Proletark vseh dežel, »družite sel PRAVICA GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE Poštnina plačana ▼ gotovini. U DANAŠNJE ŠTEVILKE: Več pozornosti zaščiti gozdov — Z zagrebškega velesejma Mac Arthut pozval Severno Korejo na vdajo — Kmetijstvo v istrskem okrožju O komunalni dejavnosti v ljubljanski okolici — Brezvestno gospodarjenje s sladkorjem v mariborskih podjetjih Pojasnilo za izrezovanje kuponov za kruh in moko — Objave — Fizkultura Leto XI. — Štev. 235. Ljubljana, ponedeljek, 2. oktobra 1950 Mesečna naročnina din 50.— Izhaja vsak dan razen ob petkih Cena din 2.- Več pozornosti zaščiti gozdov Zaščiti in varstvu naših gozdov posvečamo še vse premalo pozornosti. Vse premalo učinkoviti eo bili naši ukrepi za zatiranje gozdnih škodljivcev, kot 60 1 lubadar, smrekova grizlica, borov epro-vodni prelec i. dr., čeprav smo dobro vedeli, da nudi sušno leto, kakor je bilo letošnje, najugodnejše pogoje razmao-žitvi teh škodljivcev. Mnogo pa je bilo tudi primerov, ko so lubadarja v dolo- čenem sektorju zatirali, na prenekaterem sosednem področju pa se niso zganili, 6 čemer je bilo jalovo vse prizadevanje, ker je škodljivec še nadalje ogrožal očiščene predele. Gozdna gospodarstva LRS so se proti lubadarju razmeroma še precej borila, uspehi bi bili brez dvoma boljši, če bi bilo več kontrole na gozdnih manipulacijah in sečiščih, kjer so sekali drevje malomarno ali pa zapuščali sečišča v skrajnem neredu. V takih primerih so seveda direktno klicali vraga, — ki je nastopil v ogromnih množinah in povzročil velikansko škodo. Ne samo suša — tudi človek je cesto krivec, da marsikje naši gozdovi nimajo tiste vrednosti, ki bi jo lahko imeli, če bi gozdnemu varstvu in zaščiti posvetili večjo pozornost. V gozdovih državnega sektorja so se pojavila večja žarišča lubadarja na področju Novega mesta, kjer so morali podreti 2260 dreves ali 1550 kubikov. Na razmeroma majhnem področju gozdne uprave. Poljane je napadenih oelo 800 m® smreke in jelke, dalje na področju Litije, v nižinskih predelih Škofje Loke, Idrije (Črni vrh), Kočevja, Brežic, Rogaške Slatine, v nekaterih, področjih Pohorja itd. Še dosti slabše pa je stanje v zasebnih im zadružnih gozdovih, kjer se niti logarsko terensko osebje niti lastniki gozdov niso dovolj zavedali velike nevarnosti, ki njihovim gozdovom preti. Razen v okraju Maribor-okoltca in Dravograd niso nikjer dovolj odločno »JUGOPETROL« v rokah delavcev V maju 1945 je bilo ustanovljeno podjetje za izdelovanje naftinih derivatov »Jugopetrol« s sedežem v Beogradu. To podjetje je postopoma organiziralo podružnice. Za LRS je bila ustanovljena podružnica v začetku junija 1945 v Ljubljani. »Jugopetrol« kot zvezno podjetje pa se ie že leta 1947 decentraliziralo po republikah. Toko je tudi »Jugopetrol« v Ljubljani postal podjetje republiškega pomena, ki ima 12 poslovalnic. Z odločbo vlade LRS od avgusta t. 1. je podjetje prešlo direktno pod vodstvo Sveta za energetiko in ekstraktivno industrijo Vlade LRS Podjetje je v vseh razvojnih fazah pravilno in zadovoljivo izvrševalo funkcijo razdeljevanja naftinih derivatov, kljub vsem težkočaih, ki so bile zlasti v pomanjkanju skladiščnih prostorov in strokovnega kadra. Da se je pa ta kader trudil v delu za dvig podjetja in gledal, da se čimprej usposobi, je dokaz v tem, da danes isto ševilo kadra kot leta 1Q47, ko je bilo podjetje ustanovljeno, razdeljuje še enkrat večje količine naftinih derivatov. Trud delovnega kolektiva se vidi tudi v zmanjšanju režijskih stroškov: od t din na 51 para pri kilogramu, čeprav so cene ostale iste. Velika zasluga gre delovnemu kolektivu tudi pri kapitalni izgradnji potrebnih prostorov podjetja. Za skladiščne prostore je bilo investirano več v enem letu, kot so v 20 letih stare Jugoslavije za to investirale inozemske družbe, ki so imele v rokah razdeljevanje naftinih derivatov v naši državi. V delavski svet je delovni kolektiv izvolil 23- najboljših delavcev iz vseh poslovalnic: Prevzemu podjetja je prisostvoval ves delovni kolektiv, ki je z zanimanjem poslušal direktorjevo poro-čiio o razvoju in stanju podjetja — zavedajoč se, da čakajo delavski svet velike naloge pri povečanju skladiščnih orostorov, inštalacij, modernih servisov n črpalk itd. Fr ukrepali pri zatiranju tega tako nevarnega škodljivca. Mlačni ozir. površni eo bili predvsem pri izdelavi lovnih dreves, ki jih niso izdelovali pravočasno ali na pravem mestu. Skoro vsi okraji so se v glavnem omejili na sekanje sušic, do-čim 60 lovna drevesa postavil j ali le v neznatni količini. V nižinskih predelih gozdnih gospodarstev Maribora, Celja, Brežic in Novega mesta se je letos razširila tudi smrekova grizlica, ki napravlja veliko škodo v smrekovih nižinskih sestojih. Ker obstaja nevarnost, da se bo ta škodljivec razširil še na druga področja, posebno v višinske lege, bo treba tudi proti temu gozdnemu škodljivcu odločno ukrepati. Letos n. pr. je smrekova grizlica napadla sestoje na Rudnici in Skrobniku na področju Gozdne uprave Rogaška Slatina, na Boču pa je ta škodljivec že dosegel 800 m nadmorske višine. Proti borovemu prelcu na Krasu je bila spomladi akcija z avioni, ki pa ni v celoti dosegla učinka. Ugotovilo se je, da so se na okuženih predelih pojavili paraziti, ki so uničili do 98 /o prelčevih bub. Zaradi porasta parazitov bomo letošnjo jesen zatirali škodljivca s Pamta-Ican preparatom, toda z ročnimi razpršilci in ne več z avioni. Poleg omenjenih gozdnih škodljivcev so napadali naše gozdove še jelišev rilč-kar na področju Gozdnega gospodarstva Maribor, veliki borov rilčkair na področju gozdnih uprav Vitanje in Rakovec in Jesenov rilčkar na področju prekmurskega gozdnega gospodarstva. Siriti se je pričela tudi tako Imenovana »holandska bolezen«, ki so jo opazili na področju trebanjskega okraja. »Rdeča gniloba« se je pojavila v revirju Dletvo In Mala Rudnica (GG Postojna^ in GG Celje), na