If ^L. XXIX.—LETO XXIX.
p^i^ojne priprave A« lemških jiinkerjev S azgaljene
oglašajte v
najstarejšemu
slovenskemu
dnevniku v 0910 ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK) JANUARY 7, 1946
ŠTEVILKA (NUMBER) 4
Oboroževanje seje pričelo 10 let pred prihodom Hitlerja na državno krmilo
Gf
ci
iy. Nuernberg, 4. januarja.
|ui' Zed. države so danes objavi-^ 6 zahtevo, da se posadi na za-^ klop in obsodi vso nemško ■f(fi ojaško hierarhijo, oziroma jun-^ersko kasto, in so svojo za-yit eyo utemeljile z izjavo, da titf emska vrhovna komanda z ge-nim štabom je prav tako Jfovarna za vojne zločine kot ^ in nacijska stranka.
rok*	države zavračajo
ument, da so bili generali sa # . P^ofesijonalni vojaki, in iz-6(1 „.2	priložena masa do-
V katerih se genera-. - z besedami, ki so iih to-Pmi izrekli.
!	prosekutorpolk. Tel-
•0(1	je predložil medna-
ki SMU22
J10 ^ katerega je razvid-L niran ^^"^ški generali in ad-
0 t Huf't ™j»°'
ot^nilo.	P"sel na , kr-
hd p
^	je med drugim
^ ^ zapriseženo izjavo Wenerja von Blom-
Delegacija Rdečega križa Jugoslavije poseti Cleveland
Poroča LOUIS KAFERLE
Teden od 13. do 20. januarja naj bo posvečen Rdečemu križu Jugoslavije od Jugoslovanov v Clevelandu. Vrši-e se bodo prireditve, shodi in predvajali se bodo filmi iz ugoslavije. Govorniki bodo dr. R. Neubaur, ga. Nada {Kraigherjeva in poročnik Go j ko Ratkovič, ki so pred krat-cem prišli iz Jugoslavije kot člani Jugoslovanskega rdeče-križa na povabilo ameriških oblasti.
Na povabilo Centralnega »"" Verikl o ogromnih potežkočah
nemškega vojne-^ ia -j ^ v kateri je rečeno, generalni štab za elimiuaciio. 3ejg hodnika", v katerem odrezan je
"sveto H	'"^jha, kot
ai^^ala neizo^h^^'
leizogibna potreba."
"To ■
.eif Vzrokov.	^Gd glavnih
jjs'berg	J® izjavil von Blom-
čela '|.	j® Nemčija za-
#!Poprei	°boroževati deset let Hitler prišel
,u'"
CJl"
rl»"i
^ritaa? ^ nemcev v
l^itanski zoni ^EMčlJi
gl

asotr,	(O.N.A.) —
lo v tejj	radia je bi-
tir^jji, ^ ^®®6ca novembra are-^1.240 ^	zoni Nemčije
10 števZ tako da je skup 5s 29? &retirancev naraslo na
oseb.
I'	Holsteinu je bi
^ daje oTif^v v® angleške radio od-^ uprav	osobje v viš-
e«
pozicijah, vključno bUo kdaik ravnatelja, ako je fti stranki	nacistič-
fanoy ° odstotkov vseh žu-lo	kot 1,369 je bi-
pa ^
obnašali ^ tožene, kako so
I«	^ ROMUNSKI
' "■CKl STRANKI
januarja—
)ora SANSovih podružnic v Cle velandu, pridejo v nedeljo 13. januarja v Cleveland člani jugoslovanskega Rdečega križa. Tu ostanejo cel teden. Vodja delegacije je dr. R. Neubaur, bivši šef bolnišnice na Golniku na Gorenjskem, z njim prideta njegova tajnica ga. Nada Kraigherjeva iz Trsta in poročnik Gojko Ratkovič, Srb iz Hrvatske.
Dr. Neubaur bo prinesel s se-Doj zbirko slik in fotografij, dalje film o osvoboditvi Ljubljane ter kultumo-vzgojni film "Vrba", ki kaže lepote Prešernovega rojstnega kraja na GtO renjskem. Poleg tega ima nad tiso? slik iz raznih delov Jugoslavije. Ta film in slike se bodo to pot prvič kazali v Ameriki. V zvezi s proizvajanjem filmov in razstavo slik se bodo vršila tudi predavanja o panogah dela, ii ga vrši Rdeči križ, ter o sodobnih socialnih vprašanjih in jroblemih federativne republike Jugoslavije.
Glavna naloga Rdečega križa Jugoslavije je seznaniti ameriško in jugoslovansko javnost v
Jugoslovanskega rdečeka križa, ki nima sredstev in ne zadosti igvežbanega osobja za izvrševanje človekoljubnih dolžnosti. V Jugoslaviji je mnogo otrok brez staršev in ti iščejo novih goji-teljev. Veliko od teh je dobilo zavetje pri dobrih ljudeh, tod% usmiljenje samo ne zadostuje, kadar primanjkuje materijalnih sredstev za hrano, obleko, obutev in zdravniško postrežbo.
Narod v domovini je silno reven in izčrpan in zunanja pomoč je nujno potrebna.
Delegacija obiskuje tudi ameriške bolnišnice in proučuje tehnične pripomočke sodobne zdravniške vede.
V tednu, ko bodo gostovali člani Rdečega križa med nami v Clevelandu, se bodo vršile prireditve, kjer bodo govorili in kazali se bodo filmi iz Slovenije. Priredbe se vrše pod pokrovi-tejstvom Centralnega odbora s sodelovanjem S AN Sovih podružnic, Progresivnih Slovenk in Slovenske ženske zveze. Priredbe se bodo vršile po okrožjih, pod avspicijo sodelujoče I	(Dalje na 2. strani)
STAVKA TISKARSKIH STROJNIKOV PRI ANGLEŠKIH LISTIH
Pri treh angleških dnevnikih v Clevelandu, "Plain Dealer", "Press" in "News" so v soboto zastavkali tiskarski strojniki, vsled čfe-sar je izhajanje omenjenih treh listov začasno ustavljeno.
Zadnji angleški dnevnik v Clevelandu, ki je izšel, je bil "Plain Dealer" v soboto zjutraj, medtem ko "Press" in "News" v soboto sploh nista izšla. Nedeljska izdaja "Plain Dealerja" je imela le priloge, kf so bile natisnjene, predno se je začela stavka.
Predstavniki treh velikih dnevnikov in unije tiskarskih strojnikov so se včeraj popoldne sestali na seji, ki pa očividno ni prinesla sporazuma, kajti "Plain Dealer" danes zjutraj ni izšel.
Stavka je bila odrejena, ker omenjeni listi niso hoteli pristati na mezdno povišanje, katerega zahteva unija. Kakor se poroča, so listi pri volji zvišati mezde za $10.86 na teden, medtem ko unija zahteva nekaj nad $14 povišanja.
Sklep moskovske konference velikih treh glede Romunije
NOVI GROBOVI
MARY PUSTOTNIK
V soboto večer ob 10. uri je areminila po daljši težki bolezni Mary Pustotnik, rojena Gruden, stara 63 let, stanujoča na 6826 Hecker Ave. Doma je bila iz vasi Brinovšca, fara Sv. Gregor na
Joseph W. Kovach je državni poslanec; Mrs. Josephine Ches-nik, Mrs. Victoria Baumbic in Eleanore ter sina Franka in vnuke, brata Josepha in sestro Mrs. Anna Pajk, v Maple Heights pa zapušča brata Ven-
Dolenjskem, kjer zapušča mater j cel in Mike. V stari domovini za-in brata. Bila je članica društva > pušča brata Ivana in več drugih Marije Magdalene, št. 162 KSKJI sorodnikov. Pogreb se bo vršil in društva Svobodomiselne Slo- v torek ob 8:30 uri zjutraj iz hi-venke, št. 2 SDZ. Tukaj zapušča še žalosti, 3524 E. 82 St., pod soproga Tomaža, doma iz vasi vodstvom Louis L. Ferfolia po-sela na Gorenjskem, dve hčeri, i grebnega zavoda, v cerkev sv. Mrs. Mary Pangonis in Dorothy, Lovrenca ob 9. uri in nato na
sina Daniela, ki se je pred kratkim vrnil iz vojaške službe, kjer se je nahajal 38 mesecev, in brata John Gruden. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v Grdi-novem pogrebnem zavodu, 1053 E. 62 St., v torek ob 10. uri zjutraj. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj.
# # *
FRANK IIROVAT
Po osem-mesečni bolezni je
» -»um.. ,	podpredsed
0' ^odja jj kmečke stranke in
! 'i
g' % „
ga levega krila, je ^ ^2javi]pT^'' izstop iz stranke organiziral opo-
Al. .. SfUpo,
katno D • ^^i*^kovala na deli-k situacijo v Ro-Ci'Qti vr.^ 4.	Dr. Lupu je
Jmj. ' kmečke stranke njegovemu .	Michalace-u na^
»la Dnf	stranko vodi-
, ^fakcije in da svoje Uniji	proti Sovjet-
Calvary pokopališče.
* » *
FRANK DEBELAK
Po kratki bolezni je umrl na svojem domu Frank Debelak, star 66 let, stanujoč na 1376 E. 47 St. Doma je bil, iz Velikih Lašč, odkoder je prišel v Cleveland pred 40 leti. Zadnjih 20 let je delal kot stražnik v Union Commerce poslopju. Bil je član društva WOW. Tukaj zapušča preminil v petek ob 1:30 uri po- j žalujočo soprogo Polonijo, štiri poldne eden newburških prvih hčere: Mrs. Rose LoPresti, Mrs. naseljencev, Frank Hrovat, po Anna Tinn, Mrs. Frances Smut-domače Slosarjev. Star je bil 63 ko, in Mrs. Mary Mulvey, tri let in je bil doma iz Zagradca pri' vnuke in dva brata, Matijo in Žužemberku, odkoder je prišel; Josepha. Pogreb se bo vršil v sem kot mladenič star 17 let. | sredo ob 9. uri zjutraj iz Za-Podal se je na delo pri Bourne' krajškovega pogrebnega zavoda Fuller Co., kjer je kmalu postal v cerkev sv. Vida in nato na Cal-preddelavec, katero . službo • je opravljal 33 let. Bil je mirnega značaja in dobra duša. Marsikateremu naseljencu je preskrbel delo in pomagal na razne načine.
