koristne rezuiHie. Franc v,ko « češkoslo« vjško pogodbo mora Poljska smatrati kot nadaljno j- ancijo n stabilnost &ta< nja v ccn"atni Evropi, kakoi tudi v d ta lokrogu, ki Pol' I o neposredno intete« sira. Koncem januarja t. ,. bo v Varšavi sestanek zastopn1: .v baltiških držav, kil imajn > ulogcn i kakor Mala antanta. ker skupno do!,» Poljske z baltiškimi držav'mi name,, di obdrži mir na se, vero-vzhodu in gospodarski preporod dr' žav ,i4 ^m delu F.v.ope Odnosa d Polj« ske mi,* am vzhodu,in sosedom se razvi« jajo popolnoma zadovoljivo. Priznanje zveze sovjetskih repuhlik 3 strani Polj* ske. je ena največjih zas ua.
Bavarska zahteva revizijo nemške državne usfave
IZROČITEV BAVARSKE NOTE BERLINSKI VLADI.
sovjetsko Rusijo. Nova ang'cška vlada bo delala na to, da sc skliče nova mi« rovna konfcrenca. Do takrat mora biti rešeno vprašanje med Srbi In Hrvati. Radič je rekel: «Ako Hrvati pri Srbih ne najdemo dovolj politikov ali pa ako cclo ne najdemo nikogar, ki bi hotel pri« znati nas Hrvate za to. kar smo. to ie da smo poseben narod z vsemi koiisc«
'< rmalno zahtevo, da se ram v naših posebnih mejah prizna naša hrvatska in« dividualiteta in da sc nuš spor s S hi izroči Društvu narodov ali pu da ga reši konferenca sama.* Te Hudičeve fanta, zije znova potrjuieio neresnost možo, kateremu večina Hrvatov zaupa svojo politično usodo.
Berlin. 4. januarja, h. Bavarski poslanik dr. Praeger Je danes Izročil državni vladi spomenico bavarske vlade glede federalistične tzpreincmhe neimarske usta ve. V prvem dtlu spomcnice se opozarja na to, da se je tveimarskl ustavi nadomestil federalistični princip z unltarlstič-nim. Skozi več kot štiri leta pa se je do-
kazalo, da je t* ustava mnogo zagrešite," Spomenica opozarja na to, da je hfla tudi država plod pogodbenih dogovorov, Državni svetnik Schmelzle je danes Izjavil Inozemskim novinarjem, da hočo Bavarska s to zahtevo varovati Interes« države. Ona smatra da ustava ne odgiv varja duhu časa.
Sklicanje kongresa demokratske slranke
SEJA PLENU,MA GLAVNEGA ODBORA 24. FEBRUARJA, KONGRES V ZAGREBU ALI BEOGRADU 30. MARCA.
Beor-ad. 4. januarja, p. Demokratski ožji glavni odbor in člaul odbora posla-niškega kluba DS. so imeli danes sejo od 10. do 13. Seji so prisostvovali Davidovič, Pribičovič, Marinkovič, Kumnnudi, Savčič. Pešič, Veljkovič, 1'era Markovič, Krstelj, Grisogeno. Sokič. Šumenkovič, Tadič, Vu-lovič, Pajič, Ralajlovič, šečerov in Sre-tenovič. Na dnevnem redu je bila dolo čitev dnevnega reda kongresa stranke. Kongres se naj vrši 3''. marca. Po krajši debati se je sklenilo, da se vsi li sklepi predlože poslaniškemu klubu, ki se ima sestati en dan po sestanku narodne skupščine, kar bi bilo verjetno 28. januarja. Dalje se je sklenilo, da se pozovejo vsi okrožni, odnosno oblastni odbori, da se konstituirajo najdalje do 10. februarja.
1'lcnum glavncf« odbora dcmokra'ske stranke se sestane t Beogradu 24. Icbru-arja. Tej seji se bo predložil v odobrenje dnevni red za kongres. Prvi dan kongresa pozdravni govor predsednika glavnega odbora, poročilo glavnega tajnika o delu glavnega odbora, referat o notranji politiki, referat o zunanji in finančni politiki, demokratska stranka in zahleve seljakov, ter komunalna politiku. Za drugi dan: Referat dr. Murinkoviča o samoupravah, izprememba statuta, notranje stanje v stranki, volitev glovnega odbora in predlogi. Referente bo določil plenum glavnega odbora. Kot kraj kongresa sta predlagana Beograd in Zagreb. Odločitev se Je prepustila plenumu glavnega odbora.
Venizelos prispel v Afene
POLKOVNIK PLASTIRAS UPOKOJEN.
Atene, 4. Januarja, j. Venizelos je davi Venizelos je izjavil, Aa bo na lica mest« ob 4. dospel r Aicne. Polkovnik 1'lastl- proučil položal na Grškeui in da bo ostal ras sc mu je bil peljal nasproti. K11 Jo v Aicnah 14 dni.
Pla-diras prišel na ladjo Venizelosa ran Atene, 4. januarja, Polkovnik Pil' jc ta prisrčno stisnil roko ter ga objel. | -tiraš jo bil nmirovljcn.
SNEG V KVARNERU.
Trst, 4. januarja. 1. Na Lošinju In bližnjih otokih Je včeraj zapade! velik sneg. Snega je 16 cm. 2e desetletja se kaj takega ne pomni, toliko manj, ker je snežni oblak prihajal z juga. Velika le škoda na rastlinstvu. Temperatura je bila okrog In izpod ničle-
FINANČNA SANACIJA POLJSKE.
Varšava, 4. ianuarja. s. Finančni odbor sejma je včeraj v tretjem čltanju sprejel zakonski načrt glede sanacije fl-ntne In glede valutne reforme. Oba pred loga vsebujeta dalekosežna pooblastila za vlado na tem Dolin-
PREOKRET V POLITIKI ČEŠKIH NEMCEV.
Praga, 4. januarja, g. Krščnnsko-soei-jalni nemški senator dr. llilgcnrciner jc objavil' v svojem glasilu «iEgcr!undu»> zanimiv članek proti iredentistični poli« tiki čeških Ncmeev, ki je vzbudil sploš« no pozornost. Hilgenreiner se odločno zavzema za politiko realnosti in mirno sožitje s Cehi, ker jc sedanja država tu« di država Nemcev. Članek končuje z besedami ; «Nemci hnčemo sodelovati pri upravi države v oni meri, ki odgo« varja številu našega prcbiva'stva in davčni moči. Nova politika v noveni letu bodi oolitika nameti ne oa srca!* (
Preoozna re;?ukc?*a
Beograd, 4. januarja, r. V resortu finančnega ministrstva je bilo reduciranih 2300 uradnikov, dočim je bilo 13.000 prevedenih na nove plače. V miniatistvu za agrarno reformo je reduciranih <>4 uradnikov, prevedenih pa 320. V ie or-tu ministrstva poljedelstva je pri kmetijskem oddelku v Ljubljani reduciranih 04 nameščencev. Redukcija vzbuja mod uradništvotn ogorčenje. Kolikor so dotič ni ukrepi storjeni po 1. jan., jih jo smatrati za nezakonite in bodo reducirani uradniki iskali pravne zaščite pri Dižav-nem svetu.
Glede razvrstitve umdnUtva v kategorije in grupr st sodi, da bo to delo do 1. aprila že komaj končano.
Razdor vrdežl armadi
BERLIN, 4. januarja, s. Kakor jav. Ijajo iz Moskve, je v moskovski vladi izbruhnil spor. Trockij je nastopil proti delu ostalih članov vlade. Spor se jc p ;nesel tudi v rdečo armado. Vojaška akademija rdeče armade, poveljnik zve« znih čet in štab za posebne naloge, mo« skovski vojaški okraj, oddeieh tankov in konjeniška divizija so se odkrito posta« vili na stran Troskega. S tem »e je pri, če' razkol v rdeči armadi.
Vatžksm ba "risnal Rusiio!
Berlin, 4. januarja, j. Po vesteh h Rima. nameravalo baje v vatikanskih krogih priznati suvletsko vlado. Kot po-gol sc imenu/e, da mora sovjetska Rusija ustaviti nadallne preganjanje kato liikc duhovščine in da mora tudi v nekaterih kulturnih vprašanjih priti bolj nasproti, nadalje da jo bodo priznale še druge driuve.
ITALIJA IN NASELITEV V AMERIKI.
Berlin, 4. Januarja, j. Italijanski p oh slanik v Washingtonu je protestiral proti načrtu, da se zmanjša priseljeniška kvota za Italijane.
Inozemske borze
4. januarja:
CLTtlll: Beograd 6.425, New-YorK 574-25, London 24.07, Pariz 28.25. Milaa 24.07, Praga 1G.70, Budimpešta 0.030!, Bukarešta 2.95, Solija 4.10, Dunaj 0.008073
TRSI: Bcogrud 26 do 26.20, Paru 118.01) do 114.50, Loudou 100 do 100.20, New-York 23.25 do 23.33, Curili -UM dO 407, Praga 07.00 do 68, Uunaj 0.0325 da O.t.33, dinarji 26 do 26.25, dolarji 23.20 do 23.50, elužbeni kurz zlate lire 453.556.
DUNAJ: Devize: Beograd 796 do 80C\, Berlin 13.50 do 16.10, Budimpešta 3.69 do 376, BukareSla 363 do 305, Londog 304.000 do 3O5.0U0, Milan 3044 do 3056, New-York 70.935 do 71.185, Pariz 3*52 dO 3478, Praga 2066 do 2076, Sofija 493 do 500, Curib 12.345 do 12.395; valute: dO, larji 70.760 do 71160, lire 3010 do 303>\ dinar.,) 795 do 801.
PRAI1A: Beograd 38.45, Dunaj 4.78, Berlin 7.5750, Kini 147, Budimpešta 17.725, Pariz 169.75, London 147.55, Nev> York 34-15, Curih 601.
BERLIN: (V milijonih): Beograd 48J379 Milan 189.525, Praga 197.680, Paril 216.458, Loudon 18,254.360, New-YorW 4,189.300, Curih 751.118.
LONDON: New-York 428.50, Pariz 88.9^ Berlin 20 bilijonov, Curih 24.64, Praga 167.
NETV-VORKs Beograd 112.50, London 430.23. Pariz 483.50, Berlin O.OČ0.000.0024, , Rim 180 80. Curih 178S, Praga 290.75, Dunaj 0.1450, Budimpešta 0.52 Bukar* lila R0.25.
Zbor llublf, zaupnikov J D S.
Ljubljana, 4. januarja. TJocoj so je vršil v dvorani Kazine t bor ljubljanskih zaupnikov JDS. Vse »trankine organizacije so odposlale Kvoje pooblaščene delegate, ki so napolnili dvorano. Bilo je navzočih nad 200 zaupnikov.
Zboru je predsedoval poslevodeči podpredsednik JDS dr. Dinko P u c, ki je takoj dal besedo predsedniku ljubljanske organizacije JDS ministru n. r. Žerjavu.
POROČILO DRJA. ŽERJAVA.
Toplo pozdravljen je poročal dr. Serjav o zunanjem in notranjem položaju.
Spor z Italijo
zaostruie. Italija proti nam izigrava angio-francosko rivaliteto. Naša ztt-nanla politika ni jasna in je nesamostojna. Vlada, sestavljena iz enega samega plemena nI Jaka dovolj, da da končno orljentaeijo naši zunanji politiki in izvede likvidacijo spora z Italijo. ki je neobhodno potrebna.
Tudi v notranii politiki sc mora vla-ifa enkrat odločiti. Lansko oarlamentarno leto ie bilo sterilno. C i n o v n i S k i zakon od sedanje vlade poslabšan v provedbi pokazuie. da brez temel litega popravka ne poide. Invalidskega zakona vlada sploh Še ni predloži'*. Vse drugo i z -enačenje zakonodavstva, zlasti davčnega ie padlo pod mizo. Tudi na* nrfdlog. da se za prehodno dobo direktni davki kontin gen t i rajo po davčnih pokrajinah, se noče nvaSevnti Zdaj je JDS stopila, dasi bi tn bila dolžnost vlade, na dan
z načrtom ra decentralha^lo. SI^S 'e z negativno svoio politiko zapravila celo leto. Njeno h n i s k a n j e proti Srhom pa nam je moralno silno škodovalo.
Apeliramo na SLS, ia zdaj ne za preči poravnave v korist j decentralizacije, amnak sodelnie. da se vprašan ie državne or^anlTacije odstavi z dnevnega reda. Radikalna stranka. kakor je v upravnem ožini bila nesposobna priti čez mrtvo točko, je organizirala InH«"! nro»l demokratom
v S'oveniji. V nasnrotiu z mišlieniem. ki ga ie govorniku opetovnno iziavil gosn. Pašič. je strePaln pod Hribs-iem in kasneie naši protiklerikalni fronti v hrbet. Zdaj pa. ko so se nokazali prvi nsne. hi naprednega bloka, ie organizirala iaknzvani Ravrihariev blok. Govornik se ie nato pečal » nanrednim blokom, Iti že po svoil osnovi ne nomeni likvl-daeiie nanrednih strank Ce pa se holo malenkostni vndie upirali jasni želii uanredneTn občinstva, zna priti, da bodo likvidirani s svo"mi trrnnami. V bloku ho oni na'boli viden, ki bo nni-boli delal. 7a gmne brez časonlsla bi bl"k dal tako puhliciteto. da bi imele od n;eca ravno one nosebno korist. Ostal bo oni. ki bo delal.
Glede ljubljanskega mandata Je govornik priobčil pogodbe in korespondenco in ie zlasti dekiztl pravil nost naše' zahteve, d« NNS nobeno •plača svoi dele? na stroških v UuKljan-ski votlini borbi. Načelstvo .ID5! je po ugotoviti deJanskoTa stania 12. septembra 1sk'en|'o. da nogodbk. ne n r a v i c e NNS toliko časa poči v a i o. dol;'er ona s svoie strani ne izpolni pogodbe. Nato je načelstvo NNT5> odgovorilo s pismom, ki le nač nnikum v oolltični zgodovini Izjavila, da noče nič plačati če pa JDS misli, da ima NNS kaj plačati,
naj gre na sodnijo. (Vsestransko ogorčenje, ki se pojavlja v medklicih, ki iih ni možno ponoviti.) Govornik se čudi, kako je gosp. di. Triller mogel kaj takega podpisati. (Viharni medklici.) Ob novem letu jo dr. Triller naznanil gosp. Relsnerin. da poj de g. Ravnihar v radikalni klub. (Splošno ogorčenje.)
Ob sklepu pogodbe se je v tem oziru nam dala čisto druga izjava.
JDS se bo pogodbe točno držala, če bodo vsi predpogoji na nasprotni strani obstojali in bodo izvršeni.
Govornik se je končno bavil z razmerjem bank do javnega življenja.
Doživeli smo unikum, da je »Jadranska hanka» na občnem zboru naskočila politično stranko, jo napadala v časopisih, ustanovila politični oddelek, lastno tiskamo, časopis za strankarsko kampanlo. Zato je p ot r o š i i a milijone. Danes je z.opet ustanovila nov dnevnik" pod firmo nekega konsorcija. Dasi neradi, mi se branimo in dane« stoji napadalec na lastnih razvalinah. Banke naj dajo mir politiki, nai se vanjo re meša-jo. (Viharno odohravanje.) Mi si prepovemo vsako in vsakte-ro vmešavanje bank v naše stranke. (Dolgotra Ino ploskanje.) Kdor tcea ne bo uvažoval, naj Bi pripiše posledice.
Letos čaka stranko ogromno delo. Mi smo že
dobro pripravljeni.
Naše organizacije so trdne, povsod je onažati nove energiV. novo življenje. Na kulturnem in političnem polju smo delavni in uspehi se že kažejo. Tudi v delu za napredni blok ne bomo odnehali in v vzalemncm naporu vodstva stranke in vseh somišPenikov bomo tudi ta veliki cilj dosegli. Z viharno pozdravljenim pozivom na vztrajno delo je govornik končal svoje poročilo.
POJASNILA POSL. REISNERJA.
Posl. prof. Relsner ie Izvajal: Pojasniti vam moram stanje uradniškega vprašanja. Vedno sem povdarjal, da treba ločiti uradniški zakon od ukrepov, ki naj rešijo uradništvo iz današnjega tna-tcrijclncga položaja. Zakon ureja v glav nem le notranje službeno razmerje, Ki sc mora postaviti na neko bazo solidnega socialnega življenja In pravne sigurnosti, kakor je bilo pred vojno. Pereče vprašanje uradniškega položaja jc treba rešiti s posebnim zakonom, ki sc lahko v krajših dobah menja. To je zakon o draginjskih dokladah. Kot referent vsega uradništva v državi sem v par lamentu večinoma sam delal na tej zadevi. V letu 1921 so bile tri spremembe: Izenačenje plač, sprenemba draginjskih doklad, koncem 1921 nov zakon o dravinjskih dokladah, ki je večinoma moje iu dr. Zcrjavovo delo. Leta 1922 je prišel na vrsto uradniški zakon. Naše delo so pa pokvarili in zakon je bil I. 192J. sprejet v mnogo poslabšani obliki. Sploh jc značilo preteklo leto popoten zastoj v našem vprašanju. Delo radikalske vlade jc obstojalo v tem, da poskuša že Itak slabi zakon še okrniti in poslabšali. Predvsem je padlo vprašanje preskrbe naših starih upokojencev i dnevnega reda. Kar smo zgradili z velikim trudom, so radikali z enim mahom podrli. Popolnoma je počivalo vprašanje po-boljšanja draginjskili doklad. Postopanje vlade je bilo naravnost varanjc državnega uradništva. Zastopnikom uradništva je g. Pašič in drugi ministri večkrat Izjavil, da se položaj mnogo zbolj-ša z novim zakonom. Niti črtica od teli lepih obljub ni bila dosedaj izpolnjena. To kar nam sedaj obljubljajo za novo leto, je sramota za vlado. Kako malo sc briga vlada za Izpolnitev zakona, sc vidi Iz tega, da finančni minister ne Iznese nobenega predloga pred finančni odbor v korist uradništvu. Baje jc tudi izplačilo predujma zopet odgodeno.
Na poziv NNS mcscca septembra, da odložim mandat, sem odgovoril, da ne smatram uradniškega vprašanja rešenega, predno ni uzakonjena uredba o pro-! vedbl zakona. SIcer pa sem vezan na ' sklep načelstva JDS. Mnenje, da obsto-I ja sporazum glede mandata med JDS i in NNS na eni strani in menoj na drugi : strani seveda nisem nikoli priznal in ga tudi danes ne morem. Načelstvl obeh strank Imata sedaj na skupni seji raz-
pravljati ali sem Se potreben na svojem
mestu kot edini strokovnjak ali nc. S svojim mandatom sem načelstvu JDS na razpolago. (Živahno odobravanje.)
DEBATA.
O obeh poročilih sc je razvila živahna debata. O. Gregorka je zastopal stališče, da je pogodba z bvšo NNS žc koit-zumirana, ker sc od njene strani niso izpolnili pogoji. Zadnji termin je s 1. januarjem potekel. O. Orcgorka je stavil tozadevni predlog.
Del. 1 um iti je poročal o korakih, ki so jih storile strokovne organizacije državnih nameščencev pri drju Ravnihar-ju glede ljubljanskega mandata. Državni nameščenci smatrajo, da jc posl. Rcl-sner danes nepogrešljiv. Akcija nima strankarskega značaja, kar najbolj dokazuje dejstvo, da je dotlčne razgovore vodil gospod, ki je politično pristaš drja Ravniharja. Državni nameščenci ne nehajo apelirati na prevdarnost drja kav-nlliarja In njegove grupe.
Predsednik dr. fuc je rczumlral v debati Izncšcne misli, nakar je del. Jereb predložil resolucije, ki so bile soglasno sprejete. Predlog del. Orcgorke je bil odklonjen z motivacijo, da je treba načelstvu prepustiti uvaževanje vseh okoliščin.
ORGANIZACIJSKO DELO.
Končno je predsednik odbora ljubljanskih krajevnih organizacij JDS ravnatelj Jug podal v kratkem načrt, po ko jem naj delajo v bližnji bodočnosti posamezne organizacije. Poudarjal je važnost prosvetnega dela, dalje je opozarjal na popravo In dopolnjevanje volilnih imenikov v mosccu Januarju in končno, kako naj sc pridobiva mladina za strankino delo.
Predsednik dr. Puc je Izrazil željo, da bi se vršili sestanki zaupnikov vsak me scc, kar je bilo odobreno ter je ob pol 23. zaključil shod.
RESOLUCIJE^
Zaupnica posl. Reisnerju.
Shod zaupnikov JDS za mesto Ljub. Ijana.
1.	Izreka zahvalo in zaupanje poslancu Josipu Reisnerju za njegovo delovanje, zlasti na rešitvi uradniškega vprašanja. S sprejetjem takozvanega zakona o čl« novnikih civilnega reda in kar mu jc sle dilo, smatra, da je storjen komaj prvi žal slabo posrečeni korak k rešitvi celo« kupne uradniške pragmatike. Vsled tega izreka zbor svojo globoko indignacijo nad načinom, kako vlada rcšuic to vpra« šanje, ki ga smatramo za prvi pogoj na. ših upravnih razmer.
Vprašanje ljubljanskega mandata.
Rešitev vprašanja znane pogodbe JDS in NNS se prepušča načelstvu JDS. ko. jega dosedanje sklepe v tem oziru odo> bravamo, pri lojalni izvršitvi pogodbe pa naj načelstvo ugotovi nične predpogoje in pogoje obstoja in izpolnitve po nji' hovem duhu in smislu.
Odobritev Marinkovlčevega načrta.
2.	Izrekamo zadovoljstvo, da je osred« nja JDS začela energično akciio za raz« plct nerešenega položaja v drž. upravi in želimo, da se v opviru drž. in na« rodnega edirntva in garancij zani gre do skrajnosti v dekonccntraciji državne uprave in ustvaritvi čim najširših in živ. Ijcnja zmožnih samouprav.
Obsodba intrig proti napredni končen« traciji.
3.	Ostro obsojamo, da sc skuša narav« no in neizo jibno po želji celokupnega naprednega življa v Sloveniji lepo razvi« jajoče se jedinstvo naprednih elementov spodbijati z nenaravnimi, proti JDS na« perjenitni potezami. Ugotavljamo, da spričo moči in zaslug JDS, ki jc najsta« rtjša, najmočnejša in najbolje organizi. rana napredna stranka v S'ovcniji, vsuk« do, ki jo hočo z intrigami in umetnimi tvorbami potisniti v kraj aH celo izlo« čiti, zavestno zavira na radost klerikal« cev ujcdlnicnie naprednih moči. Izreka« mn zahvalo in zaepanje vodstvu JDS za de'o za napredni hlok s pozivom, naj to delo nadaljuje preko vseh ovir, ki jih stavliajo malenkostni ljudje.
4.	Z vso ogorčenostjo protestiramo proti nacionalni mlačni, dostikrat narav.
noat narodnim Interesom sovražni poh« tiki sedanje vlade, ki nosi v sebi nevar. nost, da slovenski del naroda izgubi vero v pravičnost države in da omogoči, da naši nacionalni sovražniki v naši lastni državi dobe gospodarsko in politično nadmoč nad Slovenci kot delom držav, ndua naroda.
Iz JDS.
