I Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster, General. THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." VOLUME III. — LETO III. CLEVELAND, O., TOREK, (IftJESDAY) DEC., 14th, 1920. ST. 294 (NO.) Single Copy 3c Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c poslanska zbornica odobrila ustavitev naseljevanja na eno leto. PREDLOGA JE BILA SPREJETA Z 293 GLASOVI PROTI 41. Rgte D'ANNUNZIO SE ŠE VEDNO NE VKLONE. WASHINGTON, 12. decembra. — Poslanska zbornica je danes sprejela predlogo, glasom katere se prepove naseljevanje v Združenih državah za dobo enega leta, Semkaj bodo prišli lahko samo krvni sorodniki, to so: bratje in sestre naturaliziranih državljanov, kakor tudi očetje, matere, žene, otroci in drugi bližnji sorodniki, za kar pa bo treba dobiti posebno dovoljenje od delavskega departmenta. V predlogi'se tudi določa, da mora predsednik izdati posebno naredbo, predno postane veljavna. Sedaj bo šla predloga pred senatno zbornico- Zelo možno je, da senat ne bo odobril te omejitve naseljevanja, kajti znano je, da je mnenje med poslansko in senatno zbornico v tem oziru zelo različno. Poslanska zbornica je danes tudi uvrgla vse vojne zakone. Tozadevna resolucija je bila sprejeta soglasno. V tem je zapopaden tudi Leverjev kontrolni zakon. Izvzet je le zakon, ki prepoveduje trgovanje s sovražnikom ,vojno finančni zakon in zakoni glede Liberty in Victory obveznic. Veliki po£res v Albaniji, STRAHOVIT POTRES; -200 MRTVIH, 15.000 OSEB ... **msa * Rim, Italija, 11. decembra.— Neka brzojavka iz Avlone v Albaniji naznanja, da so bile v Tepeleni distriktu, y Albaniji, vsled strahovitega potresa uničene vse vasi. Ob priliki te nesreče je izgubilo življenje do 200 oseb a 15.000 jih je brez strehe. Kraj Tepeleni je bil popolnoma porušen. Poročilo nadalje Naznanja, da je potresne sunke še vedno čutiti. Že prejšnja poročila, ki so Prispela iz Avlone dne 5. decembra, so poročala o močnih Potresnih sunkih, vsled katerih J® bilo porušenih več vasi, niso Pa ničesar omenjala o kakih člo Veskih žrtvah. San Salvador, 11. decembra.— V Choluteki, na jugu Honduras Je bilo čutiti močne potresne sunke, toda dosedanja poročila ^°lče a morebitnih človeških Zl"tvah, ter o povročeni škodi. V sredo je bil močan potres v Chinandega, zapadno od Nica-^gue. V Korintu so našteli 25 Potresnih sunkov. San Juan del Sur, Nicaragua, Plača tekstilnih delavcev odtrgana. Boston, 13. dec. — Danes se je naznanilo, da se je okrog 100.000 tekstilnim delavcem v novo-angleških državah znižalo plače za 22 ^ odstotkov. Tozadevna naznanila so bila nabita danes po tekstilnih tovarnah v Lawrence, Lowell, New Dublin odrezan od sveta. London, 14. dec. — "Daily Mail" pravi v svoji drugi izdaji v torek zjutraj, da so se žične zveze med Anglijo in Dubli-nom na Irskem pretrgale danes zjutraj. Londonski uradniki pravijo, da jim je nemogoče do. K rešitvi jadranskega vprašanja. PROTEST JUG. i. i j. t. biti zvezo s kakim krajem dalje Bedford, Mass.; Pawtucket, R. nA -D„i.p„„i. t. -t t> u? a t i j • o „ • i'od Belfasta. Posta v BelfastU I.; Biddeford m Saco, Me., m po . .. / v , , ... drugih tekstilnih centrih. • Povečini so prizadete tovarne, kjer se izdeluje bombažno ; blago, toda v par slučajih so prizadete tudi tovarne, v katerih se izdeluje volneno blago. Znižanje plač, ki je efektivno s prihodnjim pondeljkom uničuje dvakratno zvišanje, katero so dobili tekstilni delavci tekom zadnjega leta. Delavci bodo sedaj dobivali povprečno $21 tedenske lače. New York. — John Golden, predsednik tekstilnih delavcev, je danes naznanil, da se bodo delovci postavili po robu proti objavljenemu znižanju plač. D'Annunzijev položaj na Reki je neizpremenjen. Prismojeni pesnik ne priznava v Ra-pallo sklenjenečeš, ^ je posest Reke brez zaledja ni-čeva. Večina italijanskega ljudstva je sicer sprejela v Rapallo sklenjeno pogodbo, toda le z ogorčenjem. Da si Italija zasigura Nevoso gorovje, se je odpovedala vsej Dalmaciji izvzemši mestu Za-dru, dasi ji je bila Dalmacija v londonskem paktu priznana. Vprašanje prijateljstva med Italijani in Jugoslovani pa je še jako dvomljivo. Ljudstvo upa, da se bo mogoče izogniti civilni vojni z D'-Annunzijem. D'Annunzio zahteva, da se ga vlado dvakrat na smrt obsojen oficijelno prizna, vendar pa pra- KONŠTANTIN SE PRIPRAVLJA ZA POVRA-TEK NA GRŠKO. Lucern, Švica, 12. dec. — Bivši grški kralj IKonštantin, ki je bil z ljudskim plebiscitom pozvan nazaj na grški prestol, bo nastopil svojo pot v domovino v »SejaL. iz. .Grr ške oficijelen izkaz o izidu plebiscita ter poziv, naj se takoj vrne na Grško, kjer bo zasedel izpraznjeni grški prestol. Grška vlada je odposlala v Benetke neko križarko kakor tudi nekaj nadaljnih bojnih ladij, ki bodo spremljale vrnivšega kralja na Grško. Grška vlada je prepovedala Nesporazum med Holandsko in Jugoslavijo. , Hag, 13. dec. — Kot se naznanja, so se diplomatični odna-povratek Georgiosu Streitu, biv šaji med Holandsko in Jugosla-šemu grškemu zunanjemu mini.]vijo danes pretrgali. Holandska stru in zaupnemu svetovalcu |je pokli,a]a 8Vojega 2a8topnika iz Konstantina, kakor tudi moma-|Belgrada in je izročila potni list riškemu kapitanu Paparigopu- l8rbskemu zastopniku v Hagu. losu, Konštantinovemu adjutan-' tu, ki je bil pod Venizelosovo poroča, da ji ni mogoče dobiti zvezo z Dublinom. London, 13. dec. Rev Mihael O'Flanagan, namestni predsednik Sinfajnovcev, se je obrnil na Lloyd Geongea s prošnjo, da se dovoli gotov čas, da se posvetuje z de Valerom in Arthur, jem Griffithem glede prizadevanj za prenehanje bojevanja na Irskem. Ta prošnja je bila poslana v odgovor na pismo Lloyd Geor-gea, v katerem je izjavil, da angleška vlada nič manj ne želi, da pride do poravnave in da se vrne mir in blagostanje na Irsko kot irsko ljudstvo samo. London, 12. dec.—Ker se angleške čete na Irskem direktno dolži, da so izvrševale grozovi-tosti na Irskem, se po 'pozvalo korškega župana in irska člana parlamenta, Kapha in J. J. Wal-sha, da izpričujeta pred vojaškim odsekom angleškega parla. menta z ozirom na izvor ognja v Corku poslalo eksekutivi Italijanske so. cijalistične stranke sledečo izjavo: j navadno v gozdih, ki se prično "Zastopniki dveh buržuaznihjnekaj milj od predmestij, vlad so v Santa Margerita skle-1 Videl sem eno v Sakolniki nili takozvano pogodbo o jadran-!parku v bližini Moskve in v skem vprašanju, s katero ni ta Carskojem selu, ki je sedaj po-problem rešen, temveč je po-znano kot Djetskoje (otročje) ostren in ustanovljen kot traj-'selo. Otroci v Sokolniki parku na nevarnost za evropski mir.'stanujejo v lesenih vilah, kate- Pogodba je krivična na vse strani, ker meče velik del Jugoslovanov pod tujo nadvlado, ugrožava vse gospodarsko življenje Jugoslavije, obremenjuje Italijo z Irredento 'podjarmi j enih, in vceplja Evropi novo kal internacionalnih konfliktov in vojn. "Jugoslovanska socijalnoi de- vi, da noče prelivati bratske krvi ter imenuje samega sebe naj-udanejšega služabnika domovine. Vsak Italijan želi, da se končno reši pereče reško vprašanje. Delavski izgredi in nemiri, ki jih je opažati zadnje čase tako na Reki kot v Italiji, bodo najbrž mnogo pripomogli k skorajš nji rešitvi tega vprašanja. Ko bo enkrat jadranska ikri- Kot pravi naznanilo holandske-ga zunanjega ministrstva, se je to in ki je potem delil s Konštan-jakcii° podvzelo kot posledica tinom pregnanstvo v Švici. Do-jdolge vrste razžaljeni od strani mneva se, da je imela tukaj |belgradske vlade. Prva neprilika Francija svoje prste vmes, kaj- ie prišla, ko je srbska vlada are-ti drugače se ne da tolmačiti ta tirala holandskega poslanika v odlok grške vlade. Belgradu, ki je bil avstrijski dr- Konštantin bo odpotoval od žavljan. Od onega časa so glasom tukaj V torek popoldne ter bo^jave zunanjega -ministra vsi dospel V Benetke V sredo, na- poizkusi prijateljske poravnave kar se bo takoj podal na krov naleteli na nedostojno postopanje !2. decembra. - V Managui, fa rešena, bo pričela Italija de- javnem mestu Nicarague, in v Leonu, na zapadu republike, je il)il0 v zadnjih dneh čutiti več! „ potresnih sunkov. Včeraj kma-vPall°' vendar Je Wb mno*° ne' lati v svojih notranjih zadevah. Italija je z veliko večino priznala pogodbo, sklenjeno v Ra- Po enajstih, je tudi tukaj nastalo tresenje zemlje, ki pa k Sreči ni povzročilo nobene poseb ne škode. zadovoljnežev, ki se strinjajo z d'Annunzijem ter proslavljajo njegova "junaška" dejanja. Če se v Jugoslaviji ne prigodi kaj nepričakovanega, tedaj Italija upa na miren razvoj, če ne povsod, pa vsaj v jadranskem vodovju in ob