Bil je med ustanovniki fare sv.
Lovrenca in društva sv. Lovren-
vary pokopališče.
FRANK TEKAVEC
Po dolgi bolezni je umrl na svojem domu Frank Tekavec, star 64 let, stanujoč na 1274 E. 170. Doma je bil iz vasi Slugovo
ca, št. 63 KSKJ, pri katerem se pri Sv. Vidu nad Cerknico, od-je nahajal ob času smrti. Poleg koder je prišel v Cleveland pred žalujoče soproge Marije, rojene 40 leti. Zadnjih 14 let je vodil Kuhel, zapušča hčere; Mrs. j čistilnico oblek pod imenom Frances Kovach, katere soprog | New York Dry Cleaning Co. na
Glass Ave. Bil je član društva Lunder Adamič, št. 28 SNPJ. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Frances, rojeno Cimperman, brata Andreja in v starem kraju pa dva brata in eno sestro. Pogreb se bo vr šil iz Zalfrajškove-ga pogrebnega zavoda. Cas pogreba še ni določen.
# * *
JOSEPHINE BAJT
V soboto ob 6:10 uri zvečer je preminila v St. Alexis bolnišnici dobro poznana Josephine Bajt, rojena Marn, stara 65 let, stanujoča na 20931 North Vine St. Pokojnica je bila doma iz vasi Šmartno pri Litiji na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko leta 1897. Bila je članica društva Slovenski dom, št. 6 SDZ; društva Napredek, št. 132 ABZ, in podružnice št. 14 SŽZ. Bila je zelo aktivna pri Slovenskem društvenem domu na Re-cher Ave. Tukaj zapušča tri hčere: Mrs. Julijo Bolden, Mrs. Ber-tho Starman in Mrs. Josephine Tadiello, dva sinova: Rudolpha in Edwarda, sestro Ello Ivan-čič in v Detroitu, Mich., sestro Frances Božič ter v Alexandria, Ind., sestro Bertho Mevžek. Pogreb se bo vršil v četrtek ob 8:45 uri zjutraj iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152 St. in v cerkev sv. Kristine ob
9:30 uri zjutraj.
# # *
JOHN GLAVIC
Kot smo že poročali, je umrl John Glavič, ki je stanoval pri svoji pastorki Mrs. Brigita Ju-harc. Pokojni je bil doma iz Sa-dinje vasi, fara Žužemberk, kot je poročal Mr. Joseph Koželj, 6304 Carl Ave., ki je od tam doma. Poznan je bil pod imenom Vrbetov Janez in v Ameriki se je nahajal od leta 1905. Bil je vdovec okrog 10 let. V stari domovini zapušča sestro Mano, poročeno v Trebči vasi. Pogreb se je vršil v soboto v cerkev sv. Vida in nato ifia Calvary pokopališče.
# # *
MARTIN MIRTEL
LONDON, (O.N.A.) — Tukajšnji romunski demokratični krogi ne verjamejo, da bi romunska vlada povabila Julija Maniu-a, prvaka kmečke stranke, ali Constantina Brationu-a, prvaka nacionalistične stranke, da vstopita v vlado predsednika Groze. Kot znano je bilo odločeno v Moskvi, da mora najti romunska vlada možnost, da razširi svojo bazo in pritegne najmanj dva predstavnika drugih demokratičnih struj, ki so zdaj izven vlade.
Omenjeni romunski krogi poudarjajo, da so zdaj vsi bivši reakcijonarni elementi Romunije začeli podpirati ta dva politika. Ne glede na to, kaj sta bila in delaja prej, sta zdaj obremenjena še s temi kamufliranimi fašističnimi privrženci. Glasom teh informacij, je takozvana železna i^arda močno organizirana in ■ ima nalogo, da v vsem podpira Maniu-a in Bratianu-a. Znano je tudi, da je Maniu tekom vojne mnogo ščuval proti Sovjetski uniji.
Moskovska določba pravi, da morajo biti demokratični politični prvaki, ki pridejo v po-štev, primerni, da lojalno sodelujejo z vlado. Videti je, ko da se ta določba prav izrecno nanaša na Maniu-a in Bratianu-a.
Verjetno je, da bo komisija priporočila naslednje dva politika: Constantin Visolianu, ki je prvak skupine liberalcev, in Nicolas Lupu, ki je progresiven član narodne kmečke stranke.
Senator Tait obtožuje predsednika Trumana "komunističnih" smernic
Pravi, da je govor dokaz razkola med demokrati. Liberalni časopisi odobravajo ukor, katerega je dal Truman članom kongresa
WASHINGTON, D. C.—Republikanski senator Taft je v petek zvečer v radijskem govoru odgovarjal predsedniku Trumanu, ki je prejšnji večer ožigosal kongres radi zavlačevanja zakonskih načrtov za pospešen je rekonverzi-je.vQhijski senator, ki je predsednik republikanskega senatnega odseka za določanje dnevnega reda, je izjavil, da imajo nekateri zakonski predlogi, katere je Truman predložil kongresu, "komunistične" in "levičarske" smernice, in da kongres zasluži priznanje, ker je zadržal njegov sprejem.
jf.--—
"Na kratko rečeno," je rekel Taft, "Trumanov zakonodajni
Priporočajo centralizirano upravo za prevozni sistem
program je bil zadržan, ker je površen in slabo začrtan, ker je program, katerega zahteva politična akcija CIO, ker ni demokratičen, in ker zastopa filozo-
sednikom, da bo leto 1946 "odločno leto," in v tej zvezi pravi "New York Times," da je tem bolj obžalovanja vredno, ker je Truman predložil kongresu na hitro sestavljen in površen program, in da sedaj namesto da bi
fijo, s katero se ljudstvo ne| program ukinil, obtožuje kon-strinja."	| gres, da noče sodelovati z njim.
Demokratje so razklani glPde programa, pravi Taft
Odločno na stran predsednika pa se je postavil "New York Post," ki pravi, da saboterji v V drugem delu svojega govo- i kongresu ne marajo delavske žara je Taft rekel:	j konodaje za ugotovitev faktov, "Ena stvar je gotova. Pred-, temveč oni hočejo za vsako ceno sednikova predloga ne bo pre-1 zdrobiti delavske unije.
prečila stavk, kajti nihče še ni iznašel sredstva za- preprečila stavk razen Mr. Stalin. Ako se da stavke preprečiti samo potom prisilne mezdne arbitracije,
čemur neizogibno sledi vladno
Naši fantje-vojaki
Častno odpuščen od vojakov se je prošlo sredo vrnil domov določanje mezd in cen, potem ni- i Cpl. Frank Urbančič, ki se je na-
Mesto Cleveland je že pred par leti najelo posebne izvedence, inženirsko firmo iz Chicaga,
DeLeuw, Cather & Co., da te-j
meliito proučijo clevelandski	....	,. .
^ ^ ,. . . . _ med onimi, ki so pripravljeni prometni sistem, ki ga je treba] ,	________ ___________
izboljšati, toda kako.
sem za to, da bi se stavke prepovedale."
Taft je rekel, da Trumanov govor prikazuje popoln razkol v vrstah demokratske stranke
Te dni je ta firma zopet podala eno priporočilo, katerega je v soboto objavil župan Burke in sicer, da se za širši Cleveland,
to je za celi Cuyahoga okraj,
imenuje posebni pr omet ni jiz javlja senator Young
slediti političnemu programu CIO, ter onimi, ki verujejo, da se mora napredek vršiti v okviru ameriškega ustavnega sistema in svobodnega podjetništva.
Kritika bila umestna.
upravni odbor, sestoječ iz sedmih oseb, ki bodo vodili celotni prometni sistem tega okraja, kateri je sedaj razdeljen med Cleveland Transit sistem. Shaker Heights Rapid Transit in 15 avtobusnih kompanij, ki okrbu-jejo sedanji prevozni sistem.
Inženirska firma poroča, da je naš položaj sličen čikaškemu in da so tam uspešno rešili problem s takim enotnim odborom. Tri člane takega odbora imenuje governor, štiri pa mesto, oziroma župan. Službeni rok takih odbornikov traja po sedem let, ki pa so urejeni tako, da se ne končajo vsem ob istem času službe, pač pa mešano.
Tak prometni sistem imajo že
Toda celo med republikanskimi člani senata niso bili vsi tako kritični glede Trumanovega govora kot je bil Taft. Senator Young iz North Dakote je na primer izjavil, da je bila lekcija, ['katero je dal Truman kongresu radi zavlačevanja zakonov za i ureditev notranjih problemov povsem umestna.
Tudi časopisi so močno razdvojeni v svoji sodbi. Karakteristično za večino časopisov je stališče "-New York Herald Tribune" in pa "St. Louis Post Dispatch."
Newyorski republikanski list
hajal 33 mesecev pri armadi. Od teh je 30 mesecev prebil na .Japonskem, brez da bi kedaj dobil dopusta. Doma ste ga čakali žena in hčerka, ki ste ga z velikim veseljem sprejeli. Njegova žena je hčerka Mr. in Mrs. FLutar, Norwood Rd., kjer sta do sedaj stanovali z hčerko, sedaj pa so si dobili dom na 1237 Addison Rd. Dobrodošel, Frankie!
JUGOSLAVIJA ZAHTEVA HORTHYJEVO ARETACIJO
NUERNBERG, 4. januarja. — Jugoslavija je naznanila, da bo zahtevala, da se madžarski regent, admiral Nicholas Hor-thy, ki je bil včeraj spuščen iz zapora, iznova aretira kot vojni kriminalec.
