Društvena dejavnost Pomurcev doslej še ni skopnela stran 6-7 Leto XXXIII Št. 17 Murska Sobota, 3. marca 1981 CENA 4 DIN VESTNIK ODDIH IN MALICE V gornjeradgonskih sindikatih se v zadnjem času veliko ukvarjajo z nekaterimi zefo življenjskimi vprašanji delavcev, delovnih ljudi in občanov. Gre predvsem za organizirano rekreacijo in oddih in vprašanja organiziranja toplega obroka za delavce po organizacijah združenega dela in delovnih akup- Seveda pa se sindikalne organizacije soočajo tudi z drugimi problemi. V mislih imame) problematiko letnega in srednjeročnega planiranja, uveljavljanje načela delitve po delu, zaposlovanja, stanovanjskega gospodarstva, zdrave, varne in humane delovne in življenjske pogoje zaposlenih, družbenopolitično izobraževanje in usposabljanje, prizadevanja za gospodarsko stabilizacijo, kar vse je zajeto v letošnji program sindikata in pomeni hkrati dejavno pripravo na 3. kongres samoupravljaicev. b. 2. K LJUTOMER ANALIZA DELEGATSKEGA SISTEMA Predsedstvo občinske konference SZDL je na svoji zadnji seji obravnavalo poročilo o uresničevanju nekaterih odločitev skupščine občine in njenih zborov v sedanjem mandatnem obdobju. Poročilo sicer daje delni piegled delovanja delegatskega sistema v ljutomerski občini, vsekakor pa bi v tem iztekajočem mandatnem obdobju potrebovali vsestransko poglobljeno analizo, ki bi razkrila osnovne pomanjklji-vosti uvajanja in delovanja delegatskega sistema v občini. Predsedstvo je sklenilo, da bo iniciator in nosilec take analize, ki naj bi bila gotova do volitev prihodnje leto. Rezultati analize pa bodo pokazali, kaj velja izboljšati in popraviti, in dajali osnovo za še uspešnejše uvajanje socialističnega samoupravljanja preko delegatskega sistema. Tako bo dosežen osnovni namen delegatskega odločanja. D. L. LEMDAVA DOGOVOR 0 RAZVOJU POMURJA Na zadnji seji izvršnega sveta skupščine občine Lendava so med drugim sprejeli dogovor o skupnih temeljih planov razvoja Pomurja v letih 1981 do 1985.0 razvoju naše regije so v lendavski občini razpravljali v vseh družbeno-političnih organizacijah, razprava je bila dokaj živahna, usmerjena pa v prizadevanja, da bi se vtem srednjeročnem obdobju^ če ne že pridružili, pa vsaj približali skupini razvitih občin v Sloveniji. Na seji izvršnega sveta skupščine občine Lendava so razpravljali še o realizaciji finančnega načrta družbeno politične skupnosti v lanskem letu ter o poročilu o delt samoupravne interesne skupnosti za varstvo preč požari občine Lendava za lani in letos. Razpravljali sc še o sofinanciranju socialnih zavodov, doma oskrbovancev v Rakičanu in varstvenega zavoda LukavcL MURSKA SOBOTA ZAOSTAJANJE V ZAPOSLOVANJU 'Najnovejši podatki o gibanju zaposlovanja v minulem letu kažejo, da v murskosoboški občini. niso dosegli planirane stopnje rasti zaposlovanja, ki je bila predvidena z resolucijo. V letu 1980 se je namreč povprečna zaposlenost povečala za dodatnih 638 delavcev, kar pomeni 3,8-odstotno stopnjo (v resoluciji pa je zapisana 4,5-odstotna). Medtem ko so na področju gospodarstva zaposlili 555 novih delavcev ali za 4,1 odstotka več, pa znaša zaposlitev v negospodarstvu le 3-odstotno povišanje. Po drugi strani pa je ostala zaposlenost v zasebnem sektorju na nivoju iz leta 1979. Ti podatki jasno dokazujejo, da v nekaterih organizacijah združenega dela niso svojih planov glede zaposlovanja postavili v realne okvire, za kar so gotovo določeni objektivni in subjektivni razlogi. M. J. Rezervirano za urednika Danes je pustni torek, tu pa tam še lahko srečamo kakšno maškaro, kaže pa, da tudi ta stari ljudski običaj vse bolj tone v pozabo. Včasih je bilo v predpustnem času domala v vsaki vasi po nekaj porok, tam, kjer se ni nihče poročil, pa so pripravili borovo gostiivanje. Letos bi lahko našteli precej takih vasi, borovo gostiivanje pa so pripravili le v Bodoncih. Pa še tu le bolj iz komercialnih razlo^ancč« se bo tako nadaljevalo, bomo o pustnih oDiČ^jfh lahko brali le še v knjigah, pustne maske pa videli v etnografskih zbirkah. RAZŠIRITI KROG CELODNEVNIH OSNOVNIH ŠOL Tudi v Pomurju smo kljub manj razvitosti uspeli narediti pomemben korak pri uveljavljanju novega koncepta dela osnovne šole. Gre seveda za celodnevno osnovno šolo. Njene prvine, kot so samostojno učenje, večja zdravstvena skrb za učence, primerna prehrana in raznolike možnosti za vključevanje v prostovoljne dejavnosti, kakor tudi v samoupravljanje, vodijo k oblikovanju socialistične osebnosti in omogočajo vsestranski razvoj učenca. Zato pomenijo prizadevanja za širitev celodnevne osnovne šole tudi v času stabilizacije pravilno usmeritev. V Socialistični republiki Slovenije je zajetih v celodnevno osnovno šolo 11,4 odstotka učencev, v Pomurju pa smo jih vključili 1.680 ali 10,3 odstotka. Nismo torej bistveno zaostali, vendar pa nas to ne sme zadovoljevati, kajti marsikatere dane možnosti za prehod v celodnevno osnovno šolo niso izkoriščene. Osnovnim šolam na Srednji Bistrici, v Kobilju, Radencih, Gornji Radgoni, Vučji vasi, Razkrižju, Gornjih Petrovcih in Beltincih bi se lahko pridružilo še več drugih. Pa se jim bo? V lendavski občini v tem srednjeročnem obdobju ne načrtujejo novih celodnevnih osnovnih šol, čeprav so med prvimi v Sloveniji orali ledino na tem področju; zato taka odločitev, ki so jo sprejeli tudi zbori občinske skupščine, precej preseneča. Zakaj tako? Ugotavljajo, da ima skoraj polovica šol zaradi prostorske stiske dvoizmenski pouk in da je v občini dokaj neugodna kadrovska struktura prosvetnih delavcev. To je glavni vzrok za tako odločitev, ki pa kljub vsemu ni dovolj tehten. Po mnenju organizacijske enote zavoda za šolstvo v Murski Soboti bi namreč lahlo prešli na celodnevno osnovno šolo, če ne v celoti, pa vsaj za nižjo stopnjo, osemletke v Veliki Polani, podružnična šola v Gaberju in OŠ Drago Lugarič v Lendavi. V občini Gornja Radgona sicer predvidevajo, da bodo odstotek vključenih učencev povečali za 17,8 odstotka, vendar le na račun osemletk v Radencih in Gornji Radgoni, ki sta že zdaj (delno) v krogu COŠ. Najbrž pa bi se jima lahko pridružili OŠ Videm ob Ščavnici in podružnična šola na Stari gori. V ljutomerski občini bi lahko prav tako precej več storili kot le povečanje za 3,7 odstotka, saj ima domala vse pogoje za prehod v celodnevno osnovno šolo osemletka Cvetko Golar v Ljutomeru, pa tudi v Razkrižju bi jo lahko razširili še za 3 oddelke. Podobna ugotovitev velja za občino Murska Sobota, kjer načrtujejo v tem srednjeročnem obdobju 10 odstotkov na novo vključenih učencev v celodnevno osnovno šolo. To bodo dosegli s prehodom preostalih razredov na OŠ Beltinci in enega oddelka na OŠ Gornji Petrovci, v celoti pa bodo prešli na novi koncept dela v centralni dvojezični osnovni šoli v Prosenjakovcih in na podružničnih šolah v Domanjševcih ter Hodošu. Vprašanje je, ali se jim ne bi lahko pridružile še OŠ Grad in podružnični šoli v Bodoncih in Pertoči. Seveda je potrebno za prehod v celodnevno osnovno šolo zagotoviti nekatere posebne pogoje, kot so enoizmensko delo, ustrezna telovadnica, primerni prostori za prehrano učencev in nenazadnje ustrezen kader ter dodatna finančna sredstva. Vendar pa se zdi, da smo pri tem včasih preveč togi in neiznajdljivi. Ne znamo pritegniti, denimo, staršev in ne stopimo do kakšne delovne organizacije. Prav gotovo združenemu delu ni vseeno, kakšne kadre zanje usposabljajo na šolah, zato bi moralo biti zainteresirano za sodelovanje, ne da bi bilo treba za to posebej plačati. Tudi glede prostorov je velikokrat možno najti rešitev — če ne gre drugače, vsaj začasno. Bitka za širjenje celodnevne osnovne šole se mora torej bolj odločno nadaljevati; tako da bosta delavec in kmetovalec to zahtevala. Nič čudnega ni, če so v Trbovljah ugotovili, da celodnevna osnovna šola zagotavlja tudi večjo delovno storilnost staršev, kajti razbremenjuje jih skrbi za uspeh, prehrano in zdravje njihovih otrok, vse to pa kajpak lahko v veliki meri vpliva na delovno razpoloženje. Neracionalno je torej, da imamo šole, ki imajo pogoje za prehod v kvalitetnejšo in sodobnejšo obliko vzgojno-izobraževalnega dela, pa tega ne znamo ali nismo pripravljeni izkoristiti. JOŽE GRAJ predstavniki pripadnikov mad-žarske narodnosti (na posnetku). Pogovarjali so se o aktualnih vprašanjih madžarske narodnosti v s RS s poudarkom na uresničevanju posebnih pravic narod-nosti opredeljenih v ustavi in iz nje izhajajočih sklepov in stališč sprejetih leta 1977 v slovenski skupščini. O tem bodo letos spregovorili tudi v slovenski skupščini. O oceni, ki zdaj nastaja, pa naj bi poglobljeno razpravljali v vseh slovenskih občinah in ne le tam. kjer pripadniki narodnosti živijo. PRIPRAVA KURJAVE -Čeprav je v porečju Mure, v tako imenovanih »mekah«, precej vrh in topolov, se lastniki dolgo časa niso menili za to drevje. Zdaj, ko pa je pritisnila energetska kriza, so marsikje postali pozorni tudi na ta vir kurjave. Tako tudi Kustečevi iz Bistrice, ki so domov navozili kar nekaj voz drv, katera v teh dneh cepijo. Pogled na visok kup drv daje AKTUALNO DOMA Uspešen razvoj odnosov Na 26. kongresu K P Slo-vjetske zveze v Moskvi je govoril tudi vodja jugoslovanske delegacije Dušan Dragosa-vac, ki je med drugim ocenil razvoj odnosov med SFRJ in ZSSR. Dragosavac je podčrtal, da se jugosloyansko-so-vjetski odnosi usfODNJR1Zvi-jajo po načelih, vsebovanih v beograjski in moskovski deklaraciji 1955. in 1956. leta ter v drugih dokumentih, ki so bili sprejeti na srečanjih tovarišev Tita in Brežnjeva. Ta srečanja so pozitivno vplivala na razvoj jugoslovansko-so-vjetskih odnosov in na sodelovanje. Potrdila so, da je spoštovanje teh načel, dosledno spoštovanje lastnih razvojnih poti socializma in razlik v mednarodnem položaju dveh dežel tisti temelj, ki omogoča stabilen in vsestranski razvoj enakopravnim odnosov, kakor tudi krepitev prijateljstva in zaupanja med našima državama in partijama. To je potrjeno tudi H”’ ” pogovorih na najvišji ravni ob bivanju sovjetske delegacije pod vodstvom tov. Brežnjeva v Beogradu. Prihod tovariša Brežnjeva na pogreb Tita smo ocenili kot izraz spoštovanja do Tita in kot izraz pripravljenosti. da bi nadalje razvijali vsestransko, enakopravno in vzajemno koristno jugo-slovansko-sovjetsko sodelovanje. ki mu centralni komite ZKJ pripisuje veliko pozornost. Standard ne sme pasti Ne smemo dovoliti, da bi življenjski standard še naprej nazadoval, pri čemer bo treba vso pozornost posvetiti zlasti delavcem z nizkimi osebnimi dohodki ter nekaterim skupinam upokojencev. To so med drugim poudarili na seji sveta republike, ko so govorili o Na seji sveta republike so opozorili tudi na razraščanje administracije in birokracije, na dobro plačano delo v pisarnah in na slabo plačano na težkih delovnih mestih (n. pr. v premogovnikih), pri čemer te probleme v gospodarstvu zelo počasi spreminjajo. Tudi anarhično divjanje cen bi morali najhitreje, zaustaviti, saj nam divjanje cen lahko spodnese vse. kar smo začrtali v planu. Uvozno-izvozne težave Poglavar rimskokatoliške cerkve papež Janez Pavel II. je ob koncu svoje poti po nekaterih deželah Azije v spominskem parku v japonski Hirošimi, ki jo je razdejala ob koncu prejšnje vojne atomska bomba, pozval vse voditelje držav in vlad, naj si prizadevajo za razorožitev in prepoved vseh vrst jedrskega orožja. Konflikte med ideologijami, aspiracijami in potrebami je mogoče in treba reševati z drugimi sredstvi, ne pa z vojno in nasiljem, je rečeno v ,,apelu miru” poglavarja rimskokatoliške cerkve. Samo ožja Srbija in Vojvodina sta do srede februarja izvozili po vrednosti za konvertibilne devize več kot v enakem obdobju lani. Izvoz v Srbiji je bil za 6, izvoz Vojvodine pa za 3 odstotke večji. Konvertibilni izvoz Kosova je za 67 odst, manjši kot v poldrugem mesecu lani. Makedoni ja je izvozila za 44 odst. manj. Hrvaška za 34. Črna gora za 28. Slovenija«za 23 in BiH za 22 odstotkov manj. Hkrati pa je vrsta republik in pokrajin, ki so močno povečale uvoz. Črna gora je svoj konvertibilni uvoz v letošnjih 46 dneh povečala za 97 odstotkov. Hrvaška za 23. Vojvodina zaT4 in Bi H za 7 odstotkov. Manj smo uvažali v Sloveniji, saj je bil naš konvertibilni uvoz za 32 odst, manjši, kosovski za 7 in makedonski za 2 odstotka. S temi nesorazmerji so v mnogih republikah poslabšali svojo zunanjetrgovinsko bilanco. SPANSKO OPOZORILO Tristo pripadnikov civilne garde je vdrlo v parlament in vso noč strahovalo poslance in ministre. Kaj je Guardia Civil — civilna garda? Ustanovili sojo leta 1844 kot orožniško in hkrati vojaško organizacijo. Njena glavna naloga je bila vzdrževati mir in red na podeželju. koder so razsajale razbojniške tolpe. Garda je organizirana kot prava vojska in njen poveljnik nosi generalski čin. V gardi so služili izvečine odsluženi vojaki. Gardisti, oblečeni v zelene uniforme in s trirogelniki na glavah, so se obnašali kot tuja, osvajalska vojska. Med pravila obnašanja so uvrstili tudi to, da gardist ne sme služiti v domačem kraju, da se ne sme pogovarjati z domačim prebivalstvom in da mora biti do skrajnosti brezobziren. Po ustanovitvi ustavne monarhije in demokratizaciji španskega življenja je bila še naprej oporišče skrajne desnice. To je potrdil tudi ponedeljkov poskus prevrata. Sicer pa imamo tudi nekaj izkušenj. »Zastava« je že za leto 1975 napovedovala 300 tisoč vozil in je vprašanje. 1 če jih bodo komaj letos izdelali 240 tisoč. Podobno je pri TAS. v.IMV. IDA (Kikinda) in pri UPI v Prištini. Bistvo teh nesporazumov je pač zastarelo pojmovanje, da je dober le družbeni sektor. Tako smo mislili nekoč, v času ,državnega upravljanja. Zdaj, ko smo že uzakonili delo kot osnovo ustvarjanja in delitve ustvarjenega, pa nam taka črno-bela delitev na družbeni in zasebni sektor ne pomaga več naprej, saj nas zadržuje v starih časih konfrontacije na temelju lastnine. Zaradi takšnega črno-belega gledanja na svet so nekoč občine trdo privijale obrtnike, da bi jih izkoreninile in spremenile v delavce v družbenem sektorju. Zdaj takšnega dvojnega obdavčevanja ni več. vsaj v večini občin ne. in so zasebni obrtniki kot tako imenovani družbeni obrtniki, torej tisti v organizacijah združenega dela, za enako delo, enako obdavčeni imajo enake prispevke in enake pogoje kreditiranja, zato so jim tudi omogočeni enaki dohodki. Toje vsekakor lep napredek, so menili v stalni konferenci mest in občin Jugoslavije obrtniki sami, vendar še vedno ni dovolj. Združevanje obrtnikov v obrtne zadruge je namreč še vedno videti kot organiziranje obrti za veliko gospodarstvo, ne pa kot snovanje .združenega dela, ki temelji na obrtni dejavnosti. Samoupravna organiziranost obrtnikov v zadružnem okvirju pa bi morala biti pot k racionalizaciji gospodarjenja v j. obrti z delitvijo dela: da bi skupne opravke postorila zadruga in razbremenila zadružnike pri iskanju dela, nabavi materiala in drugih za delo potrebnih sredstev. Spodbuda za razvoj obrti in drobnega gospodarstva pa bi morala zdaj izdatneje prihajati prav iz racionalnega gospodarjenja v tako imenovanem velikem gospodarstvu. Velike . organizacije združenega dela se namreč še vedno oklepajo storitvenih dejavnosti v lastnih tozdih ali delavnicah, čeprav so jim le-te pravzaprav že zdavnaj v breme. To so pa sredstva in ljudje, ki bi v prožnejših organizacijskih oblikah lahko bili produktivnejši, kadar govorimo o ljudeh, in ekonomičneje uporabljena, kadar govorimo o sredstvih. Pravzaprav se zdi. da je povsem odvečno govoriti o drobnem in velikem gospodarstvu, če mislimo pri tem na boljše gospodarjenje, in sicer iz istih razlogov, kot je odveč govoriti o družbenem in zasebnem sektorju, ko gre za boljšo izkoriščenost vseh sredstev in za večjo uspešnost dela vseh nas. Viktor Širec lugoslovanska hi- -malajska odprava'Lhdtsc' 81, ki pojde na^pot.10, marca'; bo ob.štinh tonah tehnične opreme lin 2,4,-' tone hrane ponesi^ ssyboj -tudi tri zastave: sloyenyko * fin jugoslovansko.) fa- • šfavo Združenih hdfodo' Zastave naj bi alpinisti^ izobesili na vrhu Sbllni', visokega jiLhotšej£''f/lju.C 23-č I an ske. od prave; N sliki: vpdja jugoslovanske -, h i m a I a j s k eu’ od prav^ Y -1 horse 81' Aleš'Kunaver ? prejema'.