V	nedeljo, dne 6. t. m. se vršijo sestanki v Blagovici ob pol 12. v gostilni Marije Novak in pa v Troja-n a h ob 8. popoldne v gostilni Franca Kosiška. Na obeh sestankih bo 'poročal gosp. dr. Ivo Potokar.
Občni zbor krajevne organizacije v poldne. Kot delegat iz centrale 6e Koroški Beli se vrši ob 10. do-udeleži gosp. dr. Rnpe.
Krajevna organizacija JDS v Laškem. Redni mesečni politični sestanek se vrši, kakor običajno, danes, dne 5. t. m. v gostilni Tadina v Laškem. Somišljeniki, udeležite se ga pobiošto-vilno.
ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV.
V	nedeljo, dne 6. t. m. se vršijo predavanja v sledečih krajih:
V	Z e 1 e z n i k i h ob 4. popoldne »O postanku naše državo. Predava g. Fran Majcen.
V	Zagorju ob Savi »O socija-lizmu v teoriji iu praksi.. Predava g. Stojan Bajič.
Na V r h n i k i «0 pračloveku*. Prodava g. prof. Dolžan.
Politične beležke
-f Eksekutiva JDS. je imela v četrtek pod predsedstvom dr. Žerjava Bejo v Zidanem mostu, kjer je med drugim razpravljala o narodnem bloku v Mariboru, dalje pa razdelila referate za pripravo na sejo glavnega odbora JDS. z oziruiu na Maiinkovičev načrt.
-f Shod JDS. v Kranju se je vršil čo-trlek zvečer pod vodstvom predsednika k. o. JDS. g. iotka ob ogromni udeležbi. Bilo je nuvzočlli uad 800 mož. Najprej je poročal g. dr. Žerjav o političnem položil,u. Opozarjal je med drugim, kako uin-Ijivo je oslro protestiranje slovenskih občin in korporacij proti sicer zaslužnemu načelniku M. faviču v ministrstvu trgovine, ki zastopa mnenje, da naj se industrija preseli v notranjost države. Mož ima pristaše med takozv. radikali v Kranju, ki skušajo zaprečiti nove industrije na Gorenjskem. So še slabši, kakor listi Vrhnlčant, ki so pred 70 leti ugovarjali, da bi južna železnica bila speljana skozi Vrhniko. Govornik je čestital kranjski JDS., ki vodi vzorno komunalno politiko. Nato je g. dr. Sabotliy podal pregleden relerat o delu JDS. za Kranj. Za krasnimi uspehi v občini sami, ki je te dni plačala zadnji dolg, navaja Narodni dom in zgradbo industrije, ki boslo nesla zaslužek vsej okolici in seveda Kranju. Zdaj pa se pripravljamo na novo delo, ki bo pospešilo elektrizicajo Gorenjske. Za-vršnica se Ima podaljšati v Kranj, kjer se zgradi kalorična cenlrala, ki se bo z Znvršniro snopoln evala, kadar nima dovolj vode. Zborovale! so z velikim zanimanjem sledili govorom. Na vprašanje g. Slrna''a je dr. fcorjav poročal o lež-kem boju, ki ga bije" JDS, za sanacijo bolniškega zavarovanja, nakar je predsednik k. o. g. Fnrk zaključil zbor z navdu-ševalnim govorom.
+ Vrla Lazič proti «Kme!Mstcemu listu«. Z ozlrom na poročilo ljubljanskega .-Kmetijskega lista., da se Je g. predsednik zcmljoradniškega kluba posl. Voja l.azlč zelo rstro izrazil proti opo-zlcljonalncmu hlcku (dntlčnl del nlcgo-vega govora smo po Km. I. objavili tudi ml) je posl. Lazič pred svojim odho-'1 rr. v Z,ig-e'i na k./nlcrcnco s-cniljorad-nKke stranke izjavil novlnarlctn, da sc glede opozicljonalnega bit kn niti cn, niti stranka še nista izrekla niti za niti pr< ti. Zato so tudi netočne vesti o nekaki njegovi iziavl, ki naj bi jo oa dal na glavni skupščini kmctljccv v Liuhlja-ni, s kdtero on odklanja opozlclonaln; hlok. «Jaz sem. — Jc rekel g. Lazič — »samo naglasil, da opozlcljonalnl blok
še ne obstoja in slccr zato, keT sKinto
nič fe ni postavljeno In se še ne vc niti za ciij hloka, niti za program In smer njcgr.vtgd dela. O tem je bilo dosti g0„ vorjeno v javnosti In tudi med posamez. niml poslanci. Do tega bloka, mislim, da bo težko prišlo, ker so skupine rrevei heterogene in ie težko ustvariti podla, go Zu skupno delovanje, ker bi lo zali-tcvalo močno popuščanje od \ s> b strank. Teli skupin nI lahko dovesti aa skupni teren In zato je treba še mnogo razgovorov, ako bi se hotelo to vstva-riti. Zato nisem dal nobene Izjave niti za niti proti temu bloku, temveč sera samo rekel, da pride težko do bloka,. In kako je lalziflclrnl Km. I. Lazičcv go-vor? Da Jc predsednik zcinljoradr.iške-ga kluba odklonil opozicijonalni bluk. ket je t<- le akcija za reševanje demo. kratjv ...
-f Radičevcl In nove volitve. Za.
grebške novinc poročajo, da se jc načelstvo HRSS v četrtek od 5. popoldne do poznih nočnih ur posvetovalo o Ra. dičevem delu v inozemstvu ter o sporo, čilih, ki jih je Radič poslal po podpred. sednlku stranke dr. Mačku. Na seji j« bilo sklenjeno več važnih sklepov o pri-piavali za nove volitve, kakor je v to svrlio dal Radič posebna navodila.
+ Razpoloženje džemlieta. Pišejo listi, da je med radikali nastalo zadnje čase čudno ugibanje, ali so džcmllctov-ci monarhlstl aH rcptihlikancl. SlužhenI naziv stranke je slccr Organizacija muslimanov kraljevine SHS, kar pa jih ne ovira, da ne bi v svojem organu »Haku. neprestano hvalili republiko. Zdaj je minister ver g. Janjič prevzel nalogo, da podrobneje prouči džcmljetovce. Kdo bi famoznim radikalskim zaveznikom poznal glavo in obistl, če jih še radikal! sami ne poznajo!
Obiave
X Za «Trgovskl ples», ki se bo vršil
danes v soboto ob 20.80 zvočer v voliki dvorani hotela Union, vlada vsesplošno zanimanje in obeta biti v resnici ena najsijajnejših plesnih priredite* letošnje plesno sezone. Kor je vstop dovoljen le proti vabilu in to ista te razposlana. 68 naprošajo vsi oni, kateri bi bili pri obilnem razpečavanju vabil pomotoma prezreti, kakor tudi vsi prijatelji društva, ki bi se želeli plesa udeležiti, pa nimajo vabil, da to nemudoma prijavijo društva ni pisarni Slov. trg. društva »Merkur« v Ljubi'ani, Gradišče 17, I. nadstr., (tete-fon BB2).
I X Klub plesovodlj v Ljubljani nazni-
'nja, da so vrši dne 7. februarja 1924. v veliki dvorani Uniona plosni turnir za amatorje. Program sledi, j x NedePskl tečaj o teoriji železobeto«
na se prične na željo nekaterih gospodov v nedeljo dno 13. januarja. Pismene ! in ustno Informacije so dobo v tehniški 'pisarni, 11 Jaška cesta 2. j X Športni klub «Svoboda», Ljubljana vabi na zabavni večer, ki ga priredi da-1 tics, v soboto v hotelu »Tivoli, z raznovrstnim sporedom in plesom ob 20. uri Vstopnina 8 Din.
X Zaključni venček dlj. plesnih vaj v Kranju, ki bi so moral vršiti danes, jc vsled :esr:čo g. Stanka Fetiiču piVoitr na poznejši čas.
X Društvo pclic. nameščencev v Celju priredi pod pokroviteljstvom g. vladnega svetnika in vodjo okr. glavarstva i Celju dr. L. Zužoka, v soboto dne S. p ntiarja 1924. oh 8. uri zvečer v hoteli Union I. plesni večer z bogatim srečo lovom in šaljivo pošto. Svira vojašfc godba iz Maribora. Cenj. občinstvo f' iiljudno vabi k tej prireditvi, ker je či sti dobiček namenjen in podporni »klac
X Mesai skI pomočnik In begunka Išč ta slu,.'.e. Jugoslov. Matica priporoE oba toplo in prosi, da so tozadevne pc nudbe pošljejo njeni pisarni, Pted šl« fijo 21, I. nadstr.
X Poizvedbe. Na Rakek se je v vi: Itu zatekla lovska pslca—ptičarka rjav 'iarve. Shranjena je pri g. L. Demšarj1 Kdor jo pogreša, naj se javi pri Slo 'ovskem društvu v Ljubljani.
X Maniša vsota denarja je bila nn iona. Dobi se: Marija Klun, VVolfova u! i-a št. 8.
Kulturni pregled
Ljubljansko marijonetno gledališče med prazniki
Za božič je priredilo ljubljansko marijonetno gledališče predstavo lepe novo igre »Gozdni kralj Lavrin«. Igra je krasno uspela. Z njo go so laSi igralci zopet pohvalno izkazali. Oče 6lovonskih lutk. slikar g. Klemenčič je igro oprotnil i novo scenerijo. Na Štefanovo pa jo slavila Gašperčkova družba svoj prvi jubilej — stoto predstavo. Za proslavo je igrala Poceijeve »Čarobno gosli«. Pred Igro je nastopil Gašperčck s prologom. Oder je bil poln lutk, vseli naših znank !n znancev, ki smo jih kdaj videli na odru. Junak dneva jo bil Gašporček, ki Je nastopal skoraj pri vseli igrah in bil v mnogoterih tudi glavna oseba. Lutke so priredile slavnostni koncert, nato pa je imel Gašperček svečan govor. Spominjal se je v n;eni preteklih časov in naštel vse igre, ki so se igralo. Seveda je govoril v verzih. Povedal je, da slavi jubilej zato, »da gledamo nazaj in vidimo naprej«. Spominjal se je tudi svojega mojstra, ki je ustvaril gledališče za de-to in ni pozabil omeniti dobrih in slabih
Občinstva je bilo nn dan jubileja mnogo, prišli so celo gosti z dežele. Pred novim letom so je ponavljal »Mrtvec v rdečem plašču«, na novega leta dan pa ee je igrala igra »Prinr ltožencvet in princesa Lilijana« in burka v enem dejanju »Preskušnja., Žal, da je bil obisk pičel. Prazniki so pač ubogim atkom izpraznili mošnjičke... Marijoietno gledališče komaj krije svoje stroške In je pot robno podporo, zato niu jo dajmo! Ali dandanes ni več nobenega meocna, ki bi podprl to ustanovo in omogočil rovnim otrokom najlepši užitok, katerega moromo nuditi mladini?
Šentjakobski gledališki oder v Ljubljani. Z? soboto napovedana predstava odpade. Predstava »e vrši r nedoljo. lgra'o se »Mole roko«.
Koncert harhonlsta dr. Aleksandra Rigo so vrši nepreklicno v četrtek dne 10. Jan v Filharinoničnl dvorani. Spored objavimo jutri. Vstopnic« v Matični knjigarni.
Ljudska visoka šota v Ljubljani priredi (r nedeljo dne 0. jan. ob 10. url dopoldne v zbornični dvorani na uni\em jtimo. Mil
temi »Kulturne in nekulturne strani ki- j na«. Predava g. Fr. Ciboj. Vabimo vse, ki se zanimajo za to ražno kulturno vpraSanje.
Uvod k umevarju umetnosti. Kurz Umetnostno rgod. društva so nndal'u;e v soboto dne 5. lan. ob 18. uri v zbornični dvorani univerze. Predava dr. Vo-josla v Mole: Vsebina o umetnosti.
Plesni večer v Mariboru. Kakor smo Se poročali, priredi dne 9. jan. ob 20. uri v mariborskem gledališču gdč. Rut Vav-potičeva, soloplesalka ljubljanske opere, večor klasičnih in modornih plosov. Spored obsega: Chopin: V al se t K-molu, Mendelssohn: Pomladna posem, Čajkovski: Jesenska pesem, Seliumnnn: Klan, Čajkovski: Chanson trisle, Grieg: Škrat (Puck), Skerjanc: Iz suite k Žlahtnemu meščanu a) indijski motiv in b) groteska Itahmaninov: Pollehineli.
Nova Izdaja učne knjige za poljsko literarno zgodovino. Najbolj znana učna knjiga za poljsko literarno zgodovino je bila Foldmannova knjiga o sodobni polj. ski literaturi. Leta 1918 je ta kniiga izšla v šesti izdaji. Naklada je kmalu pošla. Pisec SV. Fcldmann je medtem leta 1919 umrl v Krakovu. Foldmannova obitelj je poverila ureditev novo lzda'c varšav« skemu literarnemu kritiku St. I.nmu. ki
novega dela. Knjiga nosi naslov Wspol. ezesna literatura polska 1864—1923. La> mova izdaja Fcldmannovcga dela je iz« popolnjcna z bogatimi biografskimi in bibliografskimi podatki. Lam je knjigi dodal tudi splošno sliko o stanju poljsko književnosti po osvoho;cn|u. Istočasno je publiciral lastno priročno kniigo o poliskem slovstvu v zadnjih 25 letih. — Kniiga ima značaj literarne antologije iti obsega gradivo od leta 1897 do danes. Avtor pravi, da je svo:e dc'o namenil širokim masam javnosti in študirajoči m'adini. Lamova knjiga je opremljena s slikami in ie priporočljiva vsakomur, ki hoče dobiti jasen vpog'ed v najnovejše idejne smeri poljske literature izza zad« njega čctrtstoictja.
LJuhllnnska drama. Sobota, S.: »Nju«. P. Nedelja, 6. ob 15.: »Peterčkove poslednje sanje.. Ljudska predstava. Ob 20.: »Oolobček«. Izv. Pondeljck, 7.: «Mogočnl prstan«. A. Torek, 8.; Zaprto.
Sreda, 9.: «5mrt majke Jugovlča«. Vojaška predstava. Četrtek, 10.: »Osma žena«. C. Petek, II.: »Oolobček.. B. Sobota. 12.: »Hamlet«. Izv,
Nedelja, 13. ob 15.: »Mogočni prstai Izv. Oh 20.: »Osma žena., Izv.
Pondeljck, 14.: »Oolobček«. F,
Torek, 15.: Zaprto.
Ljubljanska opera.
Sobota, 5. ob 15.: »Mignon«. Dijaš predstava
Nedelja. 6.: »Prodana nevesta«. Lii ska predstava«.
Pondeljck, 7.: Zaprto.
Torek, 8.: »Psoglavcl«. C.
Sreda, 9.: «Suzanina tajnost, Mozart Salicri, Oianni Schicci. B.
Četrtek, 10.: »Tosca«. E.
Petek, 11.: Suzanina tajnost, Mozart Sallerl, Oianni Schicci. D.
Sobota, 12.: »Mignon«. A. Oostov:
gc. Wesel-Polla.
Nedelja, 13.: »Scviljskl brivec«. Ljuč predstava. Oostovanje ge. Wesel-la. Izv.
Pondeljck, 14.: Zaprto.
Torek, 15.: «Mignon». B. Oostovanje VVcsel-Polla.
Mariborsko gledališče.
Sobota, 5.: »Onstran življenja., Pr |cra. Izv.
Nedelja, b. ob 20.: »Lumpaclj-vasab Izv.
šentjakobski oder v LJubljani
.Nedelja. 6.: »Male roke«.
•.-JUTRO«. Ste v. S. dne IT. Januarla 1924
Naši kraji in ljudje
Z GALERIJE.
Če že, v predalih ne žurnalskih, v širokih epih bi kazalo vuličati heroje naših zmed in zmot v sjiomin sodobnikom. v ogled potomstvu.
Na Dunaju sedi Radič. Dolgovezne §o popevke o republiki. čndotvorni svetu diki: jaz bi zajel romanco: Radič Bedi v karani «7nm Autre Gottcs«. sreba črno kavo. ijuto rakijo, pri lit tel ji mu pridejo v pojete. Iz Pešte mrki Sarko-tič. iz Jugoslavije prevejane glave dr. Korošec. Se iz Rosno ponosne do-rede črnina pot v cesarsko mesto II.i-lid-bega Hrasnieo. Junaki razglašene slave, silni na mejdann. silnejši na di-vanu. Stioa Radič jih časti ko v rodni svofl hiši In vsem ie žal ugaslih carskih -djaiev. propalih dvorov. Le eden je med njimi »rečnik. to je TLilid-beg Hrasniea. ki Se ni vldtd Dunaja od znotraj in je zadovoljen, da vidi. kar se še videti d A. in ie vseeno za republiko. Dunaj. Beč. Wien . . . rfu Sta d t meiner Traume, taJko bi izzvenela romanca.
V Zagrebu sodijo Paskijcviča. Razprava je pri kraju, piše se obsodba.
noga roba Alp Temperatur* je v dolini povsod dosegla ničlo. Na Dunaju se je temperatura dvignila na 3 stop. nad ničlo, pa je opoldne zopet padla pod ničlo. Na Češkoslovaškem ni mraz skoraj nič popustil. Napoved za soboto: Večinoma nejasno. Temperatura ee bo znižala pod ničlo. Sneg in severni vetrovi.
400-Ieinica P aruličeve smrti
5. januarja 1924 se bo slavila v Dalmaciji 400-letnica smrti velikega splitskega pesnika, pisatelja in zgodovinarja Marullča, čigar Ime Je znano povsod v Evropi.
Marulič se Je pojavil v literaturi obenem s Petrom Hektorovlčein in Petrom Zoraničem na podlagi srednjeveške latinske poezije tn krščanske [ilozotije proti trubadurski liriki In zlasti proti humanizmu. Trubadurska lirika je prišla v Dubrovnik in Dalmacijo Iz Italije in se Jc razširila tudi po otokih. V zvez! z reakcijo proti tedanjemu humanizmu je razvila hrvatsko umetno književnost.
_______ ^ ........ _ _ u ^ „„,„„„„ Marko Marulič se Je rodil v Splitu I.
Pa~skiievič, tako" se' je dognalo""ie" žrei' ,'!50\ sin Pa,ric'ia ln splitskega od-
. _	_	•	. t-ntnil/n	U/lnrt	----I___
falot in ne spada v za nore za m' 'ino.
vetnika. Mladost je preživel nemirne.
torej ga presadilo med stare izkušene I P°,znc'e Pa 'e nezadovoljen s svetom arestante. A ie Paski'evič iz fine hiše v sal,,ostan- Umrl le 5. januarja in protestira. Olico dobi s separatnim „ ., „,
vhodom, elektriko in konalnieo. Ne bo' ,pollu '1Je, (v latlnskcm -icz|-nosil raševlne! Simi-cfpeie. ozko prikro- i ku), sl ,e P1r,U"bn slavo Poznanje v . po niem odsiei vel kila 1 vs,eh, "arod''1 pvr°Pe, 1 d^cmi "fJvcCjl-
jena moda bo za nilade lopove iz boljših hig. Fina vseoja pomeni marsikaj.
Ob vrtanju kornneije znotraj, izzivanj s stran? in reškega vprašan'a, prj-ha'a razveseliva vest iz Reourada. Narodna Obrana, ki od nekdai čnva plemeniti in vzvišeni eili. da dr?nvo brani pred kremplv pljačkašev in zlobnih elementov, je bila nedavno olačena za dvoje novih sil: v n>en centralni odbor sta nrista dr. Voiislav Jan-ič, sedanji, in dr. Laza Markovič. hiv?i minister. Janiič slovi po svojem lenem tenorju. Taza Markovič pa na splošno V-kor omenjajo novine.	De.
prostovoljno gasilsko društvo Aoseula] v splošni m točno vršilo svoj posel.
Pokrajinska uprava obenem zabra-njuje, da bi osebne in materijalne po-trebščine za poklicno gasilstvo, ki izhajajo iz razveljavljenih sklopov magistralne vfcčine bile upoštevane v mestnem proračunu. Mestna uprava naj požarno pomoč vrši začasno kakor dosedaj s podpiranjem in nadzorstvom prostovoljnega gasilstva, obenem pa naj mostna občina ptoučava skupno s prostovoljnim gasilstvom, kako bi se gasilstvo najcenejše in čim najuspešnejše organiziralo.
S tem je blaznost klerikalne gasilske armade z generali, oficirji, mojstri in milijoni ljubljanskih davkoplačevalcev ukinjena, Brauddirektorja je konec . . .
Božič naših akademikov v Pragi
Predsednik češkoslovaške republike dr. Masarvk se spominja vsake božične praznike tudi jugoslovanskih akademikov, ki bivajo v Pragi. Ze šesto leto skrbi on za to, <la bi jugoslovanski dijaki, daleč od svojih toplih in domačih ognjišč, čim lefiše proslavili božični večer. Letos je predsednik Masa-ryk [Kiklonil našim dijakom znesek 5000 čeških kron in ob tej priliki izrazil željo, da jugoslovanski in češkoslovaški akademiki skupni prežive božični večer! Jugoslovanskim in češkim akademikom je biLi prirejena v veliki dvorani palače -»Študentske Strakove Akademije« krasna večerja z zabavo in darili. Bilo je prisotnih 70 Jugoslo-
vanov in 80 Čehov, VI tudi niso mogft obhajati božičnega večera pri svojih, sorodnikih.
Večer je bil prava manifestacija
mlade jugoslovanske in češkoslovaške inteligence. Predsednik »Akademij« dr. Fialka je prisrčno pozdravi! Jugo. slovane. Za tople besede se mu je zahvalil naš rojak inženjer Vojislav Čemiš, ki je nazdravil Masarvku in češkemu narodu. Večerja je bila bogat« in so se jedila servirala po starih čeških običajih. Ko so se prižgale »veče božičnega drevesca, so Jugoslovani zapeli «Narodii se je kralj nebeški*. Čehi so zapeli «Rožde.sito Tvoje«. Pozno v noč, se je razvila prisrčna zaba«'^ ob pevanju narodnih pessmi.
59. ŽREBANJA LJUBLJANSKIH SREČK
Se je vtršilo dne 2. in 3. t. m. na ljubljanskem maflrfstratu. Vseh številk je bilo Izžrebanih 5151. Od teh je prvih 23 številk zadelo srlavno dobitke. Te.
mi deli: 'De institi.tlonc bi-nc vlvaidb, ki so doživele 20 izdaj ln z *Evangell-starium*. Manjše vrednosti so: »De liu-militatc ct gloria Chrisli», *Dialogus de laudibus Hcrculis a Christianis si:pcru-to» in «Quinquugiiita parabole». Tu se jasno kaže Marulič kot mislec predre-formacijske dobe tn bojevnik protlliu-manizma.
Na polju zgodovine je znan s prevodom 'Rcgnum Dalmallac et Chroatlac gesta*. Na polju poezije nam je zapustil med drugimi: •Pocmatiim librl VII.t ln "Dividiados carmcn librl XIV.* Kot pesnik se Je obrnil proč od humanizma In trubadurske poezije.
Vsa ta dela so pisana kot je razvidno v latinskem jeziku, ki je prevladoval tedaj v znanosti In poeziji.
