Pot na Krn (Martin Maver)
v
v p
poletni številki Rasti bom v uvodniku kljub počitniškemu vzdušju razmišljala o mladih in kulturnih društvih, o njihovih aktivnostih in
organiziranosti, saj se še obrnili ne bomo, pa bo že september in z njim nova sezona.
Iz lastnih izkušenj lahko povem, da v kulturna društva vstopa vse več mladih. Saj ne rečem, da tako ni bilo tudi v preteklosti, tudi veliki uporniki, ki so jim sodili na
2.Tržaškem procesu, so ustanovili mladinsko društvo in bili verjetno kar uspešni. Danes so razmere seveda drugačne, časi so se spremenili, ni več vse tako težko kot je bilo nekdaj Danes lahko svobodno pišemo in pojemo, čeprav nam je še vedno politično vzdušje nenaklonjeno. A morda je ravno ta politični pritisk tisti, ki spodbuja mlade k sodelovanju z društvi, k pisanju, petju, k prizadevanjem, da se športno uveljavljajo. Čeprav v novem tisočletju ne bi smelo biti mogoče, da tako nazadnjaške misli In ukrepi, kot jih ima desnica, sploh preživijo in obstajajo, zgleda, da je po svoje tudi to potrebno.
Politično vzdušje torej ne predstavlja resnejše težave. Opazila sem, da sta največji problem zavzetejšega delovanja mladih lenoba in odpor do resnega dela. Predvsem je to opaziti pri mlajših članih, ki obupajo malo pred koncem. Radi bi, da se delo konča čim prej. Za primer vzemimo izdelavo brošure o osmicah v zgoniški občini ali pa priprave na pevski nastop. Tarnanja in lenarjenja ni manjkalo, nekateri bi raje pohajkovali in se zabavali s prijatelji, drugi bi raje spali.je
torej težava v premajhni vztrajnosti ali pa tiči problem v tem, da mislijo, da s svojim delom ne bodo ničesar dokazali?
K sreči imamo v takih društvih tudi starejše člane, ki svetujejo, spodbujajo, popravljajo in vztrajajo, mi mladi pa dajemo drzne ideje in poživljamo včasih dolgočasno delo.
Menim, da društva, v katerih delujejo samo starejši člani, ne morejo preživeti In nimajo svetle prihodnosti. Sčasoma postanejo dolgočasna, ker se ideje ponavljajo, člani pa so zadržani. To velja tako za zbore kot za gledališča, pa tudi za revije in časopise.
Moja največja želja je, da bi se sodelovanje med mladimi in starejšimi še okrepilo, saj bi tako vsak rezultat dobil še poseben pečat in bi na poslušalce, gledalce ali bralce naredil večji vtis. Menim, da eni brez drugih ne moremo uspeti. Z boljšim sodelovanjem pa bi kulturna društva zaživela in delovala s polno paro.
Toda skrbi me, da mladim tega ne znamo prikazati na pravilen način ali pa da jih preveč silimo v to in da zato med mladimi primanjkuje pravega zanimanja za resnejše delovanje v društvih.
Tjaša Korelc
Morje je sproščujoče (desno, foto B. Susič).
Morje Kube in karibskih otokov nasploh so že vrsto let med najbolj priljubljenimi letovišči (foto F. Simoni).
Ste mogoče v zadnjem času med vašimi potovanji ali po televiziji in časopisju opazili gnečo na plažah, neskončne vrste avtomobilov na cestah in mejnih prehodih ter ne najdete osvežitve pred visokimi temperaturami? No, saj smo vendar stopili v najbolj vroč In počitniški mesec v letu: to je avgust. Marsikdo je sicer že preživel svoj dopust In iz leta v leto se čedalje večje število počitnikarjev odloča za odhod v mesecu septembru. Vsekakor pa ostaja avgust najbolj popularen čas za počitnice.
V družbi prijateljev in znancev, pa tudi v domačem, službenem ali študentskem krogu	I h«
se stalno ponavlja najbolj običajno vprašanje:
“Kam greš letos na počitnice?” Ste mogoče med takimi, ki si letne počitnice načrtujejo kar nekaj mesecev vnaprej, ali spadate v številno skupino tako imenovanih ljubiteljev opcije “last minute”, ali celo sploh ne marate snovati zapletenih načrtov o vašem dopustu? S katerim koli Izmed teh likov se identificirate, boste lahko v tem članku zasledili kak zanimiv nasvet. Pred kratkim poletnim premorom vam
ponujamo lahkoten, neizčrpen in poljuden pregled o tem, kaj ponujata lokalna in svetovna scena za letošnje poletje.
