58. številka.
Ljubljana, v soboto 12. marca 1898.
XXXI. leto.
lakaja veak dan av©#«r, iaimll nedelja in pravnika, ter valja po polti prejeman ma avet ro-ogtnk« dežele aa vas leto 15 gld., za pol leta 8 glđ., sa Četrt leta 4 gld., sa jedca Hiir 1 gld. 40 kr. — Za L)obijano hran pošiljanja na dom aa vaa leto 13 gld„ aa četrt leta 3 gld. 30 kr. aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račnna ae po 10 kr. na mesec, po 30 kr. aa Četrt leta. — Za t nje delale toliko več, kolikor poltmna anaaa. — Na naroćbe, brez istodobne vposiljatve naročnine, se ne ozira. Za osna nila plačnje as Od etinstopno peti t »vrste po 6 kr., če se osnanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopiai aaj aa izvoli frankovati. — Rokopisi ae ne vračsjo. — Dredniltvo in upravnifitvo je na Kongresnem trgn fit. 12. D pravniitvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Telefon Nt. 2* a.
Po deželnem zboru.
IV.
Konsumna druStva so dandanes nekak bojni klic, ki razburja našo kron o vi no. Tajiti se ne da, da so taka društvo, kjer prebivajo delavci v velikih množinah, prava potreba, prava dobrota. Ali koristno morejo vpljivati samo tam, kjer jih je v življenje poklicala istinita potreba. Nikdar pa ne smejo služiti za agitacijsko sredstvo in nikjer naj se ns ustanavljajo iz golega namena, ž njimi uničiti male trgovce, kojim se zameri, da ne pripadajo k zahtevanemu političnemu mišljenja, in kojim se ravno radi tega polaga vrv kon sum nega društva okrog vratu. Odveč bi bilo posebej naglašati, da so gotovim krogom katoliško-narodne stranke orne njena društva služila jedino le v agitatorična sredstva, s kojimi naj bi se zadušili in uničili narodno-napredni trgovci po deželi. Konsumnih društev, ki služijo tem namenom, ni nam treba posebej našteti; pozna jih itak vsak, ki se količkaj peča z javnim našim življenjem. In lahko rečemo, da je vsled nepotrebnega snovanja tacih društev nastala ogorčenost po deželi, kakor je še nismo kmalo doživeli. Ta ogorčenost rase od dne do dne in rodila je is toliko sovraštva, da bi ravno to sovraštvo moralo vsakemu rodoljubu cdpreti oči, ter ga privesti do prepričanja, da se po ti stezi ne bode moglo dalje hoditi. Zategadel bila je dolžnost narodno-napredne stranke, da je glede konsumnih društev pri spravnih dogovorih precizno in jasno označila svoje stališče, in da se je pri tem živo spominjala svojih obilih somišljenikov po deželi, kojim konsumna društva trgajo in kratijo vsakdanji kiuh. Na tem polju morala je katoliško - n a r o d n a stranka privoliti vkoncesije, katere so bile pri celi spravi conditio sine qua n o n. Te koncesije so se tudi dosegle, kar je razvideti z dotične točke spravnega dogovora, ki tako-le slove:
Ker se snovanje konsumnih društev z narodnega stališča zamore odobravati le tam, kjer je slovenski iivelj v boju z drugorodnim življem,
z n a r o d n o - g o s p o d a r s k e g a stališča paletam, kjer domača trgovina ne vstreza gospodarskim potrebam k o n -sumentov, zavežeta se oba sprijatelje n a kluba delovati na to, da se v takih krajih dežele kranjske, kjer niso dani zgorejšnji predpogoji, konsumna druStva ne snujejo. Kadar bi se pa v kakem kraju imelo osnovati k o n s u m n o društvo, po v p I j i v u ali inicijativi jedne ali druge stranke, je vodstvo konsumno društvo snujoče stranke zavezano o tem obvestiti vodstvo sprijateljene stranke, da se doseže skupno postopanje.
Jedna najvažnejših točk spravnega dogovora je predstoječa. če se bo lojalno vporabljala od strani katoliško-narodne stranke — in o tem dandanes ne dvomimo, — potem ustavljeno je za vedno tisto divje snovanje konsumnih društev po deželi. Od sedaj naprej velja načelo, da se sme konsumno društvo ustanoviti le tedaj, če sta vodstvi obeh strank se poprej sporazumeli, da naj se društvo zasnuje. Upamo, da se bode v tem pogledu lojalno postopalo, in da katoliško-narodna stranka ne bode poprijela se kakih ovinkov, da bi na ta ali oni način izpodnesla veljavo zgorejšnji spravni točki. Glavni snovatelj konsumnih društev je sam člen vodstva katoliško-narodne stranke, in le-ta bode sedaj odgovorna za korake omenjenega svojega Člena, ki je konsumna društva najraje usta-novljal v krajih, kjer je hotel v strau potisniti pristaša narodno-napredne stranke. Za prvi hip se je s tem dosegel navidezen vapeh, in odvzeli so nam 8 konsumnim društvom tega ali onega pristaša; ali na drugo stran se je pa zopet doseglo, da se je zanetilo mej priprostim narodom kruto sovraštvo proti duhovščini, ki je bila voditeljica in nadzornica konsumnih društev, ter se s tem izpostavljala opravičeni snmni, da hoče svojemu bližnjemu, kojega ima čez vse ljubiti, snesti vsakdanji kruh, in to samo zategadel, da privede do zmage pretirana, politična načela, ki ne vstrezajo niti duhu Kristovomu, niti predpisom katoliške vere!   Če se bode
po „spravi" odpravil ostudni ta boj s konsumnim društvi, potem sa bode ž njo marsikdo r^/ip^-il, ki se ni mogel prepričati o njeni koristi, in i jo morda še dandanes, ko se Še ne ve, kaj nam obvta prihodnost, mnenja, da ta „sprava* podpira v prvi vrsti klerikalne namere!
Kranjskemu plemstvu v prevdarek.
n
Nemški plemenitaši, nemški škofje in prelat niso kaj prida nemške kulture podali srednjemu stanu. Obžalovati moramo, da se je v srednjeveških časih tako malo I j tu. 1 i j s kmetov selilo v mesta in v trge, morda bi bilo prišlo kaj več duha vanje; nemški gospodje so dobivali in pošiljali v naša mesta in trga le bolj srednjo robo. Jok, tožarenje nič no pomaga- Naravni zakon, ali, če hočete, Bog je tako hotel, da se je naš precej številni narod tekom gospodstva teh dveh stanov, plemstva in du-hovenstva, potujči), da ga je samo še poldrugi milijon, da so Nemci in Lahi nam vzeli najplodovitejse kraje, nam pa pustili le Kras in najhujše hribe.
Potujčenje kaže včasih dobre strani; ono vodi marsikatero ljudstvo hitrejše iz nižine omike do višjega razgleda. V potujćenih slovenskih Korošcih ter Štajercih se ta v ^ I j i v presneto malo pozna. Proti drugim Nemcem so ti potujčenci precej nazaj ostali, ali, kakor se reče nemški, so .riickstandig". Potnjčenje je veliko dela stalo a spravilo je mej še ostale Slovence le nbogi: miza-tiseb, riba-fiseh. Ako tedaj napravimo račun o tem, koliko je kranjsko plemstvo ter štajersko, koroško kot vodilni, gospodujoči stan storilo dobrega v evolucijah enkrat precejšnjega Slovenstva, kaže se veliki deficit. Slovenci smo prišli v novtjši čas kot ponižno pod pazduho klobuk noseče ljudstvo in presneto malo vživa slovenski človek onega bogastva, ki ga zdaj drugi narodi v srednji Evropi vsaj v gospodujočih sloje vili uživajo. Prišli smo mej kolesa velike industrije druzega sveta, ne da bi se mogli braniti Naše rokodelstvo, našo obrt uničuje tuja velika industrija in našega kmeta potiska kapitalistična mod druzega sveta  v proletarijat.   Povsod  drugod so
LISTEK.
13. marc 1848.
Jutri bode petdeset let, kar je v cesarski prestolnici tekla kri za svobodo avstrijskih narodov, kar je ljudska volja premagala moč zatiralcev in priborila narodom prvo ustavo.
Vihar revolucije je besnel že skoro po vsi Evropi in podiral trhlene stebre starih uredb in ustanov, ko so avstrijski narodi bili še mirni. Toda ideje, za katere so se v raznih krajih bile ljute bitke, prodrle so bile tudi čez Črnožolte mejnike in zavzela srca zatiranih, v vseh svojih pravicah prikrajšanih, brez usmiljenja izsesovanih narodov, vzdi-hujočih pod jarmom krute soldateske, korumpirane birokracije in dubovanstva.
Avstrijski narodi in zlasti dnnajski prt bi -' valci so z nekim trepetom opazovali dogodbe zunaj države, sosebno na Francoskem. Tlelo je na vseh koncih, a ko se je Kossnth dne 3. marca v Požunu oglasil proti staremu sistemu, tedaj je bil ves Dunaj na nogah in na vseh ustnah je trepetala Želja po ■vobodi, po ustavi.
Najprej se je oglasilo dolenjeavstrijsko obrtno društvo, katero je dne 6. marca sklenilo, predložiti
cesarju adreso, ki naj izrazi prošnjo, da se premeni sistem. Temu društvu so sledili visokošolci, in sicer vsi visokošolci, ne glede na narodnost in na vero. Složno so nastopili Nemci in Slovani in dne 12. marca v bratski jedinosti sklenili, vročiti cesarju Ferdinandu po dveh profesorjih, Hyeju in Endlicherju, adreso, s katero so zahtevali odpravo cenzure, tiskovno svobodo, svobodo govora in zborovanja, po-vzdigo ljudske omike, učno svobodo, državljansko ravnopravnost ter javne in ustne sodne obravnave. Naročili so Hyeju in Endlicherju, da morata adreso neposredno cesarju samemu vročiti, ne kateremu njegovih svetovalcev.
To deputacijo sta najprej vzprejela tedaj vse-gamogočni nadvojvoda Ludo vik m minister grof Kolovrat, a nič preveč prijazno, in povedala sta deputaciji brdz ovinkov, da je cesar ne vzprejmo, in da zahtevam visokošolcev ne ugodi. Tekom dneva pa so si dvorni krogi stvar premislili in sta bila Hye in Endlicher povabljena priti v avdijencijo. Cesar ju je dobrohotno vzprejel, a obljubil jima ni ničesar.
Naslednji dan, 13. marca, so se aešli dolenje-avstrijski stanovi. Že predidoče dni se je bilo govorilo po Dunaji, da se priredi ta dan demonstracija z namenom, prisiliti stanove, da se zavzemd
za ljudske težnje. Policija je bila dobro pripravljena in je hotela voditelje ljudskega gibanja pri tej priliki poloviti in jih po stari navadi z zaporom in s postom storiti neškodljive.
Visokošolci so se koj zjutraj zbrali na vseučilišči , pričakuje, da jim prideta Hye in Endlicher poročat o uspehu njiju avdijence pri cesarju. Z univerze so šli pred stanovsko zbornico, kjer se je bilo v tem zbralo že mnogo meščanstva in tudi delavskega ljudstva. Množica je hotela najprej šiloma v zbornico, a deželni maršal grof Montecuccoli se jej je ustavil in pozval dr. Fischhofa, naj pošlje množica posebno deputacijo v zbornico, katera deputacija naj stanovom izroči formulirane želje prebivalstva.
V tem, ko je Fisohhof z deputacijo razpravljal s stanovi, rasla je razburjenost zbrane množice čedalje bolj, in čedalje glasneje so se čuli klici po ustavi, se je izrekala želja, naj cesar odslovi Metternicha, naj prežene jezovite.
Pod utisom velikanske te demonstracije so stanovi sklenili, da vse peticije sami ponesć v cesarski dvorec, in so se takoj odpravili na pot Ko so bili stanovi v dvorcu, je ljudstvo demonstrovalo na Ballplatzu proti Metternichu in drugod po mestu, Mej tem pa se je zbralo tudi vojaštvo, in je zasedlo cesarski dvorec ter vee važnejše trge in ulice. Po-
podlage podane v večji omiki mase ljudstev, da se ista ubrani proletarizaciji, ali se bo vsaj v bodoče, pri nai je teh podlag tako malo in še ta podlaga, da bi stan veleposestev stopil v kolo on.b, ki masi ljudstva pomgati hoče do boljših dni, stoji Se na peščen h tleh.
Saj nič ne pomaga ;  do*daj  gospodujoči stanovi   in   zraven   prišli   stan   velike   induatrje ter velikega kapitala bo lo morali nek:ij in dosti oddati svojih premoženjskih moči v gla Iu živeči masi ljudstva;  v vseh  omikanejiih  đsislah  ee že  vrši ta preces  in   gospodujoči   etano\i   se  že odmikajo iz svojih dotlej tako trdnih stališč; sami h> nvid>-vajo, da se  mor jo   udati,  če  nočejo, da jih p* top ne vzame, in treba je, da začuo ti gospi dnjoči stanovi človeško ra\nati z dragim  sočlovekom    Ni treba stati na marxističnem grspodarsk*m stališču, če to pili mo.   Vztmimo, da je naravni z ikon v razvoju človečke družbe t?, da je zmiraj  manjšina vladala večino in da bo tako v vso Večnost ; da DO manjšina zmiraj dobro živela, večina pa l o s'ab |e ter morala delati vsa trdna d«la ; vzemimo, da j« ta naravni zakon podlaga vst ran državnt mživlj* nju rnđa č!o\ e.tvo pov^ d nikdar drugače, kakor v državnem življenju n>» bo moglo  živeti;   ali jedno je tudi v tem tlndsjo gotovo, da Ukotvani „klas^enVjmpf" ni Sala da tudi njega vodi naravni zakoi in da iirie plasti ljudstev, dasi bodo d« lale, manjšina pa bo vodila in vladata, pridejo  do   tolikega   koat kruha, da bt.do sito, da bodo mogle svoj* otroka d->bro rediti  in  da bodo eplch mogle človeka dostojno ž.vet;.
