Naročnina mesečno 25 Uin. zu inozemstvo 4<> Din — nedeljska izdaja ce-loletno 120 Din, za inozemstvo 140 Dir
Uredništvo je v Kopitar levi nI. 6/1H
Telelitni uredništva: dnevna služba 2030. - nfičue 2496. 2994 in 2050

Z nedeljsko prilogo »Ilusirirani Slovenec«
Cek. račun: Ljub-lunu št. 10.650 iu 10.344 /.a i use ro te; •luraievo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Prapa-Duna j 24.797
Uprava. Kopitar« leva 6, telefon J992
Izliajii vsak dan z|ulraj, razen pondeljku in dneva po prazniku
Felix Potonia
Prod nami so rezultatii poljskih volitev. Novi sejin bo štel 248 vladnih pristašev, 67 na-.•ijonalirih demokratov, 79 poslancev srednje leviice, 21 Ukrajincev, 14 krščanskih demokru-tov, 7 Židov, 5 Nemcev, 5 komunistov in 1 kmeta. Vladna strankn 1к> torej razpolugaln z nad-polovično večino sej ma ter bo odslej ustavnim' potom izvedla vse reforme, katere maršal Pilsudski smatra za neobhodno potrebne za blagor domovine. Poljska je dobila parlament, ki ima vse predpogoje z« uspešno zakonodajno rielo. Težave, ki bi u/ventuelno nastale, katerih I vi mi naši prijateljici na severu nc želimo, se bodo torej zapisale n« konto jvarlumenta in njegovih sestavnih delov, oziram« na konto ideologije in metod, ki jiilh Ih> sedanji sejni izvajal.
Kot slovanska država, ki je imela vsikdar le najiprisrčnejiše zveze s Poljsko, se Jugoslavija naravmo veseli, da jc njena prijateljica našla ravnotežje na notranjepolitičnem polju, kii odgovarja željam onih, ki jo vladajo. Dol)« notranjih sunkov, ki so perijodično pretresali •'oljsko iilt jo ovirali v njenem razvoju, lx> sedaj očividno nehala. Na drugi struni je jvi zunanjepolitičen fioložaj danes tak, da zahteva imI stranii poljskih državnikov veliko bistroumnosti in od strani |X)ljskcgu narodu veliko srnotrenosti in edinosti, če se lx> Poljska hotela uspešno boriti proti koaliciji svobodoniiiselstva n nemškega nacijonalizma, — da ne govorimo o njenih še manj priljubljenih vzhodnih sosedih —, ki bi j:i rada odvzela meje, za katere so njeni sinovi, jvi tudi sinovi drugih držav, tudi jugoslovanski, prelivali svojo kri. Maršal Pilsudski, ki i vž.iva svetoven sloves kot pat.rijot in junak, se 1н> pri obrambi svojega naroda lahiko oj>iral na poslušno nurodno zastopstvo, kar bo njegov prestiž na zunaj brez dvoma še povečalo.
Taiko bi očrtali položaj Poljske, če bi se ne bali, da se nam bo očital jiolitičen cinizem. Številke strank v novem sejmu, posebno če jih primerjamo s statistiko starega parlamenta nam vsiljujejo še tudi druge misli, katere bomo odikrito jiovedalii. v dobri veri, d« bodo našle razumevanje j>ri naiših poljskih j>rija-teijih.
V uovein parlamentu nc najdemo nikakih kulturnih struj. Volilni boj je prej ko slej izključil vsaka kulturna nasprotstv«. To je zelo doliro, ker maršal Pilstidskii je s tem hotel demonstrirati edino pravilno stališče, da noče vprašanje svobodne vesti )км1 rediti političnim ciljem. Ve.ndur se nam jki zdi, d« Ini bližina brezbožne in brezmoralne sovjetske države morala v katoliških krogih Poljske vzdigniti •/razlit idejino obrambni krščansko socijalni jKikret, ker pred prodira joči ni komunizmom ne lx> rešil meč, ampak nepremagljivi zid krščanskih načel. Volilna statistika nam dokazuje, d« to spoznanje še ni dozorelo.
inozemsko časopisje je v izoliilici poročalo o terorju, ki so g« izvajali pristaši vladne stranke. N»m detajli niso znatni. Vemo samo to, d« je politično življenje v Poljski bilo od nekdaj podobno neprodirljivi anarhiji strankarskih prepirov, ki so ovirali vsako konstruktivno delo državnega zbora, če je vladni aparat v res'inici pomagal, da sc je število strank skrčilo in da so bili izobčeni iz jKirlamenita orni elementi, ki so načeloma santo razdirali, je to poljska interna stvar, ki sc nas in ostale Ev-ropc tiče le v toliko, da bomo imeli več ali manj omejeno zaupanje v vladno večino, ako se izkaže, tla se ima zahvaliti za svojo zmago nu volišču edinole nasilju nad priiprostim gospodarsko obteženim ljudstvom. Zunanja svet bo celo verjel, da jc prisilna sanacija bila zdrav jiojav, seveda pod jx>gojoiii d« vladna večina s konstruktivnim delom dokaže, d« je njena zmaga bila blagoslov z« Poljsiko.
Nas mnogo bolj kot vse drugo zanimajo številke, ki se nanašajo na narodnostne manjšine. Zaščita narodnostnih manjšin spudu danes pred mednarodni forum. Ukrajinci na primer so šteli v starem sejmu 26 poslancev, katere so si mo,ruli iz. voj e vati, ker tudi 1. 1928 se ne more trditi, dn jc vlad« bil« pretirano naklonjena ukrajinskim poslu licem. V nedeljo so Ukrajiituii izgubili od teli 26 poslancev, ki že itak na noben način nc predstavljajo 5 miljon-SKe narodnostne manjšine, še 5, tako da bodo poslali v sejni samo še 21 poslancev. Mi smo dišali, da tudi Ukrajinci niso bili doležni |к>-potne svobode pri volitvah. To bi bil« razlaga za tako izrazito in neutemeljeno nazadovanje ukrajinskega zastopstva v državnem »boru. In to smatramo nri za največjo rano, katero so odkrile poljske volitve. Naj se nam ne zameri čc trdimo, du bi viteški poljski narod, naš prijatelj v prošlosti in naš prijatelj v bodočnosti, nc zgubil ničesar ne na svoji zasluženi slavi, ne na svoji gospodarski moči in ne n« svoji politični solidnostii, če bi lwl ukrajinski manjšini, že z ozirom na 30 milijonov Ukrajincev, ki trpijo poti sovjeti. dal priliko, tla pošlje številno zastopstvo v državni zbor. To bi bila gesta vredna velikega naroda in slavnih tradicij. Poleg tega bi bila pti še skrajno politična potez«, ker mi ostanemo prepričani, da bo zadovoljni Ukrajinec poljsiko državo ravno tako konsolidirnl, kot jo 1н> nezadovoljni vedno ogrožal.
Tudi to spoznanje bo prišlo, ker je nemogoče misliti, tla bi stoletja poljskega trpljenja !>od tujo pestjo prealu v pozablenje brez vsakega vpliva na politični ženij poljskih držav-
Avstr. izvozna politika tn Bcsihtin
Eksport naj reši brezposelnost
Dunaj, 18. okt. d. (Izv. »Slov.«) V zadnjem času se jo pojavila v merodajnih gospodarskih krogih tendenca, da se obrača čini večja pažnja avstrijskemu izvozu. Temu se ni čuditi, kajti ravno zunanji Irg je bil listi, na katerem so v zadnjih petih lelih avstrijski izvozni produkti tako izrazito nazadovali in s tem povečali avstrijsko brezposelnost na skoraj usodno številko.
60% vse svoje industrijske in obrtne produkcije Avstrija izvaža, in to predvsem na Balkan, Levanto in Vzhodno Evropo. 35% vsega avstrijskega prebivalstva se živi od izvoza. Vzroka v nazadovanju svojega izvoza išče Avstrija deloma v svoji preslabi izvozniški službi, deloma jia v protiukrepih zainteresiranih držev. Glavni vzrok tiči v slabi organizaciji njenega izvoza. Avstrija še nima nobenega denarnega zavoda, ki bi si nadel samo to nalogo, da financira eksporlna ix>djet.ia, kakor imajo to Angleži, Nemci in druge večje države. Ravno tako nimajo organizirane trgovinske poročevalske službe, ki bi izvoznike stalno informirala o tendencah zunanjih trgov. S tem bi bila (»dana mož nosi večje konkurence in tudi kvalitativnega izboljšanja produktov. Avstrija hoče predvsem obdržati dosedanje trge. Najbolj, je interesirana na Balkan, katerega trge je imela do pred nedavnim skoraj izključno v svojih rokah. Tu so jo deloma izrinile druge države, deloma so pa
mlado države postavile na svoj trg domače izdelke. Videti je, da se morda ne bodo več obotavljali dati prednost uvozu življenjskih produktov dotičnih držav, kjer bi se njihov izvoz povečal. Kajti z možnostjo večjega izvozu bi se v Avstriji brezposelnost, ki ji je vsekakor najbolj pereč problem, silno zmanjšala. Zato so vplivni krogi na delu, da preprečijo žitni monopol, katerega bi Balkan smatral za gospodarsko vojno napoved.
Kakor na svetovnem trgu, tako so tudi v Av-striji v zadnjem času cene za življenjske produkte im za blago precej občutno padle. Naj omenimo samo par vzgledov: v jeseni leta 1929. (cene v oklepaju 1.1930.) kruh 0.84 (0.72) SUinga, moka 0.64 (0.50), I riž 0.(58-0.90 (0.68—0.88), mleko 0.54 (0.49), svinjsko meso 5 20—5.50 (4 80—5.10), moška sukna per meter 17—30 (15.50—27). Poudariti pa nveremo, da je ta padec popolnoma neodvisen od vpliva kakršnihkoli naredb. V bližnji bodočnosti je pričakovati še bolj občutnega padanja, ker krogi, ki so in'.eresirani na tem, da Avstrija čim več izvaža, se trudijo, da bi dosegli od avstrijske vlade, da odstopi od zaščitne carine na balkanske živežne pridelke. Cene bi potem seveda znatno |>adle tudi za vse živežne. produkte v Avstriji.
