Katolišk cerkven list. Danic® iahajt 1.. 10. in 30. dne vnaeega mesca ni celi poli, in veljt« po pošti /.a celo leto 3 (Id., ca pol leta I gld. DOkr . v tiakarnici •prejemana na leto 'j gld. tifl kr. in na pol leta I gld 30 kr., ako uni dnevi jtadencjo v nedeljo ali praznik, i«ide Danica dan poprej -t— ■ ■ -,.... ... ■ ■ _ ■■ ■ ■ - i ■■ ■ — lW'i\J \1\. V Ljubljani I. velikega travna lHOti. IJM 13. IJufi*Ha šota. Iz zadnjega spisa o sedanji šoli vidimo in prav lahko že sklepamo, da zravno pohujšanja, ki izvira iz ajdovske olik«« veči del vikših stanov, jo tudi šola sama precej kriva, da kerš. življenje hira in peša zlasti med mladino, ker se jej razlaga ravuo v šoli ves kerš. nauk presuhotno, l>o|j za morali um, zanemarja se pa le pre-rado za pobožno življenje tolikanj potrebno mehčanje in vnemanje sere«. Druga napaka v tem oziru, od perve še važniša in toraj toliko žalostuija, jo ta, tla manjka ljudski sedanji šoli večidel kerš. odgoja t. j. premalo so mladina vadi dobrega: molitve, službe božje, prejemanja sv. zakramentov, pokoršino in potrpežljivosti, pridnosti j»a varčnosti, ponižnosti v obleki in vedenji, zadovoljnosti s svojim stanom in druzih potrebnih čednost: premalo se odvaja že v šolo jirinosenih najiak in razvad: nepokoršino in svojoglavnosti, lenobe, laži, prevzetnosti, jez«; in druzih hudih nagnjenj; premalo so varuje daljnega pohujšanja, .laz ne pravim, da so mladina premalo u e i spoznavati kerš. dolžnost in čednost; uči *e zadosti ali vadi t. j. priganja in uri se premalo v sjiolnovanji teh dolžnost iu čednost. Skerbna mati ljubemu detetu vsako dolžnost posebej pove in priporoču. potem ga jut sama priganja k spolnovanju, da ga jiojirašuje sjierva vsak dan, potem v tednu kterikrat, je li storilo, kar mu jo jiovodala iu priporočila? Tako mu tudi posebej prepove iu zabrani, naj te ali une reči nikar no počenja, se varuje toga ali unega tovarsa in zopet ga skerbno jtoprašujo pa pozvo-duje, so li tudi jo res varovalo. Pridno ubogljivost plačuje z večjo jirijazuostjo in ljubeznijo, tutli z dardei, posebno pa budi dobro vest, da jiopisiijo otročiču tlojia-daienje Božje, Marijno in angel-varhovo nad storjenim dobrim delom, pa obilno plačilo, ki ga čaka zato v svetih nebesih; ali no ubog I j i vost pa svari, tudi pokori z ostrim očesom, terdim vedenjem ali eelo zasluženo kaznijo, posebno mu kaže Hožjo nevoljo in strašno pogubljenje v peklu. Tako ravnanje materno spremeni težavno spolnovanju kerš. dolžnost v navado, ki jo rada železna srajca, in človeka v vojskovanji zoper huda nagnjenja tako krejiko podpira. Mati tedaj vsako dolžnost otroku posebej pove in posebej mu kaže nevarnosti, nikdar mu le splošujih vodil ne daje, ker otročji um, pa tudi prosto neomikano ljudstvo sj,l«»h takih no ume iu jih toraj tudi no obrača na svoje potrebe, hitro jih pozabi in učenje je j»razno delo, velikrat zastonj. Ali tutli dolžnost posamezno in določno naznanjenih mladina sploh ne bo sjmlnovala, ako jo ue priganjamo po materni šegi k spolnovanju. Toraj je ta vadba, to priganjanje iu urjenje v spolnovanji keršanskih dolžnost iu čednost ravno tako potrebna, kakor učenje iu sj»o-znanje teh dolžnost. Ali ravna tako ljudska Šola? Kedko kje, sploh go-tovo no! Navadno s«> dajo pri suhi razlagi bolj sjdošnja vodila: tako delajte, tako j m ne! Ali če se tudi dolžuosti posamezno naznanjajo, manjka pač rado priganjanja k spolnovanju iu pozvodovatija, če otroci ravnajo j>o »lanom nauku ali ue, iu zato ima tudi nauk lo malo koristi. Kakor ima ljudska šola dolžnost, mladost vaditi dobrega t. j. jej keršansko življenje v navado spreminjati, tako ima pa tudi š«* drugo nalogo iu sveto dolž-nost, mladino «»«lvajati slabih razvad, premagovati huda njena nagnjenja j»a varovati daljnega pohujšanja. Večjo ali mauje napake in razvado prineso otroci pogosto žo z doma, kjer marsikaj nerodnega in grešnega vidijo in >lišij«i «mI neprevi luili staršev iu razvajene družino, od vaških otrok iu odrašeiiili *«»>edov n. j»r. kleti, zmerjati, lagati, kvantati, pretepati iu druge. Vsak človek ima žo tudi j»o rojstvu s\*oj«» g«-r«'-«» t. j. prirojeno nagnjen je «1«» kake napčnosti ali pregrehe: jezo, najtiiha, nečimurnosti, nečistosti, lahkomiselnosti, sladko-sneiluosti itd. Tako ra/.vade iu huda nagnjenja so otroku nevarne korenine, ki ImmIo kmalo kmalo iu prav gotovo strupen sad rodilo, ako jih kd«» popred ne spo«lkop|jc in ue izjnili. IJes imajo starši pervi d«džnost te razvade odpravljati in končati, ali jio«|jiirati jih j»a mora dobra šola iu tudi jto|itovati starše, kadar ti svojih dolžnost no spolnujcj«i. Da bode j»a zamogla šola to nalogo zares spoluovati, mora prav skerbno in ito-jiristrauo ojiazovati vsaeega otroka, da zve, kake razvado že ima nad seboj, ktero hudo nagnjenje v njem gospodari iu kakega temperamenta j«-, ker po t«*in sc veči del tudi nagnjenja ravnajo. Posebnega tuhtanja za to pač ui treba, ker otroci hitro in kmalo pokažejo ro-žičke in razodenejo sv«tje slaho*ti in nagnjenja, da imajo lo nekoliko prostosti iu se no ravna proojstro in pre-terdo ž njimi. Kakor hitro so zajtazijo strnjeno tako zeli j«ri kakem otroku, ze so morajo spo močj«'« ter skerbno jmliti z zdatniiui jiomočki: podučeujeui, svarjo-njein, žuganjem in o potrebi celo s j»riin« rn«» kaznijo. Zatirati mora kerš. š« la take razvade in (»n iuagovati huda nagnjenja stanovitno in neutrudno, dokler jih ne uduši; paziti mora na nje prav vestno tudi še j«o njih zatronji, tla z nova ne oživč in tako prejšnjega truda ne uuiče. Sola ima varovati otroke daljnega pohujšanja. To pohujšanje se ginli naj pred doma po >tar»ih iu družini, daljo po slabili tovar-ijah iu zgledih v vasi, mod potom hode v cerkev iu s«ilo, jia vračajo se od t««d domu, jtred šol«> čakajo učitelja ali j»a popoldanjega učenja, pri igri, ua paši in tutli p«» — učiteljih samih. Vsako pohujšanje j«-* otrokovi duši, kar moč seren, ter dola Krhkost in d'osti truda kerš. gojitelju^ zatoraj ima -ola ini« nitno dolžnost, da vsako pohujšanje otrok odvrača in storjeno škodo popravlja. Kavno zato naj pa tudi vestno pazi in skerbno pozvcduje, »vendar pre-vidno brez »uma in šuma) kje, od kod in po kom žuga iu preti pohujšanje med mladino sploh ali pa pri posameznih otrocih posebej, da hode zamogla vire tega pohujšanja zamašiti ali z navadnimi ali nenavadnimi po-močki. ali sama ali po družili za to sposobnih ljudeh. I'.,sobno pa ima v t.ni oziru nedeljska solapre-imcnitno in sv.