15. številka. Ljubljana, v torek 20. jannvarja 1903. XXXVI. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za eden ;mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 2* K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12. „Slovenski Narod" telefon St. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Naloge „Zveze kranjskih mlekarn". V nedeljo se je vršil ustanovni shod mlekarske zveze — vsekako veselo znamenje velikega napredka v slovenskem narodnem gospodarstvu! Ne glede na namen in pomen zveze, ki se je povdarjal še pred občnim zborom, menimo, da je sedaj storjen korak v to, da ima slovenska mlekarna več jo količino mleka na razpolago. To je sicer jako velike važnosti, ne smemo pa prezreti dejstva, da niso naši mlečni izdelki še po kakovosti taki, da bi bili sposobni za kak veČjitrg. Zato pa bode prva naloga zveze izboljšati to stran našega mlekarstva! Menimo, da imamo prav, če se pobavimo nekoliko z vprašanjem: Kako izboljšati kakovost mlečnih izdelkov?! Vsega ne bode mogoče takoj in tudi še ne kmalu izvesti, kar hočemo omeniti, a vsakdo, kdor začenja večje delo, si mora predložiti načrt, pa ga polagoma izvrševati. Hočemo se pečati predvsem z maslom in njegovim izdelovanjem. Kdor količkaj pozna pomen bakteri-jologije za mlekarstvo, ve, da je ravno ona razkrila skrivnost, ki nam nevede kvari mlečne izdelke. In res so bakterije pravzaprav edino, obodnem pa največ škodovali in se škodujejo mlečni kakovosti- Veda je seveda tudi že toliko napredovala, da zna že v kali umoriti te škodljive mikroorganizme s tem, da se mleko ali smetana pasterizuje. Zveza pa naj deluje na to, da ne bode nobena mlekarna izdelovala masla, n e da bi smetane pasterizovala. Veda nam ne kaže, samo kako umoriti škodljive bakcile, ampak nam tudi pove, kako vzrejati bakterije, ki niso škodljive, ampak koristne. Poznamo namreč tudi take živalice, ki nam koristijo s tem, da nam mlečno kakovost le izboljšajo in store maslo jako fino pa zelo ukusno. Take bakterije vzrejajo po večjih mlekar- nah na Nemškem, n. pr. v Kielu, pri devajo jih pasterizovani smetani in izdelavajo na ta način izborno maslo. Pri nas naj zveza skrbi za vzrejo bakterij (Reinkulturen), če hočemo doseči boljše izdelke. Poleg tega naj zveza tudi odločno zahteva, da mlekarne večkrat povdarjajo svojim zadružnikom pomen čistosti pri mleku, kakor tudi pomen dobrega, torej: mastnega mleka. Ker bi pa utegnilo biti samo povdarjanje »bob ob steno«, zato treba tudi dejanski poseči vmes. Kje pa korenini zlo slabega mleka ? Prav lahko trdimo, da v molži. Pri molži se ne pazi na čistost; sicer se ponaj-več tudi molzti ne zna! Najboljše mleko se že itak navadno pusti v vimenu. Da bi pa pri nas že vedeli kaj o hegelundovem molznem načinu, ni govora. Danci so seveda upeljali že menda na celi črti ta način molže, ker so jim računi dejali, da dobe ž njo na leto 10 milijonov kron več dohodkov. Pri nas je tudi nujno potrebno, da se upelje ta nov način molže. To bi se nam ne zdelo neizvedljivo, ko bi zveza pri vsaki mlekarni nastavila nekake mlekarske revizorje. Na Danskem imajo nekaj takega že od leta 1895. upeljanega. Revizorji imajo nalogo, natančno določiti rentabiliteto vsake krave v hlevu in to vseh zadružnikov. To dosežejo s tem, da vsak mesec enkrat pregledajo vse hleve in vsa živinčeta, pa določajo količino mleka in mlečno maščobo vsake krave posebej, kakor tudi použito krmo. Nato izračunajo koliko krme potrebuje vsaka krava za izdelovanje enega klg. masla. Krave, katerih organizem slabo deluje, ki torej krmo preBlabo pretvarjajo v mleko, odstranijo in nadomestijo z dobrimi. Nekaj sličnega vidimo tudi na Nemškem, kjer nastavljajo pri vsaki mlekarni uradnika »Controleur-ja« imenovanega. Ta ima nekaj stalne plače, v ostalem ga pa živinorejci sami vzdržujejo. Ta mora vsak mesec en- krat pregledati vso živino. Nadzoruje molžo in določuje količino in kakovost vsake krave posebe. Ker tamkaj že vsak gospodar piše gospodarske knjige, jih tudi ta ob isti priliki pregleda in uredi. Po vsej pravici ga lahko imenujemo vodnika in svetovalca v mlekarskih zadevah živinoreje. S pomočjo te naredbe lahko vsak gospodar spozna, katero živinče se mu i z p 1 a Č h rediti in katero ne. Umevno je, da se vsakdo iznebi veliko nepotrebnih stroškov, če opusti pravočasno zanikrno goved, ki bi mu donašala le izgubo. Dobiček ima odločno posestnik in naj plača tudi od vsake glave določeno vsoto za pregledovanje. Od tega revizorja se zahteva, da je v svoji stroki res specialist in vseskozi zanesljiva, pridna duša. Pregledati ima na leto največ 700 krav. Naš revizor bi lahko opravljal isto delo. Mesečno bi pregledaval krave, nadzoroval molžo in delil živinorejcem nauke o mlekarstvu, v kolikor je pač v zvezi z živinorejo. Poleg tega pa naj bi ta revizor prirejal tečaje za molžo po hegelundovem načinu, in sicer za kmetsko ljudstvo. Da bi se molža hitro in dobro povzdignila, naj ni se potem razpi-savale po večkrat za najboljše molže — če tudi majhne — nagrade, za katere bi se lahko potegovali dečki in mladi hlapci. Vse je lepo povedano, a je pa tudi izvedljivo?— Kar čez noč seveda ne! Največja ovira leži menda v tem, da nimamo sposobnega materiala za take revizorje, dasi menimo, da bi bilo malenkostno jih nastaviti pri vsaki količkaj veliki mlekarni. Ker mora biti revizor že dokaj izobražen, da postane lahko v svoji stroki specia list, se ni bati, da bi ne bil lahko pri mlekarni sami, bodisi kot tajnik, bodisi kot knjigovodja jako uporabna moč, in če že ne prva, pa vsaj za predsednikom prva duša mlekarne. Sedaj se pri vsaki mlekarni že itak plačuje ponajveč diletantom za take posle precejšnje svote. Če se pa nastavi stalno moč, bi bilo le v prid mlekarne in v korist zadružnikov z ozirom na zgorej omenjeno nadzorstvo. Posli v mlekarni, nadzorstvo, tečaji za molžo bi pa revizorju samemu donašali naravnost lepe dohodke, ne glede na postranske zaslužke. Mislimo, da bi bilo materialno vprašanje v tem oziru res precej postransko, glavno pa: kje naj se vzamejo taki revizorji? Zopet vidimo nalogo, ki naj bi jo izvršila zveza. Z državno in deželno pomočjo naj ustanovi šolo za molžo, ali bolje rečeno: tečaje za molžo. Na dunajski visoki šoli za poljedeljstvo je sedaj vsak mesec po več takih tečajev za molžo, kjer se tekom tedna nauče učenci toliko, kolikor treba približno znati nekakemu »revizorju«. Na Kranjskem pa naj zveza izposluje take tečaje, ki naj se radi drugačnega učnega materijala podaljšajo na več tednov. V tej šoli naj bi se učenci učili vse, kar je treba za revizorja, da je specialist. Veliko prakse, a le malo teorije! A kdo naj bi obiskaval te tečaje? Težko vprašanje! Morda bi se ne prevarili, da bi bilo najboljše, ko bi dejali, da naj vsaka mlekarna v svojem kraju izbere najbolj uporabnega mladeniča, kateri bi kazal za stvar največ sposobnosti. Skoraj v vsaki vasici se dobi kak kmetski fant, ki kaže izredno nadarjenost in pridnost, pa tudi že znanje, največ pridobljeno po samoizobrazbi. Ozirali naj bi se posebno na fante, ki so že odslužili vojaščino, ker navadno kažejo isti največ spretnosti. Kakor rečeno: to je težko vprašanje, o katerem bi trebalo še veliko razmišljevanja in tudi poskusov! Zveza pa neobhodno potrebuje mlekarskega nadzornika, za katerega naj se poteguje pri državi in deželi. Ta nadzornik bi lahko nadzoroval vse mlekarne, imel strokovna predavanja in vodil šolo ali tečaj za revizorje. Poleg teh že itak velikih nalog pa čakajo zvezo še druge. NaŠe mlekarstvo trpi veliko na tem, da nima dobrih ali izbornih mlekarjev in si-rarjev. In odrekal nam ne bode nikdo potrebe po mlekarski soli morda združeni z mlekarsko opazovalnico. Brez dobrega personala ni mogoča dobra produkcija. Če pa ima ostati tudi naše mlekarstvo le za miš maš, pustimo ga raje takoj pri miru! Dobro bi bilo tudi premišljevati: kako bi se dale okolice večjih mest organizovati glede mlekarstva. Okoli in okoli Dunaja so ustanovljene mlekarne le v to svrho, da se mleko