Sliši se, da je trgovinsko ministrstvo izdalo cirkularno navodilo vsem trgovskim ko-
moram, da skušajo stopiti v direktne stike z jugoslov. izvoznimi trgovci z živili. S tem je v zvezi korak celovške trgovske zbornice, ki išče zvez z Ljubljano. Njej ho baje sledila tudi graška trgovsku zbornica.
Vse to bi kazalo, da začenja dobivati gospodarska organizacija vzhodnoevropskih agrarnih držav povsem konkretno obliko, in da se že kažejo prvi razveseljivi rezultati.
Kaj pravi „Rečchspostu
Dunnj, 18. nov. AA. •'•Reichspoet« govori 0 rezultatu belgrajske agrarne konference in pravi, da se je tam pravzaprav ustanovil kartel Madžarske, Jugoslavije, Romunije, Bolgarije in Poljske zs prodajo žilnih pridelkov. List meni, da je največja dolžnost Avstrije, da v interesu svoje zunanje trgovine takisto ustvari organ zn zunanjo trgovino, kur ho tudi v interesu avstrijskih kmetov in celotnega gospodarstva. Avstrija se bo morala kot kupec žita pobrigati, da si zagotovi od držav, v katerih ku|>uje žito, čimveč koristi za avstrijsko industrijo. Naloga novega parlamenta, ki se zdaj sestane, bo. da čini prej uredi zaetran ustanovitve urada po vzorcu belprajskega izvoznega urada.
Po volitvah na Poljskem
Poljaki v Sleziji pr dobili šliri mandate
Varšava, 18. nov. Narodne rranšne so izgubile za 60% glasov. Židje so g'arovali v velikem številu za listo maršala PilsuIsikega, Levičarske stranke so mogle ohraniti samo polovico mandatov. Za izpremembo ustave je potrebna dvetretinska večtma. Verjetno je, da bo zato pr šlo do sodelovanja med vladnim blokcm in desničarji. Volilni rezultati v vsakem slučau omo o:-.'o kon oli'a-io not-anih prilik v republiki, ker ima maršal Pilsudski zdaj prvi parlament, ki jc sposoben za delo. Istočasno je maršal Pilsudski j>ostal parlamentarni vodja vladinega blcka.
Varšava, 18. nov. AA. Iz rezultatov volitev v Gornji Šlezi'i se vidi. da je pri sed-mjih voltv h sodelovalo 90% volilcev. Opravičenih volilcev jc
bilo 520.000 med tem. ko jih je bilo 1. 1928 6 4.000. Tedaj je glasovalo 91.1%. Pri sedanjih volitvah je vlada dobila 168 000 glasov, krščanski demokrati 193.000 in Nemci 127.000 gla ov. Ce se primerjaio sedanji rezultati z volilnimi rerultali iz 1. 1928., se vidi, da je odpadlo pri letošn ih volitvah na poljske liste 63.000 glasov več kot 1, 19 8 Vladi i b4k je dobil 6 mandatov, leta 1978. tri krščanski demokrate z narodnimi delavci 7, blok poljskih in nem&kih socijalistov 1, Nemci so dobili le tri mandate, med tem ko so jih dobili 1928. šest. Ker je število glasov pri sedanjih volitvah skoraj isto kot leta 1928., kažejo voMlni rezul'ati od očno zmago poF'skega elementa, ki je debil štiri nove mandate, med tem ko so ,iih Nemci dobili skupno samo tri.
Italija zniža uradniške plače za 12%
Velika prepadenost v prizadetih krogih
Rim, 18. nov. kk. Današnji ministrski svet je sklenil, tla splošno zniža vse uradniške plače za 12% z veljavnostjo od 1. decembra dalje. V razlogih tega presenetljivega sklepa se navaja, da so bile delavske mezde v zadnjem času že močno znižane in da mora biti v last-j nem interesu uradnikov samih, da državni pro-! račun ne zaide v deficit. Končno izraža sklep ministrskega sveta prepričanje, da bo znižn-
lije uradniških plač privedlo tudi tlo znižanja cen živil, posebno pa tudi do znižanja najemnin. Ta ukrep vlade je zadel v Italiji najširše kroge, ker bodo s tem znižanjem plač prizadeti ne samo državni uradniki, temveč tudi vsi nameščenci vseh obratov, ki jih država kakorkoli vzdržuje ali kontrolira. Država sama hoče v prvi vrsti izvesti znižanje prevoznih in osebnih tarifov na železnici in poceniti tno-nopolske predmete itd.
Španijo pretresajo stavke
Resen po oiaj v Barceloni — Krvavi spopadi med delavstvom
in policijo
Madrid. 18. nov. kk. Generalna stavka v Barceloni jc mnogo nemirnejša kakor stavka v Madridu. Ves dan in vso noč so hiii nemiri in prišlo je dn mnogih spopadov delavcev in študentov r orožništvom. Velike skupine stavkarjev hodijo po mestu г rdečimi zastavami. Čujcjo se klici: »Živela republika! Živela Rusija!« Čuli pa so se tudi nasprotni klici za monarhijo in kralja. Demonstranti so zažgali velik avtobus. Policija in orožništvo sta brezobzirno nastopila z orožjem. Govori sc, da je bilo mnogo ranjenih in več kot 250 oseh aretiranih. Generalna stavku se vrši v polnem obsegu in brez določenega roka. Gostilne iu kavarne so zaprte. Časopisi ne izhajajo. Nemir prebivalstva radi težkoč pri prehrani raste vedno bolj. V Madridu pa
vlada mir. Delavci so zopet prišli na delo, samo stavka kovinarjev traja dalje. Vseučilišče jc šc zaprto. Zastopniki raznih železniških družb so imeli sestanek z večjim številom ministrov, ker sc bojijo, da ne hi začeli stavkati železničarji. Za enkrat stavkajo samo delavci v železniških delavnicah v Madridu.
Madrid, 18. nov. kk. Med radikalnimi in zmernimi delavci v Barceloni je prišlo do hudega spopada, v katerem so bili trije mrtvi in več ranjenih. Razen tega je prišlo do več manjših incidentov. Položaj v Barceloni se smatra za resen. Tudi v mestu Alieante je bila proglašena generalna stavka. Tu so bili pri spopadu s policijo ranjeni en časnikar in dva otroka.
Spomini avstrijskih in madžarskih
legitimistov
Proslave ob priliki Otonove polnoletnosti
Dunaj, 18. novembra, kk. Ob polnoletnosti Otona Habsburškega bodo avstrijski legilimisti priredili 20. t .m. slavnostno mašo v kapucinski eerkvi. Dalje pa bodo jxibirali jiodpise, da se nadvojvoda Oton vrne v Avstrijo. Pcelali mu bodo tudi vdauostno adreso. Razen tega bodo tudi izdali slavnostno spomenico v črno-žoltih barvah o življenju bivše cesarske rodbine v pregnanstvu. Kot
nikov, kakor je nemogoče verjeti, da bi jioljski narod, katoliški |к> vseli svojih tradicijah mogel kdaj pozabiti resnico, ki jo je zapisal Л1-vurez: Omne |>eccatnm contra nationem in lioc minulo ulclecMur. Poedincc Ik> sodil Rog v večnosti. a nad narodi izreka svojo sodlvo že tu na zemlji. •
Naj bi novi sejni razvil plodonosno delavnost v dobrobit bratske poljsko države.
protidemonstracijo sklicujejo nemško - nacinalne organizacije j>o vsej Avstriji svoje pristaše k manifestaciji za priključitev k Nemčiji.
Pariz, 18. novembda. kk. »Exceleior< objavlja intervju, v katerem izjavlja bivši kancler dr. Schober, d ane veruje v monarhistično restavracijo ali državni udar v Avstriji. Restavracija bi vodno zadela ob oborožen odpor in državni udar bi takoj povzročil gosjHKlarski propad Avstrije. Najvažnejše je, voditi boj proti gospodarski krizi in brezpo-selnoeti, ki zahteva jasen notranjepolitični |K>ložaj in stabilno vlado.
Budimpešta. 18. nov. ž. Legitiiimistični listi prinašajo na uvodnem mostu poziv grofa Appo-nyia. V pozivat pravi:
P rebi ve loi B itd impešte!
20. novembra bo nasledili kralj madjarski dopolni'1 18 let iu ihvsIoI oolnoleten. M«<|jnr«ko
narodno meščanstvo |>restolicc naj da izraze svojemu čustv ovali ju s tem, du bo razobesilo zastave na svojih hišah.
V imenu akcijskega odbora grof \pponyi.
I.egitimisiti trdijo, da je bivša cosurieu Žita pozvala legitimiste, da prisostvujejo sluvnosti ob priliki 18 rojstnega dne njenega sina Otona. Grof Api>onyi radi visoke starosti ne more na liotovunjc in je jioslal druge legitimiste, dn ga zastopajo ob 18 rojstnem dnevu Otona llabs-b u rga.
S tem v z. v o z i so se razširili glasovi o pripravah za puf, ki bi iz.val intervencijo drugih držav.
(»kdo na |),ro.slavo 18 rojstnega dno Otona lluhsbtirg« je dal grof Bethlen intervju, ki ga prinašata Pesti IlirlajK in Nevv Vork Times«.
Pred carinsko vo' no med ČSR in Madžarsko
Budimpešta, 18. nov. ž. Med Češkoslovaško in Madjarsko že tlelj časa vlada gospodarska napetost, ki je, sodeč po vseh znakih, težko premostljiva. Češkoslovaška vlada jc nu zahtevo agrarne stranke odpovedala trgovinsko pogodbo z Madjarsko, ki ho 15. decembra stopila iz veljave. S tem dnem ho nastopilo med tema dvema državama stanje brc/, pogodbe. Ni izgleda, da bi se ti dve državi v gospodarskih vprašanjih zedinili, zato je carinska vojska neizbežna.	1
Pol ska dobila posojilo
Varšava, 18. novembra, kk. Včeraj je bila v Varšavi podpisana jiogodbu med Kreugerjevim tru-stom in poljskim finančnim ministrom o podaljšanju švedskega monopola za prodajo vžigalic na Poljskem. Veljavnost monopola se |нк1а1иа za 20 lel lo je do leta 19(35. Trust dobi pravico, da sme zvišati cene, dobi pa tudi druge koncesije, za kar dovoli Poljski novo posojilo v nominalu 32.4 milijonov dolarjev s 614% obrestmi. Posojilo se izplača samo po 93%, Iako da bo Poljsko dobila v resnici samo 30 milijonov dolarjev po j>ri-bližno 7%. Pogodbo mora potrditi sejm, kar je z večino Pilsudskega zagotovljeno.