(l*   tedaj   po   tem   razgledu  pegle 1-te grof Raibo naše novejše slovenski g banje, kaj dru sega najdete v njem, kakor gibanje nase za pridobitev boljšega kosa kruha!   Kmetski aino.i vodjo ta boj in <> so si t«ga svesti, ali  ne    S tem,  da hočejo narodov jezik  {.ovsod do   veljave  spravili, hočejo pripraviti   rrasi   narodovi  boljši  krs kruha. Večjo omiko   hočejo   pripripa i(i   t^j   mini slovenskega ljudstva, ki jedino zararr« tn;o  konkurenco  izb ti, večjo omiko onemu  v   prejšnj h   ča-ih zanemar#e-nemn slovenskemu  ljudstvu,  ki je   b l:ko stoletij stalo le v bojnih vrstah, da zamore   vsaj   v Satu, ko Človeška moč to1«ko dobrot,  in  toliko bogastva spravlja  na  dan.   tudi   naš  človek  pridobiti s\oj delež.  Ti večja omika, — o tem danes noben pameten človek n« mrre dvomiti, se zamore pridobiti hitrim potom le na podlagi narodnega jezika.    Danes  ni  mogoče z vladnim aparatom po-nemčiti Slovenstva, te neumnosti se ne rGde v nobeni vladni glavi več;   martirij bi bilo  to silovito ponunčenje in držalo bi naše ljudstvo le še dalje v neku I turi in dolgo bi to gotovo trajalo, tako vsaj kaknr kaka država. In če bi to n. pr. veleposest vu tudi koristilo, ker ti se Io/e na račun ceomik^n h na kfcnh priš'ib slovenskih kmetov razširjalo, dolgo bi to gotovo ne trajalo, ko gre po vjej ftvropi gibanje proti tej razairjatvi veleposeat/a, ko   mora velepo-sestvo samo uvidevat1, da tudi  ono  lahko izhaja, če ima dobrega krnita okolo sebe; dočim so izstradani slabi delavci. Brez industrij n: še vele-poeestvo ne more nič; kmetske zemlje nakupiti, manjka potrebnega drobiža, brez industrije kuba nrtše veh-po-
nekod postavilo je oelo topove, kar ji ljudstvo seveda toliko bolj razdražilo, ker se je dusiej omejevalo na dostojne manifestacija.
Vojaška ošabnost in tisti poleijski duh, kateri ni trpel niti najkrotkejše ljudske manifestacije, sta zakrivila, da je tekla kri. Polkovnik Frank je ukazal pijonirjem, naj razisnć pre 1 stanovsko palačo zbrano ljudstvo in ker je padlo nekaj kamnov mej vojake, jeli so ti streljati in so ubili več oseb. Takisto je dal stotnik Brajkovič, ki je z manjšim krdelom Čuval policijsko poslopje, brez v-iacega vzroka streljati na nekatere mirno mimo poslopja idoče meščane.
To je razburilo prebivalstvo do skrajnosti. Divje sovraštvo proti vojaštvu se je polastilo I jadi j in na tisoče mož je hitelo pred takozvani „Zeug-h&us", da se oboroži. Na židovskem trgi je ljudstvo zgradilo barikado, a grenadirji so brez pardona streljali na neoboroženo množico, sploh pa je vojaštvo streljalo pri najmanjši priliki. Na .Visokem trgu" je neki mladenič s spomenika pravičnosti iz-bil iz rok tehtnico — blizu stoječi vojak je nanj pomeril in ga ustrelil kakor psa. Vsega skupaj je bilo ubitih 113 oseb, ranjenih pa seveda nebroj.
Tem borilcem za svobodo in pravico so se seveda pridružili tudi dvomljivi elementi, ki so usta-nek porabili za plenjenje.
statvo prav tako z vodo, kakor meščan in kmet. Prišli bodo laški izstradanci, ki so se že doma navadili na pičlo hrano in hudo delo in izjeli bodo naše mestjanatvo, našega ne tako ali bolj na ugodno vajenega kmeta na jugu, bogati Nemec pa bo pokupil lepše lepše lege slovenske Koroške, Štajerske, Gorenjske.
Voditelji ste bili kranjski plemenitaši v divjih, nekulturnih časih, bodite tudi voditelji v časih, ko kultura objema ves avet. V bilanci, ki jo v našem slovenskem gospodarstvu delamo, manjka dosti dela stanu vel* p-isestn kov. Se zmiraj stojite ljudstvu nasproti kot tuja raz*. Gospodarstveno vzeto ste to, io če bi bili slovenski dom jljubi v pomenu, kakor so to voditelji slovenskega gibanja, — vi imate koristi vašeg* stanu varovati, vi ste v naši industriji jeden gospospoduiočih stanov, — ali kot tujci v \s kem oziru le vodite sebe, ljudstva ne, ljudstvo stoji tuje tu li v druzih ezirih, n-^ samo v gospodarstvenih vam nasproti in vi njemu. Vi ne stojite v vrstah onih, ki se b;jejo za večjo omiko naŠHga ljudstva. Gmotne koristi vašega stanu vai vežejo na koristi ka'olško hirarhije, kolikor te isti vele posestni«, kipiUlidt iu organizacija, ki hoč>) naroda vladati, ali vkliubu temu ste kranjski veleposestniki — in to je anomalija — prijatelji slobodnega razvitka naš* ga narodi, ste pol tični nasprotirki k;-rarbiji katoliške cerkve. Razlogi te prikazni iskati, ni tukaj umestno, ali dejstvo je to. To vam v navedeni bilanci v dobro stoje, ali kaj je sloboda brez omike, brez mogočnosti, si pridobiti boljši kos kruha? Kažete, da vam ni zato, b ti mej gospoduj v-im i stanovi, kat-rioa podi, da je ljudstvo momikano, ker se poten p) gospodujočih stanovih ložje izkoriščati da. Kaj vas tedaj še za Iržujo, da n<* vstopite popolnoma mej one, katerim gre omika našega ljudstva nad vsr, ki pa jo mogoča le na podlagi slovenskega jezika.? To manjki v bilanci vašeg* dela  v   gospodarstvu   slovenskegi naroda.
Gri f Barbo ima neko trad'cjo; njegovi predniki Diso bili sovražniki,   bili so  prijatelji sloven skega  je/.ika.   Kaj   brani  vnuku storiti isto in se tesno združiti z onimi sinovi   slovenske kmetije, ki tako sveto služijo sveti domov ni ii ž njim vsi drugi   plemenitaši! — B.lo  bi to pametno, bilo bi to kavahrsko Grof B rbo zaa dobro naš jezik. Vsi bi ga morali dobro znati, in ko ta ovira pade, kaj še hi zadrše^a'o, da se cnla  roka   podal Ponosni ste kranjski plemenira^i ni dela svojih prednikov v prejšnjih čas'h.  A ;e dosti V^m je storiti, da vaše mesto v blarci gospodarstva  in  kulture slovenskega   naroda popolnoma  izpolnite;   v zdajšnjem času ste pasivna in boste ostali pasivna številka v oziru pridobitve  večje n.irodove  omike, dokler se niste ogreli za omiko mase ljudstva, ki   je   le   mogoča   na podlagi narodnega jezika, dokler svoje eksklozi vite ne vržete stran v družabnem življenju proti nam Slovencem, dokler se ne amalgauirate z ljudstvom. Saj ni vredno b ti voditeljem   par   Nemcev,   peščice   nemško mislečih ljudij v alovenski deželi !   Ti izginejo v slovenski masi in se ne bolo  pomnožili  na Kranjskem, izumrli   bodo,  če  narod   ne  zastane v pridobivanja
P Opola dne to se dijaki zopet zbrali na vseučilišči in naprosili rektorja, naj intervenira pri cesarju in naj zlasti izposluje dovoljenje, da se smejo dijaki oborožiti, da branijo imetje prebivalstva in vzdržujejo r«d, ker ljudstvo vojaštvo tako sovraži, da so bitke neizog bne, če se vojaštvo ne umakne.
V cesarskem dvorcu se je oglasila še droga deintscija, katera je v imenu meščanstva zahtevala, naj cesar odslovi Metternicha in naj dovoli oboro-žfnje meščanstva.
Deputaciji nista ničesar dosegli. V tem pa je po veeb ulicah raslo revolucije narno gibanje. Tisoče in tisoče ljudi je bilo pripravljenih na boj. Ljudstvo je naskočilo M^tternichovo vilo in v njej vae demoliralo, naskočilo je cesaiske hleve in je užgalo — jele  so se pojavljati vse grozote revolucije.
Ko se je zvedelo, d* tudi rektor ni na dvoru ničesar isposlovat, poslala je medicinska fakulteta svojo posebno deputacijo v dvorec. Ta je posredovala pri nadvojvodi Ludoviku in pri knezu Metter-nichu in pod utisom revolucije, iz strahu pred ljudsko jezo se je knez Metternich odpovedal vladi in je nadvojvoda Ludovik dovolil oboroženje dijakov in meščanov.
Nemiri so seveda trajali še do pozne noči, a oboroženi dijaki in meščani so jih vender utesnili in naslednji dan je vladal v mestu red. Toda višji
širšega duševnega obzorja. Bila bi tuđi sa naš« družabno življenje lepa pridobitev, ko bi vi vstopili vanj. Z materinim mlekom ste dobili marsikaj, česar ne da vaja poznejših let človeka druzih stanov.
V LJubljani, 12. marca. Nagodba in Thunovo ministarstvo Pri, hodnji teden pojde grof Thun v Budimpešto, da začne nadaljevati pogajanja radi nagodbe z Ogerako tam, kjer so se ustavile z Gautachem. Za nagodbo se avstrijskim in ogerskim državnikom prav zelo mudi, kajti s l. majem poteče rok, do katerege se morajo nagodbeni predlogi v obeh parlamentih vsaj predložiti. Ako se to ne zgodi, mora ogerska vlada gospoJarsko- politične razmere Ogerske z našo monarhijo samostojno urediti. Izmej strank bodo podpirali Tuuna gotovo Cehi, Poljaki, ustavo ver m veleposestniki, nemška k atol ška stranka in Maulh-nerjeva skupina. V najstrožjo opozicijo nagodbi pa stopijo gotovo nemška napredna, nemška ljudska, kršč. socijalna in socijalna demokratična stranka. Glede drugih strank se mora reči, da je doslej njihovo stališče šo neodločeno.
Radikalna češka stranka se postavlja proti ministerstvn Thun i in proti Mladočehom. 9. t. m. so na shodu omladinskega društva „N eo d v i s I os t" govorili dež. posl. dr. Baxa, urednik Janca in dr. Rašin. Baxa je trdil, da mora vsakega č ha navdati najhujša skrb, ker je stopil dr. Kaizl v Thu-novo ministerstvo, dasi se ni izpolnila Č hotn še nobena želja. Janca je slikal žalostni politični položaj nižjeavstrijskih Čehov, dr. lUšin pa je dejal, da so as Cehi z vstopom dr. Ka zla prodali vladi. V tem smislu se je sprejela tudi ostra resolucija Pri končnem govoru dr. Baxe je policijski komisar zborovanje razpusti), ker je govornik pre.silno napadal novo vlado.
Udanostna adresa ogerake zbornice. V
ogerskem parlamentu je bil sprejet načrt udanostne adrese, ki se bo 11. aprila t. I. v slavnostni seji obeh hiš izročila Nj. Veličanstvu.
Makedonija. Turčija dokazuje, da je morala pomnožiti čete v Makedoniji in Stari Srbiji, ker se je bilo bati velikega ustanka. Komisije so našle v vsem Kosovskem vilajetu cela skladišča pušk, patron, bomb, razstrelil itd. Nabirali so se prostovoljci. Izmej 413 aretiraucev so pridržali v ječi le šest glavnih hujskačev. Večina agitatorjev pa je zbežala na Bolgarsko.
Vzhodna Azija in vojna nevarnost. Da ima Rusija resen namen, prisiliti Kitajsko, da ji v vseh zahtevah ustreže, kaže dejstvo, da je car dovolil 90 milijonov rubljev za nove bojne ladije. V pokrajini A m ur bivajoče ruske čete pa se pomnože z 10 sibirskimi bataljoni in z 2 eskadronoma; iz OJese ss prepelje v Vladistok 6—7000 mož. — O japonskih vojnih pripravah se poroča, da se je v Tokio pod cesarjevim predsedstvom osnoval najvišji vojni svet, v katerem so vsi maršali in admirali. Šefom generalnega štaba je imenovan general Kawak trni, ki je lansko leto mnogo potoval po ruski osrednji Aziji.
MT Dalje v prilogi. 'TjlfSt
krogi so dobro slutili, da se strahovi revolucije takoj zopet vzbude, ako se želji ljudstva ne ugodi. Najprej so pač mislili razglasiti obsedno stanje, a premislili so si Še o pravem časa. Dne 14. js cesar razglasil odpravo cenzure, dovolil ustanovitev nacijonatne garde, in dne 15. je obljubi narodom ustavo. Revolucija je bila popolnoma zmagala, četudi samo za jako kratek čas.
Kakor smo že rekli, so se tega prvega boja za ustavo udeležili tudi Slovani. Z nemško krvjo se je na dunajskem tlaku mešala slovanska kri, m tekla ni zastonj. Pozneje je v dunajskem revolu-cijskem gibanji prevladala nemška propaganda. Dunaj čanje so postali Slovanom sovražni, in Slovani se vsled tega tudi celega gibanja niso več udeleževali, dočim so v marčnih dnevih celo snovali posebno slovansko legijo in določili sedanje slovenske barve.
Revna in nedostatna je ta sličica velikih do godb, ki so se zgodile 13. marca 1848. 1. na Dunaju, a zadostuje naj vsaj v toliko, da obudi opomin na tiste, ki so pred petdesetimi leti žrtvovali svoje življenje, da vsem avstrijskim narodom pribore pravične človeške razmere, da jim pridobe pogoje sreče, napredka in blagostanja, a spominjati se jih moramo toliko bolj, ker nosimo v srci tiste ideal«} za katere so se oni borili in umrli.
Priloga MS)ovenskemu Narodu" 61.58, <inć 12. marc* 3Hl>8.
Poroča se, da misli Japonska pripraviti 7 divizij (t. j. do 150.000 mož) za boj. Japonska vlada je sporočila z okrožnico vsem zastopnikom Japoneko v inozemstvu, da mora skrbeti država za svojo bodočnost, ter da ne more trpeti n kake škode. Angleška stoji na strani Japonske proti Rusiji in Franciji.
Dopisi.
