Svoje pravice oodo uveljavili železničarji le z Združeno rnoč/o. Zavedu/te se tega, trpim in organizirajte se vsi v USŽ. Što će nam organizacija? Okolnost, da u našoj zemlji od 70 hiljada željezničara biva u našem Savezu organizovano svega oko šest hiljada, bjelodano nam: dokazuje, da si velika večina nije svijesna, koje sve koristi organizacija pruža. I zaista nije. Kod i najmanjeg spoznanja, što nam sve organizacije i medju-sobna složnost može da pruži, nit- j ko nebi oklijevao, hoće li u organi- | zaciju ili neće. Samo veliko nepo- | znavanje koristi, koje organizova- j nost pruža, može da bude uzrokom, i da više od 60 hiljada željezničara ! stoje organizaciji ob strani. Činili bi krivo, ako bi tim broj- 1 nim našim neorganizovanim drugovima upisali u grijeh, što stoje po strani i tako — ni sami neznajući — postaju indirektan uzročnik mnogih nevolja, koje teško pogadjaju sve nas. Za steći shvaćanje o vrijednosti i korisnosti medjusobne moralne i materijalne povezanosti i organizo-vanosti potrebno je izvjesno vrijeme, a pored toga i izvjesna iskustva. Najveći broj će tek onda u organizaciju, kad će na svojoj koži osjetiti štetu od neorganizovanosti. Zašto toliki broj željezničara ne pridaje potrebne važnosti organizaciji? Odgovor nije težak. Velika večina naših željezničara, imenovanog, pomoćnog i radničkog osoblja, stupila je u željezničku službu iza rata. Dakle, može se reći, još uvijek ne Pretstavlja ni prvu željezničarsku generaciju, t. j. još nisu željezničari | u potpunom smislu, riječi. Pored to- | ga, posleratno' partizanstvo i korup- ! ciopizam omogućili su, da su se u željezničkoj službi u velikom broju našli i takovi, kojih je bio- zadatak sasma drugi, a ne da budu požrtvovni željezničari. Velik broj željezničara došao je u službu sa sela, ili i pako iz svršenih zanata i škola, ali još uvijek sa čvrstim korjenom1 u selu: u pogledu uzajamnosti i društvenosti njihova je ideologija ideologija seljaka-posjednika, ideologija zasebnog individualnog gospodarstva. Tež- i nja za očuvanjem; individualne ma- j terijalne osnovice — vlasništva ku- ' čiče i nešto još gruntića — čini ih u j životu i u društvenom kretanju se- ' bičnima. Ma da nesustavno ekonomski i materijalno propadaju, u njima su do maksimuma razvijene težnje, da to što propada — nešto kućice i kućišta — održe čim- dulje na životu. O-va težnja za očuvanjem privatnog vlasništva čini ih nepristupačnima osjećajima zajedničkih interesa, ali zato u toliko prije sklonima, da ličnim dodvoravanjem, partizanstvom, ulagivanjem i štreberstvom krće sebi put. Članstvo u raznim nacijona-jističko-kapitalističkim. strankama, pa članstvo u društvima »četnika«, nacionalnih' udruženja i posebnih kate-gorijskih organizacija nije ništa drugo, već samo naročita vrst dodvora- j vanja i ulagivanja. Uz ove žalosne i manifestacije ličnih osjećaja i vri- j jednosti u odnosu prema ostalim ko- ! legama i supatnicima, počinje u zadnje vrijeme izbijati i denuncijant-stvo iz istih pobuda. Žuta udruženja su najružniji primjer za to. Od nekoga vremena ne prestaju nas prikazivati komunistima i antidržavnim elementima. Pa i pojedinci toj gadosti podliježu: u zagrebačkoj željezničkoj radionici vrše se svaki dan hapšenja i pretresi na osnovu dostava, koje neki opskurni tipovi vrše. Medjutimi, kapitalistički poredak kroči sebi put i gazi nas neodoljivom težinom najtežeg mlinskog kamena. On čini, da selo siromaši i propada, on je taj, koji je od velikog broja naših željezničara već stvorio čiste proletere — beskućnike — i on je taj, koji podgrizava još ono kuće i kućišta. To se ničim, pa ni najnižim sredstvima spriječiti neda. Ovo siromašenje i materijalno propadanje dovodi sve više do ovisnosti od onih uslova rada, koje nam željeznica pruža. Sve se jaće i teže osjeća malena plaća, duga i naporna služba, slaba obezbjedjenost za slučaj bolesti i nesreće, grub postupak itd. Sa sve jačim osjećajem: fakta počinje se buditi i težnja, da se težko stanje popravi. Kod budjenja te težnja nailazi i svijest o tome, na koji način se položaj može popraviti. Bez muke svatko sada brzo uvidja, da je sam slab i nemoguć, da kao pojedinac upravo ništa ne znači i da si sam; ništa popraviti ne može. I tu čujemo, kako govore: »Da smo složni i organizirani, sve bi dobro bilo! Ono što tražimo, ako smo složni i čvrsti, moramo da dobijemo.« Doduše, to još uvijek nije potpuno uvjerenje u nužnost solidarnosti i organizovano-sti. ali, može se reći, znači već pol puta do toga. Organizacija nam je naše jedino i zadnje utočište. Pošto smo postali siromaci-beskučnici, pošto više nitko ne drži do nas ništa i svatko nas smatra samo objektom za izrabljivanje, jedina, koja nam' može povratiti ugled i obezbijediti egzistenciju, je medjusobna solidarnost, koja dolazi do izražanja u našoj organizaciji. Ono što više ne može pojedinac, ono što nas ne može nekolicina, to možemo svi, ako smo svijesni i čvrsto povezani. Ako svi nabregnemo radom za veću plaću, za bolji Zakon, za bolji radnički Pravilnik i za bolje sporedne prinadležnosti, zar ih nećemo izvojevati? Hoćemo! Ako svi poradimo za bolje penzije, za bolje osiguranje za slučaj bolesti i nesreće, zar ih nećemo dobiti? Hoćemo! Evo, u tome je smisao organizacije. To je odgovor na pitanje, što će nam: organizacija! Ona nam treba vrlo, vrlo mnogo, potrebna nam je svakog dana i časa, bez nje nam je živima ginuti. Radi toga svi mi, koji smo o korisnostima organizacije na čisto, pregnimo na živi rad i o toj koristi poučimo sve one, koji još stoje po strani. Dokažimo im, da je i njima spas samo u organizaciji! Vozopšsci hoćemo izjednačanfe! Kategorija vozopiscev se nikjer lle omenja, vozopisci sami molče in Vsled tega so zlasti v ljubljanski đi-rekciji padli na najnižje mesto, j ^ Že po zakonu so uvrščeni med ^eeksekutivno 'sobic, prikrajšam so Pravilniku o posfranskih pre-J' že itak male postranske X kc Pa i ' še reducira ljub- 1 ■ ■•■-•"Uj-eni savez je sedaj zbral giautvo o Položaju vozpiscev pri nas in v zagrebški direkciji ter ugotovil velike razlike. V delu so vozopisci v ljubljanski direkciji dosti bolj vprežen!, v prejemkih pa zelo prikrajšani. Žal radi premalo prostora ne moremo popisati dela v posameznih postajah in se moramo omejiti le na prejemke. V Zagrebu dobe vsi vozopisci (nastavljeni in delavci) kilometražo za vseh 12 ur, torej toliko, kakor prernikači ali kretniki. V ljubljanski direkciji pa dobi kilometražo le nastavljeni vozopisec in sicer le polovično, vozopisci-delavci pa dobe le nočno doklado. Da se prejemki vozopiscev enkrat izenačijo, je USŽ J poslal na direkcijo vlogo sledeče vsebine: j j Direkcija državnih železnic, saobračajno- komercijelno odelenje — Ljubljana. i Spoštovani gospod načelnik! Podpisanemu' Savezu je čast obrniti se j do Vas, gospod načelnik, s predstavko radi ureditve postranskih prejemkov vozopiscev I v ljubljanski direkciji in njih izenačenja s prejemki vozopiscev v zagrebški direkciji. Po podatkih, ki smo jih prejeli izi postaj Maribor, Ljubljana, Zidani most, CeJje vrše vozopisci na vseh teh postajah službo v turnusu 12/24, edino v Ljubljani jih je pet, ki vrše le dnevno službo po osem ur in v Celju pa vrše službo prvi dan dnevno od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer, drugi dan dopoldne 4 ure rezervno službo in na to isto noč 12 ur nočno službo. 