Pohorju pa jelkinn uš. Vsi ti gozdni škodljivci so nam letos povzročili občntno škodo, ki gre V milijone, posebno v zasebnih gozdovih. Okrajna poverjeništva za gozdarstvo ob sodelovanju zasebnih _ in zadružnih posestnikov in voditeljev gozdnih uprav bodo morala posvetiti večjo pozornost tudi zatiranju gozdnih škodljivcev, predvsem lubadarja, ako se bomo hoteli izogniti še večji škodi v naših gozdovih. (a.) Dravska dolina najmodernejši lesno-i Velik, naravnost ogromen preobrat bo za našo žagarsko proizvodnjo pomenil najsodobnejši lesno-industrijski kombinat, ki ga gradi LIP »Limbuš« nedaleč od Maribora. To bo ne samo eden redkih kombinatov te vrste v Jugoslaviji, temveč pravi šolski primer za bodoči razvoj in modernizacijo našega žagar, stva. Kombinat bo zajel vso žagarijo, predelavo lesa v zaboje, predvidena pa je tudi proizvodnja montažnih hi5 in barak ter vzporedno izkoriščanje lesnih odpadkov za proizvodnjo celuloze in gradbenih montažnih elementov. Na Limbuškem polju, v trikotu med koroško progo, Dravo in Limbuškim gozdom, so v polnem teku gradbena in pripravljalna dela. Letos so dogradili delavci »Konstruktorja« že prvi veliki objekt kombinata: veliko, 50 metrov dolgo enonadstropno žagalnico. Zaključena so tudi zemeljska dela na 1,8km dolgem industrijskem tiru, ki bo vezal kombmat z limbuško železniško postajo. Izven pla-na so letos preuredili limbuški zaliv, kjer bo v bodoče manipulacijski prostor za transport hlodov k zbirnim skladiščem. Zanimivo je, da bo kombinat noklical v življenje že skoraj Izumrlo splavarjenje. Dravski »flosarji« bodo dobršen del lesne mase iz Dravske doline, s Pohorja m Kozjaka splavljali do limbuškega pristanišča. Iz zaliva bodo hlodovino odprem-ljali po velikem verižnem transporterju do sortirmh skladišč, odtod preno vod-nih kanalov v manipulacijski bazen m dalje preko transporterjev k polnojarme-nlku Z zagrebškega »♦'».♦iti NEPRECENLJIVO JE RUDNO BOGASTVO NASE DOMOVINE Zagreb, 29. septembra. »Dijaki, tu je razsuto pisano zlato iz vseh krajev naše domovinel« — je pokazal z roko profesor ene zagrebških gimnazij svojim učencem, ko so strme obstali pred pestro sliko- svetlečih kristalov, kosov najrazličnejših rudnin, blokov ulitih kovin in steklenih valjev z izdelki ekstraktivne industrije. Letos v tem oddelku ni strojev, ne rudarskih oken, ne grafikonov. Kakor na dlani ležijo bogastva iz osrčja zemlje na polican, na velikem nizkem belem odru in v steklenih omaricah. — Napisi ob posameznih kosih in posodah mirno vabijo, da si ogledaš razprostrti zemljevid ogromnega premoženja, ki ga hranijo nedra naše zemlje. Prav ta liha, morda celo malo skromno opremljena ubranost podzemeljskih zakladov, pa diha neko prisrčnost- Tu govori priroda sama — brez okraskov, brez reklame. takšna, kakršna je: divja, težka, nema, pradavna — in prav zato tudi lepa. Ob rudninah in kovinah se ustavljajo ljudje vseh poklicev in narodnosti. Pred vsakim je košček domovine, morda celo iz njegovega najbližjega kraja. darstva in industrije kovin, nekovin in nafte. Z VZHODA DO ‘ZAPADA, OD JUGA DO SEVERA Iz vseh strani države so poslali rudarji in njihova predelovalna industrija vzotce na velesejem. Zraven rdečkastih blokov bakra iz Bora ležijo temni kosi mežiškega svinca. Aluminijasta vrv, cevi iz medenine, bakra in svinca, žice vseh vrst iz teh kovin, blesteča cinkova ruda pirit, vulfenit, gaienit. boksit, cink in srebro v težkih kosih, med vso to Sestrostjo pa imena: Trepča, Bor, Maj-anpek, Mežica, Zletovo, Litija, Mostar, Rovinj, Drniš itd. Ponos te prevzema, ko bereš znana imena iz vseh ljudskih republik. Znova se prepričaš, da imamo neizmerna bogastva .skoraj vseh rudninskih in/mineralnih surovin, ki nam omogočajo nekoč nesluten razmah ru- bo dobila industrijski kombinat Zagalnica in vsi obrati kombinata vse do sušilnice in skladišč bodo najsodobneje urejeni s švedskimi stroji in napravami. Obrat bo potreboval za dve tretjini manj delovne sile, kakor bi jo potreboval zastarel obrat enake proizvodne zmogljivosti. Stari »gatri« zrežejo na uro komaj 0,70 kubtka — jugoslovanski okrog 5 — novi švedski polno j arm eni k pa v istem času deset kubikov! Skratka, ves potek obdelave hlodovine od trans-portiranja, sortiranja, prirezovanja, dela na robilnikih, prizmiranja, pa vse do let-vičenja in 6ušenja je tako podrobno mehaniziran in smotrno razporejen, da so vse delovne operacije medsebojno pove- ] zane. Les se bo 6ušil v veliki sušilnici. ! Tam bodo lahko poljubno uravnavali količino vlage v lesu, namenjenem za prekomorski promet, Manj vreden les bo kombinat predeloval v zaboje in gradbene elemente (vrata, okna itd.). Vse načrte za objekte je naredil ing. arh. Milan Černigoj iz mariborske podružnice Slovenijaprojekta, V svoje delo je vložil veliko iznajdljivosti in nič manj truda. Sedaj se tehnični strokovnjaki ukvarjajo z obdelavo podrobnih montažnih načrtov m z vsemi tehničnimi ter praktičnimi problemi gradnje. 'Naprave rn stroje bo montiral kolektiv Lesnoindustrijskega podjetja Limbuš. Majhen napis na listku te seznani z novim proizvodom Mežice: kalcijev molihrlat, važna surovina v naši industriji, se je pridružil vrsti predmetov, ki jih ne bo treba več uvažati. Blizu njega je v stekleni posodi vulfenitni koncentrat, nedaleč proč poleg blestečih lističev liskuna iz Galeništa in Drenovca spet nov izdelek: selen. Barit iz Zletova in Litije, antimonit z Ivanjice, kovelin iz Bora, antimonov oksid iz Zajače, prvič razstavljene svinčene kroglice iz mežiških topilnic, svinčeno-cin-kova ruda iz Šuplje stene, pa idrijski cinober in živo srebro, razni manganovi oksidi, niklova ruda iz Ivanjice in še in še — vse to se iskri in preliva v pisanih barvah pred strmečimi očmi. Ne manjka seveda premoga iz vseh znanih rudnikov. Mariborska plinarna razstavlja nov proizvod: koks. Nič manjše ni zanimanje za polkoks iz De-spotovca, za barit iz Bara