Horthy, ki je odgovoren za velik masaker Srbov ob času, ko je Nemčija napadla Jugoslavijo, je po izpustitvi iz ječe odšel na grad, kjer živita njegova žena in hči. V tem gradu je bil madžarski regent "konfiniran" od strani Hitlerjevega režima.
KOMPROMIS REŠIL
pravi, da ako je res, kakor je j FRANCOSKO KRIZO trdil Truman, da je kongres ne- [ pARIZ, 2. januarja. — Vlada v Londonu, v Angliji, v'l^ton^ i	posla potem I gen. De Gaulla je rešila svoj ob-
in v Chicagu, ki se je izkazal Jetud, ^mca. da se je Trmnan | ^toj, ko je pristala na kompro-
enih najboljših. Zato priporo-
čajo isto tudi za Cleveland.
izkazal kot nevešč voditelj svo-, mis glede finančne postavke za
je lastnega stranke.
oborožene sile. Socialisti, ki so
5-odstotno redukcijo.
.... J . . J , 4. 1 • 1- i •„ prvotno zahtevali, da se apro-Neodvisni demokratski list IZ '
POGREB	St. Louisa na drugi strani pravi, j priacija za armado zniza za 20
Pogreb pokojnega Tomo Kli-} da je ukor, katerega je Truman odstotkov, so pogojno odobrili suricha se bo vršil v torek ob dal kongresu, nekaj novega v 10:30 uri zjutraj iz August F.' ameriški politiki, in da je kon-Svetek pogrebnega zavoda, 478 gres ukor popolnoma zaslužil.
Pokojni Martin Mirtel, o čigar E. 152 St., v cerkev sv. Nikola	^ kongresu hočejo
smrti smo že poročali, zapušča na E. 36 St. m Superior Ave. ob	delavske unije
tudi hčer Mrs. Anno Cvet in se- 11. uri in nato na Calvary poko-
stro Anno Yane.
i pališče.
Večina listov soglaša s pred-
IZ BOLNIŠNICE
Iz bolnišnice se je vrnil na svoj dom John Medvešek, 17643 Lakeport Ave., kjer ga prijatelji sedaj lahko obiščejo.
MAN 2
ENAKOPRAVNOST
7. januarja, M '
^ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING 8t PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
IMENIK DRUŠTEV in njih zastopnikov za redno 1 e 1 n o delniško konferenco Slovenskega narodnega doma na Si. Clair Ave, v četrtek, 10. januarja 1946
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto) ................................................
For Half Year—(Za pol leta)-----------------------------------------------------
For 3 Months—(Za 3 mesece)------------------------------------------ -
.$7.00 .. 4.00 .. 2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki);
For One Year—(Za celo leto) ------------------
For Half Year—(Za pol leta) -----------------------
For 3 Months—(Za 3 mesece) ------------------
..$8.00 . 4.50 _ 2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
For One Year—(Za celo leto)-----------------------
For Half Year—(Za pol leta)
_$9.00 .. 5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1C79.
Conslanline Poulos (O. N. A.):
SREDOZEMSKO MORJE—ANGLEŠKO
V političnem prav kot v vojaškem pogledu je Sredozemsko morje danes angleško jezero—a Palestina ob tem jezeru postaja najmogočnejša angleška baza, na katero se v teh predelih opira angleška imperijalistična politika.
Ako izvzamemo dobo rimskega carstva, Sredozemsko morje ni bilo še nikdar tako popolnoma v oblasti enega samega naroda—še nikdar v zgodovini ni uspelo od rimskih časov sem tako popolnoma prepresti vseh obal tega morja s svojimi vojaškimi in političnimi postojankami in oporišči.
Britanske čete so nastanjene v Libiji in Tripolitaniji v Egiptu in drugje v severni Afriki in v Palestini in v le-vantinskih deželah. Royal Air Force ima številna letališča na turški zemlji. Grčija je polna britanskega vojaštva, prav kot Italija in trdnjava Gibraltar. Angleži drže zase dene otoke Malta, Sicilija, Kreta, Ciper in vse dodekane ške otoke.
Najmogočnejša koncentracija angleških vojaških sil je zbrana na Srednjem vzhodu. Računati je treba, da je tega vojaštva najmanj pol milijona mož. Nedvomno gleda uradna Anglija na probleme Palestine in drugih dežel Srednjega vzhoda s tega vidika, to je, upoštevajoč to osnovno dejstvo, ki mora biti podlaga vsakega političnega koraka.
Mqrda v največji meri se tiče stvar Palestine. Zanimivo je v zvezi s tem, da je pretekli teden neodvisni londonski finančni tednik "The Economist," pozval angleško vlado, naj skrbi za to, da se koncentracije angleškega vojaštva na Srednjem vzhodu zniža—ker bi le to utegnilo zmanjšati napetost v teh predelih in tako privesti do izboljšanja razmerja s Sovjetsko unijo. Naj tu spomnim na to, da je bilo v Jeruzalemu najmanj 12 oseb ubitih v teku nemirov, "ki so izbruhnili v četrtek. Dodatne štiri osebe so bile ubite v drugih palestinskih krajih.
Toda britanske vojaške oblasti niti ne mislijo na to, da bi znižale število svojih čet na Srednjem vzhodu. Nasprotno, nameravajo izvesti nekako pregrupacijo svojih sil, v skladu s strategičnimi potrebami sedanjega položaja. Premešče van j e angleškega vojaštva se neprestano nadaljuje zdaj že šest mesecev. Osnova tega premeščevanja je naziranje, da Egipt in Irak kmalu ne bosta več niti bistveno važna niti popolnoma varna kot oporišči angleške vojaške sile—pred vsem angleške mornarice in zrakoplovstva.
Znano je, da so angleški komentatorji že čisto odkrito razpravljali o tem, da bo pričakovati v bodoče napadov na Srednji vzhod ali na Suez le še iz vzhoda. Grčija in Turčija veljati kot "zunanji utrdbi" Sueškega prekopa. Radi tega je videti umestno, da se premesti jedro angleške vojaške sile iz Iraka in Egipta v novo postojanko, ki naj bo bolj blizu—torej v Palestino.
Cenijo, da bodo štele britanske sile v Palestini ob koncu leta že 100,000 mož. Dočim se z mrzlično naglico nadaljuje zidanje letališč v južni Palestini, se razvija Haifa v čedalje večjo in obsežnejšo pomorsko bazo.
Palestina ima že zdaj precej kompaktne lahke in tudi nekaj težke industrije, katere nameravajo še nadalje razviti v potrebnem obsegu, da bo zadostovala potrebam britanskega vojaštva.
V zadnjem času so se pojavili predlogi, da bi Angleži z ruskim strašilom toliko vplivali na Arabce, da bi mogli preskrbeti Zidom nekaj ugodnejših predpogojev za prihod in bivanje v Palestini. V slučaju, da pride do tega, ni nemogoče, da bodo Zidje dajali v bodoče jedro angleške vo-:jaške sile na Srednjem vzhodu. Nedavno je zapisal eden angleških vojaških izvedencev naslednje: "Nobenega vzroka ni, da ne bi imeli Zidje v Palestini dobro izvežbane vojaške sile, visoko mehanizirane in pametno in dobro izvežbane, ki bi mogla voditi zavlačevalno borbo toliko časa, da bi ojačenja prispela do Sueškega prekopa. To bi nas rešilo nevarnosti statične obrambe in bi omogočilo brze ofenzivne udarce."
Ime društva
1.	Brooklyn št. 135 SNPJ
2.	Carniola Hive No. 493 T.M.
3.	Carniola Tent No. 1288 T.M.
4.	Cankarjeva Ustanova
5.	Cleveland št. 23 ZSZ
6.	Cleveland št. 126 SNPJ
7.	Clev. Slovenci št. 14 SDZ
8.	Concordians št. 185 SNPJ. . .9. Comrades No. 566 SNPJ
10.	Danica št. 11 SDZ
11.	Dosluženci
12.	Enakopravnost
13.	France Prešeren 17 SDZ
14.	Glas Clev. Delavcev 9 SDZ
15.	Glasbena Matica
16.	Ilirska Vila št. 173 ABZ
17.	Jugoslav Camp 293 WQW
18.	Ivan Cankar
19.	Jutranja Zvezda 137 ABZ
20.	Kristusa Kralja
21.	Kranj
22.	Lipa št. 129 SNPJ
23.	Ložka Dolina
24.	Lunder-Adamič št. 28 SNPJ
25.	Napred. Slovenke 137 SNPJ
26.	Napredni Slovenci 5 SDZ
27.	Naprej št. 5 SNPJ
28.	Novi Dom št. 7 SDZ
29.	Pevski zbor "Abraševič"
30.	Pečlarski Klub
31.	Prog. Slovenke kr.»št. 2
32.	Ribnica št. 12 SDZ
33.	Slovan, št. 3 SDZ
34.	Slovenec št. 1 SDZ
35.	Slov. nar. čitalnica
36.	Slovenske Sokolice ,
37.	Social Klub št. 27
38.	Soc. pev. zbor "Zarja"
39.	Spartans No. 576 SNPJ
40.	Sv. Cirila in Metoda 18 SDZ
41.	Sv. Anna št. 4 SDZ
42.	Sv. Srca Jezusovega
43.	Sv. Janeza Krstnika 37 ABZ
44.	Srca Marije (staro)
45.	Sv. Vida, št. 25 KSKJ
46.	St. Clair Grove
47.	Svob. Slovenke št. 2 SDZ
48.	Tabor št. 139 SNPJ
49.	Triglav
50.	Vodnikov Venec 147 SNPJ
51.	George Washington 180 ABZ
52.	Martha Washington
53.	Washington No. 32 ZSZ
54.	Clairwoods 40 SDZ
55.	Slov. Moška Zveza št. 5
56.	Pevski zbor "Sloga"
Ime zastopnika (ce)
Miss Frances Tavčar Felix Strumbedj
Anthony Gruden Edward Branisel John Susnik Adolf Lunder Joseph Fifolt Mrs. Josephine Centa Frank Wirant John Renko
John Centa (Jos. Okorn) Frank Cesnik Frank Plut Joseph Birk Wm. Candon
Mary Bradač Frank Fabian Joseph Drobnich Joseph Trebeč John Znidarsic Krist Stokel Josephine Močnik Geo. Turek Jos. Skuk Krist Stokel
Ludvik Medvešek
Mrs. Cecilia Subel
Andy Sadar
Frank Laurich
Frank Zorich (Jos. Trebec)
Mrs. Amalia Božeglav August Komar Frank Kokal Matqw Debevec
Anna^ Erbeznik Victor Jakopič John Dolar
Joseph Gornik Mrs. Mary Zavrl Mrs. Nežka Kalan Andy March
John Filipič
Frank Fende
ST. CLAIR RIFLE CLUB PRIREDI BANKET
St. Clair Rifle klub je daroval za takojšno pomoč $100 ter izročil denar Slovenskemu ameriškemu narodnemu svetu. Klub priredi banket v Slovenskem domu na Holmes Ave., dne 26. januarja zvečer. Vabi prijatelje na veliko udeležbo.