1 V splošnem vozopisci nimajo v ljubljanski direkciji tudi v dispozicijskih postajah prostih dni in poleg tega dobe le nastavljeni kilometražo in še ti samo polovično, to je za 6 ur dela, nenastavljeni, ki vrše isto službo, pa dobe samo nočne doklade. Poleg tega so vozopisci tudi po zakonu samem prizadeti, ker niso uvrščeni rried eksekutivno osobje in jim tako odpade 20% doklada. V Zagrebu pa n. pr. na kolodvoru Sava vrše vozopisci enako službo v turnusu 12/24, dobe pa vsi brez razlike, ali so nastavljeni ali delavci, celo kilometražo in sicer za nočno turo za 11 ur, za dnevno turo pa za 12 ur. Gotovo je delo vozopiscev v Zidanem mostu, Mariboru, Ljubljani, Rakeku i. t. d. enako naporno kot v Zagrebu in veljajo za območje vseh direkcij enaki predpisi v sporednih prinadležnostih ter vsled tega prosimo, gospod načelnik, da odredite, da i se začne tudi vsem. vozopiscem v Ijubljan--! ski direkciji izplačevati cela kilometraža. Da so faktično ves čas zaposleni, navajamo v dokaz par podatkov: V Zidanem mostu morajo popisati v 24 urah nad 70 vlakov iz vseh treh strani in Poleg tega morajo hoditi redno' popisavati vlake iz tovornega kolodvora ven na progo. zlasti proti Hrvatskem, ker ie tovorni kolodvor vedno poln. Z delom so preobloženi zlasti v Zidanem mostu, kjer je nujno potrebno povišanje staleža vozopiscev. V Mariboru pride v 12 urah za popisati iz juga 27 rednih in iz severa 10 rednih vlakov z vsemi prehodi in odhodnih vlakov na jug 30 in na sever 13. Ker je ostalo: delo vozopiscev direkciji dobro poznano, ga tu ne bomo navajali in tudi ne podčrtavali važnosti njihove službe. Upamo, da bo direkcija ukrenila vse korake, da se vozopiscem v ljubljanski direkciji prizna kilometraža v isti izmeri, kot se iz-: plačuje v zagrebški direkciji. V eni prihodnjih številk bomo prinesli natančnejši opis dela vozopiscev, da s tem; podpremo našo zahtevo, da se vozopisce uvrsti med ekse-kutivne uslužbence. Novi železniški minister. Dosedanji železniški minister dr. 1 A. Korošec je bil s kraljevimi ukazom razrešen funkcije železniškega ministra in je prevzel resor za šume in rude. Za železniškega ministra pa je bil imenovan Lazar Radivojevič. Novi železniški minister je imel doslej ministrstvo za šume in rude ter je znan po tem, da je energično nastopil proti najvišjim funkcijonar-jem v generalni direkciji radi ko-rupcij. Enako je koncem julija še sklical anketo za novi rudarski zakon, dočim smo mi od dosedanjih železniških ministrov zastonj zahtevali sklicanje ankete za delavski pravilnik. Naš savez se je takoj obrnil do novega železniškega ministra z obširno predstavko, da čimpreje skliče anketo za delavski pravilnik, da se ta pravilnik najhitreje uzakoni in da se delavcem izplačajo doigujoče diference iz leta 1923. Nadalje smo predložili predloge radi izmenjave uredbe o bolniški blagajni in po konferencah bomo potom posebne deputacije predložili še predloge za izmenjavo zakona o drž. prometnem osobju, pravilnika sporednih prinadležnosti. voznih Ugodnostih in službene obleke. Saziv oblasne konferencije- Centrala Ujedinjenog saveza željezničara saziva obfasgiii konferenciju Oblasnog sekretarijata Sarajevo, koja će se održavati u nedelju dne 25. augusta 1929 u 9 sati prije podne u prostorijama sekretarijata Sarajevo u Radničkom' domu. Dnevni red: 1. Izvještaj dosadašnje uprave: a) predsjednika, b) sekretara, c) blagajničara i kontrole. 2. Izvještaj central, delegata o položaju željezničara i radu saveza. 3. Biranje nove uprave. _____ 4. Samostalni prijedlozi. Svaka podružnica (na teritoriji sarajevske željezničke direkcije) ima pravo poslati na konferenciju svoje delegate i to do 100 članova po jednog delegata, na svakih daljnih 100 članova opet po jednog delegata. Konferenciji mogu prisustvovati osim' delegata i ostali članovi saveza i podružnica. Tačnije upute pošaljemo svim podružnicama pismeno. Centralna uprava U. S. Ž. J. ■ŽelaimlčBrii — wcSeleilfe se shodovL V zadnji številki sme v uvodniku . Sedaj je v izdelavi nov »ivdarin U ■.?’!; naše s taleče in stališče kl zakon«, »obrtni zakon«, ministr- dJrv' _v:r k mur- ran: g snođav :i iw socijalne politike pa se peča z ku ;ov po »reviziji socija.u: zako- . izdelavo novih zakonov o zavarova-ifcđaje«: nju in o zaščiti delavcev. V teh časih, ko se zopet odločuje o usodi delavstva, ne smemo' stati mirno ob strani in čakati, kaj bodo za nas naredili drugi, ampak moramo odločno in možato povedati naše zahteve, zastopati naše interese ter zahtevati spopolnitev in izboljšanje že obstoječe socijalne zakonodaje. Strokovna komisija sklicuje v to svrho javne delavske shode, ki se vrše v: Ljubljani 18. avgusta ob 9. uri dopoldne v dvorani Delav. zbornice. Kranju 1. septembra ob 10. uri dopoldne v Narodnem1 domu. Celju 1. septembra ob 9. uri dopoldne v Delavski zbornici. Ptuju 20. avgusta cb 18. uri zvečer pri »Belem križu«. Lescah 18. avgusta ob 9. uri dopoldne pri Katrineku. Na Jesenicah 18. avgusta ob 9. uri dopoldne v Delavskem domu na Savi. Poleg tega se vrši shod še v Mariboru, Hrastniku, Litiji, Rušah in še v več drugih krajih. Železničarji! Tudi mi zahtevamo osemurnik, hočemo delavske zaupnike, bolniško, nezgodno in starostno zavarovanje. Zato se udeležimo shodov, da zahtevamo ne revizije in poslabšanja, ampak spo-polnitve in izboljšanja socijalne zakonodaje. Konferencija radioničkog osoblja. U nedelju dne 8. septembra sastati će se u Zagrebu konferencija delegata radioničkog osoblja. Delegati svih radionica doći će, da na toj konferenciji rasprave mnoga i vrlo važna pitanja, koja u život radnika i uslove rada u radionicama zasje-caju. Pored većeg broja manjih radionica, naše glavne radionice su Maribor, Zagreb, Sarajevo, Niš i Vel. Bečkerek. Samo u tim radionicama uposleno je oko 8 hiljada radnika, a uzevši i sve manje radionice, to će ukupan broj zaposlenih u radionicama varirati oko 12 hiljada, a sa lo-žionicama do 15 hiljada radnika; oko 10 hiljada kvalifikovanih i oko 5 hiljada nekvalifikovanih. Uslovi rada u tim radionicama kao i položaj radnika u njima sasma su različiti. Dok se u radionici mariborskoj i zagrebačkoj poštuje i provodi 8 satni radni dan, prekovremeni rad naplaćuje u smislu postojećih odredbi, plaće prilagodjene pijačnim cijenama radne snage, radnici uživaju svoje godišnje odmore i t. d., ne može se to isto reći i za druge radionice, ma da su to radionice jednog te istog poslodavca. U drugim radionicama prava radnika su samo djelomično ona, koja utvrdjuje radnički Pravilnik, a u većoj mjeri ona, koja od vremena do vremena utvrdjuje sam poslodavac. To se najbolje ogleda u razlici radničkih plaća izmedju na pr. zagrebačke i sarajevske radionice, ili pak u radnom danu izmedju niške i mariborske radionice. Pa i sistemi rada na premiju različiti su. Dok u jednoj radionici radnici pod sistemom premija ipak nešto zarade, u drugoj ne zarade ništa. Iste razlike postoje i u postupcima prema radnicima sa strane pretpostavljenih, u poštivanju radnikovih prava, u higijenskim i zaštitnim napravama i t. d. Dok se u jednoj radionici institucija radničkih povjerenika poštuje i sa povjerenicima saradjuje, dotle se u drugoj radionici o povjerenicima ne želi ništa znati i