JSKI TOVARIŠ Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva Vce spite, v oceno poslane knjige itd. |e pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiijatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2*50 „ posamezne številke po 20 h. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 15 K. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. Zaveza in — Družba sv. Mohorja. Odbor »Družbe sv. Mohorja« hoče imeti po vsej sili najodločnejši boj z našo učiteljsko Zavezo. Ker ni dal natisniti v zadnjem koledarju one »Izjave«, ki smo jo poslali že 20. februarja t. 1. na njegov naslov, primorano je bilo Zavezino vodstvo poslati omenjeni družbi sledeči dopis: Št. 103. V Ljubljani, dne 19. novembra 1913. Slavni cdbor »Družbe sv. Mohorja« *> v Celovcu. V povesti »Nevednost in sleparstvo«, ki je bila tiskana v družbenem koledarju za leto 1897., je padla potom knjig, ki jih izdaja slavna »Družba sv. Mohorja«, prva žalitev na učiteljski stan. Vodstvo »Zaveze avstr. jugoslov. učiteljskih društev« je zahtevalo takrat od družbenega odbora tej žalitvi primernega zadoščenja. Tedanji odbor »Družbe sv. Mohorja« je dal ped vodstvom dr. Val. Mullerja in Jan. Nep. Hutarja užaljenemu učiteljstvu takoj popolno zadoščenje. Družbeni odbor sklepa svojo izjavo tako-le: »Ume se pa samo ob sebi, da je odbor trdne volje, zanaprej vsled dosedanjih izkušenj še bolje paziti na to, da bi se kaka beseda ali kak stavek ne mogel tolmačiti v napačnem smislu. Izražajoč najodlič-nejše spoštovanje učiteljskemu stanu, želi si cdbor »Družbe sv. Mohorja« z vsem učiteljstvom vedno vzajemnega in složnega delovanja narodu in vedi v pro-speh.« Tako zadostilo smi dobili leta 1897. Lani pa je poskrbel odbor »Družbe sv. Mohorja« v družbenem koledarju po dr. J. Pregljevi povesti za slovensko ljudstvo »Preslepljeni in oteti«, da je bilo narodno in napredno učiteljstvo žaljeno na najkrutejši način. »Ne kaka beseda, ali kak stavek«, ampak vsa tendenciozna povest je izrazito preračunjena, da se po-'kaže »slovenskemu ljudstvu« delovanje učiteljstva zunaj šole nad vse pogubno in v kolikor možni strupeni cbliki. Od nas sestavljeno zelo kratko in milo »Izjavo«, katero bi moral prinesti družbeni koledar za leto 1914., slavni odbor »Družbe sv. Mohorja« kratkomalo ni hotel upoštevati, dasi je bila njena vsebina doslovno vzeta iz dotičnega odberovega dopisa. S tem pa je sedanji družbeni odbor samo potrdil, da so mu ljubi slični napadi, da družba nikakor noče kreniti na pot objektivnosti in nestrankarskega kulturnega stremljenja, ampak da pada — prepojena s poli-tiško strastjo — vedno nižje in nižje. Ce že ni hotel dati naprošeni odbor javnega zadoščenja v tej obliki, kakor ga vsebuje doposlana »Izjava«, zahteval bi že čisto navaden takt, da bi se to javilo učiteljski Zavezi, bodisi že na kakršenkoli način. Slavni odbor »Družbe sv. Mohorja« naj vzame torej na znanje, da si narodno in napredno slovensko učiteljstvo ne pusti jemati svojega prepričanja prav od nikogar. Napade na svojo stanovsko čast in neoporečno poštenje bomo skupno z vso ostrostjo odbijali, pa naj pridejo ta natolcevanja magari tudi po spisih doslej nad vse spoštovane »Družbe sv. Mohorja«! Učiteljstvo, zastopano in združeno v »Zavezi avstr. jugoslov. učiteljskih