Prvo Maruličcvo hrvatsko delo pa ie znamenita epska pesem •Judita* v (i spevih, obenem tudi največje Maruličcvo hrvatsko delo. Slede sicer še: «Isto
Kuiuk-kolo
Svlra gajde Čiča Baja kuluk — kolo rlngaraja, Turčln. Švuba. Pilpogača
I Korošec — složna brata. kolo> kuluk, ajde, ajde. Člea Baja svira gajde..
Domače vesli
ccn življensklm potrebščinam v pretek« lem letu 1923. Splošno so se zvišale cene _	, življenskim potrebščinam za 50 odstot-
* 15.000 uradnikov reducira nih. V vsehlgična smrt Jo vzbudila v Kranju splošno kov (;ovejjnl prvc vrete se je podrt« : ministrslvlj se vrši te dni redukcija | sočustvovanje. Pogreb se vrši dunes v j|]a'M 45 odstotkov, druge vrste za 87 državnih uradnikov Kakor Javljajo iz soboto 5. januarja. Ave, anitua candida! 0jst0tk0v, teletina za 50 odstotkov, tvi< Din), 54.00« (10 000" Din) 85^502 (500 Marulič Tc Vudi prvi hrvatski pesnik Beograda, bo reduciranlli nad l&.OOO | • Smrina kosa. V Parlžljah pri lira- njjna za 33 ol|stotkov, mast za 30 od« Din'!: 60.450. 11.332, 15.023. 35.235.! je pisal v prozi	l uradnikov. Tozadevni ukazi bodo ob. a v- slovčah je dne 2. I. m. umrl posestnik btotkov, micčni izdelki z« 28 odstotkov.
60.310 (po 300 Din): 55.113. 40.130,1 Iz teh skromnih podatkov Je razvidno I '*eni iB teliom prll-odnjlh dni. nakar ; Franc Pristau v starosti 83 leL Prislun je pnhližno v isti men so se podražile tudi Bl.OfiO. 4096. 28 091 (po 250 Din); da je Marulič eden najproduktivnejših friSae ministrski svet z razvrščenjem bil prvi narodni župan v Braslovčah. 2130. 42.044. 55.010. 12.377. 21.442 (po m najboljših pisateljev svoje dobe " S Prcvedenih posameznikov v kategorije. | • Umrli v Ljubljani, tki t. do 4. janu
številke so naslednje: 12.074 (12 500 rila od Suzane in <Stuma(enic hita-.
življcnske potrebščine v Ljubljani.
Dijaške štipendije. Minister prosvete
200 Din); 3(01. 45 554. 63.000. 18.709.1 svojitn delom sc je proslavil tudi izven:1"0 bo lraial° Približ"° dva n,oseca' ker a rja so umrli v Ljubljani: Josip Ponikvar, je dovolil, da se siromašnim dijakom,
60.114 (po 50 Din). Ostale izžrebane	J"' '.....' " ' ...........
Številke dobe po 15 Din.
Vreme
4. januarja:
mej ožje domovine.
Poklicno gas Isfvo v
Lfublisni odoravi^erso
Označbe značljo po redu od leve na des- po£i^C^.f»era^ruiod^^^nriziv^ oadzornika""Lud. Cerneju v Celju, no: kraj ln uro opazovanj zračni tlatc, ^. svetnika ^osn f Trk !učiteljskega zbora in so,
temperaturo, veter, oblačnost, Prvine , ^^Tzntornom gTatmi, m jtne"!i« '"očit izredni dar ravnatelj Jerši- va žena. 83 let; Vilko Juršič, sin elek-
bo treba pregledati dokumente vsakega posestnik, star 73 let; Antou Drča, dni-posameznega uradnika.	| narjev sin, 2 leti; Josip Veter, tovarniški
• Kraljev in kraljičin božični dar za kovač, 77 let; Antonija Trefait, iona najodlične.šega učenca na drl realni mestnega delavca. 54 let; Marija Kok, gimnaziji v Celju je dobil sedmošolec bivša kuharica, 88 let; Jernej Cajtien, de-Božidar Cernej, siu okrajnega šolskega lavec, 48 tel; Marija Pondelak, bivša ku-
V na-1 harica, 51 let; Luka Skvarc, progovni do-součeucev lavec, 27 let: Alojzi a Benedik, detnvče-
v mm.
Kratice za označbo vetra: s. =r socer-Bi, j. =: Južni, z. rr zapadni, v. = vzhodni. hv. — brez vetra ,sv, ~ severovzhodni itd.
Kratice za označbo oblačnosti: o. —
afilačno. do. — deloma oblačno m. == ma-la. j. =■ jasno itd.
Ljubljana ob 7.: 7fi3.fi -0.6, j. sneg. 8.4 Ljubljana ob 14. 7fi2.!>. t.2. bv, snog, — LJubljana ob 21.: 7(VIA 0.7. bv,, sneg, — Zagreb ob 7.: 702.0. 1.0. bv, megla, 0.1
ga poklicnega gasilstva ljubljanskega«, I kakršen jo bil sprejet od črno - rdeče magistralne koalicije. Pokrajinska uprava je v tem oziru šla do kra;a ter je ustanovitev poklicnega gasilstva sploh slstlrala.
V utemeljitvi tega ukrepa pravi pokrajinska uprava; Razveljavlja sc sklep glede ustanovitve «nokiicncga» gasilstva, ker za tako velikopotezno ustanovitev iij za sedaj še nlkake nuj-ino. neobhodne in neodložljive rolrebe
katerih roditelji so državni uradniki, izjemoma smejo tzjilučati štijiendlje za zimski semester 1023. 1024, četudi so tzgu-bili pravico do štipendij — seveda 1« pod pogojem, ako izpolnijo ostale obveznosti.
* Not dimnikarski tarif. Ministrstvo
trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani je odobrilo nov cenik za dimnikarska novic s toplimi besedami in s primernim tromonterja, 3 leta; Pavla Erzar, rejen- v Ljubljani. Novi tarif je nabit ms
patriotičnim nagovorom.	I ka, pol leta; Anton Lapajne, tovarniški
• Tragična smrt mladega ljubljanskega ravnatelj, 45 let. akademika. V Kranju je v četrtek opol- ft,"l!n"
dne smrtno ponesrečil slušatelj l.ubljan-s':e filozofske fakultete, Stanko Petrič. Ob bregu Kokre je nabiral bršljnn za
Osebna vest. Na lastno prošnjo je bil upokojen višji pisarniški oficijal pri okrožnem sodišču v Celju, g. Adalbert Kopač. • Inžcnjerski Izpit je napravil z do«
dekoracijo dvorane pri plesnem venčku brim uspehom na gozdarski visoki šoli v gimnazijcev, ki bi se ime! vršiti danes Zagrebu g. Krsto Mozetič iz Mirna na 5. januarja. Pri trganju mu je spodrsnilo Goriškem.
in je padel raz pečino 20 metrov globoko! * Pravilnik za poštno. avtomobilski v strugo Kokre. Nesrečni dijak si je pri promet Minister pošte in brzojava je padcu razbil lobanjo in zlomi! levo roko. j podpisal novi pravilnik za poštno.avto.
ranjenega so sv-er takoj mohi'ski promet, s katerim se ureja raz« 1 merie avtomohi'skega prometa napram
mu nudi'i zdrav
m -iatratni deski in ga Je dobiti proti pc"rsčilu troškov v mestnem ekspedito.
* Prepoved avstrijskih dnevnikov. V hitrem redu je naša vlada prepovedala prihajanje avstrijskih dnevnikov, tako »Neue Freie Presse», <Wiener Tagblattv, cTngespost», <\Viener Journol», Na včerajšnjem zborovanju cZveze industrijcev* v Ljubljani je opozori! g. dr. Fran Win-disclier na to omejitev, katera je zeti neprijetna za naše gospodarske kroge iB nji'i organizacije, osobito ob času. bo pripravljamo trgovinske pogodbe in pal uzakonitev konvencij, sklenjenih z Av-
r„„,„,, , ^	'	: .	no. noooiuiiiiie 111 iieouiozijive r-oirene
DuŽT J 7 MO '	in dotičnih ogromnih stroškov ne ......u ....------.....
"Z	IaPad- dež- ' 0	prenaša sedanji skrajno neugodni H- Smrtnonevarno ranje
inomn^ol, - iJl ,0 K P" 'T,' o«	nanČni P0'0Žal mestne oWi"e k' «»	<1°m0V "
inomost ob <■: 762.7, 3.0, brezv, obl, 8.0	v prav težI,ih doigovih in ki pobira nišl-o pomoč, vendar pa je v noči od fe-
Barometer vtsjt, tetnj)erntuia višja. -	občinske doklade, naklado in davšči- trika na petek podlegel teP im noškod-
v-olnce vzhaja ob 7.44, zahaja ob 1B.44.1 „„ katere so z oziroln na 6eJ]an je bnm. Poko nik je bil nadarjen dijak, ne-
Dunajsko vremensko poročita. Gorki	splošne gospodarske razmere že dosesr-1 umoren delavec pri Številnih narodnih ZigrcSška mestna aprovizaciia je obja= katero vzdržujemo iako tesne kiip?ljskq
»apadni zračni tok je dospel do vzhod-	le svoj vifek. Tudi je pripomniti, da Je društvih in blagega značaja. Njegova lra-|vila poučno ugotovitev glede porastka I stike. Z odobravanjem je bil sprejet so-
potnikom ter do'očn tarifa in m<vc pro« j širijo. Taka duševna blokada slabi naB meta posameznih poštnih avtomobi'ov. položaj tn nnrn onemogoča rezino infor-Kako je naraščala draginja I. 1923. macijo o prpvnžnih dogodkih v državi, u
Iz domovine smuškega športa
Sedaj, ko se je pri nas smuški šport Se precej razvil, poorle;mo ma!o v do-
movino tega najlepšega zimskega športa, v daljno severno Norveško. Nobena druga dežela nima toliko pri-rodniii pogojev za razvoj smučarstva, kot ravno ta. za smučarja in sploh zim-5ke'ia športnika oblinbljena dežela.
Izmed vseh narodov, ki goje smučanje. so Norvežani na prvem mestu. Ostro severno podnebje, trda in dolga zima, ki pokriva po pet mesecev letno deželo s snejrnm. so pripomogli k te-»111. da se je smučarstvo na Norveškem razvilo do današnje stopnje.
Smuči se uporabljajo na Norveškem » Od davnih časov. O njih se covori ^ v starodavnih sajah (nravPieah). Kot šport «0 sn znč"le nporalilinti smu-!i v okraiu Tel^marken nred približno fpsteto leti. Tit''i zio-lovina nnm govori o m^orlh voinrh. k' »o se jih 11 lele. Sevati vojaki iti km*tie na smučeh.
Pr-Mvr,! •■1 Telemart-ena so obliko \r> iTvnhir.je sipnf^etra »porta tako hpop.iNiili, <Ia so «i u«*aiiovili kla-tično »noffvlo STiiPanja. ki ie za-sr«''.vl'» i.rvo nii-sto v d.-joli. Točasi Se ">■'<<t'l »a spir» »ud! ni mnstne ("■ehKaV-e K ,„> ,e kmabi tako izuči-J. d;t so pr^tulj I.«v.i!-i tekmeci svo-iini tcl.-ti.-trtib'--! nliii.tjom. Tudi uvi-ievrifis-l ol-la-' . H so delale na to. da ^ U uport kolikor mogoče razširi
med prebivalstvom, se je zahvaliti na popularnosti smučarstva. Oblasti so popolnoma pravilno nvidle, da je v zdravem in pravilnem izvajaniu tega Sfiorta dano najuspešnejše sredstvo za boj proti alkoholizmu in tuberkulozi, ki sta ogrožala norveško raso. Nasledki. ki so se pokazali, gredo preko pri-čakovanja. Zdrav. trd. odporen jc narod norveški, smučarstvo mu je prešlo v meso in kri: od najvišjega gospoda in od na.mhožnoišega kmeta se uporabljajo smučke, ki so postale že t.e-nadomivstlifv faktor v življenju vsakega Norvežana.
Komaj se je mladi Norvežan nauči! hoditi, si že natakne smučke. On raste pravzaprav na smučeh, ln smuči rastejo z njim. Polagoma se seznani s težjimi tereni, z izvežbaneišimi smučarji: zopet pozneje se udeležuje tekem na krajših, potom na daljših pro<rnh. ter končno popularnih tekem v skoku, ki mu dado oilvai"0*t, zaunante v sam«-sra sebe. hladnokrvnost in ki mu končno zagotovo mojstrstvo na «mnčeh. —
Žare«, nobena dntsa dežela nima ta ko prikladnega in mnosrostranskocra te. rcnn in tako dobre sezone (od Božiča do Velike noči) kot ravno Norveška Zima šf-le daje Norve-k! pravo obile? je in pogled na zasnežene goz love in crore ter na zamrznjene fiorde (izerov. {juri karakterizira to severno zamlio
in narod bolje kot kopice potopisov. Najlepši čas' za smučarja je tam od februarja do konca aprila, ko solnce že počasi dobiva na moči, toda še ne škoduje snegu.
Na Norveškem je malo kraiev, kj -r bi se ne mosel izvajati smuški o "rt Toda le mat del športnih sredif č je ni stopen tujcem, to pa vsled nedostatnib komunikacij in pomanjkanja hotelov. Vendar se je v okolici Christianije in po zapadni obali, kamor se povsivi lahko prir'e z lad'o. v tem oziru že nreeej zboJiša'o. Najznamenitejša središča so: okolica Christianiie, Gjfivik Cizcrov. jnrih). Fin^e, Gudbransdahl. Slamar. B-eilab!ik i. dr.
Visoko le*eča mesta kot Finse ima-io zimo. oziroma sneg po -celo leto Še v avgustu so tam vrhovi valovitih hribov pokriti s snegom Nad vse idealen kraj za smn-ki snort na je Holmen-kollen nad Cbrisfiianiio svetovno-znan oo vsakoletnih velikih smuških tekmah. —
More se torej reči, da počne zimska sezona tam že koncem oktobra. Na mestih, kot Finse, je mogoče smučati celo leto in velike tekme se vrše tam o Veliki noči, kljub temu da riade ta včasih pozno v pomlad. V febrnarin doseže zimska sezona vriinnec. Približno v polovici toTa meseca »e počno v Cliristijanin z'mskosnortne karnevalske svečanosti ki trniajo do 14 dni. V tem času Clirtstijaniia sploh ne orida iz
slavnostnih prireditev. Prvo na redu je svetovno mojstrstvo v drsanju v Stadionu in Norske SknespiPersfor bund Ma?que Bali v hotelu Bristol. Dritce prireditve se vrste potem dan za dnem. 7imski športi na ledu, sankanje, smnfke tekme na krajše in dall-še proge in končno slavni, te?,ko pričakovani «Holmerko"en». V Hnlmon-kollu. ki leži 4—5 milj od Christi.iani-je na hribn Nordmnriten. se vr^e moi-strske tekme v smnčanju na 50 km in na 18 km ter tekme v skoku na smu-i čeh K tem skokom roma vsa Cbrist-'anija: in skoki, ki se tam dosežejo. 50—60 m, se nam snloh ne bi zdeli verjetni. če ne bi pomislili, da se ti skn-kači uri!o v tem športu že 0'1 mladih no?. Cesta in glavna mtssta v Holmen-kol'en je oolna smučariev. sank"čev in civilno oblečenih ihidi. Tudi okolica kar mrgoli od črnili pik. hitro se premika-iočih. bodisi na smočeh ali na sankah. Na cesti vi'1'm.o, kako se ljudstvo spoštliivo umika skupini smnčririev in io glasno poz-iravlia. To so Njih Veličanstva kralj Hakon in kraljica Mami. sprem'!ani po dr. Nansenu. kronprin-eu Olafu in niecovemn adjntantu. kapitanu Oesfraardn. I ti z ljudstvom uživajo lepi narodni šport
Smnčj so dane« no vsei Norveški narodni šport Na bolmnnkoUski dan so trgovine ir. nradi za.ortl. k tekmam se zbere na ti- ^"e domačinov iz vseh kraiev. prisostvuje jim vos diplomat
«ki kor. državni ohlastveniki in vsa'. kraljeva rodbina. Princ Olaf, ki je iz-boren skakač, se celo sam udeležuje tekmovania.
Holmenkoltski dan je nailopše. kar more doživeti tniec - s|»ortiiik na Norveškem. Skakanja se udeležuje vednei okoli sto skakae"v Vsi ti so že izbrani orl posameznih klubov ln tako p divota gledati njih eleganco pri skf-kih. Ror zatrobi, visoko gori se pokaže številka skakača, ki se sedai ipust.1) doli. Vedno hitreje in hitreje drvi proti odskoku Ze ie tam: ie je v zrakn . . . Tisoči gledalcev pridržujejo sapo in gleda,io skakača visoko v zrak«, obsevanega od solnca. ki v vel!kepi loku pada proti pobočju. 7. neverjetno brzino drvi po doskoku po pobočju, k? nrehala polagoma v ravnino, še par kristianii. in skaka č stoji na ravnini, gromnvito pozdravljen od navd;tš'^n& trledalcev. tn tako gre ve?, dan. — Zvečer in še dolgo v noč eore lučice po kočah oko'i Holmenkolla. Prnučarji, zh-ani v n.iih si še dolsro v noč nrii'K>-vednlejo svo'e do?odke tekom dneva. Ne da se jim mati po tolikih divotah.
Na ta način je razumel. In popolno-ma pravilno razumel, t« viseko kulturni severni narod not nazai k naravi, ki nas očisti na duši in osveSl na telesu in ki tako hlaorodfjno mornlno in fizično voliva na ves narod norveški Bodi tudi nam v zgled!
tfasno pre^tog g. dr. VVmdfecnerja, da Je I "'Iz Celja nam poročajo, da je n.pra.
"prosit. merodajna miuistr.lv. za wpo-	vilo na zavedno prebivalstvo »co^'
-stavitev normalnega položaja glede av-	jeten vtis dejstvo, da sc vrS. sobotna za.
Skm novTn. o katerih se mora pri-	b.v. policijskih nameš cncev v hote,u
. mati objektivno, da večina njih ne piše	.Union- Ker bojkot r.ta ur.ionske p i
» naši državi in njenih prilikah v takem	redltvt tako Sokol kakor Orjtina, se ,e
' »onTkakor se jo v mnogih naših novi-	bati, da tudi policijska zabav. ne bo
n.h naravnost neroetulrnl (Kakor so	poteki« uko harmonično in uspešno, ka.
- raeJltem poroča Kgri ji prepoved L bi hilo želeti z ozirom na drugače <Neue Freie l>resse» zopet ukinjena. -,	JI
Op. ured.)
Sokolsfvo
Sokolako društvo v Medvodah ima
svoj redni občni zbor due t3. Januar-
I Zadeva, ki je svoječasno vzdignila mnogo prahu, Je s to sodbo končno dovršena. Senal so tvorili gg. vss. Mladič ln ss. dok-lor Kcršič, dr. Kaiser in Anllogn, za ob-tožitelja Ažmnna in drugove odv. dok-
ja 1024. v gostilni br Možine na Ludijl ([J , { oba obtoženca 0(lv. d0lil0r pri Medvodah. Udeležba obvezna za VB0 NntlaCon.
člane ln članice.
Obtnl ibor Sokol, v Borovnici bo 20. t. m.
Sukalsko ("raštvo v Kamniku. Redni letni občni zbor se vrS dne 10. t. m. ob
Kino
rozoRin
POZOR!!!
njen humanitarni namen.	ieuii ousui iuur se vmi ™ .. u..	,,-,Tr»i i i lii—i „..j„„;„
».»'..bila kolkov Ker so se po- • pokopan. Kovač Mihajlo Smok Iz 8 lvo{er v dvoranl dru5lveneRa doma z1, K'n° "IDEA'-" v. ^ f * * * ^lUtaTzitikatfkomov" ^n" za To- Vlrovlti«, je prošle praznike■ P«bU » , ob|fc WB ducvninl redom. zdravoI _ še ^anes ^b^l^jutr^v^ nedeljo 6.
kov po 50 Din. Dosedanji kolki se v roku 00 dni lahko zamanjtro.
•	Iz državne službe. Stanko Volkovih, otlcljnl tobačne tovame v Ljubljani, je izstopil Iz državne službe.
•	Ljudsko Ribanje v Mariboru leta 1923. .Minulo leto je bilo rojenih v Mariboru 1)41
strok, in sicer 409 moškega in 472 ženskega spola. 48 otrok je bilo mrtvorojenih. Umrlo je skupno 743 oseb. od teh 419 moških in 324 žensk. Porok je bilo iu sicer največ v Slovenski cerkvi 178, nato v mngdnleoeki cerkvi 185 in v stolni cerkvi 81.
•	Franc Ravoli: Vsak je sam svoje sre-?e kovač, ali kak« puntam svoje dohodke, se osamosvojim iu pridobim premoženje. Pod tem naslovom je Izšla v ljubljanski Zvezni tiskarni 74 strani obsegajoča knjižica, v kateri avtor po asnjuje, kako naj se posamezni'; usposobi zn dober zaslužek (negovanje telesa, čuvanje
torepko. A peščeni svet se je zrušil pod njegovo ložo ter zasul nesrečnega kovača, dočim so lisice ostale žive .in zdrave.
Sporf
t. m. velepomembni propagandni film
ognjem in mežem"
špljonska ljubavna drama izza časa sve. tovne vojne, spisana po Leonu Pere. Ta
Splitski Hajduk je dosegel v Alžiru velikanski film, pri katerega posnetku je
Ko so ga sosedi odkopali, je bil kovač zopet lep uspeli. Premagal je prvaka sc- , sodelovala zavezniška armada z nad sto b	verne Afrike Uellabcsia s 3 : 1. Uella- tisoč mož, zračna eskadrona in številno
besia ie zelo močno moštvo, ki jc tri- morska mornarica, dalie tudi bivši pred. krat zaporedoma premagalo pokalnega »ednlk ameriške republike VVII.SON,
že mrtev.
S. januarja 1924 ob 20. url vsi v Narodni dom
n.
družabni ples
v prid tgradbl SokoLkega doma na Taboril
Obleka poljubna Posebn. vabil, ee ne razpošiljajo
pred boleznimi, lepo vedenje, slmpntijn,	gj-«0m ovadbe iandarmerijske slanice v splošna politična in gospodarska izobraz-' Cermošnjicah nakupil in prevzel od več
ba, blagoznanstvo, ženitev, vzgoja olrok	posestnikov lesa in jabolk v vrednosti
k uspešnemu pridobivanju), kako In kaj	<s,no K ne da bi prevzelo blago izplačal,
je treba delati, kako varčev.ll In speku-	Nadalje je prevzel od Ivano Scliauerja v
tirali, kdaj ln kako naj se uslužbenee	stari žagi 13.000 Din poso ila, katerega
osamosvoji in kako nai pridobljeno pre-	ni vrnil, v Ljubljani pa dobil od Marije
zmagovalca Francije Red Star. Hajduk je torej pri vseli dosedanjih tekmah v Afriki zmagal.
Španija : Portugalska. V Scvilll je španska reprezentanca premagala portugalsko s 3 : 0.
Vukareški Sp. C. Unirea le za Božič Igra! v Milanu neodločno s F. C. Milo z 1 : t, dan kasneje pa ga je premagal Milanski športni klub z I : 0.