I« Ribnice, 9. marca. (Konsumna društva   in   posojilnice)   JLavonke, katere so si stekli  nekaterniki z  ustanovljenjem konkurenčnih denarnih zavodov in  konnummh društev po deželi, tudi našim osr>č*valoem naroda ne dajo roiru. Že dolgo se govori o tem, da  nameravajo  snovati ▼ Ribnici še drugo  posojilnico in kousumno druš'vo. V nedeljo so  imeli bolj na skrivnem shod, pri katerem so te Dajo odločili snovati konsumno društvo v Ribnici   ter v to  svrho le volili odbor. Osrečil nas je s svrjiin   po'oodom  znani   učitelj Jakljič iz Dobre^olj. da   pomaga  novemu  društvu  na noge. Mož pa, ki boleha na društvih, in že dolgo agituje za nove  posojilnico  in  konsumna  društva,  se je umaknil pred shodom.   Težko  je reči kaj ga vodi k temu? Tako postopanje moramo odločno obsojati Pa je že tako:    „Jedeš Thierchen   hat  sein Plai-siicnen".   Možu, ki se prišteva narodni stranki, se je nehote posrečilo to, kar drogi niso mogli : zasejati razpor mej nas.   Mi nismo načelni nasprotniki konsumnih društev in tudi  ne prijatelji posojilnic, katere izkoriščajo posamezniki v svoj dobiček. Toda kaj tacega se more najmanj očitati ribnški posoj I nid, katera je v devetih letih svojega obstanka več tisoč goldinarjev dala  za  dobrodelne in občinske namene. Podpirala ni samo trga, ampak posebni tudi krajno občino ribniško,  za katero se sedaj hočejo Hiiovati nepotrebna nova diustva.  Pri vsakem novem društvu je treba  uvaževati  dejanske razraare, lokalne potrebe in  tudi osebe,  katere naj društvo vodijo, drugače  se delajo  le  brezmiselni eksperimenti, ki po nepotrebnem  prouzročajo stroške, begajo nepoučeno  ljudstvo in delajo  razpor  in sovraštvo mej sosedi,  ki so vezani drug na dmzega. Konsumna društva imajo namen, nakupovati živila in druge pri gospodarstvu potrebno stvari v veh ki množini, dobro  blago   in po  primerni  nizki ceni. Taka društva so nastala najprvo na Angleškem in so se širila zlasti v velikih  fabriških krajih, kjer je mnogo  prebivalstva  delavskega stanu.   Na Avstrijskem se širijo  počani  iu  tudi  ne prospevajo tako, kakor na Angleškem, ker ni jednakih razmer in potreb. Namenjena so v prvi vrsti delavskim in ubožnim stanovom.   Na meatu so tam,  kjer gosto prebivalstvo samo malo pridela in težko dobiva živil po primernih cenah. Kjer biva še kolikaj zdravo kmetsko prebivalstvo,  so  gotovo  bolj umestne produktivne zadruge n. pr. za sadjarstvo, vinarstvo, mlekarstvo itd., nego konsumna društva. Našemu kmetovalcu  naj  se pomaga, da poveča in izboljša svoje pridelke, da to,  kar rabi. kolikor mogoče pridela sam.   Ga pcdpirati v tem, da se poveča konsum, poraba  ali celo potrata tega, kar mora kupovati, je zanj nevarno in pogubno. Skušnje, katere  imamo danes 8 konaumnimi društvi, niso posebno vabljive za nas.  Posebno ne moremo odobravati tega,  da konsumna društva točijo vino in   razno čorbo na  drobne  in   tako vadijo ljudi pij unče v a ti in zapravljati. Mesto da bi se podpiralo  domačo  vinarstvo   in   kupovali pošteni domači   pridelki,   širi   ee  petijot   in  druga ponarejena   vina.   Komur  je   znano,   koliko dela, truda  in  troškov je  z   vinogradi,  bode  že po ceni spoznal, kako vino kupi.   V Ribnici je okoli 26 gostilničarjev, 10 trgovcev in štiiji mesarji, za naše potrebe vsega preveč.   Gostilne so do malega prazne in tudi trgovci, kateri niso premoženja podedovali ali si kaj prihranili  v  boljših  časih, le težko izhajajo.   V kakih ti letih doživeli smo dva konkurza in dva druga trgovca pustila sta trgovino, videč, da ne gre. Skoro vsi delajo brez trgovskih pomočnikov sami s svojimi družinami; od ranega jutra do poznega večera stoje v prodajalnicah, in vendar se ne more trditi, da delajo take kupčije, da bi se jih moglo zavidati.  Nemogoče se nam pa vidi, da bi mogli ž njimi konkurirati v trgovini popolnoma neizurjeni možje, kateri bi se morali zanašati le na poštsncst in vestnost tujih ljudi j. Sedanji  trgovci  delajo vsi s svojimi družinami, in razun jednega tudi vsi v svojih hišah. Popolnoma nepotrebno konsumno društvo pa  bi moralo vse plačevati, prostore za prodajalnico, in trgovske pomočnike.   Zakaj je popustil trgovino mož, kateri hoče sedaj  imeti konsumno društvo v svoji hiši, seveda iz gole nesebičnosti? Ako je vino v gostilnah predrago, česar ne zanikamo, in ako kdo potrebuje pri gospodarstvu kaj več vina, si ga lahko kupi po primerni ceni.   Imamo tudi zalogo vipavskih vin, katera niso draga.   Ako komu domači trgovci in obrtniki ne ugajajo, si lahko naroČi blaga po železnici, od koder si hoče.   Sicer pa mislimo, da morajo živeti vsi stanovi in da je vsak delavec vreden  plačila.   Ako zatremo  naš trgovski stan, močnejše davkoplačevalce, komn naj prodaja kmetovalec svoje pridelke in kdo naj nosi težka občinska bremena?   Vsak najbolje ve, kje ga Črevelj žuli in radi toga rad misli, da drugi nimajo takih
bolečin. Tudi trg>vee se mora učiti, in ravno pri trgovcih vidimo razmerno največkrat porabe, ako ne razumejo svojega POsla. Za občino bode najbolje, uko h« bode vsakdo v prvi vrsti držal tega, kar se je učil, io ako ne bode preganjal soseda iz zaviHti. Notar naj dela pisma, trgovec prodaja in kupuje, kovač kuje, oratar orjo itd. EtibCS naj ne pretirava svojih zahtev in šlo bode. Ako si ogledamo glavne osebe, ki delajo sedaj za konsumno društvo in je hočejo voditi, moramo pač dvomiti, d i imajo za to potrebno sposobnost. O nekaterih agitatorjih si tudi ne moremo mis'iti, di bodo kedaj žrtvovali ptčico za bi igor občine ali svojih sadrnžnikov. Radi tega io tudi umevno, da se naša duhovščina in uradmštvo, katero bi morebiti še največ kor ati imelo od razumno in pošteno urejenega društva, kar bi seveda mnogim ne bilo po volji, ne unemtta za to. Može pa, kateri hočejo imeti še drugo posojilnico, opoz«rjamo še na to, da imamo v okraju že tri posojilnice in d; bi nova posojilnica težko konkurirala z obstoječo ribniško posojilnico, katera ima močno rezervo ter daje posojila po 5%, vloge pa obrestuje po 4-/a0/oi dela tedaj s 50 kr. od 100 g'd. Doseglo bi se k večeran to, da nekaterniki vzdignejo svojo vloge iz posojilna. V tem slučaju bi pa morala tudi poeojilnica vnem zadružnikom nove posojilnice odpovedati po-SOJila. Pričelo bi se mučno klanje, katero bi ravno onim ubožn*'jšim največ škodovalo, katerim se hoče ponnaj»a'i z novimi društvi. Osnovalci novih društev naj tedaj re«no mislijo na posled'ce.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 12. marca.
— (Sbod zaupnih mož narodne napredne stranke ) Izvrševal ni odbor narodne napredne stranke je oklenil, sklicati zaupne može na dan 5. maja v Ljubljano. Vzpored posvetovanja tega shoda bode naslednji: 1.) Poročilo o političnem položaju; 2) Poročilo o dogovoru mej slovenskima strankama na Kranjskem; 3.) Organizacija narodne napredno stranke; 4.) Volitev izvrševal-nega odbora; 5.) Slučajni nasveti. Za danes naj izvolijo častiti zaupui možje vzeti to na znanje. Vabilo na shod se jim dopošlje pravočasno.
— (Volilni shod ) Opozarjamo na volilni shod, kateri 80 bo vršil jutri ob 10. uri dopoludne v Sokolovi dvorani v „Narodnem domu", in na katerem bo župan Hribar poročal o svojem delovanji v minolem zasedanji dež. zbora.
— (Osobne vesti.) Davčni pristavi gg. Ivan Rissmau 1, Ivan Splihal in Ivan Globočnik so imenovani davčnimi oficijali, davčni pristav goap. Zazula davčnim kontrolorjem in davčni praktikant gosp. Edvard Ven ca j z davčnim pristavom.
— (Repertoir slovenskega gledališča.) Na korist gospe Danilove in gdč. SI a v če ve se bo danes predstavljal igroka „0 to k in Struga", po dr. Tavčarja noveleti dramatizoval Ig. Borštnik. — V torek se bodeta peli dve operi, Par m ova izvirna opera „Ksenija" in potem „Ca-v al I eri a rustičan a"; v petek se uprizori Shakespearova znamenita veseloigra „Kako se ženske krote"; v nedeljo bodeta dve predstavi, popoludne se uprizori burka „Robe rt in Bertram", za katero predstavo so določene znižane cene, zvečer pa se bode pela opera , Ri-goletto".
— (Vegov spomenik. — Odprto pismo gospodu Sevničanu) V 55. št. tega lista priporoča gospod Sevničan svojim rojakom, naj čim prej postavijo slavnemu matematiku in vojaku Vegi, ki je bil rodom Slovenec, v Ljubljani dostojen spomenik. Vega dela gotovo Čast našemu narodu in Ljubljana je to tudi priznala s tem, da je krstila na njegovo ime jadno s»ojih ulic. Kakih posebnih zaslug pa seveda Vega za svoj narod nima. Njegovo delo je bilo občečloveŠko-znanstveno in narodu svojemu je koristil le v toliko, v kolikor se narod naš vdeležuje občečloveške kulture. V tem oziru nam je rojak Vega koristil n. pr. toliko, kolikor po priliki Nemec Gaus ali Bunsen, Helmholtz ali Gutenberg .... Taki možje so mejnarodni. Tudi hraber vojak je bil Vega, to je resnica. 0, Slovenci nismo ravno najzadnji, kadar treba dati življenje za državo. Tragično je samo to, da vkljub svoji priznani vojaški hrabrosti še ne vživamo tistih pravic, ki so nam zajamčene n. pr. v členu 19. osnovnih zakonov. Mi moramo gledati najprej na tiste može, ki so bili ne samo naravni sinovi našega naroda, ampak so se tudi čutili Slovence, in so tudi kaj storili za ta svoj narod. Čez dve leti bomo imeli stoletnico rojstva Prešernovega.    Koliko stokrat večjega pomena ja
za nas Prešeren, nego pa — Vega! Ce že mislimo v kratkem v   Ljubljsni   postaviti   kak monunemt, potem bo že moral najprej   na  vrsto priti Prešeren.   Na usta Prešernova jo naš narod prvikrat spregovoril v poet čni, umetniški besedi. To je bila prva „vox humana14 iz slovenskih ust.  Ta njegova beseda je našla odmeva v srcih  njegovih rojakov, jih budili k delu, jih učila  zavedati se svoje narodne   individuvalnosti.   Kaj je Vegova  hladna in mrtva učenost, če jo primerjamo z vročoj in vživ-Ijajočoj muzoj Prešernovoj!    Vegov spomenik stoji lahko tudi na Dunaju — Prešernov more stati samo na slovenski z- ml:i !    Veliko  večjega pomena nego Vega, je za nas Slovence že  naš  književni Mozez — Primož Trubar s svojimi sotrudniki Dalmatinom, Bohoričem in dr.   Važnejši nego Vega je  za nas celo Valvazor, imonitnejsa nego  Vega   sta za nas Kop tar in Mikloš.č. Prvii  ki  mora dobiti v Ljubljani bronast spomenik, je brez debate Prešeren, kar se, kakor  rečeno,  bliža  stoletnica njegovega rojstve. Potem pridejo na vrsto, če bomo denarjev imeli,   Trubar & consortes;   Vega   pa   lahko čaka še par sto let! — Quidam.
— (Pevsko društvo „Ljubljana") priredi pevski večer na čast vsem Jisipinam in Josipom dne 19. marca 1898. ob «/.,8. uri zvečer v gostilniških prostorih g. Frana Rozmana pri „Vi-rantu" na Sv. Jakoba trgu. Razpored je zanimljiv, na njem je petje, tamburanje in komičen prizor s petjem. Iz posebne naklonjenosti do društva sodelujeta bratski tamburaški klub „Zvezdaa in g. Fr. Perdan. — Ustopnina 30 kr. Podporni členi so ustopnine prosti.
— (Novi fotografski zavod „Adelaw) v Volfovih ulicah štev. G, last domačina g Davorina Rovška je brez dvoma najlepši in najelegantnejši v L ubijani. Opozarjamo na današnji inserat gosp. Rovška in njegovo izložbo slik v VVolfovh ulicah, ki priča o velikem napredku tega vrlega domačega fotografa.
— (Več luči!) Iz Vodmata se nam piše: Naša notica v Vašem cenjenem listu je ostala brezuspešna. Luči nam ne privošči slavni magistrat, kakor da bi stala milijone. Prosimo elektriko, ali vsaj — petrolejke! — Jeden za vse.
— (Južna železnica) Družba cea. kr. privatne južne železnice je nam novejši čas precej pravična v narodnostnem oziru. Izprevidela je, da mora po vseh slovenskih pokrajinah slovenski občevati s Slovenci, ne le, ker je to nji sami v prid, ampak tudi, ker se promet vse hitreje in ugodneje vrši, ako ljudstvo, ki se vozi in tovori po nje progab, razume njene naredbe Znamenite zasluge si je pridobil za uredbo prometa v tem oziru nje ljubljanske postaje šef in inšpektor g:sp. E. Guttmann. Kar je njemu poverjena ta postaja, ima kolodvor na vse s"rani drug obraz. Inšpektorja gosp. E. G ut t mauna velika zasluga je tudi, da je družba c. kr. priv. južne železnice začela te dni izdajati svoje naredbe tudi v slovenskem jeziku. Na ljubljanskem kolodvoru so očitno nabita obširna določila o voznih listkih vseh raznih vrst, o rabi različnih voz, o oddaji in vožnji prtljage, psov in druga naznanila, ki so važna za promet. Vsa ta določila in naznanila pridejo na vse postaje južne železnice, kolikor jih je po slovenskih krajih. To postopanje južne železnice hvalimo javno, čast in spoštovanje pa možu, ki razume tako uspešno skrbeli za koristne in primerne odredbe !
— (Žganje ga je ubilo.) 4t>letni Fran Polž iz Stude v kamniškem okraju je dne 8. t. m. spil tekom pol ure dva litra žganja ter potem brez zavesti obležal na cesti. Usmiljeni ljudje so ga nesli v hlev krčmarja Lobode, kjer je mož drugi dan umrl, ne da bi se bil prej zavedel.
— (Nesreča.) Te dni je v Št. Petru pri Novem mestu padla GSletna Marija Jakše z lestve vznak na tla in se tako poškodovala, da je kmalu potem umrla.
— (Od mrtvih je vstal!) Tako so zaklicali nekateri slovenski visokošolci, ko so na Zidanem mestu zagledali svojega tovariša stud. phil. gosp. Jok. Petriča živega in zdravega, dasi je bilo svoj čas v „SIov. Narodu" čitati, da se je ustrelil in so „Slovenijani" pos'ali celo neki znesek za družbo sv. Cirila in Metoda mesto venca na njegov grob. Gosp. Petrič je svoje tovariše zagotovil, da se ni nikdar ustrelil in da torej ni mogel od mrtvih vstati, kar tudi nas, razglasJce njegove smrti, iskreno veseli, čeprav moramo priznati, da smo bili vzlic veliki svoji previdnosti zopet jedenkrat misti-ficirani.