Kako bo Bolgarija pospešila izvoz žita
Sofija, 18. nov. kk. Ministrski svet je sklenil, uvesti pomožno akcijo za one poljedelske proizvajalce, katerih eksistenca je ogrožena radi prevelike zaloge 6it in neprestanega padanja žitnih cen. Kot prvi korak jc ministrski svet sklenil, da ustanovi poseben zavod, čigar glavna naloga bo, olajšati izvoz žita. Ta zavod bo prevzemal žito naravnost od prodajalcev s (»sebnimi cenami, ki bodo nad trčnimi cenami, proti posebnim denarni.ni bonom, s katerimi bo prodajalec lalvko neposredno ali pa z odslofioni na druge osebe plačeval davke. Ta pomočna akcija se l>o vršila torej s tem. da so bodo davčne terjatve drčave pri tem poračunava le. Kupovala se bodo žila in koruza. Temeljna cena za žila bo mod 3 do 4 levi, za koruzo med 2 do 3 levi. Določen bo ludi rok za nakujKivanjc in čas obtoka denarnih bonov. Vlada bo la zakonski jired-log še ta teden predložila sobranju, da ga nujno reši.
Scholz odstopil
Berlin, 18. nov. kk. Predsednik nemške ljudske stranke dr. Scholz jc odstopil iz zdravstvenih razlogov. Njegov naslednik bo |>oslaiieo, odvetnik l)ingeldey, ki se je vedno branil lega, da bi ljudska stranka nastopila desničarsko jH>t.
Dunajska vremenska napoved. Morda šo večinoma jasno. Zjutraj močna »lan*
a
Undski katoliki
pri okrogli mizi
L o n d » n , 15. novembra.
Tu v Londonu zboruje to dni velika konferenca, ki so ;o Angleži nnzvali: Konferenca okrogle mize. Okrogla miza naj bo simboličen znak za enakopravnost vseh zastopnikov, kajti ob okrogli mb.i ni nobenega rastnega mestu. Seveda ima tudi okrogla miza nekaj nevidnih oglov in na teh sedi angleška sila in moč. A kljub temu imamo vendar enkrat konferenco ob okrogli mizi. Konferenca je politična, Njena naloga je, da odloča o usodi 33" milijonov ljudi, ki govore 222 jezikov. Od 86 zastopnikov e 73 linli-ev in med temi je tudi eden katolik. W ga je izvolil katoliški kongres v Miin-galore 17. avgustu. Ker ui katoličanov v Indiji več kakor 3.0S1 \ ,in ne štejejo torej niti t slotinko prebivalstvu, so celo nekoliko močneje zaetopuni kakor i« jim gre po številu. Vendar kake neenakosti ni.'kajti tudi 1'uriu imajo svoje zastopnike.
Znano Vam je du kongresisli, katerim stojita na čelu pandi in Xeru, londonsko konferenco sabotirajo. Oni predstavljajo sicer tanko plast iud-ekega ljodsiva, todu edino, ki je politično v resnica aktivna in zavedna. Kakor je izjavil rajni škof De Souza pred nekaj nn sec.i v Hltiliu je Iudi med kaloličđni mnogo j.iki/ gorečih nacionalistov, ki so vneti pristaši Gundijevcga gibanja. Nn kongresu v Maagakae so lu Latcri liasprotovuli. da bi bili tudi katoličani udeleženi nu londonski konferenci, vendar pu je zmagala večina, ki suiulru, da je iui vsak mačiu pnmetfto, du se uvedejo vsaj pogujanja /. Londonom. In tako ima poi zastopnika indskih katoličanov v London svoje naravne posledice. Ne pcnieni nič. manj. kol da večina katoličanov Indije Bi za skrajno odklonilno stališče, ki ga propagirajo Gundijevi naliha'isti. Mnogo kalolikov je mnenja. da bi popolna zmaga ga nd it> to v nc bila /a krščanstvo v Indiji ugodna. Vendar pa to mnenja deljena. Tako se je nn primer škof v Kalkuti Pavel Perini S. .1. » nekem inlervjuvu izrazil, da ee ui bal i vt-rske nestrpnosti Indijcev, tudi če bi bila Indija popolnoma samostojna. Iz južne Indije •e pa zojiet čujejo pritožbe radi šolske politike nekaterih oblasti, ki -o bile izvoljene po načelu samovlade: Kuj bo šele (totem, če bo cela Indija neodvisna, ko bo komaj vidna manjšina katoličanom in protestantov stala nasproti več kol 3DI) milijonskemu narodu, ki je druge vere. — Morda ne tudi s i-um in jate, kaj e eden najboljših poznavalcev Indije dr. Cnliuriju napisal v katoliškem tedniku The \Veek preti dvemi leti: Kutolicv-Beni je v Indiji ena najbolj nepoznanih stvuri. Trije milijoni katoličanov pomenijo tako malo in so tako D*'/1 lat no prodrli \ življenje naroda, du Indija na eplcšno njihovo vero sinutra lc kol eno izmed posebno temnili in gorečih sekt protestantizma.
Položaj je tak. da indski katolicizem, ki je bil dos« daj od -iruni Anglije ščit en in varovan — zla,-1 i velja to v posebni meri za sedanjega ind-skega podkralja lordu Irvvina, — zadnja letu nt več politično edin. Hil je deloma tudi potegnjen v val neaavism ga nacionalisličnega gibanju, katerega naravno upravičenost cerkev sevt da priznava.
iz primerov, ki -o bili navedehi, je 1o jasno. J1 rt:d tremi leli je bila v Indiji med katoličani o državnem vprašanju Indije in njenem ustrojil lfi-teresantna debata. Nekateri so podkralju lordu Irvvinu zamerili, ker e Izjavil, da inia samo britanski parlament moralno pravico razpravljati o dudskem ustavnem vprašanju. Nekateri skrajneži med katoličani so se izražati v tem smislu, da britanska kolonialna vlada v Indiji ni drugega kakor okupacijska vlada, kakor je bila na prunor neui-bku vlada v Itelgiji. Spominjali so ua izjavo lorda Btrkenheada: Z našim ostrim mečem so Indijo usvojili in r njim jo bomo tudi obdržali. — Njim nasproti pa je anglekši jezuit Koper branil legitimnost angl'-ške vlade nad Indijo z vsemi njenimi moralnimi posledicami. Z njim je polemiziral belgijski jezuit Lallemuud v tem smislu, dn indski katoličani nikakor niso dolžni minio trpeti nasilja. Narotl ima pravico tla z dovoljenimi sredstvi Stremi za neodvisnostjo. Nn rahlo je tudi namignil, da imajo katoličani v slučaju, da kolonialna vladn ne zasleduje nič drugega kakor Imden dobiček, pravico za nasilno intervencijo. Tedaj »o mnogi z velikim zanimanjem sledili tej interesanlnf debati.
Bodo li indski katoličani pri politični mizi dosegli enakopravnost ali lie. nn verskem polju Jo že uživajo. Kol člani cerkve so s svojimi belimi blati popolnoma enakopravni, štiri latinske škofije in štiri sirsko-mnlabarske Imajo domače intl-ske škofe. V Indiji je preko 2000 domačih duhovnikov, 26% indskih katoličanov je i>od jurisdikeljo domačega klera. Ta proces se v vedno večjem obsegu nadaljuje. V okviru svetovne cerkve pod avtoriteto pupeštva jim je verska neznvlsrcoel zagotovljena. Mair'ka seveda se enakost oh kulturni okrogli mizi. Katoliška duševna zgradba še ni globoko zasidrana v bistvu indstva. Tu »o mežne velike nevarnosti. Kristus ne sine poslati Krišnu, Boben asccl, ki sedi v senci palm Utopljen v brezdelno sanjarjenje. Tako namreč so »i Kristusa še pred lieelavnini časom predstavljali v IndijL
Protestantski Stanlt!y Joncs je pred kratkim napisal knjigo: Kristus pri okrogli mizi. Misijbnui piše, da se je vsedel Kristus s pristaši vseh ver »kupaj, da se poruzgovori o verskih potrebah Indije. Rezultat teli razgovorov je bil sledeči: Organizirano krščanstvo, v katerem je pomešan cezarev iu Kristusov duh, je le ena vrsta religije. Po mnenju tega protestanta niso bistveni sistemi, kakor jo krščanstvo, hindulzem, budizem ali isluui, ampak lc podobnost ali nepodobnost s Kristusom. Dogine so nekaj postranskega... K laki okrogli mizi se seveda katoličani ne moremo vscsli. Krščanstvo je religija z značajem absolutne resnice. Bavno luko tudi Cerkev, ki je otl Kristusa ustanovljena.
Stanlcy Joiics tudi pravi, tla se z Indci no moremo vscsll k okrogli mizi, ako ne vzamemo krščanstvu resno. Največja nevarnost nam ne preti od protiknšfnnslva, ampak od slabega krščanstvu. Tudi v Indcu je treba da zremo svojega brala. Večkrat mu o teh stvareh zabranujemo dostop k okrogli mizi, ki umi je dana od Hoga in narave. Ako misijonarji in zapadni kristjani Indceni kažejo le neko napihnjeno nadrejenost, pokažejo, da au nrJiiščaiiski, Zalo toliko Indeev pravi, da Krr-Btusa poznajo in ljubijo, misijonov in cerkve pn nočejo. <
Plro4celantski uiisijoUur ocividno govori tukaj
Starhemberg odide iz vlade
Pravi, da gre brusit meče, pri čemer bi ga krššanski eocialcs ovirali
Konec nenaravne zveze
bnmi.i. 17. nov. (Izv. »Slovencu .) Kakor je bilo pričakovati, se ho v bližnjih dneh Starhem-berg odločil, da zapusti inesto notranjega ministra. Njegova Im.lmver. tako se je izjuvil, ira potr-huje, in on nima več časa zgubljati v državnem zboru. On mora med svoje ljudi, kjer ho treba brusiti meče in izvesti militariHtično organizacijo. Zveza s krščanskimi socialei niorn prenehati, ker hnjinver v zasledovanju svojega cilja sanio ovira.