-, komplet zast ayj; 'iz rok zastopnika Slovenj nija športa Roka Zelinke? j ZastaveTso’ darilo Vtega 2; delovnega T, koleklivaz' (Foto: Janež PiikGč) 2 KAIRO — Egiptovski predsednik Anvar el Sadat bo julija oziroma avgusta obiskal ZDA. Pred tem se bosta verjetno še sestala egiptovski podpredsednik Mubarak in ameriški državni sekretar Haig. WASHINGTON — Neki bostonski list je zapisal, da ameriški predsednik Reagan razmišlja o pomorski blokadi Salvadorja in Nikaragve. S tem naj bi onemogočili, da bi salvadorskim upornikom pošiljali orožje. WASHINGTON — Ameriški predsednik Reagan je izjavil, da bodo proučili predlog voditelja ZSSR Brežnjeva o sestan Telegrami/ STRAN 2 VESTNIK, 3. MARCA 1981 AKCIJA NIČ NAS NE SME PRESENETITI Usklajena, stalna, množična Na zadnji seji pomurskega medobčinskega sveta SZDL v Ljutomeru so razpravljalni opozorili na sicer že znano dejstvo, da namreč že po svojem osnovnem namenu sodi akcija Nič nas ne sme presenetiti med množično, nepretrgano, družbeno-politično in ob-rambnovamostno aktivnost. To je tudi razvidno iz programa aktivnosti posebne delovne skupine pri PMS SZDL, kije dala poglavitno težo potrebi po usklajenih, množičnih in kvalitetnih aktivnostih, nekatere od teh pa celo že potekajo. Od številnih oblik in načinov obrambno-vamostnega delovanja delovnih ljudi in občanov velja omeniti izobraževanje in usposabljanje, zlasti mladine v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, ažurira-nje obrambnih načrtov, kadrovsko izpolnjevanje in materialno opremljenost, predvsem enot civilne zaščite, narodne zaščite, teritorialne obrambe, družbenopolitičnih organizacij in skupnosti, družbenih organizacij in društev in sploh vseh struktur v okviru sistema splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Najv.ečji del aktivnosti bo potekal v mesecu marcu, poleg že navedenih nalog, bodisi na medobčinski ali občinskih ravneh, pa bodo nosilci — koordinacijski odbori pri občinskih konferencah SZDL, medobčinski sveti družbeno-političnih organizacij, posamezne delovne organizacije, gasilske zveze in številni drugi — izvajali mobilizacijske preizkuse, preverjanje zvez, gašenje požarov večjih razsežnosti. pohodne akcije, preverjanje organiziranosti glede oskrbe prebivalstva, osebnega in tovornega prometa, bančnega poslovanja, če naštejemo le nekatere najvažnejše. Na seji PMS SZDL v Ljutomeru pa so se poleg tega strinjali, da je o vseh doslej že opravljenih nalogah, mogoče podati le mnenja, da pa za ostale, ki jih bodo šele izpeljali, velja usmeritev, naj bodo skupne, in tako povezane z manjšimi materialnimi stroški. Omenjeni program aktivnosti na področju akcije Nič nas ne sme presenetiti so člani tudi sprejeli in hkrati sklenili, da naj ga delovna skupina še pregleda, in dopolni z že navedenimi pripombami. Na rob seje je treba zapisati še nekatera dejstva in spoznanja. Zlasti, da so se v akcijo prizadevno vključili ne zgolj po občinah, temveč tudi krajevnih skupnostih Pomurja. V občini Gornja Radgona so jo usmerili na pridobivanje mladih za vojaške poklice, prirejanje najrazličnejših tekmovanj in prireditev obrambno-var-nostnega značaja, praktično ravnanje z orožjem — v smislu gesla: Vsak Slovenec dober strelec — prostovoljno delo mladih in starejših občanov in nenazadnje ustanavljanje novih družbenih organizacij in društev, ki bi utegnile prispevati h krepitvi splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. V lendavski občini so k opravljanju tovrstnih nalog pritegnili precejšnje število aktivistov, tako kot v Gornji Radgoni tudi v tem delu Pomurja namenjajo precejšnjo pozornost obramb-no-varnostnemu, idejno-po-litičnemu izobraževanju in usposabljanju vsega prebivalstva. V ljutomerski občini so se v posamezne aktivnosti posebej prizadevno vključili občinski štabi civilne zaščite, občinska gasilska zveza, Rdeči križ, skupnost za varstvo pred požarom, oddelek za ljudsko obrambo, društvo in družbene organizacije, od teh zlasti zveza kulturnih organizacij, radioklub in zveza telesno-kultur-nih organizacij. Obsežen program aktivnosti pa je tudi pripravila občinska zdravstvena skupnost. Tako kot v drugih pomurskih občinah, so tudi v ljutomerski nezadovoljni z vključevanjem samoupravnih interesnih skupnosti, ki niso izvedle niti mirnodobnih priprav. Vse omenjene ugotovitve veljajo tudi za murskosoboško občino, kjer potekajo aktivnosti s podobno širino vključevanja vseh odgovornih subjektov, posebno pozornost pa med drugim dajejo tudi usklajevanju aktivnosti vseh subjektov v KS in množičnem tovrstnem usposabljanju delovnih ljudi in občanov. Ob vsem zapisanem pa se postavlja pomislek — izražen je bil tudi na seji PMS SZDL — če bomo kos vsem načrtovanim aktivnostim v mesecu marcu. Ob smotrni, če ji lahko tako rečemo, delitvi dela, jim bomo prav gotovo, porok za to pa so usklajenost, stalnost in množičnost. Branko ŽUNEC Na jesen življenja v domu Dom upokojencev ali oskrbovancev, kot mu pravimo danes, je prostor, do katerega imajo starostniki pa tudi drugi ljudje nekak predsodek. Pa je pravzaprav edini, kjer dobi starejši človek ustrezno nego in potrebno skrb, če mu je najbližji ne dajejo ali pa svojcev nima. Obiskali smo še ne dve leti star dom oskrbovancev v Rakičanu, v katerem so tačas 204 oskrbovanci in se pogovarjali z njimi. Ne o oskrbninah, ker vemo, da so se v času vsesplošnih podražitev prav tako dvignile in največkrat niti dve pokojnini nista dovolj, kaj šele ena kmečka. Starostnike smo pov-vprašali po njihovem počutju in tem, kako minevajo dnevi na jesen življenja v domu. GIZELA GRAJ iz Sebeborec: »Že leto dni sem v domu. Na lastno željo sem prišla v Rakičan in dobro mi je. Poprimem za vsako delo, da čas hitreje teče, in tako pozimi hranim bolne med nami oskrbovanci, poleti pa se posvetim rožam. Zalivam jih in pazim, da se ne izgubijo v travi, pa tudi za ostalo zelenjavo na vrtu skrbim. Tako kot prej doma, je vsak korenček ali peteršilj dobrodošel za kuhinjo, pa še na zraku sem, kar mi dobro de. Zdaj pozimi je tudi čas sukanja preje, pletenja in drugih ročnih del v okviru delovne terapije, ki označuje naše dopoldneve v urejenem rakičanskem domu.« LADISLAV JAUŠEVEC iz Dokležovja: »Naročen sem na Vestnik, tako da zvem vse, kar £ se dogaja, pa tudi sicer mi v domu ni dolgčas. Zdaj naprimer delam tapiserijo, na zidu delo-vne sobe je moja stvaritev (precizno ročno izdelane in nagačene veverice) in še čevlje popravljam, če je treba. Saj veste, veliko nas je in dela ne zmanjka. Posebej v mrzlih in neprijetnih zimskih dneh, ko me ne mika, da bi šel ven. Poleti in na pomlad pa je drugače. Takrat je bolj kot posedati v domu, in tudi brati prijetno biti zunaj. Okolica je lepa, sprehod pa koristen za zdravje. Kar dobro mi je tu, le svoje papige pogrešam.« IRMA KUZMIČ iz Strukovec: » »V dom oskrbovancev me je privedlo lanskoletno neurje. Na . V domačiji, kjer sem dvanajst let sama živela in gospodarila, ni veliko. Toča je stolkla pridelek pa tudi hišo, in tako sem se odločila, da grem v dom. Malo tudi zato, ker nimam preveč zdrave glave in ne hodim rada sama ven. Tukaj je lepo in imam čas, da tudi kaj preberem. Poleg Vestnika še Večer in Nedeljski dnevnik pa še kakšno knjigo iz naše domske knjižnice. Sicer bi si knjigo težko kupila, ker mi za žepnino ostane le petnajst starih tisočakov (150 dinarjev!), kmečko pokojnino pa skoraj v celoti prispevam za oskrbo v domu.« JANEZ KNEZ iz Apač: »Z ženo Francko sva že sedem let v domu upokojencev. Najprej sva v starem’ odkar je novi, pa vsa se preselila v ta dom oskrbo-vancev. Njo so pripeljali sem prizadeto zaradi kapi, sam pa sem se ji pridružil v času njene bolezni. Zdaj tudi sam nisem več najbolj pri močeh, ker mi nagajajo pljuča. Pozimi sploh ne hodim ven, poleti pa le na krajše obhode okoli doma. Zato pa je žena bolj premična. Skrbi zame pa še veliko časa ji ostane, da prebira časopise in knjige. Le za televizijo se nikakor ne moreva navdušiti. Kar moti naju, ko ostali posedejo pred njo in poslušajo tako naglas, da prodro glasovi še y najino sobo.« MARIJA KOLOŠA iz Mlajti-nec: »V domu sem leto dni, odkar je hčerka, pri kateri sem bila v oskrbi, zaposlena s svojim malčkom. Velikokrat pride k meni in kar dobro mi je tukaj. Le voziti se ne morem sama naokoli, ker invalidskega vozi-čka ne morem premakniti s svojimi slabotnimi rokami, tako da sem odvisna od drugih. Največ časa sem v postelji in lahko le poslušam radio, prav rada pa tudi poklepetam z ženskami, ki pridejo k meni. Da hitreje mine čas, tudi kaj malega zašijem, iz skromne žepnine, ki znaša na mesec le 100 dinarjev, pa si poleg ostale hrane lahko privoščim še kak malinovec.« Brigita Bavčar Foto: Albert Abraham Odločilna naj bo beseda delavcev V delovni organizaciji Mura in sestavljeni organizaciji združenega dela ABC Pomurka v Murski Soboti se je minuli četrtek mudila koordinacijska skupina za politični sistem pri predsedstvu Zveze sindikatov Jugoslavije. S predstavniki dveh največjih delovnih kolektivov v Pomurju so se pogovarjali o števil- nih aktualnih vprašanjih samoupravljanja delavcev in nalogah zveze sindikatov. Med drugim so ugotovili, da so sindikalne skupine — teh imajo v tovarni oblačil in perila Mura 62. medtem ko jih je v ABC Pomurki nekajkrat več — sicer zaživele, da pa se kljub vsemu še ne uveljavljajo kol temeljne .oblike samo- Poudarek proizvodnji hrane Proizvodnja hrane je ena temeljnih orientacij, ki smo 'jih zapisali v republiški srednjeročni razvojni plan. Pomurje, ki predstavlja 30 odstotkov slovenske kmetijske proizvodnje, pa ima pri realizaciji te naloge še toliko pomembnejše mesto. Aktualne naloge delavcev v kmetijskih zadrugah in temeljnih zadružnih organizacijah v prizadevanjih za večjo proizvodnjo hrane in nadaljnjo preobrazbo zadružništva so zato bile osrednje točke posveta aktiva komunistov ter direktorjev pomurskih KZ in TZO, ki sta ga v Murski Soboti sklicala sekretar MS ZKS ’ za Pomurje in predsednik KPO SOZD ABC Pomurka. Smo na začetku novega srednjeročnega obdobja, ko kmetijstvo prevzema odgovorne naloge. V novem srednjeročnem obdobju naj bi slovensko kmetijstvo zagotavljalo 85 odstotkov slovenskih potreb po hrani, poleg tega pa naj bi se v večjem obsegu usmerilo tudi v izvoz, zato bo dvig proizvodnje hrane ena od prioritetnih nalog. Lahko sicer ugotovimo, da se je odnos do kmetijstva v zadnjem obdobju bistveno izboljšal pa tudi v novem srednjeročnem planu so dani kmetijstvu poudarki, s katerimi smo lahko zadovoljni, od kmetijcev samih in njihove prisotnosti v ustreznih organih pa je v največji meri odvisno, kako se bodo ti poudarki uresničevali. Kljub temu, da so v prihodnjih petih letih predvidena precejšnja sredstva za investicije v kmetijstvo, pa še vedno ni rešeno vprašanje združevanja teh sredstev. Predlog, da naj bi najprej vsaka temeljna banka pokrila potrebe na svojem območju, preostanek pa odstopila za združevanje, za Pomurje ni sprejemljiv, saj morajo sredstva za kmetijstvo združevati vsi, ki hrano rabijo. V prihodnje naj bi še povečala tudi nepovratna sredstva, namenjena kmetijstvu, v formiranju pa je tudi sklad za intervencije v kmetijstvu. V petih letih naj bi se v tem skladu steklo okrog 6 milijard dinarjev, kar je enkrat več kot v minulem srednjeročnem obdobju. . . , Pomursko kmetijstvo, ki je z izjemo VG Kapela združeno v okviru SOZD ABC Pomurka, bo imelo pomembno vlogo pri uresničevanju sprejete politike, prioriteto pa je dobilo vlaganje v primarno kmetijsko proizvodnjo. Poleg povečanja govedorejske, prašičerejske m mlekarske proizvodnje ter proizvodnje brojlerjev naj bi se v prihodnjih petih letih močno povečal tudi odkup pšenice, ki bo znašal leta 1985 3.125 ton. Tak odkup pa bo možno doseči le z dvigom hektarskih donosov, saj so prav tu se velike neizkoriščene možnosti. Zastavljene cilje bo moc doseči z boljšim odnosom do kmetijstva in lahko zapišemo, da je skrb za kmetijstvo močno prisotna v vseh ustreznih dokumentih, ki smo jih sprejeli v Pomurju. Nenazadnje o tem dovolj zgovorno priča tudi podatek, da bomo v PJT hodnjih petih letih vložili v družbeni sektor 1 milijardo 400 milijonov in v zasebni sektor pomurskega kmetijstva milijardo 600 milijonov dinarjev. \ U* KOVUC Ob nenehnih prizadevanjih za večjo proizvodnjo hrane nam ne more in ne sme biti vseeno, kako se bo razvijalo naše kmetijstvo, so poudarili na seji konference občinske organizacije socialistične zveze v Murski Soboti, ko so razpravljali o uresničevanju kmetijskozemljiške politike v občini. Iz uvodnega poročila in živahne razprave lahko zaključimo, da ostaja soboška občina še naprej kmetijska, ta orientacija pa je ustrezno vpletena tudi v vse planske dokumente. Za občino pomeni kmetijstvo tudi v prihodnje pomemben življenjski interes, zato moramo jasno vedeti, kako se bo zemlja uporabljala in komu bo namenjena. Temeljni nosilec kmetijske politike v občini je kmetijsko-zemljiška skupnost, zato je treba oceniti, kako je le-ta v preteklosti izpolnjevala svoje naloge in kako mora delovati v prihodnjem obdobju. Posebna skrb mora veljati predvsem varovanju, boljšemu obdelovanju in zboljševanju kmetijskih zemljišč, za izvajanje teh nalog pa je treba zastaviti odgovorno in usklajeno aktivnost vseh, ki so kakorkoli poklicani za oblikovanje in uresničevanje kmetijskozemljiške politike v občini. Kmetijska zemljiška skupnost si je že ob ustanovitvi zadala nalogo varstva kmetijskih zemljišč, vendar se še vedno dogaja, da se sprejeti sklepi in priporočila ne spoštujejo. Še smo lahko priče pojavom, da najkvalitetnejša zemljišča v občini namenjamo za nekmetijske namene, niso pa redki tudi primeri, da ostaja zemlja neobdelana, kar ob sedanjih prizadevanjih za večjo proizvodnjo hrane ne more biti sprejemljivo. Vzroke za neobdelana ali slabo obdelana kmetijska zemljišča je treba med drugim iskati tudi v preveliki razdrobljenosti parcel, ki neomogočajo uporabe sodobnih agrotehničnih ukrepov. Rešitev je treba zato iskati v komasacijah, žal pa ti procesi še prepočasi prodirajo v zavest našega kmeta. Tudi jačanju družbenega sektorja kmetijstva je treba še naprej namenjati posebno pozornost, poleg Kmetijskega gospodarstva Rakičan pa se mora v te procese intenzivneje vključiti tudi kmetijska zadruga. Z organiziranjem ustrezne proizvodnje ali dajanjem zemlje v zakup bi se slednja morala angažirati zlasti tam, kjer kmetijsko gospodarstvo iz Rakičana ne kaže interesa za odkup zemljišč. Posebno pozornost so v razpravi namenili še vprašanjem izboljševanja kmetijskih zemljišč z melioracijami, kjer bo treba v prihodnje več načrtnosti in doslednosti, opozorili so na probleme preživninskega varstva kmetov, omenjali socialno varnost kmeta, ki jo bo potrebno reševati skozi proizvodnjo in ne z raznimi solidarnostnimi oblikami pomoči ter opozorili še na vrsto drugih vprašanj, s katerimi se srečujemo na področju kmetijskozemljiške politike. Ob vsem tem pa so poudarili, da sprejeti sklepi in stališča na tej seji ne smejo ostati le dokument več, pač pa morajo pomeniti dogovor za učinkovito akcijo na tem pomembnem področju. Ludvik Kovač VESTNIK, 3. MARCA 1981 STRAN 3 Od besed k dejanjem uprave delavcev v združenem delu. Ob tem ne gre zaobiti dejstva, da so delavci zvečine dokaj dobro seznanjeni s poslovno politiko delovnega kolektiva, še premalo vpliva pa imajo na njeno oblikovanje in načrtovanje. Slednje se najbolj pozna pri izvajanju referendumov v ABC Pomurki. kjer združuje delo in sredstva kakih 12.000 delavcev in se referendumi znajo čestokrat krepko zavleči. Nemalokrat so bili primorani posameznega kmeta poiskati na domu, daje lahko opravil referendumsko dolžnost. kar je seveda povezano s precejšnjimi stroški. Sploh pa je vključevanje združenih kmečkih proizvajalcev v Po- murju v procese odločanja in upravljanja problem, ki se ga bo očitno treba v prihodnje še smeleje in pogumneje lotevati. Samoupravne splošne akte imajo v Muri in ABC Pomurki resda dobro urejene, vendar pa ti sami po sebi še niso porok resnični delavski samoupravi v združenem delu. Prej ali slej bo torej morala biti beseda delavcev tista, ki naj pripomore k pre-udarnejšim naložbam, pretehtani kadrovski politiki, slišati pa jo bo treba še na številnih drugih področjih. Vloga sindikata je pri tem nepogrešljiva. so poudarili na razgovorih pomurski sindikalni delavci. Branko Žunec MILAN KUČAN V POMURJU Kritična ocena javne razprave ŠPORT 1 Predsednik slovenske skupščine Milan Kučan se je pretekli četrtek v okviru enodnevnega delovnega obiska v Pomurju najprej v Murski Soboti pogovarjal z najodgovornejšimi družbenopolitičnimi delavci o vprašanjih povezanih z vsebino ustavnih sprememb, o katerih so tudi v-Pomurju strnili javno razpravo, v Lendavi pa se je sestal s predstavniki pripadnikov madžarske narodnosti. Spregovorili so o najaktualnejših vprašanjih uresničevanja narodnostne politike in s tem sklepov sprejetih v slovenski skupščini v letu 1977. O Na delovnem razgovoru v I Murski Soboti je bilo posebej poudarjeno, da so javno razpravo o spremembah zvezne in republiške ustave, ki so jo povezali tudi z obravnavo sprememb občinskih statutov, sicer strnili, vendar ne moremo biti zadovoljni z njeno vsebino. Razprave so se zaradi premalo vsebinsko pripravljene akcije vrtele v glavnem okrog trajanja samih man datov. skoraj nikjer pa niso poskušali poiskati odgovora na vprašanje, kakšna je uporabnost predlaganih rešitev za nadaljnjo demokratizacijo procesov v političnem odločanju. Na predlagane amandmaje v obeh ustavah ni bilo bistvenih pripomb. Več konkretnih razmišljanj pa je bilo v javni razpravi 6. osnutkih občinskih statutov oziroma o dopolnitvah le-teh. V sobo ški občini so namreč lansko leto sprejeli nov statut in gre v luči ustavnih sprememb zdaj le za njegovo dopolnitev. v ostalih treh pomurskih občinah pa so v razpravi novi osnutki statutov. V ospredju so bila predvsem vprašanja, kako opredeliti vlogo predsedstva skupščine. Že deloma v javni razpravi, še odločneje pa v pogovoru s predsednikom slovenske skupščine, je bilo poudarjeno, da je lahko predsedstvo skupščine le delovno telo skupščine kot kolektivnega organa. Največ razprave pa je bilo okrog predlogov, v nekaterih občinah tudi variantnih, okrog samega trajanja mandatov, ki so od precejšnje raznolikosti na začetku javne razprave po njenem zaključku zdaj že dodobra usklajeni. Veliko je bilo vprašanj, kako načela ko- lektivnega dela in odgovornosti uveljaviti v samoupravnih interesnih skupnostih in tudi v krajevnih skupnostih. Kazalo bi jih urejati podobno, kot v občinski skupščini upoštevajoč jasno opredelitev, da mandat funkcionarja ne more seči čez mandat delegacije, ki traja štiri leta, in da je potrebno zagotoviti kontinuiteto dela. Prav tako ne bi smeli dovoljevati kroženja kadrov z ene na drugo politično funkcijo in se zavzemati, da postane kadrovanje za odgovorne funkcije v občini tudi del interesa združenega dela. Tako bi se tudi najučinkoviteje zoperstavile v pomurskih občinah zdaj dokaj izraženem pojavu nepripravljenosti prevzemanja kakršnihkoli funkcij. Cigan in Čavužičeva -republiška prvaka Dva pomurska mlada šahista — Štefan Cigan iz. Murske Sobote in Brigita Čavužič iz Gornje Radgone — sta dosegla izreden uspeh na nedavnem republiškem prvenstvu v šahu na Vrhniki. V konkurenci najboljših slovenskih pionirjev sta zasedla prvi mesti, kar dokazuje njun velik napredek. Štefan Cigan je v konkurenci 22 pionirjev potrdil lanskoletni naslov. Skupnojezbral 7,5 točke, drugi je bil Čačič iz Vrnike s 7 točkami. Med 20 pionirkami pa je Čavužičeva dosegla prav tako 7.5 točk, Kobetova iz Starega Uga pa 7 točk. Oba sta prejela pokal, diplomo in praktično knjižno nagrado. . Velik uspeh Cigana in Čavužičeve bo brez dvoma še večja spodbuda za razmah šahovske igre v Pomurju. PROBLEMSKA KONFERENCA SOBOŠKE MESNE INDUSTRIJE CELOVITA POT IZ TEŽAV Družbenopolitične organizacije SOZD ABC Pomurka, DO Mesna industrija Murska Sobota, so v petek pripravile problemsko konferenco, na kateri so poleg predstavnikov delovnega kolektiva sodelovali gostje, med njimi tudi podpredsednik RS ZSS Martin Mlinar. Namen problemske konference je bil seznaniti širšo družbenopolitično skupnost s stanjem, v katerem se je znašla Mesna industrija M. Sobota. Položaj seveda ni rožnat. Izguba se je začela pojavljati že leta 1974, ko je znašala 2,636.000 dinarjev in je v šestih letih (brez lanske) narasla na 172,088.286 dinarjev. Lanskoletna izguba pa znaša 110,000.000 dinarjev. Pri pokrivanju izgube je doslej največji znesek primaknil sklad skupnih razerv SRS, slede pa kreditna sredstva Temeljne pomurske banke, združena sredstva SOZD ABC Pomurka, sklad skupnih rezerv skupščine občine M. Sobota... Tako je bilo v preteklosti. In kako naprej? Nekateri delavci Ml niso videli perspektive, zato so zapustili delovni kolektiv. Zal so odšli predvsem delavci z višješolsko izobrazbo, torej taki, ki bi bili najbolj potrebni. Kljub temu pa lanskoletna izguba vendarle ni taka. da ne bi bilo mogoče najti izhoda, so poudarili na problemski konferenci. Temeljito bo potrebno analizirati sedanje stanje in poiskati svetlejšo pot v prihodnost. Jasno je, da tudi nova pot ne bo lahka, a že to, da bo trdnejša kol doslej, veliko pomeni in