Leto LXXV., it. 55 Spedtstoa* tu »»bena men to postal* Poštnina plačana v cotovini Ljubljana, torek 9* marca 1943 XXI Cena 50 cent. UtllUJMi«! VO LIN UfKAVA: UVBUAMA. PUUUIMUBVA UU1CA 0 — IBLJC*^: Al-Z*. Sl-J*. Sl-3*. »1-5» U> »1-3 IZKLJUČNO AA8IUH8TVO a upiaaa t« Kraujevu* Uanj* m iDosnmstvs oba Rakuni pn postno ee Kovnem i ONIOVF PITBB1 iriTA ITAIJANA & A- UllANO UuMians ttev 10-S51 ojld opOktM — CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per ta pubbiicita đl provenienza itallana cd eetera: UNION E PUBBUCIT* IT A LJ AN A S. A„ MMLAHO Zmagoviti letalski boji v Severni Afriki Italijanski love/ s3 sestrelili 12, nemšM ua nadaljnjih 9 sovražnih letal — V pristanišču Tri polisa zadeta dva previzna parnika Glavni stan Italijanskih Oboroženi sil Je objavil 8. marca naslednje 1017. vojno poročilo: V Tunisu živahno delovanje letalstva. Naši lovci so v ostrih dvobojih sestrel'li 12 sovražnih letal: 11 jih je zb'la skupina 16. oddelka pod vodstvom kapetana Pa-gliarija Giovannija iz Parme, nadaljnjih 9 letat pa so uničili nemški lovci. Nemški lovci So bombardirati pristanišče Trip^lis in pri tem zadeli dva trpovska parnika z bombami velikega kal bra. Včeraj je bilo eno naše letalo izgub-Ueno. V zmagovitih spopadih naših lovcev v severni Afriki, ki jib navaja današnje poročilo, so se posebno odlikovali tile piloti: poročnik D'Ameglio Gfovanni w Neaplja Lattanzi Alfonsn iz Norita (Teramo). IVIar. tire Elio »* Neaplja, podporočniki Feraz-za Ade'ma iz Rima. Mo»-itt-> G''ammaria iz IMirija (Sassarti) in Rc'*rto Giusenpe i? Montafije (Altu ter narednik-vodnik Sci-mionato Otelio iz Preganziola (Treviso). Iz nemSke^a vojnega porr rila Vojno poročilo nemškega vrh vnega poveljstva pravi o bojih v Sredozemlju in Se verni Afriki: Na severnem tuniškem bo*ršču «amo boji krajevnega pomena Oddelki lovskega letalstva so v številnih letalskih b;tkah dosegli uspehe Nemški lovci so se«treliti 9 »Sp'tfirov«. PH napadu nemšk'h bo;n:h letal proti pristaniškem« poHročju Tripo-lisa sta bili zažgani dve ladji. Junaške akcije lavskili pssadk Podrobnosti o zmaj vitih zračnih bojih v Afriki Operacijsko področje, 8. marca s Včcrai so bili nad Tun:som silov ti Letalski spopadi, obeleženi z izrazito napadalnostjo naših lovcev, ki so v treh razi i čn h akc jah sestrelil; dvanajst lovskih letal in verjetno še tri nadaljnja K uspehu je posebno prispevala 16. skupina kopnh lovcev, k si je priborila svojo enajsto zmaoo Zmagoviti oddelki, pripadajodi 5. letalski eskadri. ki se od pr Četka vojne odeva s slavo v zraku nad Afriko, so bili včerai nenavadno aktivni v ščitenju čet na področju Tunisa, ki je pod našim nadzorstvom. Ker se področje razteza ob obali, njegovo zaledje pa je v sovražnih rokah, se udejstvovanje oboje?transkega letalstva razv ja v ze'o majhnih razdaljah, tako da se Italijani in Nemci kakor tudi Angleži in Američani obilno poslužujejo lovsk h letal za kratke polete, toda največje napadalne sposobnosti. Včeraj se ie naša skurvna lovcev »Mačehi C 202«. pripadajoča 16. skupini, ki ie nedavno prišla v Afriko, dvign la na svoiem oporišču pod poveljstvom kapitana pilota G;ovannija Pagliariia. da bi kx zarila nad nažrni kopnimi silami Med svojo nvsijo so lovci opazili na nekem predelu, ki ga sovražnik uporablja za odskočno ooor šče posebno živahno kretanje letal, ki so se pripravljala za odlet. Patrulje pod poveljstvom poročnikov Lattanzija in D'Amegl'a. podporočnikov Robetta tn M^rlttMa ter maresala Sctnvonata so iznenada nanad'e sovražno oporišče ter pre^tre^e z izredno silovitim in drznm z^etom pet letal ameriškega tipa »Lockhead« in angleškega tipa »Supermarine Sp'tfire«. ko se ie del ter letal dv gnil v zrak ostala Da so se pripravljala za odlet Izredno o tre borbe ?o trajale petnajst m:nut brez prestanka Na obeh straneh so se lovci srdito borili Ob koncu bitke so bil* sestreljeni en »T,ock-head« in devet 'Sp:tfrov« nadaljnjih pet »Spitfirov«. ki so jih naši piloti obstreljevali s strojnicam', ie sm^t-at: tudi za verjetno sestreljene Ene naše lovsko letalo ie moralo zasilno pristati in ie na'orže pristalo na ozemlju pod našim nadzor-sr*»*«m. M°dtem 90 dni« naš* tovsfc oddHV krmari nad četami in odb'jah sovražno 'et^'ske nevarnost Oh 11.30 ;e pTtruMa lovcev po novelj-'st* om nodnorr>?nka m'o*a Adelma Fe-ra^ze odletela na pod-oćje ki^r sn bile pred tem ~aš letačke akcije, ter ie naletel* na nekaj «Sn t-f'mv« Cenrav je bil nasnrotn; oddelek šte* vilčno močnejši so se naš: stju^hT v brko SestreH'? so cneea anpie'kega 'ovca t-cr obstre-Mcvariievali & stroimcanr ostal h pet Isto uro ie d-uoq na*rulia pod novcljn;2*vom poročnika E1:a Martirca nrpadateča 16 skupini ki je že nrej sestrelil? d~set srvražn h letal pričela btko z ve,;kn skun no amer^kh levcev in sestrerla en *Curt^ P 40« n verjet no še drugi »Curtis« ter *c ob^trel-'ev^Ia s sfro'-nicam: nadalinji dv^ 'etal- Ko-čr»o je 4. sku p'na lovskih letal »M^cchi O 220« k je b la poslana na kržirjenie na področi«* kirtr ie b:lo opažene naivečie udejstA-ovante 9r*vrn?n~ komedijo Slavnosti se j* udeležilo mnogo osebnosti japonskega kulturnega sveta. Znanstveno sodelovanje ItaLje in Španije Madrid 7 marca s. V Madrid se je vrnil iz Rima /'.rdem k Spamje Garcia S:n.*r z. ki je b"l nedavno Imenovan za akademika pa peške znastvene akademije. Odiral znan tvenik ic v razgovoru z novinarj' Izraz 1 svojo zlivalo sv ečetu n je nidal;e izjavil, da so ga v Rimu v vseh krogih prisrčno sprejeli Izkoristil je sv je bivanje ? Rimu za pripravo osnov za irie m&a» stveno sodelovanje med obema narodoma. V ta namen bo viSjj svet zn znanstveni raz »kovanja organiziral red_o Izmenjavo del In profesorjev special stov. kj b've in ^•vTTTiicti^l tiek rud' m-»d u^eVtvaT*-lv*m ^*rHp n T.'b^nna A"»«?1^5Ve rn d*»<»nt t stilne oblasti m ne znajo in so ne morejo zoper. NEMŠKI PRODOR PRI HARKOVU Sovjetski odpsr južnozapadno od Harkova zlomljen — Veliki uspehi pri Orlu in ob Ilmenskem jezeru NajvlSje odlikovanje nemškega generala Iz Hitlerjevega glavnega stana. 8. marca. Vrhovno poveliništvo nemške vojske ie objav:lo danes nasledme poročilo- Južnozapadno od Harkova so naše napadalne diviz je strle sovražni odpor in ponesle napad do področja zapadno od mesta V bojnem odseka pri Orlu je sovražnik v ra/mh odsekih vedno znova zaman na-radal naše postojanke Neki armadni zbor. ki je bil več dni v težkih obrambnih boj:h ie do>eeel včeraj velik obrambni uspeh Izmed 90 napadajočib sovjet->kih oklopnih vo2 j'h ip bilo fifi uničenih v bojih na tleh 8 pa iz traka V srednjem od«el«t;:ilnimi bombam naprdcTio področje Sou:hanip*on.» Sovražno letalstvo ni riti podnevi niti ponoči napatilo nemškega in zasedenrua za-paere vxp»e«ta.v1ti v tem ođaekn *t?ro g'avno boino črto, v katero ie so^ažn'ku pred Cnevi uspelo vdreti. Borba ie b la nezr.sl š no si vita \n zpri'be sovražnika so bile "zred o krvave. V n~"dle gre valnih nanadih izveden:h v ETednjem odseku vzhodne fronte, ie BOvrat nik uporablja] edinlce v moči kvečjemu enega b~taljo-a peh t? cb rnrematvu ne-kai tankov. Sovražni izv-dn:ki. k: s skušali or"kr:ti n nadzorovati kretrm^e nemških čet pri S;čovki so bili n-pacleni :n od-bt c<1 -emških lovcev. Tukajšnji vojaSki kror' so n^oTvrč^ni. da je prostov^lin- izp-azntev Ržcvo. Gžaeka in SiČevke c4&''no zme'la s vražnlka, ki n^prec'uie v teh krn'ih ze'o previdno. S">-vražnrk je v nek?.ter h točkah o-'ačil topovski opre*"l da bi se njr^-ve v prazno n-pre. du-"r<^a čete p^č^t le b^lj vame. Z ne^r-metnhn za^ravlj nem munjeje so bila s£-'ovit- in doler bombardirana poslopja položen in kr^ji. ki so b;l: že j>er>olneTna izpraznjeni ;:v z^pir"čeni. S-o^TPžni t?nk: ao n"!ctcl: pa zelo Čes^o na nt*nska P^lj^. Ritere so Nemci ute^ill nemoteno pripravit Našteli pn s? tf-ii na nepredvidene z?p're. Več ta k->v ie zfetel; v zr-k dmol pa so morr.l" poousttt* nnnredovan^e Enaki u •ri-^e j5?