Politična javnost \ Avstriji sumi kakor tudi Inozemstvo hodo sprejeli z velikim olajšan jeni na znanje vest. «1» se Starhembcrg poslavlja iz parlamentarnega življenja. Njegov tovariš Vailffoin ho seveda tudi moral zapustiti mesto zveznega kanclerja in se vrniti siuuj v vojno ministrstvo, katerega je tako odlično zastopal v prostosti. Te so v-stri J* k o volitve pripomoglo do tega	srenja. I ■
je bilo radi inozemstva naravnost polrehao. potem so veliko doprinesle h konsolidaciji avstrijske republike. Krščanskim sorialeem se je očitalo, da so šli v zvezo s Starhciiibenconi iu njegovimi hajui-verovci. Morda inozemstvo ili popolnoma razumeti; taktičnih vzrokov, ki so nisgr. Wr vodili, da je iskal lo zvezo. Vendar danes ne ho nikogar, ki ne hi odkritosrčno odobraval, du je prišlo do
ločitve med dvema strankama, ki prav za prav nista bili ničesar drugega kot rdfnole antimarksisftč-nu fronto in še ta le delno, ker krščanski socialri si- borijo proti socialiiHoni ua idejnem polju, hajm-ver pa z nasiljem.
»Reichspost«, glasilo krščanskih socijalccv čisto odkiito namigava, da bo nadaljno sodelovanje s Starhcrabergom nemogoče in da bo njegovo skupino nadomestil v vladi tako imenoval-.! Scho-brov blok, ki po svoji ideologi,! tudi ni enoten. V parlamentarnih krogih se že z veliko nervoznostjo rozmotriva, kdo bo bodoči predsednik državnega zbora. Govori sc, da sc bodo krščanski socijalcl odločili za nižjeavstrijskega deželnega glavarja dr. Burescha. Msgr. Seipel jc izjavil, da on ne bo prevzel mesta državnega kanclerja v bodoči vladi, katero bodo sestavili krščanski socialisti s Schobrom.
Slika zveznega sveta nudi sedaj značilne !z-premembe. Do sedaj so sedeli krščanski socijalci na skrajni desnici in so morali igrati čhto proti svojim načelom in proti svojim željam vlogo razredne stranke p.oti socijalistom, Sedaj so p išli na skrajno desnico hajmverovsk! poslanci in nacifo-nalni socljalisti, med kateiimi bo najbrž prUlo polagoma tudi do idejnega sporazuma. Krščanski so-
cijalci so potisnjen! v centrum, kamor po svojem programu tudi spadajo, med razredne sojljtlLU in razredne ha^mvciovce. To je samo ob sebi velik uspeh taktičnega talenta rogr. Seipla, ker sc je sedaj končala mistiiikacija, o kateii sc jc toliko zabavljalo, o nečedni vlogi krščanskih socijalistov. Sedaj Seiiijo na svojem mestu in bodo prepustili hajmveru razredni boj hi nacijonalnim so.ijalistom fašistično obeležje.
Do danes ie ni znano, kakšne pogoje bo stavil dr. Schober za vstop v novo vlado. Brez dvoma bo zahteval osebno zr.doičenje za način, kako je bil spravljen iz vlade. V socijalf .tlčnih krogih se 31. i nevolja, ker se fe parlamentarna situacija tako razvila, da pravzaprav ne bodo Imeli nobenega dobička iz zadnjih volitev in ker jim je vzela v krščanskih socijalcih nasprotnika, kateremu so tako radi in tako uspešno očitali protikrščansko razredno obeležje.
Dunaj 18, nov. kk. Major Pabst je. danes iz Innsbrui-ka dospel na Dunaj, kjer hoče zopet stopiti v stike z vodilnimi krogi dunajskega Heim-wehru in prevzeti vodstvo potrebne reorganizacije. Danes jc imel daljši razgovor s knezom Starhcm-bcrgoin.
Go&iobesednost grofa Bethlena
Madžarska vodi proiistovansko politiko
Dunaj, t8. nov. kk. Posebni poročevalci Nevv volk I i mes« John Mac Cornuick je svojemu listu |K)«lal uvtorizirano izjavo tnadjar-skego nvini'strvkegu predsednika. grpfa Bethlena. ki mu jo je podal ml vprašanje, kakšna poprava mej bi Matljarsko res lahko zadovoljila. Grof Bethlen jc odgovoril: Mi hočemo, ela /о|мЧ pri<lobim<» v svojo državo nuidjerske sonorodnjake in želimo ljudsko glasovanje o tem, ali hočejo pnli k nani tudi druge narodnosti ali nc. Ju/ osebno mi.slini. da bi Slovaki iz Češkoslovaške i/, gospodarskih »zlogov prišli do /.a k I jilčkii. dn bi sc odločili za nas. Če bi tega v svobodnem glasovanju lic i/.rekli, bi sc morali iui s tem zadovoljiti.«
Nn pripombo, da sc čuje, da st- priipruv-1 ja ne mško-lt lilija usk i-mu d jui ski-bolgurski-t ur-ški revizijski blok in <kt se lx» na prihodnjem /usedanju Društvu narodov načelo vprašunjc revi»je. jc izjavil grof Bethlen: ■ Smatram zu prezgodnje, seelaj oficiclno načeto vprašanje revnzijc. \loj /.uilnji obisk v Ar kuri ni imel s tem blokom nobenega opv.tvka. Kaj bi mo-j_td tak blok doseči? kukšeu intores bi imelti Turčiju, <lu sc in u priključi? Prišel sem v Ankaro. <la omogočim prijateljske odnosa je s' Turčijo, ravno tako. kakor bom prihodnji teden ua (»vabilo dr. Curtiusa |H>tovul v Berlin, kjer št- nisem bil po vojni.
Glede svojega sočasnega bivanja z Venize-Uksom v Ankari je i/.javil: r-Sicer jc res, da nas vežejo l Grčijo gotovi skupni interesi, da se prepreči ustvaritev slovanskega bloku na Balkanu. kakor u. pr. unija Jugoslavije /. Bolgarijo.:
Na vprašanje, ali je pričakovali |H>vratek Otonu Habsburškega na Mudjursko. jc s |н>-udarkoin odgovoril, da se. niti legilimisti nc trudijo ш takojšnjo restavracijo, kar on gotovo ve. On sani jc vedno zastopal stališče, da more vprašanje mati jurskega prcstolonaslcd-stvii rešili edino inadjurski parlament. Čc bi l^irlaiiKiit sklenil, poklicati nazaj llubsburža-na, bi morili računati / vojno možnostjo. Če |ki bi sc parlament izrekel proti restavraciji, bi tekli legitiiiL'sti. da je bil tak sklep storjen samo iz strahu pred vojnimi zapleti ja ji. kur In jim nudilo novo snov /a agitacijo. Zalo jc restavracija samo vprašanje bodočnosti.
Dalje jc vprašal Conneek. da so etije. da jc Mniljarskn žrtvovala prijateljske odnosujc s Francijo svojim odnošajcin z Italijo. Na to ju Bethlen odgovoril: .Nobenih rpornih točk liimauio s Francijo, |>ač pa vse v/roke. da bi stremeli ]к> prijateljskem ra/.meiju. Vendar je Francija organizirala mulo antanto i it jo s tajnimi vojaškimi dogovori očitno naperila proti Madjnrski. Ediino ta element moti na še razmerje s Francijo.«
Dva režima v orožja
Grožnje, ki so že vsakdanje
London. 18. nov. ž. Daily Expre#s* prinaša članek Benita Muaeolinija, v katerem se bavi z nemirnim stanjem v Evropi. Omenja krivičnost ver-saillske mirovne )X)go<lb(:. Mussoliini zagovarja : zmaujšauje oboicževanja ter pra\4: :Ako ee ves ; svet okrog Italije oborožuje. s-e mora italijanski oboroževati. Želimo mir. Imamo pa sveto dolžnost, da branimo našo nacionalno integriteto in kulturo. Garjo tis'emu, ki bi se upal dotaknili naše narodne časti in nas zaplesti v spor za ohranitev naše nacionalne enal-.osti. Ako tak konflikt 1 mora priti, bcnio vse storili, da ne iztdemo iz te borbe kot premaganci.«
Bivši milanski žunan aretiran
Milan. 1S. novembra, kk. Bivši fašistični župan v Milanu in fašistični poslan« Belloni je 41 včeraj zvečer aretiran in bo nn brže poslan v jwo-gnanslvo. Po procesu v Cremoni. v katerem sc je Belloniju dokazala zloraba uradne oblasti, da je osebno obogatel, se je Bellonl napravil bolnega in jo poskušal po svojih fašističiiih prijateljih doseči nekakšen milostni dopiis-t.
Milan. 18. novembru, kk. Po drugih demisi-jali v fašističnem korporacijskcm svetu je sedaj odstopit tudi glavni tajnik zveze fašističnih sindikatov umetnikov, časnikarjev in prostih poklicev Cesore de Bernardi«. Zn naslednika jo bil imenovan dr. Cornelio di Marzio. bivši glavni tajnik fašističnih sekcij v inozemstvu, ki je Iudi sotrudnlk »Popolo il'ltalia ;.
Sovjeti
Kigu. 18. nov. ž. Nu velikem zborovali ju v
moskovskem gledališču jc sov jetska v lutla razglasila, <la se imu razdobje od 15. do 25 novembra v vsej Sovjetski Rusiji smatrati kot dekada obrane. V teh dneh jc treba pozornost delavske m Ose obrnili na vojaška, pomorska in zračna vprašanja ter sploh na vsa vprašanja vojaške organizacije v državi. Delavske sindikalne organizacijo kol kulturna društva sc pozivajo, da prisostvujejo predavanjem o opremi vojske in da prostovoljno prispevajo k okrepitvi vojaško organizacije. Obenem se pozivajo. da prispevajo prostovoljno k zgraditvi letni. Vsi časopisi prinašajo Gorkcga. ki poziva delavce, ila prispevajo za oborožitev rdeče vojske, ki bo branitelj proti nasprotnikom režima.