Prihodnje mednarodne tekme avstrijske reprezentance. Avstrijska nogometna reprezentanca Igra 13. januarja v Nlirnbcrgu proti Nemčiji, 20. januarju * Čuden trgovec. Pečaver Albert, 28 v Turinu proti Italiji, 10. februarja v let star, lesni trgovec iz Cermošnjie, je Zagrebu proti Jugoslaviji in 17. Icbruar-
ja v Carigradu proti Turčiji.
maršal FOCH od francoske vojske, gc neral PERSH1NG od angleške vojske in italijanski generalisimus D1AZ. — je najboljši izmed vseh vojnih filmov In najnazornejši spomin na grozote vojne. Krasni naravni posnetki iz bojišča In iz volne same, tako da se film lahko ime. nuie vrhunec filmske umetnosti. Glavno vloito TF.REZE VERNOUIL In prince, zc SONJE igro krasotlc. Dolorcs Kasl. nelli.
Vsebina filma označa in razkriva po. leg ljubavnih potez tudi isti čas razpa. seno Spljon.žo in sredstva, katera so se uporabljala proti njej. tako da drama skozi In skozi fascinira gledalca in na
___________ _______pravi na njega globok utis s takrat vrše
CeškuTlovaSka nogometna moštva l!h se bojev v vseh načinih. Posebno na Španskem. V nastopnem podajamo zanimivo še posebej za oficirjc In vo. še zadnje Izide tekem, ki so jih češko-; jaštvo, pa sploh za vse inteligentno ob. slovaška moštva Igrala poslednje dni.. člnstvo.
Sparta v Valcnciji ni Imela sreče. V rc- Podjetje poset tega filma priporoča vanžnl tekmi proti F. C. Valencla je bi- slavnemu občinstvu mirno In s polno za.
vstopnina običajne.
10
Dopisi
moženje dobro upravlja. (Knjigovodsvo, štele 8000 Din gotovine za Jožefa Pau- |a, čeprav skoraj skozi v premoči, pre-, vestjo, da bo vsak obiskovalec vsestran. delitev delu, kontrola, soudeležba usluž- šeta v Ručevicl In neznano kam pobegnil.1 magana z 1 : 2 (0 : 1). Premoč Sparte sko zadovoljen. Prlčetek predstav In pa tiencev, zavarovanje Itd.). Posebno aklu-1 • TstTlnr T LJubljani. Ivanu Lotreču Iz kaže razmerje kotov 7 : I za Cclioslo-llno so sedaj, če dobimo efektno borzo v Dovja je bi| dne 3 t m. ukraden na glav-; vakc. Pač pa je v Barceloni čast če-Ljubljani. navodila, knko Je treba epe- j nem kolodvoru potni list. — Jamnik škoslovaškega nogometa rešila Slavija, kulirati z nakupom in prodajo delnic na Moriji, stanujoči na Strmi poti St. 8, je ki le porazila F. C. Barcelono s 3 : Z borzi. Knjižica, vsebuje mnogo lepih na- bi,a na Vodnikovem trgu vzeta listnica s (i : 0). Prvi gol za Spance jc padel iz -vetov in ie pisana v lepem narodnem 10a Din in dva lnBtavna lista. — Simonu enajstmetrovke, drugi pa Iz prostega jeziku. Cena 10 Din.	I prnprotniku v Jenkovi ulici so odnesli slrcla. Sodil je Holandec Boas, prot.
• Gospodinj-ka šola v Celju se v teko.1 neznani zlikovci 200 kg stare cinkasle ' kateremu jc občinstvo seveda dcmunstrl r«m šolskem letu ni mogla pravočasno' pločevine v vrednosti 500 Din.	ralo. Slavija je prvo češkoslovaško mu-
otvorlU ker s„ mahali potrebni učni . ,	„ d fih krajev Ivan j	^ I^Tkmo JC
moči. S prijaznim posredovanjem oddelka Kos „ Jar5 in s'e Speljal za srečo na P«™« 1 cl • Vo °Ha Uigrala p od trgovine in industrije v Ljubljani .te mi- j Pri5e1 je na svoj8m potovanju v , ZKubUa ' " = n . n -fr ni.trs.vo trgovine Imenovalo sedaj za to slnv. Brod. kjer pa mu n egova tatinska rhM^TleLVnrU GvmnasU Club
»ole v Olju zagotovljen. Občina je tudi že poskrbela potrebne stvnrne potreb-ik.lne in učne prostore. Starši, ki hočejo poslati svoje hčerke v celjsko gospodinjsko šolo. se opozarinji že sednj, da bo ravnateljstvo šole v kratkem času razglas-fcilo termin za vpisovanje.
*	Izpremcmba posesti. Takozvsno do« Ciinikansko vojošnico v Ptuju ie na jav« ni dražbi kupil odvetnik dr. čulič v Bco« gradu. Stavba hrani mnogo umetnostnih arhitektonskih posebnosti.
•	Imenovanje Inž. Ogrinca za načelni« ka strojnega oddelka nove ljubljanske žel. direkcije stalno razburja javnost in zlasti narodne žclczničarske kroge. Pro« testom se je pridružila sedaj tudi orga« nizacija jugoslovenskih stro^vodij, ka« terih strokovno glasilo «Strojcvodia« pravi k temu imenovanju s'cdečc: «Našc društvo zanima v prvi vrsti imenovanje Višjega nadzornika Inž. Ogrintza šefom strojnega oddelka, kateremu bodo pod« rejeni vsi naši člani. — Samo cn dvom nas na
•	Samomrr zagrebškega trgovca. Zagrebški trgovec Ivan Sutlar je predvčerajšnjim v kleti svoje hiše Izvršil samomor. Z vojaško puško si Je pognal kroglo v glavo ter kmalu nato umrl. Sutlar se Jc bil pred tremi tedni vdrugič oženil z mladim dekletom. Disharmonija v zakonskem življenju ga je gnala v smrt.
•	Smrt na grmadi. Iz Vršca poročajo o groznem samomoru bivšega avstrijske« ga kapitana Josipa Higcrja. Ko jc na« pisal pismo svojemu bratu v Kapošvaru, je napravil v svojem stanovanju grma« do, jo zažgal ter sc mirno vlcgcl na ogenj ter skoraj do kosti zgorel. Higer je zapustil dnevnik, v katerem priznava da je izvršil cclo vrsto krvološtev v dobi avstrijske okupaciie v Srbiji, pa tudi pozneje. Pri Loznici je dal ubiti 40
ficio z 2 : 0. Viktorija (Plzcn) je v Spa nlji Igrala dve neodločeni teknil, In siccr proti F. C. Sabadel I ; I (I : 0) in proti R. C. D. Madrid z 2 : 2.
Brnski Makabi ie v Turinu premagal tamošnji klub Juventus z 2 : I.
Vremenska poročila lit druge zim-skosportne vesti, ki bi jih vslcd nujnosti ne mogli objaviti pravočasno po časopisih, bodo Izobešena v Izložbenem oknu tvrdkc Joso Oorcc v poslopju Kreditne banke, Ljubljana.
Občni zbor S K. Primorja, naznanjen za nedeljo 6. t. m., se prenaša na 13. januarja. Podpredsednik.
Turistovski klub Skala priredi v nedeljo 6. t. m. smučarsko trening tekmo okoli Rožnika na daljavo ca 10 km. — Start ob 9.30 na sankališču pri brezan
RAKEK. Niti .Slovenec« niti »Domoljub« ne moreta preboleti strahovitega poraza, ki so ga doživeli klerikalci pri občinskih volitvah. V onemogli jezi napadata sedaj občinsko upravo in nekatere napredne odbornike, posebno sedanjega splošno spoštovanega župana. Kor se zaletavata tudi v mojo malenkost, hočem nekoliko pojasniti slabol?) občinsko go?pod.irstvo v občini Itakek. Ni res, da 6e je dolg napravil med vojno, kakor trdi »Domoljubov« dopisnik. Dolg je nastal nasprotno za časa italijanske okupacije. Prebivalstvo je bilo odrezano od tigovskega sveta in je bilo v velikem pomanjkanju popolnoma navezano na italijansko aprovizacijo. Na občinski seji setn vprašal sedaj že jiokojnega takratnega župana Bellcta, kaj je z apro-
vizacijo, .11 je kaj dobička al! izguba
itd. Zupan je odgovoril, da občinski od. bor nima pri aprovizacijl ničesar opra. viti, kor da komisar vse na njegovo lastno odgovornost. Na ta odgovor tudi od toliko hvalisane SLS ni niličo reagiral in je bilo toroj z njim vse zadovoljno. Ko jo župan llclle zbolel, je prevzel žu. pariško upravo sedanji župan Stržaj in našel primanjkljaj, ki se je pod sedanjim županom pokril, ker jo komisar zagrozil, da sicer razpusti občinski odbor, nastavi gorenta in ustavi dovoz živil potom aprovizacijo. Opozorili smo ga, da je bilo postopanje župana Bollota nepošteno, a komisar je odgovoril: »Kaj vaSi paragrafi, sodili bodo pa naSi sodniki!« Ako hi bi! župan Belic živ, se gotovo niko. mur ne bi zgodila krivica, ker denarja ni nosel s seboj. U ver jen som, da se bo vos bivSi primanjkljaj iztirjal in pride v korist občanom. Toliko pojasnila na vsa izmišljena natolcevanja dopisni, ka »Slovenca« in »Domoljuba«, ki ga poživljam, ako ljubi resnico, naj se v pri liodnjič podpiše s polnim imenom. — Si. mon Ribarič.
SV. PAVEL PRI PREBOLDU. Tamha« raški koncert, ki ga kritizira dopisnik j dne 8. Jan., se je vršil z dovoljenjem Šolskih oblasti in okiajrtega glavarstva ob vzornem redu in v splot.no zadovolj. nost obiskovalcev, kar je vzbudilo zavist gotovih gostilničarjev, ki svoječasno ni. so hoteli dati učiteijstvu hrane in pri katerih vsled tega nismo hoteli prirediti koncerta. Koncort jo bil piiiejen r prid ubogim Šolskim otrokom in v poravnavo stroškov za instruinento. Učllel.stvo se prireditve samo zato ni moglo udoložiti, ker je bilo na počitnicah, med njimi tudi iičitelj-taiiiburaS.
ŠOŠTANJ. Staro leto 1023. .mo tudi SoStanjski Slovenci kaj lepo pokopali pod okriljem našega marljivega Sokola. Uprizorili sta se veseloigri »Popolna žena« in »Stara mesto mlade« v sploSno zadovoljnost. Obe igri sta izvabili salva smeha iz občinstva iu spravili vse v ži-datio voljo. Prav dobor je bil tudi polnočni govor. Ravno za nas SoSUuijčana je bilo leto 1923. zgodovinskega pomena. kor smo pričoli z zidavo toliko potrebnega Sokolskega doma, ki smo gs spravili kljub raznim težkočam ravno na Silvestiovo pod streho. Stavba je sicer pod streho, vendar pa bo Se mnogo, mnogo dela, preduo jo bomo izročili svojemu namenu. A ». dobro voljo bo Slo tudi to in najlepši dan za nas bo dan otvoritve začetkom sop'embrti 1924. Bratje in sestic! Šele tedaj, ko bomo ime H lastno streho, borno začeli z novim življenjem — z intenzivnim doloui za ua-rod in državo! Zdravo!
KNJIGE, leposlovne in znanstvene, literarne vrednosti, v vseh lezikih, kupuje po nujvišllh cenah vedno «Ljudska knjižnica» v Mariboru, Narodni dom I.
Ttfci v Liubliani
Dne 3. Januarja je prenočilo v Ljub« Ijani skupno 114 prijavljenih tujcev. Od teh sc je nastanilo 02 v hotelih in sicei: UNION:
Ackcrmann Evgcn, trgovec, Zagreb; Bauer Makso, trgovcc, Dunaj; Dernič 1., trgovcc, Lancovo; Fcldmann Emil, trgo« vcc, Zagreb; Fallc Robert, trgovec, Slov.
liciiski uradnik, Celje; Tome? Franc, tri gc-vec, Maribor; Ugarkovitf, D.inlmir, rc« diiklrr »Ekonomista«, Zagreb; \\ ciss A,, z.is. uradnik, Konjice; \Vcinci F.rnst, tn govec, Zagreb; Zcvnik Anion, notar, Yiš><ja gora; Zužič Franc, trg, potnk, Zagitl
JUŽNI KOLODVOR.
f >pi nec Ivan, trgovec, Varaz-Jin; Cci i bi i Eli. zusebnica, Zi&irDe Kivo lv„
visokega službenega mesta radi zasedbe po zgoraj imenovanemu gospodu, ker jc Širši javnosti izneslo slovensko časopisie . proti temu gospodu toliko nepoštenih dejanj, ki tudi strojevodjem niso 03tale nepoznane. — V koliko ie resnice na teh pesteh, nočemo biti sodniki, ona nas pa spravlja v jako mučen položaj, da omc« a jeni gospod ni iska! za vse te izncscnc obdolžitve zadoščenja na kompetentnem mestu, ter zbog tega jako dvomimo, če je ta zasedba iz službenih in moralnih ozirov posrečena.«
• Z ozirom na nemško prireditev v
Gradcc; Fumtratt Ari\old, redakter, Su ,0111 Istotam. Prijave članov ln članic se'b„tica; Grosz Josip, trg. agent, Dunaj srbskih obitelji z otroci. Petero otrok ic , sprejemajo danes od 17. do 20. In Juti i Htillcrcr Artur, inštruktor, Miinchcn: trgovce, Trst; Mencej Mici, poscstnica, ubil sam. V Kamcnici jc dal pobesiti do 8 39 v klubuvem lokalu, hotel Tivoli. Horvat Viljem, trgovec. Sv. Križ; llesse Ilovica; Kus Ivan, lesni industrijalec, Lo' brez vsakega povoda več srbskih into« odbor.	I Franc, trgovcc, Beograd; Kcsslcr Kudolf, 1 škt potok; Sehubitz bmil, bančr-i urad'
lektualccv. Leta 1918. jc v Negotinu o« Putnlk III. Ljubllana. Vse turiste In u-adnik, Zagreb; Kuthcin Bernard, tigo« nik. kreevje.
"	LLOYD:
Albrecht Ivan, trgovec, HotcdcišicJj
liiške™ vožnje v tujskoprometnl pisarnL KurtoviČ Vilim, tehničar, Orinož; Ka ,f J. \ Uonač Jurij, trgovcc, Sorš: Dubac Ang-, -Putnik lil« t. j. Tourist-Ofiicc, v prit-' Jakob, trgovec, Kočevje; Kalan Jakob, zasobnica, Gorica; Grobovšek Franjo,
vsi nasi člani. — Samo en dvom p|cnil talnkajšnjo cerkev ter si prisvojil ; sport!iikc opozarjamo na ugodno prill- vet, Dunaj; Kcllcr Štefan, uradnik, /.j« vdaia pri tem, da bo trpela služ« | vsc draK„CCnosti. Vsi ti zločini niso bili ! ko da s! kupujejo vozne listke za želez-Lrcw: K'cincntz Hanica, zasebnica. l\u;; bena disciplina, trpela avtoriteta tako i 7nanj našim oblastim, vslcd česar jc lah« '	...
ko mirno živci v Jugoslaviji in po'cg tega še špijoniral v korist Madžarske. Uvedla se je preiskava, da sc eventual« no polovc in kaznujejo sokrivci.
•	Velik lov na volkove. Tudi v oko« lici Beograd« so sc vsled obilega snega v zadnjem času pojavili volkovi, ki vdi« rajo cclo v hleve in so raztrgali že znat« no število ovac. Pripravlja se velik lov na volkove, katerega sc udeleže lovci iz Beograd« in kmetje iz okolice.
•	Velika tatvina v Ptuju. V pisarniške prostore progovne sekcije južne želez«
ličju Prve Hrvatske štedlonlcc, tu. Voz- dijak, Skofjaloka; Kukcc Stcfu, posestni« ni listki se dobe tukaj po prav isti ceni, | cai ?.a|ec; Legat Ivana, poscstnica, 2j< kakor na koiudvoiih, a sc nI treba dre- icc; Lukan Rudolf, lesotržcc, Trst: La
njati ne dolgo čakati, skusportni savez.
Juguslov. zlili-
Sodišče
Končana alera. Včeraj sta so pred	Saivi N„ta!c. trg. potnik, Trst; Stlpum« vzklicuitn senaloni ljubljanskega deželne-	čič dr. Branko, zdravnik, Zugrcb; Savo-ga sodišča vršili dve zanimivi ruzpnivi.	„|ttl Jakob, trgovcc, Buje; Strojin Ivan, t________ r „ . , Svoječasno so nnmreč klerikalci na sho-	pos. sjni d0|. Sušicc; Valcnt Anton, potnice v Ptuju so na Silvestrov večer vlo« 1 djh, pri agitaciji in v svojih listih očitali	rjk. Beljak; VVipplinger Josip, trgovec,
Celju nam pišejo Iz Celja: Na Silvestrov j --- do5,c)' ncznani lHkovc, tcr iz dveh j g." ivrAžmnn to Hral pri" Radovljici, de- Maribor.' večer so sc šinle po mestu zopet popol« j dak)V oJne5lj pribU2no 50.000 Din go« ioma ludi gg. Cvaru m Longusu, da sol	SLON:
noma neupravičena sumničenja proti go« .	.....___u.	.,— !.,.,	,....n.i.,.n vioaii »n lirlill 11...J
tovim funkcijonarjcm, češ da so sc ude« ležili nemško«nocijonalne prireditve v hotelu Union. Treba je enkrat za vselej
tovine. Neka sumljiva oseba jc bila are. j bili avstrijski konfldentl. Zlasti so širiil |
lesotržcc, Novoinesto; Valcnt Ivan, ki' mnosek, Ribno; Zagažen Ivun, naduči« tclj, Semič.
SOČA:
Gaspari Franc, trgovcc, Borovlje; Ka« plan Ivana, kmetica, Vrbovec, Mulačck Franc, mag. uradnik v p., Ljubljana; Muha Franc, mizar, Gor. Tribušc: l'u« celj Mici, trgovka, Korito; 1'oličar Milan, miz. mojster, Bled; Rozman Alojzij, tr< guve., 1'rcvaljc.
TRATNIK: Bratce Ela, šivilja, Kamnik; Mihclčii Rihard, trgovec, Zagorje; Mayor Štefan, trgovec, Novi Sad; Rom Franc, restav« Abcnd Aleksander, trg. potnik. Za« rater, Laško; Sraj Alojzij, dolavcc, De
Vallc Ernst, inženjer. Trst; Mandič G., trgovec, Karlovac; Morovlch Alfred, ti« govcc, Reka; Noot Karol, gen. ravn., Jc« scnicc; Roscnfeld Emil, dijak, Zagreb; Rauchmann Sicgmund, tovarnar, Dunaj;
tirana.	I lo obrekovanje v volilni borbi v marcu yrcb; Boria Ivan, trgovcc, Radeče; Ba> hravca,
* Naša moč bo šele tedaj velika, ko bo- ianskega leta. O. Ažnmii in drugovi so kalovič Branko, carin, revizor. Rakek; mo lahko govorili o popolni lastni Indu-1 prijeli enega glavnih klerikalnih agita-JCotič Josip, trgovcc, Dornbcrg; Gottlieb
,, ,.. , . .	. , j nn(1lnn „„„,! n - OIO uumu ^uvuilll U	...o..."	priJUH enc^n glUVUlli ..............O--- (VUIIV .Vflif,
pribiti, da take scnzactjoncine vesti ne , ^ Nn po).u joko|a(le Be y lej (nier| , - y MUlaela I(,Uro, bivšega klerikalne- David, trgovcc, Dunaj; Guggi Josip, koristijo ni« resni narodni stv«n;. .se razvii« lovarna «Mirim> čokolade. 1900 Ra predsednika Kmetijske družbe, in potnik. Gradec; Hronak Ana, uradnica, manj pa odkritosrčnemu in prijateljske. , [{nnrer| l)flne|| v gobo|o ge vrSj v I Ažnian sam Se Franca Hafnerja iz Stare Bled: Kovač Valentin, trgovcc. Stari trg; mu medsebojnemu občevanju mescan.	<Ey ropai koncert dravske godbe J Loke. Obs obtoženca sta poizkusila dokaz Kurztha'cr Peter, prokurist, Domžale;
ga .
se vršj v | Ažnian sam Se Franca Hafnerja iz Stare Bled; Kovač Valentin, trgovcc. Stari trg;
.... . . „.,.!,;„! „m„.(m: I kavarni »Evropai koncert driivt Ako pose« nemško prireditev kl po' I Zni!ulek ob 9' url zveCl-r- VsloP Prosl- 27 resnice, ki se je pa ponesrečil, vsled če- Kral jllugo, trgovcc, Zagreb; Kunstok »amezni častnik ali pa carinik, nc gre,	^
^oSCpL7op\ln^eSUfunkci jon^rji0 nT odgo H AH ŽC D0Sl3.il H H." H "
i-ornih mestih. To ni pravo pojmovanje I	1 ,,,,#,
1 rn^ninn n .Tntrft" ! ; -
poaitlvncga narodnega dela, ne more pa | fA^TljnA .Tlitrfk' tudi poglobiti medsebojnega sporazume« ■ lUuulUU ilU ,,UUUU a
vanja v lastnih vrstah.	I	_ _
snr sla bila svoječasno obsojena pred Anton, trgovcc, Novomesto; Licvcn M., okrnjnim sodiščem v Radovljici, prvi na zasebnica, Miinchen; Modic Franc, po« H dni, druii na leden dni zapora. Obajsestnik, Laliovo; Pcrrct Emile, trg. rc« st« se priložila, toda znmnn, obe sodbi' pesen t., Beograd; 1'cndl Karol, uradnik, sta bili včeraj v celem obsegu potrjeni j Kuniice; Suhcc Fani, trgovka, Ribnica: ln bosta oba pnč morala nosili posledice S'otk Ermun, trgovec, Trst Echncidcr | svoje pretirane strankarske gorečnosti. | Gustav, potnik, Dunaj; Sonc Jiahim, po«
ŠTRUKELJ:
Brus Mici, zasebnica, Hotoderšica; Dcj tela Oto. vladni svetnik. Preddvor; F!aj cher Karol, inžemer, Dunaj; Langus M, trgovce, f:ešnjica; Magovc Ivan, trgovcc, Krka, Stična; Monfrcdo Anton, trgovcc, Piran; Primožič Josip, nadgozdar, R®1' r.jc; Pucolj Ivan, narodni poslanik, H«" grud; Pavlin Vinko, trgovce, Trbovlje; Stucin Rudolf, trgovcc, Sturjc. _
1'olcg tega jc prenočilo skupno šc 2-tujccv po raznih gostilnah in sicer: D® Sihiavu 8. Pri starem tišlarju 9, Ravni« l, Kujfcž 1 in Lozar 2.
Nedelja.