— (Demonstracije v Celji ) Celjski kulturo-nosci so se minulo nedeljo spravili nad hišo dr. Serneca ter jo mej žvižganjem in kričanjem ometali z blatom, potem pa bežali, kakor je že nemška navada. Isto nedeljo je bil v Koscherjevi gostilni koncert. Navzočni Germani so hrupno zahtevali, naj jim svira godba VVoIfovo koračnico. Ker se kapelnik ni upal ustreči tej zahtevi, je zapustil svoje mesto, na kar je sodnega svetnika Reitterja nadobudni sin
nastopil in dirigiral zahtevano koračnico. Germani so sevtda veselja rigali in krulili kar se je dalo in svojim patrijotičnim čutilom dajali duška s takimi izrazi, da so jo navzočai častniki hitro odkurili in za njimi nekateri drugi gostje, katerim je to kasalo
iz ozirov na njih službe.
— (Iz Celovca) se nam piše z dne 11. t. m.: Pri nas se vidno dovolj skrbi za zabavo. Kom*j je minula dolga plema sezona, saj po je šele zadnjo nedeljo, rekel bi, cficijalno zaključila, že se nam nudi drugod prilika, preganjati si pimti dolgčas. Pretekli ponedeljek, kakor se Vam je že poročalo, vršil ae je velik javen shod volilcev vseh treh razredov za občinski svet. Mestni očetje so si namreč na nejasnem, ali bi ali ne bi vpeljali električno razvetljavo v Celovcu. Na tem shcdu seveda niso mogli priti do nikakega rezultata, ker se razprava, dasiravno je bila udeležba jako ogromna, ni dovolj obravnavalo s strokovnjaškega, marveč le iz osebnega in stanovskega stališča. — Jutri, v soboto prirede naši Ultra-germani večer v spomin 157letnici rojstva cesarja Jožefa II., katerega smatrajo kot jedinega pravega vladarja, ker je baje zahteval in ukazal upeljati nemščino kot državni jezik. Kako pa izpade 13. sušca, tega danes še ne vem povedati Vsestranske priprave se vrše, da se čim impozantneje proslavi. Danes zjutraj so bili prilepljeni lepaki ki poživljajo, naj se v nedeljo zvečer vsako okno razsvetli, ker je petdeset let. odkar se je vršil prvi uspešui ustanek proti absolutizmu. Toda policija je lepake hitro konfiscirala, in bode v to svrlio samo ljudski s^od delavcev z dnevnim redom: 1848. —1898. Govorilo se je tudi, da bode v nedeljo velikanski obhod po mestu v ta namen Brez tega pri nas gotovo ne bode, ker se najde dovolj Ijudij, katerim take burke roje po glavi. Merodajui faktorji se trudijo, da se ne bede nočni mir k »lil.
— (Koroške novice) Notar Svetina v Pli berku prične svoje službovanje dne 2. aprila. — V Beljaku se prične graditi meseca majnika novo poslopje prometnega ravnateljstva. — Iz zgornje zdjske doline podala se je te dni deputacija k cesarju, da ondi izprosi državno komisijo v pregled slabih re-gulačnih razmer v Ziljski dolini. — V občinskem svetu celovškun predlagal je dr. Abuja, naj se izvoli poseben cdsek, ki naj vse potrebno ukrene, da se 50letnica cesarjeva dostojno praznuje. Ker pa nemški gardi nič kaj ne diši in tudi se še zdaj ne mudi za to, so predlog odložili za poznejšen čas. — Občinske volitve v Celovcu se bodo vršile prihodnji mesec, in je voliti devet novih občinskih svetnikov. Seveda bodo skušali nemški nacijonalci vseh devet mandatov si pridobiti.
— (Nesreča na železnici) Vlak štev. 970, kateri je smoci odšel iz Pontablja, in s katerim se je peljalo mnogo italijanskih delavcev, je danes ob 3. uri zjutraj pri uhodu na postajo Judenburg zadel v vlak s praznimi vagoni, in to Dajo vsled tega, ker je vodnik znamenje za ranžiranje napačno umel. Jtdan sprevodnik je bil lahko ranjen, trije italijanski delavci so bili težko ranjeni, šest vagonov pa je bilo več ali manj poškodovanih
— (Solkanci pred okrajnim glavarstvom i Dne 19. pr. m. je bilo povabljenih 6 oseb. 4 moški in 2 ženski, na goriško glavarstvo zaatran vode v ,MrzIekuu. Komisar Prinzig jim je razložil, da je mestni magistrat goriški vložil prošnjo pri okr. glavarstvu, da bi povabljenci dovolili preiskovanje vode po njihovem svetu. Ko *o pa Holkanci izjavili, da tega, kar jim je g. Prinzig povedal, ne morajo prav umeti, jih je začudeno vprašal, zakaj bi tega ne dovolili, na kar so mu dejali: „Svet je naš, če kdo kaj želi, naj pride v Solkan. Tam na licu mesta se zmenimo". Potem je natopil „šjor Kartalo", mestni župan Venuti, katerega je Prinzig povahljencem predstavil. Prinzig je svojemu pisarju narekoval zapianik le v nemškem jeziku. Ta zapisnik je podpisal mestni župan, potem pa je Prinzig povabil Solkance, naj ga podpišejo. Solkanci pa, ki so bili mnenja, da je nezaupnost časih jako koristna, so gospodom molče hrbet pokazali ter odšli domu.
— i Uradovanje pri tržaškem nadsodišču ) Primorsko višje sodišče je doslej vse svoje odločbe 8pisovalo v nemškem ali italijanskem jeziku, sodišča prve insfance pa so jih morala prevajati na slovenski oziroma na hrvatski jezik. Zdaj je višje-sodni predsednik dr. Kindinger odredil, da bode višje sodišče samo poskrbelo za prevod. Kaj pa v Gradcu? Doslej še nismo čuli, da bi sa bil stari gospod višjesodni predsednik Schmid povzpel tako daleč, kakor tržaški njegov kolega, in se temu kar nič ne čudimo.
— (Laška duhovščina proti tržaškemu Škofa.) Iz Trsta se nam piše: V zadnjih letih so tržaški duhovniki laške narodnosti razvili intenzivno agitacijo proti tržaškim Slovencem in sosebno proti temu. da bi se v tržaških cerkvah glasila tudi slovenska beseda. Združili so bo z Židi in s polemikami v iredentovskih in v drugih listih zanetili razpor mej duhovščino in zdaj naskočili samega škofa, krotkega, na vse vladne in magistratove migljaje obzirnega Šterka. Vročil i so mu spomenico, katero je podpisalo baje 80 laških duhovnikov in
v kateri je rečeno, da laški duhovniki ne morejo več pasivno gledati škofovega sistema, ki žali pravice italijanskega naroda in provzroča nejedinost in boje! Lažnjivost tega očitanja pač ni treba šele dokazovati. Kdor pozna količkaj razmere v Trstu, tisti ve, da Slovenec tudi v cerkvi skoro nima nobenih pravic, in da je škofa .šterka sistem, ohraniti sedanje posestno stanje. Očitanje italijanskih duhovnikov kaže, kako nestrpljivi in fanatični so ti ljudje. Zdaj se jeze, da na svojo spomenico še niso dobili odgovora, mi pa se čudimo, da jim škof še vedno prizanaša.
— (Uradna poročila o minolem zasedanju isterskega dež. zbora) so bila sploh — klasična, četudi ne vedno resnična. Tako se je o seji dne 15. m. m. razposlalo uradoma naslednje poročilo: .Manjšina navzoča v polnem številu. Sklenilo seje .soglasno, da se odpošlje deputacija, ki naj cesarju izrazi udanost, dež. glavar se pooblašča izvršiti ta sklep." V resnici pa se je stvar vse dru-drugačo vršila. Dež. glavar je naznanil, da se pojde cesarju poklonit, ali ko je to naznanil, je bil v zbornici tak vrišč, da ga ni nihče slišal. Sklepalo se pa »[doli ni ničesar in sklenilo tudi ne, niti soglasno, niti kako drugače, kar pa je v slepilo višjim krogom uradno poročilo zamolčalo.
— (Iz dunajskega obe sveta) Nemškona-cijonalni obč. svet. dunajski dr. Fockler je v obč. svetu predlagal, naj se kaplan akademiške legije dunajske v I. 1848. prof dr. Prfcter pokoplje v častnem grobu na centralnem pokopališči. Pfister je bil Slovenec s Kranjskega.
— (Razpisane službe.) Mestni magistrat v Ljubljani išče pomožnega uradnika z lepo pisavo. Pismene prošnje sprejema do dne 31. marca magistratni predsedstveni tajnik Evgen Lah. Plača po dogovoru.
* (Bogastvo naše zemlje, j Zemlja rodi na leto tri 11 so-j milijonov hektolitrov žita, 150 mili-lijonov hektolitrov vina, dvanajst tisoč metriških stotov kave. Dalje se izdela sto milijonov stotov svile, 215 tisoč stotov železa, pet tisoč milj ono v stotov premoga in 175 milijonov hektolitrov piva. Po vodah vozi 184 tisoč ladij, železnice so dolge (347 tisoč kilometrov. Vse države imajo čez 70 tisoč milijonov goldinarjev dolga in davkov dobijo dvanajst tisoč milijonov na leto.
* Ruski čaatniki Zoli. častniki orelske gar-nizije in več posestnikov je poslalo Zoli velikansko srebrno in bogato pozlačeno vazo staroruskega sloga z nadpisom: ,Živel Zola! Živela resnica in pravica!" T-idu dragocenemu vesilu je bilo priloženo tudi priznalno pismo z nešteviluimi podpisi. Iz Rusije je dobil Zola še mnogo drugih spomenic in čaatilnih daril.
* (Zola na odru i V kristalno palaškem gledališču v Amsterdamu so igrali te dni dvakrat zapored dramo »Obravnava Zola". Ako sta nastopila Zola in Labori, ni jima občinstvo nehalo ploskati, ako pa se je prikazal na odru Esterbazv, nastal je vedno tolik škandal, da se je morala predstava prekiniti. Radi neprestanega nemira je morala policija to igro, ki je imela tolik vspeb, prepovedati. Ravnateljstvo pa je z i čelo znova z igro „Dreyfustf, katera ima, kakor prej, veliko posetnikov.
* (Grozen dogodek na italijanskem dvoru )
Mlada italijanska prestolonaslednica je priredila nedavno sijajen bal,  katerega so se poleg dvornikov udeležili   seveda le najvišji  mestni sloji,  pa tudi nekaj  dam   n-jodličnejših   državnih uradnikov in mestnih  svetnikov.   Posebno  je ugajala pricesinji jako zabavna, duhovita, sila lepa in segava gospa mestnega svetnika Criscuolo.   Nakrat pa se je mej dvorniki raznesla strašna, grozna, lasa jezeča in kri ustavljajoča vest, da je bila tista prelepa in prezabavna gospa Criscuolo pred leti--balerina! !   In ta balerina je svoj čas plesala v javnem gledališču v najtanjšem  tricotu vpričo moških pa tudi — dam seveda!   Očividno je,  da  je bil dvorni bal s prisotnostjo take dame oskrunjen, one-čaščen, blaefemično ogrden. Vse dvorkinje so bežale iz dvorane, da bi se ne okužile ; najbolj pa so se zgražale take gospe, katerih ljubezenski zapisniki so baje prav tako bogati, kakor zapisnik Leporella v operi BDon Juanu . . .   Posledica vsega je bila in-kvizatorska preiskava, in dognalo se je, da je povabil mestnega svetnika Criscuola s krasno ženo Angiolino vred adjutant in višji dvorni mojster, general Tenagli. Radi tolikega zločina je izgubil general takoj svojo službo. — Odtlej pa ne najde italijanska prestol« naalednica mej vsemi damami dvora niti jedne,  ki bi bila vsaj približno toli duhovita, toli lepa in zabavna, kakor je bila donna Angiolina Criscuolo, bivša balerina. In to je pri vsem dogodku še najstrašnejše!
* (Židovski sabat) Pretekli mesec so imeli glavni židovski zastopniki v Berolinn sejo, v kateri so se nekateri poganjali za to, da bi bil odslej njihov sabat v nedeljo in ne več v soboto Vnela se je huda debata; predlog je bil z 19 proti dvema glasoma zavržen. Nasprotniki te premembe so trdili, da bi bil to prvi korak k kristijantvu.
* (Liter piva za 2 ni.) Čista resnica! Seveda ne dandanes, nego I. 1810, kakor poroča profesor Hickmann v svojem najnovejšem zemljepisno statističnem delu.
* (Vojaki v boja z volkovi) Na rusko-ru-munski meji se prikazujejo ob reki Prut velike tolpe volkov. Nedavno so te pare napale vojaško stražo, obstoječo iz 3 vojakov. Ti so streljali na zverine, jih pet ubili, toda volkov je bilo toliko, da bi jih bili gotovo požrli, ako bi jim ne prišli na pomoč Kozaki, ki so ubili 11 volkov. Mnogo ubitih volkov so zverine že mej bojem z vojaki požrle.
* (Zvesta žival.) Koliko ljubezen občuti tudi gozdna Žival do človeka, k že ta-le dogodek v Pom-baenu Grajščak M ittner je imel krotko srno, ki je prenočevala poleg kravjega hleva. Ondi je imela srna dvakrat mlade. Kadar so dorasli, jih je peljala
v gozd, sama pa se je vrnila. Enkrat pa je zmanjkalo tudi nje. Misli so že, da s > ne vrne več. Čez mnogo tednov pa je pritekla srna zopet v svoj hlev in rodila troje srnjačkov.
* (Ljudožroi.) Sina bruseljskega tovarnarja šokolade, 23letnega G rharda Neuhausa, kateri je, kakor voditelj neke faktorije odšel v Lakolelo, na levi breg Konga v Afriki, so Kanibali umorili ter Snedli. Samo glavo so pustili, katero so našli Evropejci že vho gnjilo
* (Prva pestunja psov.) V Londonu je često
vi leti gospodično, katera se izprehaja navadno s celo tropo psov. In s tem si služi svoj kruh. Vsak d-ui od 10.—12. ure dopoludne in od 2.—4. ure popoludne vodi psičke najodhčnejših dam po mestu, za to pa dobi precejšnjo svoto denarja, kateri je sicer lahkim potom zaslužen, toda gospodična prevzema tudi veliko odgovornost, kajti marsikateri pes je nad 1200 gold. vreden. Tudi se ne da vsak voditi na verižici, vsled česar se jej lahko izgubi. Ker pa pestunja svoje varovance zelo — ljubi, so jej tudi psički nad vse vdaui ter je ne zapuste. Ako navadi pestuuja kakega psička umetnosten čin, dobi zato se v o še posebej nagrade.
Književnost.
.Naša monarhija*. Avstrijske kronovine ob nsej SOletnice vladanja Nj. vel. cesarj i Fr. Josipa I. — Izdaja Julij Laurenčič. Založnik: Jurij S zeli ns k i. C. kr. vseučiliščni knjigarnar. Kompletno v 24 zvezkih a 1 K. — 15. snopič tega dela prinaša popise in slike Nižje Avstrijskega. Tekst je oskrbel turistični pisatelj Ernest Keiter. Mej slikami so: Schoubrunn, Glorijeta, c. kr. grad, rimska razvalina in hiša palm. Laxenburg, Franzensbnrg, Lainc, B »den, Helenska dolina, Modling, Hinterbriihl, Dunajsko Novomesto, \Vartholz in Rax ilpe. Snežnik, Puchberg, Kahlenberg, Leopoldov hrib, St. Polten (3 slike), Melk, Klosterneuburg, Krema, Marbach, i. dr.