vanje nosi in takoj zadružno v mestu proda. Da je to veliko bolj ekonomično, uvidi menda vsakdo. Meščani pa imajo od tega tudi le dobiček, ker se na kakovost lahko zanesejo. Za bodočnost pa postane stvar v higijeničnem oziru eminentne važnosti, ker utegne še priti do tega, da se bode smelo prodajati le pasterizovano mleko. Na ta način bi se tudi omogočilo, da bi se tudi po naših južnih mestih otvorile prodajalne za mleko, maslo, sir (morda tudi jajca, perutnino itd.) Ta naredba kaže že jako velik razvoj v mlekarstvu. Dobičkonosna je, a le tedaj, če se ima na razpolago zanesljivo pridnega človeka, ki ima v sebi tudi dokaj trgovske podjetnosti. Strogo nadzorstvo je seveda potrebno. Kadar se izboljša molža in ž njo kakovost mleka, se bodo tudi lahko prirejale periodične poskusnje masla, ki so se drugod že jako fino obnesle. Te poskušnje se izvršujejo namreč na ta način, da zveza hkrati pozove več mlekarn, naj pošlje vsaka za poskušnjo potrebno količino masla tekom 8 dni. Maslo prekuša za to določena komisija, in sicer z ozirom na barvo, konzistenco, obdelovanje, solenje, vonj in okus. Zveza naznani takoj po preskušnji mlekarnam vspehe. Sporoči vse vrline in tudi vse slabosti. Priloži navodilo, kako se varovati napak. Vse se seveda vrši popolnoma nepristransko. Šampanjec. Ruski spisal Anton Pavlovič Čehov. (Konec.) »Moja mladost ni bila vredna počenega groša, nepotreben ostanek cigare, katerega se vrže proč« — mislil sem dalje. »Moji stariši so umrli, ko sem bil še otrok, iz gimnazije so me zapodili. Bil sem iz inteligentne družine, toda nisem dobil ne vzgoje ne izobrazbe, in moje znanje ni bilo večje od onega zaljubljenega pisarja. Nisem imel nobenega prijaznega doma, nobenih sorodnikov, nobenih kameradov, nobenega najljubšega posla. Nisem bil sposoben za noben urad, in v najlepših letih svojega*življenja sem bil obsojen, postati načelnik na jedni postaji, in še za to namestitev se imam zahvaliti veliki protekciji nekega znanca. Razun nezgod in skrbi nisem doživel ničesar druzega v Bvojem življenju. Kaj se mi zamore še vendar pripetiti? Smrt? Hm... Jaz se ne bojim umreti. V grobu bi mi gotovo ne bilo dolgočasneje, kot na tej postaji.a V daljavi prikazale so se rudeče luči. Vlak se mi je pripeljal nasproti. Speča stepa Čula je njegov šum. Moje misli bile so tako strastne na rave, da sem menil, da glasno mislim in da stok telegrafa in šum vlaka ponavljajo moje lastne misli. »Izguba žene?« vprašal sem se. »Tudi to ni nič strašnega. Meni samemu je bilo jasno, da je ne ljubim. Vzel sem jo, ko sem bil skoro še pobič. Sedaj sem bil mlad, krepek in ona se je postarala, postala de bela in neumna, od glave do nog polna predsodkov. Kaj je bilo tu lepega na njeni neumni, pasji ljubezni, na njenih udrtih prsih in njenih ugaslih očeh? Trpim jo, toda ljubim je ne. Kaj se mi zamore še hudega pripetiti? Moja mladost beži. Ženske vidim le v mimohitečih železničnih oknih bežati pred mojimi očmi, jednako padajočim zvezdam. Nisem imel nobene ljubezni in je ne bom imel. Moja moška moč propada in ž njo moj pogum in moja srčnost . . . Vse propada tu v tej samoti, vse je zaman v mojem Življenju.« Vlak je pihajoč letel mimo mene in se mi malomarno svetil s svojimi rudečimi okni. Videl sem, kako je pri zelenih svetilkah postaje jedno minuto postal in zopet dalje hitel. Ko sem prehodil dve vrsti, vrnil sem se nazaj. Žalostne misli mi niso dale miru. In akoravno me je bolelo, trudil sem se, izmisliti si še kaj žalost-nejšega in temnejšega. Ne posebno temeljito izobraženi ljudje, v katerih se je samoljubje že močno vkoreni-nilo, imajo trenutke, v katerih jim zavest, da so nesrečni, daje neko gotovo zadoščenje in oni koketirajo dovolj dostikrat sami pred seboj s svojim trpljenjem. V mojem mišljenju tega večera je bilo mnogo resnice, toda tudi neukusnosti, baharije in v mojem vprašanju: »Kaj se mi zamore še hujšega pripetiti?« bilo je nekaj deško-otročjega izzivanja. »No da, kaj se more pripetiti?« vprašal sem se nazaj grede. »Saj je vendar vse prešlo. Trpel sem, zapravljal denar za ničevne stvari, dobil sem skoraj vsaki dan ukor od svojih višjih, stradal sem, in končno sem se pustil vjeti na tej osamljeni postaji kot besen volk. Kaj naj še pride? Žalilo se me je, ponižalo se me je ... in tudi jaz sem druge žalil in žalostil . . . Toda nikdar se nisem pregrešil v čem resnem; jaz ravno nisem zmožen nobenega hudodelstva, bojim se sodnije.« Ona dva oblačka sta se že oddaljila iz bližine meseca, stala malo strani od njega in izgledala sta, kot da si šepečeta kako skrivnost, katere ne sme mesec zvedeti. Lahek veter je šel skozi stepo in prinašal pojemajoče šumenje bežečega vlaka s soboj. Na pragu hiše stopila mi je moja žena nasproti. Njene oči so se smejale polne veselja, celi njeni obraz je žarel zadoščenja. »Pri nas je nekaj novega!« šepetala je. »Pojdi hitro v svojo sobo in obleci novo uniformo: mi imamo gosta!« »Gosta?!!« »Da . . . Ravnokar je prišla teta Natalja Petrovna z vlakom.« »Kakšna Natalja Petrovna?« »Žena mojega strica Semena FedoriČa« »Ti je ne poznaš? Ona je jako dobra in prisrčna . . .« Jaz sem najbrže napravil jako temen obraz, ker je moja žena hitro pristavila: »Čudno je, da je tako nepričakovano došla, toda ... Ti, Nikolaj, le ne bodi hud in glej z dobrohotnostjo na ta njen obisk. Vedeti moraš, da je nesrečna. Stric Semen Fe-dorič je — med nama rečeno — res tak despot, hud človek, s katerim je zelo težko izhajati. Ona pravi, da hoče ostati samo tri dni pri nas, in dokler ne dobi pisma od svojega brata«. Moja žena šepetala mi je še dolgo različne stvari o despotičnem stricu, o Človeških slabostih v obče in o onih mladih žen še posebe, o naših dolžnostih napram bližnjemu in posebno napram velikim grešnikom in podobnega več. Pravzaprav nisem razumel o celi stvari nobene besede, toda šel sem v svojo sobo, oblekel novo uniformo in se pripravil kar najvrednejše, da se seznanim s svojo novo »teto«. Beseda »teta« že sama na sebi diši po umornem dolgčasu, pa vendar . . . Pri mizi je sedela majhna go3 spa z velikimi, črnimi očmi. Moja Imena mlekarn, ki so poslale najboljše maslo, se vsakokrat obelodanijo. Veliko nalog, veliko dela čaka še našo »Zvezo«. Strašiti se ga ne sme! Le če bode izvršila svoje naloge izborno, bode postalo naše mlekarstvo res pomembno. Ž njim se bode vzdignila tudi živinoreja. S tema dvema panogama pa bode Slovenec nalik žilavemu Danou o j ačil s vo j e s tal išče in si zagotovil gospodarsko neodvisnost! O nagodbi. Razložil je novo sklenjeno nagodbo med Avstrijo in Ogrsko ministrski predsednik dr. Korber v avstrijskem parlamentu, storil je isto tudi Szell v ogrskem parlamentu, a iz nobene izjave ne dobi človek jasnega pojma, kaj je bilo v teh na-godbenih propozicijah takega, da je pogajanja zavlačevalo cela leta. Kdor bi dobil v roke razpravne protokole, bi pač to videl, za državljane se je marsikaj prikrilo. »Nihče ni zmagovalec in nihče premagani«, tako je rekel po sklenitvi nagodbe pl. Szell. Srečni oni, ki verujejo, česar tudi ne vidijo. Carinska ednotnost med Avstrijo in Ogrsko pa je tudi unicum v vseh sodobnih državah tako glede razmerja produkcije, kakor tudi prebivalstva. V nagodbi tiči od nekdaj poosebljena hinavščina, ki ne prenaša odkrite in praktične kritike. Vodilna misel nagodbe je politična, namreč ohranitev skupne monarhije in skupne armade. V finančnem oziru teži za tem, da se javni kredit preveč naglo ne prevrže. Gospodarsko naj bi nagodba skrbela za mirni razvoj industrije. V kolikor se je ta naloga z novo nagodbo dosegla, pokazalo se bo šele potem, ko se bodo sklepale nove trgovinske pogodbe. Ogrski ministrski predsednik je podal mnogo bolj razvidno pojasnilo o nagodbi kot dr. Korber. V prvo je bil k temu izzvan po poslancu Kossuthu, ki vodi precej vplivno stranko, potem pa se mu tudi ni bilo treba resnice tako bati, kakor Korberju, ker je dosegel nagodbo v takem smislu, da so lahko Madjari zadovoljni ž njo. To je povedalo tudi opetno