šali vdreti v Joe's Market, 1403 E. 55 St., toda so bili pregnani. Dečki so stari po 14 in 15 let.
ŽALOSTNA VEST
Mrs. Mary Pugelj, 15300 Waterloo Rd., je prijela žalostno novico iz domovine, da ji je leta 1942 v koncentraciji umrla mati Frančiška Kaluža iz Podstenj pri Ilirski Bistrici, v, starosti 71 let. V domovini zapušča moža Franka, sestro Marjeto, brata Josepha, tri sinove in dve hčeri, v Braziliji sina Josepha, v Cleve-andu hčer Mary in zeta Joseph Pugelj, v Pittsburghu hčer Frančiško in zeta Frank Smrdel. Bodi pokojnici lahka zemlja, kjer počiva.
John Sever
Delegacija Rdečega križa Jugoslavije poseti Cleveland
(Nadaljevanje s 1. strani)
Euclid Ave. bo na novo tlakovana
State Highway Department
je obvestil Cleveland Transit si-1
stem, da bodo letos na novo tla-1
kovali Euclid Ave., vzhodno od;
' 1 Ivanhoe Rd. v East Clevelandu. j
Vsled tega za časa tlakovanja-ne bodo vozile pocestne železnice' vzhodno od Ivanhoe Rd. do E. j 212 v Euclid, pač pa se bo dalo avtobusno poslugo v nadomestilo. Vožnja v mesto bo hitrejša, I kot pričakujejo, za celih 20 mi-' nut.
morilec prijet
Neka žena je povedala detek-
•BUBBLES PRAVI-
# Sedaj, ko so nylons zopet na ^ nazaj (in vsi bomo bliščeči kot ske zvezde), je uganka to,
dobiti mila, s katerim jih operenif Najboljši način, da se temu oa^ more je. da še vedno oddaste RABLJENE MAŠČOBE, ki so W trebne za izdelovanje več nwg Pomnite, kjer so maščobe, taiu M milo. Torej, hranite vaše še'"'! dalje!	j
V ZADNJE SLOVO
Članice podružnice št. 14 S2Z so prošene, da se v sredo ob 7:30 uri zvečer snidejo v pogrebnem zavodu August F. Svetek, da izkažejo zadnjo čast umrli članici Josephine Bajt.
V FLORIDO
Jutri se bo podala v Florido na obisk poznana Mrs. Mary Peterka, 1121 E. 68 St. želimo ji mnogo zabave in razvedrila, ter srečen %)ovratek!
Osumljeni morilec policista _
Društvo sv. Ane št. 4
članice gori omenjenega dr* tivom, da je njen mož ustrelilštva se prosi, da se gotovo policaja Raymond H. Griffina,! ležite redne mesečne seje, M dne 30. maja leta 1938. Morilec' 9. januarja t .1. Začetek seje' se je baje pred ženo večkrat po-1 pol osmi uri zvečer. Za reše^ stavljal, da je upihnil življenje ^ ti imamo več važnih zadeV'H imenovanega mestnega policaja obenem za voliti tajnico in d • s tem, da ga je petkrat ustrelil. ' gatinjo za 11. redno konceDOJ| Z njim vred je prijet še drugi SDZ, ki se bo vršila meseca osumljenec.	| j^- v Lorain, Ohio.	.i
I Pridite gotovo, vaša nav^ 'nost je potrebna, želim srečno, zdravo in zadovoljno vo leto, vsemu članstvu
Izredno lepa nedelja je bila včeraj
V Clevelandu in okolici je bilo včeraj lepo j!»omladansko vreme, ki je privabilo tisoče avto-mobilistov na ceste. Vse ceste, ki vodijo na deželo, so bile do mala tako goste avtomobilov, kot v poletnem času. Toplomer je kazal okrog 60 stopinj nad ničlo, kar je nekaj izrednega za mesec januar. Sneg je tudi skop-nel povsod. Za enkrat ni izgleda za mrzlo vreme in ostanemo še nekaj dni pri tem, kot je sedaj.
stvom Ameriškega rdečega kri ža. Dr, Kern se je zavzel, da po-I vabi skupaj vse anieriško-slo-venske zdravnike v Clevelandu za skupni sestanek in pogovor z dr. Neubaurjem, go. Kraigherjevo in poročnikom Uatko-
__vičem. Vsi trije obvladujejo tu-
okrožne organizacije, ki so se di angleški jezik, kar jim bo v prijavile v ta namen pri Cen- olajjavo.
tralnem odboru za pomoč Jugo- Jugoslovanski rdeči križ je glaviji.	politično nevtralna organizaci-
Te okrožne prireditve se bodo, ja in radi tega je vredna podpo-vršile sledeča dneve:	|od vsake ustanovo, organiza-
V nedeljo 18. januarja popoldns cije in osebe, ki čuti človeško, bo delegacija Rdečega križa i Vstopnina na prireditve po-Jwgoslavije gostovala p r i družnic je prosta. Priredba S3 bratih Hrvatih Nastopili' bodo vršile po okrožjih tako, da bodo na prireditvi Hrvat-,bo imel sleherni, priliko, da jih
Spreobračajo jih v kristjane
Te dni se je v Clevelandu vr šila letna konferenca Salvation Army. Ob tej priliki je Col. Edwin C. Clayton iz New Yorka poročal, da je ta organizacija v letu 1945 spreobrnila 64,760 Amerikancev v kristjansko vero. V tekočem letu upajo, da jih bodo še več spreobrnili.
Dober policijski šef
Clifford A. Hoein pripoveduje, vsem čitateljem tega lista.
da se je po opravkih mudil v Salem, W. Va. in je v mestu par-kal svoj avtomobil poleg metra, kjer se plača pet centov za eno uro, kot tukaj v Clevelandu. Vedel je, da se je zakasnil radi trgovskih opravkov, in da je ura že davno potekla. Ko pride do avtomobila, opazi, da še nima policijskega listka zataknjenega la šipi pred seboj, kot se navadno zgodi povsodi. Mesto tega
S sestrskim pozdravom Mary Bradač,
prvi jugoslovani v ameriki!
Kdo so bili prvi Jugoslov^j ki so se naselili v Ameriki? i ne veste, čitajte "A Nation Nations," knjigo, ki je najno^'j še literarno delo našega ško-slovenskega poznanega spoštovanega pisatelja L""'
pa je našel na vodilnem kolesu . , .v rf ^	lipiiC'
f . , v ^	^ Adamiča. Za vsakega naselji'
?notrai rdec listek, na katerem: ... .	„i; J5
, ..-I	f .ali tu rojenega Slovenca au"
je bilo tiskano: The Chief of i ,	. , v vf
n	,01 tir tr • • Igoslovana je zelo važno, cia ,
Police Salem, W. Va je raje .j,	Enakopravnos«
zajozil 5 centov v parking me- , , , , ..
, ^ , ,--ji , .. ,.i lahko nabavite.
tsr ,kot pa da bi izdal aretacij ski|_'__
listek. Gotovo mu hočete vrniti | pustite ta listek v katerikoli
teh pet centov, zato vzemite ta: govini s 5 centi, kar bo vrpj^
listek in mu vrnite s priloženimi policijskemu šefu. Hvala
5 centi. Ako vam to ni praktično,' pa še pridite!"	^
Slovaški sklad za osirotele otroke
Prva katoliška slovaška unija s sedežem v Pittsburghu, Pa., je prispevala $10,000 v sklad za izšolan je osirotelih otrok vojnih veteranov pri Benediktinski višji šoli v Clevelandu. Sklad v vsoti $50,000 nameravajo zbrati
r
skega narodnega veča v Slo-' poseti tudi v slučaju slabega : skupaj za ta namen, kot je po-venskeni narodnem domu, vremena.	| ročal clevelandski opat Stanisla-
iia St. Clair Ave.	j Zato Slovenci in ostali Jugo- us F. Gmuca.
torek 15. januarja ob sed- slovafii—twinu, ki bo i>oisvečen j mih zvečer bo predvajanj3, Rdečemu križu JugoNlavije, vsi Izdaten dar Baldwin-Wal lilmov in govori v Sloven- na plan! Pomagajmo človeko-skem narodnem domu na Stjljubni misiji Rdečega križa celi-Clair Ave. pod avspicijo po-1 ti rane našim ljudem v domovi-družnicte št. 39 SANSa. ^ "i, katere jim je zadal kruti so-sredo 16. januarja ob sedmih j vražnik.
zvečer bo predvajanje fil-j Članom delegacije Jugoslo-mov in govori v Slovenskem' vanskega rdečega križa pa kli-Uruštvenem domu na Re-1 čcmo: Pozdravljeni in dobro do cher Ave., Euclid, pod a v- šli v ameriški slovenski metro-
8t. 108 peli!
k rojstnemu dnevu našega sina FRANK SKABAR, njegove žene ANNE.
ki sta včeraj oba obhajala svoj 33. rojstni dan, ter njeni materi MRS. ANNI KAVULA,
ki je takisto včeraj proslavila svoj 67. rojstni dan. Vsi živijo na 9905 Prince Ave.
