240 Številka. Ljubljana, v soboto 18. oktobra. XXIII. loto. 1890.
I ihaja vsak dan ave«er, izimsi nedelje in praznike, ter velja po posti prejemau za a ve t ro - o ge r sk e dežele za vse leto 16 gld., z* pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., * leden mesec 1 gld. 49 kr  — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.,  za četrt leta 3 gld. SO kr . sa jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom račnna «e
po 10 kr. za mesec  po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več. kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedeukrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je v Gospodskih ulicah st. 12. 111> r a v n i S t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Razne misli.
vi.
Vodja Nemcev Schmevkal je že stavil v ko misiji za Bpravo predlog, da se bitro reši predloga o deželnem kulturnem svetu in potem postavi takoj na dnevni red predloga o uvedenji narodnih kurij. Naglašal je, da je to potrebno, ker Nemci nemajo nobenega zastopnika v deželnem odboru in da se pojasni položaj, da bode nemško prebivalstvo vsaj vedelo, pri čem da je, ali naj se udeleži deželne razstav« ali ne.
Ta predlog je osupnil Mlado- in Staročebe. Poslednji, ki bi radi, da se to zasedanje še mirno zvrši, ponudili so v sporazumljenji z veleposestniki Nemcem dva sedeža v deželnem odboru, da se le posvetovanje o tej kočljivi stvari odloži za to zasedanje. Nemci pa baje ueso zadovoljni b tem in hočejo priganjati  da se vsa zadeva hitro odloči.
Nemci s svojim predlogom gotovo najbolj nagajajo vladi, ki je hotela vso stvar zavleči vsaj do bodočih volitev. Čehom pa s svojim predlogom ne bodo dosti škodovali, sebi pa ne koristili. Danes je že toliko gotovo, če ta stvar pride na dnevni red, da bodo ne le MladoČehi temveč tudi skoro vsi Staročehi glasovali proti vladni predlogi. Noben češki poslanec za uvođenje kurij sedaj še glasovati ne more, ker vlada še ni predložila vsega novega volilnega reda. Kutije in pa sprememba volilnega reda za netidejkoraisuo v dež. desko upisano vele-posestvo.bi bilo v korist Nemcev, sprememba volilnega reda za mesta in kmetske občine bila bi pa, če se pravično izvrši, v korist Čehom. Vlada pa dotične predloge danes še predložiti ne more, ker še nema nabranega potrebnega gradiva. Dotične komisije prepočasi delujejo in tudi najbrž poprej svojega dela dovršiti ne bodo mogle, dokler ne dobe gotovo podlago v novem ljudskem številjenji. Razdelitev okrajev po narodnostih, je prevažna zadeva, da bi se mogla kar tako uravnati, posebno v deželi, kjer sta narodnosti tako mešani.
O spremembi volilnega reda za veleposestvo
danes ne govorimo, ker smo že v zdanjih člankih povedali svoje mnenje, zakaj ne kaže se sedaj ba viti s to zadevo. Kar bo pa tiče narodnih kurij, pa že danes labko rečemo, da za ta zakon še danes prave podlage ni. Vsaj Be mora vender poprej okraje po narodnostih razdeliti. Daues ni nobene pravne podlage, v katero kurijo ki ušteli tega ali onega poslanca, ker zastopajo mešovite okraje. Tega pa vender ne bode nihče zahteval, da bi poslance same povpraševali, v katero kurijo kateri ustopi. da bi potem jeden okraj bil Bedaj zastopan v tej, sedaj zopet v drugi kuriji, kakor bi bila pri volitvi sreča mila jedni ali drugi stranki.
Ker vemo, da Nemci sami vedo, da njih zahteve nemajo prave podlage in da se jim Bedaj tudi ustreči ne more, smemo si misliti, da jim je le na tem, da se položaj pojasni. V tem oziru pa imajo tudi pravo. Kakor se kaže, s sedanjo spravo ne bode nič, ker ž njo neso Čehi zadovoljni, novih dogovorov o spravi pa ne kaže začenjati, ker imajo nekateri poslanci z Dunajskimi dogovori vezane roke. Ako pa bode zavržena v deželnem zboru kaka važna predloga, to je definitivno odklonjena, ne pa odložena, potem je pokopana sedanja sprava, ki je mrtvorojeno dete in poslanci češki in nemški imajo razvezane roke za uova pogajanja. Ako je zares tako nujuo, ni dvojiti, da se bodo Čehi in Nemci kmalu začeli zuova pogajati in to najbrž brez so delovanja vlade. Novi dogovori pa utegnejo biti uspešnejši, ker sedaj narodni zastopniki bolje poznajo mnenje uaroda, in se bodo k pogajanju tudi povabili MladoČehi, ki representujejo sedaj večino naroda Češkega. Dunajski dogovori tudi največ za-rndi tega neso imeli pravega uspeha, ker se k njim iz neke mržnje višjih krogov MladoČehi neso povabili.
Čehom ne treba žalovati, če Nemci s svojim priganjanjem pojasnijo položaj. Lahko bodo sedaj znova stavili svoje pogoje, zlasti one, ki se tičejo tudi Moravske in Šlezije. Bati se jim ni, da bi Nemci ostavili zopet deželni zbor, ker vedo, da jim pasivna politika koristiti ne more.   Čutili pa bodo
vedno bolj potrebo sprave, čim bolj bode češka samozavest naraščala. Kadar se pa začno nova pogajanja, bodo pa seveda morali biti previdni in se ne bodo smeli prenagljiti. Sicer se pa sedaj sprava ne bode dala dovršiti v par tednih pri zeleni mizi na Dunaji ali kje drugje, temveč bode treba Časa, ker bode moralo sodelovati več faktorjev. Sprava mora se poroditi še le iz prave potrebe, ne pa po kakem pritisku od zgoraj
Zato pa se utegne stvar vleči še nekaj let, a polagoma utegnejo pa vender Nemci in Cehi priti do sporazumljenja, katero more vlada le s tem pospeševati, da gleda, da se strogo izvaja ustava.
Če se torej v letošnjem zasedanji deželnega zbora razruši vsa sprava, je tem bolje, ker potem se labko začno nova pogajanja mej strankami, ki bodo dovele do povoljnega uspeha, če tudi morda ne hitro, ker je za tako veliko delo treba premisleka in časa.
Iz deželnih zborov.
IDeželnl zbor lrra,n.j©3xl.
(II. seja, dne 17. oktobra leta 1 8 0 0.)
(Dalje.)
O računskem sklepu dež el un- k uit u r nega zaklada za 1. 188U poroča v imenu finančnega odseka poslanec Hribar. Obžaluje, da ta poročila neso tako sestavljena, kakor lansko leto. Da se pribran j u je pri deželno-kulturuem zakladu pa'1 ^i prav, ker ni treba, da hi se tam množil kapital, temveč se da sklepati, du se premalo stori za de-želno-kulturne namene.
Skupna potrebščina za leto 1880. znaša 3 tisoč 312 gld. 83'/a fcr« v primeri b skupnim pokritjem 3824 gld. kaže se presežek 511 gld. 16Va kr., ki imovino lanskega leta pomnoži.
Primerjaje proračunjene postavke za 1. 1880. kaže se pri pokritji manjši dohodek s 656 gld. pri potrebščini pa manjši trošek s 1167 gld. IG1 a kr., torej prihranek s 511 gld. 161/« kr.
Pri naslovu II „Za deželno-kulturne uamene" dovolil je deželni odbor sledeče podpore: a) za šolske
LISTEK.
Nedeljsko pismo.
Letošnje poletje spominjalo je na svetopisemsko pripovedko, ko za proroka Elijo tri leta in šest mesecev ni kanilo niti kaplje dežja. In to bilo je v „obljubljeni deželi", kjer se je nekdaj mleko cedilo in med, kjer je bilo grozdje toliko, da sta dva možakarja jeden grozd jedva na drogu nosila.
Izvoljeni židovski narod bil je toli srečen, da še ni poznal filoksere, menda ker je sam bil hujši, nego vsi milijoni trtnih ušij, kar se jih je priklatilo v vinograde naše. Srečen bil je tudi zbok tega, ker je toliko časa prenašal tako grozno sušo. V nas niti žabe tega ne morejo. Kdor je bil vajen žabjim koncertom v barji, pogrešal je letos ta glasbeni užitek, žabji zbor bil je letos jako malobrojen, često ga ni bilo niti čuti. Kdo vraga bi tudi kva-kal, ko je grlo tako suho liki star podplat?
Suša bila je v istini fenomenalna. Iz Ljubljane vozili so dan na dan vagon vode do Matuij, to je, skoro do Opatije, in bili so kraji, kjer se je -za latvico ali pisker vode plačevalo po deset sol-dov in več. Zopet drugod krali so vodo po dnevu in po noči in ni dolgo temu, ko mi je nek gospod tožil,  da je vozeč se po deželi, ponujal petdaeet
soldov za škaf vode, da bi svojega konja napojil, a ni je dobil.
Čudno se mi je pri tem zdelo, da ni bilo ua-vadnih procesij za dež. To pa se je zgodilo menda zaradi tega, ker ima vsak svoje želje in ker ljubi Bog pri vsej avojej modrosti ne more vsem ustreči. Tako se je pred leti dogodilo, da so Šišenci in Vi-čani hkratu prišli v procesiji na Iložnik. Šišenci prosili bo dežja, Vičani pa lepega vremena. Pomniti namreč treba, da imajo Šišenci tenko glebo, na Viči in na Glincah pa je uprav narobe. V Šiški treba moče, na Viči in na Glincah pa brez dežja dolgo vztrajajo. Obe procesiji sta se nekaj čaBa srpo gledali, naposled pa so možje rekli ■ „kar bo, pa bo.a
Sicer je pa tudi Vičanom letošnja suša že presedala. Posebno prizadeti so bili mlinarji in o njih se je letos skoro uresničila zastavica: „kadar vodo ima, vino pije, kadar vode nema, vodo pije. Kdo je to?" Krašovci in Primorci bi bili letos vsi to radi.
Nemškim biciklistom bi tudi ne bilo škodovalo, da so šli prejšnji teden na božjo pot prosit za boljši obisk pri svoji Bijajni veselici, ki je pa bila zelo nesijajna, kajti imeli so znaten primankljaj zato so pa tudi cene za novo predstavo močno znižali in v svojem lokalu nekda povsod prilepili napise; „Aus-verkauf", „Razprodaja".
Narodni pregovor veli: Vsaka reč ima dva konca, sveder pa tri. Ker suša ni sveder, ima tudi samo dva konca, dobrega in slabega. Dober konec imela je za barjane, ki bi se zates ponašali z izvrstno letino, da ni bilo nesrečnega viharja Ugodna pa je bila suša tudi raznim zgradbam, zlasti pa podjetnikom kanala z Vrtače do Ljubljanice in pa gospodi, ki zida na starega gledišča pogorišči svojo »Tonhalle". Žal, da ta stavba mestu n" bode odličen nakit. Glej jo, od koder hočeš, na nobeno stran nema posebno ukusne oblike. Nad vse pa jo kazi Btolpiček sredi strehe. Človek ne ve, kaj je to. Ali ima isti pomen, kakor sedlo na velbljudu, ali je to tabernakel, ali bode ondu transparentna ura, ali pa bode v tej čudni kletki sedeval dirigent, ali pa dr. Keesbacber, da bo uro navijal.
To je brez ugovora kričeč „Schonheitsfehler", arhitektonično neosnovau, kakor tudi vrata pri obe-stranskih bodočih prodajalnicah, katera so nesimetrično nizka. Jaz menim, da se je pri tej zgradbi napravila jednaka hiba, kakor pri deželnem muzeji. Pri zgradbi Rudolfinuma bilo je prostora v izobilji, vender pa so stopnice tako strme in proti vrhu tako ozke, kakor bi človek korakal na Triglava tčme in se moral opirati na dolgo planinsko palico, na krepko gorjačo. A to je menda posebnost Ljubljanska, da so stolbišča navadno neugodna, „exempli gratia" : realka, muzej i. t. d.
vrte 345 gld., b) za guzdoe drevesnice 25 gld., e) za pokončanje škodljivih mrčesov 30 gld., d) za vodovode in vodnjake 400 gld., e) in potne troske posestnikom gozdov v Kropi vsled d. o. Številka 1029/1889 znesek 87 gld., 92»/■ kr , skupaj 887 gld. 92V, kr.
K pokritju se omenja, da je na gldbah za poljske in gozdne prestopke bilo leta 1889. za 408 gld , pri naslovu II Jovsko karte* za 218 gld., pri naslovu III „gl6be za spuščanje privatnih žreb-cev" za 20 gld., in pri naslovu IV „razni dohodki" za 10 gld., torej Bkupaj 656 gld. menj dohodkov nego proračunjeoo.
Deželni odbor razposlal je leta 1889. političnim oblastvom kronovine KranJBke 1956 lovskih listov. Ti so gozdnim pooblaščencem prodala 744 komadov a 3 gld , je 2232 gld., zapriseženim gozdnim čuvajem brezplačno oddala 934 komadov, ostalih 278 listov pa deželnemu  odboru vrnila.