proganja ih se. Sve ove razlike mogućne su u glavnom iz dvaju razloga; jedno radi tega, jer su radionice teritorijalno daleko jedna od druge, što omogućuje poslodavcu, da u svakoj održaje posebni režim i drugo radi toga, što su u jednim radionicama radnici or-ganizevani i snagom organizacije brane svoja prava, dočim u drugim radionicama ili je organizacija slaba ili je nikako nema, te poslodavac provodi ono što on hoće. Tako su, na pr. radnici mariborske radionice organizovani u najvećem broju, to se i prava njihova najviše poštuju, a radnici pak radionice u Nišu organizovani su najmanje, pa i njihova prava su najmanja. Zadatak je konferencije od 8. septembra, da si delegati radnika pojedinih radionica točno izlože svoj položaj, i da zaključe, kako će u svim radionicama poraditi na primjenjivanju i provodjenju onoga, što se obnadje kao najbolje i za radnike najkorisnije. Da napomenemo samo jednu sitnicu: radnici u mariborskoj radionici imaju pravo na sapun i ručnike za pranje posle rada. Zašto to isto pravo nebi imali radnici i drugih radionica? A nije tu po srijedi sapso sapun i ručnik. Tu je nadnica, tu je naplata prekovremenog rada, tu je 8 satni radni dan, sistem premija i t. d. Zašto sve to nebi bilo u svim radionicama jednako, kad je jednaki rad i jednaki poslodavac, te jednaki uslovi života. Sve te razlike idu samo na štetu u pojedinim1 radionicama zaposlenih radnika. Razumije se, glavno, čemu konferencija treba da da podstreha, jest organizacija radnika u pojedinim radionicama. Podjednaka snaga organizacije u svim radionicama biti će najbolji regulativ i za jednaki položaj radnika u njima. Dok je u mariborskoj radionici organizovano 500 radnika, u zagrebačkoj 150, u sarajevskoj 200, u niskoj tek 20, dotle se ni razlike u položaju radnika odstraniti ne mogu. One su točno ogledalo radničke svijesti i snage. Sve ovo imati će radnička konferencija prilike, da u slobodnoj i drugarskoj diskusiji raspravi i donese zaključke, koji će ujednoličavanju i poboljšanju položaja radnika najbrže i najsigurnije dovesti. To je glavni smisao konferenćije, kojem treba da se posvete svi delegati, a preko njih i svi radnici. Da živi radnička konferencija! Da žive radnici! Preprečite prometne nezgode! Lok se da napeti le do gotove meje! Prenapet poči. Enako je z izrabljanjem osobja. Do gotove meje se da osobje napreči v službo in šte-denje izvrševati na račun osobja. Kakor pa prenapet lok poči, tako bo imelo prekomerno izrabljanje osobja slejkoprej pogubonosne posledice. Ne bori se zastonj delavstvo celega sveta za osemurnik in gotovo niso skoro vse svetovne države brez povoda vpeljale na železnicah v ekse-kutivni službi osemurnik. Zavedale so se, da je varnost prometa odvisna ne samo od dobro zgrajenih prog, ampak še v večji meri od zdravega, neizčrpanega in vedno duhaprisot-nega železničarja. Statistike, ki so jih vodile nekatere države, so dokazale, da je procent nezgod, povzročenih vsled materijalnih nedostatkov in viši e sile, daleko manjši kot procent nezgod, povzročen cd preizčr-nznesti osobja v službi. V eni predzadnjih številk smo opozorili na to dejstvo upravo, govorili smo o tem na anketi v Beogradu, a za ljubljansko direkcijo so bile vse te besede le glas vpijočega v puščavi — ona danes dela z osobjem kakor da bi bili železni stroji. Poleg progovnih čuvajev, premikalnega in kretniške-ga osobja, je najbolj izrabljano vla-kospremno osobje postaje Ljubljana gl. kol. Lansko leto smo dobili od pomočnika direktorja obljubo, da se bo stalež osobja spopolnil. Celo leto je obljuba le obljuba ostala, naše vloge leže nerešene na direkciji, vlako-spremniki so šli v pokoj, so umrli, nadomestila pa nobenega. Edino zdravilo je sedaj »ukinjanje dopustov in podaljševanje delovnega časa do iznemoglosti. Po celih 20 ur mora biti vlakospremnik na nogah, brez vsake prave prehrane, ko že stoje spi ali vsled onemoglosti postane ■ nesposoben za nadaljno službo, in temu bedniku je poverjeno življenje sto in sto potnikov ter milijonsko premoženje. V dokaz navedem! le par dejstev. Turnus osebnih vlakov znaša 30.3%, tovornih pa 33%. A upravi ni zadosti ta služba, marveč vpreže poleg turnus-službe, osobje še v prostem času. Na pr.; Tovorna skupina odpelje ob 8. uri zvečer iz Ljubljane v Rakek in pride nazaj ob pol 6. uri zjutraj. Mesto odpočitka se izredno pošlje z osebnim vlakom ob 6.50 (ko niti jesti ne more iti domov) v Jesenice, odkoder pride popoldne domov in isto noč ob 2. uri ponoči mera že zopet peljati svoj tovorni vlak. Kdo more zahtevati od vlako-spremnika, da po 12 urni nočni in 9 urni dnevni neprekinjeni službi po par urah odmora zopet pelje nočni vlak, neprespan in pazi na signale! Kdo bo odgovarjal za nezgodo!? Vlakospremnik gotove ne, ker ni mašina, ampak človek s človeškimi slabostmi. Pa drugi primer: Skupina pelje tovorni vlak v Zagreb ob 10. uri dopoldne in pride v Zagreb ob 9. uri zvečer. Preden odda vlak in pride v kasarno (kjer nima miru za odpočitek), je že ura 10. in ob 5. uri zjutraj že mora vstati, da pride k vlaku za Ljubljano, kamor dospe ob 7. uri zvečer. Torej v 33 urah nad 24 ur službe. Po turnusu ima to osobje počitek 24 ur, ki pa je ostal le na papirju, ker že drugi dan zjutraj ob 5. uri je že morala biti na nogah, da je peljala na Jesenice, kjer J je morala takoj obrniti in je prišla ob 13. uri v Ljubljano, čez dve uri (brez hrane itd.) zopet nazaj na Gorenjsko (vse to osebne vlake, nabite , romarjev) in se je vrnila v Ljubljano j ob 6. uri zvečer. Torej mesto počit-I ka po 24 urni službi, cel dan vožnje i z osebnimi vlaki. Torej ob 6. uri zve-i čer bi vsakdo pričakoval, da bo ta ' do smrti izmučen zavirač prost. A I kruto se varate. Že čez 3 ure je zo-' pet moral peljati nočni vlak v Rakek j in po polnoči zopet tovorni vlak v j Ljubljano, kamor je prišel ob 5. uri zjutraj in šele tedaj je bil prost. Iz Rakeka vozi vlak s težo 1100 ton z zavirači, ki ne morejo držati odprtih očes, ker jih premaguje svinčeni spanec! Kdo bo odgovarjal za nezgodo, ki bi se pripetila v takem slučaju??! Kdo more zahtevati od sprevodnika, ki je v 66 urah celih 45 ur v službi, da bo še razločil kak signal. Vse predstavke na direkcijo so bile brezuspešne, zato prihajamo v javnost s klicem: Varnost prometa je ogrožena! Nastopite proti onim, ki se brezvestno igrajo s človeškimi življenji, z milijonskimi vrednostmi. Postavite jih na zatožno klop, preden ne bo prekasno. Dolžnost državnega pravdništva je. da poseže vmes in prepreči žrtve! Materijal mu je ra razpolago, da prepreči tako izrabljanje osobja, ki mora voditi do težkih nesreč. Ne čakajte nesrečnih slučajev, ker kazniv je tudi oni, ki s svojimi odredbami spravlja promet in potujoče občinstvo v nevarnost. Žuti u svom elementu. Kao što je iz ranijih izvještaja poznato, na anketi u Beogradu, koju su po aktuelnim željezničarskim pitanjima na predlog našeg Saveza sazvalo Radničke Komore, našli su se, pored ostalih željezničarskih organizacija, i predstavnici žutih — nacionalističkih. Došavši na anketu, oni su najprije dali izjavu, da će na istoj biti samo posmatraei, nu malo kasnije, kad su osjetili, da takva izjava znaći priznanje svoje mizerije, dali su novu izjavu, kojom su najsrdačnije pozdravili rad ankete i obečali, da će svoje predloge