-to dolžnost, tla utcrduje odraslo mladino zoper daljno pohuj»anjo, ki jej preti in žuga po izstopu i* šolo med spaeenim in zapeljivim svetom. Ljudska šola ima tadaj današnje dni v oziru keršanske odgoje to posebno dolžnost, da mehča mladini serce in za dobro vnema, jo vadi djansko kerš. življenja, odvaja pa vsega hudega in varuje daljnega pohujšanja; tako bi dopolnovala pervo pa naj iinenitnijo dolžnost, da bi gojila dobre kristjane. Ali pa tudi spolnuje to dolžnost? Vsak šolnik hodi si katchct ali učitelj, naj položi roko na svoje serce ter se resno izprana, je li prizadeval si imenovane pravila po moči v djanji spolnovati? Vest bode mnogim odgovorila, da *e je do sedaj v tej zadevi premalo zgodilo in od tod večidel izvira žalostni nasledek, da keršansko življenje hira, hudobija pa so širi in šopiri. Šola naj tedaj te lise in maroge onujc, pa bode mladina gotovo pobožniša postala, ker razun posameznih še do sedaj slovenski otroci niso nikakor tako sprideni, da bi sc po navedenih vodilih no dali poboljšati. Prepričan sem pa tudi, da bi marsikdo prav iz serca rad svojo mladež keršansko gojil, samo ne ve, kaj iu kako naj v tem poslu počenja, da bode prav. Zatoraj pa tukaj očitno prosim vso v koršanski od-goji delajoče -olnike in dušne pastirje; Zavolj Boga in zveličanja predrazih duš naj vsak zapiše svoje misli in skušnje o zgoraj navedenih rečeh, pa jih posije ,,vrod-ništvu Zgodnje Danice." *) lz tacih svetov in skušinj se bo.le zdelal sostavek in razglasil po Danici" v prid in korist gojitcljein in šolarjem, pa na čast in slavo Bogu. t'as jc delati in zdatno delati, če hočemo še kaj ker-, življenja potomcem svojim zapustiti, toraj poniozi Bog ! |K'>n«-<- nas!. XartMliHt eseuviiišče* Komur j'- pravi blagor narodov res pri sercu. tisti more in n< -me nemaren iu lnorzel biti do ljudske M.h'. ki jc perva hči katoliške cerkve, na keršanski podlagi vk<>r nii i» na , iu pravo vseučilišče prostega IjudstN «. ter s,- zato mora vedno ozirati na njegove dušne in telesne potr-be, pa tudi nc sin«- prezirati druzih posebj.i!i okoli-in >v -jega naro.la iu časa . da bo in:« la do/.-i. :ii in potrebni vspoh, ki ga cerkev i * * deržava, dru/. na in -renja od nje pričakujej. . 'Jo potrebo ljudskih -«•! tuli močno povdarja nova okrožnica visokega kn- /o -kotijskega kon/istorija marcu t. 1.. ki ie t"/i ! zastran piv-labcga -ol-kega obiskovanja. ampak me,i drugim tudi zavrača narodnega duha nekterih duhovnov, priporoča iu veleva nemščino in sth ti... obiskovanje tri\iulnc šoje. Na- namen m. na io vanja tlo visokega konzistorija; le sploh podamo nektere čertice o ljudski šoli in nje potrebi. Veliko se jo, kakor jc vsem znano, pri nas v naj novejši dobi v tej reči zgodilo, veliko se je pisalo, vradno in nevradno; vendar jo še veliko želeti od vsih strani, ker v mnozem oziru še pogrešamo omenjenega vspelm. Ali zakaj zastajamo tako zelo za drugimi deželami v omiki in blagostanu V < >d kod med prostim narodom tolika sirovost in zanikornost, ki so očitno razodeva dan na dan v pijančevanji in pobojih, v tatvinah iu lenem beračevanji? Zakaj se ravno pri nns hudodelstva tak<> hudo muože, kakor nikjer drugje? Sicer imajo vso te žalostne prikazni, ki so nam nar gotovši priča, da no gremo naprej temveč nazaj, več vzrokov v zdanjih silnih časih; vendar je eden narpoglavitniših pomanjkanje prave keršansko omike, ktere moremo le pričakovati od matere in hčere prave olike, namroč od cerkve združeno s šolo in od š ti 1 e združene a cerkvijo. Poglejmo v ti reči v drugo dežele, kjer je dobra šola na koršanski podlagi steber veri in nravi, tuniki in hvalo vrednemu značaju. Za zgled imenujem lc Tirolsko, ki ima obilno koršanskih šol, pa so tudi smo v omenjenih zadevah vsim v zgled postaviti. Tudi pri nas jo to mogoče, ker ima ljudske šol« še po vsi pravici cerkev v rokah, ter do zdaj še ni puhli liberalizem ločil šolo od cerkve, hčere od matere, kar bo pa gotovo pred ali poznej poskusil, ako si cerkev z modro skerbjo in vnemo ne bo ohranila ali pridobila vesoljnega zaupanja zastran šole. Kaj je tedaj treba, da ljudska šola do drobno presoj.-vati t«• okrožni..... zavolj dolžnega ^...-to- \ l .] kra! lit« •*! 1 1*:»*. <1. «:.s v I: i-/ii .in ■..: i ena v ii j ui-.r- iii" t ••< itni |ir»inji v»tiv«\ /• t •Inj.-ni kr. |>k i; -pi- ' •> : ki i.'oii i i>.•s. liik>> \ - ' j i »' t. i. I u.li ..I jih .1 •*«•!. . . ! t;.i!»ili ! ..uii» ri .!iili-.vski>ii it. •! /..-I-kan <;■ !•• n ^ seže s v o vendar tu 1. 1.1 a ? Gotovo veliko: •Iv.l.k.. • 4v»-•! i*ki . kt..ra '.la/. liatti>-iia. Vr. i i, i m e n i t n i n a m e n ... .ničelno lc tri reči omeniti. .. Značaj ljudsko šole bodi vedno keršansk, naroden iu praktičen. Sola brez keršansko podlago bi bila telo brez duha, nesreča za učence in sta-riše, cerkev iu deželo. Kakor jo Jezus otroke blagoslovil, tako v njegovem imenu Kristusova nevesta, sv. cerkev: kakor jih je trna sprejela pri sv. kerstu, tako jih mora ona ndgojovuti, da i/, njih dorustejo zdrave drevesa za vort božji. Ta koršanski značaj pa no obstoji že v tem, »la se otroci nekterih resnic sv. vere iz glave liaučc, ampak keršanski duh mora serca učencev ogreti, v djanji in življenji so razodevati, ta duh mora tudi druge vednosti preveti , po pobožnih vajah in lepih zgledih se jim vcepiti, in njegov sad za vso žive dni več ne bo zginil. Kakor je pa keršanstvo čeznatornu, tako je narodnost natorna podlaga ljudske šole. To vidimo že v življenji naravo; zolišn in drevesa rastejo in so rodovitne, kjer jim je pristojno podnebje in zemlja: kjer tega ni . hirajo in tudi velik trud le malo opravi. Tudi reja otrok v šoli bi bila nenaravna, ako ni na narodni podlagi, in pri vsem trudu bi se lc malo opravilo. To potepli tudi zgled vsih omikanih narodov, ki začenjajo ljudsko oliko na ti naravni podlogi. Lc trinoški zmago-vavci so silili premaganim svojo narodnost iu omiko, pa /.oper v>o pravico in ljubezen ter veči del le za malo časa in > slabim vspchoin. Zavzeli >nio sc, du to narodnost nekterih duhovnov nova okrožnica tako ojstro zavrača, ko so jo prod nekaj častim milostljivi knez s uni v deželnem zboru očitno tako krepko zagovarjali. Kes ima vsaka reč svojo nero. pa mislimo, tla je \sak tudi vmti rodoljub prepričan, da domač jezik ni poslednji namen, timveč !<• naravni pripomoček za visi namen: za vednost in čednost. Koliko jc nemščina v naših ljudskih • trivialnih« šolah opravila, jo dosti dolga in večkratna skušnja poterdila. in dvomimo, ali b" imela za naprej veliko boljši vipeh, dasirovno nikdar nismo dvomili, da je v mnogem oziru dobro in koristno, nemški znati, komur jc mogoče. Da jo naš kmet to dostikrat želel, je izviralo nekaj iz dozdanjih nenaravnih zadev, ki blezo ne hodo na veke obstale, nekaj iz prevzetnosti in baharije, ki tudi ni ravno neobhodno potrebna; doma uri svojem delu in v svoji cerkvi je pa nc potrebuje. Zato naj bi so po naši misli tisti privatno nemščine učili, ki mislijo iti v viši šole ali sicer po svetu, kar bi tudi koristilo mnogim učiteljem pri njih časi prav pičlih prihodkih. Ljudska šola naj bo tudi, kolikor otročja starost dopusti, praktična, koristna za življenje. Močno je Se našo ljudstvo to misli, da šola je le zato, da so brati uči, in branje je le za cerkev in še tukaj le bolj za pobožne. Take napčno misli so gotovo naj bolj krive šole, ki so premalo djanske. Sami vidimo, in radi tožimo, da pri nas ne napreduje ne kmetijstvo, ne živinoreja in vinoreja, šc men j gojzdnarstvo in obertnijstvo; naši rokodelci u. pr. zidarji za ptujimi zastajajo, naši po-dobarji itd. so veči del lo samouki. Vse to na boljšo oberniti jo težko, in več pomočkov zato treba; vendar mora tudi za ta različni napredek ravno ljudska šola pravi abc biti. Ona mora veselje obuditi že pri otroku za tisto delo, za ktero utegno biti poklican; ona naj jih opomni napredka nove dobo pri različnih rečeh; ona naj jim v roke da (11. p. za premije) take bukve, ki so ravno njim koristno in potrebne. Kjer je mogoče, naj bi se dekleta privatno vadilo v šivanji, vezenji itd. To ložej doseči, naj se razdeli* tudi tam, kjer je en sam učenik, otroci vsaj v dva razreda, in naj posebno na to praktično stran napeljuje bolj umno in sploh tako, ki že dalje v šolo hodijo, ker sicer ostane med novinci njih duh brez vsega dela, ali so eelo v napčno oberne. Vemo, da je vse to težko pri taki starosti, pa začeti je treba, sicer ne bomo nikoli želi, ako sejali ne bomo; zmiraj bomo pri starem kopitu ostali. Ako se pa začno tako djansko, se bo sad kmali pokazal in šola so bo priljubila otrokom iu staršem, iu njen numeu, pravi blagoslov ljudstva, bo dosežen. 