jadranski obali. (i — Na policijskem sodišču je obratovanje" ob pondeljkih pokadi najvišje. Včeraj je čakalo pred sodniki 350 slučajev, jih rešijo. Samo v soboto 2večer je bilo aretiranih 116 o- —Pofires« sa 1 31etni John Po- in sicer 6 radi kršenja pro>kar- na '5624 Cal- h'bicijskega zakona, 44 radi pi-,cutta ave J™1 J* 4 6 danosti, 22. ker so se zdeli poli-,Palces v,3ok in tel)ty 70 funtov' c'ji sumljivi, 5 radi potepuhštva,!I^inil i* v soboto: nosi1 je kratr 19 Postopanja, 10 radi igranja k« višnjeve hlače, zeleno kapo m ln 1 radi kršenja biljardne na-^ve čevlje. Starši so se obrn.h *edbe. Tudi več avtomobilistov na policijo, da ga ji pomaga iska- Je bilo prijetih. Zanimivo je & . „ . ■„ ^ to, da v časih, kadar tovar-j • • —Dr. Vipavski Raj, st. 312 S. Ponehujejo z obratovanjem, N. P. J-. jma svojo letno sejo 16. lmajo policijska sodišča največ decembra ob 7:30 zvečer V Slo. opravka. venskem Domu. grškega križarka "Averaffa". Konštantinova družba obstoji iz kraljice Zofie, njene dvorne dame ter izpovednika kralja Kon- od strani belgrajske vlade. Washington, 13. dec. — Niti jugoslovansko niti holandsko poslaništvu ni dobilo še nikakega štantina. Križarko bo najbolj tajna diplomacija kapitalistične-. ^ je b;lo ga ra2r^^^le^obod«lI ni(; „aima^^ega s[edu suvereni narodi bodo sposobni, gtL Njih učiteljice in strežni. da uresničijo vzajemno zaupa-U so se očividno jako dobro ra-njein ustanove trajne prijatelj.' e]e z njimi) postopale so z ske razmere med narodi z od-!njimi ]jubeznjiv0 in materinsko, stranitvijo vseh krivic m na in Mq je ^itno> da g0 otroci podlagi vsestranske enakoprav-obi;skovaicaj dasiravn0 nosti in enakovrednosti vseh.h^ kot d&] ^^ je tudJ Vpričo nove provokacije kapita- |prijazen nflpram njim lističnega državništva izreka Ju- Bilo n- opaziti nikake Qne bo. goslovanska socijalno demokra-jje.čnosti 3trahU) ki je kara. tična stranka svoje trdno pre- kterističen za ang]eška siroti. pričanje, da bo tudi italijansko g&_ yile g0 bile čedne> dasirav_ in jugoslovansko zavedno delav-jno pripr<)atej opremijene za silo. stvo, osvobojeno materijalne;in otrod g0 ,ge učili ogebne snaž_ sužnosti in razrednega zatira-inosti> ^esar bi se doma nikdar nja, znalo rešiti probleme, kate- ne naučili_ Vgi g0 imeli svoje rim ni dorasla neodkritosrcnost ■ ^ z& zelenjad> in vge delo in brutalna sebičnost kapitali- lgQ povečini opravljali sami. stičnih vlad, v zmislu pravično- Imel sem en obed skupno z sti, v prid obema prizadetima otroci_ Hrana je bila dobra in narodama, v interesu internaci-|zadogtna; dasiravno je bilo mle. jonalnega sporazuma m trajne- ,ko kondenzirano. ga svetovnega miru. Zanimivo je bilo tu kot sploh po vseh ruskih šolah dejstvo, da se je izredno veliko prednosti dalo pouku o estetiki (lepoznan. V Ljubljani, dne 12. novembra 1920. Naelstvo jugoslovanske soc. dem. stranke: Bernot Z., Čobal M., Kocmur Ivan, dr. Korun M.;jstvu.) V vsaki vili se je naha-IKristan A., Kristan E„ Mlinar ial klavir. Bilo je očitno, da so I., Tome J., Uratnik F. se otroci zelo veselili risanja in barvanja, in pri tem se jim je dajalo pogum, da izigravajo svoje kreativne sile. Nekateri KRITIČNI DNEVI ZA GIOLIT-TIJEV KABINET. Rim, Italija, 12. decembra.— niih portreti, in posebno vpo-Prihodnji teden bo privedel se- dabljanje ruskih pravljic je ka- pomagalo kmetom. Dojge letne počitnice so bile ravno končane, predno sem odšel iz Rusije, in videl sem tri velike šole blizu Petrograda, ko se vodilo pouk. Po vseh šolah je bilo pomanjkanje materijala, posebno papirja, jeklenih peres, svinčnikov in učnih knjig. Temu pa je odpomogel v polni meri entuzijezem in izvežbanost u-čiteljev. V eni izmed treh šol je vodja, katerega veselje je bilo naravo-znanstvo, spravil skupaj jako obširen laboratorij, in večino a-paratov so starejši učenci sami napravili. Na pomoč se je poklicalo tesarske stolice in celo dekleta so se vadile delati na njih. Poučevalo se je tudi v izdelovanju čevljev. Knjižice, posebno ruskih klasikov, so bile v veliki zahtevi, in starejši u-čenci so zvečer vodili nekake literarne krožke. V eni izmed teh šol se je nahajala gledališka dvorana, in tupasem so o-torci prizarjali tudi svoje lastne igre, ki so bile povečini zgodovinskega značaja. V neki drugi so imeli godbo, katero je vodil neki 141eten deček, in ki je v resnici jako dobro igrala. Slišal sem tudi, kako se je poučevalo nemščino, in učite-iso pokazali 4jem se je posrečilo napraviti velik napredek skoro brez vseh knjig s pomočjo tabel in rizb, katere so pripravili učenci sami. Tekoni pouka v kakem tujem jeziku se ni slišalo skoro nobene ruske besede, in v eni izmed teh šol so nekateri starejši učenci govorili z menoj nemško, ko sem šel po hodniku, in bili so očividno ponosni na svoje znanje. Latinščina in grščina sta popolnoma odpravljeni. Za starejše učence se je vodilo pouk v politični ekonomiji, duše-slovju, zgodovini, literaturi in znanosti. Naloga učiteljev je bila jako velika in vztrajati so mogli samo najzmožnejši. Bojna križarka "Averoff", spremljana od več manjših bojnih ladij, je odplula včeraj zvečer pod poveljstvom admirala. Botcisa iz pirejskega pristana v Benetke. Tristo članov grškega' generalnega štaba, ki so bili imeno-da je s tem načrtom popolnoma vani za časa Venizelosove vla-zadovoljen. de, je bilo odstavljenih in na Naznanja se, da se namera- njih mesto so bili imenovani va kralj IKonštantin kmalu po drugi častniki, svojem prihodu v Atene poda- Atene se pripravljajo za veli- ■ti v Smirno v Malo Azijo in od tam. na Angora fronto. Atene, Grška, 12. decembra!— Glasom semkaj prispele brzo- boj vroče boje v poslanski zbornici, v slučaju, če bo vlada — kot se pričakuje — razpisala provizoričen budget za dobo šestih mesecev. Mnogo poslancev je mnenja, da želi vlada s takim postopanjem izzvati spomladi nove parlamentarne volitve. Nadalje se naznanja, da bodo razven socijalistov, nacijona-listi, del reformiranih socijalistov, demokratje in radikalci volili proti kabinetu. časten sprejem kralja Konštan tina, čigar vhod v Atene naj bo sijajen in triumfalen. Na cesti, ki vodi iz Phalerona v Atene, je BRUTALNOST NAPRAM JAPONSKIM SOCIALISTOM. Tokio, Japonska, 12. decembra. — Ko so hoteli socijalisti iz javke od kralja Konštantina, je j postavljenih troje velikanskih vseh krajev Japonske obdržava^ bila kraljica-mati informirana, slavolokov. Konštantin bo od- ti neki shod, je dospela na lice da dospe njen sin kralj Kon- šel takoj po svojem prihodu v mesta takoj policija, ki je mir-štantin v Atene dne 19. de-j Atene v katedralo, kjer se bo ne socialiste z brutalno silo raz. cembra. i brala zahvalna služba božja. [gnala. zalo izredno veliko talenta. V prvi vrsti pa so tekmovali med seboj v pisanju verzov. Vsaka mala kolonija je imela svoj sovjet", v katerem so se otroci s pomočjo učiteljic učili razprav ljati svoje lastne zadeve. Videl sem enega izmed teh "sovje. tov" v "zasedanju", v katerem so bile deklice zelo slovesne in poslovne ter so očividno vodile vso zadevo, medtem ko so bili dečki veliko bolj počasni in rezervirani. Držalo se je natančne zapisnike, in igra je bila o-čitno velike vzgojne vrednosti Celo v oddaljenem Vladimiru je bilo nekaj takih kolonij, posebno ena trajna za jetične o-troke, in ena velika kampa, ki je bila pod vodstvom nekega navdušenega mladega zdravnika, kjer je več sto otrok vse poletje živelo v šotorih in del ča- Mislim, da so bile šole, katere sem obiskal nad povprečno stopnjo, kajti nekateri starejši učitelji so bili skoro obupani. "Kako naj poučujem angleščino brez angleških knjig?" mi je dejala ena učiteljica skoro s solzami v očeh, in pričela prokli-njati našo blokado. Sicer se to da napraviti, toda zahteva izred nega talenta in trdne volje. Velik del nezadovoljstva starejših učiteljev je bil očividno posledica tega, ker niso bili zmožni zapopasti in praktično izvajati korenito predruigačene metode poučevanja, katere sta predpisovala Lunačarski in Po-krovski. Stara pot, po kateri se je "pumpalo" znanje v pasivne u-čence edinole s pomočjo knjig, je bila veliko lažja kot pa nove metode aktivnosti, osebne incija-tive in realizma. Tako sem pronašel, da so se starejši učenci učili računstva s tem, ,da so računali procente, štatitiko in stroške neke tovarne. To je seveda zahtevalo bolj ših in zmožnejših učiteljev kot pa stara metoda, ki se je držala samo učnih knjig. Poleg tega je bilo vzdrževanje discipline tudi jako teško. Preobrat v šolah s svojimi prenovitvami, skup-'jnim poučevanjem dečkov in de-; klic, šolskimi sovjeti in odpravo kazni, vse to je prišlo kar hkra- tu. tM (Dalje prihodnjič) STRAN 2. "ENAKOPRAVNOST" DECEMBER 14th, 1920. 