pismeno podnijeti. Mi smo, zaista, poćeli već osjećati neko zadovoljstvo, što nam je stvar sa radničkim Pravilnikom konačno uspjelo dovesti dotle, da se u zalaganju za isti nadju na istoj linijf svi željezničari, bez obzira na organizaciju. Nu to zadovoljstvo bilo je samo kratkoga vijeka: mjesec dana iza ankete, sastali su se naši delegati ponovno u Beogradu, da sa delegatima sviju ostalih željezničarskih organizacija podnesu kr. vladi i ministru saobraćaja zajedničke za-! htjeve ispred sviju željezničara, ko-j jima bi objasnili potrebu čim skori-i jeg donošenja radničkog Pravilnika, i Dok su naši delegati u Beograd na i vrijeme stigli, žuti se nisu pojavili ni i posle punih 48 sati. Teda negda po-I slali su opet izjavu. Nu ovoga puta I nisku i škandalozna. Izjavili su, da ; se više ne primaju nikakve saradnie : po pitanjima, koja su raspravljana I na anketi, jer da se sa njima principijelno ne slažu, a za dalje da će oni sami i samostalno istupati, bez ikakve saradnje sa drugim organizacijama. Govoreći pravom željezničarskom dušom,', moram reći, da je to samo jedno novo izdajstvo od mnogih, koje smo od žutckljunaša od pamti-vjeka doživljavali. Ovo najnovije iz-I dajstvo je ogavnije u toliko više, jer su istovremeno izdali i svoje vlastite pristaše, koje su na anketu doveli ; samo zato, da se prikažu njihovim prijateljima, a‘ čim su sa ankete i otišli, evo i njima nož u ledja. ! V. C. Vijesti ofbiasrsog sekretarijata Zagreb. Zagreb kol. Sava. Dajte osoblju godišnji odmor! Sa nailaskom tzv. »mrtve sezo- | ne« u saobraćaju, a to su mjeseci juni, juli i august, trebalo svo egze-kutivno osoblje da realizira svoje pravo na redovne godišnje odmore, koji su zagarantovani čl. 93. Zodso i čl. 6. Privremenog Pravilnika. Me-djutim, najveći dio službenika taj dopust uopće ne dobiva, manji dio dobiva ga samo djelomično, a tek neznatni dio dobiva ga u cjelosti, kao što to Zakon i Pravilnik pred-vidjaju. Svake godine, naročito u sa-danje vrijeme, naš Savez podnosi brojne predstavke na sve instance, ! i u kojima ističe pravo osoblja na za- ; ! garantovane godišnje odmore. I ove godine podnjeli smo, medju ostalima, i slijedeću ispred osoblja u Zagrebu kol. Sava: »Potpisanom sekretarijatu je čast za-! moliti Direkciju, da izvoli nadležnim starešinama stanice Zagreb kol. Sava narediti, da podrejenomi osoblju u pogledu podjeljivanja godišnjih odmora na osnovu čl. 93. Zodso. izilaze u susret, te mu podijeljuju ukupan dopust, koji ga po tom članu pripada. Praksa1 na toj stanici sve do god. 1927. bila je, da je osoblje na molbe za godišnje i odmore dobivalo i zadovoljavajuća riješe-I nja unutar 1 do 3 mjeseca, medjutim od j god. 1928. najveći dio osoblja ne dobiva ; nikakvih odgovora, a dopuste samo djelomično, nu ni polovicu od onoga, što ga po Zodso pripada. Za ovu god. osoblje sve više strahuje, da će biti u cjelosti lišeno prava na zagarantovani godišnji odmor. Tako je šef skladišta već najavio, da se osoblju dopusta podjelivati neće, osim u slučaju, ako će službenik službenika za vrijeme dopusta zamjenjivati u produljenom radnom: danu. A to znaći, ako ne gore, a ono isto što i ne imati godišnjeg odmora. Osoblje ove stanice, bez razlike, mnogo i teško radi. Ono teži za svojim godišnjim odmorom ne samo s razloga, jer mu je zakonom zagarantovan, već i s razloga, da se od teškoga i dugoga rada faktički odmori. Još mjesec dana, pa će nastupiti izvozna sezona, koja pojaćava saobraćaj i stavlja na osoblje, naročito ove stanice, pojačane napore. Sa opravdanjem osoblje želi, da još prije toga realizira svoje pravo na godišnji odmor, jer će kasnije to biti sve manje moguće. Iz istih razloga molimo ovime i mi, da naslov izvoli ovu predstavku hitno uvažiti i osoblju u zagarantovanom pravu izaći u susret.« Kao uvijek i ovom zgodom moramo svima željezničarima staviti do znanja, da je pravo na godišnje odmore jedno zakonom zagarantovano pravo, koje ne smije biti uskraćeno. Uskrata se smije učiniti najviše u toliko, da se službeniku dopust, koji nije mogao iz službenih razloga iskoristiti ove godine, podijeli naredne godine, ali lišiti službenika dopusta mimo njegove volje ne smije se. Mi znamo, da se godišnji odmori ne podijeljuju i pored toga, što su zagarantovani zakonom1. Znamo i to, da se tamo, gdje su službenici slož- -ni i crganizovani, dopusti podijeljuju u cjelosti. Radi toga treba svi že- : Ijezničari, koji neodložno reflektira- . ju na svoje godišnje odmore, da, po- : red isticanja zahtjeva za podjelenje. 1 pristupe i u Savez, jer je čvrst Sa- | vez najbolja garancija, da se to pra- ! vo neće kršiti. U. P. ! Zagreb — radiona. Čudna je ta naša radionička , uprava. U jednom dopisu General- j noj' Direkciji, ovako popraćuje za- | htjev, da se joj dozvoli uposlenie strane radne snage: »Tvrdnja Saveza Metalskih Radnika Jugoslavije, da ova radionica ne će uopće da prima na rad domaće radnike, potpuno je neosnovana, jer iz činjenice, da nismo primili sve iz Beograda nam poslate tokare, ne može se podnipošto generalisati, da mi uopšte ne želimo primiti tokare, a još manje k tome domaće. Ne može se ali od nas zahtevati, da mi primimo bezuslovno svakog tokara, kojega nam savez pošalje, jer da ima netko radnu knjigu za tokara, još ne znaći, da isti zna i raditi. Običnih tokara za tokarenje svornjaka i sličnog mi dobijemo dovoljno, ali tih ne tražimo. Mi tražimo tokare, kojima možemo poveriti i teže tokarske poslove, te smo to u našem svojedobnom traženju i naveli, kada smo kazali, da tražimo vrsne tokare. Nadalje ne stoji tvrdnja saveza, da mi plaćamo novoprimlj enim, tokarima 5 Din, kada je istina, da mi dajemo 6 Din, a boljima i 7 Din na sat. Dali bismo i više, ako bi tokar bio faktično odličan, jer ima i kod nas tokara, koji dobivaju do Din 10.50 na sat i još k tome nekoliko stotina dinara premije.« Ovako uprava radionice! Šta na ovo kažu radnici-tokari: Skoro je nepoznat slučaj, da je radnik, po dolasku u radionicu bio odmah plaćen sa 5 Din, a stariji i na najvrsnijim poslovima uposleni tokari dobivaju jedva 9.75 Din na sat, a plaća od Din 10.50 im je sasma nepoznata. Poprečna plaća najboljih tokara jest 8 do 9 dinara na sat, ko- i ja im se ne povišuje na višekratne molbe i zahtjeve. Ni jedan radnik ne može se unapred okvalificirati sposobnim za »teže tokarske poslove«, jer svaki mora najprije poslove kod željeznice da naući, jer su to najviše poslovi, koji su predhodno radniku nepoznati. Istina je i to, da ima tokarskih radnika, koji su, radi male plaće, radionicu već napustili, a ima ih, koji su na putu, ako im se plaća u najskorije vrijeme ne povisi, da to isto učine. Ovako iskazuju tokarski radnici j zagrebačke radionice. Kad bi odgo- : varalo istini ono, što tvrdi radionica j u svojem dopisu GD.. ništa od ovoga j nebi moglo da postoji. Njihove^nlaće morale bi biti daleko veće od današ- i njih i medju njima nebi smjelo biti nezadovoljstva. Posle ovoga radnici ; se sa opravdanjem pitaju: zašto su radionici potrebni strani radnici i radnici za »teže tokarske poslove«? Ne krije li se u tome samo jedan manevar, kako bi se starije i vrsne radnike lakše držalo na uzdama, te njihove plate pomoću konkurencije stranih radnika održavalo na niskom nivou? Sve nam se čini, da u tom grmu zec leži. Blinski Kut. U