2. Za blagi namen šolo je treba delati z z d r u-ž e 11 o močjo, t. j. starši iu učitelji, duhovni in drugi predpostavljeni naj po svoji moči in po svojih zadevali pripomorejo, da solil svoj namen doseže. Starši namreč morajo ne le za to skerbeti, da njihovi otroci o pravem času začnejo šolo obiskovati, iu t<» pridno vselei store, ampak tudi da so otroci z vsim potrebnim za šolo pre-videni, da čujejo nad njimi tudi doma, jih k pridnosti za šolo spodbudajo, posebno pa tudi, da sami iu njihova družina z zgledom in z besedo ne spridijo iu 110 podero, kar je šola zidati začela, 1' č i t e I j mora skerbeti, da strinja s keršanskim duhom tudi veselje do svojo službe, iu se za to v ti nikdar ne da motiti po druzih opravilih, ako bi mu tudi dobiček obetale: učitelj je učitelj, ne pa kmetovavec, ne pisač, ne barantač; dvema gospodoma ne more služiti. Kazim tega mora gledati, tla bo čedalje bolj spreten za svojo službo tudi po raznih potrebah današnjega časa, in zato primerno napredovati s pridnim branjem, posvetovanjem itd. Sicer bo postal v svoji službi mehaničen, tuerzel, enoteren iu dolgočasen, šola pa se bo njemu iu učencem pristitdila. Tudi tu velja: kdor nc gre naprej, gre nazaj, iu potem gorje Šoli! Duhoven, naj si je ravnatelj ali katehet, alt oboje, ne smo nikoli imenitnosti šolo prezirati, kakor I »i mu bila le zonern nameček k drugim opravilom, aiupak vselej naj jo ima za imenitno, v nekem oziru poglavitno opravilo svoje službo, po Jezusovem povelji: Pustite male k meni priti, in zato naj se iz višega ozira z dušo in telesom šole poprime kot pervorojene hčere katoliške cerkve. Le poglejmo nekdanje in zdanjo misijonarje , kako nrec z razširjanjem sv. vero in prave s tolikim vspehoni! Ali je zdaj pri nas to ntenj treba, ko duh nevere spet žuga se vriniti v današnje družine? Lepo jo viditi iu veselo slišati, kako živo spozna veliko duhovnih pastirjev to svojo sveto nalogo, ter nji darujejo vse svoje moči iz čistega namena: le želeti moramo, da bi ta njih lepi zgled in blagi namen vnel in spodbudil še druge za enako gorečnost v ti reči. Zadnjič naj k srečnemu vspehu ljudske šole pomagajo tudi drugi predpostavljeni, duhovski iu de-želski šolski nadzorniki, srenjski iu kautonski predniki, grajšaki in drugi po mnogih potih, da namreč kmalo spodbudajo starišo in otroke, kmalo spet materialno pomoč šolarjem skazujejo, kmalo hvale vredne učenike 111 katehetc visim priporočo, jim v kontcrcucijuh ali privatno dobre sveto dajo, iu sicer po svoji moči iu svojih zadevah za potrebni napredek skerbe. I11 kako bi ta ne bil zagotovljen, ko bi tako vsi ..viribus uiiitis" blago reč podpirali? Kmalo bi tudi zginili vsi ugovori in zaderžki z različnimi nepristojnostmi, in zato - 3. So o tih nektere besede. I* govor i zadevajo veči del le slabo šole, da namreč nič ne koristijo, da ni treba priprostemu človeku šole, da so dostikrat šolarji še slabejši kakor drugi, ali da svojo vednost v slabo obračajo. Pervi ugovori odpadejo sami, ako bodo šole res, kar morajo biti, v prid iu napredek posameznim in občinam sploh. Da se pa da vsaka, tudi nar boljši iu svetejši reč v slabo oberniti, se ne umre tajiti: pa zato dobre rabe 110 bomo zanemarjali: sicer bi mogli tudi skrivnosti sv. vere odpraviti, ki so jih hudobneži že tudi v božje rope obračali. Zaderžki so pri trivialnih šolali razun elementarnih. zoper ktere se ne more kaj, pri nekterih otrocih revšina, pri družili kmetijske opravila o nekterih ča*ih, revšina srenj in pomanjkanje dobrih učiteljev. Kovnim Šolarjem naj bi se pomagalo za obleko iu bukve, šolnino z združeno močjo bolj premožnih dobrotnikov, kmeekih in gosposkih, kakoršni se najdejo v vsakem kraji, ki sicer veliko dajo za dobre namene, n. pr. za milijone, bratovšino sv. detiustva, zamurce, itd. ako se jim v začetku Šolskega leta modro priporoči, gotovo tudi domačih bratcev in znmurčekov ne bodo pozabili, k«r jim je znana Kristusova obljuba : Kar ste storili enemu nar manjših , ste meni storili. Drugi zaderžek so na kmetih poljske dela, j»a>a iu drugo domače opravila. Kar to zadene, sc morajo šolske ure iu tudi šolski prazniki z ozirom na tako dela odločiti, iu mislimo, da o tem se. ne dajo v>»- šolo raznih krajev iu časov na eno iu ravno tisto kopito djati: modro prcdstojuištvo pa bo vodilo vselej vse tako določiti, da se tudi ta zaderžek mogoče zmanjša. O takih zaderžkih pa otroke s silo v šolo goniti, nam ne zdi pristojno, ker bi taka sila malo prida, veliko pa škode napravila, namreč sovraštvo med učitelji iu star-i itd. Sila, menimo, bi se smela poskusiti le pri sicer zani-kernih starših, ki tudi v drugem svoje dolžnosti slabo s polnil jejo, in tako tudi za rejo otrok slabo skerbe. Tretji zaderžek je revšina nekterih srenj, ki težko napravijo šolsko poslopje, in ravno tako težko tudi učitelju plačo dajejo. Kar poslopje zadene, mislimo, da dobra šola ne obstoji v lepem poslopji, gradiču enakem , ki je kakor „paškvil4' ua borne so>edne koče: amjiak za zdanje silne čase se da marsikje tudi kako drugo poslojije z malimi stroški za šolo popraviti ali tudi le v najem vzeti. 