ploskanje pri njegovi razlagi*, dr. Korber ni imel takega pritrjevanja vkljub svojemu diplomat č-nemu razvijanju. Pri novem carinskem tarifu je bila prva naloga — po Szellovem zatrjevanju — gospodarske in industrijske interese obeh držav spraviti v primerno ravnotežje. Avtonomni carinski tarif pa je bilo treba tudi tako prikrojiti, da bo služil za podlago pri obravnavah za sklepanje novih trgovinskih zvez s sosednjimi državami. Vsled tega mora biti orožje v slučaju, da se take pogodbe na zunaj ne dosežejo. miza, sive stene, surovo izdelani di van . . . skratka, vse do najdrobnejše žagovine v naši sobi zdelo se mi je, da se je pomladilo v prisotnosti tega novega, mladega bitja, od katerega je vela mladost, lepota in pregreha. In da je bil gost pregrešna ženska, videl sem na prvi pogled; njen način smehljanja, pogledov, mežikanja z očmi, po vonju, kateri je izhajal od nje, in po tonu, v katerem je govorila z mojo čednostno ženo ... Ni mi morala šele povedati, da je svojemu možu, staremu, grozovitemu tiranu, ušla, da je dobra in vesela in se radi tega ni mogla razumeti s svojim soprogom itd. Vse to sem uganil na prvi pogled; ali je v Evropi kak mož, kateri ne bi na prvi pogled spoznal žensko tega »gotovega temperamenta« ? »Ah, jaz nisem niti slutila, da imam tako postavnega nečaka !« rekla je teta, ko mi je z očarujočim smehljajem pomolila roko nasproti. »In jaz nisem niti slutil , da imam tako dražestno teto!« govoril sem jaz. Vsedli smo se še enkrat k večerji. Zamašek druge steklenice šampanjca je odletel glasno k stropu, Industrijske carine so ae ▼ marsičem zvišale, a Szell je razložil, da se je to zgodilo le pri takih predmetih, ki jih konzumirajo premožnejši sloji. Sedaj pa si oglejmo, koliko je na tem resnice. Carina na pšenico se je zvišala od 3 K 50 h. na 7 K, na ječmen od 1 K 70 h. na 4 K, na oves od 1 K 79 h. na 6 K, na ko ruzo od 1 K 19 h. na 4 K, na moko od 8 K 93 h. na 15 K. To so tedaj predmeti, ki jih konzumirajo le boljši sloji. In vse te predmete ima Ogrska za izvoz, dočim jih mora Avstrija uvažati. Ali je potem kdo premagan? Podobno je glede prometa z živino! Za izvoz ogrskih pi tanih svinj se je določilo 260 do 270 takih klavnic, ki smejo ogrske svinje tudi takrat direktno izvažati, ako je dotični kraj okužen. Za Avstrijo ni takih prednosti. Szellova poročila so končno zadovoljila celo Kossuthovo stranko. Tako imamo zopet za 10 let urejeno državo, a splošna sodba je, da je to zadnja nagodba. Jubilej hrvaške narodne zgodovine. Pred nekaterimi dnevi so proslavili Hrvatje v Spljetu 800 letnico smrti zadnjega hrvaškega kralja iz ljudske dinastije, Petra S v a i i ć a. Značilno je, da se je mogla dosedaj praznovati taka proslava le v Dalmaciji, dasi se gotovo rodoljubi na Hrvaškem ravnotako hvaležno in s ponosom spominjajo svoje narodne kraljeve rodbine, toda vlada bi jim gotovo še pri tako izključno zgodovinski, narodni proslavi delala zapreke. Za Dalmatinci so se začeli vzbujati Hrvatje v Bosni in Hercegovini, ki pozivajo po časopisju, naj v Zagrebu začno s pripravami, da se proslavi letos 1000 letnica, odkar se je osnovalo kraljevstvo. Dne 15. avgusta naj se proglasi za narodni praznik ter se praznuje po vseh pokrajinah, kjer stanujejo Hrvatje, a leta 1925 kot ob 1000 letnici, ko je bil tega dne kronan prvi veliki hrvaški kralj Tomislav, naj bi se mu postavil dostojen spomenik. t> tako narodno proslavo bi se vcepila v narod hrvaški samozavest na svojo slavno zgodovino in nada v boljšo bodočnost. Sprožili so misel Hrvatje iz Bosne - Hercegovine, zategadelj, ker je bilo kronanje kralja Tomislava na njihovih tleh. Nova vojna predloga. V prihodnji seji državnega zboru pride v razpravo tudi nova vojna predloga. Kako stališče bodo zavzele o pozi cio oalne stranke proti predlogi, je še tajnost. Češki agrarci so klenih že na svojem nedeljskem shodu, da ni izključeno, da bi vojne predloge ne obstruirali s svojim zadnjim nujnim predlogom. Vsenemci so iz- in moja teta je izpila dobre volje pol kozarca v dušku in ko je moja žena za trenutek zapustila sobo, ni delala moja teta nikakih daljših ceremonij in izpila poln kozarec na jedenkrat. Lotila se me je pijanost, pol od šampanjca, pol od prisotnosti mlade žene. Ali se spominjate romance: Ofii černvja, oči strasnvja, Oči žgučija i prekrasnyja, Kak ljublju j a vas, Kak bojus ja vas ! Jaz ne vem nič več, kaj se je potem zgodilo. Kogar veseli zvedeti, kako se ljubezen začne, ta naj blagovoli čitati romane in dolge povesti, jaz pa povem le z malimi besedami, s katerimi se romanca konča: Znat uvidSl vas Ja ne v dobry čas . . . Vse je šlo k vragu, mišljenje, nazori, značaj. Spominjam se, da me je prijelo kot vihar, kateri me je metal sem ter tja kot peresce. Dolgo je trajal ta vihar, odnesel mojo ženo s te zemlje, da tudi teto in mojo mladostno moč. In od daleč izgubljene postaje pripihal me je, kakor vidite, v to temno ulico. A sedaj, povejte mi, kaj se mi zamore še zlega pripetiti? javili, da bodo istotako skušali s najostrejšimi sredstvi preprečiti vojno predlogo, ako ne bo vlada vpošte-vala njihovih tozadevnih zahtev, kakor: dveletno vojaško službovanje, dovolitev dopustov ob žetvi, odprava žrebov (izsrečkanih številk) pri uvrstitvi v stalno vojsko ali v nadomestno rezervo, k orožnim vajam poklicanim rezervistom se naj da odškodnina, ravnotako njihovim revnim rodbinam; zadnji dve orožni vaji naj se odpravita; vojaški kazenski pravdni red naj se preosnuje. MladoČeski klub bo imel v torek popoldne in v sredo dopoldne seje, da se zedini glede postopanja pri vojni predlogi. Splošno pa se pričakuje, da MladoČehi ne bodo predlogi delali ovir. Politične vesti. — Dnevni red državnega zbora. Za vojno predlogo pride takoj na vrsto prvo branje budgeta in ogrska nagodba. MladoČehi so nameravali prvotno nastopiti z vso ostrostjo pri razpravi o nagodbi, a so baje že prišli do uvidevanja, da je nagodba potrebna. — Gosposka zbornica bo imela prihodnjo sejo v četrtek dne 22. t. m. Na dnevnem redu je med drugim prvo branje zakona o krošnjar-stvu in o znižanju cene živinski soli. — Vojna predloga v ogrskem državnem zboru bo naletela na hud odpor liberalne stranke. Sam predsednik grof Apponvi je stavil vladarju sledeče zahteve: pri ogrskih polkih se smejo nastavljati le ogrsko izvežbani častniki: v kadetnih šolah mora postati madjarščina učni jezik, da se ogrski državljani ne bodo — odtujili madjarski kulturi; rezervni častniki imajo postati le taki enoletniki, ki govore madjarski. Ako se te zahteve ne izpolnijo, grozi Apponvi odložiti predsedni-štvo, da bo imel proste roke pri pobijanju vojne predloge. — Za spremembo državnozbor-skega poslovnika namerava krščansko socialna stranka v kratkem predložiti utemeljen predlog. Včeraj so imeli v ta namen posvetovanje pri princu Al. Liechtensteinu. — Pri novem najvišjem črnogorskem sodišču je imenovan za predsednika dr. B a k a t i ć , odvetnik v Zadru; za podpredsednika pa bivši dalmatinski poslanec dr. Štef. Knežević, odvetnik v Dubrovniku. — Mobilizacija avstrijske mornarice se z merodajnih stranij oporeka kot popolnoma izmišljena vest. Eskadra, ki se ravnokar pripravlja v Pulju, odrine na spomlad pod poveljstvom kontre-admiraia Kneisslerja v Jadransko in Sredozemsko morje na vaje. — Spomenik umorjenemu nemškemu poslaniku Kettelerju je Žrtev razmer. (Zapiski kranjskega kaplana.) xin. Minoli so tedni, lepi, ljubezni, veselja in užitka polni tedni. Skoro vsak dan me je iz nova prepričal, da je ta svet vendarle najlepši vseh svetov, in da je edino pameten tisti, ki na tem svetu vžije, kar more in kar mu nudi, pa naj se po smrti zgodi karkoli . . • Tisto leto so bile na Kranjskem deželnozborske volitve in čimbolj seje bližala jesen, toli bolj so pluskali valovi politične razburjenosti. Iz škofije je prišlo naročilo, da je vse žile napeti za zrnato krščanskih kandidatov. Sicer je bil kandidat v našem okraju mož, ki je bil na jako slabem glasu, a vendar je šla zanj v ogenj raalodane vsa