/!e1a nekatere oi^e'ke premih 9"raž. ki so fri poslani n-p'-ej na izvidni-štvo. Tu^i ti so se znašli prei p-az^i-o, ko pa so srlob'je pr-^rli. so b'i od v«pll strm' nen^d ma n^n^deni ln so ufrneli nrj-'hir'š'* ig«nibe In:c ot'v*-> v operac^ia^ ve^no kakor prej pepoir-ema v nem"k h rokah. Nemško vrhovno poveljn:štvo je z genialnim manevrom, k: so ga nemike čete i-^lo zvedle ne samo ustavilo napredovanje iovjetskih čet temveč tudi obkolilo n i|fi ■ čilo močne ed Ic rdeče vojske. Nemške čete izvajajo protinapade na vsej fronti tu na nekaterih t čkah jim je uapela zopt-' z vzeti vržne postrj^nke Sovjetska zimska ofenziva samo znatno oslabila bnP sevišk vojašk: stroj. Izgrub sovrai ika, za_ ključuje general Merica, ne bo mogoče 'ah-ko zpolaiti. Znzjllen -i Iraz e !z2rpan?sti CJVJCtOV Berlin. 8. maic:. s. Med sovražniki, ki j"h je ujel neki pelk grenadir je v v nedavnih obiainbnlh bejih zapadno od Dcnca. se nahajajo, k kor se loznava iz voja'kega \ara, tudi štirje enocki sovjetski vojaki v starosti od 25 do 45 let. Po njih trditvah so l-LM pobrani v za In jem tednu v področju Dona in nato pc3?~!p' na fronto. Fa:!:o por^Silo II* l~'nk , S marca. s. Poroci.o o vojnih opeiaci^ah javlja, da ni ničesar poročati. Berlin, 8. marca. s. Hitler je od. koval brigadnega generala Hermana Balka * hrastov m listom z meči na viteškem kr V cu reda Železnega križa. Brigadni generai Hermann Balke je 25 oficir nemških oboroženih sil. ki je odlikovan ? tem \ -o-kim odi kovanjem. Učinkovit nemški letalski napad na S£u*li2i2if?t:xi Berlin, 8. marca, s. Napad ne:, b brzih vojnih letal na podrete P ntl na v noč. na 8. marc je trajal keker se doznava v tukajšnjih vojaških krog h i .aog pol ure. Nenški letalci so najprvo pognali v beg angleške nočne lovce, ki so rami H skušali odbiti nemške letalske skupine, nato so pa m:rali premagati oviro z. pomln balonov, da so lahko cd vrgli bombe na določene predele. Veliko fttevUa rušliiuh bomb. med njimi mnogo tak h najvaćjaga kalibra, je eksplodiralo nrcdl mesti ta po« vzročilo znatno razdejanje m velike p žare. Razdejanje v napadenem Berlin, 8. marca. s. Nemsk i brza bejn * letala, ki so v včerajšnjih npoirtnnsžlib u;;ia nenaino napadlo, v nUktm poletu mest Eastbom-ne. so lahko opazovala, kakor si» loznava iz pooblaščenega vLa, da se j..: zrušilo več od bomb zadetih littD li M Kov. Železniške napi-ave ter ne'.a raiijska p»>-staja v mestu so bde hudo zaJi-le. Nomrfrt u letala so se vsa vrnila na opoiišča. Nad Francija sestreljena sovražna letala Berlin, 8. marca, s. Kakor poročajo \x vojaškega vira, so sovražni bombniki o^ spremstvu lovcev v p.vih popoldanskih urah preleteli oba!no področje za; adne zasedene Fi-ancjje. Nemški lovci in protiletalsko topništvo »o razkropili sovražno skupino in jo prisilili, da se je umaknila proti zapacu. Po d:sedaj prispelih vesteh je blo v devetdesetih minutah sestre! ]•-nih šest od napadajočih letal. Nekatera ci teh so bila tei-ki tiirnotomi bombniki. Kcvl veliki uspehi japanskih čet na kitajskih bojiščih Tokio, 8 marca. s. Agencija Domej doznava iz nekega japonskega oporišča na Kitajskem, da so japonske čete uničile 337. čungkir.ško biig^ .o. Japonske sile so nadalje napadle sredi februarja 113. čung-kinško divizijo in komunist.čne čete šuh-linvenlija v gorskem področju srednjega šantunga. V tej bitki je bil ujet poveljnik sovražne divizije s številnimi oficirjL So-vr.žnik je imel številne mrtve in ranjene. V februarju je bilo pognanih v beg tudi 3 oro vojakov se ime briga e komunistične vojske v področju Hanki v zapadnem San- I tuiigai. V Konanu so japonske sile zadale izre ino hud uc'arec 92. čunkinškemu zboru, ki je skušal prodreti zopet znova proti severu. S tem so bili že drugič preprečeni soviažni načrti. V manslju so Japonci napadli ob koncu prejšnjega meseca močne sov: ožne sle pine in zadali najhujše izgube celo ni na-spretni Sd-madi, katere podpoveljnik je padel v boibi. Teki , 9. m-rrca. s. Ob prvi ob'etmci ja-p nske zasedbe Ranguna izjavljajo v tu. ka šnjih krogih, da je birmsko glavno me- eri ih fet v iisžrecn odseka BHin. 8 m^rca. s Kakor "e doanavg iz vol^Skega v:m. so btle v ;nž em rdsckn vz^o'^ne f^nte ob temneratur' 10 stepinj !X*K*\ ničlo dn<» 7 marca pri kn*'droč;u in^n". z?.rir>dn- od Hirkovn vendarle ntMHI'Hrle z usnebnm Velik'" cd^e'ki vojske 'n SS. k~tore rČ'nVovlto pdp^r^iio meni^'o?1 se va'ov; nem^k'h n-na-^apih ln bobnih letal, fte naprej n^oredire^o z ?o*n *n tugoiaim«ta ter z RfflP^a nroti s"v~ržn"ku. ki se um?ka. V* pre"šn-'m borbah sta b:la raznr^enr^ četrti in de-eti zbor s^arde tr«-*^e sovjetske klopna a**made zdai Pi št0 b*"lc hu-'e not--1 čer.* tref! in oecnva^stl zb^r crde. 6 marci so b:r 12 m 13 k^^enški zbe ter tiS nehotne đ*vizrje obkoljene in na zel*: tesnem pr~s*r>ru" južno r<\ Harkov^ ter uni-Če-e Skirrmo z im-čenje^n in zniet^em sed_ s^^meTa km-ienl^kesr* zbora prarde V če-trtenra motor;z r"neqra zbora so te izgube za sovražnika izredno hude. Negativa f»"?^^*ca ^^vjetske 7r letalo pa je unič lo protiletalsko topni;t\o. S vražnik je izvedel napad v sedm h nporedn h valovih in vsakokrat so se iapenski lovci spopadli s sovražn:mi letali V letal A k dvorx.:!t je japonsko letalstvo izgub.lo samo dve letali. Japonske letalske zmage na južnem Pacifiku Tokio, 8. marca, s. Ja.ponski giUvn: stan poroča, da so japonske letalske sile drso-gle med 16. februarjem in 5. marcem letošnjega leta naslednje uspehe na boji! pri SaJcmoiLskih otokih ter Novi Gv neji: sto postalo eTO največjih trgOVSitin ar«!!«! j sestreljenih je bilo 113 sovražnih letal. 13 vzhodne Az je ter močo op ri-če za csk»-- pa uničenih na tleh; 4 sovražne podmoi-bovanje japenafeh sil. Poizkuiv Angležev | niče so b le potopljene. — Japonske sil.> proti Birmi v jeseni in v februarju so se j «0 zgubile 2 rušilca in 5 prevoznih ladi.i izolovi*i in s tem ;e propadlo vse zaveznl- j kakor tudi 7 letal, ki so se s svojimi borr.-ško ur arije in zlasti upanje čungk rške vla- j baml vrgla na sovražne cilje. Ve±23 večje razpake med ,szaveznlki(( Buenos Aires, 9. marca. s. Pc<3predscdnik ZedJijenih držav VVallace je včeraj podal nekaj izjav, ki bodo še pomnožile spore v Ameriki in vzbu lili najstrožje kritike v ameriških kapitalističnih krog h. Govoreč z ^očetovskim duhom« o Indiji je VVallace med drugm zatrdil: »Moramo iztegniti r< ko Indiji v pomoč.« Kako naj se pomaga Indiji, VVallace ni povedal. Očitno pa je, da so bile njegove izjave javna kritika sedanjih okoliš "en v Indiji. Ne ve se, kako naj se ameriška inatervencija, za katero je govoril VVallace spravi v sklad s sobotnimi tr.itvami angleškega ministra Amerva v Oxf<>rdu, ki je izjavil, da Anglija zavrača sleherno nadzorstvo nad svojimi kolonijami. Govoreč o Rusiji je podpredsednik Ze-dinjenih držav rekel, da »moramo Rusiji pomagati in biti strpni glede njenih metod, ki jih uporablja za reševanje gospodarskih problemov.« Vtis te izjave bo mogoče ugoden za Stalina, drugače pa bodo o njej mislili ameriški plutckratični krogi, ki so vedno bolj nasprotni kakršni koli obliki komunističnega gospodarstva ln ki se hoce;o posluževati Rusije samo in izključno za lažje uresničenje svojih imperialističnih ciljev. Carigrad. 8 marca s. Tudi danes posve, ča list »Džumhurijet« uvodnik ru^ko-poli-skemu sporu ter poudarja, kako hudo raz- poke so nastale v zavezniški zgradbi, ki so jo Anglosasi ustvarili proti Osi. Clan-kar omenja, da se angleško jamstvo v prid Poljske nanaša na vse ozemlje poljske države, kakršno je bilo po prvi svetovni vojni, in obsega zaradi tega tudi pokrajine, k: jih zdaj zahteva Rusija. List podčrtava, da to ni edina razpoka v bloku demokratskih sil in ironično omenja, da co se dvignili angloameriški protest- proti Sovjetom, ko je Rusija napadla FinfUk', prodi-ranie Amerike Z občaino pretvezi c'-*»nodar* ske pomoči je uashinotonsk' vlad uspelo zsi-lit tako zvane gosnodarske dees-tt nr je* menslV upravi Nadalje <* nedavni ^r sji z Vtssh ngtona tud 'ako zvan voi?*k tehn cm nstruktorn. k' na- opremilo »eme iske čete T modernem ameri*k-m matenalorr Tako se zs-Vljučuie * nremočio Amerke dopa Mtka obeh angloaiških driav za oblast v Jemenu. Stran 2 • SLOVENSKI NAROD«. torek, 9. marca 1943-XXI. 8tev. 55 60-letmca knez2šk?Sa dr. Gregorija Rozmana Danes praznuje ljubljanski Skof £ dr. Gregorij Rozman svoj 60. rcjst'i dan. R.dil se je v Dclinčicah v šm helskl župniji pri Plicerku. Njegov oče je bil kmetovalec France, mati pa Ter^zja roj. Gl nikova. Ko je dovršil ljudsko .