Angleži se tudi Arabcem nočejo
Arabskim kmetom bo drlaia kupila zemljo

London. 18. novembru. ЛА. I ekom suočne dcbftlc o palestinskem v prašn-n jn je pod tajnik za kolonije Drumond Shiels izjavil, dn ho vlada garantirala posojilo v višini 2 in pol milijonu funtov štcrlingov zn Palestino. Namen tega posojila jc. da sc preskrbi potrebna /.cinljti arabskim kmetovalcem, ki so ostali zaradi naseljevanja Židov brc/, zemlje. Vlada upu, du bo lalik« naselila v Palestini 10.000 družin. V ostalem se je vrSMu dobata o zadnji vinilni Beli knjigi«. V imenu vlade sta Shiels in ministrska predsednik Macdonald izjavila, da sto-j'i vlada š»- vedno n« stališču kolonijulnegu
iz lastnih skušenj in navaja primere nekateri'i evangeljsklh sekl. Saj pripovinlnje .lonca Iudi o nekem indskem študentu, 1(1 se ;je vrnil domov iz Anglije in izjuvil: Mislim, da bi v Angliji poslal kristjan, če bi me osebno malo bolj ljubili, z.ulo pa mojo dušo nekoliko manj...
Ali niso tudi to koristne misli ob priliki sedanje londonske konference uri okrogli mizi.
mandatu in da bo v polni meri i/vujula politiko iz leta 1022. 'Židom lwi omogočeno, tla si ustanove, svoj lastni dom, kar mora biti v skladu /. določbamii mandatu in interesi vse Palestine. Ministrski predsednik jc dejul, da naj bodo Židi prepričani, da bo vlada storila vse. dn gospodarski dvigne Palestino. Izrekel jo nadalje visoko priznanje za rlelo, ki so ga izvršiti Židi v korist celokupne dežele, bleja nu rodnega židovskega domn sc uresniči najlažje s soJelovanjeni Arabcev. Vlada sc žc posvetuje z. Židi in bi ravnatal.o pozdravila stiko z arabskim prebivalstvom.
Usodna neprevidnost
Medel'in (Kolumbija), 18. nov. AA. Na tukajšnji kPmMti je umrlo 16 ol:ok na posledicah ne-pazl ivosti bolnirkega slrtžniku. ki e zamenjal kulturo difleriie s protis'.rupom. S'.a.rši otrok so hoteli vdreti v kluvško, kar pa e poli "i a prepejila. Dva odlična zdravnika 'ta lr;koj p ihilela, da po možnesti rešita 33 drugih 't ok, ki <o tudi ' li ci p-1'em s strupom iliamedn s oinlislrupom Streimk je zblaznel.	'	'
Kmečko zborovanje v Zagrebu
Zagreb. 18. nov, ž. Danes jc Kr Kovra-čevie. vodja novega kinetskega pokreta, poslal na vse kraje državo proglas, v katerem sporoča, da se Im> 8. decembra ob 10 dopoldne vršilo v Zagrebu na Jelaftičevem trgu veli:,ko ..borovanje kmetov Hrvatov, Srbov in Slovencev. ii ii katerem bi dali dokaza, da so razumeli veliko jugoslovansko misel Nj. V. kralju Aleksandra. Pozivu vse. da sc brez razlike ihi vero in prejšnjo itolitično pripadnost vsi udeležijo zborovanja.
Naredba o proda'i vina
Belgrad, 18. nov. m. Finančno ministrstvo jo izdalo nareilbo. po kateri se sme iz zasebnih vinskih skladišč prodali naenkrat najmanj 50 litrov vina.
Bakarska proia dovršena
Sušuk, 18. nov. ž. Proga Baknr-postnja— Bukar-pristaniščc je dograjena. Potrebnih jc se* le nekaj pragov. Grudi sc provizorni quai v dolgosti 180 m. zakar je potreben kredif 1.500.000 Din.
Obrtniški k on tf res
Belgrad, 18. nov. AA. Minister za promel ie odobril polovično vo?n o vsem članom obrtniš' ih društev, udeležencem 9, korg.esa obrtn ike Zadruge dne 25. t. m. v Bclg.adu. i c pn s t vel a cd 20. do 26. t. m. m sicer za vse vlake razen ek&presa.
Pravilnik o cepljenju proti steklini
Belgrad, 18. nov. AA. Na podlagi § 59 zakona o pobijan u nalezljivih bolezni je minister za sccijalno politiko in narodno zdravje predpisal pravilnik o cepl cnjn proti steklini.
Kdaj se povrne trošarina
Belgrad, 18. nov. AA. Ker so se pojavili primeri, da so nekatere osebe prosile povračila trošarine, plačane za predmete porabljene in oddme v promet, če so se li predmeti pokvarili, je ministrstvo za financc objavilo tole pojasni o:
Po § 32 zaikona o državni l ošarini in 65 ter 73 trošarinskega pravi''nika se plačana d žav.ia t.o-šarina na predmete, ki so bili porabljeni, more povrniti samo tedaj, če so predmeli izvoženi v inozemstvo ali pa ako e bila trošarina p aJana o priliki prijave pio zvodnje in sc e predmet, za k te-rega je bila plačana, pokvaril, v dobi proizvodnje ali pred oddajo v promet. Po go-n em se plačana trošarina za predmete, ki so bili že dani v proimet, ne more' povrniti in morajo direkcije vse take zahteve odbiti kot po zakonu neutemeljene.
To jjojasntlo je poslalo ministrstvo za finrn-e vsem orgauizaci am finančne kontrole in zainteresiranim organizacijam.
Pomladni sejem v L'psvem
Belgrad, 18. nov. AA. Urad za pospečev.-n;c neinško-jugcslovajvskih gospoda skih odnošajev v Berlinu je obvestil v e gospoda-ske orga.iizacije, da bo veliki pomladni se.em v Lipskem 1. marca 1931. Razen tega se zač o la dan posel ni tek fini sejem, sejem z:t športne potrebščine in sejem za tehniko in gradnje. Ti se'mi ho:lo trajali do 31. marca. Preko gospodarskih org-nizacij so p.vabljeni vsi naši gospodarstveniki, da se udeleže leh sejmov.
Vinska razstava v Amsterdamu
Belgrad, 18. nov. AA. Naknadne prijave za jugoslovansko razstavo vina in sudjn v Amsterdamu od 13. do 22. decembru t. 1- V zvezi s prejšnjimi obvestili o razstavi vina in sadju v Amsterdamu sc sporoča interesentom, dn je privilegirana delniška družba zu izvoz iz kraljevine Jugoslavije prevzela nase f-ioško prevoza vzorcev, ki se pošljejo nn to razstavo. Razstavljale! naj Jih pošljejo ali s pošjo ali z železnico, kakršen jc pač obseg vzorca. Vse pošiljke je treba nasloviti z označbo »Špedicija N. V. Blanuvhoemdeem en Vrieseveem, Amsterdam« na jugoslovansko trgovsko zbornico v Am-slerdnmu. V francoščini in nemščini naj se označi, da gre za rnz.sluvljalnc predmete. Razstavljale! naj sporoče Zavodu zn pospeševanje zunanje trgovino v Belgradu spisek poshnih vzorcev ln cene ler eventualno potrdilo o vnaprej plačilnem prevozu.
Belgrad. 18. nov m. Privilegirana delniška družba za izvoz razglaša, da je pripravljena podpirati rastelavljtlce na amsterdamski razstavi, ki bo od 18. do 22. decembra. Družba je pripravljena plačati prevozne stroške razstavljenih predmetov v Amsterdamu.
Hmelj
žatce 18. novembra, kk. Nnkupivflnje hm^ a sc vrši n ».'.fcjnetileno mimo dalie no cenah 350 tlo ti.Vl KtV
ii upokojenci v Belgradu
' C • v I	I Vi •	••	It	M «	__
V torek so se sešli železniški upokojenci iz Subotice, Zagreba
in Ljubljane
Belgrad, 18. novembra.
Znano je žalostno stanje železniških upokojencev, posebno pa starih upokojencev in rentni-kov. Na stotine vlog je že poslalo društvo železniških upokojencev za Slovenijo na vse strani, n trdno prepričano, da nobena vrata niso tako trdno zaklenjena, da bi jih vztrajno trkanje slednjič ven darle ne moglo odpreti.
Sedaj so se sporazumelo vse organizacije železniških upokojencev v vsej državi, da skupno predlože svoje težnje in prošnje.
Danes so se zbrali v Belgradu zastopniki društev železniških upokojencev iz Subotice, Zagreba in Ljubljane, da skupno nastopijo pri vseh mero-dnjnih mestih za rešitev svojih kričečih potreb. Zastopstvo železniških upokojencev iz Slovenije vodi delavni in agilnni predsednik g. S a 1 a m u n.
Zima bič za reveže
Nekaj podatkov iz ljubljanskega soc. političnega urada
Ljubljana, 18. novembra.
Komaj pobeli prva slana jiolja v ljubljanski okolici, že začuti tudi socialno-politični urad na magistratu, ki mu je poverjena skrb za reveže in brezposelne v mestu, hujši pritisk potrebnih na svoja vrata. Dnevno se veča števili, prosilcev, ki prosijo za obutev, obleko in kurivo za zimo. Z ja-dikovanjeni in solzami skušajo podpreti nujnost svojih potreb in če bi hotel socialno-politični urad pomagati 'vsem, bi moral imeti milijone. Sicer se v majhnih slučajih še vedno dobi k ka podpora kljub temu, da so fondi že močno izčrpani. Na zimo naraščajoča brezposelnost povzroča nov naval prošenj in prav zanimivo je opazovati kako raste število prosilcev z različnimi meseci Januarji leta 1930. je zaprosilo za podporo 010 prosilcev in dobilo 80.600 Din, februarja so znašale podpore le še 50 000, v marcu 27.000: julija pu je padlo Število prosilcev na minimum: 26 prosilcev je dobilo 2100 Din. Na Inje mesece je število zopet počasi naraščalo, oktobra se jih je že oglasilo 56 novembra jih bo pa gotovo že okrog 200 ki bodo dobili najmanj skupno 10 000 Din. Decembra bo prosilcev seveda še mnogo več saj pride božič, v katerem je tudi najrevnejši rad vsaj na toplem pri kosu kruha.