44 IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published by THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Buasines Place of the Corporation;__6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00 Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00 Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c SINGLE COPY 3c_ Lastuie in izdaia ea Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 64i8 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne unravništvo. CLEVELAND, P., TOREK, (TUESDAY) DEC., 14th, 1920. rigSBžg 104 imrnm sovjetske rusije. SodeČ po zadnjih poročilih iz Berlina, Londona in Washingtona, ni nikakega dvoma več, da se bodo takoj po novem letu zopet obnovile trgovinske zveze med Nemčijo, Anglijo, Francijo, Italijo ter Združenimi državami in med sovjetsko Rusijo. Poročevalec Wiegand, ki je jako zanesljiv in daleko-viden časnikar, poroča iz Berlina o živahnih dogovorih in pogajanjih, ki se vrše med nemško ter britansko vlado in ki streme za tem, da se doseže sporazum v tem vprašanju. Ta pogajanja gredo za tem, da se prične s skupno trgovinsko zvezo s sovjetsko Rusijo, dasi bo Nemčija raje pričela tozadevne dogovore z Ameriko. Znano je nadalje tudi to, da se zastopniki Wilsonove administracije, ali pa — kar je še bolj verjetno — zaupniki bodočega a-meriškega predsednika Hardinga — trudijo, da dobe besedo glede ruskega trga. Veliko tekmovanje za ruski trg je v polnem teku. Še predno bodo izšle te vrste, bo iz Washingtona naznanjeno, da je s sovjetsko Rusijo zopet otvrojena pisemska in denarna pošta. Kakor znano, je ameriška vlada že pred nekaj časom izjavila, da je poslej dovoljeno privatnim osebam trgovanje s sovjetsko Rusijo. Vendar pa je istočasno ameriška vlada tudi izjavila, da je vsak pisemski, denarni ali brzojavni promet z Rusijo strogo prepovedan. Tako se je nadaljevalo s triki, katerih so se vedno posluževali pod Wilsonovo administracijo. Ko pa je Evropa Ameriko prerastla za celih deset konjskih dolžin, je morala ameriška vlada rada ali ne* rada popustiti, ker jo je končno veliki kapital prisilil do dovoljenja zopetne trgovine- Da je zavladalo v velekapitalističnih krogih ameriških napram sovjetski Rusiji popolnoma drugačno na-ziranje, je razvidno tudi iz vsega kapitalističnega časopisja. To časopisje je končno spoznalo, da nima nobenega smisla, če bi se sovjetsko Rusijo še nadalje izoliralo. Sovjeti, ki so bili močni dovolj, da so porazili vse svoje sovražnike, bodo tudi blokado predrli, in sicer tako ali tako. Ruski trg se bo odprl internacionalnemu trgovanju, in s tem se bo tudi deloma priznala vlada sovjetov. "Zakaj bi se tega bali?" pravi kapitalistično časopisje, ''ko pa sovjeti z zopetnim vzpostavljenjem trgovinskih zvez priznavajo tudi ameriško, angleško in francosko kapitalistično vlado." Priznanje evropskih kapitalističnih vlad po ruskih boljševikih, je najvažnejša točka, v kateri leži tudi dobiček na strani starih vlad. Politična izolacija sovjetske Rusije naj se opusti, vsled česar se bo takoj uveljavil tudi v politiki Moskve popolnoma drugi ton. Škodo pa bodo imeli boljševiki in Tretja internaci-jonala. Skoda, da so "stare" vlade ta enostaven recept za oslabitev sovjetske Rusije spoznale šele po treh dolgih letih! Sicer je razvidno, da skušajo s tem zakriti svoj poraz, toda nekoliko bolj pameten izgovor bi se pa vseeno lahko zmislile. Ta gospoda je spoznala, da je sovjetska Rusija močnejša kakor vse vlade skupaj in neizprosni "moraš" jih je prisilil do tega, da so klecnili na kolena pred zasmehovanim Leninom in Trockijem ter njegovimi tovariši. Japonski delegat na konferenci Lige narodov v Haagu, baron Megata, je to tudi očitno priznal: "Sovjetska Rusija se nahaja na potu okrevanja. Razmere se boljšajo od dne do dne- Kmalu so revščina in po treba izginila, kolesa industrije se bodo zopet zavrtela in za mnogoizkušeno deželo bo nastopila nova doba. Zato mora biti pri prihodnji konferenci tudi sovjetska Rusija zastopana kot polnomočna Članica velike družine narodov. Nima pomena, da se še nadalje branimo pred neizogibnim." Nima pomena, da se še nadelje branimo pred neizogibnim, se glasi danes parola vladnih kabinetov. Diktatura razredno-zavednega proletarijata sovjetske Rusije je izvojevala svojo prvo velikansko zmago! KAKO JE LJUBIL KMET ZA-LIK ZENO. Pod Obirjem je živel mlad kmet, ki ni bil nikoli zadovoljen s svojo ženo, in ne s sadeži, kakršne je pridelal. Njegova žena mu ni bila dovolj lepa, letina vedno preslaba, tako da je bila pri hiši sama razprtija in nadloga doma. Prav zgodaj spomladi, ko je ležal večinoma še sneg po njivah je nekoč šel domov in je godrnjal ! o betežnostih. Bilo je ponoči in mož malo nakajen, a ker je sve-jtila luna, je še dosti srečno meril pot. Naenkrat je zaslišal prijazen ženski glas, ki mu je pravil:. "Sej bob, sej bobi" Spočetka je mislil, da se mu samo zdi, ko pa glas le ni prenehal, je zarentačil pol v, jezi, pol v šali: ''Kaj bom sejai, ker še sneg ni skopnel!" Menil je, da ga draži kakšna ženščina, ki bi bila rada njego-|va, in je začel grditi svojo ženo |V mislih in besedah, kako je ne-jmarna in zanikrna. Glas pa le ni potihnil in je prišel zdaj od leve, zdaj od desne strani — enkrat od blizu, potlej izdaleka, a venomer isto: "Sej bob, sej bobi" Kmetu se je zdelo to zmeraj bolj čudno in ga je polagoma celo začela minevati pijanost. Nazadnje se je ojunačil in vprašal: "Kje vraga pa živiš, da si tako boba želiš?" Pri, tem je pogledal nazaj pre- jko levega ramena in je uzrl za 'seboj tako lepo žensko, da ga je sunkoma pogrelo po vsem životu. Hlastno se je okrenil, da bi videl krasotico bolj natančno in bi se kaj pomenil ž njo — a žene ni bilo nikjer. Sel je tedaj dalje in od časa do časa še vedno za-čal nasvet: "Sej bob, sej bobi" Ko je prišel domov, je najpre-je ozmerjal ženo, ki se ga je talko bala, da si še govoriti ni upa-jla, kadar je rentačil — potlej pa je pomislil: ' Lepa je bila, morebiti, da res kaj velja — In še tisto dopoldne je šel, pa je nasejal boba po snegu, da so se mu vsi ljudje smejali in so kazali osle za njim. A glej! Ko je prišla jesen, je I pridelal kmet toliko boba, da ga : ni preje v desetih letih toliko. Zdaj je šele robantil nad ženo in je skakal čez ojnice, kjer je le .mogel! Kadar pa je bil sam kje I na polju, je zaihoval in klical v srcu lepo ženo, ki mu je pripomogla do tako dobre letine. Nekoč je bilo že temačno, ko je tako jadikoval, pa se mu je zazdelo, da spet sljši tisti znani glas. Bil je za streljaj daleč od hiše na njivi, kjer je pospravljal koruz-,no slamo, a glas je vprašal čisto kraj njega: ,,Kaj bi raci?" Kmet se je ozrl in je precej po-,pustil delo, pa je krenil v tisto ;smer, odkoder je slišal vprašanje. I Toda čim dabe je šel, tembolj se mu je odmlkal glas. Ko pa je naposled prisijal mesec in kmet že sam ni več vedel, kam je zabredel, je ogledal ono lepo žensko pred seboj, ki ga je zopet vprašala: ,,Kaj pa bi rad?"' Kmet je izbuljil oči in zahro-pel; kajti spoznal je zdajci, da 'stoji pred žalik ženo, najlepšim 'bitjem na svitu! Imel je bil sicer 'že dokaj žensk, — tudi lepa dekleta vmes —, c taki pa še sanjal |ni nikoli. Zato je bila v njem na-j enkrat vsa kri pokonci. Ali žalik [žene imajo svoje muhe, kakor vse ilepe ženske na svetu, česar, zmedeni kmet ni premislil v svojem čezmernem veaelju. Ponižno je ivzel klobuk z glave, pa je momljal in stopica! z noge na nogo, a prave besede vendar ni mogel spraviti na dan. Nazadnje je le zaječi j al: C ,,Vse ti dam. kar imam —" Zalik žena se je zasmejala, da se je luna ponižala od začudje-nja, in odvrnila zaničljivo: ,,Kaj mi boš dajal, ko nič nimaš! Se boba ne bi bilo brez mene." Kmet je od sramu in žalosti povesil glavo ter se je zaman tru- Gospodar se je spet odrezal: nost. In to vse zavoljo maloprid-,,Jaz —" ne dekline! Strela božja — če bi ,,Nocoj je pa kratko nasajen",'vsaj mogel reci, da je kdaj imel si je mislila kmetica in je legla.— kaj opraviti ž njo! Kajne, če ni Zjutraj je bil kmet na vse zgo- žalik žena, je pa, no — recimo, daj pokonci in je brž pričel z de- brhka Mojca! Ali niti tega ne! lom, da mu ne bi bilo treba to- j ,,T?.ko se človek namaže, ce liko govoriti. preveč gleda pj zanjkah," je raz- Bilo -je že oozno dopoldne in 'sodil nazadnje kmet s trdnim skle-mož je upal, da pojfde vse gladko, 'pom, da na večer ne pojde iskat pa se je smejal sam pri sebi: žalik žene. ,,Dobro sem te namazal, žalik 1 _ , . , , , „ ... v -I 1 oda popoldne je bilo dolgo zena! Hlapec vec ali manj; ce niv . . v . , , , , .... i m čas5* za prerekanje vec kot do- eden, bo pa dmgi! . . v . . . o , , ,,. 