opogumlja. Veliko bolj odgovorneje se bodo morali vključiti v razreševanje problemov delavci sami, ki ugotavljajo, da izguba le ne tiči samo v premajhni razliki med nakupno ceno živine in prodajno ceno mesa in mesnih izdelkov, ampak jo povzročajo tudi preslabo izkoriščene proizvodne zmogljivosti in številne druge notranje rezerve, ki so jih nakazali s svojim stabilizacijskim progra Ocena prehojene samoupravne poti Kritična ocena dosedanjega delovanja vseh samoupravnih slniklur v družbeno-političnem in gospodarskem razvoju lendavske občine naj bi bila osnovni moto priprav na 3. kongres sumoiipravljalcev Jugoslavije, so med drugim dejali na seji občinskega sveta zveze sindikatov v Lendavi, Gre torej za izredno široko tlruzbeno-polilično dejavnost, ki naj v pripravah na kongres pospeši razvoj v vseh okoljih. V lendavski občini naj bi posebej pretehtali, kako daleč smo pri delitvi dohodka po delu in rezultatih dela, kako je z združevanjem dela in sredstev, svobodno menjavo dela, kako uveljavljamo kolektivno vodenje in odgovornost itd. Vprašanj, ki bodo terjala odgovore na vseh razpravah, v osnovnih organizacijah sindikata, krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela ali v samoupravnih interesnih skupnostih, je veliko, zato bo potrebno razprave dobro zastavili, v njih pa naj bi prišle do veljave predvsem mnenja in pobude delavcev v združenem delu. Nekatere naloge v pripravah na kongres bodo prevzele tudi družbeno-politične organizacije, zveza komunistov in SZDL. V tej široki družbenopolitični akciji pa bo našla mesto tudi mladina. Občinski svet zveze sindikatov Lendava bo zagotovil tudi ustrezno pomoč osnovnim organizacijam, aktiviral bo delovanje kluba samoupravljalcev in organiziral številne posvete, problemske razgovore, okrogle mize ter indijske sestanke. mom. Menda jim je računalnik izračunal, da bodo z vsemi temi ukrepi negativni saldo za polovico zmanjšali. Seveda pa je za stanje v Ml potrebno pokazati ludi na objektivne okoliščine. Ker na domačem tržišču ni dovolj surovin, so bili prisiljeni kupovati živino na Hrvaškem, kjer so plačevali višje cene. Stroške pa so precej povečali tudi prevozni stroški. I’o drugi strani pa so s pomurskega območja odvažali živino kupci od drugod. Samo z območja KZ v Murski So- Delavec naj bo resnično nosilec planiranja prav zdaj v široki javni razpravi, so spregovorili ludi člani občinskega sveta zveze sindikatov. Mnenja so, da je v nekaterih poglavjih omenjeni dokument še preveč splošen in načelen, zato bi naj v tej fazi razprav uskladili in konkretizirali posamezne zadeve. Zlasti LENDAVA Dogovor o tekmovanju sprejet Na seji akcijskega odbora za pripravo in izvedbo tekmovanja v aktivnostih ljudske obrambe in družbene samozaščite pri občinski konferenci SZDL Lendava so se o pripravah na tekmovanja, ki morajo biti v vseh osnovnih šolah in šolskem kovinarskem centru Lendava. Osnovno tekmovanje bo boli so menda odpeljali 8 tisoč svinj, ker so dražje plačali kol domači kupci. Domači kupci so namreč vezani na ceno, ki je bila dogovorjena v živinorejski poslovni skupno sli. Težave Mesne industrije iz M. Sobote torej niso samo njene, temveč nas vseh, zlasti pa kmetijskih proizvajalcev. Tako družbena gospodarstva kot zasebni kmetje bodo morali povečati slalež živine, da bi tako zagotovili dovolj surovin za potrebe mesne industrije doma. pa v zvezi s tislim delom osnutka srednjeročnega plana, kjer je poudarjena nujnost po prestrukturiranju gospodarstva v murskosoboški občini in uvajanja kvalitetnih dejavnikov gospodar-janja. S tem vprašanjem je namreč, na kar še posebej opozarjajo, tesno povezana politika investiranja, zato je treba zlasti natančno določili, katere investicije bodo potekalo v šolah, lahko pa je povezano tudi s krajevno skupnostjo. Letošnje dogovorjene teme so: narodna zaščita, protioklepna obramba, protidesantna obramba; stalne teme pa so: program prve pomoči, pohod po obeležjih NOB ter aktivnosti ob naravnih in drugih nesrečah. Akcijski odbor bo pripravil še program orientacijskega pohoda, kjer bo potrebno pokazati znanje iz orientacije, topografije, streljanja ter spretnosti s področja družbene samozaščite. Najboljše šolske ekipe občinskem bodo tekmovale merilu, zmagovalne ekipe pa še na regionalnem in republiškem tekmovanju. Sodeč po podobnem tekmovanju v lanskem letu, so mladi z veseljem sprejeli tovrstno tekmovanje, ki je seveda pomemben dejavnik pri krepitvi ljudskega odpora in družbene samozaščite. .lani D. Popravili bo potrebno tudi prodajne cene mesa, vendar te morajo biti realne, da ne bodo preveč prizadele občane z nižjimi osebnimi dohodki. Sredstva za kompenzacije pa naj bi se zbirala v občini ali republiki ter poslala sklad za intervencije. Ne nazadnje bo treba tudi urediti dohodkovna razmerja med rejci živine, predelovalno industrijo in potrošnjo. Bolj kot doslej pa bo moralo zaživeti tudi sodelovanje s posameznimi interesnimi skupnostmi za oskrbo mest. Š. SOBOČAN poleg prednostnih lahko v prihodnjih petih letih tudi dejansko uresničili. Prav tako so menili, da je 8-odstotna stopnja rasti izvoza dokaj smelo zastavljena, ker bo ob zdajšnji dinamiki to težje uresničljivo. Spričo tega bo potrebno jasno povedati, kdo in kaj bo izva->al, kar je v fazi usklajevanja še kako velikega pomena. člani občinskega sveta zveze sindikatov v Murski Soboti pa so oh tej priložnosti ocenili tudi aktivnost pri uresničevanju stališč in sklepov prve konference Zveze sindikatov Slovenije o planiranju in začrtali naloge v prihodnje. Poudarili so, da so se od samega začetka v aprilu 1979, ko so bila sprejela stališča republiških sindikatov glede planiranja, murskosoboški sindikati vneto lotili te naloge. V vseh osnovnih organizacijah zveze sindikatov so izdelali programe aktivnosti, kar za zdaj, kot so ugotovili, dosledno uresničujejo v večini organizacij združenega dela. Ne manjka pa tudi nekaterih zatikanj, k čemur so prispevale tudi kadrovske težave v manjših temeljnih organizacijah združenega dela. Sicer pa je bil vsebinski pristop k pripravi planov dobro zastavljen in so OO ZS odigrale svojo vlogo, čeprav so mno-gokje pogrešali sočasnost v planiranju. Predvsem pa bo treba zagotovili, da bodo delavci dejansko temeljni nosilci planiranja v temeljnih organizacijah, so posebej poudarili. M. Jerše GORNJA RADGONA Pred drugim centrom v Pomurju Minuli četrtek se je v Gornji Radgoni sestala skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva. Delegati zborov izvajalcev in uporabnikov so v živahni in tvorni razpravi sprejeli številne pomembne- dokumente. Med njimi ka/e omeniti program skupnosti za leto 1981 s poudarkom na že uveljavljenih oblikah socialnega skrbstva in varstva, kot so dodeljevanje družbenih denarnih pomoči, skrbništvo, rejništvo, zavodsko varstvo in druge, in oceno o družbenoekonomski upravičenosti ustanovitve centra za socialno delo, ki so jo delegati tudi sprejeli. V Pombrju bo 10 že drugi center za socialno delo, kajti v Murski Soboti imajo «a^.U10« vam ponujamo iz Bučko-vec. Verjetno, da je danes tam povsem drugače, no nekdaj je bilo po viijecu približno takole: »Tudi tan so van čuditi ftiči duma ven pozavlejo na tihen nekše turiste, pa še najnč takšega tiirna nemajo kak na sosedni Gomili. Zato pa tan na plantaven plači lehko z re-špetinon pogledneš skozik sprhnele reme blaje za oznanila, te pa vidiš daleč doj v debelo Medžimorje no tijanta do blažene Pi-tomače, kan so negda naši dedeki svinj čohat hodili no služili ot metra zeksar, od čohaja pa nič. Či si žeden, obrkni se k šolskem studenci — paš še duže žeden! Vode je pre vjen zadosta, samo nekša konstrukcija je taksa, ka pravi vsak^emi: Man, samo ka ne dan! — čeglih jo je napravila imenitna dumača firma Daj-dan. Morti je toti nesrečni stiidenčar celo z lotmer-škin ftičon Vaupotičon kaj v rodi?« Žmahten vam je Balaž, kaj? Še bolj pa korajžen. Tista o »čohanju« bo najbrž kar držala, kajti dan-današji se še najdejo taki, ki radi »čohajo« in »šno-fajo« za živino pri sosedih, le da se to naglas ne sme povedati. Tako vam je to! -brž- »abi na PRAZNOVANJE DNEVA ŽENA v soboto, 7. 3. 1981, s pričetkom ob 20. uri. Zabaval vas bo ansambel ČUDEŽNA POLJA in pevka Alenka PINTARIČ. Vstopnina z aperitivom 100.— dinarjev. Rezervacije sprejema recepcija hotela RADIN, telefon 069/73 006. HOTEL RADIN STRAN 10 VESTNIK, 3. MARCA 1981 LEP PRIMER DRUŽINSKE SLOGE PRI LAMBERGERJE-VIH V BUNČ ANIH — zakaj gospodar noče prodati belega konja - duh po domačem kruhu se prenaša na mlade - tudi stara bosta šla v novo hišo. Mladi in stari ^vozijo” skupaj Z Lambergerjevim Jožetom iz Bunčan blizu Veržeja sem se sreča! pri Jureševih, kjer je pomagal pri kolinah. Ko sva si segla v roke, so možje v glavnem delo že končali, zato je bil Jože brez dela; sukal je se okrog štedilnika, kjer je njegova snaha pripravljala večerjo, tu in tam pa si je tudi natočil kako kupico ..dalmantin-ca”. Bil je dobre volje, torej tak, da sva se kaj hitro ,,ujela” in jezik je obema tekel gladko. S tem pa odločno demantirava to, na kar ste morda zdaj pomislili: kako pa bi ne bila zgovorna, ko sta imela pred seboj steklenico. KONJ NAJVECJI PRIJATELJ Kmalu zatem, ko sva se spoznala, me je povabil na svojo domačijo. Ošvrknil sem ga, ko sem videl veliko novozgrajeno stanovanjsko poslopje, češ; čemu mu bo tale blok. ,,To se tudi jaz sprašujem, vendar mladima, ki ga gradita, ne oporekam; vem, da je dandanašnji drugače: mladi morajo spati v svoji sobi, otroci v svoji, no, ja, spodobi se, da sva tudi midva z Micko v svoji spalnici. Nekoč seveda ni bilo tako; mladi in stari so spali skupaj. Je pa hudič, da danes gradnja veliko stane. Mi smo pa vendrale prišli skozi, smo imeli dobre zidarje in delavce iz Odranec, presneto pa smo pritisnili tudi sami. Pa ne le pri streže nju zidarjem, ampak so moji delavci -tudi naredili veliko opažev in seveda smo vsi skupaj poprijeli pri betoniranju plošč. ” Najprej sva torej modrovala o zidariji. Jože upa, da bo delo dobro steklo spomladi, ko bodo urejali instalacije in notranje omete. Enako kot sin, snaha in vnuki, se veseli čimprejšnje preselitve iz sedanjega začasnega stanovanja v gospodarskem delu stare stavbe. Po stari hiši mu je sicer nekoliko žal, vendar pa nanjo le ni bil tako navezan, da bi trmasto preprečeval rušenje kot to storijo ponedod stari ljudje,-ki onemogočajo mladim na mestu stare hiše zgraditi novo, češ: ..Zame je dobra, pa mora biti tudi zate. " Oh, to pa ne! Lambergerjev Jože ni noben sta-rokopitnež, čeprav ima na sebi sedem križev. Pravi vaški korenjak je! Pa vedno dobre volje. Seveda pa samo od dobrega razpoloženja ne moreš živeti in tega ne se mož še desetletja zaveda in trdo dela. tiveka konje. In to ne navadne kopitarje, ampak toplokrvne ljutomerske kasače. ,,Ko sem se rodil, smo imeli pri hiši, poleg črnih konj, belca. Tudi zdaj imam belega konja. Pa še tri druge konje, s katerimi tekmuje moj sin. Redim torej tekmovalne konje, sam pa ne tekmujem z njimi. Bolj sem navezan na belega konja in vse bom storil, da bo pri hiši konj ostal do moje smrti. Rad bi, da bi me z belcem peljali tudi na poslednje počivališče, čeprav tja še dolgo nočem. ” Tak je Lambergerjev Joža. Dobro se spominja trdega dela, pa obiskovanja šol, ko je moral daleč pešačiti. Pripoveduje, kako se je učil tujega jezika, kako težko se je prebijal skozi Življenje, s kakšno žalostjo se je moral posloviti od dela svoje zemlje (ker je je bilo več kot deset hektarjev), pa od goric, za katere je slišal očitke, češ da je razvijal viničarske odnose. Bilo je torej hudo, vendar je vztrajal, kakor tudi zdaj, ko se muči z govejo živino, ki je je več kot trideset glav. Pa mu vendarle ni hudo, kajti v težkih trenutkih stopi k svojim kasačem, natrosi obrok, jih poščegeta in spet je vse v redu. DUH LO SVEŽEM KRUHU Dolgo sva se z Jožetom zadržala na dvorišču in v hlevu. Medtem se je v pogovor vključila tudi njegova življenjska sopotnica Marija, za katero sem brž ugotovil, da je podobna Jožetu: dobro razpoložena Je bila, zgovorna in — prijazna. Povabila me je v kuhinjo. Se preden so se odprla vrata, je zadišalo po domačem kruhu. ,,Le kakšna kmetija je to, kjer nimajo domačega kruha? Mi smo ostali zvesti nekaterim osnovnim kmečkim opravilom, torej tudi pečenju kruha. Vsi ga imamo radi. Pa tudi, če kdo pride k hiši, pohvali našo tradicijo, ” je začela pripovedovati gospodinja Marija. Seveda sem tudi sam dejal, da je to lepo od nje, da ne gre za vsako malenkost v trgovino, še najmanj pa po kruh, saj bi v času, ko bi morala čakati peka, skorajda lahko spekla domače hlebce. Očitno ji je moja pohvala godila, kajti ponudila mi je kar cel kolač:,, Vzemite, otroci ga bodo veseli. " želo sem se potem moral truditi s prepričevanjem, da bo kolač preveč, no, kaka četrtina pa bo ravno prav. In tako mi je Marija odrezala polovico hlebca. Prijetno je bilo kramljati ne le z Jožetom, ampak tudi z Marijo. To je tista kmečka gospodinja in mati, ki pridno dela za svoje otroke, vnuke... Svojčas, ko še ni bilo strojev, so Lambergerjevi Zraven šopka je DOBRA KNJIGA najlepše darilo ob dnevu žena Pomurska založba Murska Sobota vam priporoča nakup naslednjih knjig: LJUBEZEN JE BOLEČINA, SALOMONOVA PESEM, MARIA CANOSA in NORO POLETJE. Za ljubiteljice enoletnih cvetlic pa bo posebej primeren PRIROČNIK ZA GOJENJE CVETJA. imeli pri hiši pogosto težake, saj je spravilo pridelkov slonelo pretežno na ročnem delu. Tem ljudem je bilo treba skuhati. Za Marijo to ni bilo težko, saj se je kuharskih in drugih veščin naučila v gospodinjski šoli v Šentjurju pri Celju. Tam pridobljeno znanje pa je razdajala tudi na mnogih gostijah. Na te je posebno rada šla. čeprav so ji vzele veliko časa. Poleg celodnevnega dela s pripravljanjem dobrot, je uspela še doma v gospodinjstvu in hlevu, kot je dojenje, veliko postoriti. Večkrat je prala (ročno seveda) daleč v noč. Ob trdem kmečkem delu in ob množici drugih opravil je bila Marija tudi .dobra mati svojim štirim otrokom, ki so v življenju prav vsi uspeli in ji zato ni žal neprespanih noči in dolgih delavnikov. Omenil sem že Lambergerjevo snaho, ki je pomagala pri Jure ševih na kolinah. Ugotovil sem, da je tudi ona zgovorna, poleg tega pa je bila videti vseskozi nekam nasmejana, po čemer sklepam, da je pri Lambergerjevih vse v najlepšem redu. Tako je tudi prav in hkrati dokaz, da stari in mladi le lahko peljejo kmetijo naprej. In to na tej domačiji resnično delajo. Tudi sin, ki je avtoprevoznik, rad poprime na posestvu. Prijetno pa sem bil presenečen, ko mi je mlada zatrdila, da je kruh zamesila ona. Spet dokaz, da so Lambergerjevi dobili k hiši dobro snaho in sta je vesela tako Jože kot Marija. Kar tako naprej! Stefan soboCan Strid SO mi KRANJEC povedali In že se bije po prsih, ko da bi tolkel po kakšnem praznem sodičku rekši mi: »Do zdaj siromacije, težaki — proletari, kakor nam je rekel vaš Lojz, odsmehal pa tudi kmetje. Kmetje,« zloguje počasi in uživa. »Vidiš, Miškec,« mi golči in me sili s polno kupico vina, kar tudi izpijem, čeprav me naš oče hudo ošine s pogledom. »Vse drugače bi bilo na tem svetu, če bi si bili ljudje bolj enaki, če bi vsak človek imel toliko svojega, da bi s svojo familijo lahko živel na svojem. To so grofje nekoč tako napravili: oni vse, mi pa nič. Ce nam bog očuva to drželo, ki nam je podelila zemljo, ona pa naj nam očuva zemljo, bodo od-sehmal tudi naše Urše, Bare, Treze, Manke, lahko pekle povitice in pogače za svetke in vsak siromak bo imel tudi doma koline, ne bo več čakal, da mu bogati sosed kaj pošlje. In za šlavunijo lahko rečemo: — Zbogom za vse veke, poslej bomo tudi sami imeli žetev. . .« Nakar mi ponudi še en kozarec vina, čeprav mi ga naš oče skuša prehraniti, medtem ko si Lojz nalije kar sam. Kajpa — saj bo Lojz kmalu star dvajset let, kmalu bo hodil s to Pickovo bando igrat po gostivanjih in veselicah, tudi dekle že ima, in ko odsluži vojsko, se bo zagotovo oženil. Odhajamo iz oštarije. Nismo ga toliko popili, da bi že od vina mogli biti pijani, se mi pa zdi, da v resnici vsi odhajamo nekoliko omotični, morda bolj od nenadne sreče in veselja ko od samega vina. In zdi se mi, da je od same sreče človek tudi lahko pijan. Pa še zadovoljen in veselje. Tako nam trije strici Picki, z njimi pa še Kranjčkov stric vsem > po vrsti stiskajo roko, ki odhajamo v sredinski del vasi: našemu očetu, stricu Bogdanu in stricu Jurku, stiskajo roko tudi našemu Lojzu, nazadnje pa celo meni, ki nisem nič, zanje pa često le šmrkljavec, klantoš, lajkoš in ne vem, kaj vse še- č. Ko jih gledam odhajajoče, se mi zdi, da stric Stevan nekako privzdiguje noge ko kak petelin, stric Marko mizarček drobenti ko stonoga, ker ima pač kratke noge — stops drobno, hitro. Mošetar stric Marko pa se drži pokonci, ko da bi po kolniku hodile pokonci postavljene čepe. Vsaj naš Lojz je rekel o njem: »Hodi ko kakšne čepe.« Kranjčkov stric Števan hodi natanko tako kot naš oče. naprej nagnjen, z rokami na hrbtu, ko da hoče nečemu pobegniti, a vendar pri vsej navidezni naglici zaostaja za drugimi. Le stric Bogdan: kakor da je pozabil, da je naposled le treba priti domov. ' Zagotovo so vsi preblažem ko mi, ki se vračamo v sredinski del vasi, proti Črnskemu kotu, in ki hodimo široko povprek po vsem kolniku, .podplatnjek' Kelenčev stric tudi hodi z rokami na hrbtu, s prazno pipo, v ustih, nasilno trga svoja široka stopala od mehkega kolnika, na drugi strani kolnika se pozibava Bogdanov stric na levo in desno. Na sredini kolnika mi trije Fujsovi: naš oče s hojo svojega brata Krančka, Lojz ko že odrasel, zrel človek, ki vse ve in kot zmagovalec. Le jaz sem tak,zamašek od stekleničke .za zdravila ki pa vendar hočem vse vedeti, kar mi povedo strici, ko da od tega ni odvisna le usoda mojega življenja, temveč usoda vsega sveta. .Zamašek od stekleničke za zdra vila ’! Kaj takega sije o meni lahko izmislil le mešetar, stric Marko. Kakor mi je nekoč, ogledujoč si me, rekel: »Škoda, da si Kranjček, da nisi Picko. Picko-Fujs si samo po materi, to pa ne velja.« — »Kaj bi pa potlej bilo iz mene?« sem se mu smejal. — »Bi ti videl, kaj bi napravili iz tebe. Naš rod je startu, lahko bi rekli od vekov je — ves tisti kot: sami Fujsi-Picki. Kranjčki — ti so pa privandrali v naše kraje, s klunjo na hrbtu, so že kaj prodajali. Naš rod pa je bil ugleden, bogat, oče večkrat rihtar ...