Da bi zdravi in veseli obhajali še mnogo srečnih rojstnih dni v krogu svojih sorodnikov, vam iz srca želi
MESTNE NOVICE
spicijo {MMlružnice SANSa.
čtttrtek 17. januarja ob sedmih zvečer bo predvajanje ii mov in govori v Sloven-sliem delavskem duniu na I Waterloo IW., pod avspici-i	_
jo ,M)dru^iee št.^8 SANSa.	Clevelandu imamo cirkus petek 18. januarja zvečer pa bo skupna prireditev Pro-j Včeraj se je pričelo kazati
gresivnih Slovenk in Slo-	cirkus v "Areni," ki je pod po-
venhke ženske zveze v Slo-	kroviteljstvom Veterans of For-
venskem narodnem domu	eign'Wars. Predstave so dnevno
na St. Clair Ave., kjer bo	ob 8:15 zvečer. V soboto in ne-
lace ičolegiju	!
Mrs. Annie M. Pfieffer iz New Yorka je ponovno darovala $100,000 za sklad povečanja Baldwin Wallace kolegija v Be- [ rea. O., kot je naznanil dr. Louis j C. Wright, predsednik tega kole-1 gija. Ta žena je že preje prispevala $220,000 v isti sklad. Mrs. Pfeiffer je vdova po pokojnem Henry Pfeiffer, ki je bil predsednik velike drogerijske firme William R. Warner Co., in podpredsednik kosmetične družbe Richard Hudnut Co.
DRUŽINA SKABAR
920 Herrick Rd.
Mladi vlomilci prijeti
V okolici E. 55 St. in St. Clair Ave., so bili pred par dnevi prijeti štirje mladi vlomilci skupine, ki so ogrožali ta okraj z vlo-
rni v stanovanja. Osumljeni so, govorila o doprinosu ženslt del jo pa je posebna predstava' da so na božični dan ukradli boga. Nada Krajgherjeva. ' ob 4. uri popoldne, da se omogo- žična darila vredna $250 na do-Med tednom čez dan bodo čla-' či šolskim otrokom obiskati cir-1 mu Mrs. Anhie Laurich, 1177 E. ni Rdečega križa obiskali razne kus, ki ostane v mestu do vštev- 58 St. Izmed njih sta bila dva bolnišnice in zavode pod vod- šega 13. januarja.	I spoznana od onih, ki bo posku-
NAZNANILO DELNIČARJEM
Iz urada THE NORTH AMERICAN BANKE se naznanja, da se vrši glavna letna seja delničar* jev v SREDO, 9. JANUARJA, ob 8. uri zvečer v spodnji dvorani S. N. Doma na 6417 St. Clair Ave-V ta namen so bile poslane vsem delničarjem "PROXY." Kdor se ne more udeležiti seje. naj podpiše Proxy in jo vrno. Zelo važno je, da j® udeležba nadpolovična, bilo navzočih ali pa ^ Proxy, da je seja polnomočna.
Radi tega je zelo važno, poudarjamo, da stori' te eno ali drugo, da bo letna seja postavno legal' na. Zabeležite si dan za 9. januarja, v sredo.
DIREKTORIJ SLOVENSKE BANKE
The. North American Bank Co.
%
% Januarja, 1946
ENAKOPRAVInOST
PISMA IZ STAREGA KRAJA
Opis masakra v Babnem polju
Mrs. Antonija Lekan, 21640 Ivan Ave., Euclid, O., je prejela pismo od svoje sestre Marije Ka^c, vas Babnopolje, št. 66. pošta Stari trg pri Rekeku, v katerem je temeljito opisano, kako so Italijani izvršili grozni masaker 30. julija 1942 in na
dan ustrelili 40 vaščanov. Pi-snio je izredno zanimivo in je tukaj dobesedno priobčeno. Priporočamo, da to izdajo Enakopravnosti daste citati še dru-Sim, prijateljem in znancem, da fe poučijo o strahotah, ki so jih ^vajali podivjani Italijani in omači izdajalci nad brati va-scani.
polje, 5. nov. 1945. ^ Draga sestra!
Po dolgih in težkih časih Ti Worem spet napisati par vrstic, j.^ Ti tnalo odkrijem naše živ-Oenje, Tebi in Tvoji družini. Ka-or vidim iz Tvojega pisma, ka-Grega a pisala mami, se imate o ro. živi in zdravi ste še vsi. saj to je pa glavno. Otroke as veUke, kakor pišeš. Fant ® ze pri vojakih. Za njega si tu-imela strah, ampak vseeno Ti ga ]e Bog obvaroval. Hčerka se pa 26 sama živi, kaj ne? Tonč-vslh + ^ 4^ najbolj srečna od tla	najbolj nesreč-
j	nesreča me je za-
očp^'	izgubila moža in.
l-iATi-t	ubogih, nepreskrb-
kn	Ta žalost me je ta-
i ^P°^ria, da niti sama za svo-Lm ne maram. Samo jo-ttio	dan. Tolažim se sa-
nas^-	jaz nisem sama, da.
aekri ^ tisoče takih sirot. Da, Že " ^	naravne smrti, je
y ^®kako. Toda ustreljen bi-'i ° pa nekaj drugega.
Toiwka, biko v v Babnopolje, je ni vasi ^oveniji. V enem letu je
Padlo
Diladih
pod okup&torjevo roko 80 inož in fantov. Pomisli, žrtev. Ko premišljujem
morali pre
B&li
me stresa mraz do kosti.
da	vojne in vedeli smo,
o hudo, ali tako kot je bilo, »iti sanjalo ni. dla	Jugoslavija razpa-
krat Italijani zasedli, šlo "p potem je še nekako kazali	Italijani po-
tias	rogove, začeli so
ti ja^^^j-^Pati, zapirati in ubija-čela 'v	1942, ko se je pri
}'jansk;
svof	v Babnempolju
v Postojanke, so imeli samo Ko bi bila na Bab-
8amn^°	tega, so pa
j^T y Patrolo hodili doli. asa vas je bila od izdajalcev
^ K3.0l*rtiyv__y v ,	-«-&.
^ ®aši vasi tista huda ita-a ofenziva. Takiat niso jani
lin	češ, da na Po-
pod	komunisti, kateri
Italf-^^'	ponoči gredo pa besefstreljat. Moja častna
«Uti v	takrat še jaz
Hist	nisem, kaj je komu-
tak'	danes vem. No, in je bila naša vas izdana, pa
k^dalT"	od domačih. Ta
prokleti Kun-^^if	šel pod italijansko
mora \iZ	da
ti/J,,.	ker ga hočejo par-
se e"	je ostalo pa
tke *1 lakih, ki so mu poda-je pa Ita-
8t^ »'dajal. Ta dva doma
da jim hočejo en govor di-žati. Ti reveži so se res vsi skupaj zbrali pred Mehačov grad in jim so res nekaj govorili — hi-navščine. Potem so jim ukazali, da tisti večer gredo v šolo prenočiti, ker jutri jim hočejo še nekaj govoriti, potem da jih bodo pa spustili. Nič hudega sluteč, so šli res vsi v šolo.
"Drugi dan, tisti strašni 30. julij, so jih zopet pripeljali pred grad in tam postavili. Potem so enega za drugim klicali na sodbo. Med tistim časom, ko so stali zunaj, se je prokleti izdajalec Kunštel pripeljal z avtomobilom iz Prezida z Italijani. On je bil glavni sodnik. Ko hitro je prišel Kunštel, smo precej vsi vedeli, da ne bo prav. Ampak tega si vseeno nismo mislili, da jih bodo pobili. Mislili smo, da jih bodo samo v internacijo odpeljali. Pa se je začela sodba. On je imel vse napisane, kateri so za pobiti in kateri za v internacijo. Tiste, kateri so bili na smrt obsojeni, so jih notri v eno sobo zaprli; tiste, ki so bili za internacijo, so jih pa zunaj imeli. Mi, vsa vas pa okrog. Smo čakali kaj bo. Ali tega si nismo mislili. Kar naenkrat se pripelje avtomobil, obrnjen v Bukan-co. Takrat pa nas vse s puškami razženo proč. Začeli so jih nakladati na avtomobile in jih vse zvezah in odpeljali na gmajno. Tam so bile pa že jame skopane. Mi poslušamo, pa začne mi-traljeza drdrat. — Oh, pomisli, kako nam je bilo pri naših srcih, in pri srcih onih, ki so še čakali smrti.
"Tako so jih odpeljali tri avtomobile. Mojega moža so odpeljali v drugem avtu. Jaz sem pa to vse gledala pri Auguštinu skozi okno. Tisti dan je padlo 40 nedolžnih žrtev, mladih fantov in mož. So vse zakopali v dve velike jame. To je bilo pri kotličku, ako se še spominjaš, kje je. Ostale so poteift pa v internacijo odpeljali, kjer jih je pa še tam 20 od gladu umrlo. To je bilo prvi dan. Drugi dan pa še vsem tistim, ki so bili pobiti, so prišli hiše požgati. Ni jim bilo dosti jih samo pobiti. Ampak hvalabogu, moje vendar niso in se en par. Zakaj ne, pa ne vem. G. župnik so jako prosili, naj nikar ne požigajo. Mogoče so bili kaj uslišani. Veš, Tončka, ne moram Ti vsega popisati. So prehude bolečine. Najraje bi Ti ustmeno malo potožila.
"Kakšno žalost smo pa spet takrat občutili, ko smo jih šle čez tri meseca izkopat in na pokopališče pripeljati, ker nam preje niso pustili. Same ženske smo jih odkopals, same krst3 (truge) naredile in zakopale, ker moških ni bilo več, samo nekaj starčkov. Poznale smo jih samo po oblekah, drugače nič, ker so bili vsi razmesarjeni. Največ brez glave. Nametani pa tako, kot drva, kar na kup.