Glede izdaje lovskih listov opaža poročevalec, da se ne drže vsa okrajna glavarstva jednacib pravil. Pozove naj se tedaj vlada, da bode skrbela za to, da se povsod ravna jednako. Največ lovskih listov izdalo je okrajno glavarstvo Kočevsko, Ljub-ljaua mesto 81, okolica 38 — skupaj 119, Logatec 71 itd., najmanj Litijsko 43. Opaža pa se, da brezplačnih lovskih listov je ravno tam največ, kjer je število plačanih majhno. Finančni odsek danes ne stavlja predloga, ker se više dogovori z vlado.
Računski sklep za let« 1889 kaže skupnih rednih dohodkov 3824 gld. — proti proračunjenemu pokritju 4480 gld. — pokritje znaša tedaj manj 656 gld. Prištevši pričetno blagajnino gotovino 1730 gld. 48Vi Je skupnih dohodkov 5661 gld. 55l/, kr.
Redni troski zuašali so: Deželna vinarska, sadjarska in poljedelska šola na Grmu 2400 gld. (kakor je bilo proračunjeno); za deželno-kulturne namene 887 gld. 921/, kr. proti proračunjenim 2070 gld —tu se je tedaj prihranilo 1182 gld. 7Vs kr. — razni stroški znašali so 24 gld. 91 kr. Skupnih Btroškov je tedaj 3312 gld. 88*|| kr. proti proračunjenim 4180 gld., preostanek tedaj pri rednih troških 1167 gld. 161 , kr. Končna blagajnična gotovina znaša po izkazu 2738 gld. 72 kr. — Baš zaradi teh omenjeuih prihranitev omenjal je poročevalec, da neso potrebne.
Poročilo finančnega odseka se vzame z odobravanjem na znanje, dalje se vsprejmo predlog: Dež. odboru se naroča, da se o zadevi lovskih listkov obrne do c. kr. vlade s prošnjo, da se odpravijo nedostatki, ki Bo se opažali glede prodaje teh listkov
Gosp. Povše omenja k nasl. štev. 3 (globe zarad prestopka postave o spuščanji privatnih žeb-cev), da bi se pač radoval, če bi ne trebalo glob iztrjevati. A čul je pogostoma pritožbe, da posamični gospodarji tekmujejo pri konjereji z nelicen cirauimi žebci. Vlada je vsem organom zaukazala, da se strogo pazi na izvrševanje zakona. Posamični
Konvertovanje dolgov je dandanes že zakonom odobreno. Ta dobrota pa ni vsacemu po godu. Gospod, ki Bluzi Temidi, oziroma Temida njemu, imel je pri nekem posestniku uknjiženih nekoliko tisočakov po šest odstotkov. Prijatelj opozori dolžnika, da si lahko breme olajša, kajti pri javnem zavodu lahko preloži dolg tako, da bodo plačeval le po 4Va odstotka. Dolžnik je to tudi storil in ko je vse bilo gotovo, je upniku svojemu pošteno odštel vse dolžne tisočake Ta |>a je bil radi tega zelo razjar jen. To pu radi tega, ker je dandanes teško izpo-sojevati denar na hipoteko po šest odstotkov. Zato je mislil in tuhtal, kako bi -e dolžniku, ki ga je pošteno do zadnjega krajcarja plačal, prav čutno osvetil. To pa je storil tako:
Pisal je neki tvrdki, kateri je bil napomiuuni dolžnik še nekaj dolžen in ga pri njej črnil, da mu gre premoženje rakovo pot in da je treba nemudoma priieti in rubiti, sicer bode vse izgubljeu.. Tako je mislil zadeti dve muhi z jednim udarcem. Prvič osvetiti se, drugič pa pri rubežni zaslužiti. A bivši dolžnik zapazil je pravočasno pretečo mu zanjko. šel k dotični tvrdki ter jej razložil položaj. Tvrdka je uvidela, de je dolžnik vsled konverto vanja le še bolj solveuten in dovolila mu je drage volje obrok, da poravna svoj dolg. Naš BSbylok" pa še vedno išče, kje si bode odrezal poeojeui „iunt mesa". Naj le išče! s.
slučaji prestopkov konjerejske postave naj se naznanjajo.
Poal. in dež. odbornik D e t e I a ogovarja na opazko poročevatca finančnega odseka gosi. Hribarja o prihranitvah pri deželno-kulturnem zakladu. Njemu se zdi napredek, če se množi premoftenje, da se bo tako moglo kaj več storiti. Deželni odbor, ni kriv, če se ni več porabilo v ta namen, ker ni došlo več prošenj od občin.
Poročevalec Hribar odgovarja, da nikakor ni nameraval izrekati graje deželnemu odboru, a hraniti pri tacih stvareh, pri vsotah, ki so namenjene za napredek v gospodarstvu se mu ne zdi potrebno, ker so te vsote baš namenjene, da se porabijo sproti za deželno kulturne namene, za katere dežela daje na tisoče in desettisoče. Pač slabo bi bilo, če bi imeli na razpolaganje samo omenjenih 2070 gld. Z izjavo posl. Povšeta se strinja popolnoma.
Pri proračunu stavlja finančni odsek predlog: Deželnemu odboru se naroča, da naznani prihodnjo spomlad vsem županstvom s posebno okrožnico, da se bodo delile nagrade za dokazane količine pokončanih h r o š če v.
Predlog se vsprejme. (Konec prih.)
Deželni z"bor istrelcl.
Znano je, da je italijanska večina minolega leta ovrgla jednoglasno volitev poslanca Mandiča, da je vsled tega odpovedal se ž njim voljeni posl. Jenko, da dež. glavar te odpovedi ni hotel pripo-znati, ker je bila v zboru izrečena v slovenskem jeziku, a da je namestništvo vender razpisalo novo volitev za ob.i poslanca, ki sta bila zopet jednoglasno izvoljena, dasi so Porečki Iahoni posebno v Podgradski občini, kjer županuje g. Jenko, vse mogoče storili z denarjem, hujskanjem, lažmi, obrekovanjem in jednacimi častnimi sredstvi, da bi vsaj jednoglasnost preprečili.
O novi izvolitvi imenovanih dveh poslancev poroča zdaj deželni odbor zboru. Iz tega poročila posnamemo nekatere podrobnostij, da se vidi, kaj mora vse služiti v pokritje nesramnosti sedanje večine dež. zbora istrskega. a
Poročilo pravi, da je dež. glavar iz časnikov poizvedel, da se je posl. Jenko odpovedal in da ga je z uradnim dopisom vprašal, je li to res, ker ni v zapisniku dotične seje! *)
Posl. Jenko da je odgovoril, ogibaje se, dati jasen odgovor. **) Zato je dež. glavar c. kr. namestniku prijavil, da treba razpisati nadomestno volitev za jeden mandat (Mandićev). A namestnik da je razpisal volitev za dva poslanca, kateremu činu dež. odbor ugovarja, ker da sme c. kr. namestnik volitev razpisati samo takrat, ako dež. glavar naznani, da je dotično mesto izpraznjeno. ***) Po tem navodu motri deželni odbor volilni čin in konstatuje, da je bila volitev jednoglasna. Ugovarja, da so bili v Materiji in Podgradu v volilnem komisijonu možje, ne da bi imeli pravico glasovanja. ***♦)
Krono svojemu poročila pa postavlja deželni odbor s tem, da se sklicuje na došli mu laž nji vi a n O n i m n i rekurz, v katerem se navaja cela vrsta bediistoč s čudno nesramnostjo. Mej drugim navaja se tudi, da sta obećala preč. gg. dekan in kapelan onim volilcem, ki bi za Jenkovo stranko glasovali, vsacemu po 50 kr. in obed. Dokazano je, da so tako delali baš zapeljani „nasprotniki" z denarjem, poslanim jim iz Poreča, kjer se tako lepo gospodari z deželno blagajno!
O volitvi volilnih mož ne treba nam druzega omenjati, nego da jih je vodil c. kr. okrajni glavar Jettmar, kateri bi vse raje, nego se sprijaznil z načeli, ki jih zastopa posl. Jenko.
Bas ko se je omenjeno poročilo predložilo dež. zboru, vršila se je v Podgradu občinska volitev. Ohčinarji, ne da bi vedeli za to poročilo, odgovorili so nanj tako odločno, da bode luhonom, ako imajo
*) Zakaj bb ni zabeležilo P
**) Skliceval se je na zapisnik. — Oba lista, dež. glavarja vprašanje In posl. Jenka odgovor, bila sta priobčona v „Nasi Slogi".
***) Gola resnica. A zakaj ni dež. glavar naznanil, kakor je njegova dolžnost, da se je posl. Jenko, ako tudi v slovenskom jeziku, odpovedal?
**'**) Vol. red terja, da je vtem komisijonu občinsko sturejšinst vo. Ako je torej kdo izmed starejSin, da nema glasu v dotičnom volilnem tclu, je naravno, da ne glasuje, a v komisijonu je vender vsled določbe zakona.
kaj častnega čuta v sebi, za vselej prešlo, žaliti se z njimi in obrekovati jih. V vseh 3 volilnih razredih bila je volitev jednoglasna in voljenih je 30 odbornikov in 15 namestnikov, katere je g. Jenko priporočal. Ude-Iežitev pri volitvi pa je bila tako velika, kakor se nikdar poprej.
Za narodno šolstvo v Gorici.
Odbor političnega društva  „Sloga€ razpošilja slovenskim rodoljubom po Goriškem naslednji poziv!
Splošno je priznana resnica, da čegar je mladina, tega je prihodnost; zato vidimo povsod velikanski boj, ki se bije z namenom, da bi mladina postala pristopna tej ali oni moči. Posebno Slovencem gode" se v tem oziru velike krivice, ker njihovi deci se na mnogih krajih ne daje prilika, da bi se mogla vzgojiti in poučiti na temelji Bvojega rojstva in roJ8tveuega svojstva, temveč se vabi ali celo sili v učilnice in vzgojevalnice, v katerih se mora preleviti, sleči svoje rojstvo ter obleči nekaj, kar ni njeno, kar jo pači, kar jo duševno zastrupi in raz-draži, da je pripravna za nazore in čine, katere rnora studiti in obsojati vsak zvest državljan, veren kristijan in pošten človek.
Takih nevarnostij tudi v Gorici slovenska mladina ni povsem prosta, kakor kaže zgodovina zadnjih in sedanjih let v veliko žalost dobro mislečim ljudem. Zato je društvo „Sloga" že pred več leti ustanovilo v Gorici slovenski otroški vrt in dekliško šolo, ki se je pred leti razširila v dvorazrednico. Kako potrebna sta bila ta zavoda, v katerih se odgoj uje mladina v katoliškem duhu in na temelji naravnih, od vseh vzgojevalcev kot jedino pravih priznanih postav, kaže obilo število otrok, ki leto za letom pohajajo ta zavoda, ter potreba, d a s e je do zdaj obstoječadvo razredaica letos razširila v trorazrednico, ker drugače bi bilo moralo šolsko vodstvo odpustiti mnogo deklic, ki so prenapolnjevale dosedanje prostore. Toliko otrok prihaja v domača zavoda brez sile, brez vabila, brez iskanja. Koliko bi jih prišlo, ako bi se pa roditelji in varuhi opozarjali na lepo priliko, poskrbeti svojim otrokom pouk in vzgojo, kakeršna jim pristoja po naravi, človeka prvi in najbolji učiteljici? Otroških vrtov bi moralo nastati veliko več in sedanjim razredom dekliške šole bi se morali dodati še drugi.
Ali žal, da gmotni oziri zavirajo hitreji napredek in da uzročujejo celo za ohranitev tega, kar obstoji in kar se je letos dodalo, podpisanemu odboru mnogo skrbi j. Društvo nema rednih dohodkov razen društvenine svojih članov, katera pa niti približno ne zadoščuje za vzdrževanje rečenih zavodov; toliko manj pa za ustanovo novih ali za daljno širjenje obstoječih. Kar pomanjkuje, dobiti se mora vsled § 7. b. pod imenom prostovoljnih daril. Od radodarnosti društvenikov in drugih rodoljubov bo tedaj odvisna usoda prekoristnih naših zavodov. Ali tudi radodarnost ne more biti brez pravila in reda, ako hoče doseči svoj uzvišeni namen; marveč se mora pokoriti redu, po katerem je darovalcu znano, k od a j in koliko hoče podariti, društvenemu odboru pa, kedaj in koliko podpore more pričakovati, da more uravnati proračun svojih stroškov na gotovi podlagi in ne brez nje. Zato je odbor v svoji seji 9. t. m. spoznal kot najprimernejši način, po katerem se morejo društveni zavodi podpirati, redne doneske, katerih darovalec toliko ne občuti, ker bo razdeljeni na manjše vsote, a na katere društvo vender z gotovostjo računi, ker so obečani.
Vsled tega obrača se uljudno podpisani odbor do Vašega p. n. blagorodja z nujno prošnjo, da bi z ozirom na preblagi namen, ki ga imata društveni otroški vrt in dekliška šola v Gorici, ter na nedostatnost društvenine za njih vzdrževanje, blagovolili odloČiti se za redno po d p o ro navedenih zavodov ter naznaniti mu, vkolikihzneskih in v kakih obrokih (mesečnih, dvomesečnih, četrtletnih, polu-letnih, letnih) hočete podpirati Šolstvo mej Slovenci v Gorici. Ako stanujete v mestu, pride do Vas po odgovor poseben odborov pooblaščenec; ako bivate na deželi, ste uljudno prošeni, odgovoriti podpisanemu odboru pismeno ali po ustnem sporočilu ali pa naznaniti odgovor društvenemu poverjeniku onega kraja. Odbor bo vsprejemal radodarne doneske po pooblaščencih, po poverjenikih ali potom poštne hranilnice.
l^T Dalje v prilogi.