Znani pregovor pravi: “Povej mi, s kom hodiš, in povedal ti bom, kdo si.” Kot nalašč se ta rek prilagaja naši temi, tako da lahko zveni: “Povej mi, kod hodiš, in povedal ti bom, kdo si.” Obstaja namreč veliko različnih možnosti, kako preživeti te težko pričakovane in zaslužene počitnice. Zato lahko res vsakdo najde najprimernejše za lastne okuse, želje in pričakovanja ter take, ki bi najboljše odgovarjale osebnemu značaju in nagnjenjem. In verjemite mi, v bližnji okolici pogosto imamo vse sestavine pravega recepta za počitek, pustolovščine, šport, sprehode v naravi, za oddih ob morju in v kulturnih centrih. Torej, za vsak okus in vsak žep!
Kaj bi bilo poletje brez kopanja v morju in zagorelih teles? Tu res imamo veliko izbiro letovišč, tako v bližini kot dlje v tujini, ki so že stoletja povezana z morjem. Poleg prečudovitega okolja vam zagotavljajo krasno priložnost za nabiranje novih moči z vsemi potrebnimi ugodji, ki jih moderen turizem zahteva.
Mirni kotički za sanjarjenje na eni strani in živahni dodatki za sodobno življenje na drugi strani privabljajo vedno številne obiskovalce v iskanju edinstvene pokrajine. Če pa ste taki, ki neradi lenarite na plaži in se ne morete odreči športnim aktivnostim, imate na razpolago pestre športno turi-
'TTŽST	S-
.
*

W:
stične programe, ki vam ponujajo adrenalinski šport na rekah, kot so rafting, canyonig in kajakaštvo ter še morske vožnje, jamarstvo kampiranje, jahanje, igranje golfa, tenis ipd. Pravi korenjaki pa se lahko preizkusijo v dolgih ali manj dolgih izletih opremljeni samo z nahrbtniki in z bici-kli, kar seveda podarja izjemna doživetja v posameznih krajih, pa je tudi zelo ugodno za žep. Kdor želi združiti koristno s prijetnim, bo nedvomno izbral za svoj cilj kako kulturno središče: saj ima tako možnost izkoristiti svoje proste dni za poučen obisk mest z bogato kulturno dediščino in za ogled gradov, dvorcev, muzejev, samostanov, cerkev, starih mestnih četrti ipd.
Razkošje termalnih užitkov privlačuje čedalje več mladih s kombinacijo zdravstvo - turizem - rekreacija. Njihovo geslo “Nasmeh je nepozabna melodija srca” pa približuje tovrstne termalne centre novim turističnim krajem. Hitro se namreč uveljavljajo na turističnem tržišču tudi turistične kmetije, kjer operaterji želijo pribli- os1
-¡Božati gostom svojo kvalitetno in raznovrstno ponudbo ter seveda podeželje, ki podarja odlične možnosti za preživljanje prostega
časa:sprehode v naravo, kole-
sarjenje, pa mir, sprostitev, okusno in zdravo hrano, neposreden stik z naravo, s kulturno dediščino in s
tradicijo kmečkega življenja. Tudi ljubitelji alpskega sveta pridejo na svoj
račun: ne samo izkušeni planinci, ampak tudi navadni občudovalci narave, ki podarja zdravje in kjer petje ptic preglaša človeka.
Seveda nismo pozabili na tiste, ki posvečajo svoje počitnice delu, ali tiste, ki si lahko zaradi različnih obveznosti privoščijo le kratek beg od vsakdana. Mesta so sedaj bolj osamljena, tako da se lahko sedaj mirno potepate po ulicah, muzejih in lokalih, ki jih med letom komaj opazite in nimate časa, da bi jih obiskali. Izkoristite in obiščite zabave in predstave na prostem, saj se bomo pozimi večinoma tiščali na toplem!