"Popisala bi Ti, čigavi so bili ubiti in umrli, pa jih mogoče več
ne poznaš. Ako Te zanima, pa piši. Ti bom pa drugič imena popisala. Auguštinovi so vsi trije in moj Jože so ubiti; Janez in Lojze sta pa v internaciji umrla. Šimanovi štirje; štipetova dva; Jevanova dva, Janez in Stanko, ta dva sta pri partizanih padla. Jaz Ti sama ne morem popisati žalosti in strahu. Pa ne samo takrat, tako je bUo skozi vsa tri leaa, vsak dan, samo, da je bil tisti dan za nas najhujši. Kako smo se težko preživljali. Stradali smo nepopisno. Tri leta nismo dobili nikakega živeža nič. Tudi soli ne. Samo ob tem smo živeli, kar smo si doma pridelali, ob samem krompirju pa ob mleku, pa še tega je bilo malo. Vsak dan dvakrat smo . jedli pečen krompir, pa brez soli. Zrazben tega smo bili pa okradeni od vseh. Prvo od Itahjanov, drugič pa od Nemcev, nazadnje pa še od tabelih — belogardistov. Pobrali so mi prašiče, že debele, živež, skoraj vso obleko in še Bogve kaj, kar jim je bilo povšeči. Pa to ni bilo samo enkrat, tako je bilo vsak dan.
"Ali hvalabogu, nikoli ni tako dolga noč, da ne bi prišel dan za njo. Prestali smo in sedaj smo Svobodni. Strahu pred sovražnikom nimamo več. Srečen in presrečen je tisti, kateri ni bil v tej vojni nič prizadet. Ali malo je takih. Jaz ne bi marala, da bi mi hiša pogorela in da sem ob vse premoženje, da nimam drugega kakor to, kar imam na sebi, samo da bi imela moža — gospodarja. Ta udarec mi je pa tako težak, da ne vem kako ga bom prenesla. Sedaj vidim in čutim, ako se izgubi moža, se izgubi vse. Nimam nikogar, da bi si samo malo olajšala moje težkoče. Žena ima dosti gospodinjskega dela ali sedaj moram pa še vsa moška dela opravljati. To mi je pa kar čez moč. Ko bi me Ti videla, kako sem suha in stara, gotovo bi se Ti zasmilila.
"Otroci so mi že malo za pomoč, pa saj veš, kakšna je otroška pomoč. Danica, ona bi že bila, se pa šivati uči. Moram pa spet malo gledati, da bodo otroci kaj znali, da bodo mogoče kaj lažje živeli, kakor jaz. Jože je pa še mlad, ima komaj 13 let in še zelo slaboten, je še malo za delo sposoben. Olgica bo pa po božiču šele pet let stara. Tako sem za vse sama. Dokler so bih oče živi, so mi dosti po-
magali. Sedaj pa še njih ni več. Mama pa ne morejo, komaj seb; naredijo; so tudi jako opešah. Največjo hudinjo imajo sedaj z menoj, ker vidijo, kako mi je hudo. Jaz nič ne vem, kako bom, ako se ne bo kaj na bolje obrnilo. Delo se pa sedaj na vseh straneh odpira. Kjer je kdo sposoben dela, si lahko zasluži za življenje. Ali kam bom šla jaz delat, ko moram posle doma opravljati, če bi bile tukaj tovarne, kot so v Ameriki, bi vse skupaj pustila, pa bi raje hodila delati m bi se tako preživeli. Delo po gozdu pa ni za ženske.
"Hrano sedaj tudi dobivamo na karte. Obleko in obuvalo ravno tako. Samo strašno je drago. Naj končam za enkrat, pa še drugič kaj bolj obširno.
"Prejmite lepe pozdrave vsi skupaj od sestre in otrok, želimo Vam srečne in vesele božične praznike in srečno novo leto!
"Marija Kane".
"Posinovljenci" naših žet v Evropi
v vsaki vojni najdemo precej slučajev "posinovljenja" sirot-nih dečkov, ki jim je kruta vojna vihra vzela starše, a jim je usoda po drugi strani naklonila srečo v tem, da so jih vojaki vzeli za svoje. V prvi svetovni vojni smo videli ponosne mlade dečke pri tej ali oni stotniji, kako so se razumeli na vse vojaške umetnosti in disciplino, in kako zelo jim je prijalo življenje med vojaki.
Ameriške čete so tudi tekom zadnje vojne v Evropi vzele pod svoje okrilje število dečkov-si-rot in nekatere od teh so naši fantje spretno vtihotapili v Ameriko, ko so se vrnili domov. Seveda je to predstavljalo problem, s katerim je imel nemudoma opravka urad naseljeniških oblasti. O tem je napisal zanimiv članek Ugo Carusi, imigra-
cijski in naturalizacijski komisar. V članku priobčenem v publikaciji "Monthly Review", Carusi pove, kaj se skuša storiti za te dečke in kaj je doletelo nekatere od njih.
Prvi deček, ki so ga naši ameriški fantje spravili srečno v Ameriko, je bil Mike, energičen italijanski poba, ki je po številnih in pestrih doživetjih srečno priromal v Charleston, v South Karolini. Drugi "posi-novljenec" je bil bledičen in droban deček, ki je pristal v Bostonu, a tretji je bil krepko rasel fant iz Poljske, ki je pristal v New Yorku, in ki je kmalu po svojem prihodu izjavil, "da je to najboljša dežela na svetu."
Vsi ti dečki so živeli z našimi vojaki po več mesecev in so z njimi delili težave vojnih dni. In poleg omenjenih treh so bili še drugi, ki so jih naši vojaki spravili na skrivaj na ladje in v Ameriko. Bil je na pr. deček iz Ukrajine in eden iz Estonije. Komisar Carusi piše, da ti dečki predstavljajo dokaj kočljiv problem našeljeniškim oblastim, kajti, ozirati se 'je treba v teh slučajih ne le na zakon za naseljevanje, pač pa tudi na člo-večansko stran zadeve, ki vključuje skrb za otrokovo bo-' dočnost.
HOPE WINS AGAIN ... For the fifth consecutive year. Bob Hope has been voted the top position in the Motion Picture Daily Annual poll of radio editors. Fred Allen, Fibber McGee and Molly, and Bing Crosby tied for second.
"Ali imajo ti otroci starše ali varuhe v Evropi?" To je prvo vprašanje, ki ga skuša naselje-niška oblast rešiti in dognati v slučajih armadnih "posinovljen-cev". Vemo sicer, da je danes raztresenih po Evropi nešteto otrok, ki res nimajo nikogar, ki bi se brigal zanje, a so pa tudi taki otroci med temi, ki so v resnici izkoristili vojno zmedo, da so pobegnili od doma. Prvi dečko, ki so ga naše čete spravile v Ameriko, pripade tej kategoriji. Mali Italijanček je sicer vojakom natvezal dolgo in ginljivo storijo o nasilni smrti svojih taršev, katere, da so mu ubili Nemci — preiskava sama pa je dognala, da so ga njegovi starši v Italiji povsod iskali. Ko se je stvar do kraja razčistila, je šel Mike nazaj v Italijo . . .
Poljski fant, po drugi strani, bi rad šel nazaj k svojemu očetu, ako je sploh še živ. Naše o-blasti pa ga dozdaj niso mogle najti in tako je dečko na domu ameriškega vojaka, ki je največ odgovoren za njegov prihod, semkaj. Legalno pa ga še ne sme posinoviti, ker oblasti tega ne dovole tako dolgo, da se izve kaj se je dogodilo z njegovimi starši. Naseljeniške oblasti bodo tudi v vsakem sličnem slučaju gledale nato, da bo dobil otrok dober dom, ki mu bo nudil prilike, da postane dober državljan svoje nove domovine, ki mu jo je naklonila vojna in dobrosrčnost naših fantov.
OGLAŠAJTE V
•'ENAKOPRAVNOSTI'
SKEBE & ULLE
PLUMBING AND HEATING CO. 15601 WATERLOO ROAD	KENMORE 7248
Nanovo položimo vodne cevi in sčistimo odvodne kanale. Dajte vaše naprave za gretje na paro in vročo vodo sedaj pregledati! — Mi prodajamo plumberski in grelni materij al ter istega tudi inštaliramo.
Nočni klici: MIKE SKEBE—KE 4614 - AL ULLE—IV 1788
f
IZ URADA SLOV. NAR. DOMA
6409 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND 3, OHIO
Obvešča se vsa društva-delničarje SND in posamezne delničarje SND, da se vrši
REDNA LETNA DELNIŠKA KONFERENCA
v četrtek, 10. januarja, 1946
v avditoriju SND točno ob 8. uri zvečer
Prosi se vse od društev izvoljene zastopnike in posamezne delničarje, da se tega letnega zborovanja udeležite.
DIREKTOkiJ SND
AMERIŠKE GLIDER ČETE V PARADI V ANGLIJI
"Tako
Prevarjeni,
pa Keiiik in Koben
Vidiš, je bila naša vas tako so bili naši moško je prišla tista dne 29. julija,
^aio IV ■"	je bilo, da mo-
moški doma, da bo po gozdu za parti-He h	bo doma, se mu
Verier ^^lega storilo. To so pfg^ 'i!'^ ostali doma, ko po-li^ jr ' ^Gr so se vedno skri-6ti J jG patrola prišla. Tikali dan 80 pa doma ča-jih gZ.	No, in potem so
0£j	skupaj, vue moške
• do 60, leta, pod pretvezo,
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hi tra postrežLa. Obrnite se z vatm zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 E. 61 Si.
HE 2730
YOUNGEST UMPIRE . . . Henry P. McGowan, 18, Ozone Park, L. I., N. Y., is the youngest ^pire in professional baseball. Ke recently signed with the class D, OLio State baseball lea sue.