1'čitcljska plača ue bo tako težko stala, ako se v to ohcrucjo mcžui*ki prihodki, tudi šolski zaklad (Schultond svojega namena ne pozabi, in ko se bo korist šolskega uka pokazala, bodo kmalo tudi dobrotniki v ta namen po zadnji volji kaj odločili. (Vterti iu poglavitni zader/.ek je pomanjkanje dobrih učenikov: boljši- pa, nič -o|e. kakor ^lal» učenik, ki več spridi , kakor trije dobri popravijo. Dolžnost za spretne šolnike skerbeti, iina konzistori po dobrib preparandijah (ker koristnih učiteljskih semenišč še nimamo), in bo gotovo vselej skerbel, da se omikajo po umu in sercu. Posebno naj bi se na to gledalo, da mladih kandidatov neverni in prevzetni šegav duh ne spridi, in da imajo svoj blagi, viši namen vedno pred očmi. /a poznej bi bile učiteljske duhovne vaje močno koristne, Kakor jih z velikim vspehoin v mnogih škofijah žc imajo. Sploh naj bi sc pa zlasti mladi učitelji z zaupanjem doržali svojih duhovnov, ki jim z modrim svetom, dobrimi bukvami itd. k znanski in djanski omiki veliko morejo koristiti. Pri tej priliki ne moremo zamolčati resnične serčne želje, naj Ki duhovni gospodje učitelje, posebno novinec, ljubo pa spodobno vsikdar sprejemali ter jiin, kolikor se da, radi pomagali v besedi in z djanjein. Kolikrat se učitelj novinec ne vekam djati! Ako jo tedaj duhovšina preosorna do njega, jame zahajati v druge hiše. Dostikrat so pri možnarji, pri županovih itd. tudi prav pošteni, vselej pa niso. Naj se torej od takega nehvalnega in nekoristnega to-varštva odvračujejo, in farmanom celo je v spodbudo, ako vidijo tudi v tem oziru lepo edinost v cerkvi in šoli. Vendar pa s tem nikakor ne priporočamo preveliko prijaznosti, marveč očitno grajamo tisto vnanje pobra-timstvo zlasti med mlajšimi duhovni in posvetnimi učitelji, ktero je sem ter tje prostim ljudem celo v spotikljej. Ker smo nemški jezik že zgorej ob kratkem omenili, zmed nepristojnost vzamemo le eno v misel, namreč postavo, da se mora trivialna šola celili šest let obiskovati. To postavo na tanko spolnovati se nam po naših okolišinah zdi nemogoče: zakaj veči del imajo naše ljudske šole le enega učitelja in samo e no šolsko sobo. Mislimo si faro s .°»«MK) ljudi, kakor jih imamo veliko, kjer jc otrok za šolo gotovo tri sto: ali jih more v eno sobo spraviti, in ali bi se v tolikem številu kaj naučili? Ako pa napravi tri ali štiri razrede, kje more en učitelj dobiti čas in moč, da bi tako različne otroke podučeval ? Ako jih pa ne razdeli v več razredov, ali ne bo ravno to otrok nravno spridilo, ker veči ne bodo imeli kaj misliti in delati, ko se bo učenik z novinci vkvarjal? Ali ni ravno to en vzrok pritožbe, da šola otroke spridi? Mislimo si dalje kmeta, ki ima morebiti tri ali štiri otroke od »5 —12 leta in še dva za ponavljavno šolo; ali bo vse te od doma pošiljal, zanje šolnino plačeval in bukve kupoval, doma pa sam ali krave pasel ali še manjši otmke pestoval; saj namreč ne bo mogel druzega pastirja ali varha dobiti, ker mora vse v šolo hoditi. In zadnjič, ali ni smešno, da glavna šola, ki ima veliko več tvarine mčmo trivialne, sc lahko dokonča v štirih popred še v .*> letih) za trivialno pa, ki še polovica glavne ni, jc treba celih šest let?! Iu taki nepristojni postavi zadostiti, bi mogli bričev v pomoč iskati! Zato mislimo, da je za trivialno šolo, ak<» se v dva razreda razdeli, popolnoma dosti štiri leta; ako se v teli nič ne nauči otrok, se tudi dalje ne bo: veliko pa utegne spriditi sebe in druge. Drugo nepristojnost, da namreč škof. konzistori o šolskih rečeh nima „numerum pluralem" kakor v še-matizmu, le omenimo, ne prederznemo se pa je pretre-sovati iz dolžne pokoršino in podložnosti do viših. Te misli naznanimo z vsim spoštovanjem do svoje duhovske in doželske vlade, ter želimo, da bi jih drugi bolj modri in skušeni bolje pretresli, in v občni prid svoje mnenje naznanili; še bolj pa želimo obuditi v vsili resnično voljo, da vsak po svoji moči in svojih zadevah pomaga, da se zboljšajo naše ljudske šole v prid in čast posamnih družin in srenj, v korist eele deržave in v poveličanje sv. katoliške cerkve. JMorirec pa spovednik. ( Vski spisal Vacs. .Stulc; poslovenil Deželunov.) (Daljo.) Za ubogo mater je bilo to prehudo; reviea jc onemogla. Njeno serce, vtopljeno v žalosti in britki bolesti, tožilo je le za sinom, le k njemu je vedno hrepenelo. Pa saj so se jej spolnilc želje, predno jc minul teden. Bog jc k sebi poklical mučenico. Malo prod smertjo jo je še obiskal pobožni vladika se sinom duhovnom , ki jo zopet ozdravel. Vidilo se je, da jej žc bije zadnja ura. Vladika sc je nagnil k njej in nekaj pošeptal na uho. Te skrivnostne besede so jej razvedrile liee in nekako čudno jasnost razlile po obličji. Oko je vzplamonelo jej; roke in oči je dvignila k nebu in serčno veselila se, da se zopet snide se svojim sinom, ki so jej po nedolžno obsodili ga. Potlej se je ozcrla na duhovna, kakor bi ga hotla prositi, naj se nagne k njej. Z osahnelimi rokami je zdaj objela svojega edinea, pritisnila na serce in vroče solze so jej lilo na njegovo lice; goreče se je priporočala njegovim molitvam. Jokal je sin , jokal tudi častitljivi vladika. Bla-goserčni starček je vzdvignil svoje roke, blagoslovil mater na smertni postelji in njenega sina. Vedil je pač dobro, da živi daje zadnji blagoslov. Pa res; priporo-čivši se, odšel je malo prej, predno je solnce zašlo. Prej ko jc zazvonilo Ave Marija, že io bogaboječa žena dostala svoj boj na zemlji. Gospodov angelj je prišel po njo, da bi spokorjeno dušo spremil k sodbi pred Večnega. Kaj pa je bilo z duhovnom Patrikom? Izročil je drago mater čemi zemlji, blagoslovil njen in bratov grob, potlej pa slavo dal Dublinu. Sloveči vladika je poznal njegov notranji boj, ki mu je še vedno razjedal seree; zato mu je svetoval, da, celo opominjal ga, naj popotva v Kini na grob svetih aposteljnov Petra in Pavla. Ta romarska pot mu je jako pomogla. Tam, kjer je mučeniška kri pojila in so mnogi spomini pervih kerščanskih vekov posvetili tla, tam mu je poterti duh vnovič oživel in iz nebes dobil moč za daljše boje v življenji. V domovino sc je povernil z mirnim in Bogu vdanim sercem. Tukaj je dobrotljivi viši pastir njegovi skerbi izročil župnijo nekoliko milj od Dublina. Ali zakaj ga ni pustil v Dublinu? Zakaj ga je poklical od svojega vspešnega dela v okraji, kjer je Božja roka tako očito spremljala njegov preblagi trud? Temu so bile krive take okolnosti, ki jih že vemo in pa druge, ki jih še le izvemo. Po včlieih mestih je iz komarja kmali lev. Velik bruni je vstal v Dublinu. Stotnikova smert na vislicah ..., materina smert od same žalosti in preselitev znanega nam gospoda Patrika, to je gonilo Dublinčane. Vse je govorilo o nesrečni osodi, ki je tako neusmiljeno uničila blago in plemenito rodovino; vse je milovalo jo. Nekteri so se začeli eelo prepirati. Nekteri so čim dalje, tem bolj terdili, da je stotnik nedolžen; nekteri pa so terdovratno dolžili ga, da je res on sam ubil mladega kupca. Pa to je trajalo le nekaj časa. Novi dnovi so Dublinčanom prinesli novih prigodeb. Kmali so pozabili na žalostno smert na vislicah, na žalostni materin pogreb. Le v šent - Peterski župnii je duhoven Patrik v živem spominu ostal ljudem. Cez leta in leta je pobožno ljudstvo, stari cerkvenec in duhovstvo z usmiljenjem in spoštovanjem še govorilo o čestitem duhovnu Patriku. Pa tudi šent-Peterska župnija je imela nekoliko ljudi, ki so bili sicer pošteni, pa vendar so zmajevali vselej, kedar je kdo o nedolžno obsojenem bratu duhovna Patrika sprožil besedo. Toda večidel ljudje so že zato imeli nesrečnega stotnika za nedolžnega, ker je bil brat onega izbornoga govornika. Ali kdo jo vedil pravo? Na svetu lo trije ljudje jn pa V \ & nistft smela, tretji pa ni hotel povedati resnice, dokler ga ni priraoral sam Bog. Unij«- nasl.) Ugled po Slovenskem, in dopisi. Iz ljubijo ne. Ljubljana, poslednje leta precej osivela, se spet