'volj. Ošteval je zeno tako, da se Sredi dobrovoljnega smehlja- nja je začul gospodinjo, ki je klicala od hiše: ,,Ti, slišiš, ti — kje pa si? !" Zavest obljubi se je oglasil sa->mo: ,,Ti, da. — Pojdi hitro, goste imamo!'' Bilo mu ni nič kaj prav, vendar si ni upal odreči. ,,Ce ne grem, prileti cela ploha vprašanj nadme. Kaj naj pa začnem potem!" Ko je stopil v sobo, je zagledal znano kmetico, daljno sorod-nico, e katero so živeli vsi vedno v dobrih odnošajih, in se je takoj pomiril. ,,Bom že gledal, da bom vpra-j nitka ni ostala brez napake na njej, in je rentačil na desno in levo, da je vse bežalo od njega. Tako se je dokaj ohladil do večera in se je potepel od hiše, ko nihče ni prav vedel, kam. Blodil je po polju in travnikih ter je napeto gledal, kje bi uzrl ljubljenko svojo, ki ga tako neusmiljeno muči. Od časa do časa je postal m jrisluškival, če se imorda ne oglasi kje v bližini oni zapeljivi glas, za katerega bi dal svojo srčno kri; toda vsenaokrog je vladala tišina. Ko je prijadral mesec izza gora, je bil kmet že v gozdu, truden in žalosten, ter je hotel kreniti domov. v , , ...,,., i ,,Baba je pač baba", je mislil seval večji del jaz , je sklenil zay , . , ... i dil. da bi povedal kaj bolj pamet- dovoljno in je precej začeJ. obupano, ko je nenadoma zashsal nega. Zalik žena je počasi stopala pred njim, on pa je meril korake za njo kakor kužek, da je bil vrtoglav in bebast od samega poželje-inja. Zato ni nič pomislil in je precej pritrdil, k1} mu je rekla lepotica: ,,Ko prideš domov, rekaj do opoldne na vsako vprašanje zmeraj ,,jaz"; na večer pa pridi, da se domeniva!" Po teh besedah je izginila. Kmetu je bilo sicer malo sitno, da bo moral čakati do druge noči, vendar se je potolažil, češ — en dan preje ali kasneje; samo, da je gotovo! — Ko je prišel domov, so baš po-večerjal in dekla je ravno pospravljala z mize, ko je stopil v sobo, a hlapec se je jezil: ,,Dannadan 7elje, da sem že ves skisanl" Okrenil se je proti gospodarju: ,,Kdo pa sne meso?" ,,Jaz'' — je bil gospodarjev kratki odgovor. Hlapca je popadla jeza, pa je planil pokonci: ,,Kaj pa Mojci?" žuborenje potoka in obstal. Na tistem kraju, kjer je bil, se mu je zdelo, da ni še nikoli opazil potoka — in tudi slišal ni nikdar 0 njem. Oziral se je po drevju ter po grmičevju in je čedalje manj vedel, kod hodi. Spočetka se mu je zdelo, da je v svojem gozdu! ko pa je nekaj časa taval okrog, je spoznal, da je v čisto tujem kraju. Bolj ko je premišljal, kako je prišel tjakaj, manj je vedel; a potok je žuborel vedno bliže in To je bila sorodičina najstarejša hči, osemnajstletno, brhko dekle in materi zelo pri srcu. Kadar je začela praviti kaj o njej, je govorila kot bi teklo olje — in človek je lahko molčal najmanj dve uri. A to pot je bilo drugače. Komaj je izrekel kmet njeno ime, je mati namrdnila obraz in je začela pripovedati, kako je potrta in nesrečna. V nekoga se je dekle zagledalo — in ta jo je speljal, bliže in mesečina je bila zdajci V kratkem bo že treba babice k ^svetla kakor solnčna luč. . . Ne-hiši, a deklina noče povedati, kje kje so se oglasile ptice, ki so naj iščejo očeta. jstolele tako čudno lepo, da Je ,,Kaj neki misliš, kdo bi mogel kmetu srce zastajalo v prsih >n biti ta malopridnež?" se mu je zazdelo, da bi najraje Kmeta je zaščemelo po vsetu. jumrl. Tedaj je prišel do potoka Da le more imeti danes tako pre- in je ugledal lepo žensko, ki se klicano smolo! Pogledal je na'je kopala v cisti. hladni vodi. uro, a kazalec je lezel šele proti | ,,Zalik žena", mu je ušlo V enajsti. Celo uro zadržavanja, — [sladki nestrpnosti — in kakor je to je zdaj nemogoče! Ce bi pa bil, je hotel planiti v vodo. Al' odgovoril tako, kot je obljubil v tem hipu je zakrila lepotico be-žalik ženi, bo poloma brez pfime- ]a megla, in kmet je razočaran ob-re! Mogoče bi bilo potlej še dekle 8tal na bregu. Ker se je bal, da bi tako nesramno, da bi našlo v mu krasotica prezgodaj ne izgini' .Naj bo še zelje dobro za vas! nJem očeta za otroka, ki je od Ja> je hitro začel z razgovorom. Jaz grem strani —" bogve kod. j y,Kako pa da se koplješ zdaj. Kmeta je pogrelo, in da bi se Kakor je premišljeval, ni ko je ven{]ar j^,, jn mraz? Al' ognil vprašanjem, je takoj zlezel (kazalo prav. Ogledoval je ženo |ge nič ne bojiš da bi se prehla< v posttljo. Zena, ki je kasneje in sorodnico ter je pogoltnil: 'dila?" prišla njim, je bila žalostna in I „Na, takih je pa dovolj po sve- ........ v .. , . !hil" / Izrekel je kolikor mogoče s o v skrbeh, kaj bo zdaj na jesen, lul ' , , . ., -i • u -t, . , , .- \i čutno, da bi se prikupil in mal° Zdaj je bno opravljeno. Vsa. . ... . J . „ , , . . v, j- . i zakril tisto nesrečno kršenje svojc lepota je sla po vodi — m morda v prenagle obljube. Zalik zena se r ko ne bo težp.ka pri hiši, ter je postokala: ,,Takole si odpodil hlapca. ne bo nikoli več gledal žalik žene, Kdo bo zdaj napravljal drva? 1"]čeprav je imel tako lepo prilož- (Nadaljevanje na 4. str.) I Razkrinkani Habsburzani SPISALA GROFICA LARISCH. To leto sem se sestala s cesarico v Feldafingu. Spremljala jo je grofica Festetičeva. Bil je cel načrt jasen: saj je bila grofica v sorodstvu z rodbino Larischevo. Cesarica je govorila o svatbi in jaz bi se najej na ljubo poročila magar z vragom. "Zelo bi me veselilo, ako bi spremljala grofico v Solz in prdbila tam kak teden pri Larischevih," mi je govorila. "Potem se morete obe pripeljati k meni v Jedlovo." Ustavili sva se z grofico Festetičevo za dva dni na Dunaju ter se potem odpeljali. V Solzu so naju prisrčno sprejeli in živeli sva tam prijetno. Obnašala sem se vzorno in opazila, da hrepene Larischevi po mojem zakonu z Jurijem. Saj bi bila na ta način njih rodbina povišana v knežji stan. Z Jurjem sem mnogo občevala. Bil je vedno dolgočasen in nezabaven. '"Toda", sem si rekla, "katera žena pa doseže svoj ideal? Ideali so v življenju zelo nekomodni. In ljubezen? — Ta ni potrebna v zakonu. Saj tam, kjer je ljubezen, j^ tudi ljubosumnost, in to je neprijetno." Gotovo je boljše, nekoga spoštovati in ga ne ljubiti. In jaz morem reči, da sem Jurija dosti rada videla. In v ostalem je bil on sicer prav navaden človek, pa se je dalo ž njim vsaj še potrpeti. Grof Larisch je bil napram meni zelo odkritosrčen: "Znam", je rekel, "da si cesarica želi ta zakon, toda smatram kot svojo dolžnost vam odsvetovati. Ne boste srečna. Jurij je čudak in trdoglavec." "Teta Cifsi hoče," sem rekla s povdarkom. ''Njena volja je tudi moja." In ko je tega dne Jurij prosil za mojo roko, sem privolila. Ko me je poljubil, sem to prenesla kot kakšno daritveno jagnje, ter zajokala ob spominu na besede moje gospe: "Služba pri meni ni lahka." Ah, že sem čutila njeno težo. Vrnila sem se na Jedlovo kot nevesta grofa Lari. scha. Neizmerna radost tetina me je nekoliko pomirila z mojo usodo. Po želji tete je bil dan poroke določen čez šest tednov. Živela sem življenje polno razočaranj. Starši so se tudi pripeljali na Jedlovo, toda pri pripravah za poroko niso sodelovali. Vse je oskrbela teta. Iz Dunaja so prispeli cesarski darovi. Franc Jožef mi je podaril dragocene čipke za poročno obleko, cesarica prekrasnih biserov. Z darovi in čestitkami so me kar obsipali. Samo eden mi ni čestital. Bil je to grof Nikolaj Esterhazy, s katerim sem se nekega dne srečala. Pogledal me je očitajoče in rekel z brutalno odkritosrčnostjo: "Ne morem vam častitati, baronica. Ne spoštujem namreč deklic, ki se prodajajo." To so bile zadnje besede, ki jih Nikolaj Esterhazy z menoj spregovoril. Kjerkoli in kadarkoli sem se pozneje z njim srečala, me ni več niti pogledal. Na predvečer moje svatbe je aranžirala Elizabeta meni na čast soarejo. Ko sem šla po stopnicah doli, srečal me je cesarjevič Rudolf, ki je hotel navzgor. Ustavil me je, ker me je ravno iskal: "Imam nekaj za tebe." In mi je potisnil v roko marokinov tok. "Odpri ga in reci mi, ali se ti moje darilo dopade? Ubogala sem ga. V toku se je nahajala iglica z velikim črnim biserom. Prestrašila sem se, kajti vedno sem se bala črnih biserov. 