duhovščina, zlasti pa mlajša in agitirala zanj z lece, iz spovednice in tudi po hišah. Tudi jaz sem se lotil agitacije. Ne iz notranjega nagiba, ne iz političnega prepričanja, marveč iz strahu, da se sicer zamerim v škofiji. Ta strah je obudil v meni moj tovariš kaplan Janez, ki mi je — tako mimogrede — namignil, da tudi že v škofiji poznajo moje razmerje do gospe Helene in me uteg- dala postaviti kitajska vlada v Pekingu ter se je isti dne 18. t. m. slovesno odkril. Govorila sta princ čun in nemški poslanik baron G o 11 z. Dopisi. S Crnegavrha nad Idrijo. Glede dopisa v „Slovencu" z dne 14. januvarja t. 1. med dnevnimi novicami »Tavčarjeve zmage" je sledeče pripomniti : Kakor je prišel Tavčar k nam svoječasno na „misijon" tako prišel je tudi k božičnim praznikom iz nemškega Gradca neki „don Juanu obhajat nekake duhovske ekscercije in še danes se ljudje po občini poprašujejo, kaj neki da so prejšni gospod kaplan Sever, sedaj v nadi škofov profesor, prišli nas tako iznenađeno obiskat, da celo njegovi najboljši prijatelji niso za to vedeli — le od ene hiše se je zatrjevalo, da res pridejo gospod. Resnica je, da za istih dni, ko so bili med nami, se peče veliko potic in tu in tam pripo-nudi se obirati kako svinjsko reberce, kar pač dobro de take vrste študentom, pardon visokošolcem. Toda sedaj smo šele uvideli, kaj so gospod pri nas iskali — prišli so delat bilanco tukajšni kmetijski zadrugi in čuje se tu in tam globoke izdihleje — Bog ve, kako bode izpadlo. Znamenja kažejo, da slabo, ker še predno so nas gospod zapustili, so odpustili od zadruge njih poslovodjo, kateri je tudi vreden krščanskega usmiljenja, kakor ubogi Feluc, ki je presedel svojo kazen, danes pa že zopet lahko pri koledvanju s harmoniko razklada nauke, katere so ga naučili šen-klavški gospodje v umazanem „Slovencu", a druga pa prede odstavljenemu poslovodju, katerega je odslovilo društvo le vsled maščevanja našega „don Jnana." Poslovodja sam je kriv, da je odpuščen, ker zakaj je tu in tam povedal, kaj vse delajo gospod v konzuli, ko sta vsak večer v zadružnih prostorih račune sklepala s prodajalko, katera krasotica tudi ni sama kriva, da se je gospod v njo zagledal, kruta nemila osoda je hotela; da so oči pod črno suknjo zadobile odmeva na osebi, okoli katere človek vedno pohaja. Hudomušne dolgojezične črn o vrške ženice pa pravijo, da je gospod kaplan prinesel Katerci lepe uhane s plavim kamenčkom, istih da ne dene v uha, pač si jih ohrani v spomin. Prišli bodo še srečni dnevi, ko bodo gospod — -profesor" — Katerca njih kuharica in takrat šele bodo gospod vtaknili uhane svojej ljubljenki, toda do istega časa treba bode še marsikako grenko urico prebiti in bodo še lahko gospod premišljevali, na čigave stroške je gospodar Felueov njega z volom v Idrijo peljal, kdo je kapucinom zeljuate glave konfisciral in na Čigave stroške se se iste oddale kapucinom v sv. Križ. Kostanjeviška graščina. (Dalje.) Velik crreh je, da sploh naš kmet najboljšega fanta pošlie v la nejo premestiti, Če se ne udeležim volilnega boja. To je zadostovalo. X-a bi tedaj ne bil ^zapustil za noben denar na svetu iu zato sem se s strastjo in z vnemo lotil agitacije. Danes me boli v dušo, če se spominjam, kake grdobije sem tedaj uganjal, da sem pripomogel malovreduim do zmage. Z lece sem obrekoval naj-poštenejše ljudi v celi fari in proti njim ščuval ljudi, kateri so mi vedno samo dobrote izkazovali; v spovednici sem hujskal proti njim njihove žene in njihove otroke, povrh sem pa Še oble-zel vse hiše in pripovedoval ljudem najbcdastoče, najgrše laži, samo da sem jih pridobil na svojo stran, ('asih me je sicer prešinila misel, da vsi skupaj nismo vredni, da nam 'pošten Človek v obraz pljune — ali bil sem že tako demoraliziran, da me tudi ta misel ni več odvrnila od mojega početka. — Agitacija je seveda veljala dosti več, nego sem jaz, ubožni kaplan, mogel zanjo potrositi. Zaradi tega sem se nekega dne obmil do svojega tovariša, kaplana Janeza in mu povedal, da mi je zmanjkalo denarja. Kaplan Janez je bil menda že pripravljen na to; kajti brez posebnega tinske šole, manj obdarovanega pa doma obdrži. Kmetija ni delo, koje zamore uspešno oprav.jati kdor si bodi. Sicer vse preveč v latinske šole pošiljamo fante. Latineo, ki omaga, je potem nerabljiv Človek za kmetijo in meščansko dele. Realec je za vse porabiti. Preveč se tudi študira za duhovensko, uradniško kariero. Vse tišči v višje šole. Po večjem so dijaki reveži. Mi drugi ne moremo teh revežev tako prehraniti, da bi v šolah uspevati mogli. Velik odstotek istih utone. Ta odstotek bi v drugem delu lahko bil dober delavec. Izmed 50 prvo-šolcev jih prileze komaj 10 v osmo ali na vseučilišče. In tam se jih tudi dosti zgubi vsled reve. Najboljše moči se tako odtegnejo produkciji kmetije in meščanskih obrtov. Tudi za misijonarske opravke lovijo naši duhovniki kmetske fante. V Turinu jih pripravljajo za Afriko, Ameriko, Azijo. Sploh tratimo Slovenci naš boljši Človeški materijal, kakor nobeden narod ne. Zato pa, da bi izvor vsega zdravega, krepkega človeka, kmetijo čuvali, za to tako malo storimo. Pa bi lahko in bi morali, ker ne bodemo tako hitro induatrijalen narod. Torej deželni odbor, deželni zbor se naj pobriga za kostanjeviško graščino. Po toči zvoniti je baje prepozno. Pa bo prišlo do tega zvo-nenja! — Kaj se zmeni katoliški duhovnik za to zvonenje! Smejali so bodo, kakor so se ob priliki nakupa Pleterjij po kartajzih. Da bi kmet procvital, na tem jim ne more biti. Kot gospodarski delavci, voditelji kmetskega dela, kar so bili katoliški duhovniki v srednjem veku, so izigrali. Zdaj le še živijo od administracije verskih naukov. Ako jim vzame kak gospodarski prevrat premoženja, ki še prihajajo iz prejšnjih časov, so reveži. Samo od milosti vernikov bi jim bilo potem živeti. Bogat človek za to milost nima odprtega žaklja. Tem večja reva, tem več darov. In politična moč so in bodo hoteli bit*, ker ta jim da oblast v vladah in pristop do državnih gmotnih močij. In za obdržanje, pridobitev te moči jim tudi služi le reven kmet; gmotno dobro stoječ sam misli in se sam s svojim bogom pogovarja. Naj se da nakup kostanjeviško graščine po deželi v debato boste videli, kako bodo duhovniki proti temu. Pa od te strani tudi ni pričakovati rešitve tega za kmetijo ob Krki in Savi jako perečega vprašanja. Je premalo pravih kmetov v našem deželnem zboru. Torej ne preostaja drugo, kakor da se občine: Št. Jernej, Kostanjevica, Sv. Križ. Cirklje, Krško zjedinite za nakup te graščine. A hoste, glavne hoste se ne bi smele razparcelirati, ker drutrače bo hosta v 10 letih prazna. Čuden je kmet. On vidi, da brez hoste ne more gospodariti, za sekiro pa bi zgrabil, če bi mu jo kdo hotel vzeti. In vendar brez usmiljenja seka in prav neumno les prodaja. Saj bo zopet rastlo! A počasi. Za kmeta čas nič ne šteje. Da le ima njegov sin nekaj leševja, pa ima hosto. Dalje prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 20. januvarja. — „Nadobudna mladina11. Pod tem naslovom je sobotni »Slovenec«* poročal, da so dijaki 7. razreda ljubljanske realke »izostali od pouka« in zafrknil jih je z besedami: pomisleka me je podučil, da je p< jilniea ustanovljena za to, da plačuje agitaeijske stroške. Pobrala sva prav čedno svotico, popravila nekoliko itak nad vse zmedene posojilnične knjige in si razdelila denar. Vsak je vzel 700 gld. in vsaj meni je po končanih volitvah ostalo nad I>00 gld. Vrnil jih nisem in tudi vprašal me ni nihče zanje. V celi škofiji sta bila samo dva duhovnika, ki se nista vtikala v volitev; moj dekan in sosedni župnik gospod Irban. Slednji je bil že prestar za a taeijo in se je za javne zadeve tak. malo brigal, da menda niti vedel ni, da so volitve. Dekan pa je odločno stal na liberalni strani. Javno tega sicer m pokazal, a napram meni in kaplanu Janezu tega ni prikrival in porabil vsake priliko, da je ožigosal našo a^i taeijo, duhovniško stranko in njene kandidate. Necega dne smo iz listov