društev«, debro ve, kaj mu je sedaj storiti napram »Družbi sv. Mohorja«. Nekaznovano se slovenske mladine s takimi po-«ujšljivimi spisi ne sme zastrupljati! Zavezin upravni odbor se bo o tej zadevi v svoji božični seji še enkrat natančno posvetoval, vodstvo Zaveze pa si pridržuje za prihodnje delegacijsko zborovanje vse pravice, da pojasni ta brez-primerno zlobni napad na slovensko učiteljstvo ne samo v stanovskem glasilu, ampak tudi v političnih časopisih vsej slovenski javnosti. Slučajno ima Zaveza najzanesljivejše podatke, da je prišel spis v koledar z od-borovo vednostjo. Dokler ne dobi podpisana učiteljska Zaveza cd slavnega odbora »Družbe sv. Mohorja« potrebnega zadoščenja, toliko časa bo izvajalo v njej včlanjeno učiteljstvo napram družbi najdalekosežnejše konsekvence. Vodstvo »Zaveze avstr. jugoslov. učiteljskih društev«. Predsednik: L. Jelene. Tajnik: V. Rus. Vabilo na shod vsega slovenskega učiteljstva na Goriškem, ki ga priredi Okrajno goriško učiteljsko društvo v četrtek, dne 4. decembra 1913, v Gorici pri »Zlatem jelenu« ob I0V2. uri dopoldne po § 2. društvenega zakona. Dnevni red: 1. Gmotno stanje. 2. Predlogi. Deputacija slovanskega in nemškega učiteljstva v dunajskem parlamentu. Oficialno poročilo. V sredo, 22. oktobra t. 1., so prišli v poslansko zbornico zastopniki »Zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji«: predsednik M. Hajny, podpredsednik Peter Skalicky in člana odbora Jan Ludviček in Bogdan Skala, kot tudi zastopniki Zveze nemškega učiteljstva v Avstriji: M. StrebI, A. Freiinger, L. Lang, Horn-trich, Pratschke, Otter in Langoth, da bi intervenirali na eni strani pri vladi, na drugi pa pri posameznih poslanskih klubih za hitro rešitev malega finančnega načrta. K ministrskemu predsedniku grofu Sturgkhu so vedli deputacijo češki poslanci dr. Kramar in Al. Konečny, poljski poslanci Ign. Rychlik in Bernhard Stern in nemški poslanci dr. H. Damm, dr. Fr. Dinghofer, Avg. Einspinner, vit. J. d'El-vert, Jodok Fink, dr. Gust. Gross, dr P. Hofrnann pl. Wellenhof, R. Marckhl, dr. Alb. vit. pl. Miihhverth, Raf. Pacher, dr. Jul. Roller, Fr. Schreiter (zastopnik Dež. društva nemškega učit. na Češkem), dr. Rud. Sommer in Jos. Stockler. Predsednik Zveze nemškega učiteljstva M. StrebI je v svojem govoru zahteval, da bi vlada z ozirom na neznosno stanje, v katerem se nahaja učiteljstvo vse države, delala na hitro rešitev malega finančnega načrta in na hitro sprejetje in da bi po možnosti vplivala na obstrukcij-ske stranke, da bi prenehale z obstruk-cijo proti temu načrtu, čigar hitra rešitev in uzakonitev je silno nujna v interesu ureditve neznosnih materialnih razmer učiteljstva v vseh avstrijskih deželah. Predsednik Nemškonacionalne poslanske zveze dr. G. Gross priporoča, da bi vlada tej soglasni želji učiteljstva ugodila. Predsednik »Zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji« M. Hajny je izvajal: V imenu vsega slovanskega učiteljstva te državne polovice se popolnoma pridružujem izvajanjem predsednika M. Strebla. Je pa moja dolžnost, da s par besedami omenjam tudi pravne razmere, pod ka- terimi posebno trpi slovansko učiteljstvo. Tako moram v prvi vrsti omeniti in opozoriti na Kranjsko, kjer se z učitelji, ki niso somišljeniki