boli. V mestni zbor, kjer je prav za prav prostor za domače in prave mestničane, so bili voljeni letos z veliko večino vsi tisti in samo tisti gospodje, ktero je bil nasvetoval inostjanski volitni odbor. Slava! — V Ljubljančanko 27. aprila sc piše, naj bi Lahom, kteri se v raznih opravilih pri nas množijo, napravila se n. pr. v bolnisniški cerkvi posebna služba Božja, kakor sc je to zgodilo v Celovcu, in naj se ob nedeljah popoldne z laško pridigo sklepajo litanije. Dobro bi tudi bilo, da bi kak poseben spovednik za tujce bil postavljen, da bi jim ljudje vodili kam svetovati. Ker dopisnik le od popoldanskih pridig ali keršanskih naukov govori bi radi vedili, ali bi bili Lahi v tem pridniši od Nemcev ali ne. Morebiti nimajo Nemci krog in krog tako čvorstih keršanskih naukov, kakor so v nunski cerkvi že nektere leta; in vendar se verniku milo stori, ki vidi, da vkljub vsem krinolinam je po klopeh velikrat se dokaj prostora. Kako vso drugač je ob nedeljah in praznikih pri slovenskih krepkih pridigah in keršanskih naukih! — Pri proecsii sv. Marka je po cerkvenem opravilu neki mož resnobno spregovoril: Ko bi pač mogel jaz tele kričdjc odpraviti, ki ravno med pridigo vpijejo pred cerkvijo! In res je to velika napaka, da pri procesijah zlasti mod pridigo tik cerkve otroci in otročaji vpijejo in kričijo ter govornika in poslu&avce motijo. Šolski mladini naj bi se to ojstro prepovedalo, in ako cerkveno oskerbništvo toga odverniti ne more, naj bi mestno redarstvo skerbelo za red pri tacih očitnih obhajilih! — Katoliška rokodelska družba, ktero z vedno novo skerbljivostjo neutrudno vodi blagi g. dr. Voncina, je obhajala 11. god svoje vstanovitve predzadnjo nedeljo s cerkveno slovesnostjo v nunski cerkvi, zadnjo pa s posebno veselico očitno v redutni dvorani. — Ker je umeri mnogospošt. Janez Cof, kteri je zdeloval doslej mašne oblačila in razno cerkveno opravo, naj sc tisti, kteri želijo tacih reči, vprihodnje ooernejo ah do Blaža Kaspa, mežnarja stolne cerkve, ali pa do Jakoba Na-gode-ta, šivarskega mojstra, ktera se s tem priporočita, da hočeta naročnikom po moči postreči. — Dva nova zvezka „D u š n e hrane" sta spet na svetlobi, in v kratkem t. j. od 10. t. m. se dobi zvezek &m arui6nih, še nikjer natisnjenih pesemskih napovov ranjv g. G. Riharja. Drugikrat kaj več o tem. — Baron Slojsnik je dobil na Dunaju posebno poslavilo rod železne krone 1 verste, neki tudi za svoje pravno in moško ravnanje v poslednjem deželnem zboru. Pravijo, da tudi v šolskih zadevah sc obeta Slovencem neka daničica. — G. J. Kozina je za pravega učitelja na realki poterjen. Ii igoriijeRa Tuhinj«, t V nedeljo ob 3. popoldne stopi gospod Jakop (Superior) na lečo, ter ženam prav po domače razlaga, kaj da bojo imele zdaj opraviti: A. da bojo premišljevale, B. se spovedovale, C. molile. — Ad A. Premišljevale a) od Boga, kako daje svet in neskončno pravičen, b) od greha, kako da Boga žali in človeka nesrečnega dela, c) od sam sebe, zakaj da je človek na svetu, kakšne dolžnosti da zakonske žene imajo, «) kakor žene, kakor matere, y) kakor gospodinje. Koliko da je na keršanski materi ležeče; kakor so ona obrača, se drugi pri hiši sučejo. Jabelko deleč od drevesa ne pade. Kakšni odgovor da jih čaka ne le zavoljo svojih lastnih, ampak tudi za- voljo ptujih grehov. Bi Od spovedi: Ktere da naj bojo le samo k spovedi šlo , kakor grejo p. sicer o veliko-noči; ktere pa naj veliko spoved opravijo. — t'. Molijo naj a) za se . bi za svoje otroke, c) za svoje može in drugo družino. Da taki govori po celo uro ali še delj terpe, se gotovo ne bote čudili, vendar bi človek jih še delj lahko poslušal, ko bi treba bilo. Zvečer o »i. je g. Jakop med premišljevanjem ženam priporočeval ljubezen do Boga. Škoda, da nisem tega premišljevanja sam poslušal! — Govoril jo, kako da je Bog gola ljubezen do človeka, kakor mi je gospod pravil. Iz ljubezni ga jc vstvaril, iz ljubezni ga je odrešil, iz ljubezni ga posvečuje, kje? kako? Tudi vam, predrage! sc zdaj razodeva, kako da Bog vas rad una. Naj vas zadeva dobro ali hudo, veselo ali žalostno, vse vam le pošilja, ker vas rad ima, ker vas silno ljubi. Ker pa Bog vas tako rad ima, tako močno ljubi, ali mu tudi ve to ljubezen kaj pridno, zvesto povraču-iete? Komu kaj svoje serce, drugo zmožnosti darujete? Nič več ne bomo v časne, posvetne reči zatclebane, da bo le llog pri nas, me pa enkrat pri njem. Tudi pravični v bolezni terpi; tudi njega rane skle; toda njemu so take britkosti le priložnosti, s kterimi svojo ponižnost, vdanost v božjo voljo razodeva, si lepši krono za srečno večnost spleta. Sv. Ludovina. Pravični v svojih smertnih britkostih tje gloda, kjer ga plačilo čaka zavoljo trudonja, ljubezni, s ktero si je v svojem življenji poslužil, da je sebe na poti pobožnosti ohranil, in tudi druge z besedo in djanjem na tisto napeljeval. Sv. Monika je bila tukaj, kar je svojemu možu, svojemu sinu storila, na dolgo in široko popisana, da si j«' sleherna želela: Oh, naj bi sc tudi meni na smertni postelji ta kole godilo. — Zvečer okoli Ave Mari je so litanije z blagoslovom in drugo večerno molitve po ,,Dušni paši.'- V pondeljek o <>. zjutraj. Tudi naslednje pridige nisem osebno poslušal. Govoril je spet g. Jakop, iu sicer od greha. Kaj da greh jc? Kako so razdeli? Kako da jo tak človek neumen, ki greh stori. Kako da sc zavoljo greha človek od Boga, Bog pa od človeka oberne: kakor so jc godilo z Judežem Iškarjotom. Me bomo pa se groba varovale, in ž njim ljubeznjivega Boga nič več ne žalile. — O 11. Jo govoril g. Jakop od nečistosti, kako da zavoljo te hudobijo satan obilno žetev ima, ter je i»o-pisal v treh delili njene versto: v mislili, željah, z besedo, v djanji: med otroci, prostimi, oiuoženimi (zakonskimi i, saboj, z drugim itd. Nevarno jc od tega očitno govoriti, vendar je gospod tako dostojno ravnal, da tudi nar bolj občutljive ušesa niso bile žaljene. O 2. G. Jožef je tako imenovano podučenje pre vzel, ker dans o 1 A še le so spoved za žene prične. Misijonarji odlagajo "spoved, dokler po previdnosti vidijo, da je obilno' ljudi in spovednikov, Ker zavoljo te so ljudje vse nekako zbegani in skerbni. Da jih kolikor toliko del j časa mirne in pazne ohranijo za nar bolj potrebne resnice, še celo spovednikom svetujejo, da naj se kaj oddahnejo. Kavno zavoljo toga, mislim. da je govornik dans si tako nalogo v podučenje zvolil, ter lo veliko ali t general ), letno — obletno spoved pojasnil, potlej stopinj k veliki spovedi, kakor k sv. pokori: spraševanje vesti, žalost itd. prav po domače, v prilikah razlagoval; in sicer tako umno, daje treba le poslušati, popisati so skoraj tako lepo ne da. O 5. zvečer. G. Jakop je živo popisoval, 1. kako da umerje grešnik; 2. kako tla umerje. pravičnik. Strašna je smert grešnika v oziru tega, kar je dobrega opustit : prejemanje sv. zakramentov, molitev, post, dela vsmi-ljonja in ljubezni; v oziru, kar je hudega storil: la>tni grehi in ptuji; očitni in skrivni. Sosebno so bile žene popisane, kar njih dolžnosti