6.
januarja
izredno prekrasnemu
Vsak se čudi
II. delu ,.Pariške grofice"

^fnrpi ne zamudite in ooleite si v Kino „L!ubljanskem dvoru"
A
Iz življenja in sveta
Usodepolna zmota justice
Leta 1878 ie bil pariški lekarnar Dan-cal od sodišča obsojen na dosmrtno ječo, češ, da je svojo mlado soprogo zastrupil. Od takrat ie preteklo Jc celili 45 let, ki jih je preživel nesrečnik v pregnanstvu v Novi Kaledoniji, otuku v Tihem morju, kamor pošiljajo Francozi svoje velike zločince v pregnanstvo v lečo. Vsa dolga leta težkega trpljenja se je Oanval, ki je neprestano zatrjeval svojo nedolžnost, trudil, da bi dosegel obnovi.„v procesa, a zaman. Njegova prošnja je bila vedno odbita, čeprav je Imel zelo znamenitega zagovornika. Sele letos se je čisto slučajno, na podlagi velikega napredka znanosti, dokazala njegova nedolžnost, nakar jc bil Izpuščen iz zapora in sc je vrnil v Pariz.
Aprila mescca 1878 je mlada soproga lekarnarja Danvala v Parizu umrla no-nadne smrti. Nekaj dni po njeni smrti je lekarnar pripovedoval v veseli družbi, da je spravil že mnogo žensk s sveta, ne da bi kdo prišel na sled njegovim zločinom. Uotičnega večera jc Oanval nenavadno mnogo pil in je najbrže I« v veliki pijanosti in bahavustl izble-bctal imenovane besede, ki so potem uničile njegovo ckslstcuco In žlvljcnsko srečo Eden izmed navzočih ga jc namreč takoj nato ovadil sodišču. Truplo gospe Oanval so izkopali in zdravniška preiskava je dognala, da sta v drobju dva miiigrama arzenika. Gospa Dunval da ie bila torej zastrupljena. Neki zdravnik je vrh tega naznanil sodišču, da jc imela gospa Oanval dve uri pred smrtjo hude krčne napade. Trije znameniti zdravniški sodni izvcdcnci so na podlagi teh dejstev ugotovili, da Jc postala gospa Danval žrtev zastruplJcnja. Oanval Je bil zatem obsojen na dosmrtno ječo, čeprav je neprestano zatrjeval svojo nedolžnost. Prepeljali so ga v pre-gnauske zapore nu otok Nova Kaledonija.
Preteklo Je že 24 let In proces, ki jc vzbudil svoječasno ogromno scnzacijo, je bil že popolnoma pozabljen. Tu je lepega. dne neki pariški zdravnik po dolgem študiju razkril, da more človeške drobovje v naravnem stanju pod gotovimi okoliščinami vsebovati arzen. Oanval, ki se jc živo zanimal za dogodke v Parizu in pridno prebiral pariške časopise, jc zahteval nato obnovitev procesa, vendar pa je bila njegova prošnja odklonjena, ker so med tetn univerzitetni profesorji že izpodbijali znanstveno vrednost razkritja imenovanega zdravnika. To je bilo 1. 1902.
Od takrat jc preteklo novih 20 let in Danval je zaman čakal odrešenja. Novembra 1923 pa je slavni francoski tno-dietnec Arsonval stopil nepričakovano pred javnost z izjavo, ki potrjuje odkritje mladega pariškega zdravnika. Arson-valu se je posrečilo dokazati, da vsebuje človeško telo ne samo v gotovih slučajih, ampak skoro brez izjeme nič manj kakor tri millgrame arzena. S tem odkritjem jc bilo zdravniško izvedeniško mnenje v Danvaiovcm procesu 1. 1878 ovrženo in Danvalova nedolžnost dokazana.
Njegov, sedaj že jako stari odvetnik, fe dosegel letes obnovitev procesa, na katerem je zahteval državni pravdnlk novo izvedeniško mnenje. Pariško vrhov no sodišče Je na podlagi novih zdravniških odkritij razveljavilo svoječasno obsodbo Danvala, ki je živci že 45 let v leči v prognanstvu in ga oprostilo vsake krivde. Obsodilo jc vrh tega državo na Izplačilo odškodnine v znesku 20.000 frankov ln letno rento lekarnarju v znesku 12.000 frankov.
Potrt na dttšl In telesu, star že nad JO let. se je Louls Danval, nedolžna žrtev svoječasne strahovite justlčne zmo-te sedaj vrnil Iz prognanstva v Pariz. Njegova dva sinova sta padla oba kot poročnlka-junaka v svetovni vojni v bojih z Nemci pred Vcrdunom.
Ali je Napoleon živel?
Okoli Napoleona Bonaparta, najgenial-nejšega vojskovodje novejše zgodovine, je nastala cula vrsta pravljic in pripovedk. A cclo pisatelji, ki jih smatrajo za resne, razširjajo bajke o Napoleonu. Tako trdijo, da Napoleon ni umrl nego jc ušel z otoka Sv. tlclcne ter se je kot vrhovni poveljnik turške armade buril proti Rusiji. huscjn paša ali Jusuf paša da Je bil Napoleon.
DrugI trdijo, da Napoleon sploh nI živel, nego da jc vse njegovo življenje lc bajka. Tako Je neki J. B. Peres i. 1837. iz-» dal v Berlinu knjigo »Zakaj ni Napoleon nikoli živel ali Velika zmota, vir nešte-vllnlh zmot v zgodovini 19. veka.. — Peres dokazuje, da je Napoleon le novo poosebljcnje — s o I n c a. To svoje prepričanje dokazuje Peres takole:
Ime Napoleona ie v tesnem sorodstvu z Imenom solnčncga boga Apolona, ki pomenja rušilca. Apolon Je bil po grški mitologiji rojen na ottku Delos v Sredozemskem morju. Tako ic bil tudi Napoleon rojen na otoku Korziki v Sredozemskem morju. Napoleonova mati Je bila LeticIJa, kar ponicuja veselje ali jutranjo zarjo, ki rodi solnce In prinaša radost v vsem stvarstvu. Tudi Apolonova mati Je bila Leto ali Latona, kar je sllčno Le-tldjl.
Napoleon Je Imel tri sestre, ki pomenja-)o tri graclje v spremstvu Apolonovcm. Štirje bratje pomenjajo štiri letne čase. Napoleon je Imel dve ženi, kakor ima solnce dve ženi, namreč luno In zemljo. Dvanajst maršalov Je imel Napoleon, da so poveljevali njegovim vojakom; štiri maršale pa le Imel na dvoru. Teh dvanajst maršalov pomenja 12 znakov živalskega kroga ki sc kretujo na povelje sol.nca Apolona. Ostali štirje maršali so bržčas štiri strani neba, ki so nepremične.
Napoleon je bil zmagovit na jugu, ki ga jc preletel slavno; ko pa se je prcdrznll na sever, se nI mugel več vzdržati na vUini in jc na ruskcin severu zapadel. Prišel je od vzhoda in je utonil na zahodu. Vladal je svetu 12 let, kar pomenja 12 ur dneva, ko se blešči solnce na nc-besu.
Vse to dokazuje, da Je Napoleon le mitološka oseba, in Peres se roga zgodovinarjem, ki smatrajo Napoleona za navadnega človeka...'
udarjati, vaditi nitro odločnost. Pametno gojeni šport je dobra vaja za to; šport nima le naloge, da krepi mišice in telesno spretnost, ampak da krepi tudi voljo, previdnost in odločnost. Saj gre pri vsaki igra za to, da izrabimo pravi trenutek tu ugodno priliko v prldobltov zmage.
Zimski ln poletni športi so za to enako pripravni. Kdor sedi n. pr. na sankah ln drči po strmem pobočju, ta mora vedno slutiti nevarnost, inora napeli vse sile, če hoče srečno dospeti na cilj. Kdor zamudi pravi trenutek, kdor se obotavlja, ne bo dosegel ničesar.
Od sesalcev doseže največjo starost osel, namreč 106 let, konj živi 40 do oO let, govedo 20 do 25 let, ovca 20 let, pes 28 let, mačka 22 let, slon lu kit pa do 200 let.
Rešimo soholslii Tabor!
Prisotnost duha
Prisotnost duha ni nič drugega kot pripravljenost našega duha, zadostiti zalite vam trenutka, storiti brez odloga to, kar je treba storili t To je nekaka vojna pripravljenost notranjega človeka v obrambo lastnih ln tujih Interesov. Sem spadajo jasne, modre, naglo presojajoče uiisli iu sile sinotrene, močne volje.
Hladnokrvnost in nagla odločaost, previdnost in uvidevnost, hrabrost ln preudarnost so pogoji prisotuosti duha. Kdor obvlada, kakor dober vojskovodja, te duševno sile, tega prisolnost duha ne za-pueli. In ob neštetih prilikah je prisotnost duha potrebna, da premagamo nevarnosti in težkoče. Prisotnost duha ni potrebna le, kadar gre za življenje ln smrt, kjer je treba rešili človeka, ki s« potaplja, pogasiti požar itd., ampak tudi v vsakdanjem življenju. Prisotnost duha jo mati javnega, naglega sklepa.
Seveda, velika razlika je med to Jasno prisotnostjo duha in nepremišljeno drznostjo, kateri manjka najboljši del, namreč bliskovita, pa kljub temu Jasno delajoča prevdarnost. Predrznost ali smelost drvi 6lepo naprej in škoduje več nego koristi. Ne dosli boljša je blazna cna-vdušenost», ki je lastna večkrat mladim ljudem. Tudi ta se ne vpraša preveč, no gleda ne na deono ne na levo, se ne ozira na svojega bližnjega in meni, da vrši posebno junaštvo, če le nemoteno izpolni svojo voljo.
Prava prisotnost duha Je vedno zmerna, dostojna.
Kako si jo pridobimo? Ce se sami sebe za to vzgajamo in utrjujemo. Uriti moramo svoje misli, svojo voljo in svoje zmožnosti, učili se moramo jasno pre-
Nadarienost otrok
Veliko pozornost zbujajo v človeškem življenju otroci, ki kažejo žc v zgodnji mladosti neobičajno nadarjenost Zgodovina pozna neštevllno takih slučajev. Dovoljujemo si nekatere navesti na tem mestu.
Pravcato občudovanje pri soljudeh Je leta 1721. zbujal sinček nekega Danca, po Imenu Henrik Helneken. Ko je bil otrok star 10 mesecev je znal razločno Imenovati vse predmete v svoji okolici. Otroka so kmalu pričeli učiti dansko zgodovino ln ko Je bil star 15 mesecev, je že poznal glavne obrise svetovne zgodovine. Ko je bilo dete staro 3 leta, je obvladalo dansko zgodovino popolnoma in se Jc pričelo učiti francoskega In latinskega Jezika. Otrok pa |e na žalost umrl že v petem letu svoje starosti. Radi prevelikega duševnega dela so mu opešale moči.
Istega leta se ie rodilo zelo nadarjeno dete v Franciji. Bil Jc to sinček nekega j francoskega pridigarja. Oče ga je v drugem letu pričel učiti francoščine. Otrok se le kmalu Izuril tudi v nemščini, latinščini. grščini In hebrejščinl. V zgodnji i mladosti Jc deček poznal glavna načela i filozofije, matematike ln ccrkvcne zgodovine. Od 16. do 20. leta se je deček , izpopolnit v pravnih študijah, nato Jc I umrl na vnetju možganov. Cudcino de-; te se jc rodilo tudi 1. 1800. To je bil , znani Kari Wittc. 2e v četrtem letu le i govoril latinsko. V 10. letu Jc začel obl-( skovati visoko šolo in 14 let star je do-| segel doktorsko čast na filozofski fakul-I teti v nemškem mestu Giesscn. VVIttc Jc | v poznejši dobi mnogo deloval na znan-| stvenem polju In umrl 83 let star. Zelo j mlad je pokazal svojo veliko nadarjenost tudi slavni matematik Pascal, ki Je žc kot 171ctnl mladenič spisal zanimivo razpravo o presekih krogle.
Zgodovinski viri poročajo, da Je bil Torguato Tasso v mladosti zelo nadarjen. Kot 5 mcsccev staro dete je čisto dobro govoril, v 7. letu starosti jc žc pisal verze in Imel več javnih govorov. Na univerzo se jc vpisal 13 let star In 4 leta pozneje jc izdal svoje prvo večje delo »Rlnaldo«.
Veliko je bilo vedno tudi muzlkalič-no nadarjenih otrok. Zgodnja zrelost na tem polju je znak genijalne nadarjenosti. Zgodovina nam navaja za to neštevilno primerov, ki jih pa tu ne bomo podrobno raziskovali.
Živali
Pocdine vrste živali dosežejo zelo različno starost. Med sesalci dosežejo velike živali večjo starost nego male, toda pri pticah to pravilo nc velja več.
Nekateri mnogonožcl živijo 50 let, črv-deževnik več kot 10 let, pijavka do 27 let, rečni rak do 20 let, pajki navadno 1 do 2 leti, žuželke dosežejo v ujetništvu tudi 5 let. Kralilca čebel živi lahko 5 let, a čebelc-delavkc poginejo navadno v 6 tednih. Mravlje so v ujetništvu že često desegle 15 let. školjke s svojimi prebivalci živijo v jezerih In rekah 12 do 14 let.
Krapi, ščuke ln somi živijo tudi nad sto let, žaba pa navadno 10 let. Nekatere vrste želv dosežejo v ujetništvu tudi 150 let. Tudi izredna starost 300 let pri želvah ni izključena.
Najlažje jc ugotoviti starost ptic. Domači petelin živi 15 do 20 let, gosi in race do 100 let, labud 102 leti, štorklje 70 let, sokol 162 let, orel 104 leta, jastreb 118 let. sove nad 60 let, kanalčkl 25 let, kosi nad 15 let ln papagaji nad 100 let.
Repati ljudje in kan.bali
Narava včasih na poti, ki jo hodi od primitivnosti k dovršenosti, spodrsne, ter se za hip vrne od človoka k praživali ali k nestvorom, ki zbujajo strmenje in gnus. Večinoma taki nc-stvori hitro poginejo in izginejo brez sledu. Kar se reši v znanstvene svrhe, je komaj omembo vredno. Tudi »re-pti» ljudje so take vrste nestvori. V istini pa so le atavističen pojav, ki dokazuje, kako so je človeštvo tekom dobe 500.000 let razvilo in olepšalo. Medicinska veda poroča, da ima človeški embryo repku eličen izrastek, ki se polagoma in še pred rojstvom Izgubi. Rodili pa so se že tudi otroci, ki so imeli repek, do 7 cm dolg, in ki ga je bilo treba operativno odstraniti. Celo gibati je moglo det« s svojim repkom.
V Ameriki je imel 10 let star deček 26 cm dolg rep! Tak atavističen pojav so tudi ljudje, ki imajo obličje poraslo z dolgimi gostimi kocinami, n. pr. Jo-Jo, »mož s pasjim obrazom., ki je prišel iz Sibirije in so ga kazali kot čudež, ali »Ram-a-Gana», kosmatinec, ki je potoval s cirkusom. To so zulo redki, a drastični slučaji, ko je padla narava nazaj v davno preteklost. Tudi kanibaistvo je atavističen pojav. Lju-dožrstvo (kanibaistvo) še ni docela Izumrlo. Na otoku Sumatra živi rod Ba-tak, ki premagane »sovražnike, zmagoslavno |>oj6. Bataki pa pojedo tudi tatova in zapeijivce žen. Pojedina se vrši svečatiostno. Krivca pobijejo, a mučiti ga ne dovoie. Meso navadno speko ali kuhajo z rižem. Tudi ta pojav kaže daleč nazaj v dobo, ko je bil človek še napol žival.
Ogromna si!a žuželk
Mravlja nima niti oči niti ušes, a najde pot do živeža In nazaj v mravljišče, pozna svoje tovarišice ter razločuje mravhnči« jajca in mljdičc od drugih. Močna jc mravlja tako, da bi moral človek iste sile z lahkoto dvigniti in nositi dve železniški lokomotivi. Mravlia živi do 100 dni brez hrane. — Rogač dvigne lahko dvajsetkratno težo svojega telesa. Ako bi bila n. pr. ženska tako močna, bi lahko nesla ccl klavir. — Gosenice dvlgnclo lahko 80 kramo lastno težo. Strigallca je pravi Hcrkul, ki lahko vleče težo, kt za 246 krat prekaša njeno lastno težo. Konj bi moral v Istem razmerju vleči voz s težo 200 ton. Da zgrade mravlje kup, ki Je čudovito velik In težak v primeri z njih lastno težo, vemo iz izkustva; zgrade si pa lahko tudi do 3 km dolge tunele. — Čebela jc vzor dclavnostL A koliko stori, vendar ni znano. Ccbcla obišče po 27 cvetov na minuto, recimo, 900 na uro In 7200 na dan. V 125 glavicah cvctoče detelje jc okoli 9 ccntlgramov medu, v 125.0')0g!a vleah okoli 2 funta. Ker ima vsaka glavica okoli 60 posameznih cvctov, mara čebela obiskati 7 In pol milijona cvetov, da nabere 2 funta medu. Otovorjena čebela prinaša v ulj medu, ki je okoli dvakrat težji kakor ona sama. Zdaj si lahko Izračunamo, koliko čebel in koliko obiskov je treba, predno se tiancre medu vsaj za eno medeno potico! Ml pa potico zobljemo brez misli na marljivost čcbelic. Kar sc tiče hitrosti žuželk, črdi L' Islc, da Je tako ogromna, da bi moral sorazmerno človek preteči v vsaki minuti do 30 km. Žuželke so torej uc-primerno močnejše od človeka In sesalcev ter ptičev. Zato Ima Wellsov roman »Časovni stroj« utemeljeno misel, da h! žuželko lahko zatrle človeštvo In vse ostalo živalstvo. Morale pa bl zato Imeti njegov razum.
X Sokol v zgodovini lova. V srednjem veku so na lovu uporabljali sokole. Njihova prisotnost je bila na lovu ravno tako potrebna, kakor n. pr. danes prisotnost psa. Vsak lovec je moral na
rovu Imeti sokola, brez njega nI opravil nič. Posebni lovci so odhajali na Nor« veško In v Islandijo, da so lovili sokole, Ko so ptiče nalovili, so jih začeli vežba-ti za lov. Vežbali so jih za lov na Cap. Ije, srake, zajcc, jerebice, divje race In tudi na sokole same. Najzanimivejši jt bil lov na sokole. Izvcžbancca ptiča so spustili na neukročenega ptiča In med njima sc Je začel boj na življenje In smrt Divji sokol se je otlmal na vse mogoče načine, dokler ni omasaL Krajši od lova na sokole je bil lov na čap« Ije. Caplja se Je proti sokolu borila s kljunom. Srake so se skušale rešiti s hitrim letom in če so uvidele nepraktič-nost svojega napora, so se skrile v kakšno drevo. Na divjo raco so spuščali sokola prej nego se je raca dvignila v zrak. Sokol je čakal, da je raca vzlete, la, nekaj časa prežal nanjo ter jo potem začel preganjati. Ko je raca opazila, v, kakšnem položaju se nahaja, se Je spustila na vodg, toda tam Jo Je sledil pes, ki je dovršil ono, česar sokol nt mogel storiti.
X Tatinske ptice. Med živalmi j« mnogo ptic, ki kradejo, toda bolj iz objesti, kakor Iz potrebe. V Avstraliji živi neka ptica, ki krade na zelo spreten na. čin in samo predmete, ki Jih odlikuje lepa barva. Sraka jc znana, da krado rada svetle, kovinaste predmete. Glcdn tatinstva imajo ptice Iz rodu gavranov sličen Instinkt. Ponekod v Ameriki so kot spretni tatlčl znani vrabci. Oni na kradejo radi pomanjkanja In lakote, temveč zato, ker očlvldno ne morejo trpeti lepih cvctov, katere odtrgavajo tn uničujejo ker Jih bodejo v oči.
X Dober vid In sluh. Že pred vej nego 100 leti Je opazil Cailins, da Imajo avstralski zamorci ostrejši vid ln tanj si sluh, kakor mi Evropejci. Isto Je ugotovil tudi svetovni potnik Pallas. Tasman-cl, katerih potomci so že davno Izumrl!, so bili na glasu radi svojega vonja. Vo. hali so vodo na veliko daljavo. Mnoga boljši vid In sluh kakor človek pa Ima-Jo gotove ptice. Sokol Je znan po Izbor-nem vohu. Med orli so tudi ptice, ki vidijo več kilometrov daleč. Pravijo celo, da le vonj pri nekaterih tako čudovito razvit, da lahko določijo, če je žival, katero so si Izbrale za plen in ki leži na tleli, mrtva ali pa če leži samo v nezavesti.
X Cepljenje proti utrujenosti. Neki angleški zdravnik je baje Iznašel serum proti utrujenosti. Svojo Iznajdbo, bi mu bo nesla mastne dobičke, misli razširiti po vsem svetu, ker odstranjuje ž njo telesno in duševno utrujenost ter vrača ljudem silo kadar Jim poide naravna moč. Seveda je vprašanje, če iti koliko časa se bo dalo operirati s tem set umom, kajti narava sama jn počitek sta najboljši serum, katerega ne moreiu domcstltl In prekositi nobena zdravnišk i iznajdba. Za »večno delo-- pač še nc burno sposobni tako kmalu.
X Robinzonov otok. V londonski d listih sc Je vnela velika debata o tem, kje se pravzaprav nahaja otok Roblnzr -na Kruzoe. Dozdaj Jc namreč prevladalo nazlranjc, da je Robinzonov otok ostrvo Juan Fernandcz v Tihem oceanu. Radi te domneve ie nešteto Američanov in Angležev obiskalo ta otok. Sedaj pa začenja prodirati mnenje, da je bil Robinzonov otok Tohago v srednjeameriški:! Antllih. Tam so baje odkril! Roblnzono-vo jamo In okestje ovna, katerega je zakopal Kruzoe. Tudi Robinzonov opis pregnanstva sc baje točno strinja s posebnostmi, ki so doma samo na Tobagu.
X Srce, pes in mačka. Francoski listi opisujejo zanimivo usodo src moža angleške kraljice Ane II. In Napoleonovega ministra Talleyranda. Ana II. jc dala truplo svojega moža balzamirati. Pri odpiranju trupla pa je bil navzoč tudi pokojnikov pes. Ko je zdravnik vzel srce Iz prsne dupline, se je vrgel pes na srčno mišico, Jo odnesel In požrl. Zdravnik In dvorjaniki so kričali, toda niso mogli otetl srca. Podobno sc je zgodiio s srcem Napoleonovega ministra TalJej-randa. Baš ko so srce položili na mizo, ' da ga balzamlrajo, sc Je prikradla mačka in ie pojedla srce. Tako so morali trupi! pokojnikov balzamirati brez src,
Edmnnd Vavken:
Korektor Miha
Pet minut po osmi uri zjutraj je stopil korektor Miha v tiskarno, v »kur-nik». kjer so njegovi trije tovariši že Sepeli za mizami, nad rokopisi in zamazanimi kompresnimi stavki, smrdečimi po svincu.
»Pikal, je izpregovoril dostojanstveno korektor Alojzij, najstarejši izmed Setvorice, nekak spiritus familiaris v 'kurniku., dvignil svojo okroglo glavo in se posmehljal.
»Kaj, je bil že tukaj?, se Je prestra-fil korektor Miha, urno obesil suknjo in klobuk na primitivni klin na steni in švignil za svojo mizo, kjer ga je čakal kup kompresnega stavka in rokopisov vseh mogočili rok.
»Točno ob osmih!« je povedal korektor Marko, mož z mogočno široko brado, in poblisknl s svo,j;mi dobrodušnim! očmi izpod rosnih očal. »Pogledal je na vašo mizo in stol in — zmajal 2 glavo in se oilknMjnl . . .» »Tega pa 5e ni?» — tako je vpraša! In pogledal Pod mizo In stol . . . Šolo potem je '<•'1 . . .. jc izpopolnil Markovo poroči '■o korektor Matija, najmlajši in kon-?al s svojim običajnim refrenom: ^Bombe. bombo!»