vladajoče politiške stranke, ki odločuje v deželni avtonomiji, ravna na način, ki bije človekoljubnosti v obraz. Zveza slovanskega učiteljstva v Avstriji se dovoljuje v najkrajšem času visoki vladi predložiti spominski spis o razmerah naprednega učiteljstva na Kranjskem in prosi, da bi se mu posvetilo potrebno pozornost. — Dalje se dovoljujem opozoriti na pravne razmere v Galiciji, kjer se je zgodil slučaj, da okrajni šolski svet učitelja, ki ga je okrajna učiteljska konferenca izvolila za zastopnika v okrajnem šolskem svetu, katerega je deželni šolski svet potrdil, izključuje iz seje okrajnega šolskega sveta, ga suspendira od tega častnega urada in uvede nad njim disciplinarno preiskavo zato, ker je ta kot član okrajnega šolskega sveta na seji opozoril na to, da okrajni šolski nadzornik ne dela z učiteljstvom vedno taktno. O tem slučaju je bilo visokemu ministrstvu za uk in bogočastje podano poročilo od poljske organizacije učiteljstva, in to v imenu vsega avstrijskega učiteljstva prosim, da bi visoka vlada ta slučaj blagovolila natančno preiskati in po krivici preganjanemu učiteljstvu nuditi zakonito obrambo. Ministrski predsednik grof Stiirgkh je izjavil, da je vlada že koncem minulega zasedanja pokazala resnično voljo, da bi se rešile finančne predloge, s katerimi bi bilo deželam pomagano. Iz istega vzroka je tudi takoj v začetku tega zasedanja nanovo vse moči napela, da bi se finančni načrt v prvi* vrsti obdelal, in hvala dobri volji strank se je to tudi posrečilo. Upa, da bo v razmeroma kratkem času to delo srečno privedeno do kcnca. Sicer so se pokazale takoj pri začetku sedanjega zasedanja gotove težkoče, toda vlada bo porabila vsa sredstva, da bi te težkoče bile zmanjšane in odstranjene in bi predloga, tako važna za nekatere dežele, bila sprejeta. Vlada seveda bo proti izločevanju kakršnegakoli dela malega finančnega načrta, zakaj smatra celo skupino finančnih predlog za eno in nerazdelno celoto. Naloga vseh strank, ki odkritosrčno mislijo s parlamentarnim delom, je, da bi dejansko pomagale in z nepotrebnimi debatami ne ovirale in ne zavlačevale važne akcije. Upa, da bi se na ta način pripravila sredstva, da bi dežele lahko pomagale učiteljstvu. Ce delajo mirnemu delu v kateri deželi ovire neurejene politiške in narodnostne razmere, se vkljub temu da doseči sporazum, kakor se je zgodilo na Štajerskem, kjer je učiteljstvo dobilo, četudi ne popolne ureditve, vendar pomoč z vsoto 1,200.000 K, ki nikakor ni majhna za štajerske razmere. S tem so stranke zbornice pokazale izberno razumevanje za pomen izobrazbe kot važnega činitelja v narodnem življenju. Upa, da si stranke v parlamentu vzamejo Štajersko za zgled. — Glede posameznih slučajev, ki jih je navajal drugi govornik, pa opozarja na najvišji šolski urad, na naučno ministrstvo in deželne šolske svete, ki tem slučajem gotovo posvečajo polno pozornost. Pesi. dr. K. Kramaf: Naša stranka je najžilavejše podpirala vse težnje, ki so merile na uzakonjenje malega finančnega načrta. Prosimo pa gosp. ministrskega predsednika grofa Stiirgkha, da bi vplival na deželno upravno komisijo na Češkem, da bi ta, v kolikor zadostujejo njena sredstva, učiteljem pomagala in to kolikor mogoče hitro. Seveda, mislim, da je skrajni čas, da