Milim pokojnicima. Pod tem naslovom je izdal g. Lj. Varjač e 23 spominskih pesnij o pokojnih hrvat, pedagogih in učiteljih, zajedno pa njihove životopis*. Jako lična knjižica obsega 60 str. ter stane 30 nč. Mej opevanci sta tudi dva Slovenca : France I j Bartol in IrgoliČ Anton. Knjižico, na katero opozarjamo zlasti naše učitelje, je dobiti pri pisatelju v Varaždinu.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj 12. marca. »Neue Freie P res se" publicira danes nekak program grofa Thun a. Mej drugim se grozi v tem programu opoziciji, če ponovi obstrukcijo v treh sejah, da grof Thun zaključi zasedanje in razpusti drž. zbor. Program je vseskoz centralistično-nemški. Avtor programa sedi mej profesorji v gospodski zbornici. Zatrjuje se, da je namen programa, uplivati pomirljivo na neniškoliberalne veleposestnike in zlasti na štajersko skupino, ki je jako neza dovoljna, da je vzel grof Thun kot zastopnika veleposestnikov českonennki frakciji pripadajo čega dra. Barnreitherja v ministerstvo, in ne kakega štajerskega veleposestnika. Attems io Stiirgkh ščujeta proti Biirnreitherju prav tako, kakor sta ščuvala proti Gleispacbu.
Dunaj 12. maica. Levičarska zahteva, da mora celo sedanje predsedstvo poslanske zborn>ce odstopiti, ali da se morata vsaj Abra -hamovvicz in Kramar umakniti, je provzročilo krizo. D.snica pravi, da je svojo prijenljivost pokazala s tem, da se je Abrahamowicz prostovoljno umaknil, in da je ponudila opoziciji jedno mesto v predsedništvo, nikakor pa ni voljna kaj storiti, kar bi se smatralo kot kapitulacija pred VVolfom, Bernerjem in tema ravnimi poslanskimi pobalini. Desnica je ob obstrukciji žrtvovala Kramafa tako, kakor je bil grof Badeni žrtvovan poulični druhali, a če bi ne reusirala, če bi dr. Kramar ne bil voljen, potem sploh ne vstopi noben češki poslanec v predsedstvo.
MHT Dalje v prilogi. "Hmš
Dunaj 12. marca. Finančni minister dr. Kaizl je odložil svoj poslanski in j ndat in to n.hziiai.il predsedstvu poslanske zbornice in ivvj*evaln»-uiu odbora mladočeške stranke. Umeje se ob sebi, da bo zopet izvoljen.
Dunaj 12. marca. Trgovinski minister dr. Barnreither je cdpototal v Prago, da ■e udeleži konference nemških veleposestnikov, katera je sklicana za danes
Dunaj 12. marca. Wolf je na nekem nemškonacijonslnem shodu v Lincu, kjer ji dobil loiorov venec z neonskimi trakovi, a nif denarja, naznanil, da poda v parlamentu pred log, naj se obtožijo Gautsch in tisti ministri, ki bo podpisali nove jezikovne naredbe.
Dunaj 12. marcs. Odlična igralka dvornega gledališča Helena Hartmann je danes ob Vfr>. uri zjutraj nenadoma umrla.
Praga 12. marca. Na volilskem shodu v Novem mestu pri Pragi, je zet Gre gro v, dr. Groš, ostro prijeiral ministerskega predsednika grofa Thuna in dr. Kaizl a, ker je vstopil v Thunovo ministerstvo. Zavračala sta ga poslanca Blažek in Černahorskv. Blažek je rekel, da Thun sicer svoj čas ni užival simpatij češkega naroda, da pa v politiki ni soditi po simpatijah in antipatijah, Thuna pa toliko manj, ker je resničen avtonomist. Da Thun nima namena, vladati proti Cehom, priča ustop dr. Kaizla v njegovo ministerstvo. Kaizl se Thunoven u pozivu ni odzval samo da postane minister, ampak je gotovo zahteval in dobil garancije, da se ne bode vladalo proti Čehom. Kaizl u je povrh poverjen finančni portfelj, kateri je jeden najvažnejših, tako da bo mogel češkemu narodu mnogo koristiti. Mladočeška stranka s tem ni še vezana na nobeno stran in bo znala braniti pravice češkega naroda. V istem zmislu je govoril čer nahorskv, ki je dejal, da Tbnna ne gre a priori obsojati, zlasti ker je opravičeno upati, da bo Čehom pravičen.
Gradec 12. marca. Nemški nacijonalci so v Konigshalu napadli klerikalna poslanca Kalteneggerja in Hagenhoferja m ju hoteli pretepati, kar pa so orožniki preprečili.
Gradec 12. marca. .Tagespost" jailjs, da grof Sturgk ne misli prevzeti mesta ped predsednika poslanske zbornice.   Izjava je popolnoma nepotrebna,  ker na grofa Stflrgka sploh nihče ni mislil in mu nihče ničesar po nndil ni.
ParlE 12. marca. Priče Esterhazvjeve so temu naznanile, da podpolkovnika Picquarta niso mogle pregovoriti, naj vzprejme Esterha zvjev poziv na dvoboj. Esterhazjr prijavlja sedaj izjavo, v kateri očita P equartu, da se iz stra hopi tnosti neče ž njim b ti in obljublja, da si dobi zadoščenja z bičem.
Pariz 12. marca. Policija je aretovala tri osebe, katere so na sumu, da so udeležene pri zadnjih anarhističnih atentatih.
Narodno-gospodarske stvari,
— Prva ogersko galiaka železnioa Pri
XXVI. srečkanji prijoritetnih obligacj I. emisije in pri XX. srečkanji prijoritetnih obligacij II. emisije prve ogerako-galtške železnico, ki se je vpričo c. kr. notarja vršilo dne l. marca 1898, so bile izžrebane po serijah: Od prijoritetnih obligacij 1. emisije številk 53001 do vštete stevdke 53.134 torej 334 ko madov; od prijoritetnih obligacij II. emisije številke 13501 do vštete številke 13626 t. j. 126 komadov. Nominalni znesek teb izžrebanih prijoritetnih obligacij I. emisije se začne izplačevati s 1. septembrom 1898, oni II. emisije s 1 julijem 1898, s tem, da se vrnejo originalne obligacije z vsemi kuponi, kateri  zapadejo po tem terminu in spadajo k izžrebanim  obligacijam.   Obrestovanje teh obligacij prestane  n   1. septembrom  oziroma  a  1. julijem 1898 in se valed tega vrednost  od  obligacij odtrganih kuponov, kateri zapadejo po  tem trminu, odtrga od zneska, kateri je izplačati. Itza prejšnjih isžrebanj so še nedvigne: od priioritetnh obligacj I. emisije številke:   5225,  18657,  18658, 18659 21006, 52001, 52002, 52003, 52004, 52O05, 52019, 62020, 52037, 52038, 52044, o2045, 52046, 52047, 52048, 52049, 52076, 52080, 52100, 52156, 52157, 52158, 52159, 52163, 52172, 52173 52174, 52175, 52176, 52177, 52178, 52179, 52180 52181, 52182, 52215, 52216, 52243, 52246, 52256, 55237, 55238, 65247, 55249, 55250, 55275, 55301, 55302, 55343 55344, 55346, 55347, 55350. 55360, 55418, 55420, 55449, 55551, 55671, 55692 55707, 55708, 55709, 65710, 66652, 56653, 56654, 66673, 56674, 56675, 66720, 66721, 56722 56723, 66728, 56733 56737,
56745, 56753, 56754, 56756, 56768, 56772, 56803, 6804, 56805, 56806, 56807 56821, 56824, 71027, 71048, 71053, 71077, 71085,71101,71111,71112, 71138, 71221,71244. 93517,93541 93570,93626, 113627; —od prijoritetnih obligacij II emisije številke: 2016, 2017, 2018. 2020, 2021 2022, 206:i, 2065, 2071, 2072, 2089, 2090, 2093, 2094, 2095, 2096, 4001, 4002, 4003, 4006, 4007, 4008, 4010, 4012, 4020 4021, 4031, 4032, 4047, 4077, 401» 1, 5101, 5104. 5105, 5106, 5107, 5134, 5135, 5186, 5150. 5194.
■»»slano *)
gospodu Jakobu Burger ju. posestnika in zidarskemu mojstru
v Spodnji Šiški
Glasom obvestila županstva v Spodnji Šiški z di.e" 29. januvarja 1898, št. 60, ste se Vi v od boro i seji dnš 29. janavarja 1698 v navzočnosti cel ga odbora izjavili, da z Vašim izrazim v s^ji d i e 15 januvarja lb'J8 proti gasilnemu društvu niste mislih diuštva razžaliti, in to vzame podpisani odbor gas Inega društva kot zadoščenje na znanje.
Spodnja Šiška, dne 1. marca 1898.
Odbor gasilnega društva v Spodnji Šiški.
*) Za vsebino tega ipisa je uredništvo  odgovorno le toliko, kolikor doloma sak<m (3^4)
Narodno zdravilo. Tako se sme imenovati bolesti uteSojoče milice in livce krepčujoče, kot mazilo dobro znano ,Moli -ovo francosko iganje in fol", katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugib nasledkih preblajenja. Cena steklenici 90 kr. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo VBak dan lekarnar A. IloLL, c. in kr. dvorni ealagatelj, na DDNAJI, Tachlauben 9. V zalogah po deželi j« izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom, lianj kot 2 steklenici se naravnost ne pošiljati. '2   (5 — 4
Meteorologično poročilo.
Visina nad morjem 806*9 m.
i	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	4»	Vetrovi	*t Ji |l \ Nebo '5Bj? * *■ m
ii. 12. •	9. zvečer 7. zjutraj 2. popol.	736 1 736 3 135-5	1-2 —08 7 2	si. sever sr. Bvzh. Br jvzh.	jasno del. obl. 00 skoro jas.
Srednja včerajšnja temperatura  0 7k,   za  8*1' pod □ormalom.
dne 12. marca 1898
Skopni državni dolg v srebrn Avatrijska zlata renta . . . Avstrijska kronska renta 4°/, ,
Ogerska kronska renta ••/• Avstro-ogerske bančne delnice
London vista...........
Nemški drl. bankovci za 100 m.irk .   . .
JO mark............
20 frankov...........
Italijanski bankovci..... . .
C. kr. cekini...........
Dne 11. marca 1897.
4° 0 državne srečke iz I. 1854 po 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld. . Donava reg. srečke 5°/0 po 100 gld.   . . Zemlj. obe. avstr. 4«///. zlati zast. listi Akcije anglo-avBtr. banke po 200 gld. . .
Ljubljanske srečke.........
Rudolfove srečke po 10 gld......
Kreditne srečke po 100 gld......
Papirnati rnbelj
102 gld.	40
109 ,	25
122 „	85
ioa ,	65
IM ,	60
99 ,	55
»25 ,	—
362 ,	15
120 ,	45
58 ,	77»/,
11 •	75
9 ■	53
	10
B .	66
163 gld.	60
194 ,	—
130 .	25
98 ,	10
159 „	50
23 B	—
28 ,	—
203 ,	—
493 ,	
1 .	27«/
Zahvala.
Za vso dokaze sočutja o priliki bolezni in prerane smrti našega nepozabnega soproga, odnosno očeta, gospoda
Martina Brileja
nam je v teh težkih dneh nemogoče zahvaliti se vsakemu posebej
Bodi tedaj izrečena na tem mestu nsl* uajpri-srčnejsa zahvala v prvi vrsti prefiastitemu gospodo dekann L Gantarju na tolažilnih besedah vbo-lezni in na prelepem spremstvo na poslednjem potu, dalje g dr. Jankn Maroltu n» požrtvovalne m in prijateljskem t nulu mej boleznijo in ob smrti, nadalje deputacijam ,,Ljubljanskega Sokola" kluba slovenskih bicikli6tov , Ljubljana" in zvezi slovenskih kolesarjev, vrhniški čitalnici, kotoliskerao društvu rokodeijskih pomočnikov, vrd-tki in vrhniški požarni hrambi, domačim in ljubljanskim gg. pevcem na prelepem petji, vsem darovateljem prekrasnih vem- v in naposled vsem njegovim znancem in prijateljem, ki bo v tako ogromnem Številu spremili blagega pokojnika k večnima počitku
Se jedenkrat vsem skupaj in vsakemu posebej najsrčnejša zahvala. (400)
Na Vrhniki, dne 11. marca 1898.
Žalujoča rodbina BrileJ.
8 S * j,a
-5
•-• -a
j i i-2
Ljublj
Težko prebavljenje
katar v žrlodci, dvspepsija, pomanjkanje slast do jedij, zgago i. t. d., dalje
katari v sapniku,
laslizenje, kašelj, hripavoat ao on« bolezni, v
(ITX) kojih se (1—3)
po izrekih medicinskih avtoritet rabi s osobitim uspehom.
ani sp dobiva po vseh lekarnah, večjih Ipecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Ces. kr avstrijske tfj državne železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1897. Ista. Odhod Is Ljubljane juž. kol. 1'reia cea Trata.
Ob 12. nri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovea, Franzenfeste, Ljubno; čez Selzthal v Aobss, Solnograd; Asa Klein-Reifling v Stevr. Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontsbel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solno* grad ; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. nri 50 m. dopoludze osobni vlak v Trbil, Pontsbel Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž. Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lena Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo Pariz; čez Klein-Reifling v Stejr, Line Badejevice, Plseaj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove v«re, Prago, Lip-sko. Do naj via Amstetten. — Proga v Novo meit* la v Ho«Ob 6. uri 15 m. zjutraj mešani vlak. — Ob 12. uri f>5 m. popoludne mešani vlak. — Ob 6. url 30 ss zvečer niefiani vlak — Prihod v I.|nt»IJan<». j. k. Proga Is Trbiža. Ob 5. url 52 m. zjutraj osobni vlak s Dunaja via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov. Heba, Marijinih varov, Plznjs, Badejevie, Solno-grada, Linca, Stevra, Ansseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Fras-zensfeste. — Ob 11. uri 20 m dopoludne osebni vlak ■ Dana a via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Genevs, Curiha, Bregenca, Inom. ista Zella ob jezero, Lend Gaateina, Ljubna, Celovca, Linca, Pontabla. — Ob 4. ari 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. svete osobni vlnk z Dunaja via Amstetten, Ljubna, Beljaka, Celovca. Pontabla. — Proga Is Novega mesta In la Kooevja. Ob 8. ori 19 m. zjutraj mešani vlak. — Ob 2. uri 82 nv popoludne mešani vlak. — Ob 8. nri 35 m. zvečer metani vlak. — Odlaod Iz Izubijane d. k. v Mamalat. Ofe 7. ari 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. zri 50 srn. zvečer. — Prihod v L|obl)ano d. k. la Kaaaalzia. Ob 6. ari 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopolodne, ob S. zrl 70 m. zvečer. (17—6»)
s
Naznanilo.