zadene, koliko hudega da mar-iktera stori kakor mati, kakor gospodinja, kakor žena. Tako jih jo to-le popisovanje močilo, da so zdi-hovale in se solzile, da se je glas pridigarjev topil. — Srečna pa je sinert pravičnega. Vidi sicer, če nazaj v pretočeno življenje pogleda, da so njegovo dela bile po maujkljive, pa ve, kako da je Jezusovo zaslužen je neskončno: da bi ono namestilo, kar človeške slabosti storiti niso mogle; da mu bo Marija, ktero jo v življenji častil, skerbno posnemal, na strani stala. Iz Terst«. Skotijski list mesca marca ima v sebi spet prav podučne in mikavne reči p. Parochia s. Petri in Svlvis. De sede contessionali. De orationc confcssionibus excipiendis, si ternpus suppetat, praemit-tenda. Psalmus I. e\planatio, paraphrasis, applicatio liturgico-asceticaI. Christus (pesem na rek: „Consura-inatum est"' Joa. 19, 30.) Notanda. — Za novo podružnico v Tatrah so podarili svitli cesar Ferdinand I 400 gold., kar je vsem občanom serca z veselo hvaležnostjo navdalo. Iz Cioriee. Korarstvo školasterije, s kterim je sklenjeno tedaj Šolsko nadzorništvo, je podeljeno visoko častistemu Mons. dr. Dominiku Castellani-ju. Ta volitev se nam zdi prav dobra, ker sploh znani, učeni, pobožni in modri gospod bo mogel na tej stopnji veliko veliko storiti v prid in blagor vso nadškotije. — Umeri je tu g. Jožel Baeci, nekdanji profesor, duhoven v pokoji, spoštovan od vseh, ki so ga poznali. Odločil je svojo lastno hišo z zemljiščem vred v ta namen, da bi prišli v Gorico trije očetje Jezuiti, in postavili tukaj svoj samostan. Bog daj ! Iz llaviiiee na Goriškem. B. R. Predraga Danica! Ker nisi menda Še nikdar iz te vasi kaj svetu razglasila, se nadjain, da boš blagovoljno sprejela sledeči, za ponočnjake in vasovavce svarivni zgled in ga v poduk za mladino naznanila. Dva inladcnča (eden jo bil 21 in drugi 2-5 let stari sta šla l*. marca t. 1. popoldne v bližnjo krmno pri Voglarjih, se tam v družbi pivnih tovaršev sladkega vina naserkata in do polnoči tam mudita. Zdaj sc vzdigneta iz-za mize in namesto na svoj bližnji dom spat se podati, kaj jima šine v glavo? Okleneta se pod pajz-dilio in jo mahata od doma preč naravnost po bližnjem gojzdu, da bi hitro svoj namen — vasovanja — dosegla. Bilo je že okoli ene po polnoči, noč je bila temna, dež jo lil, svet Gospodov dan je ravno dal prostor prazniku sv. Jožeta, in pri vsem teiu ponočnjaka tavata po nevarnem gojzdu in povriskujeta pred drugimi ponočnjaki, ki so za njima šli, pa po drugi poti. Prejde nekaj časa, umolkneta in ni slišati več ne juhuhu ! ne ubil! ne... mai passionV V praznik sv. Jožefa ju ni viditi ne v cerkvi, ne v kerčini, ne kje drugod. Ko ju le ni še domu, si mislijo domači, da sta šla kam pohajat. Potem poprašujejo sem ter tje po nju, in druzega ne zv« do, kakor to edino so jiiu neki ponočnjaki povedali, da so ji do tega časa in kraja slišali povri-skovati, potem pa ne več. Sumili so koj, da bi utegnila tam na unem mestu v brezen t jamo pasti. Ta suni sc je še bolj in bolj množil, koje s«»letni stari oče v pol spanju in pol molitvi vidil čudno prikazen—-ali je resnična ali ne, ne vem, samo to vem, da mi jo je >ivi starček sam pravil! Vidil je namreč dva inladcnča, kterih eden ga prosi, naj se mu ua postelji malo umakne, •Ia bo mogel pri njem spati. Vsled tega suma gredo 2i>. marca popoldne do znanega brezna, vzamejo s,-boj doll?o verv iu jo obtožijo > .*» funtov težkim kamnom iu ko pride ;jf> sežnjev globoko, se ustavi. Zdaj pomajajo sem in tje /. vervjo iu jo nazaj potegnejo. In kaj privleče';.. ven? Ivdčič (veja -c je bil tako terdno malo nad •> limt ti/.kim kamnom ovil, tako dobro, kakor da bi ga bil kt -ii /ivih na njo zamotal. Na tem kolčičtt so bili človeški lasi in dlake od oblačila, očitna priča, da sta zgubljena mladenča tu v brezen padla. Žive duše ni bilo zdaj v celi bližnji okolici dobiti, ki bi bila hotla v brezen po-nja. Po dolgem baranji najdejo 3 serčne možake, ki se lotijo tega nevarnega iskanja. Vredni so, da se njih imena oznanijo: eden jo bil Andrej Sušmel iz Gorice, drugi Miha Pegan iz Krasa in tretji Martin iz Bat doma. In resnično, merliča so v breznu našli in 27. marca vpričo več kot 300 gledavcev ji ven potegnili. Kdo je v stanu popisati žalost britkih staršev, ko vidijo mertva sinova pred seboj na glavi vsa razbita in s kervjo in blatom jamskim vsa povaljana? Vsled preveliko žalosti je mati starejšega mladenča (ki je sicer dobro slovel) dans 18. aprila umerla. Oh, da bi se sedanja neukrotljiva mladina iz tega strašnega zgleda učila, kako Bog pogostoma že na tem svetu tepe nepokoršino do staršev, pregrešno vasovanje, oskrunjenje svetih dnevov, in kako resnične da so besede slovenskega pregovora: .,Noč ima svojo moč!" in kako se vresničijo evangelske besede: „Kdor nevarnost ljubi, v nji konec stori.4' Praga 14. m. tr. —n. Upamo da nas ne bode nobeden mogel dolžiti, da stvar prenapenjamo, ako ter-dimo, da se Hlosofija popolnoma opušča na avstrijskih gimnazijah, ker te drobtine lil. propedevtike — psy-chologije in logiko, — ki se podavajo učencem 7. in 8. šole, ne more tudi naj spokojniši človek imenovati nauk modroslovni, da, tudi za pripravo ne; ako sodimo od naj bolje strani, smo vstani le pripoznati, da služi v to, da učenci razumejo nektere izraze, ki se rabijo v vsakdanjem govorjenji in v slovstvu. Kes je težko razumeti, kako je mogla Hlosofija tako neusmiljeno biti izpahnjena iz naših učilisč, tem bolj, ker je znano, da je domovina naše gimnazijske osnove Pruska, kjer so nekdaj menda tudi otroci že modrovali. Resnica je, da je tilosotija v obče prišla v slabo ime, ker se gotovo nobenemu imenu ni delalo toliko krivice, kakor imenu tilosotije. Ko je Kant z vsakoverstno sofistiko skušal dokazovati, da vsa naša vednost in vse naše spoznanje ne sega nad to, kar telesno občutimo, in da tudi tu more imeti le subjektivno veljavo — je imenoval to Hlo-sotijo. S tem imenom jc zaznamoval Fichtc sad svojega preiskovanja, ki jc bil ta, da nam ni mogoče priti k nikakoršni tudi k subjektivni gotovosti, da tudi o svojem lastnem bitji se ne moremo prepričati, ali je resnično ali ne. In zopet to je imelo biti tilosotija, ko je Spi-noca, oče novih panteistov, iz samovoljno sprejete podlage logično razkazoval, da je samo eua nevstvarjena pervina, in je tako telesnino z duhom in svet z Bogom zinedel. Ali jc modrovanje Schellinga in Hegla tilosotija, ki sta prišla k prečudnemu koncu, da svet ni druzega, kakor izvir absolutnega bitja in da se nič ne loči od absolutnega prostega bitja. od Boga namreč. Take in enake blodnje človeškega duha so imenovali začetniki njeni modrost, in učeni svet, oslepljen s preinedonostjo in izurjenostjo, s ktero so ti možje znali svojim izmiselkom natisniti podobo resnice, je bogljivo ponavljal, kar so ti mojstri povedali, da, imenoval iu razglaševal je žalostne te blodnje za napredek v spoznanji resnice. Ali to umovanje ni modrost, kakor tudi v esc niso zvezde: predmet lilosotije ni pregnana domišljija oholega duha, in tudi ne gole fraze: predmet njen je re>nica, kolikor jo mora spoznati človeški razum. Ni toraj nič čudnega, da je Spanj«d Balmes, imevši pred očini pravi namen modroslovja, smel reči, da tako imenovana nemška tilosotija jc prav za prav sam ue-sinisl, zavit v gosto meglo uerazumevnih fraz. Ni se toraj tudi čuditi, da je bilo kiuali v velikem sumit, kar se je več ko sto let izdajalo za tilosorijo iu da se je mislilo tudi v viših krogih, da rilosotija skazo grozi Božjemu in človeškemu pravu. To nezaupanje je bilo menda tudi vzrok, da je tudi avstrijsko ministerstvo nauka se naklonilo k naučnemu načcrtu, iz kterega je bilo modroslovje izbrisano. Prepričani pa smo, da se je to zgodilo na škodo vsem akademičnim naukom sploh, bogoslovju pa posebej. Kar hc tega tiče, vemo dobro, da nekterim ne gre v glavo, da bi tilosotija bila pri natančnem učenji bogoslov-skih naukov koristna ali celo potrebna, imajo jo za mater vseh grehov na polji vede, zlasti pa za orožje pri napadih na verstvo. Tudi tacih se ne manjka, kterim se zdi tilosoti ja in orthodoxna theologija ogenj in voda — nasprotne, ki skupaj niste v stani nikakor obstati. Ve pa vsak izvedenec v slovstvu cerkvenem, da ne obdelovanje inodroslovske vede, marveč trivolni duh, našemen v oblike inodroslovske, je spodrival in spod-riva še zdaj podlage vedenja verstvenega in občanskega, on je zapeljeval in zapeljuje človeškega duha v brezbožni prostor neČimernega modrovanja, in vleče tako cele verste dobrih in slabih talentov v umni in nravni prepad. Ako bi modroslovje zato preganjali, ker je bilo rabljeno v zlo, ktera veda pa bi po tem ne imela bili zadušena V Niti vede prirodne. niti povcstniea, niti štcvil-stvo, da, celo sveto pismo bi ne odšlo tej osodi. In zato ne more opravičiti popolnega opuščanja naukov modro-slovskih skušnja in resnica, da sc je pod plaščem njenega imena veliko grešilo, tem bolj, ker se s tem zasipa bogat vir žive in zdrave vode, duhu pa sc odjemlje eno oko, po kterem bi mogla priti blagodarna svetloba med nabrane že vednosti. Ta nagled ni samiten, pa tudi ne nov. Na shodu nemških učenih v Mnihovcm je izrekla vsa ta važna skupščina željo, da bi se v srednjih šolah cele dve leti darovale naukom modroslovskim. Iu da ta nasvet ni izmed tistih novih poskušenj, ki se vedno, skoraj bi rekel, da za kratek čas delajo v našem šolstvu, to priča zgodovina. i Dalje J Iz Jeruzalema. mal. trav. Poregrin. Prišli smo ravno od Jordana in mertvega morja, koder sem imel opraviti z velikimi gospodi, namreč z beduinskimi šehi ali poglavarji, s kterimi je vodja avstrijanske romarske hiše storil pogodbo, da so nas varne pustili skoz svojo deželo, pa tudi celo sami varovali ter smo bili tako ali še bolj varni, kakor opoldne v sredi bele Ljubljane. Imel bi od tega naroda in njih poglavarjev dosti povedati, pa tega si zdaj nisem odinenil: samo toliko naj povem, da imajo šejhi velike čede po hribih in dolinah, kakor nekdaj kralj David, vendar sta bila pričujoča še j ha prav zadovoljna s tem, da sta na strani potem kaj jesti dobivala, kadar smo mi odjedli. po noči pa sta kjer »i bodi spala, ko smo mi dve noči v šotorih prenočili in prav pripravne po>telje imeli. Mlajši mi je ob Jordanu nekaj mušelčkov v spomin ponudil, ki jih je nabral iu prosil je za bakšič »darilot tako, kakor znajo skorej Arabci brez prestanka, kadar koli >e z evropejci snidejo, ter si nisem mogel kej in darovati je bilo treba temu malemu kraljiču denar za '2•') soldov. Z velikimi otroci mora človek otročun biti. Kaj pa sicer znajo Beduini. ako človek tje v en dan v njih deželo gre. so pokazali ravno o tej priliki, ker nekaj bolj revnih romarjev je bilo napadenih prav ob Jordanu, ker niso mogli hitro za jczdici. in le strah, da je veči kerdelo blizo. pa da so tudi šejhi tukaj, je bil blezo roparje odgnal: —natanko še nisem zvedil. kako iu kaj je bilo. Zdi se mi, da tudi ena Kranjica. ki je v Alek>audrii, je bila med napadenimi. Ta drobivec iz naj novejši romarske zgodovine, ktera je skoz in skoz prav dosti mična, iu doživeli smo te kratke dni dosti lepega iu ve- selega. pa tudi precej brilkega in težavnega vmčs, česar bi se človek ne nadjal. IS. u. 111., to je, peto nedeljo v postu, popoldne okoli štirih smo prišli srečno in vsi zdravi v Jeruzalem in smo šli v cerkev Božjega groba in v sam grob Kristusov, Boga zahvalit. Sprejeti smo v Jeruzalemu v av-strijansko romarsko hišo, kjer smo z vsim prav dobro preskerbljeni in je za vse romarje našega cesarstva prav velika dobrota. Bog plačaj slavni cesarski hiši in vsim blagim vstanovnikom f Ogledali smo naslednji teden ves Jeruzalem poverhu ter smo zlasti svete kraje bolj natanko obiskali iu na njih molili. Bili smo na Oljski gori. v vertu tietseinanu, v cerkvi , kjer jc dobrotljivi Zveličar kervavi pot potil, na mestu vnebohoda, vJosatatovi dolini, v dolini llinoiu ali trebcna, tam kjer je bila hiša Anatova, Kaj lova, Pilatova, v stanu poslednje večerje, ter po vsih postajah Kristusovega terpljenja in zlasti v cerkvi Božjega groba. Cvetno nedeljo smo dobili palmove veje iz roke prečast. patriarha, pri čegar veliki maši suio bili, iu naslednji teden je bil odmenjen za molitev, svete opravila v cerkvi iu za duhovne vaje v domači kapeli. Veliki četertek smo bili mi in veliko veliko romarjev vsih narodov obhajani od mil. gosp. patriarha v cerkvi Božjega groba in meni je bila celo čast med aposteljni. Veliki petek so bile med drugim zvečer pridige v sedmerih jezikih, ter ena tudi v ilirskem, kar je terpelo skorej do enajstih v noč. Popoldne smo molili križev pot po 1)o>tajali. koder je šel Zveličar v smert. Navadne 1110-itve te dni so terpelo od 3 do t» popoldne, ker zlasti Jereinijevo žalovanja silo veliko časa vzamejo. Slovesnega vstajenja tukaj ne obhajajo tako, kakor pri nas: le v nedeljo po \cl. maši je procesija s sv. K. Telesom okrog Božjega groba, pri kteri sc pojejo 4 evangelii od vstajenja Jezusovega. Teden po veliki nedelji je odmenjen za ogledovanja krog Jeruzalema, in že smo bili v Kmavs-u in ob Jordanu, kakor sem od začetka omenil. V kratkem gremo v Betlehcm in potem čez kaj časa proti Nazaretu. Veliko sino že vidili, tudi reči, ki jih drugi pred nami šc niso mogli viditi, dosti znamenitega slišali, kar pa zdaj popisovati nimam ne volje iu ne časa: se bode vidilo, kaj Bog da v prihodnje. — V zaznamojanje kako delajo otroci teme, naj opomnim tukaj še to, kar mi jc prednik v samostanu Božjega groba pravil o znanem Kcnanti, ko sem v teh tesnili prostorih pobožnih očetov čakal, da sem mogel drugi dan maševati ravno na Božjem grobu. Kekcl je naiurcč, da ta človek, ki je tako nezbozno o božjem Zv« ličarji pisal, je bil prilezel tudi v naj svetejši kraje iu je tukaj prav pohlevno zemljo kuševal z druzimi romarji, k čemur ga gotovo nihče ui silil, ker tukaj je v resnici svoboda dosti velika, * i zraven tega pa je tudi prav ondi svoje brezbožnosti pisaril. Tudi mi je pravil «• njegovi sestri, ki je z njim tukaj bila, da je nekak čuden konec >torila: ni pa določil, kakošnega. Da smo mi. če tudi zanikarni grešniki, z vse drugačnimi mislimi po tako svetih krajih hodili, tega mi ui treba praviti. V avštrijanski romarski hiši je bilo te dui blizo šestdeset romarjev in med njimi tudi prav imenitni n. pr.. dva NVindischgratz-a. dva duhovna i/, daljne Amerike itd. ' Mi Jordanu so iiiSi te dni z nami : knezi Taxis iu oba \\ indišchgriitza. groti: Corg.ieh. l.edebron, Thun — in iijiii obnaša je bila dostojna. \ ee ne morem pihati, ker zdaj zdaj se bodo pisma oddale. 