izvedeli, da je škof Missia izdal posebno pastir sko pismo za volitve. Dekan je bil to pastirsko pismo pač prejel, a v cerkvi ga ni Čital, niti kaj povedal o njem kaplanu Janezu ali meni. To je bilo nečuveno. Še noben duhovnik se ni upal kar na kratko konfiscirati škofov pastirski list in pre- »Mislimo, da bodo prišli kmalu nazaj; akademibka svoboda se začenja dele — po maturi.a Ker je »Slovenec« pisal tako, kakor da so dijaki sploh izostali od pouka in ker zakriva prave nagibe, konstatujemo s tem, da so dijaki izostali samo od veronauka in sicer zaradi nespodobnih izrazov, kijih rabi katehet dr. Opeka in zaradi krivičnega postopanja tega istega dr. Opeka. Tofiko za danes; o priliki kaj več. — Okrajno glavarstvo v Idriji- »Jednakopravnost« od 15. t ni. je priobčila uvodni članek, ki zahteva novo okrajno glavarstvo ali vsaj ekspozituro v Idriji To zahtevo utemeljuje med drugim tako-le: Prvo mesto za Ljubljano je Idrija, danes vedno še navezana na Logatec, dasiravno je od tam 30 kilometrov oddaljena. Ako pogledamo naravno lego idrijskega okraja, vidimo takoj, da ne spada po nobeni pravilni razdelitvi k okrajnemu glavarstvu logaškemu, temveč da bi moralo biti po vsej pravici v Idriji sami okrajno glavarstvo ali pa vsaj ekspozitura okrajnega glavarstva. Ali ne samo po naravni legi, tudi po razdelitvi dela se vidi, da ima Idrija vso pravico, zahtevati zase okrajno glavarstvo. Mesto samo, brez okolice, da že sedaj toliko opravila, da bi popolnoma zadostovalo, da se nastavi pri nas političen uradnik. Ako prištejemo pa še sodnijski okraj, potem tvorijo gotovo vse te občine nad polovico celega glavarstva. Koliko komisij potrebuje v zadnjem času rudniška direkcija, koliko uradnih dnij mora imeti glavar sam v Idriji, in koliko dela imajo še županstva našega okraja z okrajnim glavarstvom. Stroški, katere se mora plačevati za razne komisije, bi že zadostovali, da bi se lahko namestila pri nas ^ekspozitura okrajnega glavarstva. Pa ne glede na stroške, katere provzročajo razne politične komisije posameznim strankam, bi bilo nujno potrebno, da dobi Idrija svoj politični urad. Neugodna zveza, katera nas posebno v zimskem času priklopi, da se ne moremo nikamor ganiti, je vzrok, da se mora marsikatero delo, katero bi se lahko po-preje izvršilo, odložiti na poletni čas. Dočim morajo prebivalci idrijskega okraja, ki imajo pri glavarstvu opravila, skozi Idrijo v Logatec, in se jim vsled tega nalagajo veliki stroški, bi lahko te, ako bi bila v Idriji ekspozitura, z malimi stroški opravili. Prebivalci velikih občin, kakor Žiri, Vojsko, Spodnja Idrija, Godovič, Črni vrh bi imele, ako bi bilo okrajno glavarstvo ali ekspozitura v Idriji, le kratko in lahko pot do glavarstva, za kar potrebujejo sedaj skoraj vedno dva dni. Pa tudi Idrija sama bi imela od glavarstva lep dobiček. Ne glede na to, da že na zunaj ne napravi lepega utiša, ako tako veliko mesto, kakor je Idrija, ni tudi sedež okrajnega glavarstva, bi bilo tudi v dru-gem oziru velikega pomena, ako bi imeli političen urad. Koliko javnih shodov se vrši pri nas v Idriji, pri katerih bi moral biti vedno prisoten uradnik politične oblasti. Kaj vse se včasih ne pove pri takih shodih! Ali le redkokrat vidimo zastopnika vlade navzočega, le redkokrat se kdo zmeni za to, ker bi provzročalo vladi preveliko stroškov. Pa še v jednem oziru bi bilo okrajno glavarstvo za Idrijo velika pridobitev. Pri nas ne moremo imeti tiskarne, ker je to-le na sedežu okrajnega glavarstva dovoljeno. Koliko tiska potrebuje Idrija, ki se mora ves v drugih krajih preskrbeti. Za vsako malenkost moramo pošiljati denar iz mesta. Koliko po-trebujejo razni uradi, trgovci, občina, šole in drugi. Ves ta denar bi lahko ostal doma in še od zunaj bi prihajala naročila. — Dvakrat Stallnerja volil. Anton Schmidt, mašinist pri južni železnici v Celju, bil je po pomoti dvakrat vpisan v volilni imenik mesta celjskega za volitev v deželni zbor. Akoravno sme vsak volilec voliti v deželni zbor samo enkrat, porabil je Anton Schmidt to pomoto ter je prišel dvakrat volit. — Prvo-krat je volil kot železničar koj v začetku, proti koncu volitve prišel je pa še drugokrat. Ker narodna stranka Celjane pozna, bila je oprezna in tako je gosp. Jošt, revizor »Zveze slovenskih posojilnic«, takoj protestiral, češ, da je že enkrat volil. — Dr. Schurbi vprašal je vsled tega Schmidta, ali je res že volil, na kar je pa ta kot pošten celjski Nemec odločno rekel, da ne, ter je potem še enkrat volil Stallnerja. — Potem se je bahal po gostilnah, da je on največji Celjan, kajti on edini je dvakrat Stallnerja volil. Pa to veselje ni trajalo dolgo, prišla je namreč ovadba in Anton Schmidt moral je pred sodnijo. — Gosp. dr. Schurbi je pri dotični obravnavi v soboto dne 17. t. m. sicer trdil z vso odločnostjo, da on ni vprašal Schmidta, ali je že volil, da tega vprašanja sploh nikdo ni stavil in da torej tudi ni Schmidt zanikal. — Pa ker so priče gg. Jošt in Terček in tudi sodni adjunkt dr. Hradetzkv vse to potrgili, izreklo je okrožno sodišče, da je Schmidt zvijačno ravnal in se zakrivil volilne sleparije ter ga obsodilo na 24 ur strogega zapora. Heil! — Dogodki v Ricmanjih. Predvčerajšnjim so imele Ricmanje zopet odlične goste. Došli so zjutraj po 7. uri, nepričakovano. Za rano predvčerajšnjim, predno je napočil dan, je kakih 70 orožnikov obkolilo riomanjsko va K malo potem je prišel v vas gospod okrajni glavar ii Kopra, namest ništveni svetnik Schaffenhauer Neys z okrajnim komisarjem Gasserjem, s slugo okrajnega gla varstva in kovačem ključavničarjem, ki je imel seboj polno torbo žabnic in vetrihov. Popred že pa je prišel tjakaj tudi gospod župan iz Doline z občinskim slugo. Med tem je prišel v vas tudi del orožnikov. Komisija se je podala v spremstvu orožnikov najprej v farovž. Kmalu na to je šla komisija iskat ključe cerkve, katere hrani vaški na čelnik. Ta pa ni hotel izročiti ključev, pač pa jih je kazal komi siji, držeč jih v roki. Na to je kiju čavničar z vetrihi zaprl cerkev. Na vseh pet vrat cerkve in obeh zvonikov je stavil angleške žabnice, na kar je sluga okrajnega glavarstva zapečatil vseh pet vrat z uradnim pečatom. Na to se je komisija podala k pet minut oddaljeni podružnici v Logu, kjer je tudi zaprla in zapečatila vrata. Tako ni bilo predvčerajšnjim v Ricmanjih nikakega zvonenja — kakor na veliki petek. Na to je okr. glavar postavil več orožnikov, ki stražijo cerkev. Istotako stojita dva orožnika pri cerkvi v Logu. V isti čas so tudi nabili na zidove opomin, naj se nikdo ne dotika pečatov. Na to je slavna komisija odšla v Boršt na obed v znano zatočišče tržaških reformatorjev, in pustivši v Ricmanjih oddelek orožnikov. Ključe žabnic je baje vzel seboj g. okrajni glavar. V mestu je bil konsigniran III. bataljon pešpolka št. 97. Kakor vedno dosedaj se je ljudstvo vedlo uzorno in ni dalo ni najmanjega povoda, ki bi opravičil tak velikanski aparat . . . — Slovensko gledališče. Vsled bolezni g. režiserja A. Verovška se danes premijera veseloigre »Morska deklica« ne more vršiti. Radi tega se uprizori prvič v sezoni igrokaz v 3 dejanjih »Ljubosumna kuharica«, spisal Aleksandre Dumas sin. Glavne uloge igrajo gospa Danilova, gospa Dobrovo 1 n a, g. režiser DobrovolnJ g. Danilo ter gdč. K r e i s o v a. Igrokaz je lokaliziran v Trst. — Po-setniki gledališča, ki ne reflektujejo na ta francoski igrokaz slavnega romanopisca Dumasa, morejo svoje vstopnice proti povračilu vstopnine oddati zopet blagajničarici. — V petek pride na vrsto opera »Faust«. — Slovensko gledališče. Jurčič-Kersnikovi »Rokovnjači« omilili so se slovenskemu občinstvu ne le v romanu, temveč tudi v Gove-karjevi dramatizaciji, prirejeni v obliki narodne igre — vpetih Činih in precej številnih spremi ni h. O nji velja zreti škofov ukaz, da je za zmago krščanskih kandidatov izpostaviti Najsvetejše in odrediti javne molitve. -Veš kaj", mi je končno rekel kaplan Janez, ko sva se bila o dekano-vem postopanju na dolgo in na široko