šolo v Smihelu n Pli-berku, je bil sprejet kot g-rjenec v Mari}a-nlSce v Celovcu kjer je dovrši! g marži;o. Po m?turi 1904 ;e vst pi! v celovško bogoslovje m je bi, 21. jufjn 1907 posvečen v '•;''rov.'ka, Novo mašj je nate pel 4. avgusta. Leta 1909. ga je celovški škof dr. Kahn poslal na Dunaj v Augvst'neum. T;im je bi] 27. junija 1912 promvir.n za loktorja bogoslovja. N'ato jc bil postavljen za pre-fekta v celovškem Manjanišeu. Naslednje leto je že postaj docent cerkvenega prav., ra bogoslovnem učiliSčtl v Celovcu, leta 1914 pa redn; profesor Poleg tega je bil i nekaj let duhovni vodja v semen 5ču. Pred i svetovn.:- vojno je napisal za Mohorjevo i družbo m^litven'k »Presveta evharistija«. Po vojni je bil imenovan za karcelarja prožta Randla v Dobrli vesi. Leta 1919. je sprejel stolico za cerkveno pravo na Ljubljani ki bogoslovni fakulteti. Dne 7. januarja 1920 so se pričela njegova preplava:ja. št ri let? nat; je bil imenovan za izrednem?. profesorja bogoslovja. Za mlad''no. kater: je od nekdaj posvečal največjo pozo. nos:, je napisal molitvenik t Besede živl;e ja^. Predsednik cerkve:- j"3 sodišča v Ljubijan je bil že od leta 13:2.. a leta 1927 je bi: menovan za kcnzii.t. riamega svetnika Kot tak je bil imenovan za koadjutorja Sk -fu Jegliču. Ko je ta odstop'1. je dr. Gregori Rozman dne 1 avgusta 1930 prevzel vodstvo ljubljanske škofije. Dskumsnta, ki ne petrebajeta komentarja Ljubljana, 9. marca. Številnim že cbjavljonim dokumentom o krvavih dejanjih partizanov, ki so jih za-greš li rad našim' ljudmi na podeželju, sta se v zadnjem času pridružila še dva. Oba sta za vsakogar dovclj zgovorna sama zase Prvi je uradni zapisnik o poškodbah in vzrokih srni*: 711etne France 2njdarš;čcve in 671etne Julke 2n rlaršičeve iz Gorenje vas-, pri Stični, nadalje Ant~na Hriba1 ja to Alojzije Hribarjeve iz Mevc v občini Krk: Ekshumacija trupel, ki so bila zakrpana v Jnkobčkov' dolini pri Sv. Duhu je prisostvovalo nad 30 verodostojnih prič, k so ugotovile da sta b;la Francka ZnidarSičeva in Anton Hribar živa zakopana, Julka zni-daršičeva in Alojzija Hribarjeva pa zakla- i z n žem v hrbet žn'darš če\i so partizani ubilj že 27. avgusta lani. Ekshumacija je bila 17. novembra in so ob tej priložnosti sestavili listino. k; jo je poleg zdrnvvika podpisnlo še pet prič. List na med drugim ugetavlja: »V prvem grf'bu sta ležalj dve trupli, v katerih so spoznali Julko in Fi*arck 2m-daršičevo. Truplo Francke žnidaršičeve bilo še dobro ohranjeno Spredaj v zgor-nem prsnem delu na (V>snj stran' je bilo Vdeti okrvavljen-- mest- brez kake vidne rare. Truplo Julke Znidaršičeve le imelo prvo rano zadni de*sno. približno v višini 9. vretenca v srednji lopatični črti. Rjna je bila 2 cm š.-ka :n 10 cm globoka. Druga rana je bila 4 cm njžje, zadana ? ostrim predmetom je merila v gi biro 15 cm. Tretja rana na levi strani v viš'n; pod levim rebrnim lokom je bila globoka 12 tlo 13 cm. Julka 2nidarš*Čeva ie verjetno podlegla poškodbam zarad' izkrvnvitve. Njena sestra Francka je verjetno padla oziroma se je --potekla v jamo še živa kar sklepam iz tip-čne drže in lege trupla. Tudi v drugem grobu sta ležali dve trupi*. Glava trupla Anto-a Hribarja je že močno razpadla, truplo pa še dobro ohranjeno. Reke je imel Hribar v zapestju zvezane na hrbtu 'n sicer s telefonsko ž:co. v ustih je "'mel precejšnjo količin- prsti, kar je zbujalo domnevo, da so mu b;la usta zama-šena. Pregled razen dveh temncmodrlh li? ra trup'u ni ugotovih drugih vidnih poškodba. Truplo Alojzije Hribarjeve je imele« na levi stran1 zada-; približa: v zadnji lopat čni črti in v višini 10. prsnega vre- tenca 5 cm visoko rano Desno spreaaj v spodnjem dela prsnega keša je imel*- ze vajočo ra' o. verjetno izstop bodljaja Anten Hribar je bil v jamo verjetno vržen v omamljenem stanju To sklepam istega, ker na truplu n: bilo opaz:ti in ugotoviti kake težke poškodbe zena Alojziif-je umrla zaradi izkrvav tve Drugi dokument je ukaz štaba I bata 'jona * Ljube Sereerj3-t k^ ukazuje »likvi dirati« to se pravi pomorit1 vse ki ne ved rič c komunizmu Ukaz ima naslednja vsebine: Štev 416 — Na položaju — Dne 3 febru arja 1943 - Strogo zaupno — Komand Dolomitskega odreda na poležaju. Po ustni odredbi Komandanta 3 sjrupt se morajo vsi na n vo mobilizirane kom; sijsko pregledati Komisija n?i sestoj' iz 3 do 5 stoodstotnih komu" stov. kateri naj jii izprašajo kaj je komunizem, kakšen ie cilj komunizma in kater; so svetovno znan v dje komunistov. Knteri ljudje znajo odgovarjati na agor. nja vprašanja is kažejo zanimanje -w komunizem, se j h uvrsti zrenkrat. doki^r a: or.žJ3 v de'ovne oddelke Na ta način bomo lahko napravil' 100r> č'sto komun:sTicn kader Vsi ni. ki ne vedo • ičesar o zgodo vini kemunizma n nimajo zanimanji z: to se naj likvidirajo Kolikor kaže daner stanje, je pr*b?^niin iz naših edi-ic od novih mobfllz raneev a\Č manj kot 95rr to je od 16. decembra d dan^s To se več ne sme p javiti. Likvidacija obs-jencev se mora 'zvr'it največji tajnosti. Odgovorni ste za vsrkr dejanje za katero bi morebiti javnest Izvedela. V tnčno IzvrSitev! Pcl-tkom'.~ar: Fric Novak.«: Poleg groznega uk^za o »l'kvlđirarju vseh. ki n'č ne vedo o komunizmu je z*ni-miva zlasti ugotovitev, da mob:i"~rranci r majo zaupanja v partizansko akc'jo in is pobegnejo, čim jm prilike dopuščajo. S to z'ačilno upot vitviin partizansko v dstvo samo priznava kako stvar stoji Ker jim vsak dan prinaša kak nov udarec 'n padejo njihovi najmočnejši stebr. pomeni % trnje priznanje, da se bl'ža partizanska akcija klavrnemu koncu Organizirana protiko-munistična akcija bo po^nrta cd ^sea^a prebivalstva, kmalu p met1 a še zadnj ostanke komun stičrih škodljivcev. Vedra sirila ita IXa sitLf jnlčnem večera & Ljubljana, 9. marca. Žilave organizatorje letošnjih simfoničnih koncertov z dirigentom D. M. Š i -jancem na čelu oaiikuje pri sestavljanju koncertnih sporedov hvalevredna prožnost, povezana z globokim smislom za slikovitost, posrečeno menjavo in pestro nizanje slogovno ter kvalitetno zelo različnih simfoničnih, orkestrskih skladb. Oni. ki so menili da bodo na leh simfoničnih koncertih uživali le ob izvajanju seriozno, klasično edinstvenih skladb beethovnov-s&ega potenciala, niso pravilno razumeli programske napovedi D. M. Sijanca pred pr'četkom letošnjih, odlično izvajanih simfoničnih koncertov Zdi se da je umest-nejše ter iz vidika pridobivanja čim širših slojev prebivalstva za glasbeno m'sel koristnejše ono gledanje, ki skuša seznanjati glasbeno Ljubljano z dostojanstveno, resnobno, pa tudi z vedro, veselo glasbo, pri čemer se uveljavlja z železno vztrajnostjo prizadevanje, da se umetniška stopnja izvajajočega orkestrskega ansambla čim bolj stopnjuje, da kvalitetna interpretacija ustreza široko pojmovanemu poslanstvu naših priljubljenih, mikavnih koncertnih večerov. Ta mikavnost bi prej ali slej utegnla trpeti, če bi pri sestavljanju koncertnih sporedov obveljala neka okorela šablona namestu prožne iznajdljivosti, sveže pobudnosti. Sicer pa je odziv občinstva sam na sebi najzgovornejši dokaz za pravilno umestnost Š:jančeve teze, o čemer smo se lahko prepričali tudi na snočnjem. devetem simfoničnem koncertu Sijajno podajanje izborno izbranih skladb je odvračalo našo misel od tega, da bi moglo b'"ti na tem večeru glede izbora skladb kako T drugače. Vedra glasbena misel, ki je pre-' pleiaia skladbe, se je dvigala v svoje vred-i nosti ob odlični izvedbi oo n~šem simfo-! n:čnem orkestru. Zato je povsem prav Ino . ono tolmačenje označbe ^simfonični kon-I eert«, ki se ne tiče sporeda, ampa^ izva-j jajočega ansambla simfoničnega orkestra, i ki je tudi topot svojo nalogo odlično opravil. Tako smo se za prijetno urico in pol po-; mudili ob veselih. zano:-n:h. razboritih zvo-I kih vedre glasbe, ki nas ie pctegn'la v svoi čarov;ti krog. V nas ss je poživljal spomin i na eno najlepših, najbolj melodioznih kla-| sičnih operet, ko nam je simfonični orke-: ster zaigral pred:gro J. Straussovega »Ne-| topirja«. To je glasba, k-' zamamlia poslu-i šalca in ga popolnoma nrevzame. Sledila I je glasbena slika K. M. \Veberja »Poziv na ; ples* v Berliozovi instrumentaciji. Vabe-| č:m zvokom čela odgovarjajo c*dzivn: zvoki klarineta, dokler ne zasvira celotni o-ke-ster poskočnega valčka Vmes se od časa do časa vabeče oglasa čelo. V sk'iep^cm delu se razlivajo toni v otožno milino Zatem nas je presenetila vihrava, ognjevita G Ross.in;jeva »Tarantella«. Iskrene, folklorno dragocene lepote nam je odkr-"! dirigent D. M. Sijnnec z iz\ajalci v Dvofako-vem osmem Slovanskem plesu, ob katerem so dojemali poslušale: vedro ra^i^'-a-nost z dobrav in planjav skidate1-leve d^_ movine. Utriniajoče se ure od zore do mraka, od mraka d^» dne Fmo nozomn razbirali ob Ponch'ellijevem »P!esw UT€ iz njegove znamenite opere »G'oco^da« Skladbo preveva iskrena nla^trnost. ki ce ^t^n-njuje ob poveličaniu nove zar^e Zat^m smo se zatopili v očarliivost. v bujno ki- I- Zapustil nas je danes po dolgem bolehanju naš preljubi in nepozabni oče, stari oče, tast in stric Dr. Albin Suyer bivši odvetnik K zadnjemu počitku ga spremimo iz kapelice sv. Nikolaja na 2alab 1ne 10. marca 1943 ob 4. uri popoldne. Venci se na izrecno pokojnikovo željo hvaležno odklanjajo. Ljubljana, Zagreb, Gonars, dne 8.marca 1943. Rotlirine dr. Suyor-jeve in dr. Kavčnik-sva penje mojstrsko m strumen tirane TL Stran s-sove giasoe, ki je zadonela v dostojno podanem valčku iz skladateljeve opere »Kavalir z rožo«. Ob 7. Bemardovem *Kolu« smo lahko dobro pretehtali, da ne gre pri tej plesni skladbi domačega skladatelja samo za povzemanje folklornih motivov in ritma, ampak da lahko izluščimo tudi sledove samostojne obdelave ter oploditve dragocenih glasbeno ritmičnih vrednot iz evropskega jugovzhoda, kjer se otožnost in čustvena vzburkanost. milina in temperament, sentimentalnost in razigranost tako značilno sprepletajo in men ju je jo. Večer vedre glasbe je zaključil F Leharjev zna-rseniti. zdaj viham?, potem spet melanho-čno zveneči valček, v katerem nam ie .ehar tako razsipno nadrobil neizrečeno 'epih plesnih melodij, ki so se žal pora^-rubile m obledele v vsakdanjost: kavar "-ke glasbe Dirigent Drago || g i j a n e c je presku- sĐ svoje vodstvene spretnosti na povsem zvirno zasnovarem sporedu zanimivih ■*kl2db s plesnim r tmičnim poudarkom Njegov iskreči se temperament je bLtven- d poln je val njegove druge znane dirgent ske odlike. Pri dirigiranju plesnih skladb kjer ima vaak godbe'ik svoj poseben rit- mični občutek, svoj tndMdualen odnos glede podajanja tovrstnih skladb, je ravno dirigentov temperament precejšnjega pomena. Kakor je D. M. Sijanec, ki ga je številno obci-stvo v nabil; polni veliki unionski dvoran' navdušen« pozdravilo ter mu toplo vzkl kalo, posvečal svojo vodstveno pozor, nest vsem orkestrskim skup nam tako je .skrbno pazil na enakomerno interpretacija vseh skladb. Pod r.jegovim bistrim vodstvom in nadzorstveni so vse skl.ube užga-le: šopki in priznalna darila so bili 'zraz hvaležnost, glasbenega občinstva priljubljenemu dirigentu, ki s: vedno iznova prizadeva, da bi rud:l P slušalcem čim botj neposrednega estetičnega dojemanja ter užitka. Kakor doslej vedno, tako je naš marljivo prizadevni, umetnestno kvalitetu, i s mfonični orkester tudi pri s.oCnJcm poda-janju vedrih skladb verno sledil vzvišen;m. plemenitim težnjam svojega dirigenta Le tako idealno p; vezano soglasje dirigenta ter vseh orkestralnih delov priraša lepe ogate sadove na torišču vzerne repr*"iduk- I cije s;mfcn čn:h orkestralnih skladb Pa | še ma hna pripomba: Kadar je D. M Sija j nec pr dirigentskem pultu se koncert ne | samo točno zač*e, ampak tudi ob naprve-lanem času tečno zak^uči Za to so mu poslušalci v periferiji še p:sebe hvaležni. Zaklad brez vrednosti Ljubljana, 9. marca Xa Starem trgu so temeljit.-, čistili staro nišo. Gospodnja se ni zadovoljila samo s snaženjem stanovanjskih prosto: ov in stopale, temveč je zahtevala od strank, da temeljito pregledajt tuli svoje drvarnice, Doastoesja m druge shrambe. Delali so ves Jan z največjo vnemo Mračna, stara hiša ie kmalu dobila prijaznejš? lice. Pravo senzacijo je pa med stanovalci zbudila proti večeru vest, da je neka stranica našla v svojem podstrešju velik zaklad iCo je bil sin že vse počistil in spravil, je opazil za tramom kos časopisnega papirja, drž je pristavil lestev in potegnu iz skrivališča me.il zaciji. Zborovale! so mu navdušeno pritrjevali, — Gostovanje ga pledal 5ču v L'u-tomero, Crai>l pa se ob istib dosnetkih kikor glavni davk; po katerih so cdmer-jen: Poee omen en h davkov lr doki a d sme P krajinski Korr.oraeijskl svst pcb rat', razne t?ks- in pri?toji»lae t jn;štva z naslova uradn 1 "-pravi po tar fi k fo j? peseb-n m odl-koiii odobril V šoki kjnusar at. — Literarna matineja. V veMJd ćhnjnnrA triestinske glasbene šole >Eutenpeie H%'J* JJE 1 Z V t i J L A FONOROMA - lUX b'irrto o* A p a 1 r R m I S' § G.USEPPEJA LUGA HA INCI^O ESCLUS1V A JaENTG PER LA SU SNELI IZKLJUČNO LE NA PLOŠČE LE PIU BELLE CANZOM DEL FILM NAJLEPŠE PES Mi IZ b 1LMOV M LIARD CHE FOLL^A - BOGASTVO N SREČA e SENZA UNA DONNA - BREZ ŽENE i)El QUALI E PRulAGUiNIoTA — V KAIERIH JE GLAVNI IGRALEC uILIAKDI LHK P0lU4 (ni L«/.«»r) Canzon« e»ratt«ii>tlea P I C C O L A M I M T (di ..H/uro l)zou* ritmo allegro SENZA UMA OONNA (b xio Ni a Caoson« ritmo »M^fro 10 NON POSso CAMARh AlLa LUNA (t*ixi -Ni*»> Cau on<» ar ena ta S. A. CETRA BOGASTVO II SKfcCA lul Lazzaro D- le) Peaem. ritem al^rro TECI K0>J1CEK, DIRJAJ (M Lai^art>'b^uuc) Ptsem MALA UMI D, ..aBzaro J»o]^) Pes-m rltem-ma-^erato MILIJONAR — KAKŠNA BLAZNOST (Btzao N'isa) Pe-eoi, ritenj-til-gro BREZ 2ESE lBtxio N!aa> Pe««m, rtem-alleffro NB MOKE* PETI LUNI (Bizi -Nlsa) "•erccaoa Vialt Pekgia Im^rtl« 54 FIRrNZE Telefena 22-860 Štev. ^5 »SLOVENSKI NAROD«, tore*, 9. marca 1943-XXI. Stran 3 Šladoljev prvič princ Sou-Chong Ljubezniva komedija v izvrstni uprizoritvi Zanimiva repriza z nov. m tenorjem v glavni partiji Ljubljana, 9 marca V nedeljo je Leharjeva »Zemlja smehljaja« zopet do zadnjega kot:čka napolni-la Opero 2e pred začetkom predstave je bilo čuLti napetost pričale o van ja. Mnogi so pnsli drugič ali celo tretiič, radovedni kater: bo boljš.. Čuden ah Šladoljev Oba sta enako priljubljena Takoj po prvem dejanju pa je občinstvo spoznalo, da ne gre za primerjati kreacij posameznih umetnikov ker vsć-ko stremljenje mora biti svojsko. ako hoče b:ti umetn ško in vsako baS s svojskostjo doseže svoj cilj Vobče pa bi rekli da je Čuden kot princ Son-Chong kitajski folkloren po zadržanem kretanju. Šladoljev izrazito odrsko operen Tako ie ustvari] Šladoljev pevsk tn igralski drugačnega Kitajca, saj je drugačen po svoj- zunanjosti, stilu, glasu 'n temne'-amen t u Ima oa seveda že veliko sproščenost v nastopanju -*n pevskem izživljanju Niegov glas ie obsežen, epo izenačen, svetel Ln blesteč Petje mu je lahkotno, p:ani so mu izredno topli in vedno zanesljivo svobodni. Skratka' s Sou Chongom je odlično uspel. Tako imamo kar dva pevca, ki bosta nedvomno nadalje zanimala in gotovo privlačevala. O Mlejnikovi in njeni Lizi smo poročali že po premieri. Ponavljamo, da ie naša pevka pevski :n igralski izjemno nadarjena in uporabna, zato pa vsesplošno kar hitro popularna Ko se še telesno sprosti, t j. ko se vzravna, dvigne glavo, razširi ramena ter vsaj včasih pogleda v avditorij in zapoje tudi nam. k- sedimo v parterju in po ložah bo odlična Živahna, srčkano poskočna Mi je Bar-bičeva. k: z Mod Sancinom vedno prikupno oživlja sceno ter zato trajno uživa simpatije publike Bilo ie ves večer mnogo hvaležnega ploskanja vsem solistom po dejanjih in cele ori odprtem odrin Šladoljev pa je prejel več zasluženih šopkov Ml. ljubljanski kinematografi Uspeli* deveterice tableteirstov v številka!? V celoti 'z trlo ođigranilt 36 iger in 85 se tov, a napak je bito 3I64 Tablcten-ški turnir devetorice najbrljših ljub ljanskih tab!etcnstov te bil z ncdcljskur tretjim knlom zaključen Podrobnost1 o poteku smo zabeležil' /e včerai Danes f.huvl^mn še tabelo *n nekaj drug h zanimivih številk Evo tabele: Brade^ko . . 