Usojam Bi č. občinstvu uljudno naznaniti, da sesa
odprl s 5. rr^SLXC©XM-
svojo tvrdko
na Sv. Petra cesti štev. 27.
Ker sem si pridobil v Parizo in Liondonu pri
Srvih mojstrih skozi 10 let take spretnosti v ao> ernem kroja, da bom v stanu slavno občinstvo s solidno, točno in reelno postrežbo vsestransko popolnoma zadovoliti, upam. da me isto v mojem podjetji v domovini s obilnimi naročili podpiralo.
(362—2)
Se priporoča
Jos. Roj ina
krojaški mojster.
!t>yojo  fastno kerjš* fjejo kupoviiiei  le taka izvirka IriTilzVfrrlfiiašrtir asi nI   i •iffftfisi
Naslov v opravniStvn tega lista.
(403-1
Ugodna prilika!
Mam |»ro<In|aluu #. vh-> opravo v cor|l «»!» Mati se radi odpot v »nji oililtt v klesat prd tsU> npndnimi pogoji. — Ve" bp \z\t pri ttiMoi FiniuiNKi Ml«>»4' v Žagarji cb Savi
(882—2)
Fran Bartl |
jermenar v L ubijani. Šelenburgove ulice. | 3Zzd.elo-vra.telj (151—7; | angleških eedlov in nkladiAće angleške k£ oprave za konje, voznih komatov lahke II in težje vrste, civilne in uniformeke jez \l dnine opreme in tudi jsrmeuja za stroje. E Poprava sa izvršujejo naglo in jako ceno. j
Vj U lian o podpisani priporočam p.
Rji marjcm in slav. občinstvu svoje
xj izvrstno
krO-
g marčno, eksportno in granatno |
i   Pivo i
gl kakor tudi IV
pivo v steklenicah ^
fcv        po najnižji ceni. jd
»V Po stre ž t: a točna in vestna. "W Ujj
I  Simon Kuketz S
ki lastnik pivovarn v Laškem trgu in v Žalcu jN
a|| (avtajeraftco).        (885—1) Ujj
a>^ax^av^Sv^a^saVsaVw^<^L<..a^fc ra>ee> m risicaij.}.:
Sfolandsko-ameriška črta. 1
Psmiki vosijo po Ikrat da 2krat os Mh«
iz Rotterdama v New-York.
Pisarna za kaj ste: DuimJ, I., Kolowratrlna; 0.
P'mrni u snuikre;: Dtmaj. IV.. Weyringerg 7 A.
I. kajuta:
Od 1. aprila do 31. oktobra . . mark ■•O—400*) ,   1. novembra do 31. marca .     , 230—320
II. kajuta:
Od 1. avgusta do 15. oktobra......mark 300
,   16. oktobra do 31. julija....... . 180
*) Po legi  in velikosti kajute in po hitrosti in eleganci parni k a. 4—II)
I
Jedini
dežnik
ki valed aeplran|a se trpi ulkake Akod< , |e po peteatov aaetn asilan ladelant
Patent Satitt te CbinB
(naj se ne aamsnja z navadnim Satin
de Chine).
Ta dežnik je popolnoma vodogoiit, prlatnubanen
in po vnanjosti najfinejšemu svilnatemu dežniku jednak. Tudi se blago po mokroti ne okrci in ostane tednu l«*pe aapeto.   Kdor je kdaj nonil tak deinik, ne kupi nikdar ved dnuega
V Ljubljani prodaja take dežnike samo
Jožef Vidmar
Izdelovalec dežnikov.
Vsak tak dežnik ima znotraj patentni pečat:
Ponarejanje ali posnemanje varstvene znamke se sodno pregHnja. Pasi naj se natanko hh patentno etevllko. Noben   «Irus   «l*a»lk   u i m m  IhIIIi izbornih laMluoaltJ. (V68-2)
100
do 300 goldinarjev na mesec
I*hko zaslužijo osobe vsanega stanu v vaeh Ura* jih gotovo in pošteno bre* kapitala in rizike I prodajo rakt-iiito dovoljenih državnih papirjev in srečk.'— Ponudbe na : l,n«lwisj 4>»terrelerier, VIII., I)eutsrlie«[ii«t<-       Bada|ienl._.H0—7
pjgST Od. leta 1968.
Bergorjevo medicinsko
kotranovo milo
ki je izkufteiio na klinikah in od mnonh praktičnih zdravnikov, ne le v Avstro-O^i-rbki, nogo tudi v Nemčiji, Rusiji balkanskih državah,  Švici itd. proti \* »Iftnlui buleaalui,
/l.isti proti
vsake vrste spas čajem
Uporablja s najboljšim uspehom. Učinek Bergerjevega kotra-novp^-a mila kothijrljenHlttega sredstva s > odstranjuje luskiuic na glavi in v bradi, za Ći5«v»ij« in lo-nnfek-cijo polti je tnkisto sploiao prznan. Iler-Igerjevo kotranovo milo Ima v sebi IO otlMtotkov lenueifi Uoti-»«i i in se razlikuje bistveno od vseh drugih k' trano-vili mil, ki se nahajajo v trgovini. Da se pride alepnrl|»tu v okom, zalit - v j izrecno BerxerJrvo kot - 11110*0 milo, in pazi na zraven natisnjeno varstveno znamk«. Pri iieosUratI|lvlh polt-ulh bole/ni h se na mesto k >tranovega mila s uspehom uporablja
Bergerjevo med. kotranovo žveplano milo.
Kot blna)e kotrauovo milo za odpravljanje
itf'MIltlfrv*  H polti«
proti spusčajem na polti in glavi pri otrocih. kakor tudi kot neuadkriljeno knsmetično milo sa sina t vanje In kupnuje m v*M?t«laii|o rabo služi
Bergerjevo glieeriuovo-kotranovo milo,
v katerem je 36 odst. glic»-riua in ki je fiuo p.trfuru <vado Cena komada vsak« 7roto z navodilom 9 aporibl 35 krijo.
Od drugih Beraerietih ineUl^lu»k« - komme-llouili mII zaslužijo, da na nje posebno opozarjamo : llenaoe-uillo za fino pot; h»ri»k»ovo iu«l<» za prisče ; kttrbolnko m-Io za uglajenje polti pri pikah vsled koz in kot razkužujoča mila: B rserjevo imrekovo - Ig-la-«to ui.io sa BJSslvanje in tolleto, Homerjev o milo Sm nt-t no utrnejo dobo (93 kr.); Ivlslrolnvo milo proti rudečici obraza; milo aa |»ee;e v obrazu jako učinkujoče; sauluako uilio za potne nojje iu proti izpada-uju las; tulmo milu, najboljše sredstvo za č.sčenje zob Glede vseh drugih IIVra;er|e»lli tuli se najde vse potrebno v navodilu o uporabi. Zahtevajte vedno Hera*'r|ev* mlin, ker je mnogo ničvrednih imitacij. (405— 1)
Prodaja se v Ljubljani v lekarnah gg. V. Mayr, U. Pitroli. J. S.'o!>»da in U. fl. Trsko zyja, dalje skoro v vseh lekarnah na Kranjskem.
Ogersko-hrvatako delniško pomorsko
(8i)  parobrodno drufttvo v Reki. 8)
Preko Reke
uajkrajfia in najvarnejša, mej otoki se vijoća vozna črta ^elegantni, z največjim komfortom opremljeni, električno razsvetljeni parni ki)
>^ Redne ir vožnje:
V noči od sobote
na   nedeljo hitri parni k v Zader-Spljet-Oruča, Oravosa (Ragu-sa -Castelnuovo-Kotor. V r s   t w ^   noči od nedelje na ponedeljek '^^r postni parniki v Zadar-Spljet-
~ S Metkovič. V torek ob 10 uri 20 m. dopoladne hitri parniki v Zader, 8pljet ^s^^ r f Oravosa (Ragusa) in Kotor. V sredo *^^700 P°l 10 uri zvečer postni parnik v r S Zader, Š. benik, Trau. Spljet, na otoke Brač, Lešina, Vis, Krč, dalje v Dubrovnik do', Kotora. V petek ob pol II. uri dopoladne hitri parniki Zader, Spljet in Oravosa (BagOM). V četrtek ob 1. uri Popoludne poAtni parniki v Mali Lošinj, Sel ve, Zad-r, Sebenik, Trau, Castelveccbio in Spljet. V petek ob 10. uri 30. m. dopoludne hitri parniki v Zader, Spljet in Oravosa. Vsako nedeljo ob 7. uri /.jut.raj iz et Reka-Opatija-Loftinj in nazaj. — Natančni vozni red je v oficijelni knjigi „Der Čonducteur st. 593- 608.
Velefine kanarčke predpevce
razpošilja proM povzetju 8—20 mark po pevski zmožnosti. 8 cnii na poskulnjo. Tudi praktične pevske in tvrgolilne kletke, prem. na vseh večjih razstavah. Prospekti brezplačno.
(111_6) W. Heering, Si Andreasberg (Harz) 427.
Lepo posestvo!
Krasna hiša
'»plini MHilnlmi vrti, nasproti železniški postaji v li<n|l, v kateri je sedaj nastavljena trsovima a npeee-rljaiiliii In meaanlni blagom* renftavraelfa e tu> bitmi kR lajee, lepa, zdrava stsnuvas)s, xe ilelonaa ali v eelott radi rodbiuskih razrnt-r pod jako ugodnimi pogoji lakuj pn>«ln
H1 su je tudi rudi obližja postaje in lepe lege posebno pripravna sa VNakovrMino knpMJn In IrKovino.
Nntančneja pojasnila da pismeno ali ustno lanlalk hlAe It. 14 v (otteiu pri lilaljl. (890—9)
Velika zaloga
lina
lepi nerazrezani in ne^itani dimniški časniki, dobi hb pri msni v v--* h muožinnh od 25 kilo naprej.
Cena za 100 kilu je 7 gld. 50 kr.
Pri vm'jih odvzetjih de nekoliko ceneje.
(953 8)
Ivan Fablan
v L J u 1» 11 »n I, Vasi nlkov trg.
dokazuje nad 1000 izpričeval
(zbornoHt (1661—18)
Kaiser-jevili prsnih bonbonov
ki gotovo in hitro pomagajo pri kalija, hrlpavottl, kat arka in tafrlenostl Največja specijaliteta Avstrije, Npuičije in Švice. Za' oj po 10 in 20 novč.
Zaloua pri TJbaldn pl. Trnk6osy - Jo in Kr. Ph. M. KardetaoblaVajarja, lekarnarjih v LJablJaai.
Sokolada in
Cacao Suchard.
Da bo preprečijo dogodi via se napo raznm ljenja, se daetito občinstvo o po larj«, da tovarna Ph« Suchard takozvano lomljivo Hokolaiiou (Bmch-Chooolade) niti ne izdeluje, niti v trgo vino spravlja
Šokotatle Ph. Suchardn §e ma-javnheno tinte dobavljajo in, kakor znano, le v Htntiifolu zavite » tovarniško znamko in podpisom     (U—10)
hranilnega in posojilnega društva v Ptuji za leto 1897.
Aktiva
Hi&s vi. st. 84B Ptoj .   .   .   .gld. 475*> —
Inventar t« hifie...... 1 .*{»>()•
H sa vi. it. fw Ptn«.........
Inventar v pisarnici.........
Poboj da.............
Zaostale obrenti od posojil.......
Naloženi denar pri drugih zavodih gld iOil'J 0!> Nevzdignene obresti od tega .    „      894 t>8
Naloženi densr v petni hranilnici tfld. 84V4U Nevzdigncne obieitti od tega . H 0*89 Menice, zadr. in hran. knjižice .   . .
Prehodni zneski..........
Gotovina duu 01. decembra 1897
.Skup j
avslr. valj
4^880 613S IVO
S4'JS8'2
43
6735 88 10r>36 7 S
158 310 22902
29
14690986
P a b 1. v a
Glavni deleti \ , - .„0 . gld. 2000-— Opravilni deleži/od4469"dr- , 5075980 Hranilne vloge s kapitalizovanimi obresti vred Neizplačane ooresti od Klavnih deležev .   . .
Za leto 1898 predplačilne obreiti.....
Is posojilo zadruge.........
Splofirii reTs. fond.....gld. 146*8*86
Spec. res. fond za slnĆajneicgabe „ R549.V25 in ker se je dal ostanek či-
stega dobička v znesku .
gld. 80185 10 9*14 90
vslod sklepa obč. zbora k posebnemu rez. foi du, snaSata oba rez. fonda skupaj .   . . FVnzijnki fond aa n radnike ĆiBti dobiček leta 1897 .   . .
gld- 91)000'—
Skupaj
avjtr. »elj. 2«f
52759 771959 31
8O70 19000
80185
10
2385 02 12519 03
946909185
Oba rezervna fonda znaftuta koncom leta 1897 gld. 9000O—
Denarni promet v leta 1898 znnšul jo gld. 1,550.757 97 V Ptuji, d.ie 7. marca 1898.
Jar o a Andrej a. r.
ravnatelj.
Dr. PloJ Jakob s r,   Dr. Jurtela Fran s. r.,   Oigan limon s. r..   jJUtl Totnat s r /aoi   »i Bren«l*KHia s. r,  Zelenili Jožef s r.,
(89»-') odborniki.
6
11470016
Prva  inmnm ■tavbena tvrdka v Pnl|a naročila mi je, da naj poličem
parketno tovarno
katera bi samogla T** vagonov pariteto* na loto ladelall,  bulje rečeno,  natnnovltl nI tnka| Jedino
Balo|f<»* katero prevzame popolnoma omenjena tvrdka.
Posestniki omenjenih tovarn nuj bs obrnejo pismeno nA-me podpiaanega, na kar bodem vsakemu vse pojasnil.
Viljem Grum v Pulju
(383_2) posredovalec.
Pristne rnsko-jitne siibale
s predcevljem iz jednega kosa valjane.
Jedino varstvo proti mokroti in mrazu.
Neobhodno obutalo za vse slojeve razpofiilja
Ignacij Iteiler, llmiaj
Marlah-Ilferotrasac stev. X O 7,
< eni kl brenplncno la franko. (118—8)
dobiva se po najnižji ceni pri (W9—8) Andreju Iflsiuer-ju vZagorji ob Savi.
i
!
(10fl) Ljudevit Borovnik (8)
puškar v Borovljah (Farlach) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vnnscoerstnlls puaek
za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluj«- stare satnokresnice, vzprejema vsakovrstna poprnvlln in jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr p ras k u&e val niči in od mene preskušene. — II n stre vari cenlkd z&Btcnj.
a v t
(-A-spenliolss) kupuje na cele voze
goriška  tovarna užigalic
in vabi posestnike na ponudbe.    (881—4) •*<a* fjriuluo « ii» v«» i Jena <e»-
[. najstarejša posredovalnica stanovanj in slniet HNar 6. FLUX
Gospodske ulice št. 6 pri tleh na desni
priporočit la nmnfHČn (347 —8)
službe iskajoče vsake vrste
(moike In žeuake) la tukaj In dragod. Za kolikor moKoee hitro iu ventiio pontretho ne jnuiel.