in monmo-rilonit iz Starega Bara in Petrovca. Novi azbestni proizvodi, Samotni izdelki, cinkove barve iz celjske cinkarne, beli boksit iz Nikšiča, kremenčevi peski, gline, krasni baritovi kristali, vse to govori brez tolmačev obiskovalcem, da odpiramo nove rudnike, pridobivamo nove Koncentrate in da rastemo v širino in globino tudi v rudarstvu in v predelovanju rud. BENCIN ZA LETALA, AVTOMOBILE, ZDRAVILSTVO... Pred steklenimi omaricami izdelkov »Jugonafte« se gruče obiskovalcev posebno rade ustavljajo. Čeprav pripovedujejo o »belih rudarjih« le velike slike naftonosnih polj na stenah paviljona, se zdi, kakor da bi prihajal trušč vrtalnih naprav in vonj po surovi nafti prav v dvorano. V velikih steklenih valjih so shranjeni naftini derivati, proizvodi, ki jih daje predelava surove nafte. Kakor rudno, tako je tudi bogastvo nafte v naši državi polje vedno novih presenečenj. Že to, kar o naftonosnih podzemeljskih jezerih in morjih doslej ve- mo, pa je ogromno, neprecenljivo ! _ stvo. Globoko pod nami imamo velikansko zallogo nafte vseh treh vrst: naf-tensko, polparafinsko in bitumenozno. Prva nima primešanega parafina in jo uporabljamo v glavnem za pridobiva- --- ——- J '"gata na maziv- ja pa daje največ asfalta. V steklenih valjf >a daje na^-valjih stori gled v vseh nje goriva, druga je bogata na maziv-nih in težkih oljih, tretja več asfalta. V steklenih gosta tekočina, na prvi pogl Eosodah enaka: to je nafta iz Dolnje endave, Gojla, šumečana in Mramor* brda. Zraven so njeni stranski proizvodi: bencin, izdelek rafinerije v_ Slavonskem Brodu, ki ga potrebuje industrija gume. V valju poleg se sveti čisti bencin za zdravilstvo, rumenkast za motorje, spet drugačen za industrijo lakov. Lepe, rahlo modrikaste barve je najnovejši izdelek rafinerije iz Bosanskega Broda — bencin za aeroplane. Med nove izdelke industrije nafte spada 'je iz Reke, parafin iz Aleksinca in plinsko olje. Več vrst ben- cinov danes že izvažamo, poleg njih P* tudi pline: propan, butan in metan, Tri so na razstavi v jeklenkah. Vrsta posebnih olj za tekstilno industrijo, mornarico in razne motorje, asfalt in naf-tlne masti zaključujejo zanimivo poglavje o nafti na velesejmu. * Občutki sreče in ponosa, ki navdajajo obiskovalce ob pregledu bogastva in napredka teh dveh pomembnih gospodarskih področij, so hkrati zahvala njim, ki dajejo skupnosti rude in nafto — našim »črnim« in »belim« rudari jem. Tg- 1 ■i. ika bo strojna ureditev žagalnice lesnoindustrijskega kombinata v Limbušu V Titogradu bodo letos dogradili številna poslopja Titograd, ki se po osvoboditvi razvija kot Skoraj popolnoma novo mesto na razvalinah prejšnje Podgorice, dobiva vedno bolj izrazito lice sodobnega mesta. Da bi letos dogradili vsa poslopja, ki so ostala nekončana iz prejšnjih let, in da bi pokrili tudi stavbe, ki so jih začeli graditi letos, niso dela začeli na številnejših novih stavbiščih. V začetku leta so nadaljevali dela v stanovanjskem naselju v Zaibjelu, kjer so gradili šest štir(stanovanjskih hiš. dve oseimstanovanjski hiši in štiri pritlične dvostanovanjske hiše. Doslej so se najemniki vselili v šest nadstropnih hiš. V zadnjih osmih mesecih pa so zgradila še mnogo več poslopij po vsem mestu in v okolici. Na Ribnici so zgradili enajst delavskih stanovanjskih hiš, sredi mesta so zgradili lioslopje veleblagovnice, glavne pošle, tovarno pohištva, dve veliki stanovanjski hiši za pripadnike JA itd-Kmalu bodo dogradili poslopji Narodne in Državne investicijske banke, dalje elektrarno in poslopje gradbenega ministrstva. Pospešeno gradijo številna javna poslopja, • Na zagrebškem velesejmu je zastopana tudi lokalna industrija. Na sliki vidimo nov model otroškega športnega vozička, izdelek podjetja »Tribuna«, Ljubljana Na novi normalnotirni progi Dobo]—Puračič bomo kmalu začeli polagati tračnice Železnica Tuzla—Doboj je ena najpomembnejših železniških prog v Bosni, čeprav je razmeroma kratka. Veže namreč mladinski progi na področju, kjer je zelo razvita industrija ali kjer se bo še močno razvila. Bosna je poprej imela železniško omrežje večinoma z ozkotirnimi progami majhne zmogljivosti. Tudi proga Doboj—Tuzla je bila doslej ozkoy tirna, ki poslej ne more več prevzemati novih velikih nalog. Zato so se odločili za zgraditev normalnotirne proge. Del proge med Tuzlo in Puračičem eo zgradili že lani. £ UUUUJ— i UAIB VI*-* p* pomembne daljše železnice, ki bo vezala Bosno in Srbijo. Lani so v Srbiji zgradili normalno tirno železnico Šabac—Leš-nica kot podaljšek proge, ki drži od železniške magistrale Zagreb—Beograd pri Rumi. To progo bodo v prihodnosti podaljšali čez Mačvo še proti Banji Kovi-ljači in Zvomiku ob Drini, od tam pa E roti Tuzli. Tako bo severna Bosna do-ila pomembno, krajšo zvezo z Vojvodino in Beogradom. Graditev normalnotirne proge med mladinskima progama pa ima zdaj največji pomen zaradi tega, ker se ob nji razvija močna kemična industrija (n. pr. v Tuzli) in ker v Lukavcu blizu Tuzle gradijo našo največjo koksarno za proizvodnjo metalurškega koksa iz domačega premoga. V tej koksarni bodo uporabljali tudi premog iz bližnje Kreke. Progo med Puračičem in Dobojem so začeli graditi letos. Dolga je 42 km. Ker je zaposlenih precej delavcev, delo dobro napreduje. Pomagale eo tudi mladinske in frontne delovne brigade. Zemeljska dele znašajo 440.000 kub. metrov Zgraditi morajo tudi 150 m predorov in čez reko Sprečo tri mostove. Najtežja dela pa so v 2,5 km dolgi dobojeki eo-teski, kjer ni tako lahko razširiti tTaae za normalnotirno progo. Delo je doslej tako dobro napredovalo, da bodo že v tem mesecu začeli polagati tračnice v dolžini 7 km. Do oktobra pa bo pripravljena v6a trasa za položitev tira. V Vojvodini so delovno zadruge prevzele traktorje strojnih postaj V dobrem tednu dni so v vseh vojvodinskih okrajih razpustili kmetijske strojne postaje ter izročili državnim posestvom in kmečkim delovnim zadrugam nad 1350 traktorje* in prav toliko traktorskih plugov ter sejadnikov. Glavni izvršni odbor Avtonomne pokrajine Vojvodine je delil stroje zadrugam in državnim posestvom po načelu, da mora vsak stroj glede na 6vojo zmogljivost dobiti svoje stalno področje, tako da ga bo mogoče kar najbolj koristno uporabiti. Pri tem so upoštevali tudi zna» čilnosti zemlje. Tako *° v. osrednji in severni Bački in Banatu, kjer je lahka zemlja, prejeli najlažje stroje, v drugih krajih, kjer to zemlja zahteva, pa moč-i nejše traktorje. Etran 4 . »Ljudska pravica*, 2. oktobra 1950 Btev. 285. II. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR NA BLEDU Vi. koio v znamenju neodločenih borb Vidmar — Rabar remi. Partija obeh Jugoslovanskih mojstrov so je prva končala 7, delitvijo točke. Rabar je igral sprejeti damski gambit. V mirni pozicijski igri sta nasprotnika po izmenjavi lahkih figur remizirala v izenačeni poziciji. Stoltz — Rellstab remi. Nemški mojster ReLlMab se je branil s slovansko obrambo proti damskemu gambitu, ki 5a je Švedski mojster močno igral in osegel prednost v otvoritvi. Cml Je z izmenjavo figur postopoma izenačil beli pritisk in pozicijo z dobro igro v končnici izenačil. Po 24. potezi sta mojstra sklenila remi. Dr. Tart»koiver — Milič remi. V klasični varianti Griinfeldove obrambe je dr. Tartakower odlično zaigral, sl ustvaril prostega d-kmeta in prevzel ?iobudo v svoje roke. Milič se je v ežki poziciji zelo iznajdljivo branil, toda prišel je v izredno časovno stisko,ki je privedla Številne opazovalce okrog njegove mize. Zadnjih šest potez je MUid napravil z bliskovito naglico in se rešil kootumaca. Pirc — 0’Kelly prek. Pirc je otvoril z Indijskim sistemom in ohranil temj(K> pri e kor o simetrični poziciji. Srednja Igra je potekala v znamenju pozicijske borbe za središčne in glavne linije. Pirc je izvrstno zaigral in potisnil belgijskega prvaka v obrambo. Ustvaril si je prednost dveh lovcev In ma-joriteto kmetov na damskem krilu. Po številnih zamenjavah je nasfala končnica s kmeti, ki je mnogo ugodnejša za Pirca, vendar ni najbolje igral, zaradi česar ima 0’Kelly upanje na zmago. Puderer — Pllnlk remi. V sicilijanski partiji je mladi mojster Fuderor proti argentinskemu mojstru v otvoritvi dosegel dobro pozicijo, toda pozneje je zaradi nekoliko netočnih potez prevzel iniciativo Pilnik, ki je s svojimi težkimi figurami zasedel srednje linije. Fuderer se je kljub težki poziciji zelo dobro branil in igro izenačil v 41 potezi. Najdorf — Matanovlč 1:0. Na damski gambit velemojstra Najdorfa je Matanovlč odgovoril z Niemcovlčevo varianto. Najdorf je v velemojstrskem stilu igral otvoritev in postavil svojo lovce na dominantne položaje in s tem Pregledno tekmovanje mladincev v telovadbi pokazalo lepe rezultate ,?e V zvezi s pripravami za dvoboj naših in italijanskih mladincev v telo-I vadbi na orodju, je bilo včeraj v Narodnem domu prvo pregledno tekmovanje, ki se ga je udeležilo 14 najboljših mladincev iz vse Slovenije. Izredno razveseljiva je ugotovitev, da so namreč naši mladinci v zadnjem letu njočno napredovali. Vse kaže, da smo končno lo preživeli težko krizo glede te panoge. Gotovo je, da si od lepega napredka naših najmlajših tekmovalcev še ne moremo obetati velikih mednarodnih uspehov, kajti nekateri od nastopajočih mladincev so še zelo mladi, imajo pa dobro šolo in za nadaljnji razvoj solidno znanje. Tako smemo v nekaj letih računati na temeljito izpopolnitev naše telovadne reprezentance, posebno če b*do merodajni činitelji tudi v najprej napravili vse za nadaljnji dvig orodne telovadbe. Podobna srečanja kakor je letos predvideno z Italijo, bodo prav gotovo veliko doprinesla za usposabljanje naših mladincev. Na včerajšnjem tekmo^asju se je na vseh orodjih razvila med posamezniki ogorčena borba. Tekmovanje je obsegalo nastop v poljubnih sestavah Atletski dvoboj ZDTV (Trst) : ŽELEZNIČAR (Ljubljana) 45:47 Včeraj dopoldne je bil v Domžalah atletski dvoboj med Zvezo društev za telesno vzgojo iz tržaškega ozemlja in ljubljanskim Železničarjem. Zmagali so z razliko dveh točk Ljubljančani. Ker je med tekmovanjem deževalo. je bil tekmovalni prostor v zelo slabem stanju, zaradi česar tekmovalci niso dosegli najboljših rezultatov. Od doseženih rezultatov je vredno omeniti čas Barduckega na 800 m 2:00,7 in skok v daljino 6.30 m, katero ,ie dosegel Zetto. Tehnični rezultati: 100 m: Zetto (T) 12.1. 2. Sedmak (T) 121. 3. Bnrducky (Z) 12,2. 3009 m: 1. Špacapan (2) 9:22.5, 2. In kret. (2| 9:23.2, 3. Abram (T) 10:02.4. 800 m: 1. Barduckv (Z) 2:00.7 2. fieks (21 2:0.8. 3. Zudek (T) 2:12. Skok v daljino: 1. Zetto (T) 6.30, 2. I.agler (2) 5.86, 3. Boršt.nar 5.48. Skok v višino: 1. Kos (2) 1.55. 2. Trammi (T) 1.50, 3. Borštnar (2) 1.50. Met krogle: 1. Trammi (T) 10.40, 2. Valon 9.99, 3. Vovk (2) 9.91. Met kopja: 1. Pittare (T) 38.88 2. Hrovatin (2T) 34.75. 8. Vovk (2) 32.20. Met diska: 1. Barstnar (2) 28.78, 2. Lagler (2) 24.94. 3. Valon (T) 20.20. 4 X 100 m: 1. ZDTV (Trst) 47.8. 