Želimo vam, da bi prav vsak našel svoje počitnice, predvsem pa veliko zabave in oddiha! Nasvidenje jeseni!
Ivana Mahnič
Privoščite si potovanje!
Fjord
Preikestolen je bil eden najbolj sugestivnih etap štirih junakov, ki so se podali do Norveške (www.digilan-der.libero.it/spe-leologia/norge/ index.html).
okviru letošnje Drage mladih, ki bo potekala od 29. do 31. avgusta v parku Finžgarjevega doma na Opčinah, bodo lahko udeleženci sledili več zanimivim okroglim mizam in debatam na temo “Zedinjena Slovenija v zedinjeni Evropi”.
V četrtek, 29. avgusta, ob 19h bodo na vrsti regionalna srečanja v Komnu (za Primorsko), v Ljubljani (za osrednjo Slovenijo) in v Beltincih (za Prekmurje, Porabje, Štajersko in Koroško). V Komnu se bodo lahko udeleženci srečali z istrskim publicistom in javnim delavcem Milanom Gregoričem. Vstop Slovenije v EU bo precej spremenil obmejno družbo. Gregorič se je s problematiko meje že večkrat ukvarjal, veliko je o njej pisal in je dobro seznanjen s stanjem Slovencev z obeh strani meje. Mladi se bodo posvetili vprašanjem, ki se jih tičejo neposredno, kot so spremembe v praktičnem življenju, perspektive za izobraževanje in zaposlitev po izginotju meje. Osredotočili se bodo tudi na problem identitete in na položaj manjše države, kot je Slovenija, v “objemu” večjih sosed. Svoje zaključke si bodo nato izmenjali z udeleženci ostalih srečanj v videokonferenci preko spletne mreže.
Po petkovih ustvarjalno-razvedrilnih delavnicah bo v soboto, 31. avgusta, okrogla miza, višek Drage mladih, pri kateri bodo sodelovali bivši guverner Banke Slovenije France Arhar, odgovorni urednik Primorskega dnevnika Bojan Brezigar ter filozof in pisatelj Vinko Ošlak. Okrogla miza na temo Več Evrope, več Slovenije se
bo pričela ob 10h. Eno izmed temeljnih vprašanj bo tudi vpliv tujega kapitala in kulture na narodno identiteto.
Arhar, ki je predsednik uprave zdravstvene zavarovalnice Vzajemna in predsedniški kandidat v Republiki Sloveniji, se bo lotil teme z ekonomskega zornega kota, posebno glede na vidike, ki zanimajo mlade, kot je npr. kakšen razvoj bo doživela Slovenija v Evropski Uniji, kako bo vplival padec meja na možnosti zaposlitve mladih itd., skratka skušal bo zajeti gospodarsko vprašanje tudi bolj globalno. Brezigar ima kot predsednik Evropskega urada za manj razširjene jezike veliko izkušenj glede odnosa Evropske Unije do manj številnih narodov, kot zamejski časnikar pa dobro pozna obe stvarnosti, tako Slovencev, ki živijo v matici, kot tistih v Italiji, ki so torej že v EU. Ošlak bo temo obravnaval bolj s humanističnega, kulturnega stališča. Problem bo osvetlil tudi iz perspektive koroških Slovencev, saj živi in deluje tako na slovenski kot na avstrijski strani Koroške. Prav tako bo predstavil svoj pogled na nekatera nekoliko bolj filozofska in teoretska vprašanja, ki si jih ob vstopu Slovenije v EU postavljajo tudi mladi.
Vsa srečanja so odprta za široko publiko, ni se treba ne prijaviti ne plačati vstopnine. Tisti pa, ki bi se radi udeležili celotne Drage mladih in ki bi torej radi prenočili in/ali imeli preskrbljene obroke hrane, se lahko za vse podrobne informacije obrnejo na predstavnike Mladih v odkrivanju skupnih poti (ul. Donizetti 3, Trst, tel. št. 040 370846).
Sara Magliacane
Dragi Rastniki, sredi poletja - letnega časa svobode, prostosti, sproščenosti, pustolovščin, novih prijateljstev - se spodobi, da zopet nekoliko spregovorimo o umetnosti zapeljevanja, o tem, kako biti všeč drugim in samim sebi.