bi se omogočilo delovanje češkega parlamenta. Le tam se more definitivno urediti materialne razmere učiteljstva. Za to je pa treba, da bi bil najden kar najprej temelj za delovanje deželnega zbora. _l (Konec.) Boj za kruh. . (Dopis z Goriškega.) Končno je treščilo tudi pri nas. Vsa naša mizerija, vse naše izigravanje je pri-kipelo do vrhunca. Dolgo smo čakali, dolgo trpeli s stisnjenimi pestmi, vstal je eden, in glasovi z vse dežele so pokazali, da je izpregovoril že davno zaželjeno besedo. Buknil je na dan kakor vihar. Doslej bi mogli misliti povsod, da živimo mi tu na Goriškem v raju, saj se ni čulo javno nobene želje po regulaciji. V tem smislu so uravnavali svoje korake tudi naši famozni kruhodajalci: slavni c. kr. okrajni pomnoženi in nepomneženi šolski stfeti. Postavili so se na satlišče, da zavzemajo svoja mesta zato, da »šparajo« okrajne šolske fonde. V svojem »špara-nju« tudi z mirno vestjo postavijo na cesto mladega učitelja, ki si je v vestnem izpolnjevanju svojega poklica nakopal bolezen, češ, mi meramo »šparati« in ne moremo plačevati nekaj tednov eventualnega suplenta. Torej, bratje v sosednih kronovinah, v tem oziru smo mi še en korak globlje! Dolgo, dolgo se je zbirala nevihta in končno je prikipela do vrhunca. Vstala je vsa dežela od Koroške meje do Brkinov, in mi zahtevamo, kar nam gre. Pristudilo se nam je hinavsko obljubovanje in podlo izigravanje. Sedaj smo stopili z računom pred me-rodajni forum. Vsak delavec je vreden plačila. In učitelj, ki žrtvuje svoji službi vse življenje, vso dušo in vse zdravje — za kar ga brcajo na cesto! Tudi on zasluži plačila, da bo lahko vsaj živel, ne pa počasi poginjal. V deželi je na krmilu takozvana »Narodna stranka«, torej je naša pot k njej. Z najboljšimi upi jo je pozdravilo ob zadnjih volitvah vse učiteljstvo in v tej smeri tudi uravnalo svoje korake. Možje, izvoljeni iz naroda in od naroda, bodo poznali naše razmere in naše težnje ter jih tudi izpolnili — ne samo uvaževali! Te so pa znane. Prvič odpraviti okrajne šolske fonde in ustanoviti deželni šolski fond. Drugo, kar je s tem v zvezi, regulirati naše plače v znanem smislu. To ni nobena pretirana zahteva, pri nas celo prav lahko izvedljiva, zakaj čeprav se zvišajo plače, bedo nekateri okraji plačevali manj šolskih doklad kot dosedaj. Torej ne stavimo nobenih utopij, in za izvršitev tega je treba le nekoliko debre volje, resnične ljubezni do učiteljstva, kar nam tako pogosto dekla-mirajo, in vsaj nekoliko čuta pravičnosti in humanite. Vedno boljinbolj se pa pojavljajo glasovi, ki gledajo tudi na novoizvoljene poslance z velikim nezaupanjem, češ, izdali nas bodo tudi ti. No, mi smo pa prepričani še vedno, da je »Narodni stranki« znan naš obupni položaj. Da se pa pomirijo vsi glasovi, pa vendar prosimo nove poslance izjave, kako stališče zavzemajo z ozirom na naše vprašanje. Prosimo torej, na dan s pojasnilom: Ali ste pripravljeni prinesti na dnevni red prihodnjega zasedanja goriškega deželnega zbora naše točke? AH ste pripravljeni zastaviti vse moči, da se tudi izpolnijo? Poslanci, izvoljeni v toli-kem upanju, izjavite se, učiteljstvo vse dežele nestrpno pričakuje vašega odgovora. Nestrpno pričakuje učiteljstvo Vašega odgovora, ker se nas je doslej vedno izigravalo! 