1,' nn i \,'-Iiki ' ■!••». j.- ••«!••»• naiii ' •"••l-i. i;f ni. I . «l.i j«> l.il :»n_r!«-/.. ki i« I »i« - kloiiukoi" j»'kiit v t-,-rkvi. ( » nili« i- ni i/ ••••rk»v «'itiil, č»-*ir.ivii i i-- '»ii n»N»l,t,-..-»ii«»r t. j t vi,- Minj je Hej norega po širokem svetu ? Avstrija. S Prusijo menda ne bo vojake. Prepir bod<» neki mod sabo poravnali .tli vsaj za kaj časa odložili. Prusija nasvetuje prenaredbo nemške zveze, ter hoče sklicati zbor vseh nemških dežel v Brankobrod. Druge nemške deržave in tudi Avstrija tega naravnost niso zavcrgle: 1. 1*»>3 je naš cesar sam osebno v Bran-kobrodu nasvetoval prenaredbo v nemški zvezi, takrat pa se je Prusija kujala. — Napčno je misliti, da je sedanji pruski deržavni minister, grofBismark, kriv vsega razpertja in besedovanja med tema dvema deržavama. To je stara pruska politika, ktero jc Miroslav II. začel; Prusija jc zrastla na škodi Avstrijo; le splošnja nevarnost ji je združila, kakor je bilo v Napoleonovem času. Obe deržavi se poganjate za prevlado v Nemčiji: to pa je vzrok razpertij. Slovanski časniki svetujejo, naj se Avstrija znebi vse svoje nemške zveze, in bolj skerbi za Avstrijo kakor za Nemčijo; pomisliti je treba, da je Avstrija katoliška, Prusija pa protestantovska vlada. Govore tudi od meje ob reki Meni. Po tem takem bi dobila Prusija prevago na severji, Bavarija na jugu: Avstrijo bi pa pahnili iz Nemčije. Naj bo že to tako ali tako; težko se bo obderžala Avstrija na tej stopnji na Laškem in na Nemškem. Boriti se ji je na obe strani; to pa prizadeva silo veliko stroškov. Ktera teh dveh stopnja pa je za Avstrijo važnejši in imenitnejši in njenim narodom bolj v korist? — Bere se, da je Bismark hotel zavezo skleniti z Italijo in da ji je obetal 400 mi-Ijonov frankov na posodo, ktere bi potem Benečija plačala: Italija pa se neki ni hotla z njim pogoditi, češ, da prilike ne bo zamudila, kedar bi kazalo Avstrijo napasti, ne zaveže se pa ne. Sicer se pa vse tako križem govori in piše, da človek ne ve, pri čem da je: samo to se nam kaže gotovo, da utegne Avstrija le tedaj terdna ostati in napredovati, dokler ostane katoliška, in čem bol j bi v pravem katoliškem duhu vterdila in povzdignila sebe in svoje mnoge razne narode. Ilernski knezoškof. konzistorij je nedavnej zapovedal, da se ima vse dopisovanje do njega in vsa cerkvena administracija goditi v domačem češkem jeziku. Iz več krajev mu dohajajo zahvalniee. iZktt.) liusko. 1»». m. trav. je neki Rus na svojega carja strelil s samokresom. Ravno v pravem hipu ga je k sreči zapazil kmet iu hudobcu roko v stran zbil ter tako svojega cesarja rešil. Hvaležni car ga je za-to povzdignil v plemeniti stan. Turki na SI i vid. Kx v..to. „(»erma«le po gorah gor«'-Strašno njih plamen šviga! Turk je v deželi, koder pr*', Rohni, mori, požiga! I"r» «1 njim j.- jok, za njim i» stok. Pomagaj z«la j nam v. « ni lh>g, < '•• se nas on ne v.tuili. Ni nam pomoči v »iii.4* .,("nj! bliže den-i druhai, K>> j>i- oh hudi uri! Vali se ko |>ovodnji val, Ne hranijo ua* duri! Vi-i-a! /daj gorje ti ho. Na L'"r-> urno /a meno , V e«-rkev Marij«- dvire, Mupiinii' |>oin na smeh derži. Al zdaj ui ča»a spati." In hčerko prime za roko, Za krilo sinek zgrabi jo, Mo/. pa očeta vzame Na mlade krepke rame! Zmed smrečja temnega blišči Zvonik s cerkvic«« belo; Marija milost v nji deli Me«l romarjev kerdelo. V oltarji dviea tam stoji, V naročji Jezusa derži. Tje k nj«- hite oltarji, — Marija ti jih varji! Preplašenih je /.«• lju«li Vsa polna slivska gora; Al cerkvica velika ni, Za vse ne bo prostora! Otroci, starčki in žen«' Plalnuna v cerkev s«' derve, Možje pred hramom božjem Se vstavijo z orožjem. Tako se stiskajo ovce. Ko lačni volk jih straši; Tako golohje kopern«', Kadar jih jastrob plaši. V oltarji, dviea tu stojiš, V naročji Jezusa deržiš, Ozri se v nas uboge , In reši nas nadhjge !" „Gorje! privrela je druhai. Ze sabelj žvenk se čuje! Kdo nam ho zdaj pomoč daj&l, Ze straža omaguje!" Umirajoči stokajo, Cerkvene vrata pokajo; Oh, z«laj jih je prebila Sovražnikova sila! Oj,v"j! na konji pridivja Čez prag sam turški paša; Kervavo sabljo v rok' ima, Zdaj bije ura vaša! Po keršeni kervi hlepi, Al glej! na enkrat.ostermi, Kakor bi bila strela I i neha ga zadela! V oltarji -- o pogled strašan ! Marija roko dviga; "Z oči — kdo se bo stavil v brsin? Ko hli«k ji ogenj šviga! Plašan spusti se paša v beg, Za njim vsa turška truma vprek, Oteti so kristjani — Marija svoje brani! Se dandanašnji priča vam To zgodbo čudovito Tik praga v kamen konjsko tam Vpodobljeno kopito V oltarji mati tam stoji, V naročji Jezusa derži. Češena si kraljica! Kristjanov pomočnica. Jož. Str. V L isi« ah podružnica, nekdaj ^loveča božja pot. Duhovshe spremembe. V ljubljanski skolii. G. Matija Marolt je poslan za farnega oskerbnika v Doberniče , in Duplje je dobil g. Tomaž Slibar, kaplan Šentjurski. Gosp. N. T a učar v Cirknico in g. M. Kmetic v Mengeš za 1. kaplana. Umeri je 18. aprila g. Anton Rozman, kaplan v Doberničah. 27. t. m. g. Jožef A ž man, duhoven v Kadolici. R. I. P. V soriški nailskofii. Vis. čast. kan. dr. Dominik ('as te lian i je postal kanonik školastik. G. Martin Zuchiatti, kaplan Cerniški, jo dobil vikarijat Kobilja-glavo; namesti njega jc postal Cerniški kaplau g. And. Juh; v Stijak gre za kaplana g. Peter V u ga iz Opačje-sela, in v Opačjoselo dosedanji kaplan Duinski, g. Jan. Kravagna. Umori jc gosp. Jožet Bacci. R. I. P. V teržaški skolii. Vis. čast. g. Juri Jan je postavljen za dekana v D«dini; g. Bernard Zupančič za plovana vGerdomselu; g. Blaž Slosar pri sv. Lorencu na Daili. G. France Pašič gre za kaplana v Pičan; g. Anton Svetlin sc verne na Tinjan pri Kopru, in g. Jak. L ob en je začasno v pokoju. V lavantinski skolii. Prestavljeni so gg.: Martin Satler za proviz. k sv. Križu blizo Marib.; Jož. Z a-dravec k sv. Križu pri Lotm. ; Ant. Breznik k sv. Urbanu pri Ptuju: Jož. Drobni č v Kance; Val. Zel i o v tialieje: Fr. Ogradi v Sladko Goro; Jož. Masten v Konjice; gospod Stiper k sv. Tomažu pri veliki Nedelji; Lavoslav Grcgorcc k svetem Rupertu v Slo. Goricah; Jak. Jakopina v Marnberg; Fr. KI a v žar v Reihenberg: Mih. Je ras v Dobovo; Mart. Kram-berger v Ulimije: Jož. Lah v Straže; Fr. Arnuš sv. Andreju pri Leskovcu. (i terjen za dekana v Šmarjem; župnik pri sv. Martinu svetnika. — Umerli so Križu blizo Marib.; P. Brežcah: P. Ignacij S t e r ž i n a r, minorit v Ptuju. R. I. P. k Martin Ivanec je po-iu gosp. Si mej Kvar, v Hajdini je imenovan za duh. : Fr. S i mo nič. kurat pri sv. Kdvard Z a goreč, frančiškan v