'IKaj si tako zaverovan^ v vraže, kot mama?" je vprašal. "Sama si se podala s to možitvijo v nesrečo. Ti sama, in celo življenje boš nesrečna. Saj si vendar tudi prepričana, da je ta zakon blaznost! Gotovo si privolila vsled tega, ker hoče mama tako." Rudolf se ni šalil in nisem mu mogla njegove odkritosrčnosti zameriti. "Prepozno je, da bi sedaj odstopila od te možitve," sem odgovorila. "Ne pripisuj pa vsled tega mojemu črnemu biseru nobene krivde." Pri soareji so se sešli vsi ženitovanjski gostje, ki, ■so bili: Grof Julij Andraš s soprogo in hčerko Eleo-noro, knez Kinsiky, knez Auersperg in moji družici Finchi in Mici Lari schevi. Tudi strica Nandeta ni manjkalo. Strastno je ljubil rodbinske slavnosti, ker se je ob takih prilikah dobro in obilno najedel ter imel priliko iztresati .svoje šale. Bila sem vesela, da vidim njegovo šaljivo lice, kajti mene je imel rad. Sploh pa je bil v vsakem' ozi-ru daleko boljši človek, kot marsikateri gost tedanje družbe. Mala Valerija jei bila zelo nežna in leta mnogo bolj prisrčna, kot sem upala. In vendar sem si želela, da bi bil vse skupaj le sen. Moja poroka se je vršila dne 20. oktobra 1877 v mrzlem 'jesenskem dnevu. Ni mi bilo sojeno, da bi se poročila v času cvetoče pomladi, ki koraka po preprogi cvetlic v družbi solnca in ljubezni. Bila sem poročena v mesecu, ko se življenje narave nagiba k smrti in vetrovi odtrgavajo zadnje škrlatno listje. Bil je to mesec umirajočih upov in doba, ko imirajo zadnje rože. Niti zavedala se nisem, da si oblačim poročno obleko in da mi vpletajo v lase cvetje z oranžinega drevesa. Bila sem kot stroj. Na zunaj pa sem se kazala veselo nevesto. Poročil naju je madjarski škof v jedlovski kapeli. Potem je bila velika pojedina v veliko radost strica Nandeta. Moja obleka je bila zelo tesna. Bala sem se dosti jesti. Ko sem se preoblekla v potno obleko sem bila vsa srečna. Približala se je ura odhoda na Dunaj. Cesar me je prisrčno poljubil ter mi želel sreče. Starši so se od mene poslovili s pozdravom. Stric Nande je držal ša- ljiv govor in teta Cissi, lepa kot angelj, toda bled»< me je objela. Držala me je brez ozira na prisotfle dolgo v svojem objemu. Plakala je vroče. Mogoče je čutila sožalje n»' pram meni, ker je vedela, kako slepo sem jo ubogala Ne vem tega za gotovo, toda hočem v to verovat'' Pelo poglavje. Svoj medeni teden sem preživela v Parizu, in kor marsikatero drugo ženitovanjsko potovanje tud' to ni bilo srečno, pa moj zdravi razum mi je omogočil' da sem izprevidela, da nisem imela pravice pričakovati kaj drugega. Poročila sem se z grofom Jul"1' jem Larischem samo zato, ker je teti Cissi tako ugf jalo, moja glavna privlačnost zanj pa je' bilo moje s°' rodstvo z avstrijsko cesarico. Bila sem popolnoma pripravljena na to, da bom srečna, nisem pa bila pripravljena na neprilic' nosti, kajti že tiste prve dni 'je Jurij pokazal rrtnoh" onih posebnosti, glede katerih me je bil svaril nie' gov bratranek Henrik. Iz Pariza sva se podala v London, da počaka^ tam na cesarico. Elizabeta je namreč vzela v najč"1 posestvo Combermere Abbey, odkjer je namerava'9 hoditi na lov. t Bivala sVa v hotelu Claridge, ki je bil takrat te' moten, neudoben kraj in ne kakor dandanes hotel, ^ gar prekrasne sobe je veselje videti. Ko smo dospe' tja, smo našli tam napolitanskega kralja in kraljic"' zelo sem bila vesela videti Zofijo, saj mi je bila izka' zala veliko prijaznost in ljubezen. Mislim, da je biJ v resnici lepša kot njena sestra Elizabeta, katero Je posnemala v vsern mogočpm; njena najznačjlnej3' lastnost p^t je bila njena izrecno dobra narava. ljica je bila udana "mojemu očetu in je jako ljub1' mojo miater; in kev je ¥}«■ vpsela, rayp9(jlušna žpns^' DECEMBER 14th, 1920. "ENAKOPRAVNOST" STRAN 3. !oknu poslušat, ali ne prihaja spet že od tretje ure dalje ni mogel kakšna druga tolpa oblegat hišo. človek več po cestah okrog, tako P^ _ ^^ __ "Glejte stric, Jean mi je kakor polne so bile ležečih vojakov." | j fj brat. Zodnji grižljej si je zame u- j Z istim mirnim, nekako brez- |8l»ltemmiiiiiiiiiiiiiiiiiiBii'iii)iiiii:iiii............i......................................... incii iili'ririiiiiii[iiiiiiiitiiiiiii[iaailiiiiniiiit[iuiijjfi (Dalje) Oče Fouchard je bil zopet pri-jel za svečo. Spoznal ga je, nedvomno. Toda trdovratno je vztrajal pri svojem sklepu, da ne žrtvuje niti kozarca vode. Nečak ali ne, kdo more to ve-deti, ko je vse črno beračev. . . . Hodite vsi k vragu, sicer ustrelim!" In sredi divjih krikov in gro- v . Zenj da ga potegnejo doli in mu zapale njegovo bajto, je ostal 'e še ta krik, ki ga je ponovil svojih dvajsetkrat:. Hodite vji k vragu, sicer u- strelim!" "Tudi name. oče?" je naenkrat vPrašal močan glas, ki je nadkrilil trušč. Ostali so se umaknili kvartir-m°jstru, ki se je pokazal v plešoči luči sveče Bil je Honore, či-8ar bate.ija ni stala niti dvesto Metrov odtod in ki se je že dve Uri boril z nepremagljivo željo. Potrkati na očetova vrata. Prise. 8el si je bil, da nikdar več ne sto-P' cez njihov prag, in vsa štiri leta. ko je bil pri vojakih, si ni niti enkrat pisal z očetom, kateremu Je stavil zdaj to kratko vprašanje' • . .Marodei-ji pa so se živah-n° menili med seboj, kakor da se dogovarjajo: sin starega in še Podčastnik vrhutega! Tu ni o-Pravka, konec bi bil slab, bolje iskati drugod.... Odšli so in Se izgubili v gosti noči. trgal od ust. In trpela skupaj 1' toliko sva pre- jbrižnim glasom je povedal nekoliko podrobnosti o porazu 5, Obrnil se je, ozrl se, če ničesar ne manjka, njih pa niti ni pogledal. Nazadnje se je odločil, rekel pa še vedno ni besedice. Nenadoma je vzel svečo, pustil ostale v temi in skrbno zaklenil vrata za seboj, da mu nihče ne bi sledil. Slišali so ga iti po stopnicah v klet. A dolgo je trajalo; ko se je vrnil, je zopet zagradil vse ter postavil na mizo velik hleb kruha in sir, še vedno s prejšnjo mol- madnega zbora, presenečenega v Beaumontu, ko je ravno kuhal ju ho; moral se je umakniti. Bavarci so ga vrgli nazaj tja do Mouzona. Razkropljeni vojaki, blazni od panike, so mu kričali na poti skozi Remily, da jih je Failly že zopet predal Bismarc.ku. In Maurice se je spominjal brezumnih maršev zadnjih dveh dni ter povelj maršala Mac-Mahon-a, ki je pospeševal umikanje, hoteč za vsa- čečnostjo, ki pa zdaj, ko se mUjko ceno prekoračiti Meuso, poje bila jeza razkadila, ni bila več ,tem ko je bil z nerazumljivim o- drugega kakor politika; saj človek nikdar ne ve, kam ga pripelje govorenje. Sicer pa se je njih troje hlastno vrglo po jedi; slišalo se je le še divje žvenčenje njihovih čeljusti. Honore je vstal, da v bližini jedilne cmare poišče vrč z vodo. "Oče. lahko bi nam bili dali vina. ..." Fouchardu, ki sta se mu bila polagoma vrnila mir in gotovost, se je vzdaj od vezal jezik. "Vina! Saj ga nimam več, niti kapljice!.. Oni, Ducrotovi, so mi popili in pojedli vse, do kolega so me oplenili.' Lagal je, to se je vzlic njegovemu naporu dobro videlo po mekanju velikih bledih oči. Ze pred dvema dnevoma je bila izginila njegova živina, delavna in tista, ki .ic bila namenjena za klanje; odpeljal jo je ponoči ter jo skril, da nihče ni vedel, kam, [globoko v kakšnem gozdu ali za- Ko je Fouchard zaznal, da jejpuščenem kamenolomu. Cele urf °*et plenitve, je dejal prosto, jje porabil v to, da zakoplje vse, brez vsakršne ganjenosti, kakor kar je imel pri hiši, vino, kruh in najneznatnejša živila, do moke in rl Qa je videl sina še sinoči: Ti si... . Dobro, potem pridem dol." Dolgo je trajalo. V notranjo- do soli, tako da bi bil zares brezuspešno brskal njegovih omarah. Hiša je bila prazna. Prvim voja-stl hiše se je slišalo odpiranje in jkom, ki so bili prišli, se je celo *aPiranje klučvanic in vse početje ibranil piodajati. Kdo je vedel, človeka, ki se zagotavlja, da ničjmorda so se obetale še ugodnejše ^e leži naokrog. Naposled so se prilike? In temne predstave o do- ^ata vendarle odprla, toda ko-mai za špranjo, in držala jih je trdna pest. 