'Vi; m < Med učiteljstvom pa vre. Tega hudournika ne morejo zadržati sedaj več samo prazne obljube, to nam jasno kaže zadnje zborovanje Sežanskega učiteljskega društva v Štanjelu. Vsa nevolja, vse trpljenje je vzkipelo, in za energičnim odborom Sežanskega učit. dr. stoji učitelj-stvo vse dežele. Pripravlja se tudi zborovanje vsega goriškega učiteljstva, ki bo zahtevalo kruha. Torej, gg. poslanci, mi zaupamo v Vaše poštenje, v Vašo dobro voljo in zato Vas vprašujemo: Ali ste nam pripravljeni dati kruha? Učiteljsko vprašanje na Češkem. Iz Prage poročajo z dne 24. t. m.: Tu se je vršilo včeraj zborovanje čeških in nemških učiteljic, ki so razpravljale o slabem materialnem položaju učiteljstva in o kvarljivem vplivu materialne mizerije na rodovinsko življenje. Ko so učiteljice hotele sprejeti resolucijo, v kateri še poživlja učiteljstvo, naj stopi takoj v pasivno rezistenco, je vladni zastopnik shod razpustil. __ Odborova seja štajerskega Lehrerbunda z dne 23. novembra 1913. Dne 23. novembra 1913 je imel Štajerski Lehrerbund že drugič v tem mesecu svojo odborovo sejo. Navzoči so bili vsi slovenski in nemški odborniki. Glavna točka dnevnega reda je bil definitivni sklep za ključ, po katerem bi se naj razdelila draginjska doklada za 1914. V začetku seje je poročal Lehrerbun-dov tajnik, graški učitelj Sattler, o mnenju, ki vlada v deželnem odboru zastran razdelitve draginjske doklade za 1914. Deželni odbor je baje izjavil, da mu je ljubo, ako organizirano učiteljstvo zopet stavi svoje predloge zastran razdelitve doklade. Odločno pa odklanja razdelitev na podlagi od Lehrerbunda izdelanega osnutka za regulacijo plač, ker je to samo osnutek, ki ga deželni odbor za zdaj ne priznava. V poštev bi moral priti plačilni osnutek deželnega odbora. Pred razdelitvijo po tem, osnutku pa deželni odborniki sami učiteljstvo svarijo, da nebi mogoče tak provizorij potem postal in ostal defi-nitivna regulacija! Nadalje so se posamezni člani deželnega odbora izjavili proti temu, da bi se za vsako posamezno učno osebo ali za mnogo skupin morala posebe izračuniti draginjska doklada, ter so se izrekli za bolj splošni ključ razdelitve. V deželnem odboru se je baje tudi zopet izrazilo mnenje, oženjene učiteljice iznova od draginjske doklade izključiti. Ko pa so učiteljski zastopniki poročali o veliki nevolji, ki je nastala letos zaradi tega med oženjenimi učiteljicami, in ko so predlagali, da se naj oženjene učiteljske pare smatra pri razdelitvi doklade saj za dve neoženjeni učni osebi, se je deželni odbor baje temu mne nju naše organizacije vendar vdal. Nato je dobil besedo graški učitelj Kasper, da poroča o ključu za razdelitev draginjske doklade. Objavil je dva predloga: prvega v imenu nemškega Verbanda, drugega ©d njega samega izdelanega. Ker se prvi — to je Verbandov predlog — ni sprejel, ampak drugi Kasperjev predlog, poročamo samo o tem drugem predlogu. Po tem sprejetem Kasperjevem pred-lodu se izreče Lehrerbund zastran razdelitve draginjske doklade za 1. 1914. za nastopna načela: 1. Vsak učitelj in vsaka učiteljica naj nekaj dobi. 2. Meščansko-šolski učitelji naj ne dobe višje doklade kakor ljudskošolski učitelji. . , „ 3. Doklada se naj stopnjuje po službenih letih. 