Korektor Alojzij, spiritus familiaris, je suho zakašljal, vstal in stopil proti Mihi.
»Le nič se ne bojte, kolega!« — ga je potrepljal po rami. t Saj ni tako hudo ... mi imamo tako navado, da napravimo iz muhe slona . . •>
»Amnak pika je tu, in živ krst mi je ne izbriše iz njegovega debelega notesa . .» je zastokal korektor Miha in si prižgal cigareto.
»Ne izbriše, ne izbriše!, je zarenta-čilo votlo v »kurniku*.
Vsi so se prestrašeno ozrli — pred njimi je sta! gospod Štefan Fičafoj. Korektor Alojzij je smuknil kakor strela naglo nazaj za svojo mizo, sklonil glavo in pričel črtati s svojim dol-erim peresnikom po razmetanih papirjih. na katerih so se kaj dobro pozna li črni odtisi stavčevih prstov, a korektorja Marko in Matija sta skrila svoji glavi globoko med šnmo rokopisov in se trudila, dn bi gledala kolikor mogoče delvlo in raziskujoče.
»Gosnod faktor — —!. se je hotel opravičiti korektor Miha in vstal, troseč sp po vsem životu.
»Molčite!, ie zagrine! Štefan Fičafoj, s takim glasom, da se je potresel ves leseni predrlek. nazvan »kurnik«. »In odgovarjajte mi samo na vnrafa-nial Zakaj ne Drihaiatena delo točno?«
dJra se mi je--»
»— vstavila, kajne?t je vnovič za-grmelo nad korektorjem Miho. »Kako prazen izgovor in kako podel! Vi, gospod Miha Cafuta. dolžite uro, namesto da bi se potrkali na prsi: Mra cul-pa! Zaspal sem ali pa kaj podobnega! Toda ne, vi dolžite rajši uro, nedolžno uro, samo da bi krivda ne padla na vas, da bi izišli iz celo afere čisti in nedolžni. Ampak pomagalo vam ne bo vse to skupaj nič. Bil sem žc spodaj pri gospodu ravnatelju in mu razložil, da 6to prišli danes pet minut prepozno. Za to vas čaka kazen —. Pričakujem, da vas gospod ravnatelj o priliki pozove k sebi in vam zapoje iitanijo, ki sto jih danes zaslužili Di, di — vam so ure v na£em z,avodu neumornega, poštenega dela že štete, gospod Miha Cafuta! So enkrat vam rečem:
Nikar se tako ne tresite, vi — vi--
lenuh!«
Korektor Miha jo omahnil na stol In bilo mu je, da bi se glasno razjokal. Hotel je nekaj roči v protest proti psovkam, ki jih je mora! pravkar preslikati — ali gos|ioda Štefan« Fiiafoja žc ni bilo več v »ktirniku«.
»Sramota!, je planil pokonci korektor Matija, ko so bo zaprla vrata za strogim sodnikom. »Kaj takega v našem stoietiu —, ali ste že slišali? 1» In
je zamahnil z rokami po zraku: »Bombe, bombe!.
cSamo tolovaj je zmožen tako neotesanosti. a ne krščanski človek!, si je počohljal široko brado korektor Marko, bušknil e stola in napravil nekaj korakov po ,-kurniku». »Slišite — ako bi mene nahrttlil tako, kakor je sedaj vas, gospod Cafuta — jaz bi mu priložil tako zaušnico, da bi videl tisoč solne in šo enkrat toliko lun .»
»Bombe, bombe!* je še vedno brundal v zrak korektor Matija iu živahno gestiktiliral z desnico. »Vse naj gre v zrak — vsa ta današnja civilizacija z našim kozjebradnim lIefaj;;tom vred!»
Korektor Alojzij je menil, da je nastopil baS ugoden trenotek, ila se izkaže kot spiritus familiaris. Popravil si je očala na nosu, so useknil, obrnjen spodobno v kot, potem pa počasi vstal in stopil k razburjeni trojici.
»Nikarte!« je dejal blago, rijoč r prsti po svojih kodrastih laseh. »Saj on ni tak, kakršnega so kaže na zunaj, V srcu jo dober kakor jagnjet Laja žo, laja, to je res, ampak ne grize . . . Korporal je bil v starodavnih časih učiteij železne disciplino — zato mu ne smemo zameriti . . . Mislite, gospod Cafuta, da se zaveda, kako nekrš&tn-sko vas je pravkar oblajal? Kaj fe! On misli, da vas je prisrčno ogovoril, ka-
kor brat brata — in ker se je bal, rla bi vas pobožal, vas jo posvaril. Ka-prol pač, ki mora pokazati svoje dostojanstvo, ki kljub 6voji prijaznosti hoče, da ima moštvo strah pred njim . . . Kar potolažite se, prijatelj!*
Tako je govoril spiritus familiarh, korektor Alojzij. In razburjeni duhovi v ckurniku* so se pomirili in pričeli opravljati svoj nehvaležni korektorski posel. Oči vseh so buljile v papir z>t pikami, vejicami, vprašaji, klicaji, narobe postavljenimi črkami in prevrnje-nimi, zamotanimi 6tavki in peresa so neumorno škripala in se pomakala v bridko črnilo.
Sredi dela jo bruhnil kofektor Marko v vihteči desnici mečkaje e packa-mi obrobljeni rokopis:
»Tepec, tcpec, ki je to spisal. Ne I** tinščine, no slovenščine no pozna-, kraelja kakor bi mnkine sttesal, pa so podpisuje spodaj za doktorja. O tepec, ki jo tega teipca povzdignil v doktorja! Popraviti mu moram latinščino in slovenščino, vse, vse, pa bo navsezadnje prihrtimel nadme, češ, da se ne pusti korigirati, da je doktor, da to niso napaka, kajti kar napiše doktor, to se no sme korigirati . . . Amen, amen, amen!>
»Najtežji poklic na svetu je korektorji! ookliclv ie hitel gestiknliiaU k*-
Po slovanskem svetu
Kulturni program ske [J^oT^oZ «
vlade za leto	j Gorenje gradišče ima ledvičasto obliko
PraSki listi obilja jo polslužben ko-' tor je 114 metrov dolgo ln 8« do 45 me-inunike o kulturnem programu českoslo
vaške vlade ? letu in*!. Iz zanimivega poročila povzemamo sledeče inteiesantne podrobnosti:
Šolstva Izda se novela k zakonu o ustanavljanju in vzdrževanju šol ter o šolskem obisku. Pripravlja se nov zakon o organizaciji naiodnih šol in o učiteljski službeni pragmatiki ter uov enoten red glede vzgoje in pouka gluhonemih in slepih otrok. Upravni odbor bo razmo-trival važno vprašanj« plede nadaljnjega ustanavljanja šol na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji. Za učitelje na nemških šolah izide priročna knjiga o občanskem nauku in vzgoji. Istotaka knjiga j:'ide tudi za slovaške, poljske in madžarske učitelje. šolska oblast se bo posebno zanimate za pouk in vzgojo gluhonemih. slepih, kratkovkinih otrok in za uagluho deeo. V srednjem šolstvn ee pti pravlja preosnova izpitnega reda za srednješolske učitelje ter za učitelja glas be' in pcija.
V	strokovnem šolstvu pojde za podržavljeni« trgovskih šoi. Vlada se bo zanimala za tekstilne šole ter bo započela rekonstruirati steklarsko in keramične šolo. V Pragi se ustanovi državni keramični zavod, v Olomucu strokovna šoln ia obdelovanje lesa, v Pferovu na obrtni soli pa poseben oddelek za precizno mehaniko.
V	visokem Solstvj se urodi pravno Bzmerje visokošolskih asistentov, reformira se habilitacijski red. uvede se enotna kolegnina za vse visoke šole ter se sestavijo enotna pravila glede oprošča-uja od kolegnine za domače ln tuje slu-fateijo. Urcde so zahteve privatnih docentov in začno se pripravljalna dela za reformo pravniškega in zdtavniškega študija. Prosvotno ministrstvo namerava ustanoviti tudi novinarske tečaje v Prati-
Narodna proaveta. Predložena bo osnova zakona glede čuvanja spomenikov in flore. Za registracijo državnega umetnostnega imetja ee uvedejo državni ar-hivni inštruktorji. Literaturna podjetja in državna gledališča se podpro z državnimi subvencijami. Glasbeni odsek bo skr bel za dostojno proslavo stoletnice skladatelja Smetane. Za povzdigo ljudske izobrazbe se priredijo v vsaki občini najmanj štiri izobraževalna predavanja letno. Tudi ustanavljanje knjižnic, zlasti m Slovaškem, bo vlada podpirala in bo skrbela za to, dn se jih ustanovi čimveč. Skrbelo se bo dalje za šolske in kulturne etike s tujino. Vlada bo naklanjaia svojim dijakom izdatne štipendijo. Posebno pozorn03t bo v tem oziru posvečala onim. ki študirajo v Oxtordu, Care-bridgeu in Glasgowu.
Cerkev. Za leto 1024. je pripravljena Oprava iomhardskih dolgov katoliških
trov široko. Na vzhodu je 6truio pobočje; na zapadni in južni sireni, kjer polagoma prelaija v nižavo, se nahaja Sa drugi nasip s tremi vhodi, ki obdaja spodnje gradišče. Gornje gradišče je imelo dva lahko vidi iva vhoda, dočim je bil tretji bi največji vbod odkrit šele po daljSem napornem raziskovanju. V sredini gornjega gradišča so uaSli z gruščem naslpan temelj v obliki kvadrata, čigar stranice so merile 15 do 20 metrov brez kake
nja breiposelnostl v Sibiriji se izseljuje* j tovlca bo krita na raCun emisije, ki, če jo delavci, posebno Kalmiki in Kirgizi prav bi poslabšala finančno situacijo, nc
trumoma v kitajski Turkosten.
LadlšniUov, največja ruska založba v inozemstvu, ki je doslej imela svoj glavni sedež v Berlinu, oUoii v Pragi rilijalko v zvezi s češkim založništvom Otto.
pomeni v dani višini — 15 milijonov ru< bljev mesečno — valutne katastrofe. — BoljSa je trdna omejitev proračuna, nc go vsi načrti emisije. Stopamo žc iz one dobe, ko sc nam je zdelo, da so naši prejemki neomejeni. Te iluzije so izgl
Proračun sovjetske Rusije. Sovjetski nilc; če še niso, morajo izginiti za vsako finančni komisar Sokolnikov >e imel pred ceno. Po tej poti hitimo k temu, da se kratkim nu shodu prometnih uslužhen- popolnoma odrečemo padaioči valuti, cev v Moskvi velik govor o finančni Bi' kater« izdajamje In kroženje povzroča tuaclji. Dejal je: «Komisarijat linanc ce« neizogibne izgube. Davki, industrija, tr. ni državni proračun za leto 1923 In 1924 govina, promet — vse trpi izgubo, do« na eno milijardo rabljev i s stroški za klcr ima v blagajnah sovjetske bankov. javni promet, pošto in telegraf na 1.650 ce. Padajoča valuta je tudi eden tistih milijonov vubljev. Deficit znaša 40 odst. [ činitoljev. ki povzroča razpor med me (400 milijonov rubljev). Pot inozemskih stocn in deželo. Normalno izmenjavanje posojil, ki jih išče država, da bi krila med mestom in deželo more nastati šele proračunski deficit, je za nas zaprta in .takrat, če bo mesto plačevalo z dobrim komisar!jat financ namerava hoditi po denarjem. Deželo bo potem pomnožila i3ti poti, po kateri hodi že zdaj — po dovoz v mesta. Mogoče se je popolnoma poti notranjih posojil. S terni misli po. | odreči sovjetskim bankovcem.« kriti polovico celega deficita. Druga po« I	-
notranje razredbe in brez kakega p~;raV„nsj.j J"jeficit, ie za nas zaprta in ^ takrat, če bo mesto plačevalo z dobrim zldovja. Razen tega temelja se je našlo t„mu.,n.t fin™,. namerava hoditi no ua obeli koncih uekoliko stanovanjskih jam, nad katerimi si moramo predstav ljati nekdanje male hiSice z bornim inventarjem.
Cetuili je razkritje staroslovanskega g idišča v arheologičnem oziru zelo zanimivo, leži vendar glavni pomen tega razkritja v historičnem pogledu, kajti ravnatelj Schuchardt je prepričan, da je to gradišče starodavna Retra polabskih Slovanov. Do te Identifikacije je prišel Schuchardt po analizi historičnih tradicij, predpostavljajoč, da je poslopje, čigar te-
dISfa, ^staroedavno s^fSSe	IvlZ Ita 1022- (brodarski oddelek prometnega tailoS,ovala. Ker je zima pritisnila bodo
ŽlČa-Radogosta, ki predstavlja najvišje bo-'■£-«•«> tor Jih primerjamo e, pred-
Gospodarstvo
Naša pristanišča | J- »u-t, hmeir
Statistika nallb luk se je začela se-	Je na p|č]e za|0Ke sc mora reči. da Je
stavi jati po vojni Sele leta 1021 Za le-	trjn) položaj prav zdrav. Naši pivovarli
to 1023. podatki o promelu Se niso zna-	ie n/so krjfj s potnbno množino hmelja
ni, zato vzamemo podatke iz leta 1921.	in bo v lo svrho sedanja zaloga komaj
žanstvo cele 'vrste polabskih slovanskih v0!nlm 'f™ 1018' Pokaža ,e aalu ^
stopna slika:
Uukar: leta 1913. (neznano); leta 1021. 1288 ladij z 202 tisoč tonami; leta 1922. 384 tisoč tonami.
plemen, cigar izrek je v težkih časih odločeval o usodi slovanskih plemen in njihovih dinastij. Umevno je torej, da so
Schue'-ardlovs razkritja naletela povsod j ^l® e, . .„,„ , ... „,..,.
1	Sibenik: leta 1913. 44S8 ladij z 854 tl-
na nn-večle zanimanje.
Ali Je to v resnici slaroslavna Retra, •.•vulgatissima urbn in tmetropolis Sla-v~rum>. kakor jo je imenovnl kanonik Adam Bremenski? Thietmar, Skof Merze-burški, ki je početkom II. stoletja sestavil važno kroniko Merzeburškega ozemlja, pripoveduje, da je bilo to staro re-ligljozno srediSče trioglat grad, v katerem se jo nahajalo svetišče najvišjega boga Svjrožiča. Po njegovem sporočilu se je grad imenoval Radegost. Dva poznejša kr -lista, namreč Adam, kanouik v Bremenu, ki je umrl leh 1087, in eden njegovih r.aslednikov in prepisovalcev, Ilel-mold, župnik v Busanu. ki je živel slo let pozneje, opisujeta sveti kraj Ratar-Jev nekoliko drugače. Kraj se Je, kakor prij>ovedujeta, imenoval Retra, bog pa, l'i so ga v svetišču častili, Radegost. Tu-<" opis oblike In lege svetišča ni identičen. Po njunem sporočilu se je naha-j do svetišče na nekem otočiču, do katerega se je moglo priti le preko mostu.
Zanimanje za Schuchnrdtova razkritja je splošno, saj gre za vpraSanje, ki ne z -imale nemških arheologov tn hislo-rikov, marveč cel slovanski svet, za katerega pomeni starodavna Retra glavnega r-prez»ntanta starega polubskega poganstva ln njegove borbe za svobodo.
Vodilni slovanski arheolog profesor Lubor Niederle izjavlja v svoji oceni
pivovarjl in gostilničarji dobivali obilo ledu, kar bo tudi hmeljarstvu v prid. — Savez hmeljarskih društev.
Tržaški lesni trs. Povpraševanje po lesu je v zadnjem času majhno. Največ zanimanja je bilo .za bukov in hrastov les. Italijanski trgovci malo kupujejo,
soč tonami; leta 1021. 2683 ladij s 507 ker računajo na porast lire. Za jugoslo-tis. tonami; I. 1922. 2717 ladij s 600 liso«! vanskl trdi les je malo zanimanja, ker tonami.	I je predrag. V zadnjem času so bile na-
Split (z franlro): leta 1918. 8206 ladij stopne cene: bukovlna okrog 440 lir s 1545 tisoč tonami; leta 1921. 5756 ladij franko Postojna, hrastovlna 750 — 600 s 1151 tisoč tonami leta 1922. 6309 ladij lir franko Postojna, s 1384 tisoč tonami.	-
SletkoTič: leta 1013. 1214 ladij z 222 ti- = prenog druibIrlh sedeiev ,r Av-soči tonami; leta 1921 1280 ladij . 178	Jugoslavijo se je Imel prijaviti
soč tonam ; let« 1922. 11S4 ladij e 192 , y	kBohvericij , Av8triJo do dne
liso« tonami.	|3, decembra poteklega leta. Kot smo
Grui: leta 1918. 2158 ladij z 085 tisoč, ^^ je ^ |)reklujivni rok 8porazum-
cerkvenih fondov, ki so posledica avstrij Schuchardtovih razkrlfj, da izvajanja slovitega nemškega arheologa niso mogla razpršiti njegovih pomislekov v historičnem In arheološkem pogledu. Njegovo tolmačenje THetmarjevega sporočila je
skega vojne posojila. Glede ostalih cer-tev se v novem letu ne naznanjajo nobeni posebni načrti.
Končno se pripravlja potrebna organi-sacija za srednješolsko socialno skrbstvo. V ta namen se osnuje društvo ^Srednješolsko socialuo tkrbstvo> s so-drženi v Pragi.
tonami; leta 1921. t403 ladje » 584 tisoč tonami; leta 1922. 1891 ladij • 780 tisoč tonami.
Kolor: leta 1913. 1896 ladij s 581 tisoč to:"iml; leta 1921. 396 ladij s 157 tisoč tonami; leta 1922. 1059 ladij z 251 tisoč tonami.
Iz gornjih številk se vidi. da bakarska luka, ki je bila pred vojno radi Reke popolnoma neznatna, sedaj vendarle nekaj pomeni. Njen promet ie od leta 1921. na I. 1922. naraesl za 60 odst. Druga naša pristanišča niso dosegla predvojnega prometa, a največ je zaostal Kotor, ki je imel v letu 1922. komaj 4*1 odst. prometa iz leta 1913. Vendar izkazuje o vsa naša pristanišča lep napredek od 1. 1921. na 1. 1922. Najmočnejša luka je tudi sedi) ostal Split z Branico, ki je ime! leta 1922. domala sam toliko prometa, kolikor dve za njim najjačjl luki Sibenik ln Gruž skupaj.
Zanimiva je primerjava s tržaškim pri-s'aniščem. Trst je Imel nastopni promet v tisočih ton: 1. 1918. 4071; 1. 1920. 1590; 1. 1921. 1773; I. 1922. 1738. Potemtakem
moret: i pravilno, a prezreti se. ne eme | .' . , . .	.......
razlikujoči se opis kanonika Adama, saj 10 ,n,e' Tr8t P™* v0'n0, 13 25 kra' vefi'
*	nronin! nann ririma libiuifn.
Slaros"ovansko svetišče Retra
je vendar Adam živel v dobi, ko se je o Ketri splošno govorilo in se .je mogel o njej točno poučiti. Gotovo jo ne Imenuje brez vzroka ccivitas vulgatissima Sla-
vorumi.
In tako Lo pač najbolje, če nadaljnjim
V jugovzhodnem kotu bivše vojvodine	Schuchardtovlm raziskovanjem slerlimo z
Meklenburške se nahaja blizu lucinskega	največjim zanimanjem in jim želimo nnj-
jezera 6tiiro gradišče, na katerem ravna-	boljši uspeh, vendar pa da počakamo, če
MIJ pred historičnega muzeja v Berlinu,	se nadaljnjemu raziskovanju morebiti ne
C. Schuchardt, že dve leti izsleduje ln	p -reči Izslediti naidlšče, s katerim se
razkriva oslanke staroslovanskega sveti-	bodo morda našo misli o fteiri boli vje-
2ča Rezultati njegovih ruziskavanj so v	tnale kakor s Sc' uchardtovim gradiščem,
arheologičnem oziru zelo zanimivi. Na	Dotlej pa veljaj to kot važno slovansko
gradišču je bil nekdaj staroslovanski	sveti55e. grad, in sicer, kakor dokazuje izkopana
promet nego druga takratna avstrijska luka Split. V 1. 1922 pa je bil tržaški promet le za nekoliko odstotkov več^i nego splitski.
Promet h&mburške lake, ki je znašal v I. 1913 okrog 12.500 tisoč ton. je znaša! v I. 1922 okrog 10.000 tisoč ton. To pomeni, da je Imel llnmburg pred volno okrog trikrat večji promet nego Trst, ln osemkrat večji nego Split, a sedni ima šestkrat večji promet nego Trst in sedemkrat večji nego Split
keramika, v 0. do 11. stoletju, torej v dobi, ko je lulisko pleme Ratarjev preživljalo konec svoje samostojnosti iu svojega poganstva.
rektor Matija. «Korekto: mora biti ve-drž — vsezrifll. nad profesorjem, nad doktorjem, mora biti čudotvorec: zna-fj mora Zii misli in želje niSočih in korigirati tako, da ne užali ne avtorja, ce slovnice . . . Uf, bombe, bombe!»
Vnovič si je popravil očala na nosn nitritu* fnmiliaris, korektor Alojzii. sc obrnil v kot in sp sodobno useknil, potem pa zavzdihnil: f Revčki smo. revčki!* Parno korektor Miha jo molčal. Njegove misli so bile vse clrttgie, samo v te-m «knrnikii» ne. Stirehajnl se je v tihem logu. med smrekami, brezami in jclkrmi in ee pogovarja! s kosi, strna-rTi. slavci, taščicami, nenicami. brgle-ii in šojami. Tam. sredi božje prirode, je počutil domačega in va Hitra
Pred jubilejem češkega Junaka. Letos bo petstoletnica smrti največjega državnika in vojskovodje husitsko republike — Jana Žižke iz T r o e n o v a. Čehi so že razpisali nagrado za nalioljše delo o ?.ižki. Poleg toga so priredili od 1. do 16. decembra takozvani Seminar o Žižkovi dobi, kjer so prere-Setavali vsa vprašanja, ki se tičejo žlž-k« in njegovega Rasa. Seminarja se je udeležilo nad sto ljudi, med katerimi so bili vsi češki hir-toriki strokovnjaki, minister narodne obrane Fr. Udižal. mnogo profesorjev, učiteljev, !ogi'onar'ev, pa tudi drugih stanov. Pri proslavi Žižke bo na razpolago nad sto dobro informiranih govo-niv-ov.
Snežni zameti v Češkoslovaški. — Močna snež-itev v zndnjcm tednu je tudi na Češkoslovaškem povzročila ohilo ško« de, posebno železniški upravi. Promet je oviran skoro na vseh proanh. Najhuje so bile prizndete protle preko fešhomo« ravskih pobočii, v pocd^ih de'ih S'ova«
tu, med zidinami mesta, pa ie bil tu- žke in v severni češki. Takojšnja čisti!«
Jpc: kakor otrok se ,ie bal zlobni!) ljudi, med katerimi je živel, in strah mu je eledal iz o8i.