Priloga „Slovenskemn Naroda" St. 240 18. oktobra 1890,
• Nadejaj« se najugodnejše rešitve svoje v prid in korist slovenskih prebivalcev v Gorici stavljene prošnje, izreka Vam podpisani odbor že naprej svojo najtoplejšo zahvalo.
V Gorici. 12. oktobra 1890. Za Slovensko narodno-poiitičao dtuštvo „Sloga"
odbor.
Prav bi bilo. ako bi tudi iz drugih dežel priskočili našim Goriškim rojakom na pomoč, kajti njih borba proti zagrizeni laški sinjoriji je zares težavnu. Gorica je jako važna postojanka za nas Slovence. Ž« zdaj je dobra tretjina prebivalstvu slovenska, a ker je Gorica središče dežele, ki je po veliki večini slovenska in ki brez Slovencev ne more napredovati in večina njenih prebivalcev ne živeti, ne smemo pustiti, da se bodo polaščevali slovenski prebivalci, ampak ohraniti jih moramo narodnosti slovenski, ter s tem krepiti slovenski živelj goriškega mesta...... In ni li mogoče, da v Gorici
pridejo kdaj na površje tisti, ki so postavili „v gorici" in pod njo prve koče, ter jej dali ime?
Zato delajmo, bodimo požrtovalui, dokler nam vsem skupaj ne posije solnce milejše bodočnosti. Pomagaj vsakdo, kdor more le par desetič položiti na žrtvenik domovine, ki kliče vee Slovence v obrambo svojih zapuščenih sinov v solčni Gorici, ki morajo sami skrbeti za svoje ljudske šole, do katerih imajo po naravnem in šolskem zakonu popolno pravico. — Mi na Kranjskem, ki smo v marsičem na boljem, imejmo vedno pred očmi, da čimbolj se širi tujstvo ob periferijah Slovenije, toliko bolj preti nevarnost tudi nam! Zavarujmo Bi meje, potem se nam tujstva ne bo treba bati! — Upamo, da se na celem Kranjskem dobi 100 mož, ki obljubijo goriškej »Slogi" stalne mesečne doneske, če tudi le v deseticah, a na katere se bode moglo z gotovostjo zanašati. Svojim bratom v solučnej Gorici pa želimo obilo blagoslova v plemenitem narodnem delu!
Politi en i razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 18. oktobra. O notranjem, položaji.
„Przeglad" je izvedel, da so vesti o mini-sterski krizi neosnovane. Dunajski oficijozni dopisnik tega lista pa piše, da bode vlada nadaljevala svojo dosedanjo politiko, naj Mladočehi še tako rujejo. Nemce bode poskušala pregovoriti, da se udeležb češke deželne razstava. Najvažneje predloge o spravi, bodo se odložile za bodoče državnozborsko zasedanje. Morda se znova snidejo konference, da se posvetujejo o spravi, ali vlada se jih oficijelno ne bode udeležila. Morda se razpusti tudi češki deželni zbor. Predno se zopet snide deželni zbor, bodo državno-zborske volitve, in od njih izida je zavisno, kaj bode storila vlada.
Drugi poljski listi pa največ napadajo Mlado-čehe in zatrjujejo, da Poljaki bi se ž njimi družiti ne mogli, ker tirajo rusofilsko politiko. Po tem takem bi bilo vzajemno delovanje vseh Slovanov avstrijskih nemogoče. Od naših mejsebojnih nasprotstev bodo pa imeli največ koristi le Nemci. Žal, da je tako! Priprave xa. državnozborske volitve.
Neugodni izid deželnozborskih volitev na Dunaj* je jako ostrašil liberalce. Ker se boje, da pri bodočih državno-zborskih volitvah ne bođo imeli večje sreče, je več Dunajskih Židov že imelo posvetovanje o agitacijah za državno-zborske volitve. Sklenili so, da se agitacije takoj prično, da bodo za volitve bolje pripravljeni. Agitacijski odbori bodo kar nadaljevali svoje delo. Dunajski kristijani bodo pa sedaj tudi prisiljeni za časa pričeti z agitacijami. Več mesecev pred volitvami bodo na Dunaji torej agitatorji volilce vznemirjali in je zatorej pričakovati pri državnozborskih volitvah še hujše borbe, nego je bila pri deželnozborskih.
Občna volilna pravica. Demokratje Dunajski začeli so že agitovati za občno volilno pravico. Dne IG. prihodnjega meseca bodo imeli velik shod, v katerem bodo sklenili peticijo na državni zbor za uvedenje občne volilne pravice. Dobro bi bilo, da bi se podobne peticije sklepale tudi drugod, zlasti po slovanskih deželah, ker smo zlasti Slovani s sedanjimi volilnimi redi prikrajšani.
Viianje države.
Mazpor me) patrijarhom in Porto. Grški patrijarh in Porta sta se do dobrega sprla. Razmere so jako napete mej patrijarhatom in Porto, od kar so se izročili berati bolgarskim škofom. Kaj je uzrok najnovejšemu razporu, ne vemo. Govori se, da je patrijarh zahteval, da Porto ne imenuje nobenega novega bolgarskega škofa, Porta pa se ni hotela v tem oziru nič vezati. Patrijarh je na to zaukazal, da ostanejo cerkve zaprte, dokler se Porta ne pobota ž njim. Ta borba je pa turški vladi gotovo neprijetna, ker je v Turčiji več
milijonov pravoslavnih, mej katerimi se bode sedaj pokazala velika nevolja. Liberalni listi dolže Rusijo, da hujska patrijarha, da dobi kak uzrok, da se umeša v notranje turške zadeve, seveda dokaza za svojo lahkomiselno trditev pa ne poveđć.
Izseljevanje iz Poljske. „Novoje Vremja" je izvedelo, da se kmetjo v velikem številu izseljujejo iz Poljske v Brazilijo. Nekatere vasi so že skoro popolnoma prazne. Tudi poljski listi vedo mnogo povedati o tem izseljevanji. Kaj j« povod nezadovoljnosti poljskih kmetov, omenjeni ruski list ne pove. Najbrž jih izvabljajo v Ameriko razni agentje. Posestva od Poljakov največ pokupujejo ruski Nemci in se tako množi nemški živelj ob zapadni meji.
Kongres nemških socijalnih demokratov je vsprejel resolucijo, da štrajki in bojkotiranje ni priporočati pri sedanjih neugodnih razmerah. Koristneje je, če delavci začno snovati zadruge, katere bodo napravljale delarnice, ki bodo njih skupna last. S tem bodo ložje pritiskali na kapitaliste, nego pa s štrajki. Že obstoječe zadruge naj se podpirajo in nove snujejo.
Portugalsko in Anglijo. Nova portugalska vlada je takoj odložila zborovanje zbornic za nekaj časa. V tem pa hoče začeti z Anglijo pogajanja, da bi se nekoliko premenila angleško-portugalska pogodba. Njeno prizadevanje pa najbrž ne bodo imele nobenega uspeha, ker Anglija se hoče trdno usesti v Afriki in zlasti vso trgovino dobiti v svoje roke.
Dopi
X UoriHkegu 16. oktobra, [lzv. dop.] Da je bil shod slovenskih poslancev v Ljubljani velikega pomena, o tem ne dvomi v nas nobeden zaveden rodoljub, kakor tudi o tem ne, da je bil jakn potreben. Složno postopanje poslancev iz vseh pokrajin, kjer Slovenci prebivajo, jeditii je pogoj boljši bodočnosti Slovencev. Ali uspešno bode složno postopanje poslancev le tedaj, ako jih bode podpiralo slovensko ljudstvo v njihovih podjetjih. Pecajmo se danes malo s slovenskim uradovanjem pri c. kr. oblastih na Goriškem.
Koj od začetka moramo izpovedati, da smo v tem oziru vsak dan na slabšem. Slovenske uloge postale so danes veliko redkejše, nego so nekdaj bile.
Rešuje se pa posebno od strani političnih oblustev skoro izključno v nemškem jeziku — da, celo slovenskih obrazcev na dvojezičnih tiskovinah se ne izpolni in to osobito pri odlokib, zadevajočih — hišni davek — dohodarino in pridobnino. Nedkaj gledalo se jo v nas na to strogo in vračalo se je take rešitve oblastvom, danes vsprejemajo se z vso pohlevnostjo. Da celo možje, ki ho sicer pri vinu narodnjaki in se sem ter tja puste voliti celo v odbore političnih društev, poslužujejo se kolikor sami, toliko po svojih pravnih zastopnikih pri c. kr. oblastvih italijanskega ali nemškega jezika.
In če se celo mož, ki je svoje čase odločno zahteval ravnopravnost našemu jeziku pri c. kr. uradih, po taborih, po volilnih shodih in celo v parlamentu, ko zagovarja svoje in svojih varvancev interese — pri sodiščih in sploh, poslužuje vsakega druzega jezika samo slovenskega ne, potem 8i vsak lahko misli, kako je spoštovan naš jezik pri c. kr. uradih na Goriškem. Pripetilo se celo, da je uprav take vrste slovenski narodnjak slovenskega uradnika ovadil, ker mu je vpijočemu, da od uradnije slovenskih dopisov ne dobiva, javno očital: kako da more zahtevati, da c. kr. urad na njegove nemške uloge pošilja slovenske rešitve. Da s se takim postopanjem daleč ne pride, da se vsako še tako Bložno postopanje naših poslancev razbiti mora ob apatiji takega ljudstva, zato pač ne potrebujemo več dokazov.
Kaj pa je posledica temu? Posledica temu je Žalostna resnica, da so pri takih okolnostih, dobri V8akeršni uradniki, naj si bodo zmožni jezika, ki ga ljudstvo govori ali pa ne. Posledica takej gorostasni mlaČDOsti so dalje prežalostne razmere, v katerih bo danes na Primorskem nahajajo uradniki, ki bi radi pravični bili težnjam slovenskega ljudstva- Posledica takemu popuščanju v zakonu zabeleženih slovenskih terjatev — rodi konečno okrožnice — kakeršna je bila ona — katero je izdal koncem leta 1888 baron Pretiš, kot predsednik c. kr. finančne direkcije, vsem podrejenim finančnim uradom in davkarijam, po katerej se na slovenske uloge samo italijanskih rešitev, izdajati ne sme, dočim so nemške rešitve na slovenske uloge pripoznaue kot popolnoma umestne. Mi so bodemo s časoma še pečali s tem predmetom,
malo trkanja na svoja prsa, sem ter tja pa tudi nič ne škodi.
Ww. Zagreba 14. oktobra. [Izv. dop.] Odkar sem zadnjič pisal, dogodilo se ni nič posebnega. Umrl je, kakor sem Vam brzojavil, Josip Miškato-vič, ki ie v našem politiškem življenji igral znamenito ulogo. Za dobe Itaucbove odličen boritelj proti Rauchu, pridružil se je kasneje stranki, ki je o svojem času držala Raucha in danes nadaljuje isti smoter v pohujšanem izdanji. Sprevoda Miška-tovićevoga udeležilo se je samo 10 do 15 dostojanstvenikov, ostali bili so uradniki. Nobenega društva ni bio v sprevodu, niti jedne zastave. Niti jedna sožalnica ni došla, izimši banova na pokojnikovo mater. Pri pogrebu tudi ni bilo nobenega govora Nehote pr emišljal je svet, kakšna čast bi se bila izkazovala Miškatoviču, da je ostal isti, ki je bil za Raucha in kako bi vsa dežela tugovala za njim. Dal Bog, da bi pogreb Miškatovičev bil drugim* lekcija, da sprevidijo, kako narod knznuje one, ki mu neso bili zvesti.
Tukaj vzbudila je veliko senzacijo vest, da so hrvatski zastopniki  na skupnem  zboru položili venec na spomenik Aradskih  madjnrskih junakov. Za gotovo je g. Vukotinovič, predsednik klubu ve čine, v krogu  znancev in prijateljev najodločneje zanikava! to vent in obetal,  da bode v tem zmislu dal izjavo v „Narodne Novine".   No  ta izjava se je zamau pričakovala.  Vrhu tega prišla je čez toliko dnij izjava v uradnem listu, da  je „zajednički sabor" položil venec, a da se hrvatski poslanci temu neso protivili. Lahko je  pogoditi razlog, zakaj bo je ta izjava toli zakasnila. Ban bil je odsoten, a naša večina brez bana ničesar ne .stori. — Po skoro trimesečni   odsotnosti  povrnil  se je ban predaiuočnjim.  A nikarte misliti, da se je povrnil, da ostane. Ne, kmalu odpotuje zopet na poroko Bvojega brata. Zaradi tega snide ae deželni zbor, ki je imel pričeti predvčeraj, še le dno 25. t. m. To je kaj Čuduega. Ako je dežela tri meBece mogla ostati brez bana, zakaj bi zbor brez njega ne mogel razpravljati? Sicer gre pa z banom  in brez bana, vedno Blabo. Današnja sistema hotela je decentrali z o vati upravo, a kaj je opravila? Deeeu-tralizoval se je obsolutizem. Vsak veliki župan, vsak okrajui predstojnik je v krogu svojem absolutističen gospodar, — dočim je prej bil jeden jedini.