Tako za fante kot za dekleta velja pravilo, da boste všeč drugim, če boste tudi sami sebi všeč, če boste zaupali v lasten charm, v lasten sex-appeal. Veliko je odvisno od tega, kako se počutite v lastnem telesu. Dragi fantje: mislite, da ste prenizki? Da nimate dovolj mišic? Da imate krive zobe... in da gotovo niste tako zanimivi kot vaš prijatelj, ki je odličen nogometaš ali temačen rock glasbenik? Draga dekleta: mislite, da niste dovolj vitka? Da so vaše prsi premajhne, da ste nevidne v primerjavi z vašo prijateljico, ki ima krasne svetle lase, prikupen nasmeh in bi lahko šla za manekenko?
Če ste kdaj pomislili na kaj takega ali podobnega, nekaj koristnih pravil!
1	.Zapomnite si, da vam ne bo nič v pomoč, če se boste primerjali z drugimi in se počutili slabo zaradi svojih šibkih točk.
2.Treba je pljuniti v roke in storiti vse, da izboljšate svoj look, da valorizirate to, kar je na vašem telesu čisto v redu, skrijete pa šibke točke. Dekleta boste tu imela verjetno več dela, saj je znano, da so fantje precej občutljivi na zunanji iz-gled deklet. Vendar tudi dekleta najprej privlači fant, ki zgleda postaven in čeden. Zato: poiščite primerne obleke, ki bodo skrile vaše slabosti in poudarile to, kar je na vas v redu. Pričeska naj bo moderna, sveža, mladostna. Če nosite očala, se spomnite, da je to lahko prednost, če boste poiskali tak okvir, ki je moderen in pristaja vašim potezam.
Skratka, storite vse, kar je v vaši moči, da boste zgledali lepše. Pocrkljajte se z obleko, ki je po zadnji modi, našminkajte se, bodite si všeč - morda samo zaradi novih čevljev z visoko peto, ki se fantom zdijo tako seksi. Fantje, oblecite na primer tisto majčko, ki vam pusti odkrita ramena, kar dekleta tako privlači...
3.	Potrudite se, da gledate ljudi v oči, ko govorite z njimi. To vsakega očara: kdor gleda svojega sogovornika naravnost v oči, izraža zanimanje zanj, samozavest, gotovost.
4.	Važno je, da ste nasmejani. To izžareva pozitivno energijo, ki vsakogar privlači. Naj se tokrat malo dlje ustavimo prav pri nasmehu. Nasmeh je zelo pomemben izraz, ki lahko spremeni kogarkoli v privlačno in priljubljeno osebo. Pomislimo samo na to, koliko raje smo v družbi nasmejanih ljudi, in kako težko nam je, če pa moramo biti v družbi jeznih,
užaljenih ali nasajenih ljudi. Tudi če fant ali dekle nima posebno linearnih potez, ima pa lep nasmeh, bo lahko vseeno privlačen. Nasmeh namreč razžari celoten obraz in če je iskren, ga navadno spremlja razširitev očesnih zenic, kar v sogovorniku (na primer ljubljeni osebi) podzavestno sproži atrakcijo. Kdor se pogosto in sproščeno smeje, izžareva pozitivno energijo, sprošča dobro voljo in naklonjenost bližnjih. Ljudje, ki se radi smejejo tudi samim sebi in lastnim napakam, so pa sploh zelo sproščujoči. Vedno bolj pogosto je ena izmed glavnih vrlin, ki jih tako dekleta kot fantje cenijo pri obratnem spolu, dober smisel za humor.
Smeh tudi pomaga, da sami spremenimo lastno razpoloženje - na bolje, seveda. Zato
nekateri psihologi svetujejo -predvsem nekoliko bolj zadržanim ljudem in tistim, ki doživljajo težje trenutke v življenju (npr. so v depresiji) - da si vsako jutro vzamejo nekaj trenutkov zase in se na samem, denimo v kopalnici, pred ogledalom, vadijo in se sami sebi režijo kar nekaj minut. To jim bo pomagalo, da se bodo sprostili in si nabrali pozitivne energije.