2, 2e> lezničar (lij) 49.8. VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje dne 1. okt. ob 7. uri. Jedro nizkega zračnega pritiska nad Škotsko povzroča s svojimi frontalnimi motnjami padavine po Zapadni Evropi. V Genovskem zalivu se je ustvarilo sekundarno jedro nizkega zračnega pritiska, ki povzroča padavine tudi na našem področju. V Sloveniji vlada danes zjutraj pretežno oblačno vreme s padavinami. Največja količina je hila zabeležena v Ajdovščini 18 mm. Najnižja temperatura je bila 10 stopinj na Planici. V Ljubljani znaša pritisk 731.1, temperatura 14 stop. C. relativna vlaga 96'/». NAPOVED ZA PONEDELJEK 2. OKTOBRA Se nadalje spremenljivo, oblačno, s krajevnim.! padavinami. na vseh glavnih orodjih, v prosti vaji in v preskoku čez konja vzdolž. Najboljši rezultati so bili doseženi v talni telovadbi, na bradlji in deloma tudi na drogu. Med tem, ko so svoje vaje na konju z ročaji ter na krogih dobro obvladali samo nekateri tekmovalci. Glede preskokov je bilo očitno, da bi lahko bilo znanje dosti večje, kar je dokaz, da eo mladinci tej tekmovalni panogi posvečali premalo pozornosti. Od vseh se je najbolje odrezal mladi Ivan Copf ta Maribora, ki je razen na krogih pokazal vsepovsod solidno znanje in tudi lepo Izvedbo. Najbolj uspešen je bil na drogu in v prosti vaji. Kadar si bo pridobil še več telesne moči, bo gotovo postal eden od najboljših tekmovalcev. Drugo mesto je dosegel nadarjeni Roman Tomažič, ki ga je le neuspeh na konju spravil ob prvo mesto. Tretje mesto je nepričakovano dosegei Franc Šuštar iz Trbovelj, ki se Jo od vseh najbolje izkazal s svojim preskokom čez konja in na bradlji. Od favoritov sledijo še Šlibar. Tomšič in Herman i? Ljubljane. Tako je prva šestorica močno izenačena in bi bilo v ponovnem tekmovanju težko določiti v naprej zmagovalca. Od ostalih je pokazal mnogo znanja tudi Urbanc iz Hrastnika, ki pa je zaradi male nezgode na bradlji odstopil od nadaljnjega tekmovanja. Tehnični rezultati: 1. Ivan Copf (TD 2elezničar Maribor) 52.4, 2. Roman Tomažič (TD Ljubljana I) 51.7. 3. Franc Šuštar (TD Trbovlje) 51.1, 4. Janez Šlibar (TD Ljubljana I) 48.4, 5. Tomšič Anton (TD Ljubljana D 47, 6. Herman Franc (TD Ljubljana I) 45.4, 7. Horvat Franc (TD Železničar Maribor) 41-8. 8. PeSelj Saša (TD Ljubljana I) 40.8. LOUIS PREMAGAN 29. letni Ezaard Charles je postal novi svetovni prvak teike kategorije in si tako obdržal »Zlati pas«. Bivši svetovni prvak Joe Louis Je dve leti tega zapustil ring in njegov naslednik je posta! seveda Ezzard Charles. Toda ta naslov priborjen brez borbe ie kai malo veljal. Zaradi tega je bil F,ran rd Charles izredno vesel borbe z Joe Louisom.^ Dobro pripravljen in poln zaupamja v samega sebe je Ezzard Charle* dokazali da je za sedaj najboljši bokeač težke kategorije. Joe Louis se je izkazal prepočasnega ker je predebel. To mu je posebno škodovalo, medtem ko je bil Ezzard Charles lahek in posebno hiter ter spreten. Svojo šibko toftko, to je želodec, je znal Charles izredno dobro braniti in istočasno stalno napadal Louisov obraz, tako, da mu jo v kratkem času zaprl oko. medtem ko je Louis že krvaval Iz nosa in ušes. Toda Louis se mu je kmalu maščeval na isti način, Charles se je moral boriti z zaprtim očesom zaradi oteklin, vrhu tega pa je krvavel iz ust in nosa. Ob koncu borbo so sodniki takoj dvignili roko Ezzardu Charlesu in ga tako proglasili za zmagovalca. Charles je zmagal v devetih rundah, Louis pa v treh medtem ko sta bila v ostalih izenačena. Joe Louis rte pač na koncu borbe spoznal, da ga težijo leta in je takoj izjavil, da 6e ne bo več boril. Vsekakor pa je delno dosegel svoj cilj. če ni mogel premagati svojega nasprotnika, pa bo lahko z zasluženimi dolarji plačal takse. Ezzard Charles se bo v kratkem spoprijel z angleškim boksarjem težke kategorije Lee Savoldom- zadal Matanoviču težaven obrambni problem. V lepem napadu je Najdorf osvojil kvaliteto, kar je zadostovalo za zmago. Pfelffer — Ivkov prek. Ivkov so je branil s ševeninsko varianto sicilijanske obrambe in je na Pfeifferjevo akcijo v sredini odgovoril z igro na damskem krilu. V središnjid je nemški mojster podvzel nevaren napad na črno kraljevo klilo. Ivkov Je napad odbil in ei ustvaril protiigro. Prekinjena pozicija je zapletena in nejasna. Puc - Kostld 0:1. V igri štirih skakačev je Puc že v peti potezi žrtvoval kmeta za razvoj igre, toda velemojster Kosti c je pozicijo zaprl in zaustavil Pucove napadalne poizkuse. Puc je po zamenjavi dam še nadalje pozicijsko pritiskal na črni tabor, vendar se je Kosti<5 iznajdljivo branii. Prešel jjs v končnico, v kateri ima kmeta več. Puc je nato izgubil še pnega kmeta, nakar je Kostič svojo prednost realiziral. * Danes bodo odigrali vse prekinjene partije. EKIPNO ATLETSKO PRVENSTVO FLRJ Najboljše atletske skupine Jugoslavije so zabele včeraj v Beogradu in Zagrebu finalna tekmovanja za letošnje prvenstvo. V Beogradu se bore za naslov državnega prvaka moške ekipe »Partizana«, »Crvene zvezde« in »Mladosti«, v Zagrebu pa »Zagreb«. »Enotnost« in »Spartak«. Z zmagami v teku na 400 m, 1500 m in 10.000 m, v troskoku, skoku v daljavo in štafetnem teku i X 100 m, Je »Partizan« osvojil 16.745 točk in tako prešel v vodstvo. Na drugem mestu je s 472 točkami manj »Crvena zvezda«, katere člani so zma- 6ali v teku na 100 m, metanju krogle i kopja, na tretjem mestu pa je »Mladost« s 15.642 točkami. Zagrebčani eo bili najboljši samo v telku na 110 m z zaprekami. Prva mesta v posameznih disciplinah so osvojili: 110 m zapreke: Srp (Partizan) 15,8 s ek., krogla: Sarčevič (Crvena zvezda) 14,63 m. 100 m: Pecelj (Crvena zvezdal 10,9 sek.. višina: Dimitrijevič (Partizan) 180 cm, 400 m: Stankovič (Partizan) 49,1 sek., 1500 m: Ceraj (Partizan) 8:56,6 min., troskok: Vaš (Partizan) 18,98 m. kopje: Dangubič (Crvena zvezda) 59,38. 10.000 m Mihalič (Partizan) 81:21,0 min. V štafeti 4 X 100 m je zmagalo moštvo »Partizana« v sestavlf Cukalac, Stankovič, Račič in Sabolo-vič z 42.6 sek Prvi dan tekmovanja v Zagrebu so dosegle ekipe tale plasma: Na prvem mestu je »Enotnost« (Lj) 14.973 točk, drugi je bil »Kladivar« (Celje) s samo 1 točko manj. (14.972), tretji »Zagreb* s 14.730 in četrti »Spar-takc s 13.596. Tehnični rezultati: 110 m z zaprekami: Zupančič (Klax3i-var) 15,7 , 400 m: Zupančič (Kladivar) 51,6, 100 m: Sturm (Enotnost) 11,7. 