4. V stopnjah samih je razločevati med samskimi in oženjenimi učnimi ose bami. 5. Službena doba se računaj od prvega provizoričnega — ne diiinitivnega nameščanja. 6. Oženjeni učiteljski pari se smatrajo kakor dve neoženjeni učiteljski osebi. 7. Vdovele moške učne osebe se štejejo k oženjenim. 8. Tudi vdovele učiteljce, ki nimajo pokojnine po svojem možu, a imajo skrbeti za otroke, se štejejo k oženjenim. (To načelo so zahtevali slovenski odborniki.) 9. Tudi suplenti naj bodo za časa svoje porabe deležni doklade. 10. Doklada se naj šteje tudi v pokojnino. 11. Doklada se naj izplačuje mesečno z ostalo plačo. 12. Doklada se prične s 1. januarjem leta 1914. Na podlagi teh načel je sklenil Leh rerbund na Kasperjev predlog nasveto- vati sledeče sfopnje za razdelitev draginjske doklade v letu 1914: f. Vse Učn<£ osebe s samo zrelostnim izpricevalom na£ dobe po 120 K. II. Vse učntf osebe do 5. službenega leta (vedno od prvega prov. nameščenja račuttjeno) naj dobfc, ako so samske, po 180 K: ako so oženjene-, po 270 K. III. Vse učne osebe do 10. službenega leta naj dobe, ako so sâ'msfce, po 270 K; oženjene po 360 K. IV. Učne osebe d© 20, službenega leta naj dobe samske; p® 360 K, oženjene po 480 K. V. UČne osebe čsz 33. službenih let naj dobe samske po 480' K, oženjene po 600 K. VI. Oženjene učiteljic« ženskih ročnih del naj dobe po 60 K,- '. neoženjene pa do 10. sluibenega leta 90 K » 10 službenih let pa 120 K. VII. Pomožne jezikovni - učiteljice (na nekaterih meščanskih šolah, ) naj dobe po 120 K. Razen tega sprejetega' Kasperjèvga predloga so prišli v obravmn ro še sledeči odklonjeni predlogi, ki jih tud i navedemo, da dobi slovensko učiteljstvo popolnoma jasno sliko o celi seji: 1. Predlog nemškega- Vet banda, ki je bil čisto podoben Kasperjev emu predlogu, samo da je imel nekoliko nižje postavke, ki skupaj ne bi dosegli p »opolnoma 1,200.000 K. 2. Nov predlog vitanjskega naduči-telja Poscha, ki se je tokrat opiral popolnoma na službeno pragmatiko državnih uradnikov. Ta predlog se ni sprejel, ker bi po njem mlajši učitelji jako maloi dobili, oženjeni učiteljski pari pa do 1500 K, fcar baje ne bi bila več draginjska doklada, marveč že prava regulacija! 3. Izpreminjevalni predlog predsednika slovenske Zveze h Kasperjëvemu predlogu, ki se je glasil: Diferenca med I. in III. krajevnim plačilnim razredom, ki znaša zdaj — ne računjajoč dragfojsko do-klado iz leta 1907. — 400 K, se naj že povodom razdelitve draginjske doklade za leto 1914. zmanjša vsaj na polovica na 200 K, in sicer na ta način, da bi dobili učitelji II. krajevnega razreda od Kasperja predlagane doklade, učitelji L krajevnega* razreda za 100 K manjše, a učitelji III. krajevnega razreda pa za 100 K višje doklade, kakor jih je predlagal Kasper. Ako-ravno so nemški odborniki Lehrerbunda morali priznati, da je ta- izpreminjevalni predlog pravičen, so ga vendar odkloniii. Izjavili; so, da bi jim že bilo simpatično, ako bi se učiteljem IÏÏ.. krajevnega razreda dalo nekaj več, a nesinapatično se jim vidi, onim I. krajevnega razreda kaj jè-matif Vrhutega so izrekli bojazen, da bi deželni odbor, kakor hitro bi Bund predlagal to razliko pri razdelitvi draginjske doklade, to gotovo upošteval, a ravno v nasprotnem smislu, da bi namreč učitelji III. krajevnega razreda