« »Zdaj pa sami proletari,« sem mu odvrnil v jeziku našega Lojza, kar ga je razjezilo, hkrati pa ga izzvalo k srditemu ugovoru: »Proletari ali ne, le da si bomo spet opomogli. Boš ti videl nekoč Picka Marka — na vseh sejmih od Tišine do Ludbrega bo kupil vse krave, vse preprodal. Ne bom več sam priganjal krav, sam s svojo Uršo: samo plačeval bom v kakšni oštariji, prekupčevali pa bodo drugi zame. Prodajal bom na vse strani: z vlakom iz Lendave bodo vozili živino iz- naše pokrajine po vsem svetu. Penez bom imel, da bodo žepi polni, veliko denarnico, večjo in bolj polno ko Benko — ti povem golobek moj. Če boš vrli, mi boš tudi ti priganjal krave s sejmov na postajo v Lendavo. Vse šokce bom uničil — vsi bodo delali zame ... In hišo si bom pozidal, kakršne ni tu okoli, boš videl, picek moj zlati. ..« Zlate sanje mojega strica flavtista in mešetarja Marka. In koliko let ga že gledam, kako z ženo Uršo na vsak sejem vodita lepo počesane krave — po dve, po tri, koliko denarja pač premore, da nakupi od kmetov, potem doma nekaj časa redi, vse lepo očisti, kar mu je treba priznati, potlej na sejmiščih to proda, pokupi novo, spet preproda, mešetari tudi za druge. A kaj ko pojdočki domov z ženo obiščeta vsako oštarijo in se vrneta šele na večer. On pa golči o Benku, ki ga po imenu že vsi poznamo injd je že eden največjih bogatcev v naši pokrajini. In na tega .zamaška ’ se zdaj pojdoči domov znenada spomni naš sosed. Kelenčev stric, .podplatnjek'. Zares znenada, ker bi lahko mislil na bolj koristne stvari. »Kako ti je rekel šokec Marko ?«me vpraša in se le postrani ozre po meni. »Različno,« mu odvrnem, »Kar mu pač pride na misel ...« »Ti ni rekel tudi .zamašek od stekleničke za zdravila ?« »Tudi to,« se smejim. Sosedova glava zakinka kakor makova glavica na polju, kadar zapiha veter. Vzame pipo iz ust, pljune po kolniku črten o slino od bage, rekši mi: »Vidiš, picekzlati, danes pa si se tudi ti prekrstil v kmeta, vsi smo se prekrstili v kmete. Pravega siromaka — težaka ni več v Poljani. Vsakdo od nas je zdaj že vreden skoraj dva rajnška, po novi vrednosti penez. Ko pa bomo imeli svojo živino — mislim: dve kravi za delo, kola, plug, kolca, brano, sploh vse, kar je potrebno za delo, bomo poskočili na tri, celo na^štirirajnške nove vrednosti vpenezih.« Spet debela .makova glavica’ zakinka in še doda, ko si me nekako ogleda:» Vidiš, ko se boš ženil in pojdeš na ogledi, boš lahko povedal: —Plug zemlje dobim takoj, nekaj pa še po očetovi in materini smrti. Tvoj oče in mati pa še svoje strehe nista imela, ko sta se vzela, z arende Sta prišla k nam — zdaj pa imata šest plugov, in to šest gosposkih plugov, ki so dosti večji od kmečkih. In naši bodo tudi dobili vsakteripo plugu, po najini smrti pa si še dva razdelijo, hja . ..« Do kraja ne pove vsega, mene pa presenetijo in vznemirijo te prelepe obljube, kakor da bi mi vse to pripovedoval naš oče. Naš Lojz stopa na strani kolnika, nič ne reče k temu spoznanju, očitno pa je ž nečim na moč zadovoljen: z rokami v žepih stopa poskakujoče in si veselo fučka. Pa saj si lahko: on bo povrh vsega podedoval še našo hišico in vrtec, l/se to bodo dobili prvorojeni sinovi. Kje pa bo še kaj prostora za nas druge, ki nas, otrok v Poljani, kar mrgoli? A kdo bi že od zdaj mislil na take stvari ? Ko pa se je življenje tako lepo nasmehnilo človeku! Joj, kako nas pomladno sonce in te naše njive zvabijo iz naših tesnih, zadušnih sob: po , gosposkem', še do nedavna grofovskem zdaj mrgoli ljudi, samih siromakov, ,pro/etarov', kot je- reke! naš Lojz. Ko da smo od vekov čakali na ta veliki dan, na ta prečudoviti dogodek: naše, naše so te njive in ne več grofovske! Čeprav ni še nič dokončno — komisije bodo še spreminjale, zamenjavale, toda nekje v tem prostranem svetu, ki ga oči komaj komaj še zaobjamejo, bodo tudi naše meje; zdaj še družinske, toda nekje tu ima vsakdo od nas .proletarov' svoj plug zemlje, । na katerem bo nekoč započel šVoje življenje, svojo lepšo prihodnost. In na vsem tem širokem polju, ki bo za vedno ohranilo ime ,gosposko' kot spomin na grenko preteklost, se gibljejo, lazijo ko mravlje naši poljanski proletari, težaki: Bele srakice iz debelega domačega platna, rdeče, zelene, bele ženske rute, na vsaki njivi po trije, štirje ljudje, ali kar cele družine z motikami tolčejo grudje, okopavajo zdaj koruzo, zdaj krompir, kosijo travnike, grab/jajo, prihodnje leto bodo tudi želi, zmlatili s cepmi, odpeljali v mlin, matere bodo spekle kruh iz domače moke, lep ržen kruh, spekle bodo povitice... eh, življenje, kakšno lepo, veličastno vsebino lahko znenada zadobi. Kako se nam je življenje nasmehnilo, kako nas je vse blagoslovilo. Potlej pa v hudi poletni pripeki, ko se z Lojzom vračava z njiv z motikami, naletiva na strice Picke, na brata mizarčka in na njunega bratranca mešetarja. VESTNIK, 3. MARCA 1981 STRAN 11 RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI SPORED OD 4. DO 6. mARCA ČETRTEk PETEK RADIOV ’ MURSKA SOBOTA 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 —Nekaj minut z .... 16.30 Koncert na domačem valu, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA V 9.20 Tv v šoli; 10.00 Tv v šoli .( do 12.05); 17.35 Poročila; 17.40 Z besedo in sliko — Storžkovo popoldne: Vrnitev; 17.50 Velike razstave, kulturno dokumentarna nanizanka; 18.20 Okrogli svet; 18.30 Obzornik; 18.45 Amaterski studio; 19.15 Risanka; 19.20 Cik cak; 19.24 Tv nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 Tv dnevnik; 19.55 Vreme; 19.57 Propagandna oddaja; 20.00 Film tedna: Prvikrat poročena, sovjetski film; 21.45 Miniature — Blaž Demšar: Kako nastane violina; 22.05 V znamenju ODDAJNIKI II. TV MREŽE: 16.20 Tv dnevnik: 16.45 Mak ob progi, nadaljevanka TV /O ljubljanska banka Pomurska banka Skopje; 17.15 Košarka — finale jugoslovanskega pokala; 18.45 Amaterski studio; 19.30 Tv dnevnik; 20.00 Športna sreda; 22.00 Tv dnevnik; 22.15 Pop godba ( do 23.00) TV ZAGREB _____ I ; r • PRVI PROGRAM 9.20 do 12.05 Izobraževalni spored. 16.05 Pregled sporeda, 16.10 Poročila, 16.25 Kronika skupnosti občin- Siska. 16.45 Makovo cvetje ob progi, 17.15 Košarka: finale Pokala Jugoslavije, 18.45 Na obisku .... 19.15 Risanka. 19.21 EPP, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 Športna sreda, 22.00 Dnevnik. 22.15 Pop glasba, 23.00 Pregled sporeda za četrtek Drugi program isto kot Ljubljana II TV AVSTRIJA; ' i . PRVI PROGRAM 9.00 Jutranja poročila, 9.05 Oddaja z miško, 9.35 Francoščina, 10.05 Kaj lahko postanem?, 10.35 Srečna leta Thor-waldovih (film), 12.00 Galloro-manski muzej v Lyonu, 12.10 Pomota, gospod Mayer. 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Lutke, 17.30 Wickie in silaki, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Zima v Italiji, 18.25 ORF danes. 18.30 Mi. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Cas v sliki, 20.15 Plesna dvorana' (film)? 21.55 Šport. 0.00 Poročila DRUGI PROGRAM 16.40 ORF danes, 16.45 Koncertna ura, 18.00 Pepelnična sreda umetnikov, 19.00 Popotovanja svetovljana, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Mali izleti gospoda Aghiosa (TV film), 21.40 Osamljenost. 21.50 D'eset pred deseto, 22.20 Dok. oddaja, 0.20 Poročila TV MADŽARSKA 8.05 Šolska Tv. 9.50 TV reprize: Delta, Tihi Don, Glasbeni film. Kviz. 14.40 Šolska tv. 16.00 Gospodarstvo in zunanja politika. 16.45 Lutka, nadaljevanka. 17.50 Za upokojence. 18.20 Abu Dabi; naftni zaklad minidržave. 18.45 Šatefta. 19,30 TV dnevnik. 20.00 Naše stoletje. dokumentarna serija. 21.15 Pesmi in plesi’ iz SZ. 21.25 Častna zadeva, film. 23.15 TV dnevnik. RADIO MURSKA SOBOTA V 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.30 — Delegatska tribuna, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 9.00_Tv v šoli; 10.00 Tv v šoli; 16.35 Šolska Tv: Ob ekvatorju. Lahka atletika I: 17.35 Poročila: 17.40 Tovarišija, zadnji del mladinske nadaljevanke Tv Skopje; 18.10 Mozaik kratkega filma: Bergamo, italijanski film; 18.40 Obzornik; 18.50 Stabilizacija. v Makedoniji, oddaja Tv Skopje; 19.15 Risanka;,. 19.20 Cik cak?’ 19.22 Tv nocoj; 19.24 Zrno do zrna; 19.30 Tv. dnev-nik;19.55 Vreme; 19.57 Propagandna oddaja; 22.05 V znamenju ODDAJNIKI II. TV MREŽE: 16.40 Poročila; 16.45 Hartford: SP v umetnostnem drsanju — pari, posnetek: 17.45 Jelenko, otroška serija; 18.15 Šola zelenega načrta; 18.45 Evrogol; 19.30 Tv dnevnik; 20.00 Teleskopija; 21.00 Po izbiri. . .; 23.00 24 ur (do 23.05) TV ZAGREB PRVI PROGRAM 9.10 do 12.00 Izobraževalni spored, 15.05 do 16.00 Izobraževalni spored, 16.35 Pregled sporeda, 16.40 Poročila, 16.45 Svetovno prvenstvo v, umetnostnem drsanju (posnetek), 17.45 Jelenko, 18.15 TV kole* dar, 18.25 Kronika skupnosti občin Splita, 18.45 Evrogol., 19.15 Risanka, 19.21 EPP, 19.27 Nocoj. 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 Argumenti, 20.45 EPP. 20.50 Kvizoteka, 22.05 Dnevnik. 22.20 Teme in izrazi, 23.05 Pregled sporeda za petek Drugi program isto kot Ljubljana II /Q ljubljanska banka Pomurska banka 9.00 Jutranja poročila. 9.05 Am. dam, des, 9.30 Dežela in ljudje, 10.00 Šolska TV, 10.30 Plesna palača (film),. 12.15 Bela hiša — zadnji vhod, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 TV AVSTRIJA PRVI PROGRAM Am, dam, des, 17.30 Marco, 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 TV kuhinja, 18.25 ORF danes. 18.30 Mi. 18.45 Reklame. 19.00 Avstrija y sliki, 19.23 Reklame, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Mesto izgubljenih. 21.15 Doživete zgodbe. 22.15 Večerni šport. 23.45 Poročila DRUGI PROGRAM 17.55 ORF danes, 18.00 Brez nagobčnika, 19.00 Popotovanja svetovljana. 19.30 Čas v sliki; 20.15 Glasbena oddaja, 21.45 Reklame, 21.50 Deset pred deseto, 22.20 Klub 2 in poročila TV MADŽARSKA 8.05 in 14.00 Šolska TV. 16.30 Petbfijeva pota, 3. del. 17.10 TV borza. 17.20 Kviz, področje: film. 17.50 Za najstnike. 18.30 Na pomoč, reportaža. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Družinski krog, magazin za starše in vzgojitelje. 2Q.50 Ne smej se prehitro, igra. 21.35 Telešport: Pokalni nogomet; SP v umetnostnem drsanju. 23.05 TV dnevnik. 23.15 TV ogledalo. . RADIO MURSKA SOBOTA 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Ob koncu tedna, 17.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TVLJUBLJANA h up /. • - 8.45 Tv v šoli: 10.00 Tv v šoli (do 12.05); 14.55 Tv v šoli — ponovitev (do 16.00); 17.20 Poročila; 17.25 Družina Smola, madžarska risana serija; 17.50 Domači Ansambli: Primorski fantje; 18.15 Obzornik; 18.25 Šah. izobraževalna oddaja; 18.45 Za našega otroka: Kakšen bo moj otrok, ko odraste; 19.15 Risanka; 19.20 Cik cak; 19.24 Tv nocoj; 19.26 Zrno do zrna: 19.30 Tv dnevnik: 19.55 Vreme; 19.57 Propagandna oddaja; 20.00 P. Yeldham: Srečno, tuj-^a!. avstralska nadaljevanka; 20.50 Propagandna oddaja; 20.55 Muppet show: Cheryl Ladd; 21.20 V znamenju; 21.35 Nočni kino: Ljubljenka Amerike. ameriški film ODDAJNIKI II. TV MREŽE: 16.40 Poročila; 16.45 Hartford: SP v umetnostnem drsanju — moški, posnetek: 17.45 Naši pesniki; 18.15 Namesto top liste; 18.45 Zgodbe Radoja Domanoviča; 19.30. Tv dnevnik; 20.00 Porota, dokumentarna oddaja; 20.45 Zagrebška panorama; 21.10 Narodna glasba; 21.40 Kultura srca (do 23.40) TV ZAGREB vd PROGRAM 8.45 do 12.05 Izobraževalni spored, 14.55 do 16.00 Izobra ževalni spored, 16.35 Pregled sporeda, 16.40 Poročila, 16.45 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju (posnetek), 17.45 Naši pesniki, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika skupnosti občin Rijeke, 18.45 Mladinski ekran, 19.15 Risanka, 19.21 EPP, 19.27 Nocoj. 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP. 20.00 Ljubezenske igre (film), 21.40 EPP, 21.45 Življenje druži človeka, 22.15 Dnevnik, 22.30 Glasba iz ateljeja, 23.00 Pregled sporeda za soboto ljubljanska banka Pomurska banka TV AVSTRIJA PRVI PROGRAM 9.00 Jutranja poročila, 9.05 Am, dam, des. 9.30 Ruščina, 10.00 Šolska Tv. 10.30 13 osličkov in sončno dvorišče, (film), 1.05 Galapagos, 12.20 Klub seniorjev, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Am, dam. des, 17.30 Medvedki so prosti, 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Pa-noptikum. 18.25 ORF danes, 18.30 Mi, 19.00 Avstrija v sliki. 19.23 Reklame, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Nesrečnik (TV film), 21.15 Modna revija, 21.20 Panorama, 22.10 Reklame, 22.20 Nočni studio, 23.20 Umetnostno drsanje (prenos). TV MADŽARSKA 8.05 in 14.15 Šolska TV. 16.00 Moč vida. 16.25 Čez eno uro sem tu, nadaljevanka. 17.35 Navzkrižno vprašanje, ugankarska igra. 18.00 Okno, reportaže. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Delta, znanstveni magazin. 20.25 Kramljanje, zabavni program za odrasle. 21.40 Izbira cilja. L del svojetskega filma. 22.45 TV dnevnik. 22.55 Greh, dokumentarni film. mišKO KRANJEC Strici so mi Povedali Lojzovo bistro oko jih je odkrilo od daleč v senci pod jelšami, za grmovjem krlikovca in kopin. Sedijo nekako v krogu ko okrog ognja. Njihov pogovor slišiva že od daleč. ,, Strici so, Picki," mi pošepetne. Počepnem, brez kašlja, brez spraševanja se vlečem za njim in tiho občepiva za grmom, ki jih zakriva. Žvečim pravi ščavnjek, ki tako prijetno poživi izsušena usta. ,,Bog je dal zemljico sveto..." Po glasu spoznam strica Števana. ,,Markec, Markec mili bratec — si si kdaj mislil, da boš namesto hobliča držal v rokah motiko? In si vedel, da so grude tako trde?" „ Trde so, bog jih je dal, Števek," zastoka njegov brat stric Marko. „ Trikrat udariš z vso močjo po njej, pa se ne zdrobi. Roke mi bodo odpadle. Saj ne morem več... krvave žulje imam, sp o kali so, zdaj se neka sokrvica cedi iz njih... še žlice ne bom mogel držati v rokah... " ,,Naj vrag vzame motiko," zakolne mešetar Marko. Ker čudno bi bilo, da ne bi klel, če je taka priložnost. Do-zdaj je kmetičem lepo pokal po dlaneh, zvečer ga je dlan sicer že pekla, žuljev in celo krvavih pa od tega le ni dobil. Zdaj pa skoraj jokavo razkazuje svoje dlani z razpokanimi žulji svojima bratrancema rekši jima: ,,Ne — a je to še roka? In če bi bi! zdaj kje sejem, kako pa naj komu udarim v dlan, he? Saj bi me bilo sram — kaj bi si pa oni mislili o meni?" Stric Števan se zaheheče ob pogledu na te dlani rekši mu: ,,0dsehmal boš z motiko hodit po sejmih... nš topo-rišče si boš privezal bič, Urša bo pokala kmetom v dlani. Z motiko boš posedal po oštarijah, moj dragi. Le da ti povem — pravijo — zemljico bodo vzeli vsakemu, kdor je ne obdela in jo dali kmetom. " ,,Nič je ne bodo jemali," se razburi mešetar. ,,Zakaj pa imam ženo in deco, ha? Naj delajo, če hočejo imeti zemljo. Stari Fujs, naš oča, je imel mnogo zemlje — vso je preoral s kobilami, kar je pa bilo dela z motikami, so opravile ženske. Motika ni za moškega." ,,Ga slišiš, Markec?" vzklikne stric Števan bratu mizarčku. ,,Žena in deca naj delajo. Zakaj pa jih imamo?" Nakar se zasmeje, ko da je dognal nekaj veličastnega. ,, V delavnico se bova zaprla... tam je prijetna senčica. Oni pa naj delajo, da nam res ne bi odvzeli zemlje. Saj tudi v šolo nismo hodili, skrivali smo se pred Pallerjem. Pa človek vseeno živi, brez znanja, in tudi ne da bi moral tolči ves teden te grude..." Ne vem, kaj vse bi še bili napletli v tej prijetni senci, čeprav je tudi tu soparno in človeka nenehno obletavajo obadi in celo komarji, da še ni tedaj oglasil naš Lojz. Za godrnjal je tako čudno, da je še mene presenetil. Strici so utihnili, očitno prisluhnili, nato stric Števan pripomni, ko da se norčari: ,, Nekaj je čudno zagodrnjalo, sta slišala? Nekša zver bo. , Medved," se zareži nejevoljno mešetar Marko. In lahko, ker vsak otrok ve, da pri nas medvedov ni. Pa se tudi sam popravi: „Najbrž bo volk." — Tudi volkov pri nas ni, že dolgo jih ni več, še najstarejši ljudje se jih komaj spominjajo, da se je kdaj kakšen priklatil tudi v naše kraje. Nakar naš Lojz znova zagodrnja, še silneje, da ga kar občudujem. Tokrat nobeden stricev nič ne reče, so pa že vsi pokonci. Skozi grm vidim, kako drže motike, pripravljeni za napad ali obrambo. Tedaj se stric Stevan z vzdignjeno motiko neslišno, po petelinje, da ne bi kaj zašumelo pod njegovimi stopaji, plazi proti nama, ki sva se potuhnila v visoki travi za grmom. Lojzu obraz kar žari, ko mi pome-žikuje, naj bom čisto tiho. In ko zanalašč se stric ozira prek naju, niti naju ne opazi, celo pljune tako, da skoraj prileti na Lojza, a ga niti zdaj ne zagleda. In potlej se vrača rekši proti onima:,, Nikogar ni, vrag ga vzemi." ,,Nu — kaj?" reče Števanov brat Marko. ,, Gremo domov, dela imam več ko dovolj. Zbogom, njivice..." Tedaj se Lojz znova oglasi, s še bolj čudnim glasom, začenši z zateglim šššš, zahrope, takoj zatem pa zajoka podobno, kakor pri nas joka smrt, vsaj vsi pravijo, da smrt tako joka. Naš Lojz pravi, da jo je že slišal, jaz pa še ne. Strici obstanejo popolnoma mirno, nobeden ne za-golči. ,, Gremo, dečki," reče tedaj stric Števan in v glasu njegovem je čutiti zmedenost. ,,Nekša tentacija je... naj pa se skriva..." ,,Kam boš zdaj?" se tedaj upre mešetar Marko. „ Tentacija gor, tentacija dol, pa če je sam vrag — videti ga hočem. Imam motiko, ga bom tako udaril, da mu bo dovolj." Z napo! vzdignjenimi motikami, pripravljeni na boj, stopajo po prstih, nekoliko stran od grma, ko da se bojijo, da bi kaj planilo nadnje. Tedaj pa naš Lojz strahovito zatuli, prav pretresljivo, zamaje grm, kakor da bi ta oživel. Strice neka sila kar vrže nazaj. Dokler izza grma ne vzrase naš Lojz in se jim veselo zareži: In lahko, saj so na moč preplašeni, ž že se izlije iz njih troglasno polna košarica psovk. ,,Prokleti kanžor, lajkoš ščančavi, klantoš, huncut — te bom z motiko, da boš takoj mrtev pa te mrtvega zataknem za ta grm, te ne bo treba pokopavati, Nemarnjak — namesto da bi oču in materi pomagala na njivi pri delu. (Nadaljevanje prihodnjič) Vonjaš vonjasti! In ta bikec s teboj vred, ravno tako ne- maren..." ,,Smo že stolkli vse grudje, oča in mati sta že doma, midva sva stopila v log za jagodami. Vi pa tu lepo kadite, manjarite, vaši pa sami delajo. Samo pbvem vam, da vam potlej ne bo žal: slišal sem, da jutri pride komisija. Pravijo: — Bomo videli, kako ti siromacje obdelujejo zemljo. Kakšno grudje imajo na njivah... Pravijo, da bodo kmetje že dobro obdelali, če siromacje nočejo. Kruh mora zrasti za deželo. Naj pa siromacje še naprej delajo pri njih... bodo še preradi delali, ko ne bodo imeli kaj jesti." ,, Lažnivec lažnivi!" vzklikne mešetar Marko. ,,Si znaš vse izmisliti, da bi plašil poštene ljudi." Nakar še doda bratrancema: ,,Me je tako prestrašil, da mi srce komaj zdaj spet začenja biti." ,,Le da midva z Miškecom na vašem mestu ne bi šla domov, če niste grudja stolkli. Vam povem — nič se ne šalim: jutri pride komisija, peljala se bo po polju, zapisovala vse slabo obdelane njive. " ,,Ne vidiš, kakšne žulje imam? Vsi so popokali, sokrvica se cedi iz njih, kako pa naj še tolčem?" Nakar naš Lojz zmigne z rameni rekši jim: ,,Bodo pa kmetje tolkli." Pograbi me in me potegne za seboj. ,, Če ste pametni, nazaj na njivo, do večera lahko opravite..." Stojijo za