Zadnje mesece je uvedel socialno-politični urad akcijo za odpravo beračenja po hišah oziroma stanovanjih. Stranki, ki plača vsaj 10 Din mesečno, se pritrdi na vrata tablica z napisom, da se je stranka odkupila in da naj prosilec potrka na ma-
gistratu za podporo. K lej akciji je do sedaj pr-stopilo nad 700 strank, ki bodo plačale letno 174 tisoč Din socialno-političnemu uradu za reveže Če bo ljubljansko meščanstvo pokazalo še v naprej toliko razumevanja za to res praktično odkupnino, bo imela akcija popobn uspeh. Vsaj tisoč strank naj še pristopi, potem bo socialni urad gotovo dobil okrog 300.000 Din odkupnine, s Čemer bo mogel zadostiti najnujnejšim potrebam revnih in res potrebnih mešč nov. Tisti pa, ki so in bodo pristopili k tej akciji pa bodo rešeni stalnega nadlegovanja in bodo lahko brez skrbi, du bo njihov de-nar pomagal res potrebnim. Saj je danes med berači mnogo več delomržnežev kakor pa v resnici potrebnih, zakaj prava levščina se navadno skriva in n ii ne upa poprositi. Zato se socialno politični urad drži tudi načela, da dobi podporo le tisti, ki dokaže, tla jc- vsaj 6 mesecev v letu delal.
Prav tako je delomržmžem odklenkalo v mestni ogrevnlnfci katere se smejo posluževati le res potrebni Druge bo pa policija po odgonu odpravila tja, kamor so pristojni. Vsako leto so namreč skoro vedno isti. ki hočejo uživati ugodnosti javnega skrbstva Mestni socialni urad se pripravlja tudi že za božič Dal bo postaviti na Marijinem trgu zopet nabii lilo božično drevo in podobno nekje v okolišu pošte. Pri božičnici bodo obdarovani le otroci. Najrazličnejših dobrot bo deležnih okrog 320 najpotrebnejših. Cpamo. da bo naša javnost tudi pri lej akiiji i razumevanjem žrtvovala za svoje revne someščane.
Potrebe ptujskega okra a
Ptuj, 17. novembra.
Ko je Slovenija te dni govorila gg. ministrom o svojih željah in potrebah, pri tem ni manjkalo naše mesto. O. župan je v avdienci g. ministrskemu predsedniku generalu Živkoviču izročil spomenico «i potrebi ptujske kanalizacije, vodovoda in o železnici. vse to pa ustuo utemeljil z gospodarskega stališča. Poleg lega je g. župan prav posebno za-govaral življenjske interese tukajšnjih železničarjev in delavcev v tukajšnji železniški delavnici. Na podlagi obrazloženega dejanskegu stanja je prosil predsednika vlade, da delavnica v Piuju ne samo ostane, ampak dn se Čim prej razširi vsaj za še enkrat toliko Istočasno je g. župan poudaril važnost tranzitne železnice, ki bi vezala Češkoslovaško 7. Jugoslavi o in ki naj bi tekla iz Bratislave skozi Ptuj, Bogateč, Brežice do morju pri Splitu. Omeniti moramo, da je češkoslovaški konzulat v Ljubljani pripravljen, to progo gmotno podpirati radi gospodarskih in vojaških 07. i rov. Za ta načrt je biln istočasno predložena primerna zemljepisna karta. V kratkem se bo glede tega vršila konferenca. Natančneje bomo še poročali o priliki.
Vtis, kakor ga je 11a gg. ministre napravilo naše mesto, je za nas zelo ugoden. Tako se minister Srskič ni mogel načuditi bogastvu, ki ga skriva naš muzej. Niso verjeli, da je v Piuju mogoč tolik in lako lepo urejen muzej. Se )>osebej je gg. ministre razveselil županov pozdrav pred magistratom, ki je vseboval paralelo med nekdaj in sedaj. Kakor so bile lota 1908 oči vse Slovenije uprte v Ptuj, kjer se je vojevala srdita borba za obrambo slovenskih pravic, kakor so tedaj vsi spori utihnili in smo pozabili na medsebojne praske, prav tako je naše mesto — lepo strnjeno — te dni pozdravilo gg. ministre kot noeitel e vzvišene ideje Nj. Vel. kralja v enotni Jugoslaviji.
Ptujska občina gradi stanovanja
Ptuj, 17. novembra.
Kako se briga mestna občina za to, da bi predvsem v družinah omilila stanovanjsko krizo, je pokazala j>rav te dni. V veliki vojašnici, kjer je biln pre, nastanjena meščanska šola, je na novo uredila, adaptirala prostore, ki so namenjeni osmim strankam. K vsakemu od leh novih stanovanj pripada posebna shramba, moderno urejeno stranišče, vsako stanovanje je poleg tega opremljeno z lično drvarnico. V tej zgradbi bo tako 41 strank, ko se vseli teh novih osem. Srečni pa bodo ti izbranci, saj je kar 40 prosilcev za osem stanovanj Kogar torej doleti sreča, bo vsekakor zadovol.en in vesel novih prostorov. Stanovanja se bodo oddala približno v desetih dneh.
Delavec pod železno maso
Koroška Bela. 18 novembra.
Vajeni smo manjših nesreč v tovarni KI D na Javorniku. V noči 11:1 nedeljo pa se je zgodila prav huda nesreča, ki bi kaj lahko zahtevala smrtno žrtev. Velika masa rjaste in z oljem namazane pločevine in železja e padla na tovarniškega delavca Jakca Planinška iz Koroške Bele. Skoraj eno uro je ležal v brezupnem stanju in Klical na pomoč, kar so pa v bližini nahajajoči se delavci radi velikega hruma v tovarni slišali zelo pozno. Po silno mučnem reševanju so izvlekli onemoglega delavca izpod železne mase in ga naglo odpeljali v bolnišnico na Javornik. Levo nogo ima ,so razmesarjeno. Želimo Jakcu. ki je bil letos že operiran, čimprej zdrava, da bo zopel pridno sodeloval pri Orkestru KPD 11a Koroški Beli.
Prvi vtis ostane — In ta le odvisen od tega, kako Izgledajo vaši zobje. Samo negovani zobje vas delajo simpatičnega, samo čista sapa dela zaupno občevanje z Vami prijetnim.
Z ozirom na nego svojih ust in zob ne morete resignlratl na Odol. Samo Odol Ima dvojni prijetni učinek: Podeli Vam čisto sapo in zaedno desinflcira usta in zobe. Odol je antisep-tlčano sredstvo.
Divjaški napad
Rimske toplice, 18. novembra.
V nedeljo okrog pol šestih zvečer se je vračal 17. Smarjete domov g. Bizek. Prišedši po cesti, ki vodi na Brezno, je naenkrat malo nad Zeličevim mlinom zagledal na tleh nezavestnega neznanega moškega, vsega v krvi. Ko ga jo g. Bizek pogledal, je spoznal v njem 27 letnega Franca Sergana, kmet-»kega sina iz Breznega. Počasi je ran.enec s polnočjo g. Bizeka prišel k sebi in zadevo pojasnil lledeče:
Vračajočega se iz Smarjete, kjer je bil po gospodarskih poslih, so ga naenkrat pri Zeličevem mlinu dohiteli neki fantje iz Dola pri Hrastniku, ki so se vračali z lova domov. Brez vsakega povoda ao ga napadli, mu polomili kolo. njega samega pa vrgli na tla ter ga s čevlji-gojzerj toliko časa obdela val i in brcali, da je nesrečnež obležal ves krvav nezavesten na tleh. Pretepenega in nezavestnega so pustili na mestu ter se napotili naprej prepevajoč.
Ranjeni Sergan se spominja, kdo je bij najhujši in kdo ga je tudi prvi napadel. Ta je žc par let hudo jezen na Sergana, kar mu je ob tej priliki prišlo ravno prav. Junaški pretepači pa bodo sedaj tudi dobili lepo plačilo, kajti zadeva se bo obravnavala pred sodiščem.
Zelo žalostno je pri lem tudi to, da so bili napadalci večinoma mladi fantje, skoraj še otroci, ki kažejo svo.e junaštvo 9 tem. da napadajo "«>noči mirne potnike na cesti.
Radi invalidsk h podpor
AA. Belgrad, 17. novembra.
Ministrstvo financ, oddelek za davke, je obvestilo finančne direkcije in finančne inšpektorate s posebno okrožnico in pismom ministra za godalno politiko in narodno zdravje, o potrdilih glede premoženjskega stanja in o podeljevanju invalidske pomoči in podpor rodbinam invalidov. V tej okrožnici je med drugim odrejeno:
Pri osebni invalidnini .e treba v potrdilu navesti vse davčne objekte s podatki o plačilu .13,10- | srednih davkov zu dobo neepueobnisii ter iiiesek j teh davkov. Ako za ta čas ni podatkov o tem, ;e j treba v potrdilu navesti in našteti davčne objek'e In osnovne neposredne davke izza prve odmere, o I kateri so podatki. Pri tem je treba v potrdilu ugo- 1 toviti, ali je vojni invalid oziroma u.egova roduiu- | ska zajed 11 ica aii njegova zadruga od nesposobnosti pa do te odmere kaj odtujila od premoženja 111 v kakšni vrednosti. Kazen tega je tn oa na isti način navesti sedanje premoženjsno stanje, davčne objekte, znesek odmerjenega osnovnega neposrednega davka vojnega invaliaa in njegove rodoine (rodbinske zajtdnice oziroma zadruge), ako je po invalidov! nesposobnosti nastala Kakršnakoli izpre-memoa imovinskega stanja iz kakršnegakoli razloga ali pa razdelitev premoženja. I u je treba navesti znesek neposrednih davkov, ki ga plačajo invalidi ali drugi davčni subjekti od sedanjega laz-deljenega premoženja Pri rodbinskih podporah .je treoa navesti vse davčne objekte rodbine invalida, od katerega izhaja pravica do državne podpore oziroma pomoči za časa nespeeobnc&ii oziroma po smrti ali po nestanku invalida. Obenem s tem naj se navede znesek neposrednih duvKav. Če o tem ni podatkov, je treba ravnati, kakor je bilo pojasn eno glede premoženjskega stanja vojnega invalida. Vrhu lega naj se navedejo vsi davčni objekti, od katerih plačuje rodbina ali njegova zadruga neposredne davke, ter znesek osnovnega neposrednega davka. Ako po nesposobnosti ali smrti osebe, od katere izva.a rodbina pravico na invalidsko podporo, nastanejo kakršnekoli izpremenibe v premoženjskem stanju ali se izvrši razdelitev premoženja, potem je treba čim točneje navesti vse davčne objekte, od katerih plačujejo sedanji davčni subjekii davke. Kadar gre za pravice rodilei.ev, je treba kakor pri podpori rodbini, vdovi in otrokom, navesti davčne objekte in znesek davkov. Ako imajo ti člani dohodke od nesamostojnega dela, je Ireba v smisiu člena 99. zakona invalidov navesti znesek teh dohodkov in ali se izplačujejo dnevno, 15dnevno, ali mesečno. Naposled je treba v smislu § 23., pravilnika o izvrševanju invalidskega zakona v zvezi s členom 3. zakona o neposrednih davkih navesti vse davčne objekte, ki so začasno oproščeni neposrednega davka, kakor ludi znesek prijavljenih neposrednih davkov._
•k Pri pomanjkanju leka, nakisleni pehanju, slabem želodcu, lenivi prebavi, zaprtju v črevih, vzdigovanju, motenju, pri prebavi, izpuščajih, srbečici osvobodi naravna »Franz-Josef« grenčica Ielo vseh nabranih gnilobnih j strupov. Že stari mojstri zdravilstva so spoznali. da je »Franz-Josef« voda popolnoma za- ; nesljivo sredstvo za čiščenje črev. >Fran/.-.!o- j sel« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, dro- I gerijah in zadevnih trgovinah.