V Pešti bil je pretekle dni oddelni načelnik notranjih zadev, g Stankovič. Govori se, da jeondu sodeloval pri sestavi kraljevskega reskripta, s katerim se bode „sabor" pozval, da imenuje regni-kolarno deputacijo, ki bode razpravljala z regni-kolarno deputacijo ogersko o zemljiško-odvezneni zakladu. — V kratkem bode v Oaeku deželnozbor-ska doponilna volitev. Kandidiral bode banov brat. Hvala Bogu, ta kandidatura hu ne bode mirno vršila, ker je nekaj potreslo našo opozicijo, ki se je odločila kaudidirati odličuega opozicijoualca dr. Neu-manna, ki ima mnogo upanja, da prodere. To bi bila lepa zmaga. Položaj v Oseku osvetljuje naš položaj. Načelnik B. ima v občinskem svetu protivnike, ki so po več nego jednoletnem strajkovanji sklenili, da bodo sodelovali pri občinskih sejah, ako jih hode skliceval veliki župan. Načelnikovi pristaši pa se sedaj nečejo odzivati velikega župaua poziva, marveč hote", da jih pozivlje načelnik. Ako to neso nenormalne razmere, potem ne vem, kakšne razmere zaslužujejo to ime. In vlada ne ve, ali pa neče, kako bi to predrugačila.
Vi ste že javili, da je „sudbeni stol" zavrgel sodbe okrajnega sodišča, po katerih je bil „Obzor" obsojen na 2700 gld. izgube na kavciji, urednik na mesec dni zapora. Zaradi tega pa nikarte misliti, da se bode vsled tega z opozicijskimi časniki blažje postopalo, ampak suuje se za kulisami nekaj proti poroti. To se jasno vidi iz člankov uradnih in polu-uradnih listov, ki se bavijo s poroto.
Xx Ilir.Hlce Bistrice 15. oktobra. (Izv. dop.] Nemila smrt nam je zopet vzela iz naše srede moža, po katerem vse plače; našega Škendra L i č a n a ni več moj živimi, dolga bolezen, ki je končala z vodenico, mu je pretrgala nit življenja. Rajnik bil je poštenjak prve vrste, vesten trgovec in iskren narodnjak. Ni se mu smililo niti časa nit* denarja, kadar je šlo za narodno podjetje. V naši občini županoval je jed naj s t let. Za njegovega župano-vanja napravili smo nov zvonik, nove zvonove in uro. S svojim poštenim in prijaznim postopanjem pridobil si je splošno zaupanje in spoštovanje. V poljedelstvu bil je uzgleden. Kmetom je veliko koristil in podpiral jih mitn-ijilai in z dobrimi sveti,
zato gaje ljudstvo sploh imenovalo ,n aš oče*. Ta prelepi naslov je pa tudi v polni meri zaslužil, ker rešil je marsikoga iz nadlog in iz oderuških rok. Zato ga bode tudi ves okraj zelo in dolgo pogrešal. — Zapustil je soprogo in G otrok, ki milo žalujejo po uzornem očetu. Bodi mu zemljica lahka
Občan.
Iz Metlike 17. oktobra [Izv. dop] V torek dne 14. t. m. je strašen ogenj farno vas Radovica, jedno uro od Metlike oddaljeno, upepelil. 30 hiš s vsemi drugimi poslopji, ves letošnji pridelek, vse pohištvo, posodje in orodje, tudi mošt in staro vino je strašanski požar uničil. Ludje nemajo sedaj ne stanovanja, ne hrane, ne obleke, ne krme za živino, ne hleva, ne denarjev, sploh nič se ni rešilo. Beda je strahovita. Požarna bramba je pač hitela na pomoč revežem, ali kaj so hoteli storiti, ker vode ni bilo niti kaplje in od hude suše strehe in lesena stanovanja tako usušena, da je najedenkrat več hiš bilo v plamenu. Posestnik Makar iz Metlike, kateri je tam vino imel, je kacih 100 bokalov daroval, da so rjuhe močili in na strehe metali, da ni ogenj še to drugo požgal, kar je še ostalo. Jeden nesrečnežev je imel trop letošnje tergatve v kadi. Pustil je kad prevezniti, da je mošt vun iztekel, samo da si je kad prihranil. Jednemu je živeža v vrednosti za 400 goldinarjev zgorelo, tudi nekaj denarja se pogreša in jedna krava je končana.
Tudi več oseb je jako opečenih. Jednemu je sod vina zgorel. Zavarovanih je nekoliko, večjidel menda ne. Revščina je nepopisna še bolj, ker zdaj na zimo nimajo ljudje druge obleke, nego kar so na sebi imeli. Bogu se tisočkrat smili. Naj Bog i dobri ljudje pomagajo ! — e —
Domače stvari.
— (Presvetli cesar) podaril je šolski občini Šmartiu v Tuhinjski dolini za zgradbo šole 250 gld.
— (Deželni zbor štajerski) volil je v železniški odsek g. M. Vošnjaka.
— (Imenovanje.) G. deželni predsednik baron VVinkler imenoval jo atavbinskega praktikanta g. Antona Žužka atavbiuskim pristavom.
— (O sobne vesti.) Poštua konceptua praktikanta Henrik Ho f fer in Herman Pattai imenovana sta poštnima koncipistoma v Trstu
— (Zanimivost.^ Izmej vseh 17 deželnih zi-orov je Tržaški jedini, kateremu predseduje Žid (Luzatto).
— (Občni zbor „Glasbene Matice".) Opozarjamo čitatelje, kateri so člani tega društva, še jedenkrat na občni zbor, ki je danes zvečer ob 7. uri v društvenih prostorih (nekdaj Permetova hiša) v Špitalski ulici.
— (Odbor društva „Sloga") imel jedne 9. t. m. svojo drugo sejo, v kateri je priznal staro društveniško pravico sedmorici, ki ni bila puščena k zadnjemu občnemu zboru, ter vsprejel 417 novih udov, ki so bili večinoma oglašeni za časa prejšnjega odbora. „Sloga" šteje sedaj f)20 udov iz vseh krajev Goriške.
— (Častnim članom) imenovalo je, kakor smo že naznanili, slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec" velezasluženega glasbenika in skladatelja našega g. Antona Nedveda. Jutri izročila mu bode deputacija krasno izdelano častno diplomo, katero je prav okusno izvršila „Narodna tiskarna". Diploma je danes in jutri zjutraj videti v prodajalnici g. Kol man a na velikem trgu.
— (Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) je imelo 15. oktobra svojo XL. oziroma 1. sejo po letošnji skupščini. — Na-vzočni: Prvomestuik Tomo Zupan. Odborniki: Dr. vitez Bleivveis, Ivan Hribar, Matej Močuik, Ivan Muruik, Luka Svetec (podpredsednik), dr. Vošnjak (blagajuik) Andrej Zamejec, Anton Žlogar (zapisni-nar). — Od nadzorništva: Oroslav Dolenec, dr. Fran Papež. — Prvomestnik poživlja, naj se vodstvo konstituira v smislu §. 18 družbenih pravil. Izvoljeni so prejšnji opravitelji, kakor so zgoraj zaznamovani ki hočejo še za naprej svoje moči posvetiti družbi. — Po nasvetu blagajnikovem, ki poroča o denarnem stanji, odobri se več podpor za dijaške kuhinje in društva. — Nekaj prošenj za podporo se odbije ker se ne vjemajo z družbenimi pravili. — Za Tržaške šolske zavode ukrene se potrebno, — Družbeni „Vestoik" IV, bode se v kratkem razpošiljal z vsprejemuicami vred vsem podružničnim načelui-štvom za blagohotno razdelitev mej društveuiko. —
Zapisnikar naznanja, kako so bile  tekoče zadeve rešene.
— (Za četrto tukajšnje porolniško zasedanje) pozvana sta deželnega sodišča predsednik g Fran Koče var prvomestuikom, nadso-dišča svetnik, g. dr. Adalbert Gertscher namestnikom.
— („Slovenski Pravnik") prinaša v 10. štev. nastopno vsebino : 1.0 poverjanji prič v prestopnih rečeh. 2. K. Lubec: O sedanjem pozvedo-vanji za odmero dohodarine I. razreda. 3. Dr. Fr. Zupane: Iz sodno-zdravniške prakse (Dalje), t. Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. (Šest slučajev). 5. Iz upravne prakse. (Dva slučaja). 6. Književna poročila. 7. Drobne vesti.
— Glavni odbor ces. kr. kmetijske družbe kranjske razpošilja ravnokar svojo uprav-niško poročilo za 1. 1889. Iz poročila je razvidno, kako vrlo napreduje ta družba in kako muogostran-sko ter živahno je njeno delovanje. V 1. 1889. je pristopilo družbi 205 novih udov, a njen denarni promet znaša skoraj 40.000 gld., in kakor poročilo pravi, dosegel je v tem letu že sedaj 100.000 goldinarjev. Veselo je konstatovati, kako ugodno se rešijo vsi ukrepi družbenega občnega zbora, zato pa toplo priporočamo kmetovalcem pristopiti k tej za nje prevažni družbi ter se udeleževati družbenih občnih zborov, kader morejo premnogo svojih želj razodeti ter delovati na to, da se uresničijo na korist našega kmetijstva. Poročilo na dalje omenja hitro razširjanje „Kmetovalca" ne le na Kranjskem, ampak mej Slovenci sploh, popisuje, kako je družba pospeševala posamezne panoge kmetijstva v 1. 1889., daje posnetek iz družbinih računov, iz katerih je razvideti, da ima družba konci 1. 1889. 35.710 gld. premoženja in poslednjič daje izvestje o družbenem poskuševališči, ki je sedaj uzorno urejeno.
— („Kmetov al ec") ima v 19. št. nastopno v.sebino: Kranjski odlikovanci na dunajski kmetijski in gnzdarski razstavi. — K občnemu zboru. — Poučen izlet na grajščini Rakovnik in Mokronog, — Vin) ameriških trt. — Razne reči. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
— (Po poročilu do trgovske in obrtniške zbornice) prodajejo se na novih tedenskih semnjih, ki so vsako sredo v Zagrebu, razen živil in maloobrtnih izdelkov tudi deželni pridelki, potem rogata živina, prašiči, konji, druge domače živali in perutnina, in sicer je teh rečij veliko in navadno dobrih na prodaj. Vsled prošnje trgovske in obrtniške zbornice v Zagrebu opozarjajo se kupci na te semnje.
— (Deželna kmetijska šola, sloven h k i oddelek, v Gorici) sklene šolsko leto koncem meseca oktobra in 17. novembra se začne nov dvoletni tečaj.   Letos je bilo na zavodu s početka 14 učencev,  mej  letom sta dva  zapustila zavod, tako da je do konca ostalo 12 rednih učencev, kateri so v vsakem oziru  spolnjevali  svojo dolžuost. Gosp. voditelj nas zagotavlja, na ni imel, odkar poučuje na kmetijskih šolah, še tako pridnih učencev, kakor letos.   Da dobijo mladenci v tem zavodu to liko glede na teorijo, kolikor glede na prakso prav dobro podlago,  dokazuje  nam   to, da tisti, kateri prehajajo  od tukaj  na Klosterneuburško vinarsko šolo, kjer se zahteva za vsprejem dovršitev spodnje gimnazije ali realke, dobro izhajajo. Lanska trojica t. j. gojenci Gombač,  Trampuš in KUrner so pa prvo  leto   v Klosternouburgu   s   prav dobrim uspehom   dovršili.   —   Druga   dva učenca pa, gg. Bratina in Grbec sta kot kmetijska opravnika, prvi pri plemeniti gospej Dorotka v Dubrovniku v Dalmaciji, drugi pa v Dobrem na graščinskem posestvu gosp. grofa Baguer a, kjer opravljata svojo službo v  popolno zadovoljnost gospodarjev. Vinogradi kmetijske  šole  so bili letos bogato obloženi z zdravim  grozdjem;  šola je pridelalo na 1 oralu 126 O0 prvršjačez 110 bektl. vina, katero je v vsakem oziru  prav  dobro.   Žita in krompirja je bilo mnogo; tudi jesenski poljski pridelki so dobro obetali, da jih  ni sedanja suša  na polovica uničila. Drevesnica se je namnožila mej letom za 6600 cepljenih drevesc raznih vrst. V hlevu je zdaj 16 glav goveje živine večinoma belanskega plemena, namreč 7 krav, 4 junice, 2 bika,  1 bikič  in par volov, v obče zares  prav  lepa živina,  kakeršno je veselje rediti v hlevu. Sploh je zdaj cela šolska kmetija v takem redu, kakor  se spodobi v takem zavodu — tako da sme dežela na njo ponosna biti. Zato priporočamo  našim posestnikom, naj  si jo ogledajo,
kedar pridejo v Gorico, saj najdejo na njej marsikaj, kar jih bo ne samo zanimalo, ampak tudi izpodbu-dilo k napredku. Se topleje pa priporočamo kmečkim posestnikom, kateri imajo sinove, odmenjene za prihodnje gospodarje domaČim kmetijam, naj jih pošljejo par let šolat so na kmetijski zavod; Baj to stane malo, ne glede na to, da je vzdržavanje po deželnih štipendijah olajšano, koristi pa lahko mnogo za celo življenje. »Gor. gosp. List."