8 8 0 403:318 16:4 8 R. Strojnik 8 6 2 344:291 13:4 8 Bogataj . 8 5 3 $66:3 K 11:8 5 Keržič . 8 4 4 11:10 4 Recck . . 8 4 4 351-341 9:9 4 Požene! . 8 4 4 M°:32c 8:9 4 Merala 8 3 5 4H:419 10:12 3 A Strojnik 8 1 7 290:368 4:14 1 Subert 8 1 7 293:36a Stroji'ka (42:29). najteže pa Keržiča (61:58) Količnik ima še pozitiven m znaša razlka 28 točk Povprečno je vsak set dobil s količnikom 21 20 odnosno 21:19 Keržič je oddal polovico točk Niegove žrtve so bili Poženel Ales Strojnik. Subert in Merala Proti prv- trojic' je dosegel samo dva seta. -n sicer po enceja prot: Bradcšku ,n Boga taju. Najtežji poraz sta mu prizadejala Roman Stroinik (30-42) :n Brade*ko (39:61). z najmanjšo razliko pa je podlegel svoiemu klub kemu tovar-^u Recku (62:64) Razmer c ma še -u*z;tivno medtem ko je količnik napak že legativen Napravil :e 13 napak več kakor nje» Sovi nasprotn-ki Oboje kaže da je gral zelr ~e>ta!no Najlaže ie premaga Aleša Strojnika '42-26) Rccek je dosege! v serih zlato ra\novesje Devet iih ie dnb'1 devet oddal Premagal je Keržiča. Suberta. Aleša Strotnika n Bogataja Zlasti slednjega ie pošteno prtisnil ob tla (42 27) Kol-črnk ma še poz:tiven in znaš? razl'ka točk 10 v niegov prid Naitežj- rjoraz mu ie orizadeja! Merala (43-34) Požene! -ma že negativen količnik «etov in napak Premaga1 ie Huberta Meraio Aleša Spojnika m Recka Merah je moTal nistopit en set Nalažje dele 'e 'me' s Hubertom (42: 31) nais'abš rezultat pa je dosege! proti Bra desku (25:42) Ta rezultat je po točkah naj; težii poraz in se je x vsem turnirju ponovil še enkrat Z enak:m rezultatom je Bradcško odpravil tudi Suberta Merala je premagal samo Recka Bogataja in Aicša Strojnika Njegcv položaj pa ie nastal precej umetno, kar deloma dokazuteio tud; set? in napake Med vsem: je 'gral ia'vee setov (22) Samo dve ign sta se končali na dva seta V prvj ie doživel največji poraz (prot Romanu Strojmku 32:42). v drugi pa ie najlaže zma= ga' (nad Reckom 43.34) Njegov na:večji uspeh je razen tistih, k; so številčno zani uaodni partija proti zmagovalcu Bmdešku Razmerje na* pak je negativno. Razlika pa zriaža samo 6 točk Aleš Strojnfk m Subert sta dosegla samo po eno točko Subert je premagai Meraio. Strojnik pa Suberta Najtežj; poraz Te Subert doživel v igri proti Bradešku (42:25). \leš Stro in k pa v igri proti Keržiču (42:26). Po en set je Subert dr.bil od Keržiča. Aleš Strojnik pa od Bradeška in Merale. V celoti je bilo od granih 36 iger 85 setov m je do končmh odločitev bilo potrebn.h 3164 napak Najbolj izenačeno trojico je poslala v borbo Mladika katere igralci so S1 pr borili 14 ročk. Igrale- Korotena so odnesli 12. Hermesa -a 10 točk. Turnir je bil končan v 9 igralmh urah. ?ME VESTI — Ducejevo doprsje Hlinkovi mladini. Tajnik bratislavskega fa^iia je izrečil po naročilu glavnega poveljnika G. I. L.-a poveljniku Hlinkove mladine generalu Mačku Ducejev doprsni kip. Slovesnost izročitve je bila v prostorih glavnega poveljstva Hlinkove mladine. Slavju so prisostvovali predstavniki slovaške mladinske organizacije ter italijanske leg^c — Italijansko-madžarski industrijski razgovori. Agencija ^Agit« poroča o sestanku predstavnikov Italljr.n.-ke ter ogrske industrije v Budimpešti. Na dnevnem redu industrijsko strokovnih razgovorov je predvsem vprašanje, kako prevesti v potrebnem trenutku obojno industrijo iz stanja vojne industrije v normalno stanje mirne dobe. — Mons. Bartolomasi vojaškim kaplanom. Bartolomasi je posetil v Tur inu vojne ranjence v turinskih vojnih bolnišnicah, nakar je zbral v biln šnični veliki dvorani turinske vojaške kaplane Govoril jim je o važnih nalogah, ki so jim poverjene. Ob sklepu svojih izvajanj se je spomnil vseh italijansk h vojaških kaplanov, ki so padli na raznih bojiščih — Novi predsednik upravnega svela Nacionalne delovne banke. R:m>ki Službeni list poroča, da je bil imenovan nacionalni svetnik Vincenc Lai za predsednika upravnega sveta Nacionalne delovne banke (Banca Nazionale del Lavoro). — Novi inipeMcr rad'jskega prenosa. Iz Rima poročajo: Ministrstvo za narodno kulturo objavlja, da je bil imenovan za inšpektorja radijskega in televizijskega prenosa prof. ir. Amedej Tosti. Dosedanji inšpektor, italijanski akademik Josip Pession, je bil imenovan za tehničneera svetovalca v omenjenem ministrstvu. Novo imenovani inšpektor dr. Tosti se je udeležil že prve svetovne vojne 1915—18 V povojnih letih je bil postavljen na važno mesto v ravnateljstvu za inozemske Italijane v ministrstvu zunanjih zadev. Je pisec številnih tehtnih razprav s področja zgodovine in književnosti Leta 1040 je bil na libijskem bojišču na čelu mobiliziranih vojnih poročevalcev 150-letnica smrti Karla Goldonija Ob 150-letnici smrt; znamen-tesa italijanskega komediografa Karla Goldonija priobčujejo zagTebški listi obS'rne članke, ki se nanašajo na dosedanje uprizortve Goldonije-vih del v Zagrebu Ze 1 1782 je gostovala v Zagrebu odrska skupina Ignacija Bac-tseha. dne 28 avgusta isteaa leta oa je bila uprizoriena na Jelač:čevem tnru GoMoni-jevo kr>m**Ho »Ber^f« Iva^dnja ored^ta-va Goldoni^evega dela ie bila leta 1807 ko so uorizoril komadi 1 o »Lažnivec«. 1. 1828 rra ie sledit ^^^arm^- d\*v:n r»r1^cV'n d>l ^t^^ilnP pr^d^t^ve Vornori'i rnnn^rtnitef*^ ifolflavu sliega komediografa pričajo o priljubijeno- sti, ki jo uživajo njegove odrske umetnine pri zagrebškem kulturnem občinstvu — Novinarska vest. Kakor poročajo iz Florence, je bil imenovan skvadrist novinar Venturino Lucchesi, borec v prejšnji in sedanji vojni, za komisarja med pokrajinskega fašističnega sindikata toscanckih novinarjev. — Milijoni čakajo na srečne dobitnike. Nad 12 milijonov lir čaka v državnih blagajnah na srečne dob.tnike milijonskih, polmilijonskih in drugih nagrad zakladnih ocnov,, ti dobitnika niti ne vedo, da se j m je nasmehnila sreča pri žrebanju nagrad, ker bi bil: sicer nedvomno dv.gnili iz2reba-ne nagrade. Nedvignjenih je skupno nad 12 milijonov lir nagrad, in sicer pri nagradah po 1 m'Iijon lir zakladni boni Serija I XX. št 204.H01; Serija XXII. št. 573.314; Serija XXII. št. 75S.y74; Senja XIII. št. 239.992, Serija XXV št. 448.226; Serija XXXI. št. ?57.193; Serija XXXIII št, 912.4G8; Serija XXXV št 83.531. Nagrad po pol milijona pa niso dvignil: doslej imetniki sledečih štev. zakladnih bonov: Serija XX 95.586; Serija XXIII. 613.864; Ser ja XXIV št. 842.993; Serija XXV. št. 775.204; Serija XXVIII. št. 1,461.502; Serija XXIX št. 583.285, Serija XXXII. št. 227 829; Serija XXXIII št. 1.163.682 Razen tega so še nedvignjene številne nagrade po 100.000. 50.000 in 10.000 lir. — Oceanografski zavod v SpaJatu. Poseben dopolnilni vestnik za Dalmazjo, ki ga izdaja agencija »Agit«, poroča: V smislu dogovorov, ki so bili sklenjeni z nacional-n m raziskovalnim svetom je bila važna ustanova spalatskega Oceanografskega zavoda podrejena omenjenemu svetu. Kakor znano, je Oceanografski zavod v Spalatu med najbolje opremljenimi te vrste in je znatno prispeval k dognanjem in znanstvenim raziskovanjem na področju dejavnosti ter pobudnosti. zaradi katere je bil ustanovljen. — Natečaj za proizvodnjo tipiziranega pohištva. Iz posebnega gospodarskega dopolnilnega vestnika agencije »Agit« povzemamo, da je bila iz rokodelskih vrst sprožena pobuda posebnega natečaja med ita-lijanskmi rokodelci, ki naj se nanaša na smotrno proizvodnjo netipiziranega pohištva Pobuda je prišla predvsem iz staro-slavne Faenze. ki slovi po svoji tradiciji izbomega mizarskega dela ter prvovrstnega okusa, ki se opaža v kategoriji italijanske lesne ter mizarske rokodelske stroke — Izžrebane najrrade. Pri nadaljnjem žrebanju nagrad zakladnih bonov z zapadlostjo 15 aprila 1951 so bile izžrebane sledeče srečonosne Številke: V seriji 45 dve nagrad" po 100 000 lir za štev 336.320 in 429 113 Štiri naerade po 50 000 lir za štev 135 182: 228 858: 1.387.865 ter 1.783.456 V seriji 46 Dve naeradi po 100.000 lir za *tev 13fi.W in 1.701 704 §firi nagrade po 50 000 lir za Stev. 16.268, 216.389. 1,276.288 ter 1,701.704. KINO MATICA — TELEFON 22-4! 