nedefju 21. jula održali smo ovdje vrlo dobro posjećenu skupštinu. O organizaciji i radu našeg Saveza opširno je govorio drug Ivančić iz Sunje. Vrlo Ijepo i poučno je prikazao, kako svi mnogo stradamo radi naše neorganizovanosti. To stradanje najbolje dolazi do izražaja u vrlo niskim1 našim platama, u dugoj i teškoj službi, u neimanju potrebnog osiguranja za starost, u grubom Postupanju prema nama itd. Da smo °rsanizovani i složni, sav postupak j8/} nama morao bi biti drugačiji i bo-Tako je svagdje, gdje su radnici orSanizovani. . ovog razlaganja druga ivančica, bilo je još opširno riječi o radu paveza na polju moralne i ma-tenjalne zaštite željezničkih službe- IW! 5 om m ravnaj pravilno! je siccv zeta enostavno, toda vazna: Raztopi Persil v mrzli vodi. Napravljeno raztopino vlij v kotel napolnjen z mrzlo vodo. Poskusih tako! Persil ispdnjuje, kar cbljubuje! Perilo rahlo vlagaj in pus'i. da počasi zavre. '/«ure kuhati zadostuje. Potem dobro izperi najprej v topli in zatem u mrzli vodi. Wrtc(Mtm§m nika i radnika. Naročito je podvučen rad ankete u Beogradm te brojne predstavke, koje Savez u zaštitu željezničara na mjerodavna mjesta podnosi. Iza toga razvila se diskusija, u kojoj je sudjelovalo više drugova. Tu su iznešene mnoge žalbe na postupke pretpostavljenih. Neki nadglednik D., na riječ, da se radnici misle organizovati, najrazlični-jim metodama nastoji, da takvu želju radnika osujeti. Mora da mu je duša vrlo opterećena, kad se organizacije toliko boji. Medjutim, njegovo mahnitanje mu neće pomoći, jer o tome, da li će se radnici organizovati ili ne, nije vlastan on, da odlučuje, a osim toga, svako teroriziranje radnika i kraćenje prava na organizaciju povlači za sobom i izvjesnu odgovornost, kojoj ni g. D. neće mimoići, ako će tako nastaviti. Pošto je konstatovano, da imaju svi željezničari pravo se organizovati, a naročito u našem Savezu kao priznatoj i legalnoj organizaciji, pozvani su svi željezničari stanice Blinski Kut, da organizaciji neustrašivo pristupe. Majur. U nedelju dne 4. o. mj. održali smo vanredno dobro posjećenu skupštinu. Svrha skupštine je bila, da se podnese izvještaj sa ankete u Beogradu, što je kod radničkog kao i imenovanog osoblja naišlo na jak interes, pa su skupštini pridošli i drugovi iz drugih stanica. Izvještaj sa ankete podnio je drug Ivančić. Bio je pažljivo saslušan. Iz-vjestio je o radu na radničkom- Pravilniku, o pravnom položaju željezničara i o bolesničkom osiguranju. Svi prisutni odobrili su nastojanja našeg Saveza, koji se jedini trudi, da se sva ta pitanja povoljno po željezničare riješe. Pošto je bilo jednoglasno zaključeno, da će svaki član u svrhu fonda za delegacije na konferencije uplatiti po 5 Din, započela je diskusija o lokalnim prilikama. Drugovi radnici iz Majura i Kostajnice podnijeli su žalbu, što im se ne povisuju nadnice, koje su vrlo niske. Poprečna nadnica je 23 Din, koja ne odgovara niti cijeni radne snage u ovome kraju, a niti si možemo sa tom nadnicom osigurati kakvu egzistenciju. Sa zaključkom, da se na nadležno mjesto podnese predstavka za povišicu plaća radnicima, te apelom- na sve željezničare, da kao jedan pristupe u redove organizacije, prišlo se izboru novog odbora podružnice, u koji su jednoglasno izabrani: Jeli-čić Ivan, predsjednik, Marić Marko, tajnik, Bobeta Nikola, blagajnik, te odbornici Indjić Jovo, Samardžić Jo-vo, Švager Ivo i Dedič Milan. Sastanak je zaključen uz živo odobravanje Savezu i uz izjavu sviju prisutnih, da će novi odbor u njegovome radu živo pomagati. Bjelovar. Radnici, tražite privatna zaposlenja! Na našli predstavku, da se privremeno otpuštene radnike povrati na posao, primili smo od Direkcije slijedeći odgovor: »Obavještavamo Vas, da je sekcija za održanje pruge u Bjelovaru u Vašem podnesku navedene radnike zbog pomanjkanja kredita morala otpustiti. Pošto nema izgleda da bi Ministr. Saobraćaja ovoj Direkciji odobrilo naknadne kredite, mogu si otpušteni radnici mirne duše tražiti privatna zaposlenja.« Dakle, posle dugogodišnjeg požrtvovnog i savjesnog rada u korist željeznice, radnicima ostaje još jedino preporuka, da mogu »mirne duše tražiti privatna zaposlenja«. I baš »mirne duše«! A šta je sa priznatim, stečenim i zagarantovanim pravima? Šta je sa stalnošću željezničke službe? Ne može se, gospodo, baš tako »mirne duše« preko svega toga preći, jer ovakav vaš postupak donosi nama glad i nevolju i — nemirnost duše. Nemirnost duše donosi ovakav vaš postupak i onima, koji su ostali na radu, jer posle ovoga nemaju nikakve garancije, da se i oni jednoga dana neće naći na ulici, izvrgnuti patnji i stradanju sa tom jedinom utjehom, da si mogu »mirne duše tražiti privatna zaposlenja«, a ako ih ne nadju, mogu isto tako »mirne duše« da pomru od gladi zajedno sa svojim familijama. Gospodo, znajte, da ovakav Vaš postupak donosi štetu kao nama bijednim radnicima, isto tako i saobraćaju. Ako već preko naše nevolje prelazite »mirne duše.«, a ono nemoj to preko saobraćaja! Varaždin. Čitajući naš »Ujedinjeni Željezničar« sa radošću razabiremo, kako naš Savez sa punom energijom radi na tome, da položaj željezničara poboljša. Iz naših novina vidimo ali i to, da željezničari sve više počinju shvaćati važnost i korisnost rada našeg Saveza, te ga pomažu. Brojne skupštine i sastanci, pa velika anketa u Beogradu, dopisi i t. d. samo su dokaz pažnje, koju željezničari počinju posvećivati svojem Savezu. I sa pravom željezničari prilaze u Savez Bez Saveza naš položaj bio bi za velik procenat gori: naše plate jedva bi bile dovoljne za život, radni dan bi bio neograničen, postupak nad nama sasma nečovječan. — Uticaju i snazi Saveza ide zasluga, da se sve to ipak održava u granicama izdržljivosti. I dok to velika večina željezničara diljem zemlje vidi i osjeća, mi u Varaždinu imamo najviše još takovih, koji to ne vide, niti priznaju. Po njihovom mišljenju, sve je to što imamo plod dobrote i ljubavi onih viših. Radi takvog naopakog shvatanja večine naših željezničara, svi mi, Va- raždinci, mnogo patimo. Uslijed ova-kog ropskog naziranja naših supatnika trpimo u službi i van službe, radi se snama što se hoće. Sve bi to drugačije i za nas bolje bilo, kad bi večina naših drugova znala i shvaćala važnost organizacije. Medjutim, mi ne zdvajamo, već i dalje marljivo radimo, da i medju varaždinskim željezničarima produbimo smisao za zdravo shvaćanje i za or-, ganizaciju, a imamo i uspjeha. Broj naših članova svaki mjesec raste. 3eMyH. V Beorpaay onpjKana aHKera o HKyTH cy ysyK/iH pprose. FlomamHxe Ha,\i npHCTynrnma, jep HMa Hsraeaa, aa Ixe oBefm 6poj apy-roBa npHCxynHTH y Harne peaoße. ycujex namer HanpeaoBama je y xonn-Ko CHrypnuj h, jep nocxojH noapyJK-HHua y Beorpaay, Koja he Hac y paay noaynpexH. IZ DALMACIJE. Pomogni si sam, pa če ti i Bog pomoći! Od prilike ovako počela je i zagrebačka Direkcija da rješava molbe, koje joj služ-1 benici, radi obrane njihovih prava, podnose. Službenik J. K. podnio je Direkciji mol-i bu, da mu naknadno podijeli odijelo za god. 1926., koje ga pripada, a koje nije dobio, i Da bi sigurnije došao do svojeg odijela, on je, ma da ima pravo na zimsko, pristao, da mu se da i letnje. Ako mu se ne može podijeliti odijelo, zamolio je, da mu se u I visini koštanja odijela doznači odšteta, da bi si potrebno odijelo mogao i sam nabaviti. Od Direkcije stigao je odgovor, koji doslovce glasi: i »Molbu ne možemo uvažiti, jer nemamo kredita niti odijela. Molioc trebao se sam pobrinuti još god. 1927. za svoje odijelo, a ne 1929.