— (Razpis dobave rži, ovsa in pšenice.) Za leto 1891. bode c. in kr. intendanca 3. vojnega oddelka v Gradci kupila: za vojaški oskrbovalni magacin v Gradci 3200 eventualno še 340 metriških centov rži in 9500 metriških centov ovsa; za magacin v Mariboru 7220 eventualno še 1870 metriških centov ovsa, za erariško skladišče moke v Mariboru 11.350 metriških centov pšenice, 25.120 metriških centov eventualno še 1560 metriških centov rži; za magacin v Celovci 2350 metriških centov rži; za magacin v Trstu 420, v Gorici 1760 in v Pulji ;>50 metriških centov ovsa. JNatančneji pogoji pregledajo se v vojaškem oskrbovalnem ma-gacinu v Ljubljani, razpis pa tudi v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. Ponudbe s 50 kr. marko kolekovane poslati je v obliki pisma do 20. oktobra t. 1. 10. ure dopoludne c. in kr. inten-danci 3. vojnega oddelka v Gradci.
— (Pasji kontu mac) proglašen je v sledečih krajih Novomeškega oh raj nega glavarstva: Hudenje, Račje, Selo, Blato, Črni Potok, Velika in mala Samica, Vrbovo, Dul, Rodne, Gorenje in Dolenje Medvedje, Premštal, Prapreče, Paradis, Pekel, in Križ v občini Trebnje ; Mrzla Luža, Iglenik, Gorenji Podboršt in Golek v občini Velika Loka, potem Brezovica, Škerjance, Dolenja Samica, Gorenja vas, Zagorica, Dolina in Gomila v občini Mirna in si er do 28. decembra t. I.; dalje Žužemperk, Deča vas, Draška vas, Klečet, Šmihel, Dečeča vas, Bud-ganja vas, Stranska vas, in vse na levem bregu Krke ležeče ozemlje občine Žužemperk ter vsa občina Zagradec do 2. januvarija 1891. I.; naposled v vsej občini Krka in Muljava Litijskega okrajnega glavarstva do 2. januvarija 1891. 1.
— (Zgubil je) raznašalec „Slov. Naroda" 25 gld. mej potjo od „Narodne Tiskarne" pa do glavne davkarije. Pošteni najditelj se uljudno prosi, da izroči dotično svoto proti primerni odškodnini v piBarni  „Narodno Tiskarne".
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Berolill 17. oktobra. „Reichsanzeiger" je pooblaščen preklicati vest, da bi bil cesar vojnemu ministru izrekel živahno obžalovanje zaradi dogodka v Cottbusu, kjer je straža nekoga ustrelila.
Kolonj 17. oktobra. „Kolnische Ztg.a javlja iz Peterburga : V raznih mestih po provincijali preklical se je ukaz ob iztiranji Židov, ki smejo za zdaj še ostati. Nov židovski zakon bode o tem določeval. Za vse okraje na meji petdeset vrst na široko, se iztiranje ni preklicalo.
Dunaj 18. oktobra. Arčeraj ponoči naznanilo tramvajsko ravnateljstvo s plakati po naročilu policijskega ravnateljstva namestnikovo naredbo, ki pravi, da zaradi nelojalnega postopanja od strani tramvajskih služnikov, trgovinsko ministerstvo in namestništvo ne bodeta več u važe vala in preiskavala služnikov želj, dokler se ne da jamstvo, da štrajka ne bode. Strajkujoči služniki ne smejo pričakovati ni-kakeršnih ozirnostij od oblastev. Ukrenile so se varnostne naredbe, s katerimi je preprečeno vsakeršno motenje javnega miru in reda. Tramvajskih služnikov odposlanci skušali so dopoludne sporazumeti se s policijskim ravnateljstvom in namestništvom. Opoludne imel je tramvajski upravni odbor sejo v kateri se je posvetoval, kaj je ukreniti nasproti služnikov zahtevam.
Bazne vesti.
* (Velik požar v Londonu.) Dne 13. t. m. je v veliki tovarni za klobuke v Londonu nastal ogeuj. Štirinadstropno poslopje bilo je nakrat vse v plamenu. Zgorelo je 6 delavcev, 14 pa se jih je poškodovalo, ker so  poskakali z visočine na tlak.
* (Ogenj v hotelu.) V Hotelu Putmanovem v Charlestonu v Ameriki je nastal ogenj, ker se je razpočila petrolejska Bvetilka. Šest ljudij jo zgorelo. Jedna ženska je z dojenceru suočila na ulico in bila precej mrtva. Otrok pa je bil nepoškodovan.
Spominjajte se dijaške in ljudske knhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tndi pri nepričakovanih dobitkih. (161-5)
Priloga „Slovenskemn Naroda" St. 240 18. oktobra 1890.
* (Roman kasirkin.) Ilona Jozca, lepa hčerka pokojnega bednega Vesprimskega čevljarja je prišla v Hambnrg za kasirko v neko tamoanjo kavarno. Tu se je seznanila z mladim Prusom, ki jej je ponudil roko. Ker mu m odrekla, je postala nevesta Rudolfa Bellau a, večkratnega milijonarja m orožnega tabrikanta, ki ima veliko tovarno v Norimberku. Ženin jej je takoj dal 10.000 mark, da gre v avoje rodno mesto po potrebne dokumente-V kratkem bode hči čevljarjeva — žena milijonarje va. _
Narodno-gospodarske stvari.
O pogozdovanji Krasa.
(Konec.)
Dosihmal pogozdilo se je, ne uštevši zasebne zasade, kakor že omenjeno, 580*36 hektarov ali 1009 oral. V tekočem letu zasadilo se je 35'58 hekt. ali 62 oral, kar je vsekako veliko, ako se pomisli, da stane veliko dela tudi dosajanje. Kakor rečeno, se bode prihodnje leto še več zasadilo, ker pogoz-dovalna komisija odločila se je, pospeševati pogozdovanje Krasa kolikor mogoče. Da ima ona v to dovolj resne in dobre volje, porok so imena mož iz katerih je komisija sestavljena.
Omeniti je še, da ima borovec še vedno veliko neprijateljev, kateri mu nikakor nočejo priznati ono veljave, katero v istini zaslužuje. Koliko je tacih, ki vedno poudarjajo, da bi bilo veliko bolje, ako bi se druge vrste drevja, n. pr. mecesen, smreka, hoja, hrast, jesen, javor, bre9t in drugo sadilo, ne pa bora, kateri bode donašal najmanje koristi. To pa ni tako. Borovec je drevo, brez katerega se pogozdovanje Krasa niti misliti ne da. Ze jeden in drugi poskusil je pogozdovati z drugimi vrstami drevja, ali ves trud bil je skoro popolnoma brez uspeha in ako se je htelo doseči namen, treba je bilo seči po borovci. Ta ima namreč dobre lastnosti: on je jako trpežen proti suši in krepko se brani proti najhujši burji; jedna najboljših lastnosti) je pa ta, da je zadovoljen s pustim kraškim svetom, na katerem si kaj hitro napravi iz močnega igelja dobro zemljo, na kateri potem v njega zavetji slednje drevo uspeva. Pa tudi kar se tiče dobrote lesa, bor ni najzadnji, pač nasprotno. Slišali sem od prav zanesljivega moža, da nekod imajo borovec, mecesen in Jsmreko, pa dotični gospodarji za svojo hišno porabo jedino le borovec kot stavbinski les rabijo, ker so uverjeni, de je ta les veliko bolj trpežen mimo druzih. Res da nekateri si ne morejo misliti, kako bi se borovec dal za stavbeni les porabiti, ker tako nekako motov i lasto rase. Ali to naj nikogar ne plaši, ker tudi borovec izraste v lepo drevo, le potrpljenja je treba, kakor pri vsaki dobri stvari.
Neka čudna nezaupnost, ali bolje rečeno zmota, kraljuje mej nekaterimi posestniki, katerih pašniki se imajo pogozditi. čudna ter neutemeljena misel jih vedno plaši, da ako bode komisija za pogozdovanje Krasa pustila njih zemljišča zasaditi, pripadlo bode potem zemljišče državi in oni bodo prišli ob pravice do tega in ob užitek. Ta prazni strah pa naj nikogar ne plaši, ker le oni jedini pridejo ob svoja posestva, katerim se bodo ta plačala od strani komisije, katera jih more kupiti vsled gori imenovanega zakona in to na podlagi § 9. ter postanejo ona zemljišča potem last pogozdovalnega zaklada.
1 ujei :
17. oktobru.
Pri Malici: Torpotic iz Trbovelj. — Ilofuoan Ber-ger, IIorpacky, Goldstein, Kaltenborger, VVevner z Dunaja. — Grof Margheri iz Gorice.
Pri Slonu t Mann iz Trata. — Pl. Balduin, Tallet it Gradca. — Pl. Rehenburg, vVerner, Tobis z Dunaja. — Gutton ir. Parica. — Lorenc iz Boljaka. — Honigmann iz Kočevja. — Pokornv iz Celja. — Ladstadter iz Lvova. — Hirschman iz Sinka
Pri avstrijskem cesarji t Bket iz Maribora. — Ahačič iz Pulja. — AhačiČ iz Tržiča.
Pri bavarskem dvoru : Ulrich z Dunaja. — Piaai s Reke.
Pri juinem kolodvoru: Neuman iz Pečuha. — Strekelj h Skocijana. — Skok iz Mengša.
Umrli s«> v Ijiibljani :
15. oktobra: Norbert Mayer, nadporočnikov sin, 23/* leta, Gradišče it. 19, za krvicami. — Marija Pri vsak, Črev-ijarjeva liri, 1 mesec, Krakovski nasip 6t. 10, za katarom v črevih.
16. oktobra: Helena Glinsek, delavčeva hči, 6 mesecev, Karolinška zemlja it. 1, za katarom v želodca in črevih.
17. oktobra : Angola Čeme, hišnega posestnika hči, D/s leta, Gradišče št. lf>, za davico. — Anton Kotnik, hišni posestnik, 64 let, Florijanske ulico št.   10. za opekliuam.
Meteorologično poročilo.
Dan j	Cas opazovanju	Stanje barometra v miii.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
17. okt.	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	726-5 mu. 728- 7 mm. 729- 8 mm.	1 6° C 7-8° C 4 0" C	al. sov. si. vzh. si. vzh.	obl. jaa. j»».	000 mm.
Srednja temperatura 4-5°, za 6-8" pod normalom.
M&m. c. in kr. privii. restitucijski fluid
4^Wa^%^ (voda km umivanje kouj)
pristni se dobi samo z varstveno znamko, ki je zraven, v vseh lekarnah in droguerijah avstroogerske monarhije. — Cena gld. 1-40.
Glavna zaloga: Okrožna lekarna v Korneuburgu pri Dunajl Frana Ivana Kwlzde, c. in kr. avstrijskega in kraljevega ruznunskega dvornega zalagatelja za živinozdravniSke izdelke._ (202—9)
„ljubljanski nor
M toj i
£tt> vrne leto gld. l.liO ; zu pol lel.n trl«l. a.»0; km Četrt letu gld. 1.15.
4,422.000 gld.)
181.000 || ) 5,092.000 „ ) 1,434,000   . j
Izkaz avstro-ogerske banke
z dne 15. oktobra 1890.
PrejSnji teden
Bankovcev v prometu 455,513.000 gld. (+ Zaklad v gotovini   .   245,613.000  , {-f
Portfelj..... 194,084.000  „ (+
Lombard..... 27,679,000  „ (-f
Davku podvrženih bankovcev v prometu 6,659.000 gld., več torej za 6,003.000 gld.
TD-U-na^slca, borza
doc 18. oktobra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj — danes
Papirna renta.....gld. 88— — gld. 87-95
Srebrna renta...... 88 25 —   „ 8810
Zlata renta......B    107-35 —   „ 107-20
5°/0 marčna renta ....     „   101*80 —   „ 10086
Akcije narodne banke       .     „   5*80-— —   „   980-—
Kreditne akcije.....»30 >G0 —   „  307-—
London........„   114-75 —   „   114 70
Srebro........ „     —.— „
Napol......... „      9 09 —   .      9 08
C. kr. cekini .... „      5-44 —   „ 5-44
Nemške marke..... „     f>6 45 —   , 56-37'/!
4°/0 državne srečko iz I. 1854      250 gld. 132 gld. 25 kr.
Državne srečke iz I. 1864 100   . 179   „   50 „
OgerBka zlata renta 4a/0....... 101   „   45 ,
Ogerska papirna renta 5°/0 ......    99   f   — ,
Dunava rog. srečke 5°/0   ...    100 gld. 120   „   50 „
Zemlj. obč. avatr. 4'/i°/o zlut> zast. listi .   . 114   „   — _
Kreditne Brečke......100 gld. 183   „   — „
Rudolfove Brečke..... 10   „      18   „   — „
Akcije auglo-avstr. banke   .   .    V20   . 160   ,   50 ,
Tramway-društ. velj. 170 gld. a. v.   .   .   . 228   „   — .
J.
knjigar v Ljubljani
ima v zalogi:
(784-1)
PontlPA Q3Prfl lui UBUm luventufib Studiosae. Cerkvena udlllibu ortul u Pesmarica za moški zbor, uredil Anton Foerster. Cena 1 gld., po pošti 1 gld. 10 kr.
Qlnuo.nott/n ve svych zpčvcch, vydal Lud. Kuba. Kniha OlUVdlloLVU VIII.  Pesni slovenske. V platno vezano 4 gld. 40 kr., po pofiti 4 gld. 65 kr.