'aradi Izrednega zanimanja občinstvu m film »Dunajska kri« predvajamo rilm pri vseh treh dnevnih predsta vah, to je ob 14.30, 16.30 in 18.30 Plm »Prva žena Rebeka* pride na spored kasneje. Dunajska kri Najboljši film sezone! Remek dele \Villy Forsta. Divna glasba, slagerji ples. humor. Najboljši komiki Han> Moser, Tbeo Lingen ter simpatična Maria Holst in Fritscb 111 NO SLOGA .i-i^*'ON iT« -30 2e ne pozate %e zadnjih pustolovščin Georga Fonnbva. tedaj si jih oglejte v filmu Ne išči gorja ln nasmejali se boste do solz V glavnih viogah se. Googie IVIthers Garry Marsh. Marti ta Hunt Predstave ob običajnih urah KINO UNION — TELEFON J2-21 Odličen film iz življenja mladih deklet Tri prijateljice V glavnih vlogah Liha Silvi. Ro. berto Villa, Irasema Dilian. Carla di Poggio in drugi Predstave: ob delavnikih ob 16. in 1815 uri; ob nedeljah ob 10.30. 14.30 16.30 in 18.30 uri — Avtonomni zavod bolognskega gledališča. Z odlokom ministrstva ljudske kulture je bil ustanovljen avtonomni zavod bolognskega gledališča Za nadzornika je bil imenovan comm Karol Albert Cappell: — Italijanska gledališča kultura na inozemskih odrih. Na odru bukareškega gledališča uprizarjajo Gianninijevo komedijo »Trinajsti neprdiprav« Na odru gledališča Urania v Pragi pa je bila uprizorjena z lepim uspehom komedija Uga Falene »Poslednji lord«. — Italijanska ter rumunska glasba v Rimu. V nedeljo je bil v dvoran. Coufin-dustria v Rilu glasbeni večer, posvečen izbranim italijanskim ter rumun>lr'm skladbam. Vodstvo zaninrvegn konce: ta je bilo v rokah maestra Karla Brunettija. Odlično so bilo izvajane plesne in arijske skladbe znanih rumunsk;h skladateljev Po-rumbesca, Scarlatesca in Drag o in a. pa tudi itali.ian-ikih £l?sben:h tvorcev Respi-ghija. Pa^an^nija in Pizzettija. — Razstave štir^i rimskih umptnir. R 'niski ljubitelji Tkovne umetno^i posvečajo te dni svojo pažnjo ujnetrastnJn razstavam štrih Oglednih rimskih iimetr-.ic S'i-ke Marije Luiize Mercnda očitujejo smisel za dekr>rnt:vrost. Pri Marili M^ehi Onori prevlr.dujeio krajinski mot'vi Močno potezo sodobnega lunetncstnegn podajanja kažejo slike I,iane Soigru. Cvetlice, živali, priroda so predme^ im-e+no-fnega izražanja slikarke Em;lije Zampetti_Nava — Dar vojnemu muzeju. Iz Neaplja poročajo: Finančni drž. podtajn.k eksc. Gan-petro Pellegrini je poldonil vojnemu muzeju Or-.pogne vojni plamen onih oddel-kc . ki j m je sam poveljeval v katalonskih in barcelonskih bojih mc-d špansko vojno. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino« kos 19. z dne 6 marca i94o-xxi objavlja mlnL5ti-?ki odlok i. dne 22. decembra 1S42-XXI. Nov. predpisi o izvozu in uvozil bankovcev v albanski valuti in objavo: Pr&račun x'okrajin-skega korporaeijskega sveta za leto 1943-XXI. — Popravek. — Od neznane matere je pcded°val šest mil.jcncv iir. V naselbini Migliaiina I i Cam-pi živi delavec Maui-o SaivaneJla, ki je doživel te dni nena\adno sreče. Prejel je namreč ou pristojnega sodišča spoi-očilo, da mu je njegova, mati, ki je ^ploh ni poznal .kakor ni poznal svoiega cveta, zapustila del svojega premoženja v skupru vi edinosti šestih rniiijoncv iir. Pied 52 leti je prišel kot otrok neznanih staršev v neko zavetišče za sirote, kjer so mu dali ime Mauro Savanelli. Ko mu je bilo šest let, ga je vzela k sebi neka kmetska gospodinja, ki je imela fanta za svojega. Ko je bil dvajset let star, je sel k vojakom. Po ol-služitvi vojaškega roka se je vrnil na deželo, kjer se je poročil in kjer si je ustanovil družino. 2ivel je z ženo in dvema sinovoma v vzglednem družinskem soglasju. Iste dediščinske sreče je bila sedaj deležna tudi njegova sestra Roza, ki je poročen v Vignoli. Razen dveh svetinjic nisia imel brat in sestra nobenega spomina na svoj starše. Modenski pretor je pozval lf3tm SavanelJija in njegovo sestro Rozo k sefc ter jima prečita! oporoko gta je malo bolj narasla, čeprav ie bilo še vetrovno Najvišja temperatura je včeraj znašala 9.6°. Jasno je ostalo tud poneki, zato se je do dav precej ohladilo in minimalna temperatura je znašala —i.2° Dopoldne je bilo nebo malo poobiačeno in sonce ni moglo oosijati zgodaj da bi se bolj ogrelo. —lj Jože Mesee pet deset letnik. Višji pisarniški oficijal na izvršilnem oddelku ljubljanskega okrajnega sodišča Jože Mesec obhaja danes petdesetletnico rojstva. Jubilant ima kot izredno ljubezniv in postrež-ljiv uradnik mnogo prijateljev in znancev. Mnogo pa jih je. ki ga poznajo tudi po nie_ govem rodu Jože Mesec se je rodil na Viču, kjer je bila Meščeva družina znana po svoji marljivosti in vztrajnosti. Slavljcnec je vstopil v državno službo že leta 1912. v Kamniku. Tam je ostal s prešle Ikom med svetovno vojno, ko je moral na fronto, do 1. 1921., nakar je bil premeščen v Ljubljano Svojih sposobnosti Jože Mesec nikoli ni omejeval na poklicno delo. Udejstvoval se je rad povsod, kjer je bil potreben. Vičani so cenili zlasti njegovo sodelovanje v korist napredka bivše viške občine, njegovi stanovski tovar;ši pa ga spoštujejo, ker se je zelo zavzel za ureditev položaja sodnega uradništva. Njihovim čestitk?«! se pridružujemo tudi mi z željo, da bi mu bilo usojeno še mnego sreče in zadovoljstva. —lj Nova grobova. V cvetu mladosti, star komaj 23 let, je umrl Dušan Lokar, poručnik korvote bivše jusoslovansko mornar ce Pogreb nepozabnega sina in brata bo 10. t m. ob 15. uri iz kapelice sv. An- dreja na Žalah. — V Ljubljani je umrl knjigovez v tiskarni * Merkur« g. Karel Kristan, star 57 let. V m.ajših letih je deloval v našem gledališču in je bil na glasu kot dober basist. Zapušča tri osirotele otroke in dva brata. Pogreb bo danes ob 16.30 uri iz kapelice Sv. Krištofa na 2alah. Pokojn'koma blag spomin, žalujočim svojcem, naše iskreno sožalje! —lj Akad. slikar Fran Klemenčič je % svojimi novejš:mi deli i.*po.nl VM tri izložbe Kosovcga salona v prehodu nebotičnika. Za njegovo razst&VO vlada izredno zanimanje in si je krasne slike ogledalo že znatno število ljubiteljev upodabljajoče umetnosti, čeprav je rasftsva odprta komaj nekaj dni. Razstavljenih je vsega skupaj 18 krajin in tihožitj. —lj Najdena denarnina. Pri, Fužinah je bila te dni najdena denarnica, ki je v nji nekaj nad 100 lir in listek, na katerem je napisano me Pavel Bajda. Pošten najditelj je izročil najdeno denarnico našemu uredništvu, kjer je lastniku na razpolago v dopoldanskih urah. —lj Za pustni torek vabi cenjene gosta gostilna Lovšin. Gradišče št. 13. —lj Predprođaja za X. Mnifontftaf imm* cCTt, k' bo v ponedeljek, dne 15. t. m. v ve« liki unionski dve rani. se bo začela jutri zjutraj v sred: ob pel 9. uri. V sredo se bodo prodajali izključno le sadeži v dvorani in na balkoru dvorane. Stojišča pridejo v predprodajo v četitek. Posamezna oseba ne more dobit, več ket 4 sedeže v pred-predaji, stojišča pa se Oddajajo le p samez*, no. Na sporedu simfoničnega koncerta no dela: Sašo Sant'-i. Tirtinija. Schuberta 'n Liszta. Koncert bo vodil dirigent Dra^o Mario Sijanec. —lj Licitacija zapadlih predmetov to v petek 12. marca t. 1. cb 15, v uradnih prostor:h mestne zastavljalnice na Poljan« ski cesti št. 15. Radio Lfesblfasia SREDA, 10. MARCA 1943-XXI. 7.30 Slovenska glasba. — 8.00 Napov^l časa. — Poročila v italijanščini. — 12.20 Plošče. — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Lahka glasba. — 13.C0 N< p »ved ca n. — Poročila v italijanščini. — 13.10 Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.12 Orkester vodi dirigent Gairno. — 13.45 Operna glasba na ploščah. — 14.00 Poročila v italijanščini. — 14.10 Oporna glasba na ploScah, — 14.30 Koncert trla »Em na«. — 15.00 Toročila v slovenščini. — 17.00 Napoved čaa. — Poročila v 4 .. . ščnl. — 17.15 Koncert pianista Marijana I 11 na glasba. — in 00 »Govorimo Italijansko«, poučuje prof. dr. Stanko Leben. — 10 30 Poročila v slovcnšč ni. — 10.45 Valčki, polke, mazurke. — 20.00 Nap -. > i Saša, — Poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar dogodkov v slovenščini. — 20.30 Radio za družino. — 21.15 -Devet Beethovnovih r'mionij«. — 22.00 Predavanje v piov**ri-šgm£ — 22.10 Veselo glasbo vodi dirigent Galliro. — 22.45 Poročila v italijansči NA PEPELNICO PGLENOVKA SLAr^IKOVA SOLATA IN DRUGE RIBE TER IZBORNA VINA V GOSTILNI P3I LOVCU, Rimska 24 M rniglior lassativo mjboijše odvajalno sreustvo fe vo lassativo^ dTpURATIVO - DiGESTIV Ri MEHČA. ČISTI POMAGA PnEBAVL JATI ,cura infesfino, sfemaco, fegafo e reni zdravi črevesje, želodec. Jetra In obifrli j L ft.eG U SCATOU • 1.0 75 IA BUSTA CON 4 OOSI^ L ft.00 ŠKATLA - 1. 