I
List 15.
Politični oddelek.
Zanimiva  sodba.
Pomladansko solnce razliva svoje vse oživljajoče žarke po zelenem parku okrog kavarne „Quarneroa v Opatiji, Minola velikonočna praznika se je tu kar trlo ljudi in mej njimi tudi mož, ki zavzemajo ali so nekdaj zavzemali prav važna mesta v javnem življenju naše države.
V senčnatem kotičku pred to kavarno sešel sem se slučajno z neko ekscel^ncp, ki je bila nekdaj globoko zapletena v parlamentarne in politične boje, ki pa je potem bila žrtvovana nemški obstrukciji. Ta ekscelenca je še danes dobro poučena o vseh političnih zadevah; to kaže velikonočni članek „Neue freie Presse", ki je potekel iz peresa te ekscelence.
Umevno je, da se politiki in žurnalisti najraje raz-govarjajo o političnih zadevah in naravno je tudi, da se je tudi moj razgovor z nemško ekscelenco od ženskih toilet in slabih manir madjarskih gostov hitro zasukal na politično polje. Tu sem imel priliko izvedeti sodbo tega moža o slovenski politiki sploh, sodbo, s katero bržčas soglašajo merodajni krogi dunajski, kakor kaže njihovo postopanje. V naslednjih vrstah naj podam bistvo te sodbe, čitateljem in politikom v premišljevanje.
„Slovenci ne štejejo v parlamentu nič. Rpvi vzrok temu je, da nimajo nikacih političnih kapacitet. Morda je mej sedanjimi poslanci kak mož, ki si bo znal pridobiti kako pozicijo v parlamentu, doslej ni bilo nobenega. Tudi prelat Klun ni Jmel nič vpliva, ijgpel je pa dobre zveze in velevplivne podpirateliA po teh prišel do neke veljave. Šuklje bi si bil znal sam pridobiti pozicijo, ali bil je preveč jeguljast, preveč se je plazil okrog vladajočih osob in s tem obudil sum, da skuša le za svojo osebo kaj pridobiti     Sum  je bil bržčfcs ne ute>?
meljen, ker Šuklje je mož, ki bi se bil še do kacega ministrskega sedeža povspel, asJfLpa naposled zadovoljil s skromno službo dvornega svetnika pri založbi šolskih knjig. Izmej druzih politikov slovenskih mi ni nobeden znan, ki bil mogel veljati za politično kapaciteto. Novih poslancev še ne poznamo, mej starimi pa  ni   nobenega".
„„Berks . . . Povše . . .aa?
„Tudi Berksa ne smatra nihče za moža, ki se zavzema za blagor njegovega naroda. Morda doseže kaj z%$& ; na pravi poti hodi — tcda slovenskemu narodu s tem ne bo nič pomagano in državi tudi ne.
Drugi vzrok, da jugoslovanski poslanci ne pridejo do nitfake veljave ca Duna/u je to, da sami ne vedo kaj hLOŽejp. V^^obče se smatra Sloveijce za privesek Čehov. Ako je viada v kaki stvari s Poljaki in Čehi na čistem, potem Slovencev sploh nihče več ne vpraša vedoč, da če v vsem ravnajo po Čehih, tudi če je to proti njihovim najvitalnejšim interesom. Živo se spominjam, da se je v odločilnih vladnih krogih za časa Badenija nekoč debatiralo o političnem programu Slovencev. Nekateri so zatrjevali, da zahtevajo Slovenci razširjenje deželne avtonomije, kakor Čehi in Poljaki, in res so dotičniki ne-vedli z* to dokazov! In vender je več kot smešno. Če se Sioverci, ki žive v petih kronovinah in so v štirih v manjšini, potegujejo za deželno avtonomijo. Drugi so takrat zatrjevali, da zahtevajo Slovenci na podlagi ne-buloznega hrvatskega državnega prava združenje s Hrvatsko, tretji pa so se sklicevali na neki shod vseh slovenskih strank, na katerem se je proklamirala narodna avtonomija kot protočka narodno-političnega programa. In politiki, ki sami ne vedo, kaj v narodno političnem ožinfzahtevaio, naj pridejo resno v poštevanje?
Končno vpliva pa tudi to, da si Slovenci niso znali nikdar nič respekta pridobiti, niti v parlamentu, niti izven parlamenta. Meni znani poslanci so vsi tako krotka jagnjeta, da se že najmlajšemu sekcijskemu svetniku v kakem ministrstva približajo le s svetim strahom, višjih uradnikov   se   pa  tako   bwe,   da   se  jijp  riti   bližu   ne
Stran 142.
upajo. Do vpliva in veljave pride pri nas samo tisti, kdor si zna pridobiti respekta. Le tisfiHfcogar se vlada boji, pride"~pri političnih kalkulacijah v poštev".
Izvedel sem še marsikaj zanimivega od te nemške ekseelence ali veže me diskrecija ... in to vse tudi ni tako splošnega pomena, kakor ono, kar sem navedel. Po sodbi tega moža, ki nima nikacih osobnih aspiracij več, in ki torej sodi nepristransko, je vzrok slabemu položaju Slovencev to, da nimamo jasnega programa, in da nimamo tacih poslancev, ki bi si znali pridobiti veljavo, pač pa da slovenska delegacija nastopa na Dunaju kakor kak privesek Čehov. K temu dodamo lahko še to, da bi ne prišli v poštev, tudi če bi izpolnili vse te pogoje — slo-' ženski poslanci pa bi ne   bili   združeni v jednem   klubu.