J. Giontinijeva knjižnica za otroke, z lepimi slikami po 6 kr., vsek 12 zvezkov skupaj 60 kr., po pošti 65 kr., v platnicah 70 kr., po pofiti 75 kr.
Težko prebavljenje,
katar v želodci,   dyspepsija, pomanjkanje slasti do jedij, zgago i. t. d., dalje
liatari v sapniku,
zaslizenje, kašelj, hripavost mnoge nadlegujejo in te opn/.H j;uni. na (15-5)
katera se po izrekih najprvih medicinskih avtoritet rabi z najboljšim uspehom.
Ravnokar je na svetlo prišlo: 3*aI-U."fo3b :
■■k
(781—2)
„Slovanstvo v syych zpevech".
Obsega 254 stranij in stane lično vezano 4 gld. 40 kr. Dobiva se v
v knjigami Ign, pl. Kieinmayr & Fed. Bamberg.
Mnogostran sk o skučeno sredstvo.
1
E rs
N N h —
Vsem bolnim na živcih
se nuj tople j o priporoča 21. Izdaja izšle brošure Komana \\ elsflinanu-a
Ueber Nervenkrankheiten und Schlag-fluss, Vorbeugung und Heilung.
Dobiva so zastonj v (752-2)
lekarni J. Svobode v Ljubljani.
M E
spričevala znanih zdravnikov.
Zahvala in priporočilo.
Udano podpisani se uljudno zahvaljujem dosedanjim svojim p. n. gostom za skazano zaupanje ter se UBOjam naznanjati, da sem premolil svojo
gostilno
iz Vegovih ulic št. 10 v lastno hlđo
na Rimski cesti št. 4.
Zagotovljaje, da bodem vedno stregol z dobrimi jedili in prlntno kapljico, primi m ohraniti mi Se nadalje naklonjenost iu so priporočam za mnogobrojni obisk.
(770—3) Alojzij Zaje.
k
i?
? f
ik
T
Po soglasnej sodbi odličnih strokovujakov
koroški
je
vrelec
jako odlična zdravilna Btudenčnica   pri vratnih, želodčnih,  mehurnlh  in oblfttn ili   bolesnih, pri kataru, hripavotiti, Uušljunji, posebno za otroke, poleg tega pa tocli (481—19)
jako fina namizn.a voda
b posebno dobrim okusom, brez v seb organičuih in želodec otežujodih p .-imosi. Olavnn zaloga v LJubljani  pri .11. K. 8up»n-u; prodajajo ga nadalje:   11. HaH mer iu J. Kimu-r; - lim.i ji: f. Dollena ; v Liosateii J. Toiani.
Sladcičaraa Mv Zvezdi"
Kongresni trg št. 13 (Fischerjeva hiša).
Podpisaua usojam si naznauj:iti p. n. častitim gospem ln gospodinjam1 da se dobi odalej pri meni v obilnej množini fina Aokolada z vaniljo ali brez nje sa ukuhavanje v tablicah raznih velikoatfj od 1 do 65 kr.; dalje kakao-pr&lok, znan na mleku zakuhan kot zelo priljubljen)« tor redilua pijača za male in odraslo, dobiva Be v škatljicah po »/^ in l/» Xft brez flkatlje tudi manj in to po nizki ceni. Mallnoveo (Himbeersaft^ iz letošnjih malin v steklenicah, na drobno liter 80 kr., /•■// 65 kr. Zolzen maroiiocu, rlbozelj, mallnčon kg po 80 kr., dobi bo ga tudi manj. Kandlto, Roka A Drops, metlnke, različne druge bonbone, fina čokoladne bonbone, likere, fondant, prallne i. t. d.
Č3olEOla.d.st p»o znižsiiil ceni.
Naročila iavrBujem točno. Za dobro sveže blago jamčim. Na željo pošljem cenik franko.
m 4)        J0SIPINA ŠUMI v Ljubljani. [J
K)<xxkitxxxH>ckxx«xxKy.xitknicxx>t
1 I
5 2 i n n n n n n
Lepo in bogato s pristnim zlatom pozlačene
nagrobne križe
priporoeu po nizkih cenah
trgovec z železniuo "V 1-ij-u.Toljan.i, Mest:ai trg- lO.
Na zahtevanje dopoš.ljejo se obrazci in cenik franko. ^761—3)
XN
0002
072802
I'.Ml -<>l l«l ii i-
ii_imI umi    |>.._i»ji   dobi i
|>0\ I U<  lil«    /IUO/II«- Mfkl
i -U nI u«
denarna posojila
ki bo, povrnejo kot osebni kredit \ 1 , ictirli ali 26 mesečnih obrokih. — Vpralanj* naj se pošiljajo s .'! markami ndgin o: tli : i 'ouiiuiM»»ionM-<»VN«'lii»l'l TOS. G-ELB, KiidapcHt. VIII.. Jo»»>U-rlng IS. (U98-
Baltiniorc*. Ju/iio A me rili o
i. t. d., ter se icle hitro, varno in prijetno \o/,itt, dobć natančnej&n pojasnila v nemškem ali sloveti skom jeziku,  ako se  pismeno obrni jo na tvrdk.i:
Karesch & Stotzky v
koncesijonimu pošiljaleu zavod za potnike s hitrimi parobrodi:  Lahu,  Saale, Trave, Aller, Em>, Eider, Fulda, Werra, Elbe. Vožnja trnja Iv  KnJ.il«  M tliaij. Voznino zaračuniva Izredno cenii.
CTT A T5TT Q J  Ker m mava V Izubijani  in na
• Diiiitiji agentov, in bo je često zgodilo, da so potniki, ki so so dali pregovoriti, da so tam vozovnice kupili, jih dobili mesto čez Bremen za druga pristanišča, in katere so zabanmtali za počasi vozečo ladije: Zato svetujeva vsem, da se niti v Ljubljani niti na Dunaji z nikomur no dogovarjajo radi oskrbljonja vozovnic.
(585-2D       Karesch & Stotzky
odpravnika ladij v Bremenu.
Ur. Rose životni talsam
je nad 30 let znano, probavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter mili raztapljajoče
domače sredstvo.    188—«4o
Velika steklenica 1 glil., mala 5(1 kr., po pošti 20 kr. več. Na vseh delih zavojnine je moja tu dodana, zakonito varovana varstvena znamka.
Zaloge skoro v vseh lekarnah Avstro-Ogrske.
Tam se tudi dobi
'raško aniversalno domače mašilo
To sredstvo pospešuje prav taborno, kakor svo-dočijo mnoge skušnje, čistenje, zriijenje in lečenje
ran ter poleg tega tudi blaži bolečine. V škulljieuh po 85 kr. in M 25 kr. Po posti (i kr. već. ^ Na vseh delih zavojnine je moja tu dodana zako-
Pobratimi.
Roman
Spisa!
dr. Josip Vošnjak
Ona   I BJ*M< *-SO kr.
's ptStnino vred'.
Svoji k svojim!
Veseloigra v 1 dejanji. Spisal
dr. Josip Vošnjak.
« n.i«   :t<> kr. (s poštnino vred).
Obe knjigi dobivata se v „Narodni Tltikuriit"
v Ljubljani in pri knjigo-tržcih.
v krasno ležečem in dobro obiskovanern trgu na Spodnjem Štajerskem, *u ure vožnje od mesta in železnice oddaljenem, |»i*o<l«l se jp> ros to v olj u o le za 13.00O gld.
Posestvo ima jednonadstropno in v sredi trgi stoječo hišo, izvrstno urejeno hmeljsko sušilnico, solidno sezidana gospodarska in stranska poslopja, okroglo 22 oral zemljišča, obstoječega iz 47* orala gozda za posekanje, 8000 drogov hmeljišča z izvrstnim pridelkom, ostalo največ travniki in nekaj njiv.
Natančneje izvć se v administraciji tega
lista (764-3)
privilegov.
99
Ces. kralj.
zavarovalno društvo na !?J$? življenje in proti škodam
atrijski WhUU
na Dunaji,
I., :E3iezrxer§srsu3se št. 22, -v letetn.1 liiši.
Polno uplačani deleži in druga jamčilna sredstva, uštevsi letna zavarovalna upla-
čila družbe iznašajo
čez 12 milijonov gold.   |   čez 10 milijonov gold.
------ • ^a-
Družba zavaruje:
nito varstvena znamka.
G-lavna zaloga
B. FRAGNER, Praga,
It. 203-201, Mala birana, lokama „pri črnem orlu". H^~Postna razpošiljatev vsak dan. ^1
a) proti škodi, prouzročeni po ognji, streli, paru ali razpoku kotlov, po gašenji, raz* rušenji in odstranji nji opravu iz hišnih in gospodarskih poslopij, strojev iz tovarn, dalje proti škodi v zalogah, pri živini, poljedelskem orodji itd.;
b) proti škodi po ognji ali streli ob času žetve poljske pridelke in dotična gospodarska poslopju -.
e) proti škodi po toči poljske pridelke na travnikih, njivah;
d) vsakovrstno prevažanje blaga po suhem in db morji.
Zavarovanje proti nezgodam se ni uvedeno, hI. občinstvo bodo pa obveščeno takoj, ko prične isto poslovati.
na življenje iMovoćko v vseh kombinacijah, n. pr.:
za slučaj smrti ter izplača takoj po smrti zavarovanca ostalim ali dotičnim opravičencem pogojeno zavarovalnino;
za slučaj smrti ln pri protiza varovanj i z oproičenjem nadaljnlh npladil premij ter izplačuje dohodke (rento) v slučaji onemoglosti;
na doživetje, preakrbljenjo v starosti, na doživetje določene dobe pri otrocih, ter izplača zavarovano vsoto dotičnemu zavarovancu.
Vsprejema tudi zavarovanja, ki zagotovijo do-hodarino (rento), preakrbnlno penzijo) vdovam ter vzgojilno rento otrokom,
po najkalantnejilh in najnižjih pogojih posebno pa jamči za veljavo in nedvomljivo varnost od nje izdanih polic.
v Umu: Veliki trg št. 10, „ 1'ešti : Dunajska cesta nt. 3 in Ladijska cesta št. 2, „ liMHiinstii: Marije Tere/.ije cesta št. 37, „ Krakovu: Szevvska ulica št. 6, „ Lvovu: Marijin trg št. 8,
KiiMtopI društva:
, v Monakovem:
Kostthor 3 I, „ Pragi: Nabrežje št. 10, „ St liiMsbn i-iru : Kraljeva »cesta 6 I, . Trstu: Via S. Nikolo št. 4, na Ouuaji: Kicmergaase št. 2, v lastni hiši.
V vseh večjih okrajih avstrijsko-ogerske države poslujejo glavni in okrajni zaBtopi družbe, kateri radovolino dajejo pcjaanila, brezplačno uročujejo prospekte in ponujalne p61e ter vsprejemajo zavarovalne ponudbe.
Generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko
"v O-ra-dci- 09—io>
Pisarna: L, Albrechtgasse št. 3, II. nadstropje.
jjj Glavni zastop v Ljubljani pri Josipu Perhauc-u Selenburgove ulice hiš. štev. 3.
Predzadnji Dunaj teden!
1
1
srečke a \ gold.
■
L" v-
(G99—28)
11 srečk 1\0 goldinarjev.
2291 dobitkov.
S srečk IS gold. 50 kr.
SMaV Srečka a 1 gold. dobivajo se v Ljubljani pri C. C. MAYER-ji. S*®
6337
„THE OBESIM",
društvo ia življenje t Londonn.
Filijala za Avstrijo: Filijala za Ogerzko:
Dunaj. L, Giselastrasse i Pešta, Franz-Josefsplatz
St. 1, v hiši druStva. j      St. 5 in 6, v hiši društva.
Društvena aktiva dne 30. junija 1889........... frank. 106,578.528 96
Letni dohodki na premijah in obrestih dno 30. junija 1889 ... „       19,328.51886
Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka druStva (1848).................t ■ 219,930.701-87
V poslednjej dvanajstuicsecnej poslovalnej perijodi uložilo se je pri
društvu za.................. n 49,069.600'—
novih ponudb, vsled ceaar znaša skupni zneBek za obstanka
društva na uloženih ponudbah........... n   1.610,827.280'—
Prospekte in tarife, na podlagi  katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za
predloge daje brezplačno
tilavna agentnra v Ljubljani, na Tržaškej cesti št. 3, II. nadstropje
pri Cirilici o ZoschUotu.
(160—7)
Trgovina z železnino
Albina C. Ahčin-a
v Ljubljani,  Gledališke ulice št. 8 priporoča svojo bogato zbirko •
nagrobnih križcv
pristno pozlačenih in najfinejše izdelanih, ali tudi surovih.
Dalje se priporoča  x» izdelovanje  grobnih in cerkvenih omrežij (gavtrov) i. t. d. (78—11)
ZLTo-Jt©13ao lia. najmodnojeo
Brnsko blago za obleko
v odrezkih po 3'10 metrov za vso obleko za gld. 6.—, 8.—, 10.—, 12.—, 14.—, 16.—, 18. — , 20— in več.
Illitgo /n xiniMke suknje in o^rtnee
v odrezkih po 2 10  metra za jedno zimsko suknjo ali ogrtač gld. G.—, 8.—, 10.—, 12.—, 15.—, 20.— in več.