posvetovala, „ pisal bom škofu —" „Nikari", sem jaz ugovarjal. „Počakaj, da grem jaz k dekanu; saj je morda le prezrl, kar se mu je poslalo. Kakor veš, je začel nenavadno mnogo piti —- „Le stori tako," je rekel kaplan Janez," a če ne opraviš ničesar, piševa oba Škofu ; hvaležen nama bo in kmalu bodeva sedela na toplem." Ko sem dekana v najmilejŠi obliki opozoril na škofovo pastirsko pismo, mi je naravnost povedal, da že več tednov ni odprl nobenega pisma, kar mu jih je došlo, pristavil pa je tudi, da nobenega ne odpre, češ, da ni povse zdrav m bi lahko kaj napačnega ukrenil. Bilo je očitno, da nalašč ni odprl nobenega pisma, ker je iz Časopisov vedel, kaj se pripravlja in ker ni hotel izvršiti škofovega ukaza. Še tisti dan je kaplan Janez sestavil dolgo poročilo na škofa in tudi jaz sem podpisal dotično pismo. Bil je to prvi slučaj, da sem denunciral duhovnika, ki je bil v vsakem oziru poštenjak, duhovnika, ki mi je izkazal mnogo prijaznosti in marsikako dobroto, a ni mi rekel nikdar žal besede. Ka- plan Janez, ki je dekana na smrt sovražil, pa je bil vesel mojega podpisa in me je povabil na pijačo. Naslednji dan je prišel nemudoma škof Missia sam v X. in ostal do večera. Imel je najprej z dekanom dolg in buren pogovor, potem pa poklical kaplana Janeza in mene pred sebe. Missia je nastopal vedno kakor kak knez, tako da so tudi ponosni in samo-svesti duhovniki pred njim sklonili svoj tilnik. Znal je duhovnike krotiti in jih prisiliti, da se delali, kakor jim je ukazal. Dekanovi srditi pogledi so pričali, da je imel s škofom viharen nastop. Pogostil je sicer škofa, a dolgo časa ni zinil niti besede, marveč le poslušal, kaj je govoril škof in pil neprenehoma. Škofove besede so menda vse letele na dekana, vsaj ta utis so naredile, da hoče škof svobodomiselnega dekana prepričati, da mora tudi on kot svobodomiseln mož delati za zmago škofove stranke, češ, da brez cerkve, brez vere in brez cerkvene morale je sploh nemogoča človeška družba in mora zavladati boj vseh proti vsem, prava anarhija. Nakrat je dekan s čašo udaril na mizo in obrnivši se do škofa rekel: „Ali dovolite ekscelenca, da tudi jaz povem svoje mnenje?" Škof je kar strme pogledal dekana. Tega pač ni bil vajen, da se mu kdo drzne ugovarjati, kaj še vzpričo mladih kaplanov. Ali dekana je bil obšel neki furor. Vsa jeza, ki se je bila nabrala v njem, je bruhnila sedaj na dan. Kar spremenjen je bil blagi in sicer tako mirni mož, ko je sedaj, upiraje svoje poglede srepo v škofa, začel z veliko živahnostjo razlagati svoje mnenje. — „Vaši dokazi, ekscelenca" je začel dekan — „so popolnoma tistega značaja, kakor vsi dokazi, s katerimi delujejo bogoslovci. Nehote se človek spomni načina, kako je škof Irenej dokazal, da morajo biti ravno štiri zakonski evangeliji. Ta škof je dejal: Ni mogoče, da bi bilo več ali manj evangelijev: ker imamo štiri strani [sveta, štiri elemente, štiri letne čase in štiri glavne vetre, mora imeti cerkev tudi štiri stebre in zato morajo biti štirje evangeliji. Prav tacega značaja, kakor ta dokaz slavnega lijonskega škofa, so vsi bogoslovski dokazi. Tudi Vaša ekscelenca ni svojih trditev bolje podprla." Kaplan Janez in jaz sva se kar prestrašeno spogledala, ko sva čula, kako si upa dekan govoriti s škofom. Škof pa je mirno pušil svojo viržinko in se prav lahno, nekoliko ošabno, a tako ledeno mrzlo smehljal, da mi je kar tesno postalo pri srcu. Dekan pa se ni dal premotiti. Menda je imel že dolgo let na srcu, kar je zdaj tako neustrašno povedal škofu v obraz. nekako Kecalov izrek iz »Prodane neveste« »ni ne majhen niti velik«. Kar seveda provzroča večjidelj privlačne sile, podoba priprostega kmetskoga navihanoa Blaža Mozola, razveseljuje poslušalca, kateri se krasno zabava nad enostavnimi dovtipi tega bistroumneža. Na drugi strani vzbuja dramatiško zanimanje temni značaj strahovitega poveljnika rokovnjačev, Nandeta, imenovanega,Veliki Groga*. Nesrečna ljubezen, izdaja tovariša, gnala sta ga v obup, postal je ropar. Ta razvitek moral bi se razkazati v igri na slični način, kakor se zgodi to v Schillerjevih roparjih. No, seveda, tega doseči ni nameraval dramatiza-tor, česar mu tudi ne oponašamo, ker bi se bil preveč oddaljil od ro-manovih izvirnikov. Sicer pa se je posrečil marsikak visoko dramatiški prizor, na primer med Štefanom Poljakom in njegovo materjo radi Nandeta, katerega mati navzlic razbojniškemu življenju ne more pozabiti nikdar; pretresljiv razgovor nadalje med bratoma Štefanom in Nandetom. Neprisiljeno uvrščeni so v igri: nastopi rokovnjačev, gibanje ljudstva, zlasti početkom prvega čina, kateri je zelo efekten zaradi ženskega zbora, odli kujočega se po odločno pevajočih in kretajočih se mladih vojakih. Naravno je, da je žel g. Verovšek kot Blaž Mozol največ zanimanja in priznanja; kajti oboje ugladil mu je že pesnik Jurčič. S pohvalo je utrditi, da se mu je vspešno pridružil g. Perdan v humornem razmišljevanju glede dobrot pristne vinske kapljice. Izbornoga predstavljalca v tej igri imenovali bi tudi lahko rokovnjaškega črevljarja Bojca, g. Liera, če bi utiša ne kvarila njegova izreka, vendarle v protislovju stoječa s slovenskimi narečji. Prav dobro se je pobotal z vlogo Štefana Poljaka g. Hašler. Dasi v govorici ne popolnoma dosleden, priboril si je g. Dobrovoln^ lep vspeh kot Nande Groga. Da ni bil živahnejši v ljubezenskih razgovorih s Po-lonico gdč. Riickovo, krivo je temu pač, da je ljubavno razmerje z navedenim kmetiškim dekletom premalo razpleteno v igri. Dobro je uplel v svojo igro nekoliko potez iz podobnega značaja v Schillerjevih roparjih, Karola Moora. Omeni naj se uprav patetična deklamacija gospe Danilove kot gospe Polakove v prizoru s sinom Štefanom. Uprav v Jur čičevem duhu upodobil je g. Danilo lokavega, drznega in izdajalskega »rajtguzna«. Pevski vložki so močno zadovoljili, kakor zbori tako posamezniki pohvalili so se z opetoval-nim ploskanjem; v tem oziru odliko vala sta se ga. Hanuš-Svobodova in g. Krajne. Sodelovanje vršilo se je prav točno in izrekamo opravičeno nado, da napolni ta priljubljena narodna igra še več potov naše slovensko gledališče v toliko, v kolikor se je opazilo v sobotni, zares dobri uprizoritvi. Vzrok, radi česar se je naše občinstvo vedno zanimalo za Jurčičeve junake, bodisi v romanu, bodisi na odru, leži pač v dejstvu, da je navedeni pesnik z zmagovito silo vprvič spravil z zmagovalno resničnostjo značaje iz raznih slojev slovenskega naroda, iz njegove boljše ali vsaj lepše preteklosti. Vrelci, iz katerih zajema Jurčič, so bistri in nekalni, kakor iz zrcala nastopajo živo iz preteklosti na dan njegovi krepki, lokavi in prebrisani možakarji pa nežno čuteče ženske podobe. Narod gleda rad svoje, četudi iz domišljije prikrojene junake na odru. Utrditi si hoče prepričanje, da je imel tudi v preteklosti svoje ideale. Sedanja struja pa sodi na romanti-cizem. Škoda, da se ni že pred desetimi ali petnajst imi leti uprizoril Jurčičev »Tugomer«. Po mnogih manj ali več brezvspešnih poskusih prerinemo se slednjič morda le do izvirne slovenske drame. Dr. B. — Zima — bolezni. Radi izredno hude zime, ki je nastopila na-gloma po skoraj zgodnje pomladansko prijetnih dneh in prehitre izpremembe temperature je v Ljubljani sedaj izredno mnogo bolnikov. Influenca, mumps, škrlatinka, putika, vnetje sopil na vseh krajih in koncih. Po šolah so bolni učitelj in učenci, po uradih je vse na- hodno, zdravniki okrajne blagajne pa imajo na dan 20—30 bolnikov — igralcev in pevcev. Gledališki obiskovalci morejo torej le želeti, da se vzdrži dalje časa sedanje jasno in čisto zimsko vreme brez megle. Sicer bo treba res gledališče za nekaj časa popolnoma zapreti! — Društva kranjskih zdravnikov v Ljubljani prihodnja redna mesečna seja vršila se bode v deželni bolnici v sredo, dne 21. t. m. ob Va6. uri zvečer. Po seji prijateljski sestanek »pri Fantiniju«. — Zgorela je tovarna ljubljanske tvrdke Vidic i. dr. v Zilski Bistrici na Koroškem. Zavarovana je bila za 200.000 K. — Pogreša se posestnik in župan Ivan Kotnik z Jezera pri Ložu. Dne 23. decembra 1. 