« Svakako je to vrlo' komotno i zgodno > riješenje. Molioc se je brinuo za odijelo I kao god. 1927., tako 1928. i 1929., sa tom ; razlikom, da kroz sve to vrijeme nije dobio ni odgovora, dočim ovoga puta dobio je barem jasan odgovor. Medjutim, slobodni smo zapitati: taj službenik imao je godine 1926. neosporno pravo na odijelo i isto je za njega, kao i za sve ostale, bilo poručeno, pa gdje se ono nalazi? Budući ga nije primio, to bi se po točnoj matematici isto moralo nalaziti ili u raspoloživom kreditu, ili pak u naturi kod Direkcije, koja bi trebala , da mu doznači jedno ili drugo, jer on ništa nije primio. Odbijanje molioca sa motivacijom, da je trebao sam da se brine za odijelo, smiješno je, jer je tu dužnost trebala da vrši baš ta Direkcija. Ona je trebala odijelo da nabavi i da mu ga izruči. : »Molioc trebao se sam pobrinuti«, to zvuči po onoj: »Pomozi si sam, pa če ti i 1 Bog pomoći.« I zaista je tako.^ Sama Direk-■ čija nas sili na to. A sami ćemo si moći ’ pomoći samo tada. kad ćemo biti čvrsto or-ganizevani. ' R. NJ. V&rfnšk oblastnega sekretarijata Llybljana. Nagrade za prevoz pošte. Vlakospremno osobje je pretekli mesec zopet doživelo lepo presenečenje in sicer povodom izplačila nagrad za prevoz poštnih vreč. Pred dvema letoma je znašala ta nagrada še 200 Din, lani 150 Din, letos pa se je ta nagrada skrčila kar na 75 Din in celo na 50 Din. Res je vroče in se v taki vročini sneg hitro topi, vendar to, kar se dela. z, našimi nagradami, je pa že več kot čudež. Najbrže je direkcija vzela za merilo nagrad naše kazni. Kazni je zvišala za nad 100 odstotkov in zato je najbrže morala znižati nagrade za nad polovico. Res smo vlakospremniki reveži, vendar tako miloščino v bodoče odločno odklanjamo in obenem z njo odklanjamo, da se na mpoleg naše železniške službe naklada še služba za poštno upravo in z njo zvezana velika odgovornost, kjer smo dnevno izpostavljeni najstrožjim disciplinskim kaznim. Naj prevaža pošto poštna uprava sama s svojimi poštnimi uradniki, da se ne bo reklo, da jim žeelzničarji odjedamo kruh. Ljubljana gl. kol. Postajno osobje na naši postaji je deležno posebnega blagoslova in ugodnosti. Kar se tiče kazni, smo tako napredovali, da se prvega že bojimo domov, ko so naše plače od meseca do meseca reducirane. Prostih dni ne poznamo, kretniki in blokovniki smo bili v letu 1929. deležni reci in piši enega prostega dne. Oni bori čas za odpočitek. ki nam po 12 urni službi pripade, moramo pa štirikrat mesečno žrtvovati za šolo, parkrat pa za protokole. Pri protokolih pripomnimo, da je ves čas, porabljen za protokole, za nas izgubljen. Če sem popolnoma nedolžen in povem po pravici, sem kaznovan, češ. Vašega zagovora se ne more pripoznati. Če se drugič pošteno nalažem, sem zopet kaznovan, ker »Vašega zagovora se ne more pripoznati«. Gospod, ki vršite »šarfrihterske« posle, zakaj nam jemljete prosti čas za protokole, ko kaznujete, naj dokazujem nedolžnost ali priznam krivdo. Poglavje zase pa tvorijo odškodnine za povzročeno škodo. Pri nas se je pripetil tipičen slučaj. Pri iztirjenju na kretnici se je odlomil mal košček tračnice in je progovni mojster dejal, da tu ni nikake škode. Gospod pa, ki ima naše kazni v rokah, pa se s tem ni strinjal in je dejal: »Jaz zahtevam, da se to izmenja, blokovnik pa naj fest plača! Tri mesece se je vozilo čez dotične kretnice brez izmenjave in je šlo vse v redu, po treh mesecih se je dotični kos izmenjal in blokovnik je moral k temu za pokritje stroškov prispevati skoraj 400 Din. To je že nečloveško. , Zadnji čas je, da se tega zaslužnega gospoda premesti v tak kraj, da ne bo imel opraviti z osebjem, kretnikom in premika-čem pa naj se enkrat mesto velikih porcij kazni da vsaj zakonito pripadajoči dopust in zakonite proste dneve. Ali res nima ljubljanski železniški direktor toliko moči, da bi vsaj v najbližji postaji uveljavil zakon? Videm-Krško. Javen železničarski sestanek se je vršil pri nas 21. julija ter je bil še prilično obiskan. Referent centrale je razložil delo za dosego delavskega pravilnika, za izplačilo diferenc delavcem in zlasti delo v bolniški blagajni. Vsi navzoči so vzeli poročilo z zadovoljstvom na znanje. Razmere, ki vladajo v območju krške podružnice, so nevzdržne. Turnusi dosegajo 14-24, 16-24, 18-24, pri postajnh delavcih tudi 24-24, odmorov pa osobje ne pozna. Zelo prizadeto je delavstvo ki polaga centrali vdolžnost, da se bori zlasti za sledeče zahteve: Zahtevajte mesečno plačo, kakor je to pri nastavljenem osobju, in za družino doklade, ker družina delavca istotako potrebuje hrano. Obenem zahtevajte po službenih letih napredovanje, po; enem letu stalnost, in ko je delavec stalen, naj se ga takoj vzame v penzijski sklad. Zahtevajte, da se tri provizorična leta vštejejo v penzijski sklad. Naj se izplača 100 odstotna hra-narina za vse dni v mesecu, im to redno vsaki mesec pri izplačevanju. Naj se da možnost delavcem; zdraviti se v toplicah, katerih stroške naj krije bolniški fond. Zahtevajte čisti 8 urni delavnik, čezure naj se plačajo, in sicer: delovne dni 50 odstotkov, nedelje in praznike .pa 100 odstotkov, čezure naj se ne uvaja tako, da se delavce naslednji dan pošilja domov, pač pa naj se jim jih plača. Povrnejo naj se ukoričene legitimacije, katere smo tudi že imeli kot nastavljeno osobje. Zahtevajte tudi, naj se »uputnice« uve-Ijavijor ker so bile plačane z atri leta, veljavne pa samo štiri mesece Uvede se naj. da tudi delavec dobi letno tri proste karte za inozemstvo. Za bodoče leto maj se nakaže zadosten kredit, da se ne bo delavce zopet pošiljalo na brezplačni dopust. ' Zahtevajte, naj se izplača od leta 1923. tudi razlika, katera se /je nastavljenemu osobju že izplačala. Izplača naj se delav- , cem, kar jim je bilo leta 1927. na urnini i odvzeto. Novi delavski pravilnik naj se . čimprej uveljavi ter naj tudi izide, da se 1 tako zopet ne zavleče, ker delavstvo nestrpno pričakuje izboljšanega položaja. Celje. Naše pritožbe radi delovnega časa so imele vsaj delni uspeh. Le pri pro-govn iskciji se še vedno izvaja čezurno delo tako, da se delavce drugi dan za toliko ur preje pošlje domov. Postajno osobje pa, ki dela v turnusu 12-24. sploh ne pozna prostih dni. Težko pa so prizadeti premogarji, ki morajo vršiti službo v turnusu 16-24 brez odmorov, katere je temu osobju pojedel neki gospod strojevodja, češ, da njih služba ni naporna in ne nepretrgoma. Plačo dobe ti reveži le za 8 ur dnevno, vrše pa 10 urno delo. Apeliramo na centralo, da se zavzame za te reveže ter tudi zanje iz-dejstvuje 8urno delo! — Dne 28. julija smo imeli po daljšem času zopet železničarski shod, na katerem smo se pogovorili o delu organizacije in naših zahtevah ter sklenili, da bomo šli s podvojeno silo na delo za pojačanje organizacije, ker vemo, da s tem delamo za zboljšanje našega položaja. — Prihodnjič pa se bomo oglasili z našimi predlogi za zboljšanje položaja. Jesenice. V nedeljo, dne 4. avgusta se je vršil na Jesenicah širši sestanek železničarjev, katerega je sklicala podružnica USŽJ. Na