0.73 IAV0IČEK S 4 DOZAMI k L&b. O. KAMZOMI & C. - MILANO Via Valo S I A L 8 BREZOVF METLE dobite pri Gospodarski ^vezi. Bleiweisova cesta št. 29. POHIŠTVO po naroČilu tn vse vr -.te htoiov zdelujem Poliuraro oprave ie | Kot nov — Lastna de vršujem vsa popra- lavnJca Zaloga klobu KORENJE, rumeno kolerabo in krmilno peso prodaja }d petka dalje. t. j. od 5. t. m. Gospodarska zvera v svojih skladiščih v Maistrovi ulici st 10. KLOBUĆARNA »PAJK« vam strokovno osnaži, preohlika in prebarva vas Klobuk, da izgleda 'ia najcenei3. — Josip Zoriua.ii Ljubljana iJresr 14- Tempaccio da Ispirim! Chi đitorio! 8on presto i pisdi si kaiiiBO b si cofTB B risefito 6 biiscarsj u riffreddors. Per iiitara nalanal praadata solita le compresse di Ispirina. Za slabo trama Aspirin! Rak naliv! Noge se hitro zmočijo ia obstoja možnost prablada. V irogik bolazai izamita tako] tableta Asplrla. Awi tim\ Wnm • • 1*40 • Xil kov. — Se priporoča Rudolf Pajk. Ljubljana. Sv Petra e*»sta 38. Miklošičeva cesta 12 • nasproti hotela Union ). ZGUBILA SE JE na poti Iz mesto Večna pot-Rožnik kratkodlaka lovska pslca rjave barve, ptiearka. Odda se proti nagradi pri Urbane. Sv. Petra cesta 1. Pred nakupom se svari. cCNO IN SLAMO kupuje Gospodarska zveza — Ljubljana. Bleiwelsova cesta 29 INSERIHAJ * .Slov Narodu* Assumo telefon..ste 18— 25 ar.nl nvn mo t cenzi scuola meda :n:'er ore concsc «no I ngu;» c: oppure sloveno. L re c n-qumta gornallere resi denza Lub-.ina. N^or.r "it'i ta! an.v Ser-vere Cassetta 63 B Unione Pu Sprejmem te'efonUk«* 11 do 25 let. najmanj r\ » :n itura z zr.aujen hrvt. •^kega '«1 s!o\enkeRa Je-z k.i. p**tde«pt 1 r dnevno, b.val.iče LJubljana, ns-rcxln.^^t italijanska. — P 5 te bb'M ti Itafana - Veneri« Vendita all^asta giovedi 11 Maržo 194 3 /XXI. alle ore 10. prešao la Sede dell'Ente confisca beni ai rivol-tosl. Piazza Napoleone No 7/2 in Lubiana. si venderanno all'asta. sulla base di perizia in lire 19.300.— mac-chinari e materiale della falegriameria — Jevnikar Antonlo. Condizioni vendita visibili presso Ente. H Commlssario Straordinario An. Luijri Pilo Družbena V četrtek 11. marca 1043-XXI ob 10. uri pa. bodo prodajali na* dražbi na pecif-žv. \\\ ;\-da za zaplembo premoženja upornikov — Napoleonov trg ftt. 7-^1 v Ljubljani, na podlagi ocenitve lir W30Q, stroji in materijal mizarja Jevnikar An1 >-na. Pogoji razprodaje «*> na vpogled pri uradu. Izredni komisar adv. Liliji Pilo Poravnaj čim prej zaostala narsiteV ?! Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, torek, t. marca 1943-XXL ___ «r Štet. 55 ii Z m ljubljanska zemljiška ostva Kaj s: bUe ljubljanske pstlilensKe hiše in patrtBenSki krajcar Ljubljana 9. marca Nedavno srro op:z ril' na rekaterc ugc- t~v t ve našh krajevnih 7^ irv.niv.pv c IJubljansk h semljiSk h g — oatvih v .<*t:irih časih. R.iz!'!: vr ti jo treh-, rred mestom E-'mim na sebi in n tnim pomirja -n: prav tako je pa trebi razlikovati med meatom kat zem'j šk gesp^sko ;n vsem meatnhn ozemljem, k: je dejnn jrpadaSo tudi pod iru-ge zemlj ške gosposko Patidenšie h še V Zgodovi skih razpravah o Lju*>1 naletimo večkrat na jzraz »paticienške hi-fiec. Mnogi si ga ne znajo razložit: Todi tud vsi zcrodav nar j' — predvsem sta.ro j3 — n:s. znali odgovoriti povsem jasno kn so prav za prav pntidenške hiše čeprav so psali mn'go o nj h Tega vprašanja se ie dotaknil tudi Vrhovec v svojih ;psh. p nove ši zgodov narji se n:so zidovoijili z njegov jm po-.3 sni lom. Kak r ugotavlja Pr. Zwitter. je p'aai prvi c patidenSkih hišah C sta Povedal ie da so to h še. ki so ^pro. ščene »von der stadUsche~ Hausersteuer und vorn Lr.r.dcrrJum«' razen enega krajcarja na .eto (pti.'enšk. kraicar) sod-b? i? prevzel V S*e«ska a spremen 1 je Mtaftische Hcusersteuer« v »st&ndisehe* ter izvaja- ;zv-/ nasele t-patidenu* jz P.*ch« geding*- Zw'ter prnv! da Vrhovec r,i p^jas nI vprašanja z domnevo da je bi' tisi* krajcar edin1 »h'šm davek« patjdonškil. hiš, pomembna je pa listina ki -jo navaja z 1. 1783 Po tej list ni je patidenšk: krajcar edi-a dajatev vjšji oblasti medtem ko ao b le r£tale hiše zavezane navadnemu zem lj škernu davku Ni torej razlika v davkih ki j.h je treba plačevati deželnemu ^nez1« temveč v dajatvah, ki j'h je izterjevalo mesto kot zemlj;ško g spostvo Se boli nam zadevo pojasnijo mestni urbarji, ki sc začenjajo sred- 18 stoletja. V teh urbarjih so seznami vseh mestu podložnih h!š ln or vsnki hiši so predpisali davki, ki j'h posestniki plačujejo deželnemu knezu medtem ko ^e razpredelnica »Statt Dnmicale an Zins und VVachtgeld« ;zpalnjena le pri ime. n'h nekaterih hišrrh p se t-ikh. Izkazal^ se je da so bile patidenške tiste hiše. ki so b le oproščene vseh domikalnih dajatev *n vsi viri soglašajo, da je treba pod zemljiško odvezo 1. 1848 razlikcvatl med dvema vrstama h}š v Ljubljani, in sicer h:še ki so b le zavezane plačevanju davkov deželnemu k'ezu. meetu so pa hišni lastniki plačeval; samo zemljiško g sposke dAjatve; hišni lastniki drugih h'š 33 pa b:li oprošče. n' plačevanja mestn;h dajatev ter so plaC<* vali davek same deželnemu knezu. N?«*o pa bil oproščeni plačevanja mestnih dajatev povsem, ker so morali plačevati »patiden-škl krajcare. Nastanek nenavadne svoboščine Še vedno ni pojasnjeno, k~ko s. «r meščani pridobil* to nenavadno svoboščino. Zv/ltter dvomi, da 1e opr :Mtev pl26čva-ja davka podelil Ljubljančanom cesar Friderik III k kor pripovedujejo starejfij zgodovinarji Pisali smo že c tem: Ljubljančan so se 1 1441 bojevnli na strani svrtr'j*keea cesarja pr^ti vej^kj mogočnega celjskega gr fa. Celjani so tedai ob'eerali Ljub?ian«~, a meščani so se bojevali tako iunaško. da je S'vražnik moral od ti ne da bi kaj opravil. Zato se je maščeval "ad graoom poveljnika ljubljanske vojske graščka v sedanjem T'voliju: ^rad je p-gorel Cesar je baje podelil v priznanje Ljubljančan« rr. izredn. svobo^č no in sicer lastnikom tistih hiš. ki so se udcloz-r bola da j'm poslej nI bilo treba plačevati davka, raze- krajcarja na leto. To plačevanje je bilo zelo slovesno, zvezano z nelfk^nlm narodnim praznikom Slehrni davkoplačevalec ]e moral prinet; svo-, krajcar sam V mest-o n'-Se. Toda viri. k: so i;h raz'akali zsrodov,-narji v novejšem času govore o nSgraal junaškim Ljubljančanom le da je cesar podelil mestu pravico pečatenja z rrieč'm voskom kar je tedaj veljalo za posebno Čast Vsekakor pa svobnščlna da s* bil« nekatere h še oproščene davka, izhaja iz sredrjega veka Ozem'js svobošcirte Zgodovinarjem odgovarja tudi na vprašajte kateremu ozemlju je biin p_dp'jeni svot ožčina Zvvitter pravi, da beseda *pa-t'denk« izvira iz Banntaiding. torej iz imena daiatve. ki so jo pobirali ^b priliki vit (mestnih zborov Ba' n ta dinge) Pjtemta-kem je patidenški krajcar plačevalo 1^ ozemlje, ki se je v času prdeltve svoboščine udeleževalo meščanskih več in spadaio ped mestno juriLd:kcijo Mestni zemljišk go?p d seveda ni mogel oprostiti plačevanja davkov drugih podložn kav Z to Zvit-ter sodi. da je bila svrboščna podeljena samo ozemlju ki je spadalo v času podelitve pod mest'o gosp stvo ln jurisd:keijo. Ozemlje, ki je bilo pozneje priključeno me- stu, seveda ne už va te svoboščine. Re-komrtrukc ja. patir.^nk:v bi pa naj šele pokazala, če so oatidenlti prave >blirger!iche Behausungi injeveška meščanska ta- selbina Mestno pomirjc Kaj je me tnr pomirje, smo skušan pc-vedati ie zadnjič; istovetn- je navadno z 'mljem nic.-tne »giilt* kjer ima mesto j/iav i,) terjati zemljiško gosposke dajatve n kjer ni mesto zgolj pelitič a. javno prav_ 1 bi st temveč posega tudi v vse meščansko življenje sociano Ln go^p.darsko ter odloča o značaju naselja v^aj toliko kakor druga zemljiška gozp stva. Ob»eg mestnega pam:rj^ se je spreminjal, čedalje bolj večal. Tako se je mestno pomirie povečalo v prvi p lovici 18 st Taka m*-sto kupilo od vJce:*omp 14 hiš (1. 