Zazvonilo j« poldne. Cetvorlca je stala, da odid^k obe.lu. Te-lai se je
na nkcila jc prepreči!« katastrofe kakor tudi večji zastoj prometa. Tcžie je z lo« kalnimi že'eznlc.imi. ki so jih ponekod zadeli tako hudi zameti, da je promet „ pre itn ia! po dva dni ali celo dalje. Že« 6rmstila na ramo koreHon.i Mihe ne-1 leznlška uprava ie povsod vneto na delu vHm roka in spiritus familiaris je za- da upostovi sleherno poškodbo. ...	| Prcblvclstvo Rušile. — Po zadnfem
cVi mislite na piko? Pustite, po- ljudskem štetiu ima Rušila 100 milijo« CTbite' Z vami noHem v log in tam nov kmetskega in 20 mllltonov mestne« bova ikttpai poslušala kose in st-naVg« preblvalstv«.'med tem 14 mi'i ionov
in na p">lctc.riiata. Stcvi'o tvorniškega delava
Tržna poročna
Celjslri trj; (I. t. m.) Oovedlna: v mesnicah I. 25, JI. 22-S0, na trgu I. 24, II. 1950. Teletlna: I. 32, II. 30, jetra in pljuča 22. Svinjina: prašičje meso I. 35. II. 32, slanina 1. 43, II. 41, mast ameriška 39, domača 44, šunka 45, prekajc-no meso I. 50, II. 40 — 45. Perutnina: piščanec 30, raca 40, gos 150, puran 100 _ 180. Divjačina: zajec 60 - 70. Mleko 4, surovo maslo 60, čajno 88, jajce 2 — 2.25. Moka: «00» In «0» 6.20. «2» 5.70, «4» 5*30, koruzna 3 — 3.40 (na drobno 20 par več). Žito: pšenica 380, rž 330 — 350, ječmen in oves 280 300, koruza 260 — 280. fižol 600 — 650, grah 1500. Trda drva ms 140 — 150, mehka 112 — 120. Krompir 1.25. Stoj-ničarjl so govedino nekoliko podražili, cena pri telctlnl je padla za 3 Din.
Mariborski trs (1. t. m.) Goveje meso I. 25 - 27, II. 22 - 24, III. 14 — 20 Telečje meso I. 26 —. 30, II. 24 — 23. Svinjsko meso 30 -— 40. Ovčje meso 17
—	20. Konjsko meso I. 12 — 15, 11. 8 -10. Usnje 80 — 125. Mc.ka: «.0» 6.50, «1» 6, «6» 5, «7» 4.50. Premog (100 kg): trboveljski 42 — 45, velenjski 27 — 30. Drva (za m3): trda 200, mehka 175 Din.
Žatošk? hmeljskl trg. (Poročilo Hmeljarskega drnštva ra Slovenijo.) Bo/lčnl prazniki niso ovirali hmeljske kupčije. Povpraševanje sc vzdržuje hi je ob koncu leta še bolj oživelo. Lastniki hmelja tu In na kmetih ne ponujajo svojega bjaga in zahtevajo višje cene, katere tudi dosežejo. Pred prazniki je bila cena za srednje dobro blago 3700
—	3750 Kč za 50 kg, dne 31. decembra pa se je plačevalo za Isto blago fe po
■ h®i0TJ,Va 1 inav6^douatila'hu- štva i.- pad'o od 2,700.000 v letu 1913 na 3800 Kč. Hmeljarji in drugI lastniki b!a-"1 Vee °d0ua!ia Il-|WI0PQ Vslod neprestanega caraiča« I ga zahtevalo že »0 4000 Kč Z* 50 kg.
no med oliema državama podaljšan. Dokler ne izidojo posebna navodila v tem pogledu zadostuje, da vse dotične družbe, ki se nameravajo poslužiti določil predmetnih konvencij in prenesti sedež v Jugoslavijo, zaprosijo pri svojem registrskem sodišču za zaznambo nameravanega prenosa, t čimur si zasigurajo pravico za poznejši prenos. Avstrijska zvezna urada za notranje in zunanje zadeve tozadevnih prijav ne spre emata.
= Veliki vinski sejem v Sisku. Organizacija vinogradnikov in gostilničarjev v Sisku je sklenila, organizirati v aprilu t. 1. v Sisku veliki vinski sejem z vini iz cele države. Pobudo za ta sejem so dali češkoslovaški industrije! in trgovci, ki so nedavno posetill Sisek za radi gospodarskih informacij. Za predsednika odbora 7.a prireditev tega sejma je izvoljen g. Vimpolšek.
= Razstava južnega sadja v Beogradu. Srpsko poljoprivredno društvo je spo-| razumno s splitskim go-ipodarskiin svetom sklenilo prirediti v najkrajšem času j razstavo južnega sadja, da bi se tako m domače južno sadje zainteresiiali naši rgovei, ki uvažajo po nepotrebnem velike količine tega sadja iz inozemstva.
Trgovina z žlviro v Zagrebu leta 1923. Tekom prošlega leta je bil v področju mesta Zagreba na živinskih sejmih promet prignane živine: 602 bika, 30.102 kravi, 10.330 ttilic, 32.387 volov. 10.119 juncev, 14.823 telet, 28.924 konj in žrebet, 89.254 svinj in prascev; sku paj 106.861 glav. Prodano je bilo od tega: 644 bikov, 9917 krav, 3417 telic, 13.407 volov, 2108 junci, 14.512 telet, 5291 konj in žrebet, 15.628 svinj in prascev; skupaj 64.949 glav. Ponudba je bila torej mnogo večja nego povpraševanje. Dogon je bil največji v zadnjih meBeeih in sicer največ v bosanski živini. V pred hodnem lotu 1922. je bil dogon 154.004 glave, a od tega prodano 49.534 glav Lansko leto izkazuje torej napvnm letu 1922. znaten porast dogon.i in razprodaje r= Ukinjena carinarnica v Sisku. S 1 jan. se je ukinila poštna carinarnica i Sisku. Vsi paketi za carinjenje se bodo dirigirali na zagrebško carinarnico.
—	Težkoče srbl janske banke. K m So vačka kreditna banka v K rti Javen jo prišla v plačilne stiske. Zaradi izgub, ki !ih je imel denarni zavod, je njegov na daljnji obstoj negotov. Za dne 10. jan je sklicana izredna glavna skupščina, na kateri se bo sklepalo tudi o nadaljnjem obstoli banke.
—	Postopek o prisilni poravnavi Izven konkurza je otvoren nad tvrdko Aladar Netimann v Suhoticl. Narok je 12. javi, Ponuja se EOudst. poravnava.
~ Podružnica Hrvatslie eshomptne banke v Beogradu. Upravni svet Hrvatske eskomptne banke v Zagrebu je Bkle-nll otvoriti v Beogradu podružnico.
= Naš uvoz tkanin iz Češkoslovaške v prvih 11 mesecih 1923. je znašal vred-nost 258 milijonov Kč. Od tega je bilo bombažnega blaga za 193, a volnenega za 56 mili:o'iov K S.
—	Vojvodinski Industrije! eo osnova-II v Novem Sadn Zvezo vojvodinskih inrlustrijeev. Za predsednika ie izvoljen veleposestnik in industrije« G joka Djur-djerski.
Ribolov lo Industrija sardin v Dalmaciji v letu 1922. Tekom leta 1923. so 'e vjelo v Dalmaciji 1,790.446 kg rib. Lov rib in drugih morskih živali Je do-
segel tJnipaj a^aS Ml kg. Tvrdka «Sa». dina», d. d. v Splitu je piipra^ila 35.000 kg nasoljenih rib v petih tvornieah: » Makaiski, Postiru. Tipnju, Veli luki ia Komiži ter v dveh podružnicah na Hva-u in v Splitu. Na trg je spravila 369.2IJ Jkateij po četrt kilograma konzerviranih ib. Tvorniea Jurija Sanguinettija r Ko. miži je pripravila 89.200 kg nasoljenih ib. Tvrdka Bracn Maidešič je pripravila svojih 4 tvornieah v Komiži in Bijelj 27.500 škatelj, vsako po četrt kg ln na, solila 44.600 kg rib. Tvorniea v Itogoi. niči, ki pripada Anglo-avstrijski lianki, ie nasolila 470 sodov (po 66 kg) rib in pripravila 40.000 škatelj konserv, v kj. toiih se je nahajalo 92.000 kg rib.
—	Snovanje nove velike banke v Besni. V Bosanskem Novem se je vršila tedavno konferenca gospodarskih krogov iz banjaluške in bihaške oblasti tej sklenila osnovati velik denarni zavod za bosansko Krajino pod naslovom Industrijske banke kralja Petra Krajine.
= Bankarstvo, Jugoslavenska prlvrtd. na revija. Izšla je prva številka z nv stopno vsebino: Redakcija: Citaoeima. — Dr. Juraj Vrbanič. Inostrani kapital | naši novčani zavodi. — S. D- Alesander: Saša industrij n vezi sa pitanjem ka* pitala i kredita. — Dr. Gustav Grego-in: Zvišanje ali stabilizacija denarne rednosti (<lovensko). — Nikola Stana-evič: Jedan pokušaj za i j jed načenja bl-lansa. — Dt. Ivo Politeo: Privredne po-Ijedice pravosudja. — Ljubomir su Ko-sier: Odlomak iz istorije naše Narod«« banke. — Ing. Konstantin Cutitkovič; Domači i strani kapitali. — B. ftiro-la: Muzičke ustanove i njihovo financiranje. — Mirko Kus-Nikolajev: Socijal-na kriza i novčarstvo u Jugoslaviji. --Ljubomir St. Kosier. Koncentracija i liankarstvu. —■ Bancarius: Nacionalizacij denacionalizacija. — K.: Juraj Vr-hanič (« portretom od MD. Gjurlča). — K.: Stanko Sverljuga (» portietom od JL D. Gjurlča). - Branika: Bankarski pregled. — Valutni problem. — Internacionalni pregled. — Bibliografski pre. led. Revijo urejujejo Lj. St. Kosier. dr. G. Gregorin, Nikola Stanatevič, dr. Št Dežellč. dr. Krunoslav Bego in Ing. K. Cutukovič. Na leto stane 150 Din Ih e» naroča na. administracijo «Bankaretva», Zagreb, Marovska ulica 30. Prva Števil, ka z bogato vsebino pokazuje dobro nre-evan gospodarski list, ki ga moremo toplo priporočati
—	Madžarsko - Itallj inskl prometni dogovor. Iz Budimpešte poročajo: Pogajanja med Madžarsko In Italijo v Itlmu o prometni pogodbi so se zaključila. Podpis dogovora se bo izvršil te dni. Novi '.eleznlški dogovor je važno dopolnila logovora o južni železnici.
Znižanje mezd v čeških rudnikih rujavega premoga. Iz Piage poročajo, da se pripravlja v severnoč°škem revir-u rujavega premoga znižanje mezd. Delodajalci izjavljajo, da grozi pri sedanjih produkcijskih stroških ustavitev obratov, ako delavstvo ne bi hotelo znižanja mezd.
= Italijanska žetev leta 1923. Je po uradnih italijanskih podatkih znatno boljša nego v predhodnih lotih; ceni se na 60 milijonov q napi lm 43 milijonom q v letu 1922. in 53 milijonom centoc v letu 1921.
= ArnavtskI papirnati denar. Albafl-ci so poznali doslej le zlat donar raznih dižav, a papirnatih bankovcev nisa hoteli sprejemati. Ker pa vlada predpostavlja, da bo potrebovala Izredne kre-lite, je sklenila, da prične z izdajanjem prvih papirnatih novfianlc.
= Hitro osnovanje poljske novčarlčrte banke. Iz Varšave poročajo: Ministrski predsednik Grabski je predložil na seji finančnega odbora zakonski načrt gleda saniranja državnih financ in valutne M-forme. Grateki je predlagal čim hitrejše osnovanje emisijske banke v svita izvedbe valutne reforme. Nadaljo je javil, da upa še tekom februarja doscS /avnotožje v državnem proračunn.
= Ameriški državni proračun. Iz ■hingtona Javijajoi Držiivni dohodki f letu 1923. so se povečali napram 1922. za' 500 milijonov na 4164 milijonov dolarjev. Izdatki so znašali 3888 milliouov dolarjev.	.
Domače borze
4. janncrja:
ZAGREB. Na efektnem tržišču je hU zelo slab promet. Le v Eskomplni je bil" nekaj več zaključkov. — Na devUncm tržišču je bil promet nekaj živahnejši nego včeraj. Največ zaključkov je bilo ' Iz-ilaČtlih Italija, Dunaj in Švica, kateril) tečaji so se malenkostno okrepili. N"11' ralo so devize: Dunaj (U252 do 0.127?-Budimnešta 0.455 do 0.48D. Italija ftc3® do S86/5, London 384 do 887, New-Yort 89 do t«, Pariz 44-1 do 445, Praga -r9'35 do 26?.5n, Svlcn 1560 do 1570; valute: dolar 88 do 89. lire 879; efekti: Hipotekama 935 do 94. Eskom"tna 159 do It« Jugoslavenska 147 do 149, ProSte^"'« 972 de 975, Ljub1imis'-a kreditno 215 .io 218, Slavenska 107, Trbovlje 930. rana 1850, Gulmann 1790, Vevče 175 I3fi, 7 odri. Investicijsko 67.
BE00RAD. Amsterdam 3390 do 34^ Dunai 0.1261 do 0.1 ?62, Bukarešta 45--do ^550. Ženeva 1559 do 1561, 8^.25 do 885 50, Milan 384 do 88*-» New-York 89 60 do 89.70. Pariz 440 411, rrafea 200.50 do 260.65.
lastnik In fzdalatell K-mzordl •I«""* 'Msnv.irnl urednik P r. BfO'nvl7 l kk Delniške tiskarne, d, d. v Liublla»
Novo iz življenja starih Slovanov
L. 1921. Je profesor Kuri Schucliaidt, direktor runo- Iti prcdznodovliiskesa oddelka berlinskega narodopisnega muzeja, skupno s svojim sinom in s profesorjem Koldewcyein odkril staroslovan-ski urad Arkono ua ski rijnom severnem rtu otoka Rujana (Riii.en), v bližini SLe-tlna. Iz zgodovine vei. , da so nckui po vsej Iztočili, severni in celo srednji Nem-Eijl živeli Slo\;inl. v Mecklcnburgu Sc cclo do Šestnajstega stoletja, danes pu samo 4e drobci, ostunkl, namreč lužliki Srhi. Na otoku Rujunu so bile najdene nekatere Izkopulue in ohranjena ie pravljica o mestu Vineti, ki sc j« potopilo na dno morja, odkoder sc Se sedaj čuje včasih zvouenjc... O ogromnih borbah med nastopajočimi nemškimi kolonlza-torji in odstopajučimi, vojno in kulturno slabejšiinl Polabci, Uraniburcl, Ljutiči, Pomorani. fiorusi In drugimi naSimi iz-trcbljenlmi ali asimiliranimi plemeni vemo le malo. Od romantične In često pretiravajoče dubc narodne prubuje dalje, — ko so nekateri vindlclrall kot Slovane vse nekdanje rudove od Trojanccv do Baskov — se je bolno zanimanje za našo proSlost poleglo In umaknilo Sc bolj bolni brezbrižnosti. Le skriti, večinoma nemški učenjaki, čudaki ali specialisti, goje zgodovinsko vedo o prastari dobi severnega Slovanstva, ki Je živelo ob severnem morju skupno s Finci, Danci, Valjani In drugimi ter od takrat skoraj do danes bilo gnoj za rodovitno zgodovino — drugih.
V pravljici ohranjena vest o velikem narodnem svetišču in gradu na Rujunu pa je že zdavnaj potrjena deloma po
starih zupbklli, deloma po Izkopnlnah. Tako vemo zanesljivo, da so grad In narodno svetišče Arkono na Rmanu leta 11 M!, torej pred 753 leti, po hudem boju zavzeli Danci. Tako nam Je povedal zanesljivi danski zgodovinopiscc Saxo Orammaticus, ki ic napisal svojo zgodovino leta 1159. (V njej |e opisoval tudi, kako se bore po zimi na smučeh). Ta zgodovinar je sam videl Arkona Ta opis Je edini za »predzgodovinske. slovanske gradove in zemljišča. Saxo opisuje to trdnjavo, da Jc z debelih brun, In sredi nie stoji ogromno tudi leseno svetišče Sventovitovo z velikim, daleč naokrog slavnim lesenim kipom Svcn-tovlta (Nemci pravijo dosledno: «Svan-tevlta».)
Prejšnja koponja so spravila na dan le nekaj mlajših, srednjeveških čcplnj slovanskega Izvora, niso pa zlasti našle nikakršnih zgradb. Pred dvema letoma pa Je dr. Schuchardt odkril eno Sventovitovo slavno svetišče na Rulanu, katero Je popisal Saxo Orammaticus. («Jutro» Je svoječasno poročalo o odkritju.) Dela so se pozneje nadaljevala. In Schuchardt ie prejšnji teden objavil v sejnih poročilih Pruske akademije znanosti v Berlinu, da so ostanki trdnjave (gradu) In svetišča sedaj že toliko ugotovljeni, da ie mogoča dokaj točna In sklepčna rekonstrukcija načrta, ki se zelo sklada s Saxovlrn opisom.
Danes so Se dobri vidni ostanki obrov skega nasipa, ki ie svoječasno branil Arkono na kopno stran. Ti ostanki so Se danca večinoma 8 — 9 m visoki, na severnem koncu cclo 13 ml Nekdanji
grad 16 trikoten, s konrco (vrhom) trikotnika proti severu, s temeljem proti zapadu. Ta temeljna črta je 190 m dolga, široka od Iztoka ua zapad 125 m. Temelj gradu le ležal okrog 40 m nad gladino Iztočnega morja (Ostsce). Na iztočni strani vstajajo Iz morj3 kredaste stene navpično, na Južnolztočnem koncu so te stene Se danes gole. Na zapad-nl zunanji strani nasipa se danes le Iz-težka opazi vdolbina na mestu, kjer Jc nekoč gotovo bil Jarek. Pač pa Je moral biti še drug iarek na znotranjl strani r.aslpa. Ta znotranji Jarek se Se danes pozna, kajti vzdolž nasipa se vleče dolga In Široka vdolbina čez celi polu-ostrov. Pri nadaljnem kopanju so razisko valcl našli ostanke hli. Pri tem sc Je izkazalo, da so te hiše bile nakopičene med gradom In nasipom. Na najvišji višini gradu In obrnjen proti Iztoku pa Je stal tempelj ali svetišče Sventovitovo. Najdeni so temelji pročelja, od severa proti jugu dolgega okrog 20 m in na obeli koncih pravokotno upognjenega na iztok. Fundanunt je sestavljen Iz kremena in granita, v kosili velikih kakor pest, naloženega v treh do štirih plasteh v širini dveh metrov. Najdeni so tudi iz kamna zidani temelji, na katerih so stali tisti 4 leseni stebri, ki nain jih je opisal Saxo Orammaticus. Ti temelji tvorijo kvadrat 6 in pol ni.. Ravnotolika ie razdalja teh stebrov od zida. V tem notranjem svetišču ali .najsvetejšim. med Štirimi stebri le Schuchardt našel tudi mesto, na katerem Je stal slavni leseni Svantevltov kip, tudi na podstavku, namreč na bolvanu, pod površino zemlje pritrjenem in zagvozdculm z za glavo velikimi kremeni, obsekanlmi v obliki klinov (zagvezd). Ta najdba se pa po-
vsem sklada s Saxovtm op«oni, <3a je Svcntovltov lik bil pritrjen pod zemljo, tako da so njegove noge stale uprav na zemlji. Tako ie tudi razumljiv Saxov opis, da zmagoviti Danci Svcntovitovega kipa niso mogli diugače odstianltl, kakor da so ga presekali tik nad gležnji.
Schuchardovo poročilo Je polno zanimivosti tudi v mnogih drugih točkah. Glede naselbine je na primer ugotovil, da Je mlajša kakor grad, ki jc prastar. V ostankih ln med sledovi naselbine so najdene čepinje pozncjSe suioslovanske dobe, na čepinjah sc vidijo okraski t glonokiml ravnimi brazdami in zakro-žcniinl In zapognjonlmi robovi, pri temelju malikovcin pa so se našle čepinje Iz srednjcstaroslovanske dobe, z okraski v valoviti črti. Severno svetišča žubori Izvor, ki ga omenja na ravnolstcm mestu že tudi Saiol
Prof. Schuchardt le torej odkril drugo prastaro naSe svetišče na sedaj nemškem, nekdaj slovanskem svetu. Poprc-je jc odkril Istotako staro svetišče Rc-tro na Mcklenburškem — Strclicah. Za naSo prazgodovino In kulturno zgodovino Je najdba vsekakor visoke vrednosti, in Istotako za ohranitev najdenih dokazov in skrajne obale, ki so Jo doslej puščali, da se Je rušila v morje, tako da je polovica skale, odkoder so nekoč naši mladci stražlli, sedaj že zdavnaj odkrušena...
Barva u vsa razmnoževalne aparate THE REX C0„ LJUBLJANA.
mm
Aforizmi
Ako si napravil z ženo slab.- iikuS-
nje, si končno pametmi, .wipak n« dovolj pameten za tisto žene, ki jih bog imel.
•
Mož iztrga it svojega srca. spomine, da napravi prostor novim. Žena pa jih
v ta namen v srcu rano ckupaj stian«. •
cNe imej drugih bogov, kot meneS To je prva zapoved zakonskega moža. Zone si jo zapomnijo ln se smatrajo za polbogovo.
*
Kaj je imperijalizem? če ho<1! moj po prepovedanih pc*th, zahteva pa od svoje ženo, da mu ostane zvesta.
Kaj je demokratija? Ce hodita oba zakonca po svojih potih.
Kaj je anarhija? Ce mož np potna
prijateljev svoje ženo.
•
Razlif.no slabe, neprijetne izknSnja napravi filister samo enkrat v življenj«, plemenit človek pa vedno iznova. •
Vfosi!i smo imeli eno ženo in pet otrok. Danes je ravno narobe.
Lepi ženi odpuščamo vse mu možo prav nič.
njene
Možem se godi boljie kot pa ženam, ker se poročijo pozneje in umrjejo prej.
•
Najvažnejša naloga žene je, da razume nmetnost, prikleniti tnoža nate
Sun« »aaka beseda ISO p«r. 7.a ..Dopisovanje" In Jtenltve" s. ratuna vsaka bmdl 1 Din. - Prlobfujejo •• 1» mali oglasi. ki •o plaftmil v oapr.j Pluta a. lahko tudi • znamkah No vpraSanla odg,,vi,rja uprava la, t« Je vpraianju priletela loatuka ta odgovor ter manlpulactjska pristojbina (2 Din).

Instrukeijo
fa cilje razrede u realnih predmetov. Ut* utlteljiStnlk Naalov pove uprava ,,Jutra".
273
Za frane. konrerracijo
iftom kompanjona t nko). — I.-totako za skupne vaje v knjigovodstvu. Ponudbe pod „tskupaj" na upravo .Jutra'.