Nasmeh izžareva pozitivno energijo (foto T. Susič)
Preizkusite
torej teh nekaj zelo enostavnih pravil. Vsak dan se vadite in jih udejanjajte. Ne bo vam vedno uspelo, toda če jih boste imeli v glavi in se vsaj malo potrudili, boste v kratkem opazili pozitivne učinke. Morda ne boste takoj osvojili ljubljene osebe, boste pa vsekakor bolj priljubljeni, predvsem pa se boste sami počutili bolje. In to je že veliko, verjemite!
Vaša Biba
Pljunite v roke in storite vse, da izboljšate svoj “iook” (foto T. Susič).
(foto KROMA)
sk f a Petem zamejskem rock festivalu je bilo začutiti veselje, zanimanje in željo f V po nečem novem, ki bi predramilo zamejsko glasbeno sceno in ponudilo nekaj
novega. To je gotovo postala pobuda, ki se je rodila pred petimi leti in je najprej zaživela pod šotorom na Opčinah, je letos dopolnila svoj peti jubilej, našla je pravo mesto v našem prostoru in tako poplačala trud in prizadevanja Mladih v
odkrivanju skupnih poti (MOSP). Obračun Petega zamejskega rock festivala, ki je bil letos 28. in 29. junija v borovem gozdičku pri Praprotu, je nadvse pozitiven in daje prirediteljem, ki morajo preseči marsikatere organizacijske težave, veliko zadoščenja in dobrih upov za prihodnost. Sodeč po odzivu glasbenih skupin, pa tudi po obisku, je festival zadel v živo in se mu tudi v prihodnje pišejo srečni dnevi. Še posebno razveseljivo je dejstvo, da je letošnji festival nastal v sodelovanju s slovenskim oddelkom deželnega sedeža RAI, k projektu pa je pristopila tudi Vaška skupnost Praprot in skupina Vile&Vam-pi, ki je uredila grafično podobo projekta.
Petnajst zamejskih glasbenih skupin in
gostujoča benda iz Ajdovščine (Elvis Jackson) in Ljubljane (Shyam) je privabilo pravo množico mladih (in tudi manj mladih). Obloženi kioski, možnost kampiranja na terenu, pa tudi priložnostne majice so srečanje popoprale in pustile v obiskovalcih zelo dober vtis. Tudi kislo petkovo vreme ni skazilo lepega vzdušja, sobotna noč pa je nedvomno potrdila, da je festival najpomembnejši tovrstni rock dogodek v našem prostoru. Že res, da je edini take vrste (čeprav je nastopov naših rock bendov na raznih praznikih in prireditvah vedno več), a mu to absolutno ne jemlje prestiža. Postal je vsakoletna postaja, na kateri se morajo preizkusiti novonastale in že untečene rock supine.
V petih letih je srečanje stalno rastlo in se krepilo: prvič je nastopilo le šest skupin, lani pa so organizatorji dosegli rekordno število devetnajstih vpisov. Še bolj razveseljivo pa je dejstvo, da je leto za letom tudi kvalitetno rastel, “prisilil” mlade izvajalce, da izpilijo svoje nastope bodisi z glasbenega, bodisi z vidika nastopanja na odru. Izziv rock festivala nedvomno bodri v mladih iskanje vedno novih poti ustvarjanja. Zamejski rock festival torej povsem izpolnjuje smotre in načrte, ki so si jih zadali prireditelji.
V Praprotu je bila glasbena ponudba raznolika in bogata. Supine so segale na področje ska glasbe (The Shiners, Strip2coke), demen-cialnega rocka (La caeca intorno, Latte di suo-cera, Black panters, 5 štroncov v vetru), melodičnega in balkan rocka oz. etno-rocka (Kraški ovčarji, Anorexica, delno Xarantania) in bolj ali manj trdega rocka (Snifferson family, Charge, Fiberglas, Matilda, Red People). Zanimiv je bil pogled v klasični rock sedemdesetih let. Večina skupin je letos presenetila z dobrim izva-
MEJSKI
: '
FESTIVA
janjem in zanimivim iskanjem novih glasbenih poti. Naj omenimo le
kvartet Snifferson family, ki je presenetil z zelo dobrimi ritmi trdega rocka, prežetega z blue-som. Skupina je zmagala natečaj za nastop na Rock Otočcu in tam dosegla prvo mesto na lestvici tujih bendov.