čas, odločajo se, očitno se odločajo, nazadnje pa se le vračajo na polje. Eh, ti moji strici... Veliko poslanstvo ki pa se bo čisto izmaličilo Živimo v drhtljivi napetosti, v katere središče me je usoda premaknila in ta dan — lep oktobrski popoldan z medlim soncem, ko mi misel še vedno uhaja na naše širne travnike, kjer zdaj pastirji pasejo križem, kurijo ognje, pečejo krompir, pokajo z biči, svinjkajo — se zame v resnici končuje prvi del življenja. Jutri bo nov dan in za mojega prijatelja Cuka, s katerim sva sprejeta v Ljubljani v zavod Marijanišče in kamor se jutri odpeljeva. Pred štirimi dnevi smo dobili pismo, ki ga je mati odnesla učitelju Klajnščku, da bi ji ga prebral, ko da ne zaupa mojemu znanju, ki sem vendar konec junija v Soboti opravil sprejemni izpit za girpnazijo. Tudi Čukova mati, ki je vaška babica, se je znašla hkrati primjem z enakim pismom. Mislim, da sta obe hoteli iz tujih ust slišati veliko resnico. Nakar so se začele velike priprave za veliko pot v svet. Najbolj golo naključje je naneslo, da smo našli tisti ,, ključ", ki mi odpira dveri v širok in morda tudi visok svet. Toda naše močvirje je brez slehernega dogovarjanja natanko odločilo mojo prihodnost, kakor se ne moreš ogniti smrti, če si se že enkrat rodil. In močvirje je odločilo: duhovnik, pop. Če bi potrebovalo kralja, bi najbrž bilo reklo: kralj. Lahko bi'bilo reklo: zdravnik. Pač nekaj, kar je najbrž tudi potrebno. - STRAN 12 VESTNIK, 3. MARCA 1981 SREDA Delegatsko glasilo občine Murska Sobota - Poročilo o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic po toči v letu 1980 - Osnutek odloka o kriterijih za določitev krajevnih skupnosti in območij, ki so manj razvita na območju občine Murska Sobota in ustanovitvi sklada za razvoj manj razvitih krajevnih skupnosti PREDSEDNICA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA IN PREDSEDNIK ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKLICUJETA 39. SEJO ZBORA ZDRUŽENEGA DELA IN 37. SEJO ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI STRAN 13 VESTNIK, 3. MARCA 1981 Seji bosta v torek, 17. marca 1981 ob 8. uri v veliki sejni dvorani Skupščine občine Murska Sobota. Dnevni red: 1. Izvolitev verifikacijske komisije 2. Poročilo verifikacijske komisije 3. Potrditev zapisa 38. seje Zbora združenega dela in 36. seje Zbora krajevnih skupnosti, z dne 13. februarja 1981 4. Osnutek amandmajev v Ustavi SR Slovenije 5. Osnutek sprememb in dopolnitev Statuta občine Murska Sobota 6. Predlog programa dela Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Murska Sobota v letu 1981 7. Proračun občine Murska Sobota za leto 1981 8. Poročilo o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic po toči v letu 1980 9. Osnutek odloka o kriterijih za določitev krajevnih skupnosti in območij, ki so manj razvita na območju občine Murska Sobota in ustanovitvi sklada za razvoj manj razvitih krajevnih skupnosti 10. Osnutek odloka o združitvi k. o. novi in stari Beznovci v k. o. Beznovci 11. Osnutek odloka o cenah za geodetske storitve 12. Predlog odloka o opravljanju blagovnega prometa z osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov v občini Murska Sobota 13. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 14. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem prometnem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 15. Volitve in imenovanja 16. Delo zborov Skupščine SR Slovenije 17. Delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja 18. Predlogi, sklepi, mnenja in obvestila Gradivo za obravnavo 3., 10., 11. in-15. točke‘dnevnega reda je posredovano vodjem delegacij in vodjem konferenc delegacij. Gradivo za obravnavo 4., 5i, 7„ 8. in 9. točke dnevnega reda je objavljeno v 3. številki Delegatskega vestnika, z dne 3. marec 1981. Osnutek programa dela zborov občinske skupščine je bil objavljen v 1. številki Delegatskega vestnika, z dne 30. januar 1981. Spremembe in dopolnitve bomo posredovali vodjem delegacij in vodjem konferenc delegacij. Osnutke odlokov pod 12., 13. in 14. točko dnevnega reda sta zbora obravnavala na seji zborov občinske skupščine dne 13. februarja 1981 in so bili posredovani vodjem delegacij in vodjem konferenc delegacij. Zbori k osnutkom niso dali nobenih pripomb, zato jih v istem besedilu obravnavamo kot predloge. Informacija k 16. in 17. točki dnevnega reda bo podana na seji. 12 - DELEGATSKI VESTNIK porabo delavcev je višina sredstev skupne porabe po posameznih namenih na delavca' dosežena v preteklem letu v OZD. 6. člen Za delo občinskih in medobčinskih upravnih organov in pravosodnih organov se v letu 1981 zagotovijo: — sredstva, ki jih delavci v skladu z navedenim zakonom pridobivajo kot dohodek delovne skupnosti, — sredstva za osebne dohodke funkcionarja, ki vodi upravni organ in njegovega namestnika, — sredstva za materialne stroške, — sredstva opreme in — sredstva za posebne namene. 7 . člen Sredstva za realizacijo programov dela se med letom dodeljujejo občinskim in medobčinskim upravnim in pravosodnim organom enakomerno kot mesečne akontacije. Proračunski koristniki morajo 20 dni po preteku polletja in 20 dni po preteku leta poročati izvršnemu svetu skupščine občine o realizaciji programov dela. O stanju in izvajanju programov bo izvršni svet poročal občinski skupščini. Poročila so osnova za dodelitev višine akontacije za naslednje polletje. Koristniku proračunskih sredstev, ki poročila o realizaciji programa dela ne predloži v roku iz prejšnjega odstavka, se akontacija zmanjša za 20 %. 8. člen Dokler ne bodo izdelana merila za finančno vrednotenje del in nalog se bodo občinskim in medobčinskim upravnim organom sredstva za osebne dohodke delavcev zagotavljala na podlagi bruto vrednosti točke, ki je veljala na dan 31. 12. 1980. Ta vrednost točke se lahko na podlagi sklepa izvršnega sveta skupščine občine med letom poveča v skladu z gibanjem osebnih dohodkov v gospodarstvu v občini 'in dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981. 9. člen Sredstva za materialne stroške ter opremo in amortizacijo se določijo v sklad z vrednostjo materiala in storitev ter opreme. • Sredstva za opremo in amortizacijo ter za posebne namene bodo organom v letu 1981 dodeljena na podlagi utemeljenih pismenih zahtevkov, ki jih obravnava izvršni svet skupščine občine M. Sobota. 10. člen Ce se med letom znatno spremeni delovno področje ali pristojnost, obseg ali narava nalog ter pogoji za njihovo izvrševanje, se občinskim in medobčinskim upravnim in pravosodnim organom lahko sporazumno poveča ali zmanjša tudi obseg sredstev za delo. Ce se med letom ustanovi novi organ se sredstva za njegovo delo zagotovijo iz tekoče proračunske rezerve na podlagi predračuna, ki ga potrdi izvršni svet skupščine občine M. Sobota. Ce je med letom prenehal delovati organ ali drug uporabnik sredstev občinskega proračuna, se neuporabljena sredstva za njegovo dejavnost prenesejo v tekočo proračunsko rezervo. 11. člen Občinski in medobčinski upravni in pravosodni organi ter drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo izvrševati svoje naloge v okviru sredstev, ki so jim odobrena. Ti ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegale z občinskim proračunom določena sredstva. Občinski in medobčinski upravni in pravosodni organi ter njihove delovne skupnosti smejo prevzemati obveznosti po pogodbah in samoupravnih sporazumih le v mejah sredstev, ki so jim odobrena z občinskim proračunom. 12. člen Izvršni svet skupščine občine lahko začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v posebnem delu občinskega proračuna razporejeni za posamezne namene, ali začasno omeji uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v planirani višini. O ukrepih iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet skupščine občine obvestiti skupščino občine in predlagati ustrezne ukrepe ali spremembe v občinskem proračunu. 13. člen Vsi prihodki, ki jih občinski ali medobčinski upravni in pravosodni organi ustvarijo s svojo dejavnostjo so prihodek občinskega proračuna. 14. člen Sekretariat za občo upravo občine M. Sobota spremlja izvrševanje občinskega proračuna pri občinskih in medobčinskih upravnih in pravosodnih organih ter drugih uporabnikih sredstev občinskega proračuna in o porabi obvešča izvršni svet skupščine občine. 15. člen Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so odobrena občinskim in medobčinskim upravnim in pravosodnim organom ter drugim uporabnikom sredstev občinskega proračuna so odgovorni funkcionarji, ki vodijo te organe oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec. Za zakonito uporabo sredstev občinskega proračuna je odgovoren tudi vodja računovodstva proračuna občine. 16. člen Občinski in medobčinski upravni organi in pravosodni organi ter drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna so dolžni predložiti sekretariatu za občo upravo finančne načrte za leto 1982 v mesecu novembru, zaključne račune za leto 1981 pa najpozneje do konca februarja 1982. 17. člen Nosilec sredstev v razdelilniku bilance za: — skupščinsko dejavnost in dejavnost izvršnega sveta — negospodarske investicije — kulturno prosvetno dejavnost — socialno varstvo in zdravstveno varstvo — komunalno dejavnost — intervencije v gospodarstvu in tekoče proračunske rezerve — je Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota — dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev je Občinska konferenca SZDL Murska Sobota, — dejavnost ljudske obrambe je Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito — geodetska dela po srednjeročnem programu je Geodetska uprava občine M. Sobota — za delovanje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih pa zbor krajevnih skupnosti na predlog izvršnega sveta skupščine občine. 18. člen Skupščina občine Murska Sobota pooblašča izvršni svet, da odloča — o uporabi sredstev rezerve občinskega proračuna, vendar samo za namene iz 1. in 2. točke 39. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbeno političnih skupnostih do višine 5000.000,00 din, — o porabi sredstev tekoče proračunske rezerve, — o odpisu neizterljivih prispevkov ter drugih neizterljivih obveznostih, ki so prihodek občinskega proračuna. 19. člen Ta odlok začne veljati 8/dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od 1. januarja 1981 STRAN 13 VESTNIK, 3. MARCA 1981 2 - DELEGATSKI VESTNIK DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR bo imel sejo v petek, 13. marca 1981 ob 12. uri v sejni sobi občinske skupščine. Razen ugotovitve prisotnosti in potrditve zapisa bo obravnaval: — Osnutek amandmajev v Ustavi SR Slovenije — Osnutek sprememb in dopolnitev Statuta občine Murska Sobota — - Predlog programa dela zborov občinske skupščine v letu 1981 — Proračun občine za leto 1981 — ter odloka pod 9. in 12. točko dnevnega reda Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti Gradivo za obravnavo navedenih vprašanj je objavljeno v tej številki Delegatskega vestnika. SPREMEMBE USTAVE SR SLOVENIJE Zbori Skupščine SR Slovenije so na sejah 22. oktobra 1980 obravnavali spremembe Ustave SR Slovenije in jih dali v javno razpravo. Besedila osnutkov amandmajev objavljamo v tej številki Delegatskega vestnika (že prej pa je bil osnutek objavljen v sredstvih javnega obveščanja, Poročevalec, itd.). Poročila in obrazložitve k spremembam Ustave so objavljene v Poročevalcu dne 11. novembra 1980 in Delo dne 11. novembra 1980. Večer, dne 11. novembra 1980 in drugih sredstvih javnega obveščanja. Pri obravnavi ustavnih amandmajev naj delegati koristijo navedeno gradivo. AMANDMA I. 1. Vsi organi oblasti in samoupravljanja ter drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij zagotavljajo v okviru svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti, uresničevanje interesov delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v družbenoekonomskih in političnih odnosih socialističnega samoupravljanja. zlasti pa v delegatskem sistemu in tudi pogoje za uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti delovnih ljudi in občanov v samoupravnih in drugih organizacijah in skupnostih in v družbenopolitičnih skupnostih. Organizacija, sestava in način dela kolektivnih organov oblasti in samoupravljanja se urejajo tako, da se zagotavljajo kolektivno delo, odločanje in odgovornost ter enakopravnost članov teh organov pri uresničevanju njihovih pravic, dolžnosti in odgovornosti, določenih z ustavo oziroma statutom in zakonom. Vsak član kolektivnega organa je osebno odgovoren za svoje delo in v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi za delo in odločitve tega organa. Vsak član kolektivnega organa, kije pooblaščen, da sodeluje pri delu drugih organov in teles, mora po načelih delegatskega sistema ravnati v skladu s pooblastili, smernicami in stališči tega organa. Vsi organi oblasti in samoupravljanja in drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij morajo izvrševati svoje pravice in dolžnosti tako, daje omogočeno uresničevanje družbenega nadzorstva nad njihovim delom. 2. S tem amandmajem se dopolnjujejo določbe 1. točke II. poglavja II. dela ustave SR Slovenije. AMANDMA II 1. Voljeni in imenovani funkcionarji in drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij, za katere tako določajo ustava, statut ali zakon, se volijo oziroma imenujejo za dobo do štirih let. če za posamezne izmed njih ustava ne določa drugače. Voljeni in imenovani funkcionarji in drugi nosilci samoupravnih. javnih in drugih družbenih funkcij, za katere tako določajo ustava, statut ali zakon, so lahko izvoljeni oziroma ‘' imenovani za isto funkcijo največ dvakrat zaporedoma, če za posamezne izmed njih ustava ne določa drugače. Dolžino mandatne dobe in omejitev ponovne izvolitve oziroma imenovanja izvoljenih in imenovanih funkcionarjev in drugih nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij, za katere tako določajo ustava, statut ali zakon, določajo ustava oziroma v skladu z ustavo statut, zakon ali poslovnik skupščine družbenopolitične skupnosti. Dolžino mandatne dobe nosilcev pravosodnih funkcij in družbenega pravobranilca samoupravljanja in možnost njihove ponovne izvolitve oziroma imenovanja ureja zakon. 2. S tem amandmajem se nadomesti 182. člen ustave SR Slo\#nije, AMANDMA III 1. Predsedstvo republike sestavlja sedem članov, ki jih volijo občinske skupščine in skupščine skupnosti občin kot posebnih družbenopolitičnih skupnosti, ter predsednik centralnega komiteja Zyeze komunistov Slovenije in predsednik republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, ki sta člana predsedstva republike po položaju. Člani predsedstva republike so izvoljeni, če je za listo kandidatov za člane predsedstva glasovalo večina vseh delegatov v dveh tretjinah občinskih skupščin ter skupščin skupnosti občin kot posebnih družbenopolitičnih skupnosti. 2. Predsednika predsedstva republike voli skupščina SR Slovenije izmed izvoljenih članov predsedstva. Predsednik predsedstva republike se voli za eno leto in je lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljen za to funkcijo. Postopek in način volitev predsednika in članov predsedstva republike določa zakon. 3. S tem amandmajem se nadomestijo prvi, tretji in črtrti odstavek 383. člena ustave SR Slovenije ter dopolnita 335. in 350. člen ustave SR Slovenije. AMANDMA IV 1. Za predsednika izvršnega sv 'ta ne more biti ista oseba izvoljena dvakrat zaporedoma. Člani izvršnega sveta, republiški sekretarji in drugi z zakonom določeni republiški funkcionarji, ki vodijo republiške upravne organe, so lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljeni ozrioma imenovani na isto funkcijo. 2. Izvršni svet odloča z večino glasov vseh članov. 3. S tem amandmajem se nadomestijo peti in šesti odstavek 394. člena in drugi odstavek 3§7. člena ustave SR Slovenije. AMANDMA V I. Ustavno sodišče sestavlja devet sodnikov. Sodnike ustavnega sodišča voli na predlog Predsedstva republike Skupščine Socialistične republike Slovenije za osem let in po poteku te dobe ne morejo biti ponovno izvoljeni. 2. Predsednika ustavnega sodišča vodili Skupščina Socialistične republike Slovenije izmed sodnikov na predlog Predsedstva republike za eno leto in je lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljen za to funkcijo. 3. S tem amandmajem se nadomestita prvi in drugi odstavek 425. člena ustave SR Slovenije: SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA OBČINE MURSKA SOBOTA Skupščina občine Murska Sobota je v letu 1980 sprejela nov ustreznih sprememb in dopolnitev statuta. Osnutek je pripravila statut občine. Ze ob sprejetju je bilojasno. da bopotrebno statut statutarno pravna komisija in je bil obravnavan v delovnih v krajšem času dopolniti oziroma spremeniti, predvsem po telesih občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij ter vprašanju kolektivnega dela, odgovornosti in odločanja. bo ostal v javni razpravi do jeseni (sprejet bo po sprejetju Osnutek ustavnih amandmajev je dal osnovo za pripravo ustavnih amandmajev). STRAN 14 VESTNIK, 3. MARCA 1981 DELEGATSKI VESTNIK - U V globalu bi naj bila sredstva za materialne izdatke občinskih in medobčinskih upravnih organov ter pravosodnih organov večja za 18% na realizacijo v letu 1980. Sredstva sklada skupne porabe za te organe bi naj bila večja v globalu za 18 % na realizacijo iz preteklega leta in bi se naj uporabila za sledeče namene: regres za prehrano, regres za letni dopust, za izobraževanje ob delu, za jubilejne nagrade, za odpravnine in za druge skupne potrebe. V skladu z zakonom o ugotavljanju in zagotavljanju celotnega prihodka in odhodka se morajo sredstva sklada skupne porabe oblikovati iz ostanka čistega dohodka. 2. Sredstva za dejavnost družbenopolitičnih organizacij in združenj: V občinskem proračunu se bodo v letu 1981 zagotavljala sredstva za redno dejavnost in posebne namene naslednjim družbenopolitičnim organizacijam in združenjem: Občinski konferenci SZDL. Občinski konferenci ZSMS. Občinskemu združenju Zveze borcev NOV. Občinski konferenci zveze rezervnih vojaških starešin. Skupnosti slovenskih občin. Stalni konferenci mest. Odboru prekmurske čete — brigade NOV in Medobčinskemu svetu SZDL. Zavodu za ekonomiko in urbanizem bodo zagotovljena sredstva na podlagi programa dela in posebne pogodbe. Zavodu za časopisno in radijsko dejavnost bodo letos zagotovljena bistveno večja sredstva na podlagi priporočila zborov skupščine in obveznosti družbeno politične skupnosti kot soustanoviteljice za pokrivanje razlike v ceni, pri Vestniku. Ta sredstva bodo znašala 128 % na realizacijo v letu 1980. 