1500 m: Hanc (Kladivar) 8:59,8, 10.000 metrov: Mustafič (Kladivar) 31:56,2 (novi slovenski rekord), 4X100 m: »Kladivar« 45.2, met krogle: ŠkiljevIČ (Zagreb) 13,45, kopje: Belec (Zagreb) 68,00, skok v višino: Štukelj (Enotnost' 178, troskok: Zagorc (Kladivar) 13,94. Odbojka SPARTAK : PROLF.TER 3:0 DR2AVNO NOGOMETNO PRVENSTVO I. LIGA Beograd: Partizan : Spartak 3:0 (1:0) Zagrebi Dinamo : Crvena zvezda 1:0 (0:0) Titograd: Budučnost : Naša krila 2:2 (1:2) Split: Hajduk : BSK 5:2 (2:1) Sarajevo: Sarajevo : Lokomotiva (4:0 (2:0) II. LIGA Reka: Kvamer : Napredak 2:1 (1:1) Osijek: Proleter : 11. oktobar 8:0 (2:0) Novi Sad: Sloga : Vardar (4:0 (4:0) Zagreb: Borac : Podrinje 8:1 Sarajevo: Železničar : Meta.lac 1:1 III. liga ŽELEZNIČAR : PROLETER 1:0 Ljubljana, 1. okt. — Danes je bila na stadionu Fizkultume zveze Slovenije odigrana prvenstvena nogometna tekma III. zvezne lige med domačim Železničarjem in Proleterjem iz Zre-njanina. Blaten in spolzek teren na katerega jo skozi ves prvi polčas deževalo, je od igralcev zahteval izredno telosno vzdržljivost. Zmaga jo pripadla 2elozničarju, ki je nasprotnika prekašal predvsem v borbenosti. V prvem delu igre je Železničar dosegel šest zaporednih kotov, a svoje Sr omoči ni izkoristil. Na sredini rri&ča je bila Igra povsem enakovredna, toda napadi Železničarja so bili nevarnejši od gostov. Tudi v dru- 5em polčasu se igra ni spremenila vso o 17. min., ko je Čebulj po lepi kombinaciji dosegel gol in so se domačini omejili predvsem na obrambo. Razburljivi dogodki in zrele situacije, ki so se nato vrstile pred vrati 2e-leznlčarja, so izredno borbeno tekmo še poživile. Ostra obramba domačinov je odklonila vso nevarnosti, obdržala prednost 1 gola in zmago. Z današnjo tekmo jo Železničar pokazal, da je povsem enakovreden na- f sprotnik moštvom iz sredine lestvice v III. ligi, ter bi lahko z malo več »sreče« in borbenosti, ki jim je primanjkovala v I. delu tekmovanja, zasedel boljšo mesto v končnem pla-smanu. i Nlkšlč: Sutjeska : Rabotnički 1:2 Skoplje: Milicionar : Radnički 2:3 (2:2) Slovenska nogometna liga KRIM : ŽELEZNIČAR (Nova Gorica) 2:0 Včeraj je bila na igrišču Krima odigrana prvenstvena tekma slovenske lige med domačim Krimom in Železničarjem iz Nove Gorice. Zmagal Je zasluženo Krim z rezultatom 2:0. Tekma je bila kljub slabemu vremenu živahna ter borbena. V prvem polčasu je bila igra enakovredna, medtem ko je bil v drugem polčasu Krim v premoči. Gole so dosegli za Krim: Podobnik in Božič. Odlikovali so se pri Krimu: Rot in Hočevar I., pri Železničarju pa Orel. Sodil je dobro Orel iz Celja. NAFTA : MILIČNIK 5:0 KOROTAN : ŽELEZNIČAR (Maribor) 6:0 POJASNILO 0 NAČINU IZREZOVANJA KUPONOV ZA KRUH IN MOKO IZ POTROŠNIŠKIH KART ZA OKTOBER Na osnovi Odredbe zvezne vlade o ukrepih za zagotovitev prehrane prebivalstva in za očuvanje fonda živine je predsednik sveta za blagovni promet vlade FLRJ izdal odlok o zmanj šanju količine kruha, moke in zdroba zvezne zajamčene preskrbe. Po tem odloku se s 1. oktobrom t. 1. zmanj šajo količine kruha, moke in zdroba za vse potrošnike, izvzemši potrošnike R-8, Rs-8, So-1, So-2. D-2, D-3 in Po kategorija. Isti odlok predvideva izdajanje novih potrošniških kart. ki bodo imele manjše število kuponov za kruh kot dosedanje karte — v sorazmerju z zmanjšanjem količin kruha, moke ln zdroba, kot ga predpisuje odlok. V kolikor bodo potrošniki dobili za mesec oktober stare živilske nakaznice, je treba poprej izrezati Iz njih število kuponov za nakup kruha, moke in zdroba — ustrezno predpisanemu zmanjšanju teh artiklov. Glede na to, da bodo vsi potrošniki dobili za 1. in 2. oktober kruh na podlagi dopolnilnih kuponov iz živilskih nakaznic za september, je treba Izrezati ustrezno število kuponov za oktober tudi iz živilskih nakaznic: R-3. Rs-3, So-1, So-2, D-2, D-3 in Po kategorije. Kuponi naj se izrežejo po naslednji tabeli. (V preglednici pomeni prva kolona kategorijo nakaznice,' druga odrezke z označbo I., tretja odrezke brez označbe, četrta pa skupno število odrezkov.) NEAPELJ Boks : BEOGRAD Q:7 Neapelj, 1. oktobra. V gledališču »Politeama* v Neaplju je bilo nocoj boksarsko srečanje med reprezentancama Beograda in Neaplja. T>v>boj se je končal z zmago Neaplja z rezultatom 9:7. Končni rezultat ne ustreza prikazanim borbam v Rimu, ker so bili italijanski sodniki pristranski in so oškodovali našo reprezentanco za 3 točke. V KOLESARSKI DIRK« OKROG BLEDA ZMAGAL TRST II Na Bledu je bila včeraj mednarodna ekipna kolesarska dirka mestnih reprezentanc Tržaškega ozemlja in FLRJ. Na startu je bilo 18 ekip. Trst je bil zastopan z dvema ekipama, prav tako tudi Ljubljana, Zagreb In Partizan. Po eno ekipo so postavili: Nova Gorica. Maribor. Reka. Sarajevo in Beograd. V vsaki ekipi je bilo po pet dirkačev, najmanj trije med Jtilmi pa so morali skupno privoziti na cilj. Vozili so progo okrog Blejskega jezera v dolžini 16 km. kar pomeni, da ,1e bila proga dolga 100 km. Start je bil skupen za vso ekipe. 2o v prvem krogu je izredno oster tempo napovedoval težko in ostro borbo, ki je bila šo težja zaradi dežja. Prvi krog so prevozili v 9 minutah, kar ustreza približni hitrosti 45 km na uro. To hitrost so forslrali predvsem boliši dirkači, ki so se že v prvih krogih želeli otresti slabših tekmovalcev, kar se jim je deloma tudi posrečilo. Po petem krogu so bile v strnjeni skupini ekipe Ljubljana I, Trst T in II, Partizan I in II, Zagreb I, Beograd in Nova Gorica. Tempo je nekoliko popustil. vodilna skupina je namreč imela že precejšen naskok pred slabšimi ekipami. V devetem krogu je imel član ekipe Nova Gorica okvaro, zaradi česar je ekipa zaostala. Prav tako je zaostala elcipa Beograda. Zaradi težje okvare je odpadla tudi ekipa Trsta I. V zadnjem kroču so bile na čelu skupine ekipe: Ljubljana I Trst II, Partizan I in Zagreb I. V končnem finišu je zmagala ekipa Trsta II (v postavi Coretti, Gardoz, Dolla Santa,) v času 2:50, druga je bila ekipa Ljubljana I (Vidali, Perne. Zanoškar), tretji Zagreb I (Bat Branko, Celesnik. Stanko), četrta ekipa Partizana I (Mičič, Sironi, Petrovič), vsi v času zmagovalca. Pota je bilo ekipa Novo Gorice (Godnič, Sosič, Mozetič) čas 2:54.27, šesta Partizan II (Kostič, Borsi, Bat Milivoj) 4:01.13, sedma je bila ekipa Zagreba II (Rihtarič, Gosarič. Ogore-lea) 8:10,45 in osma je bila ekipa