Pobudo so podprli Zadružna kraška banka, Banca Agricola di Cividale, Slovenska prosveta iz Trsta, Zveza slovenskih kulturnih društev, Group Eurocar, Nuovo Hotel Daneu, Graphart ts, Edilcem, gradbeni material TAC in Rock vibe mušic promotion.
Matjaž Rustja
Skrita enigma -
NAGRADA ZA NAJHITREJŠE!
Skrito enigmo v prejšnji številki je našla gospa Anamarija iz Sesljana in si prislužila nagrado - knjižni dar Mladike. Skriti stavek se je glasil: “Lovec je lahko rešil Rdečo kapico samo zato, ker je volk ni mogel prebaviti.”
Čestitamo ji za pozorno branje!
V TRSTU SE KONČNO KAJ DOGAJA!
i #sakdo, ki gleda italijansko televizijo ali | / posluša italijanske privatne radie ve, kaj je Ir “i-TIM tour”. Prva italijanska telefonska družba se je letos poleti povezala z znanimi pevci, plesalci in igralci, ki jih je oddaja “Saran-no famosi” čez noč popeljala v ozvezdje mladini najbolj priljubljenih, da bi skupaj potovali po Italiji in tako delali promocijo. Od 24. do 27. julija se je karavana njihovih kamionov ustavila tudi v Trstu. Ob koncertih Edoarda Bennata, Brusca, skupin Prozac+, Delta V, Timoria ter seveda ob vsakdanjih nastopih mladih iz oddaje “Saranno famosi”, je pobuda popolnoma navdušila tržaško publiko in požela velik uspeh. Hvalevredno je bilo, da so organizatorji dali možnost tudi krajevnim skupinam in pevcem, da se na velikem odru nekaj ur pred omenjenimi koncerti predstavijo in zapojejo vsak po eno pesem. V Trst je poleg nastopajočih pripeljalo tudi nekaj razstavnih paviljonov: pri enem so ljudem predstavljali najnovejše izdelke telefonije, pri drugem so ponujali povezave na spletno mrežo, pri tretjem so se mimoidoči lahko izživljali ob vidoigralnih konzolah... Nekaj množice pa je gotovo pritegnil tudi velik črno-sivi kamion, iz katerega so neposredno oddajali znani spikerji najbolj priljubljene italijanske privatne radijske postaje, “Radio Deejay”. Z Matejem že dolgo slediva tej radijski postaji, tako sva izkoristila priložnost, da je oddajala iz Trsta, in sva tudi sama obiskala kamion... in postala “reporterja” za Rast.
RADIJSKA POSTAJA,
KI NAVDUŠUJE MLADE
Radio Deejay je kot prva privatna postaja na celotnem italijanskem teritoriju nastala leta 1982, ko se je pod mentorstvom Claudia Cecchetta iz milanskega studia oglasil Gerry Scotti (danes bolj znan v vlogi televizijskega napovedovalca). Kmalu je radio zrasel v pravcato kovačnico talentov, saj so se po mikrofonih poleg ža omenjenega Scottija oglašali Linus in
njegov brat Albertino (oba sta ostala zvesta predvsem radijskemu mediu, ki je njuno ljubezen povrnil in naredil iz niju najbolj priljubljena italijanska spikerja), izredno uspešni pevec Jovanotti in komično-glasbena skupina Elio e le Storie Teše, danes slavni televizijski napovedovalci Amadeus,
Fiorello, Luca Laurenti, Daria Bignardi, Federica Pani-cucci, in pa novejši Pla-tinette (“ogromni” provokator pri Mauriziu Costanzu),
Fabio Volo in Trio Medusa (ki so zasloveli z oddajo “Le lene”). V Trst je med drugimi prišla ena najbolj priljubljenih voditeljic oddaj, Paoletta, ki že tretje leto zapored vodi poletno oddajo “Spiagge” (plaže), letos tudi v živo iz mest, v katerih se “i-TIM tour” ustavi.