17251 in vrtove v Ljubi:::ni ter žup: Kožarje ^vit-ter đomseva da je b 1 to zadnji o- t:»^»ek deželno knjižnega go pestva v Ljubljani. L. 1730 je mesto kupilo od šentpctrakiga g spostva 19 hu':. 18 vrtov. 49 nj v ln r ravnik, tako da je postalo tudi sodna "b'-^st L. 1733 ie mesto kupilo cd 3tclnegi *apit-Ija na Poljanah 11 h š. 16 kajž 7 vrtov. 2 travnika in mlia. — Na gc postvo stomega kapitlja na Poijanah nas še spom nji Kapiteljska ulica — L.. 1737 je mest kupil* od nemške komende 14 hiš v Krizeva Ski ulici dalje 2C h:š n pr-l z vrtovi v 1nd; 4ču 32 hiš tud- z vrtovi 8 kmetij in pol. 8 vrtev in 'ekfi; njiv v aentjanSkem ore 1 mest ju Komendsko gospostvo, ki ga je kun lo mesto je obsegalo v glavnem ,,-žn' stran Križevniške u'irc. Nap leonov trg, L:m-ko cesto Vegovo HilSerjevo in Kolo-crvorsko ulico ter Kravjo dolino. Kapiteljsko gospostvo je segal do Zr-niskega ceste na desn ir od mestnih vrat na levi stran- Poljanske ce'te do Ambroževega trga. Po hišnem seznamu iz l 1787 nir»o bile *e pod mestom hiše na Sp dnj h Polianan (c-nodnj' del PoM^nske ces'e) Sv Petra cesta • avzdol .d Kravje doHne. Dunalska cesta od samostana klarislnj (zdaj nebotičnik) na levi n r1 'skalceatov (zdai Ajdovščina) na desni strani Gcapcsvctska cesta *n Krakovo. k' je bilo Se pcd» nemško komen-do. — Tmovo je bil; že zdavnaj prej ped mestnim gospostvom V Trnovem ni Dik> nebenega patidenka, vendar je bilo te «.2ta 1600 pod mestno chlas-jo. Iz h:šn h seznamov ob koncu 18. st. je razvidno, da «0 bile -vse trnovske h;še brez izjeme podrejene mestu. Ker v Trnovu ni patidenšk h his. zato zgodovinar sklepa, da je bila svoboJ ščina podeljena že, ko Trrovo se ni spadalo pod mestno gospostvo. Upoštevati je pa treba tud, da so Trnovčanj kot čolnarji uživali posebne pravice ter da so bil* podrejeni neposredno oblasti cesarskega mit-nicarja. Trnovo je bilo torej prej pod mear_ 'o gospesko kakor Krakovo ter imaca ti dve značilni ljubliansk; predmestj* *udi različno zgodovino, čeprav tta si podobni po zunanjih značilnostih še dandanes. Obseg mestnega pomirja Vrhovec opisuje mejo mest" ega pomir'a z začetkom pod Rakovnikom v smeri čez Ljubljen co do petoka pod Rozn kom n tivolskega gradu od tam pr ti šiš-nslc. cerkvi iz Šiške da križa pri Sv. Krištofu, potem čez polja do Blatne vasi, Vodiita'a n šentpeterske cerkve pa čez Ljubljanico do Soteske (go.tina v štepanji vas), ua-ije čez Golovec c'c poioka p d Rakovn'kom Vendar opis meje -i bil dovolj jasen m upoštevati je treba, da ta meja ni obsegala le ozem!ja mestnega sodstva, saj je :reba zvesti mnogo h š in zemljišč, ki so spadaia pod druga gosp ditva. — Po davčnih ariji -gah je spadalo rxd Ljubljansko pomrje . 17. st in v prv' polovici 18. st. V«cro^ 500 hiš; od tah h'§ jih je blk> v obzidanem mestu 350. a vštete niso hiše. ki so oile oproščene plačevanja dnvk:v. Polit čna s ota zase je bjlo razen mestnega pomirja leželn-c sodtišče v me tu s svojim posebnm ozemljem. Mestno deželno sadišče je obstojalo že v prvih časih meščanskega naselja. L. 1364 je obsegal: ozemlja gosposk mestnega komend kega in ^entpeterske^a. Ko je merto 1. 1725 kup;lo viceclomsk- gospostvo, je b?lo s tem ^kupljeno« tudi vice-d-msko deželno coodo lahko pozneje dvignil'. V primerih, ko sc ladja n? pogrezne gic bo. ko souste na morsk; dno potapljača, da zamasi po možno: ti vse odprtme in luknjo Iz ladje potem !zČ'p3jo vod. in jo napcl-njjo z zrrkom al plinom, t^ko da posta o podobna vciikemu plavajočemu mehuij.u :n se sama dvigne na površje. Večkrat pa tudi pritrdijo potpljcnim ladjam tako zvana plavglna te'esa. Tcjia to je mogoča samo. če ladja ne leži pregloboko. Nad 60 m pod morsko gladino ne more nobe~ potapljač nap rno delati, ker je pritisk m-crske vode nanj prehud. Ladje ležeče globlje so ;zgajb!jene. Pač pa lahko dvignejo z morskega dna poedne dele potopljenjh ladij. Potapljač se spuste na d o moija in priklenejo poedine la vršenih Studi ah je posvetil vse svoje sile delu z j mlado turško stranko, ki je imela takrat svoj sedež v Solunu. Kanalu je postal eden njenih veditcijev. Toda vohuni Abdula H-J mi« da so kmalu zvedeli za njegovo r*>i:tičr o delovanje Ta'aat pa:a je pr>u pred sodišče in js bi' obsojen na tn leta ječe Sultan ga je pu* milostil na tri leta izgona v Malo Az jo Toda Talaat pasi tudi tc kazni ni nastopil, k a j t < leta 1^08 jc m'adoturška stranka pri>l.i na krmilo. V začetku prve svetovne \ojne se je oil I Turčija za borbo na strani Ncmeiie in T.i tal paša je prevzel poleg BOtHUljegfl rudi finančna ministrstvo. Zesnski ostanki Talaat paše v Turčiji Zenftki ostanki velikega vezirji Tala-ata pa^e &Xi bili te dni prepel'ani \z Bedna v Istanbul. V bližini mesta so bili položeni k večnemu počitku. Talaat pašo je v marcu 1921 v Berlinu ustre'il neki Armenec Rodil se je ta velik' rur'ki državnik v avgustu 1874 v Adnarnpolu kot s'n s roma'nih starcev Sredstva za studiranje si je mora! zaslužit' sam kot pomožni Za ohranitev bolgarskega čebelarstva Bolgarsko kmetijsko ministrstvo je pripravilo za-kon o pospeševanju čebelarstva. Gre v prvi vrsti za to, da se zagotovi čebelarjem sadoatno števijo uije\'. Mlnlatratvo sajn«) bo določilo, v katerih kj-ajUi morJjo čebelarji otdržati določeno štovilo uljev. Za financiranjo i-ezervnega fonda bo lala kmeti jaka in 7, tružna banka na razpolago enkratni znesek 5.000.COO levov, dižava pa vsako leto še en milijon. Za inja leta so namreč razne bolezni pekom'a le v Bolgariji mnogo Čebel, t^ko da le 1 • * irstvn t nevamesti, da bi sploh propatilo. Da fc to prepreči je seglo kmetijsko ministrstvo po tem ukrepu. Križanka št. 43 T 0 4 s G fBV"7" 8 p • 1U lil ■ \.2 B 14 1 SSS 1U ■ 17 19 '20 21 ■ 22' 23 _ .i v 26 27 28 ■ • v"1 r . 29 I 30 ■ 1 - -m ^ 1 i34 35 853 DBB m ■p- -v. - TT * 39 m n 41 5i Besede pomenijo Vodoravno: 1. Justin janov voj?kovvAlja. 7. velika strast pohlep- bolezensko domišljanje, 12. pr padnik slovanskega naroda 15 o\laž ti. prepreči s kapljicami 17. žensko :me 19 po-vrs nska mera. 20. zločinec, ki nasilno odjemlje s\::j:m žrtvam njihevo lastnino 22 sov etski zunanji min ster 24. se nerabljena komaj izdelani. 26 otok v D mavi blizu Beograda. 28 polovico besede tbro. 29. važen stavčm člen. 30. skala g-eben. kleč. 31. nikalnica 32. gora v Trglavskem pocorju sosed Razorja nad do> lino Vrat 35. ne velika, skromna 37 smoter gre (na primer tobole. loterije). 39 reka v lig ptu. 40 prebivalec fraacoskega glavnega mesta. 41. okrajšano moško ;roc. 42. trik. prevara. Navpično. 1. prr/sjak. 2 orodje ki ga po-irebuje igralec tenisa tabletemsa pa tudi kmeč-va gospodinja 3 država v Prednli Aziji, 4. slovensko mo^ko ime. 5 igralna karta. 6 zna-e lnosti pe-.mi 7. predstavn k prceand^h S'bov v madžarskem parlamentu v drug pclo\ici preteklega stoletja, pesn k. novinar n odvetnik (1826—1901). 8. šivalna potrebščina. 9. okrajšano moško ime, 10. drevo 11 Ancona (av-tcm. znaeka) 13. francka iz gr;ka mitologije, kj sc je spečala s ZcutKUP n mu rodila dva otroka, 32. okraj ava za sc'cnrf Balkan, 33. pritok Varte na Poljskem 34 po* gojni vezn k. 36. ozralni zaimek 38 osebni zaimek, 39. medmet REŠITEV KRIŽANKE ST. 43. Vodoravno: 1. Beograd. 6. oj 8. pravica* 13. saj. 14. opreza, 17 Kim 18 Črt. 20 apno. 22 Etna. 24. era, 2b. ave 27 Stol, 30 t)ka, 32. obok. 34 repetent 37 moka. 40 siro. 4U elementi, 42. Oran, 43 nič 45. šape. nost. vtelešeni v dveh ženah, ki sta v mojih očea najlepša podoba kreposti. Tore t so vendar še t\ka. bitja na svetu. In zakaj sem bil prav jaz tako i^v srečen, da sem jih spoznal šele tu • Saj sami vest \ kakšne ljudi in razmere sem imel okrog sebe Od kod naj bi pa vedel, koliko je v resnici vredna skromnost in dobrota srca0 Saj sem videl okroj sebe samo ljudi ki so se divje in z vsemi sredstvi ^nali za denarie*n Poznal «*em samo sebična batia. ^ebi^na do ^ra>e£i rvosti Mnžie in bnp ki se kakor v boru za življenj«1 strm^'flvn poc"n■'nSc v borl>- zm% ■'•»nar in ki rv>7T»*Hr> noleg denarja samo še hrepena-nie 00 nasladah. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za in sera t m del lista: Ljubomu Volčič — Vaj v Ljubljani