sestanku je poročal delegat centrale. V nad dveurnem govoru je stvarno in jedernato razložil stališče, katerega je zavzel savez k delavskemu pravilniku na anketi v Beogradu, o starostnem* 1 2 3 4 in nezgodnem zavarovanju. Nadalje je poročal o delu bolniške blagajne. Razkrinkal je izdajalsko stališče zveze na anketi. Razložil je pomen in delo razredno bojevnih strokovnih organizacij ter končno pozval podružnico in vse član«: k večjemu aktivnemu delu' v organizaciji. — Sestanka se je udeležilo precejšnje število naših sodrugov. Posebno pa se je tam pogrešalo progovno delavstvo. Saj je ravno progovno delavstvo najbolj zapostavljeno in mora ravno temu posvečati organizacija največjo pažnjo. A žal se ravno progovno delavstvo najmanj zaveda pomena organizacije. Da bi ne prišlo v nemilost, se ne upa udeleževati se sestankov, katere skliče USŽJ, toliko manj pa še postati član tega. Zadnji čas je, da se tudi progovno delavstvo Jesenic in Kranjske gore znajde na pravi poti — da nastopi za svoje pravice. Lesce. V četrtek, dne 18. julija smo spremili k zadnjemu počitku bivšega sodr. Franca Klinar, progovnega delavca v pokoju, katerega zasluga je, da se danes nahajamo vsi zavedni delavci v razredni organizaciji. On nam je dal vzpodbudo, da bomo le združeni mogli doprinesti naše želje in zahteve na pravo mesto. Zavratna in dolgotrajna bolezen ga je prisilila prezgodaj v pokoj in v prezgodnji grob. Uver-jen bodi, nepozabni sodrug, da nisi pustil nasprotnika v naših vrstah in se Te bomo še dolgo spominjali in sledili Tvojim navodilom, ki si nam jih dajal. Družini izrekamo naše sožalje, njemu lahek počitek in dolgotrajen spomin! Podružnica Ponikva je imela dne 14. p. m. članski sestanek v Poljčanah, katerega se je udeležilo v precejšnjem^ številu članstvo ter tudi neorganizirani, kakor tudi od strani zveze se jih je udeležilo nekaj. Referent sodr. Stanko je poročal, kako se je vršila anketa v Beogradu ter kaj bo ukrenila organizacija, da se zboljša položaj za delavce, ki so tako slabo plačani. Da bi že enkrat dobili razliko tudi delavci, katerim ta pripada in to zlasti pri južni železnici, kjer se je čakalo na prevedbo celo leto in da se že enkrat uveljavi delavski pravilnik. Dragi sodrugi železničarji, posnemajte železničarje v Avstriji! Zadnji čas je, da pridete na pravo pot. Ne hodite po stranskih potih, pristopajte k Savezu, ki ima resno voljo, da zboljša položaj železničarjev in da pridemo do tistih pravic, ki smo jih imeli in so jih nam odvzeli. Videli smo, da se dobijo člani od nasprotnih organizacij, ki so pravega našega mišljenja kot smo mi pri Savezu, a bojijo sc svojega predpostavljenega. — Progovni delavci mariborske sekcije imamo neko izjemno stališče, da se je samo za našo sekcijo izdal nalog, . da smemo do 1. oktobra 1929 porabiti le polovico dopusta. Pričakujemo, da bo gospoda vsaj to ubogo drobtinico, ki jo še imamo, to je dopust, pustila na miru. Postajno o-sobje si radi prenaporne službe sploh ne upa izrabiti rednega dopusta, ker mora v slučaju dopusta samo kriti onega, ki je na dopustu in vršiti službo 24/24. — Poleg tega se je nahajal v našem rajonu neki g. progovni paznik T„ ki je smatral za potrebno, da označi uboge progovne delavce za »boljševike in komuniste«. Te označbe si enkrat za vselej prepovemo. Ne bomo se dali oplašiti od nikogar, da se ne bi sami brigali za boljši kos kruha, proti zlobnim častikradljivcem pa bomo v bodoče brez pardona nastopili. Vijesti oblasnog sekretarijata Sarajevo. Položaj industrijskih željezničara kod »Bosanskog« D. D. u Banja Luci. U bosanskoj Krajini, pored industrijske željeznice »Sipada« u Drvaru koja ima oko 400 km željezničke pruge uskog kolosjeka, ima još nekoliko preduzeća koja imaju svoje željezničke pruge. Tako »Bosansko« D. D. u Banja Luci ima željezničke pruge oko 110 k:n. Na ovoj željezničkoj pruzi zaposleno je rkupa sa radnicima za održavanje nrug« oko 200 željezničara. Život ovih željezničara više je nego očajan. Odredjeno radno vrijeme kod ovih željezničara s pravom se može reči da ne postoji, jer oni su stalno u službi. Oni moraju da vrše službu po 18 i 20 sati u ljetno doba, dočim u zimsko doba služba traje i 30 sati. Poslije tolike službe imaju odmora najviše 6 do 8 sati. Ovako vrši službu vozno i mašinsko osoblje, dočim namještenici u medjustanica-mn vrše službu bez prekida svaki dan i noć. Plate ovih željezničara kreću se ovako: Mašinovodje i vozovodje imaju temeljnu platu koja se dijeli po godinama službe i to na 200 radnih sati od 700 do 1300 dinara i dodatka 300 dinara. Kočničari imaju satnice koje se kreću 2.30 do 3.50 dinara. Nadnice pružnih radnika kreću se od 16 do 22 dinara za osam sati. Namještenici u medju-stanicama imaju nadnice od 30 do 40 dinara. Prekovremeni rad plati se voznom o-soblju i to na svaki sat preko 200 radnih sati 50% više. Namještenicima u medjusta-nicama prekovremeni rad se neplaća. Iz svega ovoga vidi se, da je položaj željezničara kod »Bosanskog« D. D. u Banja Luci daleko teži nego kod ostalih željezničara. Da je njihov položaj ovakav, veliki dio krivnje leži na samim željezničarima, jer oni nisu vodili do sada dovoljno računa o svom životnom- pitanju. Oni do danas nisu bili organizovani u svojoj željezničarskoj organizaciji, koja je jedina u stanju da štiti interese njihove. Dužnost je zato ovih, kao i sviju ostalih industrijskih željezničara, da čim prije počnu pristupati u svoju stručnu željezničarsku organizaciju: u Ujedinjeni Savez Željezničara Jugoslavije. ' . Željezničari industrijskih željeznica mogu svoj položaj poboljšati jedino u Savezu Željezničara, u kojem treba da se na-dju bez razlike svi i da zajedničkim silama porade na poboljšanju svoga ekonomskog položaja. Ljubija. U nedelju 21. jula održata je u Ljubiji konferencija, koja se je bavila položajem tamošnjih željezničara. Konferenciji je predsjedavao drug Markovič, predsjednik podružnice. Pozdravivši prisutne dao je riječ drugu Tomi iz Sarajeva. Drug Zima u svom govoru iznjeo je teško stanje, u kojem se nalaze željezničari u Ljubiji, koji vrše tešku i napornu službu kao i državni željezničari imaju iste dužnosti, a prava nikakova. Ovi željezničari do danas nisu razvrstani, oni se smatraju svi bez razlike kao obični vanjski radnici, koji rade u rudniku. Drug Zima u svom daljnjem govoru istakao je potrebu za razvrstavanje i regulisanje sviju, željezničara sa pruge Ljubija—Prijedor. Ovo razvrstavanje i regulisanje trebalo bi da se izvrši na osnovu Zakona o Saobraćajnom Osoblju ili jednim zasebnim ugovorom, po kojem bi oni imali zagaranto-vano sve što imaju i ostali željezničari. U diskusiji, koja se bila razvila, učestvovalo je više drugova i svi su istakli potrebu o regulisanju njihova položaja. Poslije diskusije prihvaćena je slijedeća predstavka: Zavidović. 