KADAR RABITE
zobozdravniško oskrbo
POJDITE K ZANESLJIVEMU ZOBOZDRAVNIKU
Naš urad se nahaja na enem prostoru že 25 let. Za prvi obisk ni treba določiti čas— pridite kadarkoli—pozneje pa se bo delo, kakršnokoli želite v zobozdravniški stroki, izvršilo ob času ko vam bo najbolj prikladen.
PRVOVRSTNO DELO PO ZMERNIH CENAH, VAM NAPRAVI
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 St. Clair Ave.
V poblopju North American banke VHOD NA STRANI E. 62 ST.


ZAVAROVALNINO
proti
ognju, +atvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 0718
Ameriški vojaki v paradi so vidni na tej sliki, ko visoko nad njimi vihrajo ameriške zastave. To so ameriške glider čete in skakalci iz zraka nekje v Veliki Britaniji, ko pa-radirajo na nekem zrakoplovišču.
CONSTRUCTION LOANS STRAIGHT BANK LOANS FHA LOANS
G I LOANS •
PROMPT SERVICE LOW INTEREST RATES Monthly Reduction Loans APPLY AT
St. Clair Savings & Loan Co.
6235 ST. CLAIR AVE.
HENDERSON 5670
SLOVANI!
Dolžnost je naša, da moralno in materi-jalno podpiramo osvobodilno borbo naših narodov v stari domovini.
Združeni odbor južnoslovanskih Amerikancev pred Ameriko in pred celim svetom tolmači značaj, cilje, in ideale osvobodilne borbe naših narodov.
IZVRŠITE SVOJO DOLŽNOST TAKOJ, DANES!
Pošljite svoje prispevke ZDRUŽENEMU ODBORU JUŽNOSLOVANSKIH AMERIKANCEV.	»
Pokažite svojemu narodu, da Vam ni težko žrtvovati nekaj dolarjev, dokler oni žrtvujejo svoja življenja.
IZPOLNITE IN POŠLJITE SPODNJI KUPON:
The United Committee of South-Slavic Americans 465 Lexington Ave., New York 17, N. Y.
Ime ..................................................................................................
Naslov.............................................................................................
prilagam $........................ za fond Združenega odbora kot
"Contributing Member" istega.
Vse čeke in money-ordere izdajte na ime:
United Committee of South-Slavic Americans

STR Ar; 4
ENAKOPRAVNOST
7. januarja, 1*1
TEREZA ETIENNE
JOHN KNITTEL
(Nadaljevanje)
Po drlgi strani je zelo zaupal vam, gospa Mullerjeva. Vaš otrok — niti za trenutek ni podvomil, da bo fant, in upajmo, da bo obveljala njegova! — na tega otroka je gradil svoja upanja, da bo nadaljeval družinsko tradicijo. Pripovedujem vam najbrže le to, kar vam je za svojega življenja sam povedal, štejem pa za svojo dolžnost, da vse to še enkrat ponovim."
Za sekundo je pogledala Tere-za dr. Schneelija skozi spuščene veke. Spustil je njeno roko in nato tudi Gottfriedovo. Zdelo se ji je, da ve ta stari mož skoraj vse.
"Razumem," je dejala in povesila glavo. "Pripovedoval mi je nekoč o tem, govorila sva o tej stvari."
Dr. Schneeli je pogledal Gott-frieda.
"Mislil sem, da je najbolje, če povem vse v vaši prisotnosti," je rekel. "Vaš oče mi je dejal, da sta dobra prijatelja in če hočeta ostati dobra prijatelja, si morata prizadevati, da bosta drug drugemu razumela, drug drugega spoštovala kakor doslej in častila njegov spomin. Uvaževanja vreden človek je bil. Žal je danes zelo malo ljudi takega kova."
Za nekaj časa je utihnil. Govorila nista niti Tereza niti Gottfried. Njuni pogledi so bili uprti v mizo.
"No, če nimata nič proti temu, otroka moja," je dejal nato dr. Schneeli, "bom odšel zdaj gor, pomolil in legel spat."
Vstal je, voščil lahko noč in odšel v svojo sobo. Tereza ga je spremljala po atopniq^h do njegovih vrat. Ko se je vrnila v jedilnico, je Gottfried izginil. Pogledala je v sosednjo sobo, na hodnik, v kuhinjo, pa ga ni našla. Vprašala se je, kam je neki šel. Bržkone v svojo sobo. Ni si upala gor; in tako je sedla in čakala nanj. Čez nekaj časa se je vznemirila in šla v kuhinjo.
"Ali si videla gospoda Gott-
frieda?" je vprašala Mino.
Mina, ki je snažila z drobnim peskom ponev, ni niti za trenutek prekinila svojega naglega kroženja z roko.
"Da! Odšel je ven."
"Ali je povedal, kam?" je vprašala Tereza, ki jo je nezavedno pritegnila kuharičina gr-doba in s pazljivim pogledom je opazovala materino znamenje, zaradi katerega je bil njen obraz podoben zemljevidu.
"Gospod je dejal, da se bo šel sprehajat."
"Kaj? V tem dežju?"
"Da!"
Tereza je oblekla plašč, vzela dežnik in prav tako odšla iz hiše. Odkar je govorila z dr. Schneeli jem, se je vsidrala v njenem srcu zamolkla, čudna bolečina. One sile, za katere je upala, da jih bo odstranila s svojim dejanjem, so znova ovirajoče vstajale. Ne, zdaj je bila samo svoja gospodarica! Zdaj bo stisnila zobe in kljubovala vsemu svetu. Z neomejeno silo svoje volje si bo ustvarila življenje, kakršnega si želi.
Naglo je korakala, prišla na cesto, stopala skozi molčečo vas in še kratek košček poti naprej. Dež, ki ji je bil nasproti in ropotal po njenem dežniku, je vzbujal v nji občutek življenske-ga veselja in moči. Ugajalo ji je, da je odločno postavljala noge na tla in napenjala svoje mišice v boju z elementi.
Kmalu so za njo izginile zadnje luči in pred njo se je pojavilo temno pokopališko obzidje. Neskončno sočutje do Antona Jakoba se je je lotilo. To sočutje je bilo sorodno onim čustvom, ki jih je občutila zanj, ko je še živel. Nobenega novega čustva ni bilo. In to sočutje mu bo pač večno ohranila. Da, nemara ga je tudi poročila le iz sočutja. No, če je bila njegova vera prava, je odšel zdaj v večno življenje, da bo srečal svojo prvo ženo in bo slavil z njo novo svatbo. Že zgolj ta možnost, da bi se zakonci po smrti spet srečali, se je zdela Terezi kakor izmišljena kazen. "Nemara", je
1941
1946
V BLAG SPOMIN
ob peti obletnici kar je umrl naš ljubljeni soprog in dobri, skrbni oče
FRANK KALIN
Zatisnil je svoje mile oči dne 7. jan. 1941 leta
Pet dolga leta so minula odkar je prenehalo biti Tvoje zlato srce in so Te odnesli tja na njivo smrti, kjer spiš večno nezdramno spanje. Naša srca pa so žalostna. Kako pozabit to gomilo,
kjer Tvoje blago spi srce,
ki nam brezmejno vdano bilo ves čas do zadnjega je dne!
Žalujoči ostali:
ANGELA, soproga;
AMALIA, ANGELA in ERNEST, otroci
Cleveland, Ohio, dne 7. januarja, 1946.
mislila, "zamenjujejo te verne ženske, ne da bi slutile, nebesa s peklom."
Ni stopila na pokopališče, da-si je čutila, kako jo na skrivaj vleče tja. Zadovoljila se je s tem, da je iz majhne razdalje oprezala. Nepričakovano je zagledala, da stoji ob grobu temna postava. "Jezus! To je njegov duh!" je mrmrala in zona jo je oblila. "Gottfried!" je dahnila. "To je Gottfried!"
Bil je Gottfried; razo glav, upognjenih ramen je stal v dežju. Ostra bolečina ji je prešinila prsa. Ali je bila to sreča, je bila to bodočnost, ki si jo je priborila? Iznenada se je zavedla, da ga ne bo mogla nikdar pozabiti v tem položaju. Sklonjen, beden, strahoten! Vedenje globokega kesanja! In ljubila gai je bolj kakor kdajkoli!
Bridko je Tereza zaslutila vse stvari, ki se bodo zgodile. Okre-nila se je in šla domov.
Nato je sedela v jedilnici in čakala, da se bo Gottfried vrnil. Približno pol ure ni storila ničesar, le sedela in strmela v svoji roki, ki sta ležali na mizi. Kakor bi sedela za model kiparju. Nazadnje je zaslišala, kako je stopil Gottfried v hišo; slišala je, da je odložil plašč. Nato je prišel v sobo.
"Še vedno pokoncu?" je vprašal. "Pravkar sem hotel ugasi-ti luč."
"Pokoncu? Da. Tebe sem čakala."
"Malo sem se šel sprehajat na cesto in. sem pozabil vzeti dežnik."
"Mokre lase imaš, da teče od njih. Ali bi ne bilo dobro, da bi se nekoliko osušil?"
Ozrl se je v zrcalo in prestrašen izraz se je pojavil v njegovih očeh. "Ljubi bog! Ali nisem kakor morilec! Kadarkoli se ozrem v zrcalo — in vidim — sebe — "
"Razbij vsa zrcala v hiši!" je dejala osorno in se trdo vzravnala.
"Terezika!" Skoraj jecljal je. "Terezika, ti ne razumeš, ne ra-^zumeš — toda — na vsak način razumi sina, ki žaluje za svojim očetom. Ne morem udušiti v sebi tega čustva. Ne morem!"
Njegove besede so zvenele strašno bridko.
"Zdaj se bom osušil," je dejal. "Lahko noč, Terezika."
Odšel je v svojo sobo.
Tereza je obsedela negibna pri mizi in še nekaj minut strmela v svoji roki. Nato je vstala, odšla v svojo spalnico in legla v posteljo.