3. Sredstva za ljudsko obrambo: V proračunu občine se zagotavlja del sredstev za kritje stroškov skupnih obrambnih priprav v združenem delu, krajevnih skupnostih in drugih organih na nivoju občine. V te namene je predvidenih 11.268.400.00 din ali 17 % več kot v preteklem letu. 4. Sredstva za negospodarske investicije: Skupaj se predvideva v.ta namen 5.812.000.00 din toje 113 % več od realizacije v letu 1980. Sredstva se bodo uporabila za odplačevanje anuitet, za sofinanciranje investicijskega vzdrževanja poslovnih prostorov za postajo Milice v Murski Soboti in G. Petrovcih. za nabavo terminala in opreme za potrebe Sekretariata za notranje zadeve. 5. Socialno skrbstvo: Za te namene je predvidenih 1.351.000.00 din ali za 18 % več kot v letu 1980. Iz teh sredstev se krijejo stroški za podpore družinskim članom, katerih edini hranilec je na odsluženju vojaškega roka s prispevkom za zdravstveno zavarovanje teh oseb, sredstva za priznavalnine borcem NOV in njihovih družinskih članov in prispevek za zdravstveno zavarovanje teh oseb. 6. Zdravstveno varstvo: Predvidena so sredstva za kritje stroškov mrliško—ogledne službe, ki jo mora zagotavljati občina v višint 136.600.00 din to je 16 % več kot je bilo realizirano v preteklem letu. 7. Komunalna dejavnost: V okviru tega se zagotavljajo sredstva za geodetska dela in zemljiški kataster. V -ta namen bi se naj zagotovilo 2.085.700.00 din ali 18 % več kot v letu 1980. 8. Dejavnost v krajevni skupnosti: Občina je dolžna zagotavljati sredstva>.a funkcionalno de-javnost. funkcioniranje delegatskega sistema in za nekatere naloge ljudske obrambe v krajevni skupnosti. V ta namen se predvideva 5.900.000.00 din toje 18% na lanskoletno realizacijo. 9. Intervencije v gospodarstvu: V letu 1981 bi se naj zagotovila v' okviru tega sredstva za sofinanciranje dejavnosti Kmetijsko zemljiške skupnosti in kmetijsko pospeševalne skupnosti. Zato se predvideva 1.834.000.00 din kar predstavlja 18 % več sredstev kot je bilo realiziranih v letu 1980. 10. Odstopljeni prihodki za posebne namene: N antenska sredstva za zdravstveno varstvo živali, to so takse na promet parklarjev in kopitarjev, pristojbine za veterinarsko higiensko službo in turistične takse se zbirajo in stekajo v proračun vendar se istočasno v enakem znesku nakazujejo na posebne žiro račune po namenih. 11. Razporeditev presežka prihodkov nad odhodki: Presežek planiran v višini 5.908.060.00 din bo tudi v tem letu prenesen na posebno partijo žiro računa proračuna občine za naslednje namene: občinske blagovne rezerve, za kompenzacije, za pokrivanje posledic morebitnih naravnih nesreč. IV. ZAKLJUČEK Javna razprava o osnutku proračuna občine Murska Sobota za leto 1981 bo trajala do 15.3. 1981. predlog v katerem bodo upoštevane utemeljene pripombe .,pa bo pripravljen do 31. 3. 1981 ko je predvidena seja zborov občinske skupščine in preneha veljati odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine M. Sobota v prvem tromesečju 1981. ODLOK 0 PRORAČUNU OBČINE MURSKA SOBOTA ZA LET01981 STRAN 14 VESTNIK, 3. MARCA 1981 1. člen S proračunom za leto 1981 (v nadalnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini M. Sobota-v letu 1981. 2. člen Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo 158.511.000,00 din ali 14,7 % več kot v letu 1980 in se razporedijo: — za splošno porabo v občini — odstopljeni prihodki — sredstva za posebne namene 145.555.940,00 din 7.047.000,00 din 5.908.060,00 din Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci, ki je sestavni del splošnega dela občinskega proračuna. 3. člen Od prihodkov iz prejšnjega člena se 1 % izloča v sredstva rezerve občine M. Sobota in znaša 1,585.110,00 din. 4. člen Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oz. uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če z odlokom ali s posebnim aktom skupščine občine M. Sobota ali njenega izvršnega sveta oz. v pogodbi med skupščino občine M. Sobota in nosilcem oz. uporabnikom sredstev, ni drugače določeno. 5. člen Podlaga za pridobivanje sredstev za delo občinskih upravnih organov, medobčinskih upravnih organov in pravosodnih organov (v nadaljnjem besedilu: občinski in medobčinski upravni in pravosodni organi) in s tem tudi dohodka delavcev njihovih delovnih skupnosti so programi dela in doseženi rezultati delavcev pri izvrševanju programov. V programu dela morajo biti delovne naloge ustrezno izkazane in razvrščene v značilne skupine glede na naravo, vrsto in zahtevnost, stopnjo in vsebino odgovornosti ter pogoji dela. Podlaga za ugotavljanje potrebnega obsega sredstev za osebne dohodke delavcev je število izvajalcev, potrebnih za izvršitev programiranih del in nalog in povprečni osebni dohodek glede na raven in gibanje osebnih dohodkov delavcev v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dela in naloge enake zahtevnosti v približno enakih delovnih pogojih in odgovornostjo za opravljeno delo. Osnova za ugotavljanje potrebnega obsega sredstev za skupno DELEGATSKI VESTNIK - 3 Prvi ustavni amandma podrobneje razčlenja načelo o ko-lektivnem delu, odločanju in odgovornosti: Statutarna komisija predlaga, da bi določilo o kolektivnem delu in odločanju v celoti vnesji tudi v statut občine. Zaradi tega je 6. a člen enak prvemu ustavnemu amandmaju. .6 . b člen določa v prvem odstavku osnovno načelo glede dolžine mandatnega obdobja, kije lahko do štirih let. Krajša mandatna obdobja so določena s statutom in drugimi samoupravnimi akti (statuti KS. statuti SIS). Prav tako bodo s temi akti predvidene možnosti ponovne izvolitve za določene funkcije. Ostali členi sprememb in dopolnitev statuta konkretizirajo načelo 6. b člena. I. V poglavju »Občine M. Sobota« se doda 6. a člen, ki se glasi: Vsi organi oblasti in samoupravljanja ter drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij zagotavljajo v okviru svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti uresničevanje interesov delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v družbenoekonomskih in političnih odnosih socialističnega samoupravljanja. zlasti pa delegastskem sistemu, in tudi pogoje za uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti delovnih ljudi in občanov v samoupravnih in drugih organizacijah in skupnostih in v občini. Organizacija, sestava in način dela kolektivnih organov oblasti in samoupravljanja se urejajo tako, da se zagotavljajo kolektivno delo, odločanje in odgovornost ter enakopravnost članov teh organov pri uresničevanju njihovih pravic, dolžnosti, odgovornosti, določeni z ustavo, statutom, zakoni in drugimi predpisi. Vsak član kolektivnega organa je* osebno odgovoren za svoje delo in v skladu s.svojimi pravicami in dolžnostmi za delo in odločitve lega organa. Vsak član kolektivnega organa, ki je pooblaščen, da sodeluje pri delu drugih organov in teles, mora po načelih delegatskega sistema ravnati v skladu s pooblastili, smernicami in stališči tega organa. Vsi organi oblasti in samoupravljanja in drugi nosilci samoupravnih, javnih iri drugih dtižbenih funkcij morajo izvrševati svoje pravice in dolžnosti tako, da je omogočeno uressni-čevanje družbenega nadzorstva nad njihovim delom. 11. 6. b člen Voljeni ali imenovani funkcionarji občinske skupščine in < drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij se volijo oziroma imenujejo za dobo do štirih let. Statut občine, statuti samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti ter statuti oziroma drugi akti samoupravnih organizacij in skupnosti določijo dolžino mandatne dobe in . omejitve ponovne izvolitve oziroma imenovanja funkcionarjev občinske skupščine in drugih nosilcev samoupravnih, javnih in družbenih funkcij. / 111. 183. člen se glasi: Občinska skupščina izvoli izmed delgatov zborov predse dnika občinske skupščine za dobo dveh let. Ista oseba je lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljena na to funkcijo. VARIANTA:Občinska skupščina izvoli izmed delegatov zborov predsednika občinske skupščine za dobo dveh let. Za predsednika občinske skupščine ne more biti ista oseba izvoljena dvakrat zaporedoma. IV. 188. člen se glasi: Občinska skupščina ima podpredsednika, ki nadomešča predsednika če je ta zadržan. Podpredsednika izvoli občinska skupščina izmed delegatov zborov za dobo dveh let. po postopku. ki je predviden za izvolitev predsednika. Ista oseba je lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljena na to funkcijo. VARIANTA: Občinska skupščina ima podpredsednika, ki nadomešča predsednika, čeje ta zadržan. Podpredsednika izvoli občinska skupščina izmed delegatov zborov za dobo dveh let po postopku, ki je predviden za izvolitev predsednika. Za podpredsednika občinske skupščine ne more biti izvoljena ista oseba dvakrat'zaporedoma. V. 3. odstavek* 189. člena se glasi: Predsednik in podpredsednik zbora se volita za dobo dveh let po postopku, ki je predviden za izvolitev predsednika občinske skupščine. Ista osebaje lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljena na to funkcijo. h * VI. 192. člen se glasi: Sekretarja občinske skupščine imenuje občinska skupščina za dobo štirih let. Ista oseba je lahko dvakrat zaporedoma imenovana na to funkcijo. VII. 205. člen se glasi: Izvršni svet sestavljajo predsednik, eden ali več podpredsednikov in določeno število članov. Število članov izvršnega sveta določi občinska skupščina s sklepom. Predsednika izvršnega sveta voli občinska skupščina na predlog občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva. Podpredsednika in člane izvršnega sveta voli občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta in mnenja občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva. Predsednika izvršnega sveta voli občinska skupščina za dobo štirih let. Ista oseba ne more biti dvakrat zaporedoma izvoljena za predsednika izvršnega sveta. Predsednike in člane izvršnega sveta voli občinska skupščina za dobo štirih let. Ista oseba je lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljena za člana izvršnega sveta. 4 Mandat predsednika, podpredsednikov in članov izvršnega svetuje vezan na mandatno obdobje občinske skupščine. Občinska skupščina izvoli izmed delegatov zborov predse-občinska skupščina s tajnim glasovanjem. POROČILO 0 ZAGOTOVITVI SREDSTEV ZA ODPRAVO POSLEDIC PO TOČI V LETU 1980 STRAN 15 VESTNIK, 3. MARCA 1981 Izvršni svet Je v poročilu, ki ga je predložil zborom občinske skupščine za sejo dne 6. 10. 1980 navedel obseg sredstev, ki jih je zagotovila za odpravo posledic po toči socialistična republika Slovenija. Na tej seji so zbori tudi podprli akcijo za odstop enodnevnega zaslužka in sprostili za isti namen 2 milijona dinarjev iz občinskega rezervnega sklada. Ker so na posebni račun za odpravo posledic prispela sredstva republiške solidarnosti in je sklenjena tudi akcija za zbiranje enodnevnega zaslužka delavcev in prostovoljnih prispevkov združenih kmetov, predlaga izvršni svet predračun prihodkov in odhodkov sredstev za odpravo posledic po toči. Po tem predračunu bodo znašali prihodki in odhodki 38.705.900 dinarjev, odhodki za odpravo posledic na območju občine pa skupaj 37.809.160 dinarjev. 896.740.— dinarjev je prispevek soboške občine za poračun delitv.e v okviru pomurske solidarnosti, za katero so se zavzele družbenopolitične organizacije pomurskih občin in sporazumeli delegati skupščine skupnosti pomurskih občin. Pretežni del sredstev v znesku 30.890.900.— dinarjev ali skoraj 80 %, ki jih bomo porabili v občini M. Sobota je zagotovila republika, 5.515.000.- dinarjev so zagotovili delavci v združenem delu, obrtniki in združeni kmetje, preostanek pa je delež občinskega rezervnega sklada in prispevek občine Ljubljana—Center. Slednji je znak posebne solidarnosti soboški občini, s katero jo vežejo vezi dobrega in uspešnega sodelovanja. Pretežni del solidarnostne pomoči republike je bil dodeljen namensko za odpravo posledic v prvi fazi ukrepov in predvsem za odpravo posledic v kmetijstvu z namenom, da se ohrani njegova reprodukcijska sposobnost. Namembnost uporabe je točno določil republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. S predračunom odhodkov se sredstva delijo le med dvema kmetijskima organizacijama na osnovi udeležbe v skupni škodi in doseženega sporazuma. Potrebno je poudariti, da je pomoč obema kmetijskima organizacijama vezana na realizirano proizvodnjo mleka in mesa ter posejane površine ozimine, koruze in sladkorne pese gospodarstev, ki so utrpela škodo. Regres za gradnjo silosov je v bistvu podaljšek akcije, ki teče že skoraj 3 leta z namenom, da se zagotovi čim boljša oskrba s krmo. Regres na obresti za premostitvene kredite bo poračunan med organizacijama potem, 10 - DELEGATSKI VESTNIK proračuna, da zahtevke temeljito proučijo ter uskladijo z dejansko možnostjo rasti splošne porabe. . Po odloku o proračunu občine M. Sobota za leto 1981 bi znašali skupni predvideni prihodki 158.511.000,00 din ali 14,7 % nad realizacijo v letu 1980. Družbeni dogovor o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1981 prinaša novost pri ugotavljanju osnove za povečanje sredstev za splošno porabo. Tako se bodo izvirni proračunski prihodki občine povečali za 1'8 % na sredstva, ki so bila zbrana v letu 1980. zmanjšana: — za sredstva, ktso.bila po družbenem dogovoru o ukrepih za omejevanje splošne porabe v občinah v letu 1980 usmerjena na posebno partijo žiro računa proračuna občine in porabljena za kontpenzacije in blagovne rezerve; — za sredstva od turističnih taks, taks na promet parklarjev in kopitarjev ter veterinarsko higienskih pristojbin; — -za sredstva od lastnih prihodkov upravnih organov, ki bi naj bila prav tako izvzeta vendar uporabljena za nove naloge uprav za družbene prihodke, kar je v tem dogovoru kot varianta zato jih v osnutku odloka o proračunu še upoštevamo v prihodkih. Tako znašajo izvirni prihodki občinskega proračuna, kijih je možno razporediti 145.555.940.00 ali 19,2 % več kot v lanskem letu. II. VIRI PRIHODKOV OBČINSKEGA PRORAČUNA Obseg prihodkov v letu 1981 predstavljajo naslednji osnovni viri: Občinski davek iz osebnega dohodka, občinski davek iz osebnega dohodka od kmetijske in gospodarske dejavnosti ter samostojne obrti, občinski davek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, občinski davek iz osebnega dohodka od intelektualnih storitev, davek od skupnega dohodka občanov, posebni občinski davek od prometa proizvodov, alkoholnih pijač in plačil od storitev, davek na promet nepremičnin in pravic, dohodek od premoženja od zgradb, na dediščine, tovorna motorna vozila, na posest zgradb in na prihodek od iger na srečo, občinske upravne in komunalne takse, odstopljeni del republiških taks in kazni in ostali prihodki upravnih organov po zakonu o davkih in opravljenih storitev. Odstotek povišanja posameznih virov občinskega proračuna je izdelan na osnovi ocen realizacije za leto 1980. Ocena prihodkov od občinskega davka iz osebnega dohodka temelji m< predvidenem povečanju osebnih dohodkov zaposlenih v občmi Murska Sobota. Prihodki ob občinskega davka od kmetijske dejavnosti se bodo povečali zaradi povišane davčne stopnje za tiste občane, ki nimajo statusa kmeta in zaradi davčnih olajšav v lanskem letu na račun odprave posledic po toči in neurja. Pri občinskem davku od opravljanja samostojne obrti se predvideva povečanje v istem obsegu, kot v lanskem letu. Enako velja tudi za davek od avtorskih pravic, patentov, tehničnih izboljšav in intelektualnih storitev. Prihodek od skupnega dohodka občanov bo predvidoma znašal le 100.000.00 din. od tega zneska bo potrebno poračunati obveznosti preplačila v letu 1980. Ta prihodek se zmanjšuje zaradi povečanega limita/ Posebni občinski davek od prometa proizvodov se bo povečal zaradi povečanja cen. Nekoliko manj pa se bo povečal dohodek od prometa alkoholnih pijač in plačil od storitev. Dohodek od davka na promet nepremičnin in pravic, na dohodek od premoženja, od zgradb, na dediščine, tovorna motorna vozila, na posest zgradb in od prihodkov od iger na srečo pa bo porasiel v enaki višini kot v letu 1980. Prihodki od taks se tudi v letu 1981 ne bodo bistveno povečali, razen republiških sodnih taks, ki bodo povečane v istem povprečju kot v prejšnjih letih. * Prihodki občinskih upravnih organov bodo porasli predvsem zaradi povečanega obsega storitev in višjih stroškov le-teh. Tudi v letošnjem letu se ne predvidevajo republiška dopolnilna sredstva razen za potrebe dvojezičnega poslovanja. III. RAZPOREDITEV PRIHODKOV OBČINSKEGA PRORAČUNA Uporabniki proračunskih sredstev so predlagali načrt potrebnih sredstev za izvršitev .sojih programov. Skupno s sprejetimi obveznostmi občinske skupščine in zahtevki uporabnikov proračunskih sredstev bi bilo potrebno zbrati za leto 1981 Prihodkov din 150.183.078,00. Po predvidevanjih bo znašala vsota prihodkov za leto 1981 din 158.511.000.00. Glede na dovoljeno rast prihodka bo mogoče zagotoviti sredstev v višini din 145.555.940.00. Torej nastopa razlika manjkajočih sredstev din 4.627.138.00 Po predlogu Izvršnega sveta se pa ta razlika zniža na razliko dovoljenih prihodkov in razporedi za naslednje namene: 1. sredstva za delo državnih organov: Občina je dolžna zagotoviti sredstva za delo občinskih upravnih organov, medobčinskih upravnih organov in služb in pravosodnih organov upoštevajoč naravo, vrsto, obseg in zahtevnost nalog in opravil, da se zagotovi neovirano delovanje in izvrševanje njihovih funkcij v skladu z ustavo in zakoni. V letu 1981 se bodo sredstva za delo občinskih upravnih organov in medobčinskih upravnih in prvosodnih organov zagotavljala v skladu s 100. in 104. členom zakona b sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter republiških upravnih organih. V okviru dohodka delovne skupnosti občinskih, medobčinskih in pravosodnih organov pridobivajo delavci teh organov sredstva za osebne dohodke in skupno porabo v skladu z načelom delitve po delu, v skladu z merili družbenega dogovora o skupnih osnovah za usklajeno urejanje odnosov pri pridobivanju in razporejanju dohodka delovnih skupnosti upravnih in drugih organov ter pri delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Osnova za pridobivanje sredstev za delo in s tem tudi dohodka delavcev delovnih skupnosti so programi dela in dejanski rezultati dela pri uresničevanju teh programov. Ker doslej še niso bila izdelana in sprejeta merila za finančno vrednotenje programov dela upravnih in pravosodnih organov, bo izvršni svet skupščine občine skladno z določili 114. člena zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, predpisal osnove in merila za zagotavljanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo t ter začasno uredil druga vprašanja v zvezi s pridobivanjem dohodka upoštevajoč izhodišča, ki jih opredeli izvršni svet skupščine SR Slovenije. V občinskem proračunu za leto 1980 se zagotavljajo občinskim in medobčinskim upravnim organom ter pravosodnim organom v okviru sredstev za delo sredstva za osebne dohodke in skupno porabo, sredstva za osebne dohodke funkcionarjev, sredstva za materialne stroške, sredstva za opremo in sredstva za posebne namene. Masa sredstev za osebne dohodke je izračunana na podlagi poprečnega števila zaposlenih delavcev v letu 1980. upoštevajoč bruto vrednost točke oz. višino osebnega dohodka voljenega ali imenovanega funkcionarja povečana za 20,5 %. V masi je upoštevan tudi posebni dodatek, ki ga prejemajo delavci oddelka za ljudsko obrambo in ki ga bodo prejemali nekateri delavci oddelka za notranje zadeve ter nekateri delavci s posebnimi pooblastili ter delavci z znanjem madžarskega jezika, ki poslujejo dvojezično. V drugi polovici leta 1980 je bil ustanovljen medobčinski upravni organ za inšpekcijske službe občin Pomurja, za katerega je potrebno zagotoviti v letu 1981 sredstva za delo v skladu s posebnim dogovorom, ki so ga sprejeli izvršni sveti skupščin občin pomurskih občin. V te namene bo potrebno zagotoviti nekoliko več sredstev zlasti za zagotovitev strokovnega kadra, ki je sistemiziran za mejdobčinske inšpekcije. V te namene se predvideva 7.200.000.00 din kar predstavlja 108 % več sredstev kot v letu 1980. V letu 1981 bodo morali tudi občinski in medobčinski upravni organi izločiti v sredstvih za delo minimalno amortizacijo za nadomeščanje obrabljenih osnovnih sredstev. Zato je potrebno tudi v ta namen zagotoviti sredstva v višini, ki jo predvideva zakon, vendar se zato v postavki vzdrževanje ne predvidevajo nobena sredstva. STRAN 15 VESTNIK, 3. MARCA 1981 7 4 - DELEGATSKI VESTNIK ko bodo izčrpani krediti, ki jih je najela oziroma zagotovila interna banka ABC Pomurke za realizacijo celotnega sanacijskega programa. Del sredstev republiške solidarnosti je bil namenjen tudi za sanacijo posledic na objektih v družbeni lastnini in na cestah. Izvršni svet v predračunu odhodkov predlaga, da se sredstva za sanacijo objektov namenijo kot delež za obnovo šolske zgradbe v Gederovcih. Za isti namen bi dodelili še nadaljnjih 106,000.