'Vstop- ! Ti, in nihče drugi!" A nečaku vzlic vidnemu odpo-rn vseeno ni mogel odreči zavetišča. Naprej, ti tudi!" Pred Jeanom je neusmiljeno spiral dver; Maurice ga je moral Prositi. Toda on je ostal trmog-ne, ne! v lastni hiši ne potre-neznancev in roparjev, ki razbijo pohištvo! Naposled Je Honore porinil tovariša z ra-ltleno» skozi vrata, in stari se je brih kupčijah so se pojavlale v možganih tega potrpežljivega in lokavega skopuha. Mauric.e, ki je bil prvi nasičen, J je izpregovoril: "Kaj pa moja sestra Henrije-ta? Ali je že dolgo, odkar ste jo videli? " Stari je neprestano hodil se-mintja; pri tem je po strani gledal Jeana, ki je požiral ogromne kose kruha; nato je dejal brez naglice kakor po dolgem preudarku : "Henrijeto? Da, pretekli mesec sem jo videl, v Sedanu. . . . ^oral vdati, dasi je mrmral za- |Toda Weissa, njenega moža, sem Puške ni bil dal videl davi; spremljal je svojega to in ono. BURNI PRIZORI V NEMŠKI DRŽAVNI ZBORNICI. ^kle grožnje rok. Nato, ko Vjih je pripeljal v ruzinsko sobo, je prislonil puš-0 k jedilni omari in postavil luč mizo se je pogreznil v trdo-Vratno molčanje. Cujte oče, mi poginjamo od gladu. Nam pa vendar daste ma-0 kruha in sira—nam!" On ni odgovoril, kakor da ne 8"ši. Neprestano se je vračal k gospodarja, gospoda Delaherche, ki ga je vzel s seboj na vozu, da vidita piehod armade v Mouzo-nu; šla sta gledat, kar tako— v zabavo.' Globoka ironija je preletela kmetu trdi obraz. "Morda sta jo celo preveč vi, dela, našo armado, in se nista ravno predobro zabavala; kajti ^3tlii|]||)1|IC3J||t)|||]||)Ca||||tt|^|lr|ca|{)|||||||||ea|)||||||i|||c3||lM||1)|||cs|)||J||M|||ca|||| t||1T||(c3|||tI||t|||Jca)|11||||r)||U|||l|||lt||1ca|J|||)J|t|)|Ca||| šteli storili svojo dolžnost? Ali ste pomagali vaši trpeči družini v starem kraju? Ako ste ji, tedaj jo nc pozabite v bodoče. NE POZABITE da niste bili pri nas še nikdar prevarani. Naša postrežba je bila Vedno najboljša. Pošiljajte ves denar vedno le preko nas. Nikdar vam ne bo žal, kajti naše cene so najnižje in izplačamo denar v starem kraju v najkrajšem času, kur vam lahko z lastnoročnimi Podpisi prejemnikov dokažemo. SPREJEMAMO TUDI DENARNE VLOŽKE PO 4% OBRESTI. Prodajamo parobrodne listke vseh parobrodnih črt. Našim Potnikom preskrbimo potne listine in vse potrebno za potovanje, in sicer BREZPLAČNO. Dobimo vam družino iz starega kraja v najkrajšem času in opravljamo vse javne notarske posle. Kadarkoli kaj potrebujete, pridite osobno, ali pišite na: nemeth state bank IVAN NEMETH, Predsednik. 10 East 22nd Str. 1597 Second Ave., NEW YORK CITY, N. Y. ..........................................................................................................................."mm.....minimumi* botavljanjen izgubil že tolika dra gocenega časa. Bilo je prekoračiti Meuso, potem ko je bil z nerazumljivim obomadni zbor še v Oches-u, misleč, da je v Besace-u, je mora biti nedvomno prepričan, da 5 zbor že tabori v Mouzonu, dočim se je ta zakasnil v Beu-montu in se dal tam razbiti. Toda kaj zahtevati od čet, demorali-zovanih vsled slabega poveljstva, pričakovanja in bega ter poginja-jočih od gladu in utrujenosti? Fouchard je-bil naposled stopil Jeanu za hrbet in je z začudenjem gledal, kako izginja grižljej za griži j ;jem. In s suho šaljivostjo, je vprašal: "Kaj, ali je zdaj bolje?" Korporal je dvignil glavo in odgovoril z isto kmetsko prosto-to: "Po malem, hvala!" Odkar je bil Honore tu, je vzlic svojemu silnemu gladu vče-sih prenehal ter pri vsakem šumu, |ki se mu je zdelo, da ga sliši, ©-krevnil plavo. Ce po .težkem du-ševnom boju ni držal svoje prise-|ge, da nikdar več ne stopi v to hišo, ga je napotila k temu ne-odoljiva želja, videti Silvino. Pod srajco, na golih prsih, je shranjevd pismo, ki ga je prejel od njev Reimsu, tisto tako prisrčno pismo, v katerem mu je povedala, da ga je vedno ljubila in da bo vedno ljubila le njega, vzlic kruti preteklosti, vzlic Golijatu in malemu Charlotu, ki ga ima od tega človeka. In mislil je le še nanjo, vznemirjal se je nad tem, da je še vedno ne vidi, čeprav se je vzlic temu trudil gledati ravnodušno, da ne bi pokazal očetu, kaj ga teži. A strastna ljubezen ga je premagala, da se je prisili do kar najboli naravnega glasu ter vprašal: "Silvine pač ni več tu?" Fourcnard se je poševno ozrl na sina in na obrazu se mu je zasvetil notranji smeh: "O pa?." Nato je umolkni in obširno izpljunil; in po daljšem molčanju je moral topničar povzeti: "Torej že spi?" "Ne, ne" Naposled je staii blagovolil povedati, r'a se je zjutraj vlic vsej zmešnjavi peljal s svojim vozom v Raucourt na trg in vzel deklo s seboj. Četudi gredo vojaki skozi okraj, vendar še ni vzroka, da bi ljude nehali jesti meso in da človek ne b' šel po svojih opravkih. | Zato je, kakor vsak torek, peljal tja doli koštruna in četrt vola, in prodaja je bila pravkar končana, ko ga le prihod 7. admadnega zbora potegnil v strašno gnečo. Vse je teklo in suvalo drug drugega. Trikrat se je zbal, da mu vzemo voz in konja; odpeljal se je in pustil Silvino, ki je imela prav takrat nekaj potov po trgu. "O, sij se že sama vrne," je zakrjučil s svojim mirnim glasom. "Prekojne se je zatekla k doktoru Dalichamp-u, svojemu kumu. . . Naj reče človek, kar hoče, pogumno dekle je, čeprav bi sodil po obrazu, da ne zna drugega kakor ubogati.... Res, ona ima svoje vrline." Ali se je rogal? Ali je hotel pojasniti, zakaj je obdržal dekle vzlic temu, da ima s Prusom o-troka, od katerega se noče ločiti? In zoper se je pojavil njegov poševni pogled in njegov smeh. (Dalje.) V nekem kabeljskem poročilu se je že poročalo o obtožbah, ki jih je izrekla neka seja nemške poslanske zbornice proti nekaterim članom hohenzollernske dru žine. Sedaj pa je prispelo s pošto podrobnejše poročilo o tozadevnem obravnavanju nemške državne zbornice, ki se glasi: Berlin, Nemčija, 22. novembra. — V državni zbornici jel imel govor socialistični poslanec j Miller-Franken, ki je dejal med drugim tudi sledeče: Ljudstvo ve, da zahteva naš brezupen finančni položaj, ki je nastal vsled našega vojaškega poraza, vse ,, . _ , naše moči. Razpoloženje med ™tre|Jen 'J majaj 916. Grob delavskimi masami je postalo sicer nekoliko ugodnejše, toda ta , ,, , , ,, , mir ne bo dolgo trajal, četudi ifreljen ''-^ecembra J 915 (r so prizadeti pripravljeni dopri. nesti velike žrtve. Mi smo že zahtevali, da se pospeši obdavčenje kapitalističnega imetja, sodnije in za ime sodnije.—Obračamo se torej do vsakogar, zlasti do onih, ki so med vojsko službovali pri avditorijatih in vojnih sodnijah, da nam poskrbe podatke, katere naj blagovolijo vposla-ti mestnemu magistratu v Ljubljani. Doslej znani podatki (datum ustrelitve) so naslednji: — Grob štev. 1, ustreljen 26. junija 1915 (neki vojak). Grob št. 2, ustreljen 8. julija 1915 (vojak). Grob št. 3, ustreljen 16 julija 1915. Grob št. 4, ustreljen 19. julija 1915 (vojak). Grob št. 5, ustreljen 26. julija 1915 (vojak). Grob št. 6, ustreljen 21 avgusta 1915 (vojak). Grob št. 7, ustreljen 24. avgusta 1915 (kmet z Gorenjskena). Grob št. 8, u-streljen 4. septembra 191J). — Grob št 9, ustreljen 30. septembra 1915. Grob št. 10, ustreljen 16. oktobra 1915. Grob št. 11. ' .št. 12, Ivan Petrič, že prenešen 17. decembra 1919. Grob št. 13, u- ne- ki cigan). Grob št. 14, ustreljen 4. januarja 1916 (vojak). Grob št. 15, ustreljen 7 januarja 1916 preko meje par kil moke ali pa suhega mesa, kar bo pa tudi prenehalo, ker je na mej'i že pričela delovati finančna straža. (baje neki kovač z Dolenjskega). toda kapitalisti znajo to vedno Grob št ,6' ustreljen ,0- fft" bruarja 1916. Grob št. 17, u-streljen ?5. februarja 1916 " (ruski ujetni). Grob št. 18, ustreljen 26. februarja 1916 (vojak). — Grob št. 19, ustreljen 14. marca 1916. Grob št. 20. ustreljen 25. se tudi, da je imel bivši kajzer* 19\ f1'."8^" ter člani njegove rodbine, jako 20' ma^n1916' Grob1Qs 7l nece dne kupčije z neko veliko i^6"1 Janu"Ja 191 7 berlinsko banko. !Jlcar Sch,midt)" Grob 8t' 23' u" XT , . 1 . streljen 11. junija 1917.— Pro- Nato je govoril poslanec grof, . .. . . . Tir , .... simo za oonatis tega poziva! Westarp, ki si je na vse načine i prizadeval, da opere pred zbor-!. Korošci se že kesa jo! Iz Gornje nico dvomljivo čast bivšega kaj-jSavinske doline nam pišejo: V zerja ter njegove hiše. Dejal,zadnjem času prihajajo preko je, da izvira boj proti kajzerju meje številni Korošci in prosijo in proti monarhistični misli le za božjo voljo, da bi se jim pro- spretno zavlačevati. Nadalje moram zahtevati pojasnila, zakaj se je dalo bivšemu kajzerju toliko milijonov mark, dočim vlada v Nemčiji i revščina in siromaštvo? Govori iz sovrašstva do Hohenzollern-cev. "Celo njegovo veličanstvo, cesar, je postal tarča časnikarskega politikovanja." ((Smeh na levici). Kronprinc, ki je bil brez vsakega denarja, si je res izposodil od dotične banke petsto goldinarjev, vsled česar se je otvoril dotični konto. Da pa je kronprincezinja prodala ali zastavila svoje briljante in drago-tine za to, da ^ tem denarjem pomaga svojemu možu, ki je bil brez denarja v inozemstvu, to bo razumljivo vsaki nemški ženi. (Klici na levi: "Delat naj gre!" Na desnici, kjer so sedeli monarhisti, je bilo čuti o-gorčene "pfuj!" klice). -Saj so socialni demokratje v svojem sovraštvu do bivšega kaj zerja pripomogli, da je postal bivši kaj-zer ubog mož, kajti njegovo pre. moženje so zasegli, njegovo posest zaplenili, je dejal nadalje ogorčeni grof. Socijalisti so nato ogorčeni protestirali proti monarhistične-mu govorjenju nemškega grofa ki ne more pozabiti zlate jun-kerske dobe za časa vladanja bivšega kajzerja, nato se je seja zaključila. dala živila. Kmetje jih navadno zavračajo. Korošci pa tarnajo, da so bili zapeljani in da tiiso vedeli, da bo boli imel plebiscit zanje tako strašne posledice. Pravijo, da je moke že povsod zmanjkalo, nikjer ni dobiti več kruha, živino so jeli že rekvirirati in pedpiso-vati ogromne visoke davke. Tako tožijo in tarnajo. Ker so Slovenci mehki ljudje, se jim reveži smilijo in marsikateri Korošec odnese KUPITE DELNICE SLOV.DEL. DOMA V COLLINWOODU. u Poleg vašega imena je zaznamovano, do kdaj imate plačan list. Kadar poteče naročnina obnovite jo takoj, da vam ne ustavimo lista. DR. L. E. SIEGELSTElN Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijaliteta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th St. Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. OSO d o 30E30 U NAZNANILO. Vsem Slovencem in Hrvatom v okolici naznanjam, da sem 0 kupil od dobro znanega rojaka J. PREŠERNA GROCERIJO IN SLADŠClCARNO Vse grocerijski blago bom imel prve vrste. Razvažal bom tudi na dom in vam bom postregel kakor bo v moji najboljši moči, tako da boste gotovo zadovoljni. Se vam pripročam FRANK STRUNA 6802 St. Clair Ave. _ OEO Tel. Main 2063 O. S. Cent. 1690 John L.. MiHelicH SLOVENSKI ODVETNIK 902 Engineers Bldg., vogal St. Clair ulice in Ontario. PODRUŽNICA: 6127 St. Clair Ave., — Tel. O. S. Princeton 355-R. gWiiwiilB|iilB|iil»liii«iiii»!iiimiii«iiii»;uinii;i»iiiw ■tillHlllIallllHllllBlllTBlltlBllllHllIlBllllKllllKil i IK N11 ■! 111K1111 ■ 1111UI ■ >! U111! H1111 ■ I ■ ■ IB11 ■ I ■ I ■ >1 191 ■ ■ IBBI ■ • IB Bila sem bolna na srcu celih 5 let. Poiskusila 'sem mnogo zdravnikov a vse zaman. V obupan ju sem se še obrnila na slovenskega zdravnika kiropraktike Dr. Alb. Ivnik-a 6408 ST. CLAIR AVE. ter popolnoma ozdravela v teku enega meseca. Njega zelo priporočam rojakom in rojakinjam. MARY UMEK, 5512 Carry Ave. Iti I I1I111IIIIIHIII9I IZOBRAZBA JE TEMELJ VSAKEGA NAPREDKA! d Novice iz domovine. Poziv vsem dobromislečim! — Ljubljanski mestni magistrat objavlja: Na trelišču na Suhem ba-jarju v Ljubljani je pokopanih 23 žrtev avstrijske vojne justice. Naše javne obla3ti bi se rade obdr-nile do sorodnikov žrtev, ne bi li dali tam pokopane svojce prenesti na pokopališče v domaši kraj. Kjer bi ne bilo najti sorodstva, bi se ukrenilo potrebno, da se u-streljeni uradoma prepeljejo na ljubljansko pokopališče. Treba pa je, da se ugotovijo imena. Vsled osebnega zanimanja slovenskega podčastnika, ki je med vojsko na strfeličšu služboval, je dognano, katerega dne je bil kdo ustreljen, ki leži v tem ali onem grobu. Imeni sta pa onemu podčastniku bili znami le dve. Naša pokrajinska vlada se je s tomi podatki obrnila na vojni sodni arhiv na Dunaju, ki je odgovoril, da bi bilo vse iskanje po datumih za-nemi man, ker obsega arhiv poldrug milijon aktov in bi se moralo vedeti ta opravilno številko vojaške Veliko ljudi je, ki imajo veliko voljo, toda manjka jim izobrazbe, za to ne morejo naprej. Kdor ni imel prilike, da se izobražuje v mladosti, temu je odprta še ena pot, da si pridobi za življenje potrebno znanje, in ta pot so knjige. V naši zalogi dobite naslednja poučna in tudi zabavna dela: Angleško-slovenski besednjak sestavil dr. F. J. Kern. Cena $5.00. Družinski koledar za leto 1921 Cena 75c. , Kratka navodila za državljanstvo. Cena 10c. Poezije Ivana Zormana. Cena $1.25. V močvirju velemesta. 50c. Pri naročilih po pošti priložite k navedeni svoti še 5c za pokritje stroškov. AMERIŠKO - JUGOSLOVANSKA TISKOVNA DRUŽBA 6418 St. Clair Ave. Cleveland, O. IIIIBIIIIIIHIIB > O CUNARD LINE BOŽIČNE ODPLOVBE Ladja "SAXONIA", 14.300 ton, odplove 18. januarja. Največja ladja ploveča v Hamburg. Cena kabini...............$180.00 , Cena tretjemu razredu.....$125.00 dodatno $5.00 vojnega davka. NARAVNOST V HAMBURG. Cena tretjemu razredu, Odenburgh via Hamburg......S129.20 Dodatno še $5.00 vojnega davka. V vašem mestu je naš. zastopnik. Pojdite k njemu. 30 D CUNARD LINE LADJA "PANNONIA" odplove 22. januarja proti DUBROVNIKU in TRSTU. Cena za tretji razred $125.00. Dodatno še $5.00 vojnega davka. V vašem mestu ali bližini je naš lokalen zastopnik. Pojdite k njemu. [ocaoco Zapiši si... da boš imel drugi* Božič, če ne letos, precej denarja na banki in da boš bolj neodvisen, kakor letos. Mogoče hočeš napraviti komu darilo s tem, da naložiš na njegovo ali njeno ime $1.00, ali več pri SLOVENSKEM STAVBINSKEM & POSOJILNEM DRUŠTVU 6313 St. Clair Avenue Taka bančna knjižica bi bilo prijazno presenečenje. (Iinifiiii rStiili l|ll|«|ll|B|ll|»lll|«|IIH ffiitififliMiliiiiiiir nii»iiii«im«iH iliilaliilfaliiT Itumiimmil i|Wii|WiiW|ii|»iii|»|ii|«|n|»in|»|H|»iti|«iil rtiili'itlklnlaii i!i!il!*lii!ilil!a!itlB!iiii!iiTiTiii*liiii!ii1 HSMfillffl STRAN 4. "ENAKOPRAVNOST" DECEMBER 14th, 1920. TAK'A T AJU1 \TIYI7Tr,17iIa Prečitana tudi resolucija, gla-JLUIVALii>!i!i IX \J V 1 vri som katere naj bi se Taylorjeva —Sinoči se je v hotelu Statler otvorila konvencija ohijskih far-merjev, na kateri je navzočih približno 1000 delegatov. Glavni problem konvencije bo razpravl- mestna cestno železniška nared-ba popravila v toliko, da bi se za šolske otroke ob določenih urah uvedla 3-centna vožnja. O zadevi se še ni glasovalo, temveč se jo je dalo v razmotrivanje cestno-že- _ jlezniške^nu odseku. janje, kako pospešiti ko-opera , tivno al, zadružno prodajanje,—j —Plovno vprašanje še vedno r_ ni rešeno. Vleče se kot jadranska podajanja m končni izid menda za konzumente ne bo dosti boljši. Predsednik ohijske farmerske or ganizaciie, L. J. Taber, se je sinoči izjavil, da bodo farmer j i ustvarili zadružni ustroj, ki bo v rokuh farmerjev, in ki bo odpravil vse špekulatorje in verižnike, ki brez truda delajo večje profite kot pa farmerji sami, ki morajo svoje produkte prodajati poceni, mdtem ko iih morajo mestni prebivalci plačevati po pretirano visokih cenah. Nedavni padec v cenah je povzročil, da morajo farmerji prodajati pod ceno produkcije, medtem ko morajo kon-zumenti plačevati še vedno stare cene. Profits pri tem vlečejo pa le — Dr. Mir, št. 142 S. N. P. J. pozivlje svoje člane, da se vdele-že letne društvene seje, ki se vrši 19. decembra ob 8. zjutraj. — Sinoči okrog 10. ure je ve. ter podrl oglaševalne planke na St. Clair Ave. med vzhodno 64. in 65. cesto. !K sreči takrat ni pri tem nikogar nič poškodovalo, ker ni bilo nikogar v bližini. Včeraj je župan Fitzgerald dejal, da bo jutri podal predsedniku plinovne družbe poslednjo priliko dad boljše pogoje za sklep kontrakta za uporabo plina. Pogajanja, ki jih je vodil v tem oziru posebni odsek mestne zbornice, so suspendirana in sedaj ima celo zadevo v rokah župan sam. "Jaz nisem zadovoljen s predlogom Mr. Dalyja, predsednika pli-novns družbe, ki določa stopnjujoče cene or! 50c do $1 za tosoč kubičnih čevljev plina," je včeraj dejal župan, ki je dostavil da verizniki. Organizacija farmerjev v . i i i • i • ihoce imeti mesto garancijo, da bo tudi za dohodninski družba skrbem, da bodo odje- se zavzema davek jn za davek velike zapuščine. Ohijski kot sploh ameriški farmerji prihajajo do zavesti, da so njih interesi v marsikaterem oziru isti kot delavski in da morata farme, in delavec skupno na-stopovati proti svojim pijavkam. —Srčna želja clevelandskih su-hačev se je izpolnila. Na sinočnji seji mestne zbornice je bila namreč sprejeta predloga župana Fitzgera'da, glasom katere bodo morali w bivši saloni, kjer se sedaj prodaja mehke pijače, odpraviti i. oken vse nastavke, take da se bo lahko s ceste videlo, kaj se godi za baro. Ista predloga tudi določa, da bodo morali vsi lokali, kjer se toči mehke pijačo, dobiti mestna dovoljenja ali license. Zupan je na sinočnji seji izjavil, da bo tozadevno predlogo podpisal že danes in da bo takoj nalci dobivali več plina. Sedanji kontrakt med mestom in plinov-no družbo poteče 6. februarja, in ker je določeno, da mora mesto sprejati nove pogodbo 40 dni preje, se mora v tom oziru ukreniti nekaj vsaj do 27. decembra. — Danes se bo pred sodnikom Bernonom na kriminalnem sodišču pričela obravnava proti najvišjemu sodniku mestnega sodišča, W. H. McGannonu, ki je obtožen, da je ustrelil Harol. da Kagyja. McGannon je začasno prenehal poslovati kot sod nik, toda ni resigniral. Državno pravdništvo pravi, da bo krivdo McGannona v prvi vrsti dokaza, la Miss Neely, ki je poznala McGannona že več let, ter pravi, da je sledila avtomobilu, v katerem so se peljali McGannon, Joyce in Kagy, od E. 9. St. do postala /eljavna. Z izjemo deve-tih demokratičnih mestnih sveto- Hamilton ave., in da je videla, valcev so se s predlogo strinjali vsi konsdmnni.