"Ali nisi opazila, da me pogleduje mala Luiza včasih sumljivo?" je dejal Gottfried nekega večera Terezi, ko sta pravkar povečerjala.
Za trenutek je zadržala dih in ga pogledala brez razumevanja v oči.
"Kako misliš?"
Skomizgnil je.
"Tako se mi zdi."
"Nesmisel!" je r,ekla glasno. "Prihodnjič boš videl strahove."
"Zdelo se mi je tudi, da je gledal Blaser danes nekoliko sumljivo."
"Blaser? Kdaj? Kje?"
"Srečal sem ga, ko sem danes zjutraj odhajal in zvečer, ko sem se vračal, sem ga spet srečal."
"Moj ljubi Gottfried! Ti bolehaš na zasledovalni blaznosti."
Zmajal, je z glavo.
"Nikakor ne. Opazil sem, da se je Blaser ustavil in gledal za menoj. Ko sem bil žep recej daleč, sem si prižgal cigareto in opazil, da je stal še vedno na istem mestu. Vprav Blaser je človek, ki se ga je treba izogibati. Celo oče ga je imenoval hinavca."
(Dalje •prihodnjič)
Za delavce
DELAJTE V MODERNEMU POSLOPJU THE TELEPHONE CO. potrebuje
ŽENSKE kot delavke hišnih del
Downtown poslopja Stalno delo—Dobre plače Polni ali delni čas 6 večerov v tednu 5:10 do 1:40 zj. Zglasite se na Employment Office 700 Prospect Ave., soba 901 od 8. zj. do 5. pop., dnevno raz ven ob nedeljah
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Polishers & Buffers
Izurjeni na plumberskih kovinskih kosih. Piece work nadurno delo.
Republic Brass Co.
1623 E. 45 St..
severno od Payne Ave.
Mali oglasi
ODDAJTE VAŠA NAROČILA ZA NOVE RADIO APARATE SEDAJ! IMAMO TUBE, RAZNE DELE IN G. E. SVETILKE
GRIFFIN RADIO
Sales—Service Fada — Motorola — Admiral radio aparati 1203 E. 79 ST.. EX 4970
Hiša naprodaj
za eno družino; 6 sob na Marcella Rd., 2 garaži, velika lota. Pokličite IV 0336.
SANDBOR & SMITH CO.
Slovenske plošče in note RADIO APARATI — ELEKTRIČNI PREDMETI — DARILA
10407-11 Union Ave. MI 8886
1
B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 46 St. HE. 3028 Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatih
Vesela olajšava krutega
Hrbtobola
Tukaj je čisti, moderni način olajšati navaden lirbto-bol. Johnson's Back Piaster! Olajša boiečine, otrpje, nateguj enost. Vpliva prijetno! V vseh lekarnah. Zahtevajte Johnson & Johnson kakovost.
PREGLEJTE žlebove—odtekališča—strehe in naročite takoj
KAKOVOST IN IZDELAVO
WM. POWELL
16354 EUCLID AVE. pri IVANHOE GL 4M0
Odbor. podr. št. 14 Slovenske ženske zveze
za leto 1946:
Frances Rupert, predsednica, Antonia Svetek, podpredsednica, Mary Unetič, 922 E. 209 St., tajnica, Frances Medved, bla gajničarka, Mary štrukel, za-pisnikarica. — Nadzorni odbor Frances Globokar, pred., Frances Grčman, Mary Gregory.
Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. ob 8. uri.
KUPUJTE VOJNE BONDE
Pozdrav od
ALHAMBRA THEATRE 10403 Euclid Ave., CE 1403
Najnovejše filme vidite vedno naj prvo pri nas. Brezplačni prostor za parkanje
NAZNANILO IN ZAHVALA
1913
1945

v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da nam je nemila smrt odvzela iz naše srede našega preljubljenega in dragega sina in brata
STANLEY J. GRUM
Preminil je dne 23. novembra 1945 v starosti 32 let. Rojen je bil v Clevelandu. Pokopali smo ga dne 26. novembra po opravljenih cerkvenih pogrebnih obredih v cerkvi sv. Vida in nato na Calvary pokopališče.
Tem potom se želimo prisrčno zahvaliti vsem tistim, ki ste mu poklonili krasne vence in cvetje v blag spomin, in sicer:
Ignac Cerne, Pauline in Al Sajovic, Mrs. Johana Močilnlkar, Mr. in Mrs. Phillip Močilnikar, Mr. in Mrs. Frank Rode, Mr. in Mrs. Frank Breskvar, Mrs. Ann Zadnik, Charles in Bernice Ke-tham. Nickel Plate RR General Auditor's Office, Colonial Woolen Mills, Weave Room, Josam Factory and Foundry Office Employees, Josam Girls and Boys of Cleveland Office, Josam Executives Cleveland, družini Hribar in Sustaršič, Boys from John's Cafe, Madeline Abraham, sosedom, Mr. in Mrs. James Močilnikar.
Posebno zahvalo izrekamo sosedom in prijateljem iz Schaefer Ave. za krasni skupni venec in darove v denarju.
Iskreno se tudi zahvaljujemo številnim darovalcem za sv. maše, ki se bodo brale za mif in pokoj duše dragega pokojnika in sicer;
Mr. in Mrs. Anthony Abram, Mr. Stanley Andolek, Mr, in Mrs. Frank Bencina, Mr. in Mrs. John Babnick, Mrs. Mary Bradač, Mr. in Mrs, Ludvig Brezar ml., Mr, in Mrs. Frank Cevka, Mr, in Mrs, James Cerne ml,, Mr, in Mrs, Louis Debevec, Mrs. Mary Dezelan, Mr, in Mrs, Louis Doblekar, Mrs, Antonia Dusa, Mr, in Mrs. Frank Fabian, Irene Gaitka, Mr, in Mrs, John Gruden, Mr, in Mrs. Anthony Jancigar st., Mr, in Mrs, Ernest Jancigar, Mrs, Jennie Jeric, Mr. in Mrs, Charles Jeric, Mrs, Gertrude Kacar, Mr, in Mrs. Edward Kolegar, Mr. in Mrs. William Korošec, Mrs, Frank Maren, Mr, in Mrs, F, Kovačič, Mr, in Mrs, Louis Lekše, Mr, John Lenarčič, Mr. in Mrs. Henry Meyer, Mr, in Mrs. Victor Miklauz, Mr, Phillip Milavec, Mrs. Johana Močilnikar, Mr, in Mrs, Matt Modic, Mr, in Mrs, Anion Novak, Miss Sophia Petrinčič, Mr. in Mrs, Joseph Plevnik, Mr. in Mrs, John Po-drzaj st„ Mr, in Mrs. Andrew Poklar, Mr, Anthony Pozelnik, Miss Albina Pozelnik, družina Primožič, Mr, in Mrs, A1 Sajovic, Mrs, Agnes Schmuck, Mr, in Mrs, Anthony Strah, Mr, in Mrs, Louis Strnad, Mr. Bill Svete, Mr, in Mrs. Louis Sustar, Mr, in Mrs. John Simončič, Mr. in Mrs, John Sesek, Mr. Edward Skully, Mr, August Skully, Mr, Herman Skully, Mr, in Mrs. Frank Skully ml., Mr, Frank Skully, Mr, in Mrs. J, Tekavec, Mr, in Mrs, Anton Tomšič, Miss Josephine Tercek, Turk Boys, Mr. in Mrs. Victor Turk, Mrs. Josephine Urankar, Mr, in Mrs. Frank Urbiha, Mrs. Mary Vidmar in sin, Mrs, Mary Vinšek, Mr, in Mrs, Anthony Vrh, Mr, in Mrs, Alex Watson, Mr, in Mrs. John Watson, Mrs. B. Wojciechowicz, Mr, in Mrs. Stan Radzimski St., Mr, in Mrs, Leo Radzimski, Boys and Girls of the Richman family. Girls of the Vest Shpp Richman Bros,, Mrs, Agnes Zadnik, Mr, in Mrs, Anthony Zadnik, Mr, in Mrs, Michael Burke, Mr, L. Zupančič, Mrs, Anna Rode, Mr. in Mrs, John Anzur, Mrs, Mabel McCarthy, Mrs, Frank Breskvar, Mrs. Luzar, Helen Lazar, Irene Wallace, Bethy Hunter, Lauretta Gibson.
Najlepša hvala vsem, ki ste prišli pokojnega sina in brata po-kropit ko je ležal na mrtvaškem odru, pogrebcem, ki so nosili krsto, in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti na mirodvor.
Iskrena zahvala bodi izrečena pogrebnemu zavodu Frank Za-krajšek za tako vzorno urejen pogreb in vsestransko najboljšo po-slugo. Hvala tudi Rev. Gabrovšku za lepe cerkvene obrede.
Prisrčno zahvalo izrekamo vsem, ki ste nam bili v pomoč in nam stregli na en ali drugi način ter nas tolažili v bridkih urah naše žalosti.
Ako smo ime katerega pomotoma izpustili, prosimo, da nam oprostite in se vam vsem enako najlepše iskreno zahvaljujemo.
Dalje se lepo zahvaljujemo tudi vsem onim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu.
Ti predragi in prelj ubij eni sin in brat, spavaj mirno v hladni ameriški grudi. Tako prerano si odšel od nas, ali pozabili Te ne bomo nikoli. Tvoj grob bomo" okrasili s cvetjem in ga obiskovali, v naših srcih bo pa živel spomin na Te dokler se tudi mi ne snidemo s Teboj nad zvezdami!
Žalujoči ostali:
LUDVIK in JOHANA BREZAR, starši;
RUDOLPH in EDWARD, brata;
JEAN KIMPEL, CHRISTINE RADZIMSKL FRANCES, PAULINE in DOROTHY, sestre;
MARILYN, CAROL, ELAINE, nečakinje Cleveland, Ohio, dne 7. januarja, 1946
'i