1. je prišel v tukajšnjo bolnico, kjer se mu je povedalo, da ga bodo morali zaradi njegove bolezni v želodcu operirati, on pa se ni podvrgel operaciji in je dne 29. decembra zapustil bolnico in neznano kam odišel. Do danes se še ni zglasil doma. Iz Ljubljane se je peljal z vlakom do Rakeka in odtod s pošto do Grahovega, odkoder pa je šel peš proti domu. Med potjo se mu je morala pripetiti kaka nesreča. — Pri igri „mora" so se včeraj zvečer v neki gostilni v Škofji Loki sprli in stepli laški delavci. Antonio Gagliardi, delavec v kamnolomu iz Brandana, okraj Oglej, je dobil tri sunke z nožem v rebra in dva sunka pa v roko. Ranjenca so pripeljali v bolnico, napadalca pa so zaprli. — Nezgoda pri mestni elektrarni. Franc Pogačnik, delavec v akumulatornici na magistratu, je včeraj popoludue ponesrečil. Razlila se mu je steklenica z žvepleno kislino, katera mu je pljusknila v obraz in ga po obrazu vsega obžgala. Ponesrečenca so z rešilnim vozom prepeljali v bolnico. — S hleva padel je 18 t. m. v Dravljah delavec Franc Podjed, 38 let star, iz Dvorja v kranjskem okraju in se tako poškodoval, da so ga morali prepeljati v bolnico. — V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 59 oseb. — Izgubljene reči. Trgovec V. D. je izgubil včeraj zvečer v Wol-fovih ulicah 100 K v papirju. — Hlapec Josip Zore pri Ranzingerju na Dunajski cesti št. 19, je izgubil na poti od tobačne tovarne po Bleiwei sovi, Marije Terezije in Dunajski cesti do južnega koledvora srebrno uro, katera je imela v krovu vrezani Črki L. S. — V Prešernovih ulicah je izgubila včeraj med 9. in 10. uro dopoludne gospa S. B. brilant, vreden 200 K. — Visokošolec A. I. je izgubil na poti iz Ljubljane skozi Šiško in skozi Dravlje v Št. Vid nikelnasto remontoar uro in nikelnasto verižico. — V mestu je bila izgubljena srebrna častniška verižica. — Za kratek čas. Iz naloge nadebudnega stilista: »Na ljub-ljančinem bregu je sedela deklica in molzla kravo; v vodi pa se je videlo nasprotje tega. * Najnovejše novice. 50.000 kron je zmanjkalo v češki posojilnici v Nechanicu. Odpuščenih je več uradnikov. — Zopet požar v Borvslavi. Dne 19. t. m je začela goreti največja petrolejska jama. Gašenje ni mogoče. Zgorele so tudi štiri hiše. — Za proučevanje egiptovske očesne bolezni je nakazal angleški milijonar E. Cassel 800000 mark. — Divji lovci so ustrelili v St. Lorencu na Gor. Štajerskem lovca Pettera. Našli so ga šele čez dva dni, a pes je ležal ves čas v najhujšem mrazu zraven trupla. — Sneg je zapadel po celi Turški tako velik, da je promet na vseh straneh ustavljen. — Namesto pok. kardinala P ar o ochij a je imenovan V a n u t e 11 i za tajnika inkvizicije. — Toženi ministrski predsednik. Urednik >Don Quixote« na Dunaju, L. Bauer, je vložil tožbo zaradi razžaljenja zoper dr. Kor-berja, ki je obdolžil v odgovoru na interpelacijo da je ta list napačno poročal v Wallburgovi aferi. — Bivši nadporočnik Bart-m a n n , ki je presedel 5 letno ječo zaradi vohunstva, je bil te dni na Vrbskem jezeru prijet, ker so našli v njegovem stanovanju dokaze, da se je zopet pečal z vohunstvom — Slikar Emanuel Liska, profesor na praški umetno • obrtni šoli, je umrl. — M a s a r v k o v a predavanja na praški univerzi namerava višja duhovščina bogoslov-cem prepovedati. — Ponarejalca denarja so prijeli na Reki. Isti je sooialistiški vodja T r o h a ; našli so ponarejene 100 in 20 kronske bankovce ter potrebne priprave. — Sultanov svak Mahmud paša je na nagloma umrl v Bruslju. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 20. januvarja. Češka sekcij a spravnih k o nferenc je imela danes sejo. Dr. Pacak je izjavil, da zahtevajo Čehi glede jezikovnega vprašanja, naj dobi vsak Čeh in vsak Nemec v celem Češkem kraljestvu pri vsakem uradu pravico v s v o j e m jeziku. Glede okrožnih vlad pa je izjavil, da odklanjajo Čehi vsako uredbo, s katero bi se utrdil birokrati čni centralizem. Dunaj 20. januvarja. Češka sekcija spravnih konferenc izvoli najbrž še danes dvapododseka, in sicer jednega za jezikovno vprašanje in druzega za načrt o razdelitvi Češke v o krožj a. Dunaj 20. januvarja. Z ozi-rom na ostre napade čeških agrar-cev in čeških socialistov na Mla-dočehe, izda mladočeški klub izjavo, v kateri pojasni, da bi bil z obstruiranjem sladkorne konvencije oškodoval češki narod in da je zato obstrukcijo opustil. V izjavi bo tudi povedano, da so češki agrarci že prvi dan svoje obstrukcije prosili Mladočehe. naj jim pomorejo iz stiske, v katero so zašli. Dunaj 10. januvarja. Krojaškega štrajka se udeležuje 4000 samostojnih konfekcijskih krojačev in 15.000 pomočnikov. Upanja, da se doseže porazumljenje, je jako malo. Budimpešta 20. januv. Položaj je glede brambne predloge dosti resnejši, nego se slika v vladi prijaznih listih. Appo-n y i j e v e zahteve soglašajo s starimi narodnimi aspiracijami Mad-jarov. Dvor odklanja te aspiracije in je domobranski minister Fejervarv že izjavil, da se sploh ne spušča v nikaka pogajanja. Apponyi spravi celo zadevo v klub liberalnih poslancev, kjer pride do odločitve. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kurzi dunaj. borze 20. januarja 1903. Naložbeni papirji. &>2% majeva renta . . . 42° o srebrna renta . . . 4° o avstr. kronska renta . 4°/0 „ zlata 4« 0 ogrska kronska „ 4° o „ zlata „ 4% posojilo dežele Kranjske 4l/a° o posojilo mesta Spljeta 41/ °/ „ Zadra l bos.-herc. žel. pos. 1902 41 c It . o 41' 0' /■ . o Denar 101.25 101 20 101 35 12110 99 25 12110 9825 99 75 100—, 10u60 99 50 99 50 100 45 4i/■ /9 tO 411 o It tO Al o' * . a / o » /a /o 4*/V 11 Basilika 4% Češka de2. banka k. o zast pis gal. d. hip. b. pešt. kom. k. o. z 10°/0 pr.....; 106 50 zast. pis. Innerst. hr. ,, „ ogr. centr. deželne hranilnice zast. pis. ogr. hip. b. obl. ogr. lokalne železnice d. dr. . . . „ češke ind. banke 4°/o prior. Trst-Poreč lok. žel. 4° o „ dolenjskih železnic 3° o „ juž. žel. kup. Vi Vi 4Vs° o av. pos. za žel. p. o. Srečk«. Srečke od leta 1854 . . . tt » »i 1004 ■ ■ ' tizske . . . • . zemlj. kred. I. emisije „ * n- ogrske hip. banke . J srbske h frs. 100 — turske..... srečke . . Kreditne * ... Inomcške B ... KrakovBke „ . • . Ljubljanske „ ... Avstr. rud. križa , ... Ogr. „ „ „ . . . Rudolfove „ . . . SalcburSke ■ • • • Dunajske kom. „ . . . Delnice. Južne železnice' .... Državne železnice .... Avstro-ogrske bančne del. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ „ Živnostenske „ PremogokopvMostu (Brux) Alpinske montan .... Praske želez. ind. dr. . . Rima-Muranyi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe . Valut«. C. kr. cekin...... 20 franki....... 20 marke....... Sovereigns...... Marke . ....... Laski bankovci..... Rubtfi ........ ICO 75 10075 101- 9950 99-25j 98 — 9950! 297-90 100 — 180-186 50 248 — 15950 268 — 266 25 257 50 90 — 122 — 19 35 433-83-75 — 73 — 55 75 28-73-74-— 430 — 60 50 694-1557 — 69350 738.— 256 25 719-394 — 1640 — 491'— 394 50 322 — lSO-ll 33 1907 23 42 23 94 117 15 9540 252 50 Blago 10155 10140 101-55 12130 9945 121 30 10075 101'— 10160 100 50 100 50 101 45 107-50 101 75 10175 102 — 100 50 10025 QQ._ 10050 29990 190 — 188*50 252 — 16150 272 — 268 25 259 50 91*50 123 — 20-35 437-87 — 78 — 78 — 56 75 29-77'— 78 — 441-— 6150 695 — 1567 — 694 50 739 — 257 25 72050 395 — 1644 — 492*— 396 50 324 — 160 — 1137 1909 23 50 24 02 117 35 96 60 253-50 Žitne cene v Budimpešti. dne SO. januarja 1903. TermlB. PRenica za april . . . aa 60 kg K 7 71 as || april ... „ BO . . 668 Koruza „ maj . . . „ 60 „ » 6*78 „ „ julij . . . „ 60 „ ., 690 Oves april.....BO , „ 615 Vzdržno. Svila za neveste od 60 kr. do gld. 11*35 per meter v vseh barvah. Franko in že ocarinjeno se pošilja na dom. Bogata izbera vzorcev se pošlje s prvo pošto. Tovarna z m »vilo llennrbrrg, jfctirleh. 