-dinarjtv iz sredstev občinske solidarnosti, skupen znesek pa bi tvoril približno polovico obnovitvenih stroškov. Drugi del bo zagotovila osnovna šola Tišina iz amortizacije in zavarovalnine ter samoupravna skupnost za izobraževanje. Sredstva, ki se iz republiške solidarnosti namenjajo za popravilo cest, bi se po predlogu uporabila za popravilo ceste Otovci—Vidonci—Grad. Prav tako bi se uporabilo za popravilo cest na območju, ki ga je v letu 1980 prizadela toča, še nadaljnjih 1.430.000.- dinarjev sredstev občinske solidarnosti. Za tak predlog se je izvršni svet odločil, ker cestno-komunalna skupnost zaradi vlaganj v modernizacijo, ne more dovolj dobro vzdrževati makadamskih cest, ki so čedalje slabše. Iz istih razlogov predlaga tudi delež za obnovo mostu v Predanovcih, ki je sicer lokalnega pomena, vendar ga krajevna skupnost sama nikakor ni v stanju docela obnoviti. V predlogu predračuna so predvidena tudi 1 sredstva za dovršitev modernizacije ceste Mačkovci—Otovci. Ob delih v letu 1980 je zmanjkalo denarja za približno 500 metrov ceste in je zato ostala nedokončana. Izvršni svet se je v svojem predlogu za razdelitev sredstev občinske solidarnosti opredelil tudi za to, da je potrebno pomagati tudi tistim delovnim skupnostim, ki jih je toča in neurje posebno prizadelo. Zato bi po predlogu, razen vrnjenega enodnevnega zaslužka njihovih delavcev, prejele OZD Elektro M. Sobota, PTT promet in Opekarna Puconci pomoč, ki bi jo smele uporabiti le za naložbe v razširitev svojih zmogljivosti oziroma ohranitev reprodukcijske sposobnosti. Navedene organizacije so utrpele na svojih osnovnih sredstvih in na izpadu dohodka največjo škodo. Prispevek kmetijski zemljiški skupnosti je namenski. Smela bi ga uporabiti le kot udeležbo za plačilo načrtov za melioracijo le 100,0 % PREDRAČUN PRIHODKOV IN ODHODKOV SREDSTEV ZA ODPRAVO POSLEDIC POTOČ11980 vega brega Ledave od Polane do Domajincev. Znesek predstavlja približno četrtino potreb, območje, kateremu je namenjen, pa je bilo najbolj prizadeto po toči tako v letu 1978, kakor tudi v letu 1980. Temu in nekoliko širšemu območju je namenjen tudi prispevek za izgradnjo deponije za sladkorno peso v Puconcih. Pridelovanje te poljščine bo zavzelo večji obseg in je zato nujno potrebno zgraditi tudi tu deponijo, kakršno imajo že v Bogojini in na Cankovi. Prispevek predstavlja približno polovico potrebne predračunske vsote, ki jo bodo dopolnila še sredstva kmetijske zadruge in sladkorne tovarne v Ormožu. Regresa na obresti bi bili deležni občani, ki so za popravilo stanovanjskih zgradb najeli posojilo pri Temeljni pomurski banki po 6 % obrestni meri. S 50 % regresom bi te-občane izenačili z občani, ki so za popravilo gospodarskih zgradb najeli posojilo pri hranilno-kreditni službi kmetijske zadruge po 3 % obrestni meri. Predračun odhodkov predvideva za popravilo poškodovanih vaških objektov 300.000.- dinarjev. Znesek predstavlja večji del le razliko med ocenjeno škodo in izplačano zavarovalnino. Potrebno pa je opozoriti na to, da nekatere krajevne skupnosti poškodovanih objektov niso imele zavarovanih (Cankova, Krajna), kar ni v skladu niti z načeli dobrega gospodarjenja, niti z načeli upravičenosti do solidarnosti. Končno je izvršni svet bil mnenja, da bi bilo potrebno podpreti tudi prizadevanje čebelarske družine in ji pomagati sanirati škodo na plemenilni postaji in omogočiti razvoj, ki je pomemben tudi iz splošnih gospodarskih vidikov. Predložena razporeditev sredstev po namenih kaže naslednjo strukturo: — za regijsko solidarnost 2,3 % — za kmetijstvo 79,2 % — za ceste in komunalne objekte 8,8 % — zazgradbe \ 1,7 % — za energetiko in telef. promet 6,5 % — ostalo 1,5 % A. PRIHODKI l. Prispevek proračuna SRS 2. Prispevek sredstev rezerv SRS i 3. Prispevek rezervnega sklada SO Murska Sobota 4. Prispevek solidarnosti SRS 5. Prostovoljni prispevki kmetov 6. Enodnevni zaslužek obrtnikov 7. Enodnevni zaslužek delavcev OZD 8. Prispevek občine Ljubljana — Center 990.900.— 1.200.000,— 2.000.000.— 28.700.000.— 175.000.— 40.000,— 5.300.000,— 300.000,— SKUPAJ: 38.705.900,— l. 2. 3. ’ ik 4. B. PRIMARNA DELITEV Namenska poraba republiških solidarnostnih sredstev Namenska poraba sredstev republiškega proračuna Vračilo enodnev. zaslužka skupnostim, ki so utrpele škodo po toči in neurju Za porabo izven delitve pomurske solidarnosti (točka 2, 3 in 8 prihodkov) 28.700.000,— 990.900,— 259.800,— 3.500.000,— 5. Za delitev v okviru pomurske solidarnosti Od tega: a) občina M. Sobota 42,5 % 2.233.460 b) občina G. Radgona 57,5 % 3.021.740 SKUPAJ 33.450.700.— 5.255.200.— 38.705.900,— 6. Poračun delitev v okviru pomurske solidarnosti: a) prisp, občini G. Radgona 3.021.740 b) Prihodek iz solidarnosti ostalih pom. občin (42,5 % od 5.000.000) 2.125.000 c) Razlika za odvod občini G. Radgona 896.740,— 7. Čisti prihodek za odpravo posledic v občini M. Sobota 37.809.160,— I. C. ODHODKI Iz namensko določenih sred. proračuna SRS za l. fazo ukrepov v kmetijstvu: Od tega: 990.900,— — KG Rakičan 29.380 — KZ M. Sobota 961.520 2. Iz namensko določenih sred. republ. solidarnosti za ukrepe v kmetijstvu a) Regres za koruzo - KG Rakičan 2.638.420 28.171.000,- — KZ Panonka b) Regres za setev rži 14.469.901 — KZ Panonka c) Regres za setev koruze 952.200 — KZ Rakičan 595.120 — KZ Panonka d) Regres za setev sladkorne 2.821.460 pese — KG Rakičan 607.500 — KZ Panonka 1.365.000 STRAN 16 VESTNIK, 3. MARCA 1981 DELEGATSKI VESTNIK - 9 Zap. št. Vrsta dohodka Realiz.1980 Plan 1981 Indeks 1 2 3 4 1 " j 10. Nagrade in priznanji občine 127.927,85 127.900,00 100 11. Skupnost slovenskih občin 220.000,00 257.000,00 117 . 12. Stalna konferenca mest 60.000,00 70.000,00 118 13. Inštitut za javno upravo 1.500,00 1.700,00 117 14. Stroški plačilnega prometa 216.280,10 248.700,00 115 15. Stroški referenduma 1980; popis prebivalstva 81 137.449,95 200.000,00 145 16. Za avtomatsko obdelavo davkov na IBM 618.877,90 742.600,00 120 17. Stroški izvidov analiz .pričnin in drugi stroški inšp.služb H’7.528; 70 - 18. Ostala združei^a in organizacije 8.300,00 -- 19. Sofinanciranje postaje milice 2.495.000,00 2.944.000,00 118 20. Vzgoja in varnost v cestnem prometu 42.500,40 50.100,00 118 21. Stroški popisa in ocenitve zgradb '137.539,55 162.060,00 118 15.345.541,95 15-221,340,00 114 b. Uprava SO 22. Uprava bruto osebni dohodki 31.179.395,00 36.015.583,00 115 23, - Prispevki i^ dohodka 3.464.579,00 5^659.080,00 163 23. Materialni stroški 6.982.289,50 8.239.101,00 118 - vzdrževanje zgradbe 524.655,id - - - sklad opreme 1 320.000,00 - - 24. amortizacija - 223.750,00 - 25. Sklad skupne'porabe 2.160.000,00 2.548.800,00 118 44.650.718,60 52.686.314,00 118 c. Temeljno sodišče M. Sobota 15.045.000,00 17.753.000,00 118 d. Temeljno javno tožilstvo M. 'Sobota 2.342.000,00 2.763.000,00 118 e. Sodišče združenega dela M.Sobota 756.400 j 00 945.500,00 125 f. Sodnik za prekrške M. Sobota 2;595.OOO,OO 2J826.100,00 118 g. Družbeni pravobranilec samoupravljanja M. Sobota 553.000,00 680.000,00 123. h. Občinsko javno pravobranilstvo M. Sobota 411.000,00 484.900,00 118 i. Medobčinske inšpek.službe 5.460.572,75 7.200.000,00 208 24.962.972,75 32.652.500,00 130 II. Ljudska obramba 26. Obrambna vzgoja in CZ 2.398.915,00 2.400.000,00 100 27. Občinski štab TO 4.280.000,00 5.050.000,00 118 28. Pokrajinski odbor TO 580.000,00 648.400,00 118 29. Pokrajinski štab TO 2.687.000,00 3.170.000,00 118 9.945.915,00 11.268.400,00 117 III. Dejavnost DPO in društev 30. Občinska konferenca SZDL 2.560.000,00 3.020.000,00 118 31. Pomurski medobčinski svet SZDL 97.000,00 114.000,00 118 32.Občinska konferenca ZSMS - za MDA Goričko 1'. 730.000,00 34.000,00 2.041.000,00 40.100,00 118 118 33., Občinski odbor 'zveze borcev NOV 435.000,00 513.300,00 118 - za ureditev grobišč borcem NOV 11.500,00 15.560,00 118 34. Občinski odbor zveze vojaških voj, 315.000,00 371.000,00 118 35. Odbor prekmurske čete - brigade - NOV 9.300,00 10.900,00 118 - za proslavo 35-letnice 30.000,00 - - 36. Ostale organizacije in društva 650.800,00 767.900,00 118 5.872. ''00,00 6.891.700,00 117 37. Zavod za ek.in urb.M.Sobota 2.640.000,00 3.115.000,00 118 38. SO Maribor-sofinanc.skupnih inšpek.služb 114.996,00 - - 39. SO Ljutomer - sofinane.kmetijske inšpekcije 70.000,00 - - 1 2 3 4 b 40. Zavod za čas. in radijsko dejavnost M. Sobota - za Vestnik 765.000,00 1.750.000,00 228 IV. Negospodarske investicije 41.,Večja vzdrževalna dela na obč. poslovnih zgradbah 3.589.996,00 4.865.000,00 155 42. Sofinanciranje izgradnje posl.prostorov v KU Rogaševci, Grad za potrebe KU 350.000,00 45.“ Sofinanciranje investicijskega vzdrževanja poslovnih prostorov za Postajo milice v M.Soboti in G. Petrovcih 2.162.000,00 44. Nabava terminalov - Za Sekretariat notranje zadeve za 1.300.000,00 45. Odplačilo anuitet od posojil 2.273.137,95 2.350.000,00 103 V. Socialno skrbstvo 46. Kadrovske oskrbnine 2.623.137,95 353.695,00 5.812.000,00 418.000,00 221 118 47. Priznavalnine borcem NOV 790.654,00 933.000,00 118 1.144.349,00 1.351.000,00 118 VI. Zdravstveno varstvo 48. Mrliško ogledna služba 117.785,65 136.600,00 116 VII. Komunalna dejavnost 49. Stroški meritev in sprememb v KO in drugi stroški katastra 1.218.148,50 1.437.000,00 118 50. AOP - zemljiški kataster 448.048,05 530.000,00 118 51. Rente po pogodbah 98.995,95 118.700.00 120 VIII. Dejavnosti krajevnih skupnosti 52. Izvajanje delegatskega sistema 1.765.192,50 5.000.000,00 2.085.700,00 5.900.000,00 118 118 IX. Gospodarski posegi 53. Pospeševanje kmetijstva 1-554.464,00 1.834.000,00 118 54. Prenos pristojbin za veterinarsko higienske storitve 1.466.792,45 - - 55. Prenos taks na promet parklarjev in kopitarjev 4.695.711,55 - - X. Tekoča proračunska rezerva 56. Tekoča proračunska rezerva 7.716.968,00 15.542,60 1.834.000,00 3.266.276,00 24 XI. Sredstva rezerv 57. (1 %) odvod proračunskih prihodkov 1.366.508,25 1.585.110,00 115 Skupaj odhodki splošne porabe . 122.097.228,25 145.555.940,00 119 BI RAZPOREDITEV ODHODKOV IZVEN PRORAČUNSKE BILANCE SPLOŠNE PORABE a) Odstopljeni prihodki za posebne namene 58. Prenos taks na promet parklarjev m -kopitargev 59. Prenos pristojbin za veterinarsko - 5.400.000,00 higienske storitve - 1.530.000,00 — 60. Prenos turističnih taks - 117.000,00 - b) Razporeditev presežka prihodkov nad odhodki - 7.04?.000,00 61. Blagovne rezerve 5.733.184,40 62. Kompenzacije 63. Sredstva na posebnem računu 4.487.824,90 - proračuna 4*699.583,60 5-908.060,00 - SKUPAJ ODHODKI 137.017.821,15 158.511.000,00 115 STRAN 16 VESTNIK, 3. MARCA 1981 OBRAZLOŽITEV K OSNUTKU ODLOKA 0 PRORAČUNU OBČINE MURSKA SOBOTA ZA LET01981 I. OSNOVNA NAČELA ZA SESTAVO PRORAČUNA Osnutek odloka o proračunu občine Murska Sobota za leto 1981 je pripravljen v skladu z zakonom o financiranju splošnih družbenih potreb v družbeno političnih ; skupnostih, zakona o proračunu SR Slovenije za leto 1981, družbenega dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1981, dogovora b uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodkavletu 1981 in zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih ter statuta občine Murska Sobota. Obseg splošne porabe je opredeljen z družbenim dogovorom o izvajanju politike na področju splošne porabe. Čeprav resolucija o izvajanju družbenega plana za leto 1981 v občini Murska Sobota govori o 30 % počasnejši rasti splošne porabe od rasti * dohodka, dogovor predvideva le 20 % počasnejšo rast, kar omogoča porast proračunske porabe za 19,2 % v globalu. S temi opredelitvami bo doseženo, da bo tudi ta oblika porabe podrejena uresničevanju politike ekonomske stabilizacije ter upoštevala dejanske materialne možnosti družbe, ki jih lahko ta nameni za pokrivanje obveznosti, ki se krijejo skozi to obliko porabe. Tako zastavljena politika zahteva odkvseh porabnikov DELEGATSKI VESTNIK - 5 e) Regres za gradnjo silo- 3. sov -1.400.000 f) Regres za obresti za premostitvene kredite 3.321.399 Iz namensko določenih sred. republ. solidarnosti za sanacijo objektov v družbeni lastnini 244.000,— 4. — Od tega: — Občanova šolske zgradbe v Gederovcih 244.000 Iz namensko določenih sred- štev rep. solidarnosti za popravilo cest 285.000,— Od tega: — za popravilo ceste OTOVCI- 5. Vidonci—Grad 285.000 Iz sredstev občinske solidar- nosti 8.118.260,— s Od tega: — Prispevek Elektro M. Sobota za povračilo škode na elek-trovodih 2.000.000,— — Prispevek DO za PTT promet M. Sobota za popravilo škode na telefonskih vodih 500.000,— — Prispevek TOZD Opekarna Puconci za obnovo reprodukcijske sposobnosti 200.000,— — Prispevek Kmetijski zemljiški skupnosti za sofinanciranje melioracijskega projekta »Pole-davlje od Polane do Domajincev« 1.000.000,— — Prispevek KZ Panonka za zgraditev deponije za peso v Puconcih 5.000.000,- — 3 % regresa na obresti za najete kredite občanov pri Temeljni pomurski banki 110.000,- — Prispevek za obnovo šolske zgradbe v Gederovcih 106.000,— — Prispevek za dovršitev modernizacije ceste Otovci odcep Vidonci 1.500.000,- — Prispevki za popravilo cest —navoz gramoza, jarki, utrdi-. tev ipd.) 1.230,000,- — Sebeborci—Bokrač—Kukeč — Sebeborci—Krnci — Moravci—G. Moravci—Fokovci — Pertoča odcep — Šalamenci— Moščanci — Bodonci—Vadarci — Zenkovci—Strukovci — Suhi vrh—Tešanovci — Vučja gomila—Tešanovci — Vaneča—Dolina — Mačkovci—Otovci — Boreča odcep — Prispevek KS Petrovci za popravilo poškodovanih lokal, cest — Prispevek KS Grad za popravilo poškodovanih lokal, cest — Prispevek KS Križevci za popravilo poškodovanih lokal, cest — Prispevek KS Brezovci za popravilo. poškodovanega mosta preko Ledave v Predanovcih — Prispevki za popravilo poškodovanih vaških objektov 400.000,— 150.000,— 150.000,— 50.000,— 150.000,— 50.000,— 50.000,— 30.000,— 50.000,— 50.000,— 50.000,— 50.000,— 100.000,— 50.000,— 50.000,— 200.000,— 300.000,— — Cankova 75.000,— — Gorica 7.000,— — Puconci 7.800,— — Šalamenci 15.000,— — Lemerje 30.000,— — Vaneča 21.200,— — Moravci 24.000,— — Krajna 68.000,— — Strukovci 20.000,— — Dolina 5.000.— — Puževci 7.500,— — Andrejci 2.300.— — Krnci 2.200.— — Sebeborci 15.000.— — Prispevek čebelarskemu dru- štvu za popravilo in razvoj plemenilne postaje 50.000,- — Stroški plačilnega prometa in drugi nepredvideni stroški 222.260,- SKUPAJ: 37,809.160,- PREDLOG ZA SPREJEM ODLOKA 0 KRITERIJIH ZA DOLOČITEV KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN OBMOČIJ, KI SO MANJ RAZVITA NA OBMOČJU OBČINE MURSKA SOBOTA IN USTANOVITVI SKLADA ZA RAZVOJ MANJ RAZVITIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI 17 VESTNIK, 3. MARCA 1981 1. Statutarna podlaga za sprejem odloka Statut občine Murska Sobota v 57. in 58. členu opredeljuje način, po katerem občani in delovni ljudje v krajevni skupnosti združujejo sredstva za uresničevanje skupnih interesov in potreb. Za financiranje razvojnih programov manj razvitih krajevnih skupnosti lahko občinska skupščina ustanovi solidarnostni sklad, določi vire in organe sklada. Z odlokom določi tudi manj razvite skupnosti ali pa financiranje njihovega razvoja uredi na drugi primeren način. S stališči o zagotavljanju materialne osnove za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti je Skupščina SR Slovenije mnenja, da se z dogovorom o temeljih plana opredeljujejo vzajemne obveznosti, sredstva pa razporejajo po osnovah in merilih, ki jih sprejema občinska skupščina. 2. Stanje, ki ga je potrebno urediti z odlokom S statuti krajevnih skupnosti in z občinskim statutom so opredeljeni viri financiranja potreb krajevnih skupnosti. Občinski pro račun zagotavlja sredstva za njihovo osnovno dejavnost, predvsem za funkcioniranje delegatskega sistema, za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in za delovanje organov. Najpomembnejši vir dohodkov je krajevni samoprispevek. Z določilom dogovora o temeljih družbenega plana pa so se tudi delavci temeljnih organizacij združenega dela odločili, da bodo za razvojne potrebe krajevnih skupnosti izdvajali 0,40 % dohodka in ga 60 % razporejali skupnostim po bivališču svojih delavcev, 40 <7o pa združevali za razvoj manj razvitih območij. Krajevne skupnosti financirajo svoje potrebe še iz sredstev, ki jih združujejo s posebnimi samoupravnimi sporazumi, s sredstvi, ki jih odstopa občina od svojih prihodkov in iz drugih, predvsem lastnih virov. Podoben način združevanja sredstev združenega delaje tudi v preteklem srednjeročnem obdobju uveljavljal samoupravni sporazum, ki pa je z osnovami in merili že vnaprej določal, katere so tiste manj razvite krajevne skupnosti, ki so upravičene do sredstev za skladnejši razvoj. Ta oblika združevanja sredstev za zadovoljevanje potreb občanov v krajevnih skupnostih, predvsem pa oblika solidarnosti za manj razvita območja, je dala dobre rezultate. Ocenila sta jih tudi zbora občinske skupščine v letu 1980, pri čemer pa 8- DELEGATSKI VESTNIK vMbščanci 506 95 97 51,7 7931 2900 558 11419 37J17 30.RATK0VCI 501 36 48 9,6 3939 8320 84 12343 2. GOzl. PETROVCI 2320 55 255 11,0 20927 31475 2282 54684 23571 OSLENI zapos. po KD Na pre- •Adiijanci 246 47 28 10,6 2134 4155 47 ' 6336 25756 Štev. gost.