KAKO SVA SPOZNALA DEEJAY-PAOLETTO
Prvi dan obiska v Trstu, ko je nad mestom divjal vihar, je Matej bil eden redkih poslušalcev, ki so se ustavili pred kamionom, zato si je tudi prislužil redek privilegij, da so ga uslužbenci Radia Deejay pozdravili. Zapomnil si je njihove obraze in jim doma narisal karikature. Ko sva naslednji dan poslušala oddajo izpred kamiona, se mi je ponudila priložnost, da pokličem ven enega izmed pomočnikov, in Matej mu je izročil karikature za Paoletto in njene sodelavce. Matejeve sličice so jih tako zabavale, da so naju nemudoma poklicali v notranjost kamiona in se Mateju tudi javno (po mikrofonih) zahvalili. Medtem ko sva se pogovarjala s Paoletto in z ostalimi, sva jo plaho vprašala, če bi jo lahko na kratko intervjuvala (za Rast). Najprej je mislila, da sva se ponudila, da bi ona naju intervjuvala za svojo oddajo (poklicna bolezen, pač), zato se ji je zdelo kar zabavno, ko sva ji razložila, da bi jo rada midva intervjuvala za naš mladinski časopis.
Nasmehnila se je in nama obljubila, da bo naslednjega dne našla kako minuto za pogovor. Rečeno - storjeno!
Tako je pač naneslo, da sva naslednji večer dejansko izvedla intervju. Paoletta in njeni sodelavci so še enkrat dokazali, da so kljub uspešni karieri in slavi ostali preprosti in skromni ljudje, ki se radi pogovarjajo in se veselijo novih prijateljev.
Tomaž Susič
Levo zgoraj, tržaška občinska palača se je ob zatonu odsevala na šipah prenosnega študija, (foto T. Susič)
Spodaj,
Paoletta.
ČESTITKE
Martin Maver je na Tržaški univerzi diplomiral iz vzgojnih ved. Iskreno mu čestitajo prijatelji iz MOSP-a in uredništva Rasti.
Peter Jevnikar, Matteo Dimai, Nada Petaros, Veronika Sossa in Erika Sancin so uspešno opravili državni izpit in tako zaključili svojo višješolsko pot. Še veliko nadaljnih uspehov jim želijo sodelavci Rasti in člani gledališkega ^krožka Slovenskega kulturnega kluba.^
M
oje pravo ime je Paola Pelagalli, rojena pred 20... 23... recimo 25 leti (v resnici je rojena 5. oktobra 1969, op.ur.) v Capui blizu Caserte.
Radijsko pot sem začela še kot najstnica na majhnem lokalnem radiu v rojstnem kraju, ker sem si to že od malega želela... (moj oče je namreč delal na privatni radio-tele-viziji in radio me je nasploh vedno fasciniral); vodila sem nedeljsko oddajo in bila sem edina, ki ni predvajala napoletanskih pesmi, nosila sem si plošče tujih avtorjev od doma. Ko sem diplomirala na višji šoli sem prešla k večji radijski postaji v Neapelju. Leta 1990 sem poslala kaseto na radio Deejay in so me sprejeli! Najprej sem vodila ob Linusu jutranji program, počasi pa sem dobila svoje programe, kot so “Sera dedicata” (Večer posvečen...) ali “Lune-diretta” (Ponedeljek v živo). (Danes je Paoletta glavna ženska voditeljica oddaj na radiu
DeeJay, op.ur.). Torej na Radiu Deejay delam že dolgih 12 let! Radio je vse moje življenje, če se me bo nekega dne Linus (direktor radia, op.ur.) naveličal in poslal proč, res ne vem, kaj drugega bi lahko delala!
V: Kakšno je življenje “radijskega zvezdnika”, kot si ti?
O: Popolnoma normalno!
Moje vsakdanje življenje je enako tvojemu ali življenju vsakogar.
Če nisem na odru ali za konsolo, me ljudje redkokdaj spoznajo po cesti, nismo televizijski zvezdniki.
V: Radio Deejay je v glavnem nemenjen mladim poslušalcem, kljub temu da vas poslušajo tudi gospodinje ali starejše osebe. Programi, ki jih predvajate, nastanejo z namenom, da bi ugajali mladim, ali je to skoraj slučajno? Kdo si jih izmisli in jih oblikuje?
O: Navadno so nam “diktatorsko” vsiljeni (od Linu-sa, op.ur.), lahko se kaj pomenimo, nazadnje pa vedno prevlada njegova zamisel. Nastanejo pa popolnoma spontano, nočejo biti ekskluziva za mlade; potem se nekateri spremenijo, se razvijejo, prav tako kot se spremenimo in razvijamo mi... ali radio. Zato se je tudi target včasih preusmeril ali spremenil.