Friderik Wannieck & Co.
tovarna za stroje, livnica železa ln kovin
v Binu n.a. ZfcvdZorarvslsezra.
prevzema
inštalacija kompletnih parnih opekarnic in zavodov za malto.    0317 30
= Stalna razstava opekarn i »kih str jev zz=; lluatrovanl prospekti brezplačno. — Nad 900 zavodov že urejenih.
Koncesij on iran po vis. c. kr. ministerstvo z odredbo z dne 7. maja 189 1, št. 5373.
Lloyd
v Bremenu.
Brsoparnlike voinjo v Newyork: Iz Bremena ob torkih in sobottih.
Iz Sontbamptona ozir. Cher-bonraja ob sredah in nedeljah. Iz Osnove oziroma Neapolja via Gibraltar 2-3krat mesečno
Bremen-Sev. Amerka.
V Newyork.
Bremen-Iztočna Azja. _v Kino.
Brem en - A vstralja.    g Japan. V Adelaldo,
Melbourne, (325—1) Sydney.
Bremen-Juž. Amerika.
V Montevideo.
V Bnsnoi Al ras.
Baltlmore.
Prekomorska vožnja v Newyork
6—7 dnij.
Kaj bolj da in najcenejša potovalna prilika.
Generalno ravnateljstvo v Ljubljani: Edvaid Tavčar.
aHaHaVBa^aBaaaVaVMian
Vabilo
k
rednemu občnemu zboru
kmetske posojilnice na Vrhniki
kateri bode
v ponedeljek, dne 28. marca 1898. leta ob 3. uri popoludne v društveni pisarni.
Dnevni
1. Poročilo ravnateljstva. i 4.
2. Poročilo nadzorstva. j 5.
3. Sklepanje o porabi čistega dobička. I
Na Vrhniki, dne 7. marca 1898.
Imotek.
red:
Volitev ravnateljstva in nadzorstva. Posebni predlogi.
(339)
RAVNATELJSTVO.
Dolgovi.
Račun blagajne:
Gotovine konc. 1897. Račun inventara:
Vrednost.......
Račun posojil:
a) vknjiženo pri 707
stran k ah......
i>) na  osobni kredit
pri 404 strankah . Račun obresti: Zaostale obresti   . . .
Račun naloženega denarja v denarnih zavodih ........
in posebej za rezer. zaklad.......
Račun poštno hranilnice .........
Račun raznih ln pri-hodnih:
Zaostali eksekuci jski strolki.......
Račun kreditnega zavoda:
Vrednostni papirji . .
20231 475
3G1783 183548 918G
35170 30898 110
306 3000
645008
kr.
58
11
34
30 63 27
46
69
gld.
Račun deležev :
77 zadružnih deležev
a 100 gld......
Eačun hranilnih vlog: Konec leta 1897 . . . Račun obresti: Pred plačane za 1. lr*98 Obresti zadružnikom Račun raznih in prehodnih : Naprejsno plačilu za
stroške.......
Račun rez. zaklada i Stanje 31. dec. 1897. Cisti dobiček: Za 1. 1897 ......
7700
599367
192 34t>
7
33978 3421
640008
kr.
95
21
IO
62 08 33
69
Ernest Speil
mehanik
v Ljubljani, Valvazorjev (Turjaški) trg št. 1
priporoča vsakovrstne
šivalne stroje in bicikle
vseli kategorij po nuj ni>j Hi cniali*
Izvršuje tudi vsa popravila hitro, točno in ceno.
Za mnogobrojna naročila se priporoča
i
i
(311—3)
z velespoStovanjem
Ernest Speil.
Kranjsko društvo v varstvo lova.
Razpis daril.
Odbor kraniskega dru&tva v varstvo lova je, zasledovaje svoje po pravilih določene smotre sklenil, da razdeli za minulo leto 1897 darila osebam, lovstvo-varstvenega osobja, ki so si pridobile posebne zasluge  za varstvo lova.
Prošn>e /.a dsrila naj ohsezajo kratko obrisan popis dejanj in naj bodo overovljene po lovskem imetniku ali njegovem namestniku ter naj se pofiljejo
do 31
m. a. r o a.
odboru društva v Ljubljani.
Ljubljana, dne 10. marca 1898.
(398)
OiTbor kranjskega društva v varstvo lova.
Št. 3338.
Razglas.
(390—2)
Kot stavblMre za vzjeo je valni /avod zn tclulio-nrillf.  ki  r*» ima  napraviti v poiticrljll mesta I Jliltljaiit*,
te žt-li kliplll ugodno ležefe, ravno
zemljišče v izmeri kakih 2 oral.
Dotične ponudbe z napovedbo kupnih poeriVv, je vlagati
do 1. aprila 1838
pri c. kr. deželni vladi.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
>
s os u
ti a
*2 %
a
P. n. občinstvu si usojam naznanjati, da otvorim v »uboto £«. avetana ls»*»
novo gostilno „Miramar"
v hiši gospe Milic
na Starem trgu št. 19.
Točila se bodo umjuoIjam latrl|aiiMka bela In i-rum vina, lavratisl evle*'c in vedno atveše Mtelnfeltfako uiarčuo pivo bratov ItelulngliMtiM.
Vsak petek sveže morske ribe.
Dobro mana kuhinj«, kakor tudi točna postrežba bode vsem zahtevam p. n. gostov najbolje ustregla. Za mnogobrojni obisk se priporočam
z odličnim spoštovanjem
(313—6)
k. j
T, rt
N
Mi
0*
1
1 <
(S
Vc-   i b o
zalosro
JOSIP REICH
i, ^> j- s°kiič-1
1 likanje sukna, barvanja CI f židovske^ it*
m Vrnila   **i»a.niVa    b 3 Ve,i,ta Zal°9a obuVal      ( }
IU ^emilua  ^piraiClCa    £ g strtega izdolka za dame, gonpode in
1 n.i: — -l: „n.|. ..ijpp a*   A F  ! otroke je vedno ua izbore.
"1   IJ;' c   !'        2 Vsakerina naročila laviittjejo so točno
* m p:> nizki ceni. Vse uiere »o shranjii-
* i.jo in zaziiuiudiujejo. Pri zunanjih ua-* Postrežba točna. — Ceno nizke. W 3 rodilih blagovoli naj m vsoreo vpoalati.
Poljanski nasip
i so priporoča za vsa v to stroko spada- k, *.   89] ioča dela.
i
IftsUL&AAnAP
a*
V rr -v    i r w vvirvv^ rnyiai.BJiiWBaBi;s,Ji»inmi8.1s
I j. zor Alojzij Erjavec
i (49]       čevljarski mojster
Prej : J. Zor fS
I     Pekarija in slaščičarna  4 I
v v Ljubljani. Čevljarske ulioe št. 3 j (
fi'.niiii trforin
3
priporoča se prečast. duhovščini iu slav. H občinstvu za obdno naročevanje r-zno-^, vrstnih «>)>i! v 4i 1« katera izvršuje ceni'), (, pošteno in iz zanesljivo trpežnega u.siija od najfinejše do najpriprnstejše  oblike. V Mere se sliranjujejo. Vnanjiui naročilom < uaj se blagovoljno pridene vzorec. fe
$ S'ari trg št. 21
Jakob Zalaznik.
Podružnica:
Vegove ulice št. 12
.* Ta so dobiva 4krnt nts ilnu n^eže, ukiiNiio« zdravo iu  hIumIiio pe-
S U »rako peetvu, \ vrst kruti u» %»£•>, */en kruli in preiievenev (Vanille-5 Ztviehak) V svojih »'iiAt-ičsriib-Hk postrezam točno z iii«ttiiiejs»m n *mIkiI iiiiu j£ peell »m in s tt ti i m I ju- p nt >tl ml 11 u ** 1*1 i ter z V% .-riiiutls -» i n m m. Posebno opozarjam r iih t i:. >■ i ii • 111 ■' 11 ■» '». krofe in iui . tU«* h nuiftanu u»i»olueue. iJSchlagrahui Rolleu.) j
t w.*m,v±A iX> -a* vvv   »s>,»> aaw> i^^ ^(^uOiiAji •)iaMi'OCA;v.^-A*'M
7 ■tt^iinS3r733K23
^Spomtadna sezona t
JCtUJO Sl\t
v £ju6fjani,   Špifah/ic   ttftct  St. -4
naznafijat 2<x ^č> novi oti/t-nent in volneni vzoici 11& ta z-pofctLjo.
Xa deželo se poJiljajo rzorei franko.
iti 111 iih ima
:J   Ssata Sborl
t Ljubljana, Vi-anriskaii.ske ulice 4. ?
"   Pleskarska mojstra c. kr. državne in if c. kr. priv. južne železnice.
P Slikarja napisov,
11   ttavblnska ln pohištvena pleskarja. ? Tovarna za oljnate barve, lak £ J ln pokost. (44) *j
Zaloga or!^lintlut»uA ks»rl>ollue|H. ^ Mufiooba za konjska kopita in usnje, $
?dercflš    F" Cassermann
i
m, ______
Bi ~ . 0!
Oi i W ž; lzvrstne ta9°neiM OJ » W ti najboljši izdelek |
RJ 4.r>) ■||||4*<'1i.'|«> |iri QJ
ALOJZIJU PERSCHEH
Pred skcfljo 22, p»l»*-r nminn liiše.
t_(_=aii__.f__? »_p '_=? ■■ča . fč=af_=_jč_di^i=Ef_=i_j
krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme in poverjeni zalagatelj o kr. unif blagajnice drž. železnic uradnikov
XjjVL"blj£-ni, £_3elen."b-u.rgroT7"-3 vilico -St. -St
se priporoča slav. obči ust- u za izdelovanje civilnih oblek in nopremoAlJIvlll havelokov po aajnovsjti fagoni in najpovoljnejdih oenab, An-^leSko, francosko in i.i .-m-.«..- r....... ima na skladišča — Qg. uradnikom se priporoča za izdelavaiije
vsakovrstmli uniform ter p oskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor sablje, mede, klobuke itd , gg. c kr justičnim uradnikom pa za izdelavanje
1 Največja izbeT najnovejšega |
&SF~ talarjev in barot. imi
(461 ▼
svilnatega blaga
«rue iu barwaslo, j I] za eele obleke in bluae9 priporoča II po niftJnIŠJIli eeuiab (47)
^   Alojzij Persche
i jj Pred Škofijo 22, poleg mastne hišo.
i4sma_k-LiJui
I Avgust Eepič ]
J ^-*s- »-Jodiir ss«* ^ Z Ljubljana. Kolezijake ulice št. 16, }
I 1- tt rTmcT-er«. z
se piHpevofin slav. občinstvu iu naznanja, ♦ da l/.ileluje iu popravlja vsakovrstne
J.odo iz hrastovega ln mehkega e lesa po najnižjih cenah. — Kupuje ♦ £ ln proilaja staro vinsko posodo. *
i » i
Jil
HENRIK KENOA
(60)
Ceneni lepi klobuki za dame.
Vedno zadnje nnvoiti. l*«iprtktl)»
se urno in prav po ceni. Hodni žurnali franku iu la&tonj.
~LJUBUANA.
I Fran Kaiser I
i prodajalec biciklov i
J       iz prvih tovarn. |
I (49) Ljubljana £ f   Šelenburgove ulice 6. |
Najboljše  urejena delav J nloa  sa popravljanje b tolklo v ^ €       ln šivalnih strojev. 9
Največja tovarniška zaloga
klobukov
po najniz]! ceni
pri (50)
J. S. BENEDIKT-u
liju bljtiiH, Ntmrl trg.
Tovarna pomstva
J. J. NAGLAS
Ljubljana (5l) Turjaški trg Stev. 7.
3$
Mehanik
(52)   Ivan Škerl Opekarska cesta št. 16. v Ljubljani.
Šivalni stroji po najnižjih conah
II i vi kle in druga v to stroko spadajoča popravila iz-vrfii dobro in ceno. Vnauja naručila se tom« \tviKiij.'jw.
m
Ign. Fasching-a vdove ključavničarstvo (53)
Poljanski nasip Št. 8 (Heitim hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
štcdilniK ognjišč
DMJpriproHlf JmIIi, kakor tudi u»)!l-u. I Mili, z tolto medjo ali mesingom montiranih za obklade s pečnicami ali kahlami. Poprati 1|kii|* liilro iu po
t-eul.   Vnanja  naročila sc hitro r/.vrfie.
Ljubljana, Diiiinjska c«>sla st. tel.
Tovarniška zaloga
šivalnih strojev in velocipedov,
- \»Jiii>J<* cene«
(r>.r)) 2
i
ravate
in (66)
perilo za gospode i
prodaja najceneje *
{1 W Alojzij Persche |
Z Pred škofijo 22, poleg meBtne hišo. |
Darila za vsako priliko!
Frid. Hof f mann
urar v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoma svojo največjo zalogo vseh vrat
ur
zlatih, srebrnih, iz I uit/, jek'a in nikla, kakor tudi
stenskih ur,
budilk in salonskihur
vse  le dobre do najfinejše kvalitete po nizkih cenah. Novosti v žepnih, kakor tudi v stenskih urah vedno v salogl. 56 popravo ao lavriojojo nsjtooneje.
Anton
Sv. Petra cesta št. 6 Ljubljana Sv. Petra cesta št. 6
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plašče v za gospe, nepre-močljivih havelokov itd.
Obleko |»<» mori se po najnovejših nzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo. (Ji7)
Xj3ia."tol3a.na, Ststrl txgr št©v. 1. Prva In najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Tu se tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno pa piiporc T-am svoje izvrstne slamo-reziil«'« in uilaklliilre, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. (58) Oenlkt sastonj la poitnine prosto.
v največji izberi in po najnižjih cenah
trakovekvenceml
z ali brez napisov v vseh barvah
(69)
priporoča
Kari Recknagel
na Mestnem trgu.
5
4E
se išče za gorko kopališče Toplice na Dolenjskem.
Upraviteljska doba je vsako leto od 15. aprila do 15. oktobra. Plača po dogovoru. (MS—9]
Prosilci, kateri so iztirjeni v dopisovanja in denarnem raftanj«vanju, naj pošljejo svoja pranje z doknzi o star. nt i, stanu, nsatvi onosti. pr« d.'. brazbi in znanji < beh deželnih jezikov tlo I. aprila t. 8, kovni .%.inT-jM-rici« goailarNkemii uvaslu v Nolcsul, poAta lb«r na Kr<«n|«tUeni.
P. n.
Usojava se s tem »el*eaBtitenm p. n. obrinsKu udano naznu njati. da sva >zroč la gospodu
Franu Kaiser-ju v Ljubljani
zastopstvo najinih svetovnoslavnili
(na katenh se j«, kakor zn?no. pridobile: nrnj.sU-rstvo avtta, E*rop«*, Nemčije, Avstrije itd za lefo 1807), kakor t.iuJi naib<>|je znMn*>, I"a-rlMlkc AcuIcim' IfSctropole (kolo bt&e, verige, na kat«-i<m se je vršila historična dirka Bo/deaux PariH in sp je pridobil 24urni rekord), ter prosiva, da  istega počasti 8 svcjo blagorjaklorijenostjo.