Štev.% od ti j in iz ca Boreča 191 54 12 6,3 985 2215 615 3813 1996? na u2 pr. gozda obrti Skupaj i din G.Petrovci 366 68 77 21,0 6319 4410 930 11659 31855 1. BAKOVCI 1551 173 588 37,9 46256 10995 1141 60392 38937 • Lv.cova 174 65 16 9,2 1313 2605 48 3966 22793 2. BELTINCI 2155 175 710 33,3 50268 11275 2536 72079 33781 • -Martinj e 184 56 14 7,6 . 1149 1930 75 JIS'. 17141 >. BODONCI lo?C 02 91 8,4 7460 11010 327 18805 17444 •Noradnovci 215 55 25 11,6 2052 2365 250 4667 21707 -'Bodonci 550 75 66 12,0 5416 6755 265 12436 22611 -Poskovcl 156 56 12 8,8 985 2625 30 3640 26765 ••Vadarci 91 25 4,7 2052 4255 62 6369 1206J ••Stanjevci 295 44 35 11,5 2703 4775 16 7499 25594 4. BOGOJINA 1661 63 395 23,8 32417 23990 1100 57507 34622 •Šulinci 311 55 23 7,4 1887 3920 273 6080 19550 Bogojina 676 96 176 26,0 14444 9670 378 24492 36231 Ženevi je 204 58 17 8,3 1395 2475 - 3870 18971 •Bukovnica 107 2.3 18 16,6 1477 1990 3467 32402 :i4. GRAD 3168 85 455 13,7 35700 24175 1927 61802 19508 ••Filovci 556 61 149 11,0 12228 6930 496 19656 35355 ••D.Slaveči 579 103 65 11,2 '5334 4725 412 16471 18085 -Ivanci 322 74 52 16,1 4268 5400 224 9892 30720 •Grad 9 856 91 170 19,9 15952 4665 642 19259 22499 5. BHAT0N0I 721 227 252 35,0 20681 6090 527 27290 37861 -Kovačevci 187 65 25 15,4 2052 1905 15 3972 21241 6. BREZOVCI •’•03. 62’ 167 20,0 13705 iiioo 416 25221 31408 • -Kruplivnik 514 84 40 12,7 3283 2395 93 5771 18379 •Brezovci 2^ 56 57 23,0 4678 4025 137 8840 35645 ••Mouovilci 306 88 55 11,4 2872 3305 314 5491 21212 •Lenarje 321 65 52 16,2 4267 3540 55 7862 24492 • •Ladove! 368 76 45 12,2 3693 3445 268 7406 20125 •'Predanovci 254 67 58 24,0 4760 3535 224 8519 36406 •Vidonci 558 76 55 9,9 4514 3735 183 8432 15111 7. CANKOVA 2401 70 405 16,9 33237 30365 1305 G5OO7 27075 i:< .HODOŠ 500 28 44 8,8 5611 105G0 277 14248 28496 • Cankova 490 139 170 35,7 14608 3945 225 18778 37707 Hodoš 340 27 34 10,0 2790 6805 264 9859 2899" ••Domajinci 350 107 36 10,3 2955 3695 140 6790 19400 • Krplivnik 160 29 10 6,3 821 3555 13 4389 27451 -Gerlinoi 02 47 10,1 3657 6015 140 10812 25152 16. •IŽAKOVCI 859 100 278 32,4 22815 7680 990 31485 36655 , -G.Črnci 162 102 25 15,4 2052 1770 110 3932 24272 17 < ..ci Sovci 1377 40 181 15,1 14854 22560 1186 38600 28032 ••Korovc'i 106 56 36 20,4 3118 3650 139 6907 37134 •-Doram j Sovci 436 58 •• 51 11,7 4186 7575 156 11917 2735 J •Krašči 364 103 20 5,5 1641 3195 243 5079 13953 Kočarovci 89 31 14 15,7 1149 1510 - 2659 29876 Skokovoi 275 51 48 17,5 3939 5760 380 10079 36651 Kiiževci 640 48 90 14,1 7386 9600 1030 18016 28150 ••Topopvd 99 3? 13 13,1 1067 1555 8 2630 26566 •Kukeč 121 36 20 16,5 1641 2210 - 3851 J182G 1. ČEPINCI 1170 50 94 3,0 7714 16580 179 24473 20917 • Banovci 91 26 6 6,6 492 1665 - 2157 25703 ••Budino! ' 190 32 12 6,1 985 3430 11 4426 22354 n. .KROG 1597 150 543 34,0 44563 13625 2600 60788 38064 •Čepinci 555 Gl 54 9,7 4431 6115 - 10546 19002 • •Krog 1278 148 428 34,3 35125 9160 2281 46566 36457 •Markovci 417 51 28 6,7 2298 7035 168 9501 22784 •Datahovci 519 87 115 56,1 9438 4465 31» 14222 44583 9. ČEHHELAVOI 1952 144 576 29,5 47271 15075 1616 63962 32767 19. , KUZMA 2292 100 100 7,9 14772 12085 1093 27950 12195 " Černelavoi 1046 434 344 32,9 28231 2810 787 31828 30428 •Dolič 656 9-' 55 0,6 4514 2480 • 121 7115 11187 Kuptiinci 332 57 02 24 r7 6730 4655 100 11485 5*593 ••G.Slaveči 5 JO 114 31 5,n 2544 3775 130 6449 11987 Polana 209 93 52 24,9 4267 3665 240 8172 59100 • Kuzma 490 135 51 10,4 4105 2535 573 7295 14884 -Vesaioa 365 123 9B 27,8 8043 39*5 489 12477 34184 • •Hnt jaSevoi 2R2 89 25 0,9 2052 1595 107 3754 13312 10.B0KLEŽ0VJE 996 189 ,295 29,6 24210 8035 838 33083 3521« • -Trdkova J46 1« 5,2 1477 1700 162 3339 9650 ll.GAHČABI 1110 82 195 17,6 16003 13600 1288 30891 27850 20, . uIPA 760 136 105 13,0 8617 108.15 130 19572 25753 12.GEDER0VCI 871 80 219 25,1 17973 14035 709 33517 58481 <71 . LIPOVCI 984 139 309 31,4 25359 9065 305 34729 35294 ’•Gedorovci 177 101 50 28,2 4104 1935 132 6171 34864 22 . MČK0V0I 2292 55 425 18,5 34715 23340 2626 60681 26475 • -Ko? p j ho 276 59 69 25.0 5663 5280 279 11222 40659 Bankovci 196 47 35 17,9 fe'72 2455 154 5481 279*4 M. Petrovci 174 .107 36 20,7 2954 2930 130 6014 54564 Kustanove! 245 42 24 9,8 1970 3375 299 5644 2J037 •Sodifiinci 244 86 64 26,2 5252 4690 168 10110 41434 Mačkovci 251 45 96 30,2 7878 1675 579 10132 40,67 SREDA, 4. marca — Kazimir ČETRTEK, 5. marca — Janez PETEK, 6. marca — Danica PARK MERSKA SOBOTA 4. marca ob 18. in 20. uri italijanski barvni kinemaskopski film LUANA, 5. marca ob 18. in 20. uri ameriški barvni film ZALJUBLJENI BOLNIČAR, 6. marca ob 17.30 uri in 20. uri ameriški barvni kinemaskopski film APOKALIPSA DANES. SVVOBODA GORNJA RADGONA 4. in 5. marca ob 19. uri italijan-sko-španski film: TAKŠNA, KAKŠNA Sl, 5. marca ob 17. uri angleški film: muppeti gredo v holywood. ČRENŠOVCI 6- marca barvni film: VOHUN,, KI ME JE LJUBIL. Komisija za delovna razmerja pri OŠ STROČJA VAS, Ljutomer OBJAVLJA prosta dela in naloge učitelja za slovenski jezik s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Nastop službe takoj! Pogoji: PRU Objava velja do zasedbe delovnega mesta. ZASTAVO 101, letnik 1975, prodam za 65.000,00 dinarjev. Telefon 22-008. M—694 DVA BIKCA in TELIČKO (težki 300 kg), kontrola A, prodam. Bodonci 107. M—695 TELEVIZOR črno-beli prodam. Ciril Metodova 3. M—696 MOTORNO KOLO MZ, ccm 150, prodam. Vlado Banfi, Gorica 51. M—698 Svinjo, tri mesece brejo, prodam. Žižki 70. M—675 JABOLKA in FIŽOL (Črešnjevec) prodam. Naslov na upravi lista. M—676 AVTO FIAT 1500, letnik 1971, oljno peč EMO 5, žago za kosilnico BCS, prodam. Ivan Hajdner, Plitvica 29, Apače. M—677 VEČ GOZDNIH PARCEL (gradbeni les) prodam. Informacije, Kovač, Kukec 25. M—678 TRAKTOR FERGUSON 35, dobro ohranjen, prodam. Vadarci 90. M—679 ZASTAVO 1300, registrirano do junija, ugodno prodam. Fujs, Št. Kovača 15. M—680 PEUGEOT 204 z 80.000 km prodam. Informacije ob delavnikih do 15. ure 74-389. Ogled pri Franciju Klemenčiču, Noriški vrh 29, Gornja Radgona. M—681 Seno prodam. Janez Sukič, Strukovci 22. M—682 VW 1200, letnik 1980, prodam. Ogled možen v soboto. Kobilje 215. M—683 TEŽKI GUM1VOZ mamenjam za manjšega ali prodam. Naslov na upravi, lista. M—684 SENO in KORUZO (večjo količino) prodam. Tropovci 36. M—686 OSEBNA AVTOMOBILA LADO STANDART in R4 prodam. Naslov na upravi lista ali telefon 71-028 (popoldan). M—687 MAZDO 1200 de lux prodam. Slavko Kous, Gradišče 40 a, Tišina. M—688 GOSTILNO OB CESTI LJUBLJANA—CELJE, dobro vpelja-no£ zaradi selitve, prodam. Interesenti se naj oglasijo, vsak dan do- poldne. Naslov na upravi lista. M—OP TRAKTOR STEYER 18 KS in OPEL REKORD 1700, letnik 1973, v dobrem stanju, prodam. Štefan Premoša, Nedelica 35. M—653 BREJO KOZO kupim. Naslov na upravi lista. M—OP TRAČNI BRUSILNI STROJ . ZA LES kupim. Štefan Lebar, Turnišče 112/A telefon 70-273. M—689 Stanovanjsko hišo, delavnico z orodjem, prodam, v centru mesta Murska Sobota. Naslov na upravi lista. M—650 BARVNI TELEVIZOR GORENJE ugodno prodam. Stanko Nagy, TV servis, Krog n. h.. M—652 Zastavo 101, karambolirano, prodam. Ogled ob delavnikih pri kleparju v Satahovcih. M—657 TRDA DRVA, večjo količino, prodam. Naslov na upravi lista. M—658 ZASTAVO 750 S, letnik 1978 oktober, prodam. Informacije telefon 22-727. M—659 RENAULT 4 TLS, nov, neregistriran, rdeče barve, prodam ali zamenjam za Zastavo 750 z doplačilom. Tešanovci 9. M—661 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, 'chico stolček za dojenčka in pralni stroj, potreben popravila, ugodno prodam. Informacije po telefonu 71-151. M—662 GOLF, letnik 1977, v dobrem stanju, s štirimi vrati, prodam. Vprašajte v gostilni SUARTO Puconci. M—663 VEČJO KOLIČINO SENA prodam. Gostilna SUARTO Puconci. M—664 KARAMBOLIRAN R 4 prodam. Ogled v soboto popoldan. Štefan Temlin, M. Kuzmiča 20/A. M—666 SEDEŽNO GARNITURO ZA DNEVNO SOBO z zložljivim ležiščem prodam. Borisa Ziherla 6. Ogled od 14. ure naprej. M—667 ČRNO-BELI telčvizor prodam. Tešanovci 72. M—670 BARVNI TELEVIZOR na daljinsko upravljanje prodam. Fartek, Puconci 22. M—671 ZIDNO OPEKO, navadno in Jes za ostrešje, prodam. Milan Vogrinčič, Vadarci 35. M—672 ZASTAVO 101, letnik 1978, prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Stanko Sreš, Ižakovci 143. M—674 KOSO ZA TRAKTOR IMT prodam. Gabor Balek, Peskovci 12. M—690 SUHA BUKOVA DRVA (30 kub. metrov), prodam. Ivanovci 42. M—691 . SENO (1000 kg) prodam. Rakičan 105. M—692 KRAVO, šest mesecev brejo z drugim teletom,'prodam. Alojz Kerec, Grad 55. M—693 RENAULT 12 prodam. Informacije po telefonu 069 75-015. V poštev pride zamenjava za manjši avto FIAT 126 ali DIANA. Le—34 OBRAČALEC ZA SENO (priklop na kosilnico) prodam. Štefan Horvat. Kapca 125, p. Lendava! Le—33 Opremljeno in neopremljeno sobo dam v najem. Krog 153. M—668 Zatekel se, je lovski.pes na območju Velike Polane, sliši ma ime Rindja, če kdo ve kaj o njem, prosim, da javi proti nagradi na Fazan Beltinci. M—660 Pošten kmečki fant, star 30 let, želi spoznati pošteno kmečko dekle, staro od 20 do 32 let. Ponudbo pošljite na upravo lista pod ,,V DVOJE JE LEPŠE”. M—685 LES, AKACIJA, primeren za sohe v goricah, zamenjam za les za ostrešje stanovanjske hiše. Krapje 7, p. Veržej. VI—71 Izdelujemo hitro in po konkurenčni cenah vse vrste kleparskih in krovskih izdelkov: Ivo Kodba, Ve-Ščica3, Ljutomer. M—605 PZC TOZD Splošna bolnišnica Murska Sobota objavlja JAVNO LICITACIJO za prodajo: 1. Kotla za centralno kurjavo Stadler 1.000.000 Gcal z gorilcem Weisshaupt, ter raztezne posode (zaprti sistem) 250 I; 2. raznih izločenih osnovnih sredstev 3. odpadkov hrane (pomije) Sredstva pod točko 1. so na ogled v kurilnici v Rakičanu, sredstva pod točko 2 pa si lahko ogledate 1 uro pred pričetkom licitacije, pred skladiščem na dvorišču bolnišnice v M. Soboti, Arh. Novaka 4. Licitacijo bo v torek 10. 3. 1981 ob 9.00 uri za sredstva pod točko 1 in 2, istega dne ob 12.00 uri bo licitacija za prodajo odpadkov hrane (pomije) v prostoru skladišča bolnišnice v M. Soboti Arh. Novaka 4. Pred pričetkom licitacije je potrebno položiti varščino v višini 10 % od izklicne cene. Prometni davek v ceno ni vračunan. VESTNIK — Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota. Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja j I H l’ I I k Zavod/a časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota. Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor: Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko,Jože Graj, Milan Jerše, Janez Kurbus, Dušan 1 oparnik Feri Maučec (šport), Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Zunec, Endre Gbnter ('tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 - Telefon: Novinarji 21-232,21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 m 21-383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisništvo Lendava te . 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Celoletna naročnina 300,00 din, polletna 150,00, za inozemstvo celoletna naročnina 700,00 din (330 Sch, 47 DM), za delovne organizacije 400,00. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 - Devizjn račun pn Jugobanki Ljubljana 50100-620-000112-25730-30-4-01176 — Od 1.1.1980 izhaja Vestnik kot poltednik ob torkih in petkih — Cena posamezne številke 4 dinarje. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik Oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov: POSTANITE NAROČNIK VESTNIKA! Izpolnite objavljeno naročilnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico ali pa jo v kuverti pošljite na naslov: UPRAVA VESTNIKA, Titova 29/11, Murska Sobota. Podpisani ..................... kraj ............. ulica........................;...hišna številka .. naročam VESTNIK. Letno naročnino v znesku 300 din bom plačal v enem ali dveh obrokih po splošni položnici. V..............................dne ......1981 Lastnoročni podpis Berite Vestnik, ki izhaja vsak torek in petek ter vas seznanja z dogodki doma in po svetu. Naročniki imajo pri malih oglasih in zahvalah poseben popust. Rudolf Horvat, 46 let, Gornji Lakoš II; Jože Gjerkeš, 59 let, Nedelica 75; Štefan Žerdin, 61 let, Hotiza'156; Štefan Prša, 79 let, Kapca 81; Štefan Novak, 83 let, Gaberje 115; Ana Premoša, 68 let, Nedelica 35; Marija Ferenčak, 75 let, Odranci 377; Katarina Horvat, 77 let, Hotiza 54; Marija Litrop, 79 let. Gomilice 71; Terezija Hozjan, 79 let, Gaberje 138; Ana Lebar, 84 let, Hotiza 144; Ivan Bakan, 50 Igk Dolgovaške gorice 200/a; Martin Gostan, 57 let, Odranci 109; Geza Kovač, 58 let, Lendava, Gregorčičeva 2; Štefan Zver, 72 let, Odranci 119; Jože Gerič, 73 let, Hotiza 96; Ignac Horvat, 74 let, Cren-šovci 20; Franc Šomer, 75 let, Centiba 444; Antal Bedo, 77 let, Centiba 43; Ignac Šomen, 79 let, Mala Polana 93; Jože Horvat, 80 let, Trimlini 4; Štefan Zver, 81 let, Mala Polana 98; Marija Horvat, 54 let, Nedelica 131; Marija Mertik, 71 let, Turnišče 193; Rozalija Curie, 71 let, Črenšovci 69; Ana Maučec, 72 let. Lendavska gorice 281; Marija Duh, 76 let, Centiba 78; Barbara Zver, 77 let, Brezovica 57; Marija Holcman, 78 let, Mostje 54; Barbara Režonja, 79 let, Gaberje 148; Marija Ciglar,-81 let. Gornja Bistrica 23; Ana Kramar 82 let, Žižki 118; Julijana Nemet, 85 let, Kobilje 17; Vojko Lupša, 16 let, Murski vrh 28; Ignac Šinko, 32 let, Lomanoše nh; Alojz Muhič, 55 let, Kocjan 1; Franc Marinič, 69 let, Crešnjevci 118; Ferdinand Vaupotič, 72 let, Žepovci 46; Elizabeta Mauko, 54 let', Lešane 1; Elizabeta Lovrec, 68 let, Slaptinci 10; Ivana Simonič, 68 let, Kupetinci 20; Marija Gaber, 71 let. Murski vrh 4; Jožefa Horvat. 27 let, Ivanjševski vrh; Frančiška Ivanič, 78 let, Turjanski vrh 7; Terezija Kovačič, 79 let, Gornja Radgona, Mariborska 8; Matilda Kovačič, 80 let, Orehovski vrh 17; ZAHVALA Leč v domu našem sonca ni, vse prazno je. ker tebe draga žena, mama, stara mama več med nami ni. Nepričakovano nas je v 55. letu starosti mnogo prezgodaj, tiho in brez slovesa za vselej zapustila draga žena, mama, tašča, stara mama, hčerka in sestra Gizela Vidonja roj. Šebjanič iz Lemerja Tvoj edini cilj je bilo delo in prav tu se je pretrgala nit tvojega življenja. Vesela in nasmejana si se odpravila na delo in naenkrat je za vedno onemel tvoj glas in pogled. Čeprav bi rada še zadnjič izpovedala svoje želje — nisi mogla. V naših srcih je nastalo veliko vznemirjenje. Vsak čas smo stali ob tebi v upanju, da bo šlo na bolje, toda naenkrat je prenehalo biti tvoje plemenito srce. Z ničemer ne moremo napolniti praznine, ki je nastala za teboj, niti solze, ki neprestano drsijo po naših licih, ne bodo izbrisale bolečine. Nate ostane le spomin v naših srcih do konca dni. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste drago pokojnico v tako velikem številu ppspremili na zadnji poti, ji darovali veliko vencev in cvetja ter nam v težkih trenutkih stali ob strani in izrekli sožalje. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju internega oddelka v Rakičanu in dr. Štivanu, družinam Šiftar, Kuzma, Horvat in Hašaj, vsem vaščanom, predstavniku KS tov. Beleku, pevskemu zboru in govornicama: Dragici, predstavnici sekcije žena, ter Majdi za izrečene besede ob odprtem grobu, g. duhovniku, pevcem za odpete žalostinke, godbi iz Bakovec, kolektivom Mura TOZD Ženska oblačila in TK, Miinopek TOZD Intes in kolektivu Diane. Vsem še enkrat iskrena hvala! Lemerje, Kruplivnik, Renkovci, M. Sobota, Petanjci. Neutolažljivi: mož Štefan, otroci: Viktor, Verica in Vili z družinami, oče, sestra Šarika, brata Koloman in Feri z družinami, družina Vidonja iz Bodonec ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta, brata in starega očeta Alojza Srake se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom, kolektivu otroškega oddelka bolnice iz Rakičana,kolektivu SGP Pomurje Murska Sobota, gasilcem iz Lipovec za izraze sožalja, vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in s cvetjem zasuli njegov grob. Prisrčna hvala g. župniku iz Beltinec za opravljeni obred in pevcem za petje ob slovesu. Lipovci. 23. 1. 1981 Žalujoči: žena Ana, sin Slavko z družino, hčerka Majda z družino ter bratje Andrej, Štefan in Janez. STRAN 19 vestnik, 3. marca 1981 vem zakaj, a bilo me je strah" Tisti dan, ko sva bila i zmenjena, je bil zanj dan I počitka. Pozno ponoči se je namreč vrnil s tekmovanja, ki je bilo kvalifikacija za mladinsko državno reprezentanco. v kegljanju. Še vedno je bil rahlo utrujen, vendar pa je pogovor stekel gladko. Naj vam končno predstavim sogovornika: Harry Steržaj, študent drugega letnika višje ekonomske šole v Mariboru. »Že od mladih nog sem vedno deloval v kakšni recitacijski skupini. Pravijo, da šem bil zelo samozavesten in da nikoli nisem imel I treme. Dosti tega se še (včasih prav rad) spominjam, precej pa mi je že ušlo iz spomina. Leta 1966 sem še obiskoval vrtec. Mislim, da je bilo to zadnje leto, kajti že naslednje leto sem bil prvošolček. Nekega dne B pa so me pričeli učiti pesmi-i co in čestitko. Seveda mi je ' od začetka šlo težje. Pa tudi I povedali mi niso za koga in J zakaj. Toda tudi to je bil ' zame izziv. Rad sem (že takrat) spoznaval vedno kaj K novega in se povsod tudi j učil. Kmalu pa se je začelo I pripovedovati. ’Tito pride k | nam na obisk, videl boš našega dragega predsednika.’ Mislim, da mi vse skupaj takrat ni dosti pomenilo. Zavedal sem se sicer, , da pride neki pomemben : mož, ki resnično nekaj velja. V pričakovanju sem Si ga tudi predstavljal. Zame je bil velik kot gora. Predstavljal sem si njegov strogi obraz in naenkrat me je postalo strah. Pa ne vem zakaj. Vse tisto mrzlično pričakovanje, vse priprave, učenje na pamet. Verjetno je bil to vzrok.« o trenutkih, ko seje srečal s Titom. »Spomnim se velike množice, kije 1. septembra 1966. leta pričakovala našega dragega Tita pri ljutomerski kleti in na Glavnem trgu v Ljutomeru. V roki sem držal šopek cvetlic, ki bi jih moral Iz vrečke skrbno vzame veliko sliko, ki je uokvirjena. Na sliki sta predsednik Tito in Harry Steržaj v pogovoru. »To sliko sem letos dobil o