Suhokran'shi kotiček
Črtamo, večkrat čitamo: Belokranjski kotiček. Če imajo Belokranjci svoj kotiček v »Slovencih. zakaj bi ga enkrat pa tudi mi, Suhokranjčunje, ali kratko Kranjčanje ne imeli? Tako je.
Kje je Suha Krajna? Hm, kje je — presneto, tako je nevarno po 11.ej vprašati, kakor po višnje-gorskein polžu. Pripovedovali so o nekem gospodu, ki je še v porečju Temenice pobaral za Krajin, pa so mu jo vedno naprej kazali, tako da je prišel že v hinjsko faro, tam se pa ni več upal vprašali, ker se je zbal, da bi jo še naprej ne porinili.
No, pa mi Kranjčanje imamo danes v Slrveii-cu< svoj kotiček; to ni kur tako od muli. Pa tudi mi sami Kranjčanje nismo kar tako. Seveda vijolice in trobentice pa jagode pri nas sedaj še ne rastejo, kakor v drugih krajih, ker še ni čas za to. Ampak, kadar pride junij, gospoda, takrat pa kar v Krajno po agode, to jih je na mero in vagol Vsake štirinajst dni pa lahko jemo prave, sveže jub-ljanske hrenovke, ki nam jih pripelje gospod Zev-nik iz Ljubljane, pa kar z avtomobilom. Da ivto-mobil ni v Krajni več kaka nadnaravna reč, se samo po sebi razume, če se že klobase in špeli pa taka roba prevaža v njem. Te klobase in Speli seveda nima o ljubljanske cene, kar vsak rad verjame Pa pravijo, da je Ljubljana v prvem dragiiijskem razredu. V katerem naj bo pa potem Suha Krajna?
Ja, ja, Suha Krajna jc na vse viže suha naj-bot pa na listo vižo, ki se ji pravi denarna. Pn tudi ljudi je več suhih kakor debelih. Samo v temle letnem času, ko so klobase prišle do žetve, je v Suhi Krajni veliko debelih prašičev. Naše mamice znajo! Kupci, le pridite, če imate krščinsko ceno. da ne bo po celoletnem trudu dobil gospodar za rejene špeharje toliko, kakor je moral pred letom dati za take, da bi jih v žepu prinesel iz Novega mesta.
Pa še nekaj. Suha je našla v Franciji »obljubljeno deželo*. Veliko jih že srka francoski med. Pa pišejo, da francoske čebele nabirajo saino 11:1 pelinu in strašno žele tistega, ki so ga domače nabrale na resi. na naših slovenskih lipah in ajdi I
Te dni je prišel neki družinski oče iz Belgije. Tam je iskal zaslužV. Pa menda ludi v Belgiji ne nasliljajo 7. denarjem. Vsaj zunanjost njegova ne kaže tega.	Kranjčan.
Trebeljeiski lov
Litija. 17. nov Dražba trebeljcvskega občinskega ova, kat. terega je imel 10 let v zakupu litijski mesar ip gostilničar g. Josip Bor i še k za ceno od "»5C0 Din letno .n je v lit;skem okra,u po obsigu največ/i, me; i namreć 7017 hck,ar,cv se ie vršila danes dopoldne na litijskem glavarstvi. Dražbo jc vodil komisar g. Vidmar. Udeležili so se jc !e 4 refkktant.e. Лег ic bila vzklicna ccna 750!' Din previsoka in nihče m van,j »vgriznil«, jc vod a diažbe vzklicno ceno znižal na 4700 Din, to jo skoro ravno za banovinsko takso.
Končno je lov izdražil litijski rc;ak g. Zanko Iluttter, predstoj.n.k okra nega s. diši a v Kamniku za 48oO Din Itlno. Zakupna doba tra.a 5 let in sicer do 31. marca 1935. /.aikupnik pa mora na-jtmnino za lovišča plačati za aaza, od januarja t. 1-, ker od takrat prejšnji zakupnik g, Rorišek ni več izvajal lova.
Z rezultatom pa ni zadovolj a občina Trebe-tjevo, ker bo odslej pie.cmala letno 27CO Din nian| ko pre.e, kar znaša za 5 li t 13.500 Din. — Občinski odbor je svoječasno g. Borišku lov podai.šal za nadaljnih 5 let Proti temu sk.epu pa so se pii-tožili nekateri »nergači« in navajali v pritožbi, da bo šel lov najmanj za še enkrat večjo ceno. Vsled tega je banska uprava pritežbi ugodila, ker je verjela več »nergačem«, kakor sklepu občinskega odbora. In zato je šel lov na dražbo z rezultatom 2700 Din cene.e ko pre,e.
Kakor čujemo, bo občina Trebel;evo proti temu vložila pritožbo, pa menda ne bo nič pomagalo, ker je postopek v formemem oziru pravilen
Žrtev tetanusa
Žalostna smrt radi zaetrupljenja.
Murska Sobota, 17. novembra.
Petnajstletnega Godina Jožeta iz Salamenec je zadela žaloetnu usoda. Po neprevidnosti je izgubil mlado življenje. Nesreča se je zgodila na sledeči način:
Na praznik Vseli svetnikov se je nekaj fantov zbralo na pokopališču Vsi so bili dobro azpclo-ženi in so se igrali. Neki fant je imel pištolo. Med streljanjem je slučajno zadel Godino v gleženj na desni nogi. Zamašek mu jo nekoliko opraslcil kožo. Ranica je bila tako neznatna, da se fant ni zmenil zanjo. Bila pa je usodna zanj. Čez nekaj dni je že v prsih začutil bolečine. Domači so poklicali zilravnika. Fant mu o rani ni povedal ničesar, ker sploh ni mislil nn lo, da bi bile bolečine posledica rane. Bolezen se je razvijala dalje. Fantu so otrpnile noge. Bolnika so v sobolo pripel ali v tukajšnjo bolnišnico. l4>moči zanj ni bilo več. ker je bil že ves organizem zastrupljen. Ves dan ga je mučila vročina nad 41 stopinj in zvečer okrog pol osmih je med silnimi bolečinami izdihnil. Danes so ga pokopali.
Slučaji, tetanusa so v okolici pogosti. Stvar ie tem bolj usodna, ker se ljudstvo ne zaveda nevarnosti tega zastrupi jen ja in išče zdravniško pomoč večinoma šele takrat, ko je že prepozno.
Sleparski žen n prijet
Kočevje, 1 -i. novembra
Razni elementi goljufajo ljudi na razne načine, večkrat celo skrajno predrzno. Prav zanimiv m originalen jc bil slučaj, ki se je pretekli leden dogodil v bližini Kočevja. Začetek se je pričel že poleli. tedaj se je namreč pojavil v kočevski okolici imeniten gospod iti se je izdajal za ravnatelja neke lesne veletrgovine z Dunaja. Oa je tu dosti lesa, je vedel, vedel pa je gotovo, da je v kočevskem okraju nemalo Amerikancev. Zahajal je neznanec le v boljšo družbo, kjer se je zanimal za ženski svet. Seveda človek z bogato službo, ravnatelj, denar, samec itd.; saj res ni slaba partija.
Po kratkem bivanju se je precej udomačil in seznanil z neko damo, ki ni bas revna. Življenje in bivanje mu je ugajalo. Nekaj dni za tem je odšel po službenih opravilih na Dunaj. Pred odhodom je napravil odhodnico, povabil domačine in plačeval. Obljubil je, da se kaj kmalu vrne. Iz inozemstva pa so od njega prihajala vedno pisma. Naznanil je dan prihoda. Kes se je povrnil jircd 14 dnevi. Pripravili so zaroko, da bo kaj kmalu poroka. Pred poroko pa mu je šinilo v glavo, da se mora še peljati na Dunaj radi trgovine in da bo ob tej priliki nakupil za poročne in druge stvari. Zahicval je od zaročenke malenkost, nekaj nad iO.OOO dinarjev. Ali želja se mu ni zpolnila. Dan pred odhodom so ga aretirali. Vzrok ni znan. Postal je skrajno sumljiv. Pri preiskavi so našli dosti inozemskega denarja: dolarje, šilinge itd. in sumljiva pisma, i a ženin jc bil menda že večkrat zaročen in morda celo poročen, ter ie vedno odhajal po službenih opravilih neznano kam .,.
Roka pravice ga ima zelo črno zabeleženega. Osemkrat je bil že~zaprt in kaznovan. Doživel je že tudi druge neprijetnosti. Sedaj pa sedi v kočevskih sodnih zaporih in čaka na odrešenje, ki mu ga pa paragrafi ne bodo prinesli.
i. cklcn ;c bodo vendar oddahnila, ko bo ene ?a sleparja manj.
Oiai pravile ?