ne dobili več, ampak — kakor leta 1907. — manj kakor oni višjih plačilnih razredov. Zaradi teh razlogov in ker je videl, da za svoje mnenje ne dobi večine, je predsednik slovenske Zveze svoj predlog umaknil Ko je tudi Posch umaknil svoj predlog, je bil potem Kasperjev predlog enoglasno sprejet ter stopi torej Lehrerbund' z enoglasno storjenim sklepom pred deželni odbor. Pri slučajnostih so slovenski odborniki izjavili, da ima plačilni osnutek, kakor ga je izdelal' Štajerski Lehrerbund za de-finitivno regulacijo, toliko pomanjkljivosti in hib, da se naj opusti ter vzame za defi-nitivno regulacijo za podlago službena pragmatrka državnih uradnikov. Tudi nekateri nemški odborniki so temu pritrjevali, drugi pa so se še ogrevali za Bundov osnutek. Pred zopetnim zasedanjem štajerskega deželnega zbora bo menda prišla ta zadeva v definitivni pretres v Lehrer-bundu. Ob sklepu tega poročila apelirajo slovenski odborniki Štajerskega Lehrerbunda na vse organizirano slovensko štajersko učiteljstvo, naj se v interesu stvari vzdrži vsake neplodne javne kritike zastran objavljenih Lehrerbundovih ukrepov. Dosedanji uspehi so se priborili, ker je štajersko učiteljstvo pokazalo stanovsko disciplino in ker je nastopilo složno! Le s tem načinom dospemo do končnih uspehov! _ Nova krivica v Istri.* Dne 3. septembra t. 1. je bil izvoljen že drugič za župana neki nadučitelj in že drugič so mu zabranile šolske in politiške oblasti vršitev te častne službe. Jako čudno je to, ko vidimo, da po drugih deželah županujejo učitelji. Da se bo videlo, kako krivično postopajo dotične oblasti, priobčujemo nekatere določbe iz občinskega volilnega reda. § 1. določuje kot volilce sledeče:' 1. Vse člane občine avstrijske podanike, ki plačujejo v občini zaradi posestva ali zaradi vršitve rokodelstva ali zaradi dohodkov vsaj 2 K, neposrednega davka. 2. Med pripadniki občine brez ozira na davek: a) Vsi kristjanski duhovniki, ki vrše službo v občini in ravno tako tudi judovski rabini. b) Dvorni, državni, deželni uradniki in uradniki javnih zalogov. c) Častniki in drugi vojaški fitnkcionarji, ki imajo naslov častnika in so v pokoju ali so opustili vojaško službo, pa jim še vedno pripada naslov častnika. č) Vojaški funkcionarji brez častniškega naslova, naj so v pokoju ali v službi, kakor tudi taki vojaški uradniki, če ne pripadajo h kaki vojaški četi. d) Doktorji, ki so si pridobili svoj naslov na kateri državni univerzi. e) Ravnatelji in nadučitelji ljudskih šol, kakor tudi vsi ravnatelji, profesorji in učitelji višjih učnih zavodov, obstoječih v občini. f) Pomorsko kupčijski kapitani, če' imajo patent za dolgo vožnjo. 3. Častni člani. § 10. določuje: Izvoljeni ne smejo biti: 1. Tisti, ki so v občinski službi, dokler dejanjsko služijo. Dohodki, ki jih imajo iz občinske blagajne, zdravniki, duhovniki in učitelji jih ne izključujejo od izvolitve. Za nas je iz tega paragrafa zadosti toliko in poglejmo še, koga izključuje § 36. od pravice biti izvoljenim županom. Ta paragraf pravi: »Vsi člani občinskega zbora, stanujoči v občini, smejo biti izvoljeni, izključeni so le ti: 1. Osebe, ki nimajo domovne pravice v dotični občini. 2. Dvorni, državni, deželni uradniki in uradniki javnih zalogov, ako dejanjsko vrše svojo službo.