Ma-.ribora. (Podmilfičak, Rozman, Godlek) 8:12,46. Po končani dirki je bila mod kosilom razdelitev nagrad. Organizacija prireditve je bila prav dobra, edino bi prigovarjali sodniškemu zboru, da ni napravil posamezni start, skupen start je namreč zadal precej skrbi in dela sodnikom na cilju, da so ugotovili točen vrstni Ted. Tekmovalcev ni 'bilo mogoče prepoznati niti po številkah, niti po dresih, kajti vsi so bili močno zamazani od blata. R-la jamski Rš R-la R-lb Rž-1 R-l R«-l R2-a Rž-2 R-2 Rs-2 R-3 Rs-3 D-l Po So-1 So-2 D-2 D-3 Ru B Dojilje 46 59 49 40 49 9 9 14 47 6 6 2 2 76 11 80 7 88 26 26 87 14 14 4 4 20 5 5 5 6 6 1 4 5 122 70 79 47 79 85 85 14 84 20 20 6 6 20 5 B 5 Ni pa treba rezkih kuponov za kruh. moko in zdrob iz živilskih nakaznic za pristaniške delavce, ki so zapodi oni pri GLEDALIŠČE--------------- MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Sreda, 4. oktobra ob 20.: Koncert gledališkega komornega zbora. Na sporedu so moški zbori Deva, Jereba, Rista Savina, dr. Antona Schwaba, Prplovca, Simonitt.ija in drugih. Dirigent prof. Egon Kunej. Sobota, 7. oktobra ob 20.: Koncert gledališkega komornega zbora. Koipoml zj>or mestnega gledališča Je sestavljen iz najboljših celjskih pevcev in bo to prvi njegov javni nastop v Celju. Pravkar se je vrnil s koncertne turneje po Hrv. Primorju, kjer Je povsod nastopal z velikim umetniškim uspehom. Dirigent zbora Je ravnatelj drž. glasbene šole prof. Egon Kunej. Njegovo 'ime jamči za visoko kvaliteto zbora. Predprodaja vstopnic od ponodeljka 2. oktobra dalje dnevno od 16 do 18. ure pri gledališki blagajni. RADIO natovarjanju in iztovarjanju ladij in spadajo v R-l kategorijo. Po tem navodilu morajo rezati kupone os oh e, ki po obstoječih predpisih izdajajo živilske nakaznice neposredno potrošnikom. (Pristojni uslužbenci podjetij, uradov, ustanov, krajevnih Ijudjkih odborov ln ulični poverjeniku Organi, ki izdajajo živilske nakaz nice, morajo izrezane kupone izkazati pri podružnici Narodne banke FLBJ najpozneje do 10. oktobra t. 1. Na živilskih nakaznicah za oktober bo potrjeno, da so odvišnl kuponi izrezani ln to potrdilo bo overila s svojim podpisom in pečatom oseba, ki je nakaznico izdala. Trgovinska mreža ne sme prodaja,ti kruha, moke in zdroba na nakaznice za oktober, ki nimajo tega potrdila in overitve. V kolikor so bile živilske nakaz nice za oktober izdane pred objavo tega sporočila, jih morajo organi, ki eo jih izdali, takoj zahtevati nazaj, da iz njih izrežejo odvišne kupone ter jih opremijo s potrdilom in overitvijo (Iz Sveta za blagovni promet vlade FLRJ, 29. september 1950, št. 7613.) DIEVIHE VESTI Ljubljanski upokojenci in upokojenke s čitljivo pisavo, zglasite se zaradi začasne zaposlitve dne 10. t. m. v dopoldanskih urah v naši pisarni na Novem trgu 6/1. — Društvo upokojencev. 5246 SKUD gostincev v Ljubljani akli-oujo za ponedeljek 2. oktobra ob 16. uri v kleti hotela Union sestanek vseh pevk in pevcev, zaradi določitve delovnega plana za zimsko sezono. Vabljeni so vsi, ki imajo dobro voljo za sodelovanje. — Upravni odbor, 5210 KINO- LJUBLJANA UNION: Film »Človek Človeku«. Obzornik 43-111. Predstavi ob 15 in 17. — MOSKVA: Italijanski film »Rigoletto«. brez tednika. Predstavo ob 16.15. 18.15 in 20.15. SLOGA: Amer. film »Tarzan v New Yorku«, tednik. Predstave ob 16.15 18.15 in 20.15. - TIVOLI: Avstrijski film »Dunajske melodije«, tednik. Predstava ob 20. — TRIGLAV: Angleški film »Pot do plemstva*, tednik. — Predstave ob 16, 18 in 20. — ŠIŠKA: Ameriški film »Večna Eva«, Predstavi ob 18 in 20. — LITOSTROJ: Angleški film »Ljubavna zgodba«, tednik. Predstava ob 20. MARIBOR PARTIZAN: Italijanski ttlm »Rlgoietto«, tednik. — UDARNIK: Francoski film »Bell valček«, tednik. CELJE METROPOL: Ameriški film »Tarzan v Ncw YoTku«. tednik. — DOM: AngieSki film »Francoski Jony«, tednik. KRANJ STORŽIČ: Angleški film »Blanche Fury«, tednik. — SVOBODA: Sovjetski film »David Gura- mišvili« tednik. RADOVLJICA: Angleški film »Ne zapusti me', tednik. BLED: Holandski film »Blagoslov*, tednik. JESENICE: Angleški film 'Rdeči čeveljčki«. tednik. KAMNIK: Ameriški film »Sestri iz Bostona«, tednik. NOVO MESTO: Holandski film »Blagoslov«. tednik. PTUJ: Ameriški film »Ljubavna pesem«, tednik. VRHNIKA: Ameriški film »Tarzan zmaguje«, tednik. 4SMSLASI- IND. PODJETJE »VINOCET« tovarna za kis in predelavo poljskih pridelkov, Viška cesta 60, kupuje vsako množino zeljnatih glav po 8 din za kilogram. Dovoz plačamo še 1 din za kg. Naslov za vagonske pošiljke: VINOCET, Vič. Ljubljana. Plačamo v gotovini takoj. 5204 DENARNICO z osebnimi dokumenti sem izgubil 23. eeptemhra v Solkanu. Najditelja prosim, da mi proti nagradi vrne dokumente. Brezavšek Mirko. Bate 25, p. Grgar (Gorica). AKTOVKO pozabljeno v petek 29. septembra v vlaku od Ljubljane do Litije, vrniti proti lepi nagradi na železniški postaji Zalog. 5285 Dnevni spored za ponedeljek 2. 10. 1950 Poročila ob 8., 12.30. 15., 19.30. 22 In 83.55 5 Jutranji pozdrav — 5.25 Pesmi ju- foslovanskih narodov — 5.50 Jutranja elovadba — 6.1ft—7 Veder jutranji spored — 12 Opoldanski koncert — 12.40 Zabavna glasba, objava in oglasi — 13 Glasbena oddaja za pionirje — — 13.20 Pester spored orkestralne in solistične glasbe — 14 Komorna oddaja: A. Kreutzer: Trio za flavto, violo ln kitaro — 14.30 Iz glasbenega življenja — 14.40 Filmske melodije — 15.10—15.30 Veliki orkestri izvajajo vedro glasbo — 18 Slovenski umetniki pred mikrofonom: Skladbe J. Brahmsa in C. Debussyja izvaja pianistka Jelka Suhadolnik-Zalokarjerva (Prenos v Zagreb) — 18.30 Organi ljudske inšpekcije morajo posvetiti več pozornosti socialnemu skrbstvu — 18.40 Pesmi ln priredbo Rada Simonittija — 19 Igra mali ansambl Radi d Ljubljana — 19.45 Zabavna glasba, objave in oglasi — 20 Prenos koncerta pesmi in arij. Poje sopranistka Zinka Kupe, igra orkester Slov. filharmonije, dirigent Lovro Matačič (Prenos iz Uniona) — 22.15 