Na primer moj program, “Sala Jockey”, bo raje poslušala gospodinja, ki želi zmagati nagrado, kot pa otrok ali najstnik.
V: Tvoj poletni program z naslovom “Spiag-ge” (obale) je zelo uspešen, bodisi ker sledite zanimivim ali zabavnim počitnicam mladih, bodisi ker dajate dragocene
Levo in na vrhu strani, sproščena Paoletta med pogovorom (foto T. Susič).
(dalje na naslednji strani) os"
■sa (dalje s prejšnje strani)
informacije o posebnih počitniških ponudbah...
O: Ta je brez dvoma moja najljubša oddaja, najrajši bi vodila kaj podobnega skozi celo leto. Letos imam ob sebi tudi odlične redaktorje, ki mi pomagajo in iščejo ponudbe. Krasen je tudi odziv ljudi, všeč mi je, ko mladi sami preko radia ponujajo ideje za kake počitnice in si nekako pomagajo med sabo (lani so npr. sledili dvema fantoma, ki sta z motorjem Vespo potovala po Italiji in iz dneva v dan napovedali, kje se bodo ustavili, zato so jima tamkajšnji prebivalci ponujali brezplačno prenočišče in večerjo, op.ur.).
V: Kaj pa tvoje počitnice, ko bo poletnega programa in ture po Italiji konec? Imaš tudi kakšen predlog?
O: Osebno se navadno navdušim za bolj eksotične kraje, kot so Mehika ali Maldivi, in imam najraje morje. Letos bi rada šla na Kitajsko, moj fant pa bi raje šel v Gvatemalo, zato bova verjetno izbrala Afriko, ki je na pol poti, morda safari v Tanzaniji, Zanzibar... Če pa nama čas tega ne bo dovoljeval, sva se
nagibala h Grčiji. Zdaj pa, ko sem bila v Trstu, sem se res zaljubila v te kraje in morda bom šla skozi Trst vzdolž istrske in dalmatinske obale!
Paoletta je opevala lepoto in urejenost Trsta in njegovih ljudi. Med njenim kratkim bivanjem v našem mestu si je ogledala tudi Miramar-ski grad in je prava občudovalka cesarice Sissi. Ob mojem vprašanju o tem, če je vedela, da v Trstu živijo tudi Slovenci, se je začudila, da jo kaj takega sploh
sprašujem: rekla je, da se ji zdi čisto samoumevno, da ob meji živijo manjšine, in da ji je očitnen multikulturni značaj Trsta zelo všeč.
Matej Susič
In čakanje. Ta zgodba je prestara. Korakanje luči po koži dneva, ki slika bel nemir, ki suho zeva, mežika vsem odejam. To me očara.
Sem prah vetrov in časa. Sem zastava, sem del okrasa, ki se v trušču skrije, ker že brstim. Ker seme vedno klije, če zemlja ga poji. Si res narava.
Paoletta na radiu DeeJay v Milanu (zgoraj in na prejšnji strani). Te in podobne fotografije ali še marsikaj zanimivega lahko najdete na spletni strani www.paolet-ta.net, ali pa www.deejay.it.
Valovi rjuh. In morje je prevara, pokorna novi luči samospeva, na molk oči sem mislil. Saj odmeva. Polglas šepeta namreč. Ta me mara.
Poganjam korenine. Ti si zdrava, si voda, vir beline in čudobije, ki šivata kosmiče domišljije, zdrobljene v pari živcev. Dneve imava.
In pot pred nama. Trnje? Saj se vnema. Je krama vmes? Ne skrbi, to so reže, kjer plavaš kakor dih. In nisi nema,
Ovijam se, ker cvetje se zapira, previjam novo petje. Se rojeva, kričalo bo. Poglej ga, saj ne hira,
a tavaš po večeru. Čas se reže, odmerki se sušijo. Prah objema, diši po snegu, kamor dlan ne seže.
saj diha! Tiho, spal bo. Okreva, drži se mojih prstov, dam mu sira, da je, da ždi v brezvetrju. Sameva.
Matteo Dimai
Matteo Dimai
mmmmm