ŠttajerNki   loden  za lovske I Blago za podlago ogrtačev suknje in menčikove v odrezkih po  |   in zimskih sukenj 1 meter gld. 1.—, 2-10 metra gld. 5.—, 6.—, 8.— in več.  1   1-50, 2.—, 4.— in več. Nadalje blaga za suknje častite duhovščine, črni  peruvieno in doskine za salonsko obleko, črni in barvasti titel prodaja
tovarniška zaloga finoga s u k 11 j a
VINGENG laTOVAK, BRNO
Zelny trli. 18.
Razpošilja le proti predplačilu ali povzetju. Če se poprej plača, pošlje se blago poštnine prosto. Neugajajoče se nazaj vzame.
Uzorci zastonj in franko. (665 — 7)
O JU
o
N
O bJ0|
O vi
d
(h
PQ
Za čas stavbe
priporoča
Mestni trg št. 10 trgovina z železnino Mestni trg št. 10
v velikem izboru iu po zelo uizki ceui
okove za okna in vrata, štorje za štokodoranje, drat in cveke, samokolnice, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši K a in niš ki Portland in Rouiun cement, sklejni papir (Dachpnppe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in iiionio narejena šte-dilna ognjišča in njih posamezne dele.
Pri stavbah, kjer ni vode blizu, neobhodno vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je malo urah in •/. majhnimi stroški na pravem vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi de pane vodnjake: železne cevi in železoliti gor kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in železne okove.
W Za poljedeljstvo: ~wa
Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in plužne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva zmirom sveži Dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja.
potrebne mogoče v mestu do li za sko-nji stojali, in ventile
(9-47)
C. in kr. montnrno skladišče št. 3 v Gradci.
Drafbeni razglas.
One 3. novembra 1890 ot> f>. uri donohi-«lne bode pri c. in kr. ino nt urnem skladišči št. 3 V Cjrrćldei zastran prodaje nastopno specirikovanih stvarij fiis^ mena ponudbena obra nav «, če se bodo nahajali pogoji, nižje natančneje navedeni.
Predmet dražbi bodo nastopne vrste:
kacik 27.887 komadov neraMjivili nabojnjač za municijo za fferil-ove pšte
in
kacih 2570 komadov neraMjivib nabojnjač za municijo za ffanzl-ove puste.
Pogoji so:
1. Gorenje nabojnjače prodale se bodo ali vse vkupe ali pa v delnih množinah vsaj po 3000 komadov, po tem, kakor se bodo za c. in kr. vojaški erar stavili ugodnejši pogoji; — kupec stavi torej lahko ponudbe za vso množino ali pa na jedno ali več delnih množin.
2. Vsak kupec ima pred začetkom obravnave uložiti varščino v znesku 5°/o vrednosti, ki pripada na ponujano množino, v gotovini ali pa v vrednostnih papirjih, kateri poslednji se pa vsprejemajo le po kursni vrednosti, če so pa združeni z žrebanjem, pa vender ne višje, nego je njih imenska vrednost. Varščine onih, ki ostanejo kupci, se obdrže" za kavcijo, v zagotovljenje, da bodo držali ponudbe in se po tem, kolikor blaga se bode jim prodalo, povekšajo do 10°/0 vrednosti tistega blaga a)i pomanjšajo, — drugim konkurentom, ki neso ničesar kupili, se pa uložene varščine takoj po dražbi vrnejo Ko bi pa izida dražbene obravnave v celoti ali pa glede posamičnih kupcev c. in kr. državno vojno ministerstvo ne odobrilo, se kupcem, katerih ponudbe se neso odobrile, pošljejo tudi kavcije nazaj, ne da bi imeli kakeršno koli pravico proti c. in kr. erarju izvajati iz tega, da se njih ponudbe neso odobrile.
3. Za to obravnavo vsprejemale se bodo le pismene ponudbe, pa vender le tedaj, če doidejo pred začetkom obravnave, to je dne 3. novembra 1890, točno ob 8. uri dopoludne, pri monturnem skladišči št. 3 v Gradci, če je v njih natančno povedano število, za katero se stavi ponudba, in ponujana cena za komad v številkah in pismenih, ter imajo postavni kolek za 50 kr. in jim je pridejana 5°/0 varščina po ponudbeni vrednosti v zmislu točke 2 tega dražbe« nega razglasa; nadalje mora v ponudbah biti navedeno ime, priimek in bivališče ponudnika in pa izrecna izjava, da se ponudnik navedenim pogojeni popolnoma podvrže. Će se v več ponudbah ponuja ista cena, sme c. in kr. vojaški erar popolnoma svobodno izbirati. Na kuvertu mora se zapisati „Ponudba". Na ponudbe, ki doidejo po začetku obravnave ali pa brzojavnim potom, se ne bode oziralo.
4. Kupci so zavezani takoj od onega trenotka, ko se je izročila ponudba; za c. in kr. vojaški erar pa nastopi pravna zavezanost še le, ko dražbeni akt potrdi c. in kr. državno vojno ministerstvo, in se pri tem izrecno omenja, da tukaj ne bodo veljali obroki, določeni v §. 862 državljanskega zakonika, potem pa v členih 318 in 119 trgovskega zakona za vsprejem obljube ali ponudbe.
5. Vsak kupec ima glede potrjene ponudbe plačati pripadajočo kolekovno pristojbino po lestvici IIJ.
6. Vsak kupec mora kupljene nabojnjače v 14 dneh po dobljenem obveščenji, da je njegova ponudba potrjena, proti poprejšnjemu plačilu na lastne stroške in nevarnost prevzeti in odpraviti iz poslopja monturnega skladišča.
7. če bi pa kupec, ko se mu je oficijalnim potom naznanilo, da se je vsprejela ponudba njegova, pogojev, za katere se je zavezal, točno ne izpolnil, imela bode vojaška oprava popolno pravico in svobodno izber, ali da ga sili, da izpolni j>ogoje, ali kupljene nabojnjače na kupčeve stroške in nevarnost drugam po dražbi ali brez dražbe proda, komur koli in za kakeršno ceno koli, potem pa se odškoduje iz kupčeve kavcije ali iz druzega njegovega premoženja, ko bi imela večje stroške ali pa imela manj dohodkov, in kavcijo, če se ne pokažejo večji stroški ali manjši dohodki, ali v kolikor kavcijski znesek te presega, se kavcija kot zapalo zadatje obdrži.
8. Nabojnjače, ki se prodado, ogledajo se lahko v navadnih delavskih urah tu v monturnem skladišči.
9. Oni podjetniki, ki stavijo ponudbe za vso množino, se zavežejo, da prevzamejo po ponujani ceni vse nabojnjače, ki do dne obveščenja, da so njih ponudbe vsprejete, doidejo še v zalogo.
V Gradci, dne 11. oktobra 1890.
Od upravne komisije (788) c. in kr. monturnega skladišča št. 3 v Gradci.
89
S a d j a r © ] a
„Carolinenhof" pri Ptuji
(poMeNtnik Uil.llF.M4ll 1IIN l/l >
naznanja svojim mnogobrojnim p. n. uaničidkoui in kupovsilcoin na Kranjskem, da je osnovala v Iijubl|aui zalogo svojega izvrstnega in večkrat odlikovanega
jabolčnega šampanjca
in sicer pri gospodu Ivanu Itiizzolint-jI, da bodo zanji* pripravneje. Prodaja ao po originalnih NUl p<> goldinarji »toklenieu. (771—4)
Btev. 18.02«).
(756—2)
Bazglas mladeničem, ki stopajo v vojaško dobo.
Zaradi prihodnjega vojaškega nabora, ki bode 1891. leta, naznanja mestni magistrat Ljubljanski sledeče:
1. Vsi tu prebivajoči mladeniči, kateri so bili rojeni m&sTO., I^4»?>. in 1 leta se morajo zglasiti v zapisanje
tekorn meseca novembra letos
pri tem uradu.
2. Mladeničem, ki nimajo v Ljubljani domovinstva, je s seboj prinesti dokazila o starosti in pristojnosti.
3. Začasno odsotne ali pa bolne mladeniče smejo zglasiti stariši, varuhi ali pooblaščenci.
4. Oni, ki si mislijo izprositi kako v §§. 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona navedenih ugodnosti, imajo ali v mesecih januvarij in februvarji 1891. leta podpisanemu uradu, ali pa najpozneje na dan glavnega nabora naborni komisiji izročiti z listinami previđene prošnje.
5. Oni, ki želijo, da se jim dovoli stava zunaj domačega stavnega okraja, morajo ob priliki zglasitve izročiti z listinami previđene prošnje. V takem slučaji je moči tudi istočasno zglasiti in dokazati pravico do kake v §§. 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona povedanih ugodnosti.
6. Dolžnost zglasitve imajo tudi sinovi vojaških oseb, bivajoČih v dejanski službi in pa oni, ki so nameščeni pri upravi vojstva (vojnega pomorstva) in so še stavodolžni.
7. Kdor zanemari dolžnost zglasitve, In sploh iz vojnega zakona izvirajoče dolžnosti, se ne more izgovarjati s tem, da ni vedel za ta poziv ali pa za dolžnosti izvirajoče mu iz vojnega zakona.
Stavljenec, kateri opusti propisano zglasitev, ko mu ni branila nikaka njemu nepremagljiva ovira, zakrivi se prestopka in zapade globi od 5 do 100 gld. eventuelno zaporni kazni od jednega do dvajset dnij.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
v 3. dan oktobra 1890.
JU
H       "Vsak cistn sveže, na pol prelraoen.©
t kra aijske klobase |
in Ji
klobasice za pečenje |
(Bratv/tlrstel), samo Iz svežega svinjskega mesa narejene; vsako £L sredo in soboto v obče kot izvrstne priznan« ^
1 rižom jetrne, luu Mm in plete & h
(Juogferbraten) dobe se pri
(744-2) H> »
i na s-;v. Petra usi^i pn A t. 14.
it
>đni^fc »rTfcrtTniSV 4Bt*i
rs
zs železnino JK w
v Ljubljani Gledališke ulice štev. 8
priporoča svojo
bogato zalogo poljedelskega orodja, posebno plugov, lepo in močno izdelanih po najnižji ceni, plužnih delov, motik, lopat, amerikanskih gnojnih Vil, prav lepo in lebko izdelanih, a poles? tega vender trpežnih, 20-
bov za brane, žag za na vodo, pil za žage, delov za vodnjake, mesingastih plošč za komate, po-•••••• .TcVfs"..-v^v.>.-.vwv«v*rr»-*-^B tom rož, šteselcev, os, ZAVomio
za vozove, okov za vozove, itd., šin za kolesa, podkev, cokel, konjskih žebljev, slokih žag, kos, srpov, slamoreznih kos, klepalnega orodja, sekir, cepinov, železnih grabelj.
jjjSJF" Staro železo, mesing, baker, kositar, o Ink, svlneo kupuje se vedno po najvišjih oenah. ""4B»Ji (76—
i
i
I
I »
, -______________________________ - Jt
aw sss ssj hj mu si> '-in1 nu1" i'1 mririjr 1 • "t-----ti['*nr tt"ti—rr~i—rr Trn" •'•'~,"i"v" "Tira
w   W   w    w   w   w   w    w    ^ W
Jedina  tfi|»«»«rit-»i*-i-ilf ti  I v t« ]><~»i j u  ▼   I .Ju t>lj *ni.
t Tapecirar P in dekorater
i72—S»4)
I ANTOU OBREZA f^«*»
!        v Ljubljani, šeleuburtrove ulite si. I.        ►in dekorat6r-
priporoča okusno in trdno namjeno zimnico, aiodroce na peresih, diran*, Ntolo, utoniano. •caruituro za nalont-, jedilne noIio in ■MisJes; dekoracije za tiobe, dvorano in cerkve. — Mojo delo in blago, katero rabim, je pri-poznano dobro in brezhibno, k»r er^-tovo priča moja razatava v Rudolfi-11 n m 11, in m (>jim z o/.irom na nizke cene izven konkurence. — Priporočam pa vsem resnim kupcem, da zahtevajo moj ilnNtrovani cenik in 11/01.....     blaga,  kar razpošiljam zastonj in franko.
Izvrstno, dobro ohlajeno
Graško marčno pivo
I. Graške delniške pivovarne in Pontigamsko
Isr v steklenicah
m s patentiranim zatvorom.
Naroča ge pri gospodu Gruber-JI v glavni tabačnl zalogi v I JuldjanI, MttNtui trti       8 s- (645—18)
ta
DR VALENTINA ZARNIKA I
ZBRANI SPISI
I. ZVEZEK :
PRIPOVEDNI SPISI.
uredil IVAN ŽELEZNIKAR.
Vsebina:   Životopis  dr. Valentina Zamika. — Ura bije, človeka  pa ni! — Maščevanje  usode. — Razni  spisi: Iz  državnega   zbora. — Pisma slovenskega turista.
Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res krasno vezana. — Utisnena je na sprednji strani podoba dr. Zar-nikova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena knjižici je 1 gld., s pošto 5 kr. več. — Dobiti je v NARODNI Tiskarni" v Ljubljani.
OOOQCK30QOOOaOOOOCX300000^ Naznanilo.
Brzi stroj za pinjenje (metilnica)
c. Icr. najno-rejše priTril. patent
ki  drži  5 do 50 litrov.   S tem strojem se najdalje v 4 do 5 minutah iz smetane napravi najfinejše in najokusnejšo surovo maslo.
o Pralni in. avijalai. s tira j i
n.a.jn.o-s7-ejši patent
s katerimi se perilo neznanski varuje in hitro jalco belo in čisto opero, torej veliko manj trpi nego pri navadnem ročnem pranji. Več nego polovico se privaruje drv iu  milu.   V  jednej uri se s strojem toliko obdela, kakor
sicer v jednem dnevu.