Kaj bo jutri na sporedu — 22.30 Lahek nočni spored — 24 Glasbena medigra — 00.15 Poročila v italijanščini — 00,45 Zaključek oddaje. Ureja uredniški odbor - Odgovorni urednik Dušan Bole - Naslov uredništva: Kopitarjeva 6 - Upravai Kopitarjeva 9 — Telefon uredništva la uprave: 52-61 do 52-65 — Telefon naročniškega oddelka 30-80 — TelofOa oglasnega oddelka 86-85 — fttev. ček. računa 604—90821—4) OSMRTNICA Sindikalna podružnica in uprava podjetij za preskrbo železničarjev, v Ljubljani naznanjata žalostno vest, da .ie umrl zaslužni sodelavec OTO KOPITAR, šofer podjetja, ua ua uicctuu pokopališče. — Sindikalna podružnica in uprava podjetij za preskrbo želez- ničarjev. SVETOVNI PRIDELEK HMELJA S hmeljem posajena površina se je med zadnjo vojno v državah, kjer goje hmeljarstvo, znatno skrčila, toda po vojni so povsod začeli načrtno obnavljati hmeljske nasade. Med najpomembnejšimi pridelovalci hmelja so Združene države Amerike, Anglija, Češkoslovaška, Zapadna Nemčija, pa tudi Jugoslavija je znana po svojem savinjskem hmelju. Če bodo vsi htnelj-skj nasadi po določenem načrtu obnovljeni, bo svetovna površina zasajena s hmeljem dosegla ]. 1953 predvojno, ki je znašala 53.000 hektarjev-Površina bo po državah v hektarjih razdeljena takole: ZBA ČPR Nemčija Anglija ZSSR Jugoslavija Franclja Poljska Belgija Ostale države totov nasproti 1937-38. V lanski sezoni je pridelala Amerika 4-52.400 stotov, Evropa pa 539.000 stotov. Čeprav prevladujejo v ZDA srednje vrste hmelja, vendar so Američani izpodrinili Evropce na mnogih 1948 1958 ’ 12.74« 16.000 11.457 9.000 8.J93 8.200 7.470 9.000 4.900 5.000 3.600 2.500 1.695 1.800 1.000 900 710 500 1.200 1.600 sezoni j^ dosegel 'hmelja 1,044.000 1,298.000 v sezoni trgih. Anglija izvaža hmelj predvsem v dežele svojega imperija. Nemčija in ČSR skoraj v vse dele sveta, jugoslovanski hmelj pa se ceni na svetovnih trgih zaradi svoje kakovosti, ki se bo v bodoče še izboljšala po zasluga znanstvenega dela novega hmelj-skega instituta v Žalcu. Nemčija je lani izvozila 6koraj polovico svojega pridelka (64.000 stotov). Sedež največjih svetovnih podjetij za trgovino s hmeljem je v Wa-shingtonu, na Angleškem v Londonu, v ČSR v Zatcu, v Nemčiji v Ntirnber-gu, v Jugoslaviji pa v Žalcu v Savinjski dolini. INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA V ITALIJI V prvih letošnjih še*tih mesecih se je v Italiji povečal pokazatelj industrijske proizvodnje za 11,5% v primeri z enakim razdobjem v minulem letu. Najbolj se je povečala proizvodnja v ekstraktivni ter tekstilni in električni industriji. Proizvodnja je nazadovala v kemični industriji, proizvodnja kovinske industrije pa je dosegla v juliju lansko raven. Kljub temu povečanju industrijske proizvodnje so se v nekaterih panogah v avgustu zvišali življenjski stroški. Do zvišanja je prišlo predvsem zato. ker 6e je povišala cena nekaterim najvažnejšim živilskim predmetom, n. pr. jajcem, olivnemu olju, masti, masln itd., ki je n a Ta sla približno za 5—7%. BIČEVJE »SADIJO« V PESEK Na vsej svoji obajli- ob Severnem morju troši nemška zvezna republika velike vsote denarja za ohranitev je- ,.ov in pridobivanje novim1. Da bi preprečili morskim valovom odplav-ljanje sipin, vtikajo n. pr. na otoku Sylt enkrat ali dvakrat nia leto v prod posebne vrste obrežno bičevje. Po enem letu se vidijo le še vršički bičevja, ki v pesku ne more rasti. Slika kaže, kako vtikajo delavci novo bicje med grmičke, ki jih je že zasul pesek. Uspehi težavnega dela, ki je bilo med vojno ustavljeno, se pokažejo šele po več letih. NE KOLUMB, TEMVEČ GUALMO . NAJ BI BIL ODKRIL AMERIKO Nedavno je predaval Članom sBri-tish Associafion« v Birminghamu univerzitetni profesor za geografijo Da-vies je skušal dokazati, da Amerike ni odkril Krištof Kolumb, ampak portugalski raziskovalec Gualmo in sicer pet let prej. preden je Kolumb prejadral Ocean. Svoje dokaze je podprl Davies s tehle vidikov: 1- Iz mnogih^ podatkov se moire sklepati, da je Krištof K.olumb že pozitivno poznal dežele, v katere je nameraval potovati in sicer, preden se je podal prvič na pot. Talko je bil Kolumb prepričan, da bo 750 morskih milj od Kanarskih otokov našel novo deželo. 2. Zemljevide z obalami Severne Amerike eo izdelali na Portugalskem že pred začetkom 1. 1500, torej so starejši od španskih ekspedicij na ameriško obalo. Profesor Dgvies je nadalje izjavil, da je Kolumb pri izkrcanju wa Kubi vpisal v ladijsko vozovnico zemljepisno širino 42 stopinj severno, namesto 21 stopinj severno. S to potvorbo je hotel dokazati odkritje nove de žele. Končno je Davies izjavil, da ni nobenih listin o prejšnjih portugalskih potovanjih, da pa obstaja uradno portugalsko pooblastilo Gualmu iz 1. 14-87 za odkrivanje novih dežel na zapadu. N OVA OPAZOVANJA ŽIVLJENJA NA MARSU V observatoriju Mac Donald v ZDA so ugotovili, da je gosta megla, ki stalno obdaja zvtezdo premiftnico Mars, sestavljena iz silno tenkih snežnih kristalov. Para, ki so jo prav tako ugotovili v ozračju Marsa, se neposredno spreminja v led in tudi oba tečaja planeta sta kakor na Zemlji pokrita z debelo ledeno skorja. Temperatura na Marsu je globoko pod ničlo. Vse to izključuje možnost življenja rastlin višje vrste. Znanstvena raziskovanja v Mac Donaldovem observatoriju ne izključujejo življenja niti -na Marsu. Možno in celo verjetno je, da živijo tam rastline iz vrste lišajev. Ker na Marsu ni dežja, ki bi prinesel v tla dušik, so pač le neke bakterije, ki proizvajajo dušikovo snov. S pomočjo infrafoto-grafije so ugotovili, da področja na Marsu,_ kjer naj bi rasle te rastlinice, ne kažejo običajne barvitosti, iz katere se more sklepati na klorofilska živa bitja. Barvitost teh področij bi se ujemala z lišaji, ki tudi vsebujejo zelene celice alg, toda njihova zale-nina je :'elo medla. Če sklepamo po razmerah na Zemlji, tedaj morejo li* šaji živeti tudi pri hizki temperaturi na Marsu.