—Na isti seji je b>- ko je McGannon ustrelil Kagyja. naznanilo. Članom društva Primož Trubar št. 126 S. N. P. J. se uradno naznanja, da se vrši 11. občno zborovanje društva. Na to zborovanje, se vabi vse člane brez izjeme. Kdor se ne vdele. ži zapade kazni 14 dni suspen-dacije v slučaju bolezni, kajti voliti je treba odbor za leto 1921 ter priporočam članom, da volijo odbor, kateri bo zmožen svojega dela (ne glejte na prijatelje) in da bo opravljal delo, katero bo prevzel točno in vestno, da bo v zadovoljnost članstvu, društvu ter jednoti. Volite člane, s katerimi boste zadovoljeni skozi celo leto, da ne bo potem po zakotnih vogalih nepotrebnega pregovarjanja. In tudi one člane opozorim, ki mi. slijo, da oni nimajo dolžnosti spregovoriti besede, ker se točno ne vdeleževajo sej. Vsi smo člani društva in vsi imamo enake pravice. Torej vsi na dan z dobrimi nasveti. Obenem tudi poročam, da ta mesec ne bom pobiral asesmenta drugje, kot na seji! Pridite pravočasno. Začetek je točno ob pol 9 uri zjutraj, v nedeljo, 19. decembra Prosi se, da se držimo sklepa novemberske seje. Obenem se apelira na one, kateri so zadržani radi dela, da izroče svoj asesment drugim članom, da plačajo zanj, kajti absolutno ne vzamem noben asesment na domu za ta mesec. J. GABRENJA, tajnik. i® i H II n M Tiskovna Družba American-Jugoslav Ptg. & Pub. 4 Company. - 6418 ST. CLAIR AVE. ' CLEVELAND, OHIO. Tiskarna Tiskovine Dnevnik Tudi Vi Je edino slovensko unijsko podjetje, katerega lastuje zavedno delavstvo. Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene jako primerne. Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. List prinaša najnovejše novice in druge koristne razprave v prid delavstva. Ce še niste naročnik lista, naročite se nanj. Lahko postanete delničar podjetja. Za podrobnosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu družbe. THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. TEL. PRINCETON 551 6418 ST. CLAIR AVENUE. M fjj ji m M n M M |jj m n M i! n n M n n M n i. m § n n D n n m H M H m H §1 n M m n i n n n n i M i i M M n ja ja i H n H En ion (Nadaljevanje iz 2. strani nasmejala in iz megle je slišal kmetic glas: ,,Zalik žena v takem kraju živi, da zanjo toplote, ne mraza ni." Gospodar je mislil: ,,Zdaj bo dobro." Pomel si je roke in je tlesnil z jezikom: . ,,Oj, kaj bi smel še jaz malo s teboj ? " V megli je zacingljalo tako drobno, da je kmeta na mah za-šegetalo po vsem telesu. ,,Dopoldne si snedel obljubo, — če z mano greš, bo ti v pogubo." Kmet je bil vesel, da ni rekla hujšega. ,,Saj ji je le všeč, če jo ima človek rad, — kakor vsaki,'' je mislil potolažen in je zaprosil: ,,Vzemi me s seboj, pa naj pride karkoli!" Megla je izginila in potoka ni bilo nikjer, v gozdu pa je stala lepa ženska, oblečena v zlato in škrlat. Kakor jo je kmet pogledal, mu je pošla zavest, da ni nič vedel, kaj se godi ž njim, in se ni predramil prcie nego v postelji. Skozi okno je šinil pramen mesečine in je osvetlil žensko kraj njega. ,,Zalik žena' Ali sem res tako srečen, da si me sprejela k sebi? O, ti zlato bitje čudežno —" V jecljanju mu je pojemal glas, ko je stokal o svoji ljubezni in zatrjeval, da je globlja od morja in toplejša nego solnce poleti. Ženska je molčala. Samo lahno hihitanje je čul mož, ki je tonil v nepopisni sreči. In bil je blažen do belega jutra. Ko pa je posvetilo solnce in je I planil v sobo dan, je spoznal, da je doma na svoji postelji in pri lastni ženi. Od sramu je zastal glas, ko je hotel govoriti. Kmetica se je zasmejala: ,,Ali je lepa žfdik žena, kaj?" Gospodar je ležal vznak in je strmel v strop: ,,Nikoli več se ne menim z žen-ščinami!" Držal je svoj sklep tako trdno, da je bila kmetica še v visoki starosti hvaležna žalik ženi, ki ji je tako temeljito preokrenila moža. Tudi sam je rad pravil svojo zgodbo in je vsakomur svetoval, naj ne hodi za vilami, če je že enkrat zvezan s krilom, češ: ,,Vrana vrani ne izkljuje oči." FRANK PIRC 5911 ST. CLAIR AVE. Slovenski sedlar. Vam popravim zofe, stole, av_ tomobilske strehe, denarnice in raznovrstne plahte in marsikaj, kar potrebujete čevljarji za dom. Se priporočam vsem rojakom. MALI OGLASI AVTOMOBIL ZA 5 OSEB vreden $700 00 se proda za $185.00. Lepa prilika za hitrega kupca. Vrašajte na 6525 St. Clair Ave. NAZNANILO. Vsem članom in članicam dr. Sv. Janeza Krstnika št. 37 J. S. K. J. se naznanja, da se vrši letno zborovanje v na v. prostorih 19. dec. Prosi se vse članstvo, da se gotovo vdeleži te zelo važne seje, na kateri se bo raz. pravljalo važne točke in se bo tudi volilo odbor za prihodnje leto. Zatorej ste prošeni vsi, da se vdeležite seje. Nadalje vas prosim, da vsak član in članice vpiše svoj pravi naslov na listek v plačilni knjižici za mesec december. To pa je potrebno zato, ker se bo z novim letom pričelo nov sistem za glasilo in je potrebno, da imate vsi pravilne naslove, kajti kdor ne bo imel naslova napisanega, se ne bo sprejelo asesmenta. Toliko v blagovoljno obvestilo. Vas bratsko pozdravljam FRANK ZORICH, tajnik. Naznaja se nam iz New Yor-ka, da je začelo z 17. novembrom poslovati JUGOSLOVANSKO TRGOVSKO DRUŠTVO (Jugoslav Trading Co. Inc.) ki ima svoje porstore na 240 West 14th St. New York, N. Y. Kakor se naznanja ima Jugoslovansko Trgovsko Društvo tri posebne oddelke: POTNIŠKI, DENARNI IN TRGOVSKI ODDELEK. Poslovanje vodi Dr. Ivan Bo-nači. Društvo je bilo inkorporirano, kot zahteva država New York, dne 27. oktobra in se hoče brigati za naše izseljence, kadar potujejo v domovino in za ob. državanje istih vezi s svojimi j družinami, kot so jih izseljenci I redno s svojimi družinami imeli, j Nudilo bo vedno solidno, iskreno in bratsko postrežbo, kar se tudi s opolnq pravico sme pričakovati. Istočasno bo dajalo društvo informacije o trgovskih prilikah v Jugoslaviji vsem onim katere stvar zanima in kakor hitro mo. goče se bo podvzelo korake, da se upelje importno in eksportno trgovino med Ameriko in Jugoslavijo. Zato bo zahtevalo društvo prometne zveze le z onimi podjetji v domovini, ki stoje na oni zdravi in pravi socijalni podlagi ift hoče tudi skrbeti, da zainteresira jugoslovanske izseljence v Ameriki za take investacije v do movini kar bo pomagalo povečevati produktivna podjetja in omogočati razvoj obširnih kme-tiških in delavskih sil. m.. (Adv.) PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom, Slovenskim in drugim gospodinjam priporočamo našo veliko zalogo grocerijskega blaga Zajfa vsake vrste, po najnižjih cenah. Prepričajte se sami, ter pridite v našo trgovino. LUDVIK MANDEL 1425 E. 55th Str. POHIŠTVO NAPRODAJ Pohištvo za 3 sobe in kuhinjska oprava, še skoro novo in pripravno za novoporočenca, se proda radi odhoda iz mesta. — Zglasiti se je do sobote v uradu Enakopravnosti. 1x1 BODITE PAMETNI in kupite AR—BU MAZILO za rane. izpahke. lišaje, opekline in kožne bolezni. To dobite v vsaki lekarni in denar nazaj, ako niste zadovoljni. Naprodaj tudi pri Bailey's Co. THE AR—BU LABORATORIES CO. 14017 Darlev Ave.. Cleveland. Ohio. FARME NAPRODAJ! Vsem rojakom naznanjam, da imam naprodaj vsakovrstne farme. Sedaj, ko primanjkuje dela^po tovarnah je najpametnejši korak, da si kupite kmetijo in postanete sami svoj gospodar. Pišite ali se osebno zglasite pri MIKE UDOVICH, R. D. 5, Box 46, Panesville, Ohio. Najmodernejši pogrebni zavod v Clevelandu Frank Zakrajšek POGREBNIK IN EMBALMER 1105 Norwood Rd. Tel. Princeton 1735—W. TEL. Rosedale: 4983 Avtomobili za krste, poroke in pogrebe in druge prilike. THE W—K DRUG CO. St. Clair, vogal Addison Rd. Edina slovenska lekarna v Clevelandu. Mi izpolnjujemo zdravniške recepte točno in natančno. JOHN KOMIN, Lekarnar. ®®®®<3®®<šXj>SX«X5) Tvorniška znamka rcg. v pat. ur. Zdr. " hvali Nuga-Tone. Izrežite to naz"8' nilo in ca vzemito v lekarno. dob>* eno steklenico Nuga-Tone in ako ste popolnoma zadovoljni vrnite stalo in vrnjen vam bo denar. A" ne morete dobiti zdravila pri vaše«1" lekarnarju, nam pošljite $1.00 in d®' bili boste zdravilo za cel mesec naprej plačano poštnino. . Druireist: You can eet Nuga-To" from vour jobber or from the N*' tional Laboratory. 529 So. DearMH St. Chicaeo. 111. Guaranteed. Retftl pricc $1.0' KUPITE DELNICE SLOV.DE1" DOMA V COLLINWOODII., Mnogo ponosa je že ustvaril Enakopravnost v Ameriki bivajoč rojakom. AH si pa rojaki tega Pr' zadevate spoznavati. Pokažite to tem, da ste tudi vi ne le samo Čitf telj lista, temveč tudi lastnik. pite delnice in postanite njegov I®'' nik.