Proti og'iiju In se lomu ranic B>flag«3jiiicc, kasete, potem gmiiiriie Ntiskaliiice, Itiiie-tijskš stroji vsake vrste
zlasti militiliiice iu rezilnii'e .-.u krmo, ki se goiujo z roko, Keplom. voiSo ali piiroiu, irijori, čiNtiltiico z» lito, mlini za ti*K»uo moko iu ročni mlini zh moko, vinske in nii<1ii<» t*tiBkuliiice9 grozdne robknlnict', »troji zw mečkanje Nitdju, rohknlnicc eii tursioo. m-»aluice zu gnojnico ja im ,g.
za domačo r»l>o in obrtne namene, otročji vozički, »trojne igle zu HViilo, sii.;r :.«•«■,  • •<•]<•   \o!i«o, pnvolo in olje za Ntroje in vse
drugi deli za šivalno iu UmetiJNke Htroje i. t. d. Vso   v  največjej   izberi,  iz  1111 j boljšega materijala   Iu po nnj-uižjib tovarai.škili ecntib.
Pri tej priložnosti so zahvaljujem najiskrenejSe za dosedaj skozi 20 let mi skazano zaupanje tor si bodem prizadeval je tudi nadalje ohraniti z reelno in točno postrežbo. — Za zunaj jemljeta naročila potovaloa moja, gospoda Janez Kosmatltsoh in Janez Grebeno ter dajeta, kjer se zahteva, (tudi na pralne stroje) potreben pouk.
Gepll in mliitiluice postavljajo na zahtevanje tudi moji ljudje tako, kakor stvar zahteva, in jih prirejajo za vodno vršbo.
Prosim za jako mnogobrojna naročila in se znamujem (431—b)
z velespošto vanj eni
v Ljubljani, nasproti železnemu mostu na Starem trgu št. 1,
Štev. 18.618.
(782)
V zmislu deželnega zakona z dne 17. junija 1870, štev. 21 dež. tak., o varstvu zemljiških pridelkov proti škodi gosenic, hroščev in drugih škodljivih mrčesov naročam vsem posestnikom, uživalcem in najemnikom zemljišč v ozemlji mestne občine Ljubljanske,  da jim je
predno sneg zapade
svoje sadno in lepšalno drevje, grmovje, sečf, lesene vrtne plotove in hišne stene na vrtin, na polji in na travnikih očistiti zapredenih gosenic, mrčesnih jajec in zapredkov (ličin), in sežgati ali kakor si bodi pokončati nabrana gosenčna gnjezda in jajca.
Na polji se morajo črvi (podjedi, ogrci) pri oranji ali kopanji zemlje precej za plugom, motiko ali lopato pobirati in koj pokončati.
Če se bode kdo obotavljal, gori navedena opravila izvršiti do določenega časa, jih bode mestna občina dala izvršiti na njegove stroške, vrhu tega pa se mu bode naložila na korist občinske blagajnice globa od 1 do 10 goldinarjev, in če bi se to ponovilo, do 20 goldinarjev; kdor bi ne mogel plačati globe, bode kaznovan z zaporom od 12 ur do 4 dni j.
V Ljubljani, dne 11. oktobra 1890.
Župan: Grasselli 1. r.
Gradec: Lekarna Vendelina pl. Trnk6czy-ja, deželna NevjvesCCjliiVO    za zobe
lekarna, Sackstrasso. * " ■
je
I. salicilna ustna voda
Dunaj: Lekarna Viktorja pl. Trnk6czy-ja, „pn hv.
Frančišku11, (ob jetlnem kemična tovarna), V., UundsthurmBtrasse 113. <612—o)
aromatična,   upliva okrepčevajooe, zabranjuje gnjllubo zob ter odstranjuje i/, ust neprijelni duh. — Jedna velika steklenica 50 kr.
II. salicilni zobni prašek
splošno priljubljen, upliva jako okrepćevajoče, obranujo zobe svetlo-bele, a 30 kr. Navedeni sredstvi, o katerih je došlo mnogo zahvalnih pisem, ima vedno sveži v zalogi ter vsak dan po pošti pošilja
lekarna
Dunnj:  Lekarna Julija pl. Trnkoczy-ja, „pri zlatem  I) UdlU.   1)1.   I lllLUuM
levu", VIII., Joselstadterstrasse 30. *0W*m*v* Dunaj: Lekarna dr. Otona pl. Trnkoczy ja, „pri Ha- diplomovniii posestnik lekarne in deckiju", III., Eadetzkyplatz 17. kemik poleg rotovža v Ljubljani.
Zunanja naročila se s prvo pošto izvršujejo. ~~^MS
' / lil I
W •. Jt —Iv: '„ S, ..V 11  I    I I «25=* . _ ------r
° i
».v
s
ta.
M7
l
m
i P
ILU STROVAN
"1
za leto 1881.
Uredil, izdal In založil IDrag-otln. Hri"bar.
Dobiva se v „Narodni Tiskarni** in v bakvarnah J. <-l.....ml-
Jevi iu 91. Oerber-jeti v i juni juni.   Naroća se pa lahko v vseh
bukvarnah.
-+* Cena 50 kr., po posti 60 kr.
Vsebina t Popolen kalendarij, koledar in cerkveni koledar. Vremenski ključ. Statistiški pregb'd Avstro-Ogerske. Žrebanje srečk. Deželni patroni in njih praznovanje. Nadalje: Genealogija cesarske hiše. Sedanji vladarji evropski. Vojvodina Kranjsko: Vsi deželni zastopi, deželni odborniki, deželni poslanci, mestni odborniki, načelniki uradov, c. kr. notarji, advokati, zdravniki, trgovina in ol>rt, kmetijska družba, cerkvena uprava, rudniška oblastva, ueiliaća, prometni zavodi, gasilna drufttva i. t. d. Vojaška oblaitra. Fešpolki. Konjica. Lovski bata ijoni. Bosonske ćete. Topničar-Bka četa. Ženijska Četa. Sanitetna četa. Povozna Četa. Brambovci. Mornarica i. t. d. Državne barve evropskih držav. Splošne določbe c. kr. pošto. Brzojavni cenik. Lestvica za pristojbine kolokov ter pristojbine za pravne posle in privilegije, koncesije, potne liste i. t. d. Sejmi na Kranjskem. — Zabavni del: Naši zaslužni inožje: Dr. Jernej Zupanec (s podobo). Božidar Kaić ^s podobo). Janot Subic (s podobo). Ivan Dolinar (s podobo;. Kazgled po Bvetu.   Humoreska. Naznanila.
L,
i
i D
i
"!   mm      mm      mm ■■_mm      m m      mm mm      mm      m m       mm      mm__m^^
i—
Izvrstno pivo
prve Graške delniške pivovarne
poprej SCHREINER & sinovi
združeni pivovarni (103—32)
Schreiner t Bralci & M v Puntioamu
prodaja po tovarniški ceni
naloga v Ljubljani Kolodvorske ulice 24 M. ZOPPITSCH Kolodvorske ulice 24
KARO L TILL, Ljubljana, Spitalske ulice 10.		
Pisni papir: Konceptni in kancelijski papir za odvetnike, urade, trgovce, vojaške pisarne in notarje. Dokumentni papir.	Pečatni vosek, peresniki, oblati, pisalne podloge, pisalne mape.	Pismeni papir s oveni v kasetah in mapah, v formatu četrtinke in osrnjerke, s pismenimi glavami in tiskanimi firmami. Vizitnice.
Vsakovrstni trni in barvasti svinčniki j             iz tovarn |       Tmu & G« Hardtmuth 1    (708-4) IH 1             A. VST u Fabcr.	Velika zaloga vsega šolskega orodja.	Priznano najboljša pisalna peresa: Klaps-ova, Greiner-jeva, Rasner-jeva peresa, peresa od aluminija. Con cordia- peresa,  trgovska, ženska, risarska, stenografska in ronde-peresa.
Pisalni zvezki in kompen-diji, risalni zvezki, risalni block-i, mape za zvezke, mape za risalne deske. HERBARIJI (mape za rastlinske zbirke).	Vse risalne materijalije: Risala, risalne deske, risalna ravnila, kotniki, ravnila, kockasta ravnila,  prožne deščice, pritrjevalni žebljički, skledice za tuš. barve, čopiči, tuš.	Crne in barvaste tinte: Alizarin-tinta, Antracen-tinta, Aleppo-tinta, galčna tinta, vijolčnasta šolska tinta, črna univerzalna šolska tinta, kopirska tinta, modra, rujava, rudeča, zelena, rumena, bela, škarlatna, kar minska, zlata in srebrna tinta.
Plznsko zimsko pivo
S tem udano naznanjamo, da se začne dnć 20. t. in. točenje našega
zimskega
in nadejamo se jako mnogobrojnih naročil.
V Plznu, meseca oktobra 1890,
Meščanska pivovarna v Plznu
ustanovljena 1842.
Glavna zaloga: F. SCHEDIWY, Gradec, Annenstrasse 19.
3^3
C. kr. priv. zavarovalna družba
n.
m.
na Dunaji
zavaruj o
proti telesnemu poškodovanju
vaake vrate, naj se primeri nezgodu v službi, pri svojib opravkih ali pa tudi izven službe in ntzven svojib navadnib opravkov, na potovanji, vožnji, lovu, kakem napadu i. t. d. i. t. d., iu sicer:
I. V slučaji smrti (do G2.f>00 gld.; izplača se takoj cela zavarovana svota, če poškodovani tudi še lo v jednein letu na nasledkih umrje. V slučaji invaliditete (ilo 100.0CO gld.) ao pa plačuj-; dosmrtna renta zavarovane svote od G°<0 do  17°/U po starosti poškodovanega ali pa tudi namesto rente dotični kapital.
Za manjša poškodovanja se lahko zavaruje od 1 gld. do 37 l:I<1 50 kr. na dan. Ako seje le najmanjšo poškodovanje pripetilo, dobi poškodovani od dneva, ko so je pričel vriieiti, do 200 dni v letu za vsaki dan celo dnevno zavarovalnino, in sicer neodvisno od in razven slučajev pod I. ni II., akoravno je še svoje po.sle lahko opravljal.
Naša zavarovalni o a ima najnižje tarife in priznava odškodnino tndi za najmanjše poškodovanje.
Plačali bi n. pr. duhovniki, odvetniki, notarji, uradniki, trgovci i. t. d. I. za slučaj smrti za 10.000 gld.....4 gld. — kr.
II. „     „     invaliditete  „   10.000   „      .   .   . f>   „   — n
vkup torej za 20.000 gld.....10 gld. — kr. na leto.
III. za vsaki goldinar dnevne odškodnine v času bolezni pa 1 gld. 10 kr. na leto.
Pojasnila podaja iu oglasila franko pošilja (7o2—3)
glavni zastop v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 3.
- -VvU,.:r !^a.-^.-.-,;r»TTT.W|1^
;s Kalili
HHKHBh
Ljubljana Tržaška cesta štev. 29
priporoča slavnemu občinstvu
lepo, ukusno in solidno izdelane salonske in navadne lončene, belo, ru-javo, zeleno, in slonokoščeno osteklene, ognju
protivne (357—1») v ©
2^ peci
v najraznovrstnejih oblikah, kakor tudi vse v to stroko spadajoče izdelke po najnižjih cenah.
Cenilnike poJHljatn nci željo f'mu/co.
Zastopstvo pri F. P. VIDIC-TJ & Oomp.
*mmammwmmmmmmwmmMmmmr
Astralne svetilke
ustavek z gorilcem
58 svečami nvetlobnu moči
20'" z 30"' s 104
R. DITMAR na DUNAJI.
Največja tovarna za svetilke v Evropi. jSj^«
-T.'"'*B-
Dunajska bliskovna svetilka 30 '
ustavek z gorilcem
ki se spodaj prižiga, uravnava in ugasuje.
po 4 do 157 sveč svetlobe. Sezona 1890.   NOVOSTI.  Sezona 1890.
Svetilke s stebri in stojali s čipkastimi strešicami. — Viseče in mizne svetilke z najfinejšo dekoriranimi majoličnimi podobami. — Staronemške viseče, mizne in stenske svetilke, črne, s pristno
bakreno garnituro.
Zaradi velike svetlobe se posebno priporočajo:
Solnčni gorilec s 15 in 18"', svetloba 27 in 42 sveč.
Briljantni meteorni gorilec s krogljastim plamenom:
Velikost:     15"',      2o"',      25"',      30'".      35"', 40'" Svetloba:       31 f,u 70 87 138        157 sveč.
Dunajska bliskovna svetilka 30"', svetloba 105 sveč,
ki se spodaj prižiga, uravnava in Ugasuje.
Astralne svetilke 20 in 30'", svetloba 58 in 104 sveč.
Astralne svetilke se morejo, zaradi posebne oblike lahko  postaviti v razne svetilnike podstavke. (707—5)
Svetilka s stojalom
s čipkasto strešico.
Ditmar-jeve svetilke ima v zalogi MiF vsaka boljša trgovina s svetilkami.
Tovarniška znamka.
Izdajatelj in odgovorni urednik: D r a g o t i n Hribar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".
78