201
Decimalna tehtnica
od S00 do 1000 kil, se kupi Naslov poslati upravi ,Jutro pod ..Tehtnica 600". 21«
(dobe)
Postrežuica
(iseeljiva, vajona pospravljanja. ne sprejme takoj so veterue ure. — Naslov pove orrava ..Jutra".	231
Kovaški poslovodja
•f sprejme takoj pri gospo rdovl Waslermeyer v Celju. "SOJI; Slovence, starejša met i izpitom podkovske »'«■ 280
2 krojaška vajenca
» sprejmeta. Ve« se poizve v trgovini Anton Presker, Sredina St. 13.	871
Pisarniška moč
ta celi dan, event. le za popoldanske ure I od 2—7) » sprejme Ponudbe a navedbo predlzoiirazbo. plačila [o dosedanjega službovanja. J« poslati no opravo .Jutra" Pod ..Pisarniška mo4". 238
(iščejo)
Bančni uradnik
isa«
mosta pri kakem pod-jJIJu ali denarnem zavodu, nata po dogovoru. - Dopise K" ..Uradnik" na upravo
•■Jutra".	170
Gospodična
J dveletno rrakso. sra0Sna 'Mb pisarniških del, vesta "ravenskega in nemškega Je-; a v govoiu In pisavi iste "'»ta kontorlstlnje ali bia-lajnltarke v kakem oddalje-kraju. Vastop takoj. -r-Bflov pove uprav« ..Jutra" 182-17
Staro železo
vsako množino. plata po najvišjih eeuah I. K On Ig. Ko-Cevjo 18.	17079
Halal
Plačam bo 1.1 S« kakor vsakdo drugI za stare oblek«, perilo, čevlje In pohištvo. Dopisnica zadostuje. pridem na dom. A. Jureflč, Ljubljana. Sv. Jakoba nabrežje et. 81.
293

Umetniške razglednice
Znltsna cena: 100 komadov KO Din Priporoča M. Tlf-nr Ljubljana.	231
Kopirna pre§a
skoro nova. se ceno proda Naslov pove uprava .Jutra" 219
Ullsteins Weltg08eh.
C knjig v najtoljftem stanju prodam za 1750 Din. Ponud be na upravo ..Jutra" po« ..Zgodovlua".	218
Črn kratek klavir
ie poct.nl proda. Naslov pove uprava ..Jutra". 284
Usnjarji, pozor!
Zamenjam ali prodam pri bllžuo 250 kg Ježic (Kono-
Lahke sani,
glg z gumo na kolenih. kočijo. konja In sedla, ceno prodam. — Tržaška cesta it. 8.
240
Zimska suknja
frna, skoraj nova, "e po ugodni ceni proda. Kje, po-va brivec .furman v hotelu ,,8lon" v Ljubljani.
Steklena omara
pripravna za trafiko, delikatesno trg. ali mlekarno, se proda. Naslov pore uprava ..Jutra".	286
Lokal ali trgovina
t raznim blagom v ljubljanski okoilel, so odda. Naslov pove uprava „Jutra". 152
Lep lovski pes
črn belollsast. pol jazbečar, 3 lota star. taboren In za-uesUlv lovec na vsako dlv-Jatino, HO zatadl opustitve lova po ugodni ceni odda. — Dovoli ae tudi l-lduevou po-skuSnJa. Naslov pove uprava ..Jutra".	278
2 prav dobra konja
rta naprodaj s uprego In vozmi. Ogleda se pri ..Slov. Trgovski delniSkl družbi" na Resljev! cesti 22.	24S
Graščinsko posestvo
ali vetje iriretsko, na katerem se labko redi 25 do 35 glav Jlvine, »e takoj kupi s vsem tlvlm in mrtvim In-veniarjem. — Pooudbe pod Sitro ..Veleposestvo" qa upr. ..Jutra".	15«
HiSa
s« proda na drafcbt v V»qv. M v Polju 6t. 38. dne 3 4.
Manjše vsote
po«odlm za kratko dobo. -Ponudbe na upravo ..Jutra
pod ..Osiguranjo". 200
Posojilo
15?« obrtnik ln blftnl posestnik v znesku do 300.000 Din za dobo na'več 0 mesecev. Varnost pigurua, ker Je posestvo vetmllljonskc vrednosti lu neobremenjeno. — Ponudbe por. ..Posojilo 6 te v. 1000" oa epravo ..Jutra".
18211
Dve, event. tri sobe
s 5 posteljami in kuhinjo z opravo, na deželi, oddam od 1. maja 1924 čej poletje oII dalje onemu, ki tni preskrbi posojilo 6000 Din. Ponudbe pod ..Čebelar" na upravo ..Jutra".	279
Posodim 50.000 Din
lastniku nepremičnin v LJubljani, trgovcu i mtft, tjla^-nn, event. manufakturlatu. Vatlov pove uprava ..Jutra".
226
per). Frani- PoZub, trgovina 'HU- ob d°P°ldan. Kupni usnja ▼ Trbovljah. 212 pn4tJ' 00 svedo pred dratbo
iacclnm.
227
lGletno dekle
tluzte. Najraje bi Sla
" otrokom - al"er pa /na fPrnvIjatl vsa hlflna dels. -ponudbe pod Slfro
'»Marljivo dekle" na upravo »iJutra".	264
Rjnhe
is ianenera platna, se dobo najecneje samo v tkalnici ..Krosna", Ljubljana, Zrlnj-skega cesta 8.	189
Pletilni stroji
v Številkah 4. 5. 6 In 10. vsi dobro uletenl. do sedaj v obratu se radi velikih pre-naredb in pomanjkanja prostora. zelo ugodno takoj oddajo Pletllnn Industrija Ciril Vajt v Kranju. 1667
Spalno opravo
moderno • delano Ir. orehovega lesa. Se akoraj novo. prodam za 7200 Oln Naslov pove uprava ,,Jutra". 277
Malo posestvo
tik na meji mesta Maribor 17 minut od postaje Tezno), ea 5 oralov zidana bila z 2 sobama ln kuhinjo, krasen vrt. se takoj proda. - Cena kakor leil In stoji 115.000 Din. — Ponudbe na Albin Puiillt. trgovina z lesom v Mariboru, Smetanova ul 5-1.
281
Gradbeni inženjer
žloveneo. želi premoliti iit-"0 R- fleklha na slutbo v 6'ovenlli. Ponudbe pod iltr« ■■zanesljiv 207" na upravo
..Jutra".	267
Potovalni kožuh
untiTulnl (was,-hbar) medved, skoro nov. ae proda, fitera-novit. Novo mesto. 208
2 lovski puSki
ena popolnoma modirna. 1 starejši sistem, zelo lepo Iz-delana naprodaj. — Na-lor pove uprava ..Jutra". 261
Uradnica
IJ'"eklna strojepiska. Ut« ""a zn popoldnn-ke nre. — 5 ov pove uprava ..Julra" 208
Vozovni kova?
J!" 23 let, teli Iti k moj-k)'r bi se zraven pri-IV'" podkovstva Pori«" na MBtarni- .......
Drva.
Prodam 2 vagona metrsMi, drv. — Poizve ao na St. Petra cesti 79.	270
Sokolski kroj
dobro ohranjen, se proda za r.nn D'n. Okorn. 8v. Petra cesta 87.	24 4
Kov dntnski plašč
se prodo. Poizve s« v trgo-vim Serbec. Stori tr« H. 4.
vi/4-'
Veliko stanovanje
v centru mesta. Platam polovico celotne najemnine ia odstop 2 ncopremljenlh sob. za ureditev elegantnega .sra-l skega stanovanja. Direkten vhod s stopnJISta ln souporaba kopalnice, pogoj. Ponudbe pod . fdoben stan" na upravo ..Jutra".	258
Stanovan!c s hrano
se «W« dijakinji sli prlproatl gospodltnl. Naslov ? opravi ..Jutra".	203
Samostojen gospod
iste dve neopretnljenl sobi, da si o red I lep slan. PInta dobro. Souporaba kopnlnlce, poaeb-n vhod s stopnJISta. — Ponudbe pod ..Podjetnik" na upravo ..Jutra".	248
Na hrano in stanovanjo
«e »prejme lakoj dijak. — Naslov oove uprava ..Jutra".
230
Stannvan'0 s hrano
istem a. pridno dijnkinjo. — Ponudbe a nav.dbo cen. nnd ■7t-,ma cena" na upravo
Din GCOO
posojila proti 25—30 odst. obrestim. vrnitev v 6 mesecih. iste privatni uameSte-nec. Ponudbe upravi ..Jutra" pod ,.Sigurno".	265
Posodim BO.OOO Din
proti smernim obrentim na varno vknjižbo za daljSo dobo. Ponudba pod ..Dolgotrajno posojilo" na upravnlstvo ..Jjitra".	238
Gospod 24 let star
trgovski poslovodja a premoženjem, želi resiifgii znonja v svrho takojšnje tenltve a gospoditno v starosti 19—21 iet, * premoženjem, t. mo-gote trgovsko naobrazbo, radi ustanovitve lastne trgovine no deželi. — Tajnost tasina zadeva. Le resne ponudbe s siiko c." upravo ..Jutra" pod -Zado.-oljen In sreten sakonV 17S
A. P.
Kaj dvomiš? Brce T| veli popolnoma prav. Ne odisSaj 1 - Trajno prijateljstvo. — Dopl. pod ..Trajno prljalelj-stvo" prosim na upr. .Jutra' 276 1
Nesrečen mož
srednjih let. iste žensko v svrho tolažbe ln miru. Dopise pod ..Mirno življenje" na upravo ..Jutra".	241
Gospodični
Crnolasko In Olondlnke. ki ■t« Inseriiall v ..Jutru" dne S. novembra pod ..Dopisovanje" opozarjam, da ml takej vrneta sliko, poslano od ..F. O. U O. R.". alcer bi bil prlmoran proti njima sodnlj-ske peatepatl, Iter aoi ]a rs.
Damski orkester
se sprejme — Naslov pove uprava ,,Jutra".	259
Za
Gramofon
velik, pripraven »ud! za go» ttllne, t najboljšem stanju, kakor tudi sravea (.padajoča plofiče, ne proda. — Naslor pove uprava ..Jutra". 242
Železni štedilnik
dobro ohranjen, ae kupi. — Ponr-dbe pod ..fitedllnlk" ni upravo ..Jntra".	282
Pošlji 15 Din
na naslov: Viljem PožgaJ. knjigoveznica in kartonaža v Krauju. dobi& aastonj na dom postavljen ve. — , ročni spl-aovnlk, spisan od priznano najboljšega alov. pisatelja in pesnika, primeren sa vsako stroko.	18139
Opozorilo.
Poživljam dotično osebo, ki Je zamenjala dne 3. t. m. v kavarni ,.Zvezda" črno suknjo s perzljanfr ovratnikom, ' da Jo takoj vrne t garderobo kuvarne, kjer dobi svojo, ds ee Izogne policijskemu zasledovanju. Oseba je znam. ker Jo Je blagajnlf-ar-ka videla.	237
Opozarjamo na
Zakon o hlastni in
Iti se naroča pri
Tiskovni zadrugi v Ljubltanl
ter velia a poštnino vred Sta 6 60.
plačam najvišje cene
L. ROT, krznarstvo, izdelava in zaloga kožuhovine, Ljubljana. Gradišče 7.	M
= Kupujemo =
po
najvišjih cenah kožuhovino lisic, dehorjev, jazbece v itd. o»
..AMERIKAN"
d z o z. LJUBLJANA Beethovnova ulica i0.
Svutnvuu znane ueškotl Ijiva barva za lase, hrke iu liraile 7122
Framydol
et- dob pri
Aleksander G|ud
hriv.ki -alou, Ljitliliaua, Kongresni trg G.
Priporočamo knjigo Dr. Jos.Tičar
Nalezljive bolezni.
Opisi vaiuib oalei-Invih bolezni z narodih ta nego liuluikor.
8 slikami.
Cena i poštnino vred 20 !>iu 50 p.
NaroAa *• pri Tlikovat zadrafl
v Ljubljani, Preternova al, 84,
SOKOLSKO DRUŠTVO MEDVODE naznanja oretužno vest, da Je njen član in odbornik, brat
Anton Lapajne
ravnatelj papirnic v Medvodah
dne 2. t. m. Izdihnil svojo blago duSo. Večni spomin in lahka mu žemljica.
Sokol Medvode.
Zahtevajte
v kavarnah, javnih lokalih, gostilnah in brivnicah
„JUTRQ"
Načelstvo Akademskega kolegija v Ljubljani naznanja tužno vest, da je tragične smrti preminul kolegijaš, gospod
Stanko Petrič
stud. phil.
Pogreb se vrši v soboto, dne 5. januarja 1924 ob 3. uri popoldne v Kranju.
Mnogo obetajočega akademika ohranimo v prijaznem spominu.
Ljubljana, dne 4. januarja 1924.
ponatis znamenitega ,Jutrovega* zgodovinskega romana
izide v kratkem
-cA Jtdf


romost.
< »0rtsyl, misel mi 1« padla v glavo. •i Se bo m o zbežali! Ali bolje: zbe--i zalj bomo le. Ce ne pojile drugače. Ve-
del bi namreč rad . . .» 1 <0. razumem!* odgovori Grisvl pol-fia občudovanja. »da-li se jo usmrtitev
*	Izvršila!*
»Kes te!- jo prekine Sainclair. »Če ee je izvršila, ne da bi kdo odkril vašo ■ evijačo, potem sem mrtev ... In če
•	nem mrtev, potem sem vsemogočen, Gris.vl! ... Tri prej kakor v eni uri iem gospodar Votle skalol... Naprej!*
N'yetflloi>e izbruhne v smeh, tisti raz-po-tojeni in široki smeh, v katerem od-tii"^! veselje nad bojem in zaupanje v zmaga.
Grisvl ca deda in občuduje brez ra-
eumevinja, v njenih očeh je poželjenje, ki se pa ne zavedaj njena duša je polna navdjtSenja, ki ustvarja včasih iz tiiladili deklic, ne pozna vajočih drugega kakor svoje dolžnosti, žene, ki nt* mislijo na drugo kakor na moža, fcojlh .volji je volja ljubljenega. Instinktivni \jnhezenski nagon, ki ga je v njej vzimdil |>ogled na sjieSega Ray-moriria Ciserata, in Se bolj Nvctalopo b Svojo moško krasoto, ji j« dušo raz-bl&il do skrajnosti in vlil vanjo naravnost blaznega poguma. Gr!syl ne poznn zdaj ve£ drtigejia občutka kakor jnbe-zen. Vzgojena barbarsko, je tudi nje-ua ljubezen barbarska, mrtvi t-o zanjo i si drugi, ona pozna le Se moža, ki ga ljubi!
c Ji
Jean Sainclair je to dobro vedel, in na tem je zgradil tvoj-novi načrt.
»Pojdimo! Naprej!* ponovi še enkrat.
Telo se mu trttae od veselega razburjenja, ki tnu ga je vzbudila misel na strašni boj. ki ga bo povzel s povsem novimi in velikopoteznimi sredstvi proti tajinstvenemu in mogočnemu Luciferju.
vm.
Rešenll
Sainclair, Grisyl, P'!on, vsi trije se spravijo na vrata in jih odpro.
»Ne zaprite jih za seboj!* opozarja Nyctalopt>; »v slučaju, da se nam ne posreči in da bomo morali bežati, nas utegne vsaka ovira pognbiti! Točimo zdaj brž!«
Svetilke na stropu se pred njimi prižigajo. za njimi ugašajo.
Kakor je tudi bil Nyctalopov duh poln misli na bližnje dogodke, vendar mu prižiganje in ugašanje svetilk vzbudi pozornost.
»Na kak način,* vpraša Grisyto, »se svetilke . . .»
»Aha * ga prekine mlada deklica, ki je ugenila smisel njegovega vprašanja, še predno ga je izgovoril.
fti razlagajoč z glasom, presckanim vsled br7oga teka. nadaljnjo:
»VzMirkanie zraka, ki ga povzroči katerokoli bitje, človek ali žival.t ki hodi tod. vpliva na zelo občutljive
aeromotorje, ki so V jfvezl z žarnicami. Ti aeromotorji igrajo vlogo električnih komutatorjev . . . Želo enostavno, kajne?*
»Res Je, zelo enostavno!* odvrne Sainclair.
Iri smehljaje pristavi-.
»Jaz za svojo sebo vendar više cenim mojo nyctalopijo . . .»
»O! Ko je Grottenmeister imenoval vaše ime, sem takoj razumela, kako ste pod zemljo mogli . . . Seveda, Nycta!opc je le eden ... Za nas pa so ti aeromotorji velike važnosti.*
»Moram vam pritrdti. Toda. stoj! Nahajamo se že v bližini bivališč . . .»
Sainclair obstoji in položi Grisylj roko na rama Za njima obstoji tudi Pilou.
»Prjatoljica.* povzame Sainclair, »pojdite pogledat, če je moj namestnik ... A. da ne pozabim, kje pa ste ga istaknili?*
»Med ujetniki, ki jih shranjujemo za nekatere poizkuse za našega najvišjega gospoda .. .»
Sainclair jo živahno pogleda.
»O, o! G16 XIII. prihaja tudi v Votlo Skalo?.,
»Včasih.*
»V |ioilmornicl, brez dvoma!*
»Da.*
»In je že dolgo odkar je bil zadnjikrat tu?*
»Pred štirimi meseci.*
»In mislite, Grisyl, da kmalu zopet pride?*
»Mogoče... Če rnu ne bo ljubše, da mu po desetem juniju pošljejo Ireno in Henrija na njegov grad . . .»
»Res? No, tu bom imel še jaz majh-
no besedo, Grfsy1r. t. Zdaj pa hitite pogledat, da-li je moj namestnik bil lepo v redu usnirčen, hočem reči . . . da-li nikdo m dvomi o smrti Jeana Sajn-claira Nyctalopa.»
Nahajajo se baš na vrhu stopnic, pod katerimi se je pričenjal hodnik, vodeč naravnost v »celico smrti*.
Pokorno steče Gri«yl po stopnicah dol in izgine za oglom.
»Gospodar!* pokliče Pilou.
»No?.
»Ko me je ta gospodična poklicala iz ječe, v kateri žde še zdaj naši tovariši. me je vprašala, če razumem nemščino, kajti ona da ne govori preveč dobro francoščine.*
»In?*
»Oilgovoril sem sevala, da razumem. In potem mi je rekla sledeče: »Če me zadene pri tem delu smrt, porečeš svojemu got»|>odu, da umrom srečna, če se on reši. in obupana, če se mu beg ne posreči * No. gospodar. Jaz vam povem to kljub temu, <la ona še živi.*
»Prav si storil, Pilou. A vedel sem to že sam. Njene oči so mi izdale. Kajti ona ima o Si. ki znajo govoriti, saj razumeš? In oči. ki govore, so, če se smem tako izraziti, n« samo poli-glotske, ampak (uuiglotske!*
»Vi se šalite. go*piwlar!» odvrne Pilou in obraz se mu širi. »To pomeni, da ste dnbre volje.*
»Vzhičen sem! . Vidiš. Pilou, do-zdaj smo vodili proti Luciferju le guo-rila-vojno, majhne prasne prodstraž, brcz|K>inembiie napade .. Dozdaj smo doživljali anekdote! A zdaj se pričenja velika vojna, z globoko zasno-
vanimi operacijski rti} načrti, v Kateri bosta sila ln zvijača igrali enako važ-no vlogo... Ah, to bo še življenje'.*
«KaJu škoda, gospodar, da ni Com sata tu!* Sainclair se zresni »Corsat, dragi moj Pilou. zavzema mesto, kjer so morda še večje nevarnosti kakor tukaj...*
Sainclair vidi v duhu pred seboj Laureuce, živu-mrtvo svojo ljubljenko, ležečo na postelji A zdaj ni več obupa v njegovem srcu, kakor ša nedavno ...
»O. rešim jo, rešim jo!» vpije v njo. govi duši.
Vse njegove sile so pripravljeno na gigantski boj.
Grisyl se zajsopljena vrne. »Niso mu sneli krinke prej kakor po usmrtitvi.* hiti pripovedovati mlada deklica z glasom, v katerem bi nikdo ne spoznal, da je od teh besedi odvisno njeno življenje. »Grottennu-ister je takrat že odšel, (»tal je le jedva tri minute in ni zinil niti l>esediee. Zdelo se je. kakor da ga je sram. da je ukaza! Nyctalopa usmrtiti na tako vulgaren način kakor vsakega dngi.ga zločinca.*
»Od koga ste to izvedeli?* vpraša Sainclair nekoliko začuden.
Ne da bi se jasnost njenih bleščečih oči niti najmanj skalila, odgovori Grisyl:
»Povedal mi je moj brat Norben Prisostvoval je usmrtitvi (on je namrei predstojnik elektrotehniškega odele nja). Videl je zogljeneli obraz mrtve-cev. A ker vas ue pozna...* Grisyl zardi.
Naznanilo in zahvala.
Bujtu-vdani natnaniamovsem sorodnikom, srijntel jrtti In znancem, du je naša nadveu liul>l)iua tiči, sestra iq teta. jrnepa.
, Zor B
tigov;ia hi posestnika v Novem mestu
dne 30. itecaiflbra oh 21 uri po niučui bo lezirt v 35. >e!u tvoje starosti prevideua e
vi. zakramenti. diiido i Gospodu ut.imla.
flatfo poho uico priporočamo v pobožen epomio in molitev.
Nafa uaiiikrcuejta zalivala vsem prija teljem in auiurcci >a ol>i«k iu postreZlio med boleznijo Poi-elin* zahvala f.i a. dr. GostiSi. primarija Stn-ke lK»'trcG v Novem muitu, za ojeK«vo i-ouioe in !«t~«n>e ■ nem muftii bolezni 4&mti kapuc i«k> diihnvMloi. katera natn je tU na roko *|iuh neome-tmiD uviriim po dr. Greifuri u, oltrounem zdravniku iu ohčinstiem gerentu, »b ča<u pogreb«, Knaku zahvala ceni. oociumvu za S"Udeiržl>o kljub ia oznaromm oviram. — Bog povrnil
Kavo meat« TlUJa gora, dne 1. januarja 1921.
Katarina 2upan6 6, mati. — Fr. nc, Jakob,
tuj brata. — Angela, O ga, set r. n arija in Ia Fnni, svaki« i — Franci. ZofliO, RadKo, Viki in Marija, ueftiki in necakinio.
dobavlja v poljubnih količinah
fino zmleto kameno sol
kakor tudi
kameno sol v kosih
po najugodnejših cenah.
Ker so zaloge soli v monopolnem skladišču do malega izčrpane, je v iuteiesu ljudstva, da trgovine ne odlašajo z naročili.
Dobava promptoa.
Prva slov. zidarska zadruga v UljaDl
registr. aadruga z omejeno aaveao
Pisarna v Ljubljani, Triaika cesta it. 2
Tehniško vodstva z ODlastveno-avtorlzIruhi
gradbenim inienjer|eai Projektira in livršule vta v »tavtie«) ti inzen|ersko stroko tpuda|oAi d.la.
Delo 8olidnol	Cene konkurenCnel
Pridobitne sloje opozarjamo m
ki sta jo priredila
dr. Fran]o Oospodoeti&. Inšpektor gen direkcije carine, in dr. Koar&d Štaid, na čelnik gen. direkcijo carine.
Knjiga, ki obsega 540 velikih strani in ki vel} vezana Din 330 —, t poštnino Din 338 — ■e naroča pri
Tiskovni zadrugi v Uubljan Prešernova ulioa 54.