28. jula održata je konferencija u Za-vidoviću, koja je bila dobro posjećena. Konferenciju je otvorio i predsjedavao joj drug Ivo Tadić. Pozdravivši prisutne, dao je riječ drugu Tomi Zimi, delegatu iz Sarajeva, koji je u prvome redu razjasnio-smisao i važnost održate ankete u Beogradu, a zatim opširno izvijestio o njezinom-radu i donešenim zaključcima. Izvještaj druga Zime prisutni su saslušali sa najvećim interesovanjem i odobravanjem; Pri završetku drug Zima je upozorio* prisutne, da ne nasjedaju dembelima iz žutog udruženja, jer oni nisu nikad radili za dobro željezničara, a to su pokazali i svojim držanjem na anketi u Beogradu. Željezničari svoj položaj moći će poboljšati u našem Savezu, koji je jedini istinski predstavnik sviju željezničara. Dužnost je zato sviju željezničara, da se okupe svi bez razlike u našoj organizaciji. Poslije kraće diskuzije zaključio je drug Tadić konferenciju sa pozivom na sve prisutne, da rade na jačanju organizacije. Direkciji državnih rudarskih preduzeća Sarajevo. Potpisana organizacija slobodna je, na osnovu zaključka konferencije željezničara sa pruge Ljubija—Prijedor, održane 21. jula 1929. god., podnijeti naslovu slijedeću predstavku: Rudarska Direkcija ti Ljubiji ima oko 19 km željezničke pruge uskog kolosjeka, na kojoj ie zaposleno oko 130 željezničara. Naslovu je poznato teško stanje. u kojem se nalazi željezničarske osoblje pomenutog preduzeća, čiji je položaj daleko teži od onog kod državnih željeznica, pa i mnogih privatnih preduzeća. A da je to tačno dokaz, dokaz je i to, što položaj željezničara nije ni ugovorom a ni Žakonom o Drž. Saobraćajnom Osoblju regulisan. U svim državnim, pa i mnogim* privatnim preduzećima položaj željezničkog osoblja regulisan je Zakonom o Saobrać. Osoblju od 1. nov. 1923. g„ kao i pravilnikom o sporednim prinadležnostima. Napomenuti moramo, da je na primer položaj željezničara šumske direkcije Usora - Pribinić regulisan Zakonom o Državnom Saobraćajnom O-soblju još u godini 1926. Kako željezničko osoblje na pruzi Ljubija—Prijedor ni do danas nije regu-lisano ni razvrstano ni ugovorom ni Zakonom o Drž. Saobr. Osoblju, potrebno bi bilo. da se i njihov položaj reguliše, od čega će i samo preduzeće imati koristi, ier samo zadovoljan željezničar može tačno i savjesno da vrši svoju tešku i napornu službu. Željezničari na pome-nutoj pruzi i do sada vršili su tu svoju tešku službu u suprot pomanjkanja mnogih pogodnosti, koje uživaju državni pa i mnogi privatni željezničari. Usljed naporne službe i malih plaća željezničari sa pruge Ljubija—Prijedor došli su do-krajnjih granica izdržljivosti te su riješili, da ovim putem ponesu svoje minimalne zahtjeve, koje se mogu usvojiti bez većih izdataka. Ti zahtjevi su u slijedećem: 1. Da se svima željezničkim namještenicima i radnicima prizna plata i sve ostale prinadležnosti. koje imaju namještenici i radnici kod državne saobraćajne ustanove u smislu Zakona o Državnom Saobraćaj. Osobolju, Pravilnika o dodatcima na skupoću. Pravilnika o sporednim* prinadležnostima, kao i svih ostalih Pravilnika i uredaba, po kojima su plate i sporedne prinadležnosti regulisane. 2. Da se svi namještenici razvrstaju u smislu Zakona o Drž. Saobr. Osoblju te da se pri razvrstavanju istih ne traže školske kvalifikacije, nego stručna sprema. Razvrstavanje da se izvrši u sporazumu sa predstavnicima zainteresovane organizacije. Poslije prihvačanja predstavke drug Markovič je konferenciju zaključio sa apelom na sve prisutne, da sve drugove, koji nisu prisutni, o svemu obavijeste i da ih pozovu, da svoje dužnosti spram organizacije najtačnije vrše. jer ako ie članstvo-dobro, biti će dobra i organizacija. SkSicanfe državnih konferenc. V smislu sklepov kongresa je centralni odbor odločil, da se tekom meseca avgusta in septembra skličejo splošne sekcij-ske konference, ki naj razpravljajo o splošnem položaju železničarjev, posebno pa še o zadevah posameznih kategorij, zlasti z ozirom na predstoječo izmenjavo zakona ter raznih pravilnikov. Konference se vrše v sledečem redu: A. Konferenca postajnega osobja (prometniki, kretniško-premikalno osobje, vozovni zapisovalci, lampisti, kanclisti, skladiščniki itd.) se vrši v nedeljo, dne 18. avgusta v Zagrebu v prostorih Delavske zbornice (poleg glavnega kolodvora, Haulikova ulica 12). Začetek ob 11. uri dopoldne. Dnevni red konference: 1. Turnusi in delovni čas. 2. Predlogi za novi zakon in pravilnik sporednih prinadležnosti. 3. Službena obleka. Radi vlakovnih zvez se prične konferenca ob 11. uri dopoldne ter bo trajala brez opoldanskega odmora. B. Konferenca vlakospremnega osobja je sklicana v sredo, dne 21. avgusta 1929 v Split. Začetek ob 9. uri dopoldne. Sklicana je med tednom radi tega, da dobe vlakospremniki lažje dopust. Dnevni red konference je: 1. Delovni čas in turnusi vlakospremnega osobja. 2. Pravilnik sporednih prinadležnosti — ki-lometraža. 3. Novi zakon o držav, prometnem osobju. 4. Službena obleka. C. Konferenca progovnega osobja (progovni čuvaji, pazniki, obhodniki in mojstrij se vrši v nedeljo, dne L septembra 1929 ob 9. uri dopoldne v Zidanem mostu. Dnevni red: ] 1. Delovni čas progovnega osobja. ; 2. Predlogi za izmenjavo pravilnika sporednih prinadležnosti. j 3. Predlogi za izmenjavo zakona o držav, i prometnem osobju. ' - 4. Zahteva radi službene obleke. D. Konferenca delavniškega osobja (de- ; lavnica Maribor, Ptuj, Zagreb, Sarajevo, ; Bečkerek, Niš, Split) se vrši v Zagrebu - dne 8, septembra ob 9. uri dopoldne. Dnevni red konference je: 1. Delovni čas in čezurno delo v posameznih delavnicah. 2. Urne plače posameznih kategorij in a-kordni sistem v posameznih delavnicah- 3. Higijenske in varnostne naprave v delavnicah ter zahteva o pristojnosti inšpekcij dela. 4. Podelitev delovne obleke, mila itd. 5. Splošni položaj v delavnicah: Centralni odbor poziva vse podružnice, ki so te dni dobile materijal za konference, da ga na članskih sestankih predelajo ter pravočasno vse svoje predloge pošljejo centrali. Pričakujemo, da se bo konference udeležilo članstvo v čim večjem številu in s tem dokazalo, da hoče sodelovati pri zboljšanju svojega položaja ter si priboriti boljšo bodočnost. Centralna uprava USŽJ. Lastna krivda je, ako si gospodinja s pranjem, perila izpodkopava zdravje! Pere. naj s »PERS1LOM«, s samodelujočim pralnim sredstvom in z bajno močjo pranja, katero znatno zmanjša delo na dan pranja, ostal le na papirju, ker že dru^i dan Sklicanje državnih konferenc.___________ Zahvala. Podpisani Baccianilla Valentin, vozni čistilec v Zalogu se najiskreneje-zahvaljujem vsem. ki so mi priskočili na pomoč ob težki izgubi, ki me je doletela s. smrtjo moje žene. Zahvaljujem se vsem, ki so nabirali prispevke, zlasti ženi s. Klavsa in prispevali z denarno podporo, posebno pa še onim, ki so kljub oddaljenosti spremili pokojnico na zadnjem potu. Srčna hvala vsem!_____________________________ PODRUŽNICA »SVOBODE« V MARIBORU priredi v nedeljo, dne 18. avgusta t. 1. v gostilni »Lovski dom« nad Tremi ribniki v Krčevini veliko wtrso veselica s sodelovanjem železničarske godbe in vsemi svojimi odseki. Pevski in telovadni nastopi, štafetni tek med telovadci m nogometaši, otroške igre, kegljanje na dobitke, srečolov itd. Za marljivo^ piesno godbo je-tudi preskrbljeno. Z slučaju slabega vremena sc vrši priredriev dne 25. avgusta. Sodružice, sodrugn 1 ohitite 18. avgusta vsr na delavsko veselico v »Lovski dom«. Za Vaš -posut se Vam bo najbolje oddolžil — Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru. Predstavnik Josi p Ošlak v Mariboru. — Odgovorni urednik: Adolf Jelen v Mariboru. — Lastnik in izdajatelj- Konzorcij »Ujedinjeni Železničar«. Predstavnika: Martin Pušnik v Ljubljani in Franz Smazek v Mariboru.