Z vetespofitovanjem 889—S)
Opel <£Beysclilag,xia™."V,f.i ,5,.
s patentom proti z mrzli ni
priporoča tvrdka,
R. A. Smekal
-v Ćoch ti.
kiitere izključno sama izde-ljuje, Te iu-i»un*r. >.«■<■ n palentom proti kiiii-c-
llul V  lit* )llflth*   silili !»«>
pr«iursii4*jo.  Dalje pri-poroda «e«l, paiote. lade, itun'ii inK <■ «.< ro;>■
itd.'itd     ( ^)S 4■
Podružnica s R. A. Smokal \r Zagrebu,
Kdor
iztnej gospodov lastnikov konj potrebuje na spomlad lepo, angleško
pasr komatno opravo isaj
ali brhko, ogersko
t«T jukersko opravo "ftaj
naj se obrne na podpisanega in si jo naroči.
Istotam je bogata zaloga obrtnih in drugih oprav. Kompletne Jahalne oprav« sa civil in sa vojaštvo, sedla, vajeti, uzde in vse v to stroko spadajoče predmete.
Velika saloga g-ajftelj, bloev, Jahalnih palio in pal61o tudi s srebrnim okovom.
Kdor bi potreboval za potovalno sezono lep, mooen kovdek ali torbo, naj Se zdaj iste n«roči, ki se izdelujejo pri meni po želji.
Za gospode tovarnarje in posestnike mlinov priporočam modna •trojna Jermena is najboljšega ljubljanskega in inozemskega usnja, katero imam vedno v cslogi.
P. n. občinstvo opozarjam na to, da sem si v desetih letih v prvih dunajskih in budimpeštanskih tovarnah in delavnicah pridobil toliko prakse, da morem tnkaj m vsakomur konkurirati, tako, da nikomur ni ve6 treba kaj finega za drag denar ai naročati od drugod, ker se isto dobi pri meni ceneje in isto-tako elegantno in bolje izdelano, ker je pri meni vse delano na roko.
Vas aedlarske, Jermenarake torbarile« in usnjeg-alanterljake poprave se izvajajo hitro in po ceni. Vnanja naročila so izvršujejo roelno.
Prav mnogobrojnih naročil in narofib se nadejajoc beljeiim
■ velespoštovanjem
(90—14)
Sv. Patra cesta št. 34. v Ljubljani.
KoplišlofstiliMB podjetje t aorta kopališče
Toplice na Dolenjskem
se odda v najem s 1. majem t. I.
Pogoji se lahko vpogleda jo pri kni'is Aiierspcrua Koidarnkeni ur'»<tti v H«»low»*l, posta l>v«r na lirun]tkiiii. kamor naj ae tudi pes Ijajo ponudbe al 1»   I O   april*« t. I. (342—2)
iko hočete imeti dobro in kaljivo seme
IM naročajte ga pri odrskih židovskih tvrdkah, i.mpak pri tukajšnjih strokovnjaSkih prodajalcih semei.
Ostudi dobite od drugod dobro hlagp, zanesli ve j Sega in cene Sega ne morete djbiti iiikj-T, kakor v znani prodajalnici s.-men
Alojzija Korsike
Šelenburgove ulice štev. 5 v Ljubljani.
Zato naj s« premisli vsakdo, ki hoče kaj n;1 roč:ti iz inozemstva. Tu stoji več. lmi/.r/ najbotieg« semena MlenfaVS in cvetličja ter  veff 1000 kg najrazličnejših travnih semen, ki bo dusla ravnokar b Škotske ter so p. n. občinstvu m razpolago.
Ceniki gratis in franko (I44.r>—2H>
^^^T7$i^W^^Fr%=^ "£-Sv* rs^T -MT vJšr"
1^ Usojam si p. n. občinstvu naznaniti, da bodem v svoji
i'! restavraciji v Gradišči št- 2
od sobote naprej uvedel
iMtpiM
ii
katero se hode točilo naravnost iz soda brez vaakorineg-a aparata. Nastavilo se bode pivo v soboto ob 6. uri zvečer.
Za prav mnogobrojen obisk prosi najodanajt
% (897-D X.. Fautrni.
V *f*- vter^. ■•'fesu ^b.. -ApsL^p^,
SSU JJMfJ; ^^^SSJgBgsTOaUMViiail.ta
Imate Ii otroke?
Gotovo' To naj Vam bode tim bolj nzrok, da vporab-ljate 'e popolno čislo in rezko-ti prosto nulo, s katerim umiv.it* dojenčke in otroke; kujti ojatrolngaata mila so «a nožno otrolko ko/o naravnost st.-np. Kupnjte, ako hočete dobro ktij'iti, posebno v novejšem ("asu z dragocenimi tvarinarai snatno aboljlano In spopolnjono Doerlng-ovo milo s sovo. To milo no provarooi nikakega žgočega čuta, nikake napetosti kože po umivanju, ono je otroftko milo par ezcelleucc in velja le (884   1   9 30 kr. komad.
V LJubljani predajajo na deceic : Avgust Aaer, Anton
Krfsper in V.-so Petr:č'.c. G-sneralno i attspitva: A. Mouch & Co., Dcna:, I., Lugsck 3.
^ "l fcMyi'lifrf iiittii>V<ii i^JaVBBssaVJni ia^Ša^Baaattaastaaa&ai'
T. P.Vidic Si Co. v Ljubljani
5       ponujajo po n»fnfž{ili eciaals vsakokiill množino
I   zidarske opeke
I zarezane strešne opeke
i (Strangfalzziegel)
HL     (izdelane iz najbolje znane Vrhniške gline) z zrnven apadajočo
5 stekleno zarezano opeko in strešnimi okni K iz vlitega železa
jjj lončene peči in štedilnike
K (lastnega izdelka)
I Koaiaii-eement
K IDovšlii ^ortland-cement
%     kakor vse v stavb nisko stroko spadajoče predmete. 5 Najnižje cone!!! (^s-i)
Glasovirji
(is:*-*>) tvrdke
Bratje Stingl
I  nit lliiiuiji Iu v IImliiiB|MkNlL
Kratki klavirji in piamno
najboljfic kakovosti z izborno glasovno polnostjo v priprosti in elegantni opravi iz oaenjene  prve In največje klavirske tovarne ■ parnim izdelovanjem po solidnih oenah in z desetletnim Jamstvom.
Stari klavirji se jemljo v zameno.
TJTbirauja ln popravljanja se izvršujejo najtočneje
Zaloga v Ljubljani:
Karol Lorenz
izdelovalec glasovirjev in ubiratelj
t Ljubljani, v P ml ah št. 27, poleg kopališča.
legi« nt ne promenadu«*, oknsiie že iillovaitviti' ohleli «■ in nt/miv rntiia
«1 ru |4 it  t ft I j m«' i 1 ia   v   n:i j nov« jh-mm kroja izdelajo in sn priporoča častitim damam
(38—11) Josipina Bersin
Mestni trg st. 9, I. nadstropje.
Stara
gostilna in usnjarija
v £i«K«»r|l ols Savi #*> daje pod ngodnimi pogoji v iiHjens. — Vhč i« izvh pri A ml rej u Vl«n«*r-|u v Zagorji ob Savi. (310—3)
Prijazna soba
ih 111 m «lf|al*n ali iroupoilis, st hrano, me o«l«la lisko) mII  I.  aprila t. I.
Več   pove   iz   prijaznosti   upravništvo „Slov. Naroda" pod Nt «,
(404)
Trgovski pomočnik
za prodajalno galanterijskega blaga, posebno sloven« sk.':| i jezika v besedi iu pisavi popolnoma veftč, se takoj viprojme. — Is t o tam se tudi vsprejmeta izurjena
prodajalka in učenec.
Natančnejše  pri   upravnistvu  „Slovenskega Naroda" pod Šifro: „J. K.". (374-3)
Farsi, znamka. Sidro.
>
LIMENT UPU COMP.
iz Rlchter-Jeve lekarne v Pragi
priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo;
po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. *« dobiva v vseli lekarnah. Zahtevati naj se blagovoli to (ltiot) — "24)
eplcšno priljubljeno domače zdramilo
vedno le v izvirnik Ntekleuirah i naso varstveno znamko   Sidro" iz Riekterjeve  lekarne in
sprejme naj se iz opreznosti le take steklenice kot pristne, ki imajo to varst. znamko.
RichteNeva lekarna pri zlatem levu v Pragi.
Fini pristni harski žlahtni žvrgolivci.
(Eohte Harzer Kanarienrollvttgel.)
i)
ar
(18'.'6—10)
razpošiljam s povzetjem po 4, 6, e in 8 gld. jednega, v osmih dneh po-skušnje ►.•a tudi zamenjam; samice isteea rodu po 1 gld., s čopieo po 1 gld. 50 kr. Jamčim za vrednost in živi dohod. Pri vpraSanjih prosim pismeno zuamko priložiti.
Srečko Tomažič
Ljubljana, Sv. Petra nasip st
33.
LLuser-jev obiiž za turiste.
Priznano najboljše sredstvo
proti kurjim očesom, žuljem i. t. d.
<ilH»iin bmIok** 2 — 10)
L. Schwenk-ova lekarna, Dunaj Meidling.
Zahtevajte L U S E R" j C ¥ "J Jj** Dobiva m' v v>eh lekarnah.
Zastonj
Vsak, ki posije svojo natančno adreso, dobi proti mali mu povračilu in d< nosku za carinske stroške
1 gld. 90 kr.
1 regulovano uro z verižico, za katero se jamči, da dobro ide; 1 prekrasen ustnik /a smodke; l elegantno kavalirsko kravato za gospode; 1 prstan z imitovanim draguljem; 1 iglo za prsa z imitovanim draguljem; 2 mehanična gumba; 10 komadov finega angleškega papirja; 1 komadov tihih angleških zavitkov; 1 etui za smodke in 1 predmet za porabo; ker se uadejain, da si pridobim mnogo naročiteljev s tem, da jim blago takorekoč. na pol poklanjam. — Tt*di vsakomur takoj vrnem denar, če ne bi nra Sla natanko in bode vsak priznal, da je to podarite v.
j o din si sialoigtt in s*ssstg>osUl|an l*i proti
postnemu povzetju, eventuvelno tudi če se denar preje vpoSlje, pri ^306—3
Wiener Uhren-Ezport S. Blodek
VVien, U a, HerminengaBfte 1D'L.
takoj vzprejme (370—2) Friderik Hoffmann, urar na Dunajski cesti.
odvetniškega uradnika
z lepo i i u.ivo vzprejme takoj
(40*2—1)
jT>i*. XI. JsL^mosfe odvetnik ▼ Slovenski Bistrici.
Xov, |trei*«*J m o*1« n
(tajselj) Je na prodaj ali Be tudi zamenja za starega Već se izve v Kurji vasi it. 2 ali pri dolenjski
mitnici. (399- 1)
Zgodnji grah
pritlikovec in logaški, kakor tudi
vrtna »em^^nai
ima (157—7;
Peter Lassnik v Ljubljani.
Zanimajte se
vendar za izborni domači izdelek, za liker la kranjskih planinskih zelišč,
ki Be zove (222—7)
„Triglav".
Izdeljujo ga J. Klauer v Ljubljani.
Ta liker se mora radi svoje čistoče in nepre-kosljivo zdravilskega učinka na prehavnoat naj-topleje priporočati ter kot okrepčilo no sme manjkati v nobeni hisi.
Dobiti je v lekarnah gg O. Ploooll-Ja in TJ. pl. Trnk6oxy-Ja, kakor tudi v večini delikatesnih in speoerijskih prodaj alnlo.
Cukerin štev. 20
3O0O kosov na 1 kilo. Vporcljskih koscih a 1 kr.
Cukerin štev. 9
2O0O kosov na 1 kilo. V porcijsklh koscih al, kr.
Dobiva se v prodajalnicah mefiar.ega blaga.
Zaloge  oddaja    .J.  WeiM,   lJiina i.   VI. oliriij, KH/.toi*.
ni,/y»',N'H' Htor. (1»>9—11)
S S
s
ooooooooooooooooooooooo
Zaloga biciklov!
Najboljše vrste kolesa
tu- in inozemskih tovarn (Peugeot, Brenuabor, Liglet Cycle „American" in dr.) priporočata podpisanoa
po kolikor mogoče nizkih cenah.
53tT" Vsa v to stroko spadajoča  |»n|»rtivllu se bodo točno, Bo'idno in po ceni izvrševala,
Cenike razpcšlljava aaa zahtevaiije.
Z ve!espo5tovanjeni
(309—3)
Bohinec & Majcen.
oooouoaooooo^oooooooooo
»♦♦»»♦♦♦»<»<»<»4»<t»s»eseni»«i' >>♦♦♦♦♦<♦>>>»♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦
e P, n. občinstvu si usojam naznanjati, da sem Kt»|»»t o tvoril
O ♦
a
gostilno „Pri jelenu"
♦ na Sv. Jakoba trgu St. 6, v hiši g. Wilher-ja.
* Točim izvrstno pristno blsel|alco in lMtrlJ»n«Wu vino, belo in ern<»;
+ z dobrimi jeilili in točno pottrezbo bodem vsem zahtevam p. n. gostov naj
e bol e ustregel.   Za mnogobrojen obisk se priporočam z odličnim spoštovanjem
% (392—2.                               AlUoil   L* O t II i U * gostilničar.
: l t
Otvoritev fotografskega zavoda.,
Slavnemu občinstvu iz Ljnbljane in z dežele podpisaneo najudaneje naznanjam, da bodem v sede I|« >, 121. t. m., otvorll (401—1)
v VVolfovih ulicah št. 6
rafski atelije sAlele*.
Novi fotografski zavod otvorit bodem kot fillfnllco svojega zavoda v Kolodvorskih ulicah, ki bode tudi naprej redno in točno posloval.
Z otvoritvijo filijalke nameravam ugoditi udobnosti stavnega občinstva ter ue nadejam, da bodo tudi termi mojemu podjetju naklonilo uvojo blagohotnoid..
Za poslovanje v filijalki sem preskrbe! najsposobnejših moolj, ki bodo mogle tndi ob moji nenavzočnosti vsem zahtevam odlično zadofičati.
Atelije Je elegantno opremljen z vnemi potrebnimi prodori. Na razpolago imam mej drugim fino urejeno sobo sa toaleto in dve dakal-nlol. Sploh »em Be % upeljavo najnovejših Izumov potrudil, da bode moja filijalka VBpesno in v splošno zadovoljnost delovala na polju fdografske umetnosti.
Priporočujoft se slav. občinstvo, se beležim z najodličnejfiim spoštovanjem
Koiodjorsjiuiic. Davorin Rovšek W0,S6.",,C-1
Telefon st. 77. fotograf V  L]Ub]jaili. Telefon M. 7».
Jzdi.juLcJj in odgovorni urtdnik: Josip No Mi.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".