3 (40 — 1) Deželno gledališče v Ljubljani. Štev 60. Dr. pr. 1258 V torek, 20. januvarja 1903. Prvič v sezoni: Ljubosumna kuharica. Igrokaz v treh dejanjih. Francoski spisal Al. Dumas ain. Režiser A. Dobrovolnv. Blagajnica g« oJir- .o L un. Uttok »e 1 uri. kuoec po n». in. Prihodnja predstava bo v petek, 23. jan. „Faust". Meteorologično poročilo. Jan Cas opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura v 'C. Vetrovi Nebo 19. 20. 9. zv. 7.zj. 2. pop. 749 4 7493 7475 —126 brezvetr —15 5 al jvzhod — 97 al. jjvzh. jasno megla jasno Srednja včerajšnja temperatura —12 3°, normale: —2 4°. Mokrina v 21 urah : 0 0 mm. t Davorin in Marij« Kov- ifk naznanjata vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest. da je Bogu vsemogočnemu dopadlo, poklicati k Sebi njunega iskreno ljubljenega sinčka oziroma bratca ki ja po kratki in mučni bolezni 19. t. m. ob 3. uri popoldne v nežni dobi dveh let, mirno v Gospodu zaspal* (194) Pogreb nepozabnega ljubljenčka bo jutri, dne 21. januvarja, iz pokopališke kapele v rodbinsko rakev. Prosi se tihega sožalja! V Ljubljani, 27. jan. 1902. ! ! ! Ker napoči pravi čas za uživanje Kulmbaškega redilnep in krepilnega piva je važno vedeti, da se isto dobiva pri tvrdki (11—15) Edmund Kavčič v Ljubljani * nasproti tramvajske postaje „Glavna pošta". Velja m steklenico HO vin., br«»z Mteklenlce 4» »Inarjev. Jernej Bahovec trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem v tjubljani Sv. Petra cesta štev. 2 Filijalka: Resljeva cesta »tev. 7 priporoča: (189—1) Najboljše urejeno zalojro raz-llenegn papirja, tra;ov-MUlti in piiMlofiilh knjlar, Moltiklh zvezkov^ nle, krnila Itd. Katekizme in solwke knjige za IJudiike šole« TI oli« % eialltf v raznih vezeh. Tiskovine za gospode odvetnike in c. kr. notarje. Fotografi ene aparate ter k temu potrebne predmete. 14.1 pe Mlovrnsklh llteratov. Kazno volonter, bla^o itd. Nizke cene, točna in solidna postrežba. trgovski pomočnik izurjen v špecerijski stroki, sprejme ■e pri (193—1) A. Pogačnik-u v Cerknici. Stanovanje obstoječe iz 2 sob, predsobe, kuhinje s pritiklino, s porabo vrta, odda se s 1. februvarjem t. 1. po ceni v najem. Vprada se za karlovskim mostom na levo hiša št. 1, I nadstropje. (187) Itarodna tiskarna isce korektorja. Ponudbe z dokazili sposobnosti do 26. januarja t. 1. na upravni odbor „Narodne tiskarne". natakarica pošteno dekle, s kavcijo 400 kron. Plača dobra. Naslov: J. R., Sv. Križ poleg Kostanjevice. (192—i) Zaradi mestnih razmer prodam iz proste roke svojo novo hišo zidano pred dvema letoma na najlepšem prostoru. V hiši je gostilna z jako veliko dvorano, spodaj so kleti, v I. nadstropju pa stanovanja. Poleg hiše je jako prostorno dvorišče z velikimi konjskimi hlevi in dvema šupama. Tudi lep vrt je zraven. Gostilna je najbuije obiskovana ter stoji tik okrožnega sodišča. Pogoji so jako ugodni. (16*—3) Natančneje se poizve pri lastniku v Novem mestu M. 263. Zahvala in priporočilo. Spoštovani gospod G. Piccoli lekar „pri angelju" v Ljubljani. Po večletni uporabi pri svoji živini in po velikem povpraševanju svoj? h znancev in druzih po V & Sem zivln-* It em prit Mitu, priSel sem do prepričanja, da je Vaš živinski prah izborno zdravilo, katero bi se ne Brnelo pogrešati v nobenem hlevu. Podgora pri Gorici, dne" 13. junija 1902. (2910-8) b And. Kocjančič. C t) «9 N «9 C £L Q t: tj 5 Š I »S -č P >F iS >-> . .-g I * "a> Si Q "S "^3 O O v. -o 9 k. t9 C t) u o k: Ces. kr. avstrijske državne železnice. C kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Issvod, im Tos^ga roda. veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta. Odhod iz Ljubljane juž. kol. Praga čez Trhit. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Sceyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Pizen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare. Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo iTrst-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Eočevje. Odobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano jjž kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Isi, Ausse, Ljubno, Celovec, Beljak. iMonakovo-Trst dirdktni vozovi I. in II. razreda.) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob li. uri 17 m do-poludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Šteyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4 uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna ,Selzthala, Beljaka, Celovca, Mo-nakovega. Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osotmi vlak z Dunaja. Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, Solnograda. — Pro#a iz Ncveafa mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. url 32 m popoludne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8 uri 35 m zvečer istotako — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Eamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne in ob 6 uri 50 m nvečer. — Prihod v Ljubljane drž. kol. iz Kamnika- Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopolu-dne in ob 6. uri 10 m zvečer. (1) Prva tržaška destilerija za konjak CAMIS & STOCK v Barkovljali pri Trstu priporoča tloiiiael zdravilni konjak po francoskem sistemu samo v izvirnih steklenicah z nadzorstvenim zamašenjem pre-iskovalnice za živila in jestvine, Dunaj IX, Spitalgasse 31 ki je odobrena od vis. c. kr. ministrstva notranjih zadev. 1 steklenica S M. V2 steklenice K %*60. V Ljubljani se dobiva pri tvrdkah: J. Jcb»eiii9 Kliam 4&» ifliinilk, S. Uorilin. A- f^illejK« M. Šarabon. Viktor ScItilTrcr, Wm Xertliii». (48-5) Štirje prav dobro ohranjeni kostumi za dame se prodajo. Poizve ep v Florijanskih ulicah M. I, H nadstropje. (152—3) Agenti za razpečavanje srečk, agenti za zavarovanje kolporterji itd. morejo na mesec 300 do 400 kron gotovo in stalno zaslužiti. Vpraša se pod „^Irhere ■! v Uitn/ n* iiiioiirno *kM|»«-dlf*IJo .1. llMnnrber«, I>u-hhJ II., PrateriitrHMM«' 33. 2995 16 • novozgrajeni hiši v Sodnij« sUth ulicah, poleg hiše dr. Kri-sptrja, odda se s 1. majnikom t. 1. stanovanje v II. nadstropju. Isto obsega 5 sob z vsemi pritiklinami in kopalno sobo. Istotam odda se dvoje sob v pritličju, primernih za pisarno, tudi kot mesečne sobe posamezno ali obe skupaj. K eni sobi spada tudi soba za slugo. Vpraša se pri F. Supančič-u, Rimska cesta št. 20. (188-d Kdor želi kupiti dobrega vina iz Požeških goric, ki rode posebno okusno kapljico, ki je na daleč in na široko znana po svoji dobroti in po stalnosti, naj se obrne na mene. Lansko leto aem dobil iz svojih vinogradov do 300 hektolitrov izvrstnega vina in ga prodajam kolikor mogoče dober kup. S spoštovanjem ri90—1) Gj. Jovanović v Požegi, v Slavoniji. Uelil^ei primerna za skladišče ledu, v (175—3) mestu ali zunaj, se takoj vzame v najem. Ponudbe pod „E. K." na upravništvo „SIov. Naroda". Po ceni, toda reelno! 4 pari čevljev za samo 2 gld. 50 kr. se pošljejo le zaradi nakupa veliki množine za tako nizko ceno. 1 par moških, 1 par ženskih Čevljev za vezati, z močnimi zbitimi podplati, najnovejM oblike; dalje 1 par moških in en pai ženskih modnih Čevljev z obšivoui, elegantni in lahki. Vsi 4 pari za 2 gld. 50 kr. Pri naročilu zadostuje dolgost naznaniti. Pošilja se proti poštnemu povzetju. Zaloga čevljev Ch. Jungwirth Krakov 5. Poštni predal 29. Neugajajoče se zameui, ali pa se vrui denar. a9i) [27HH—8) 99 LJUBLJANSKA v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2. KREDITNA BANKA" Akcijski kapital K 1,000.000-— kupuj« In |i roti »J rt vse vrste rent, zastavnih pisen), prijoritet, komunalnih obligacij, sreCk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Zamenjava in ekskomptuje Daje predujme na vrednostne papirje, izžrebane vrednostne papirje in Zavaruje srečke proti vnovčuje zapale kupone. Icurzni izjuiol. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije, ptjf" Eskompt In lakamo menic. Tt-U p££" Bonn« nnrociin -vjj Podružnica v SPLJETU. <3^3= Denarne t lo^r Mprejenm ==5^T> v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dno vzdiga. (2975 —22) Promet s čeki in nakaznicami. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".