Včasih, ko človek bere rasne navdušene oklice in poeive v časopisju, in ko uledn razne sorle čiščenja, snaienja, likanja naših mest, našo deiele in naših ljudi, se mu zdi, kakor da ne Slovenci cdimo sumi sebi sa igralce nu odru. Pred tem mirom pu je dvorana in v tej dvorani je občinstvo, ki nus gleda in to občinstvo so tujci. Tudi v tej rubriki je bila izrečena ie nekaj krati morala, češ, kaj bodo pa tujci dejali, če ne bomo laki in taki; ne dajmo se, ne pustimo, da bi se tujci zgraiali nad nami. Naši fantje ne smejo preklinjali v krčmah in na testi — zaradi tujcev. Ceste morajo biti snažne — zaradi tujcev. Obleka mora biti dostojna — zaradi tujcev. Promet moru delovati brezhibno — zaradi tujcev. Sploh Slovenci moramo biti na višku, — vse zaradi tujcev.
Meni se zdi ta morala zgrešena. Je ie prav, T,c je ljubljanski Grad razsvetljen, kadar pridejo večje skupine tujcev v deielo, recimo, kudar je velesejem. Ampak, da bi morali biti mi dostojni samo z ar udi tega. da se nc bi tujci zgražali, to bi bila hinaeščina. '/.uradi nas samih, zase moramo bili predvsem vljudni, obzirni, snažni in moralni, zaradi nas sumih moramo biti kulturni ljudje in r drugi vrsti šele zaradi tujcev. Kakšna morala uaj bi bila to, postavili pred onih M).000 ljudi, recimo, da jih pride toliko k nam vsako leto od drugod. veliko in lepo fasado ali ie bolj kuliso, če pa r vas samih ni osnovnega jedra, če nimamo prave notranje potrebe za vse, kttr je lepo in dobra? Bolj ročno je. vsaj meni se zdi. da moramo zaradi nus samih cenili lo, kur je vzvišeno in lepo. ne pa, da bi se delali, kakor da lo cenimo, samo, da se ne bi tujci zgraiali nad nemi. Če smo v svoji notranjosti surovi in nagnjeni k grdemu, ne pomaga nobena kulisa in I ml i tujci, ki prihajajo k nam, morejo kljub vsem kulisam le uganiti, kako je z nitmi. Morala. ki jo zastopam s tem iaz. se mi zdi gotovo boljša, kakor pa ie vsa pridigami morala o vzgajanju k Polemlcinovhri vasem — tujcem na ljubo.
Novi most čez Slapmeo
na bano vinski cesti Ljubljana — Litja.
D. M v Polju, 18. novembra.
Dograjen in javnemu prometu je izročen že-tezobelonski most ua banovinski cesli Ljubljana— Litija, na meji občin Dev. Mar. Polje in Kresnice. Zo pred vojno so bile vedne pritožbe in prošnjo prizadetih posestnikov iz omenjenih občin, da bi se premostil globoki jarek, po katerem teče potok Slapr.ica, izravnal klanec in oster ovinek. Po vojni jo stopilo to (terefe vprašanje zopet na dan. Znano je. tla je nastal po vojni velik promet na tej cesti z izvozom raznovrstnega lesa iz kresniških poljan in Jevniee na )>ostajo Laze. Koliko je trpela živina in ljudje, posebno pozimi, ko je bil pol z ledom pokrit. Koliko jeze in dela, ko je hudournik raz-kopal in spodjedal cesto. Tudi nesreč ni manjkalo.
Z vso energijo in potrebno uvidevnostjo se je ravzel za rešitev lega prečega vprašanja pri ljubljanskem cestnem odboru zastopnik občine D. M. v Polju ceslni odbornik g. Ruperl, ter oslavil v svoj krajevni proračun postavko za novi most. S tem, <la je privolil tudi litijski cestni odbor nositi polovico stroškov, smo se približali rešitvi. In lako so letos jeseni z delom pričeli.
Načrte je napravila banska uprava, tlelo se je vršilo v lastni režiji. Vse zadovoljiv načrt jo bil prvotni, da se cesta izravna do železniškega nasipa. Toda ker je načrt, ki predvideva na istem mes.u bodočo državno cesto Ljubljana — Zidani ni-ost. sc je ia misel opustila, posebno ker bi bili tudi stroški znatno večji. Sedaj se je vsa cesta na kresniški strani znižala in v hrib vkopala, na poljski strani pa se je jarek zasul. Struga potoka se je za 10 m pomaknila na Uresniško stran, tako da je sedaj izravnan.
Most sam je modema železobelonska zgradba z močno ploščo in približno 2 m dvignjen nad prejšnjo cesto, ter 5 m širok.
Tako nam je sedaj ustreženo, posebno še tukajšnjim posestnikom, voznikom lesa. Ljudstvo obeh okolišev je zelo zadovoljno, da je tako prišlo do zaželjenega mostu, ter se zahvaljuje ljubljanskemu in litijskemu cestnemu odboru, 'rajna hvala pa cestnemu odborniku g. Rupretu, ki se je zavzel zn naše potrebe.
Ako otroci ne morejo zavživati ribjega olja, dajajte jim
einal/ se more dajati v vseb slučajih, kjer
je potrebno jemanje ribjega olja. Dobiva se v vseh lekarnah po ceni Din 42-— a veliko škatljo in Din '25-— za malo škatljo.
Koledar
Sreda, 11). novembra: EUzubeta, kraljica; 1'oucijaij, papež, niučeuec.
Osebne cesli
Iz vojaške službe Po službeni pjtvebi tu odrejeni na službo v šumadi sko kon sVo bolnico veterinarski pomočnik 11. razr. Ivan Obruč, zu povel,nika 1. bateri e U. topniškega polka topn kup
II.	razr, Evgen Kurelec; za vršilca dolžnosti poveljnika 1. bat. 22. topn. polka topn. porotnik Peter Koida; za vršilcu dollnosti povel nika 4. bat. 13. topn. polku topn. poro.nik Josip Lang; za poveljnika 6. bat. 14. topn. polka toipn. kap, II. razr. Boiislav Borota; za povel nilcu 2. bal. tepn. polka lil. armijske oblasti topn, kap. II. razr. Rud. lf Šteger; za poveljnika bat. tepn. podčast iške š le tepn. kap. II. razr. Dragotin Gruber; za poveljnka zets.kejja vozarskega eskadrona topn kap. II. razr. Gustav Koščec; za vodnika 1. divizijona 11. topn. polka topn, podporočnik Lazo Berarj za vodnika 1. bat. 27. topn. polka topn. podporočnik Slavko Andre; za vodnika bateri.c tečaja za topniške častnike topn. podporočnik Fran,o Lužar; za vodnika bosenskega vozarskega eskadrona topn. ped-poročnik Heribert Vidmar; za povel nika t. čete 52. pešpolka peli. kap. II. raz'. Stanislav Ka.fež; na službo v poveljstvo tuzlanskega vojn okrožja vo.j. pisar III. ra.zr, Maks Miler; na službo v grne-ralni štab poveljstva savske divizijske obUsli konjeniški major Radomir Kraus; na slu. b > v fortifi-kacijski odsek inž. oddelka min. vojske in morn. nižji voj. uradnik II. razr. m>. tehn. stroke Rudolf Blažek; nu službo pri inženjerskem referentu poveljstva II. arm. obl. inž. podporočnik Cele tin Krajšek; za vršilca dol nosti povel nika čete ini. tehn. zavoda peli. kap. I. razr. Dragotin Majer; za pobočnika stalne voj. bolnice IV. a mijske obasti peh. kap. II. razr. Oskar Brn' ovič ;n za vršilca dolžmcsti. kontrolorja poveljstva šumadi'ske div. obl. nižji voj. uradnik L razr, ekonomske stroke Herman Suhi. — V naši mo.narici: za povel nika kr. broda »Jaki« poročn;k bojnega broda I. razr. •lanko Kregar in za vršilca dolžnosti kil igovod a
III.	pom. obal. povel stva nižji vo . uradnik 4. razr. Janko Sedej — Imsnovan jc inženjer Dragotin Kcpf za kontraiktualnega inženjer a zrakop ovnega poveljstva vojske z letno nagrado 42.000 Din.
Šolo za vojaške godbenike so dovršili med drugimi nasledn i kap'ari-gojenci in sicer z odličnim uspehom: Slavko Kuže, Ludvik Mencinger, Franc Žemva, Ivan Žnidar, Adolf Ravni-har, Gvido Učakar, Rudolf Flujhar in Janez Žnidar; s prav dobrim uspehom: Fran o Kabaji, Avgust Pevec, Ludvik Malner, Josip Homan Ivan Poljan-šek, Peter Gesl, Franjo Gradišnik. Beg mir Klav-žer. Ivan Ga ski, Viktor Kraker, Karlo Sotrc', Josip Pikelj, Ivan Tkalčec, Karlo Tcment, Rudo'f Masnak, Branko Paver. Franc Fidermuc, Avgust Kamer, Ferdinand Poznič, Josip Šic, Josip Šara i, Josip Zupane, Štefan Blagec in Josip Rozman in z dobrim uspehom: Josip Bcneš, K^rlo Krdela, Vekcslav Putarek, Karlo Vagicr, Josip Kučer, Fran o Horvat, Anton Pogačar in Zvenimir Zrimec. qqBdjv-egaL44l
Mala kroni ha
ir Nj. V. kralj Aleksander obdaroval družino s 17 otroci. V Rožni pri Brežicah živi družina Martina in Marije Ko/,ole. ki ima 17 /jviih otrok. II funtov in <> deklet. Nj. V. kralj je odredil, dn se naj tej družini izplača kraljev« podpora 10.001) Din. Izplačilo te kraljevske i »odpore bo v/vršil brežiški okrajni načelnik. — V l.ugn pri Ilrustirku pn živi družina smšter, ki sr jI je preti kratkim rodil 10. otrok. V nedeljo K), t. in. so krstili 10. bratca in I'), otročiiča. Kralj je bil za botru po svojem zastopniku. Tu krst je bil obenem prvi \ lirast-liiški /u-ilui kaoeli.
ii K poročilu ti zakonu o strokovnih šolali zu socialno službe AA. poroča: V včerajšnjem poročilu o zakonu o strokovnih šolah za po-lnožno osobje v socijulni iu zdravstveni siti/bi se jo vrinila zaradi brzega telefonskega sprejema napaka, ki bistveno izpreminja pravo besedilo zakona. Prvi 5 označil j r namen teh šol. Ki uaj pripravljajo osobje /a socijalno iu zdravstveno službo. Zakon predvideva šole /a /ušč-ituc sestre, /a zdravstvene |>omočnike, šole za bolničarje in bolničarke ter Šole za babice. Nadaljuj $$ prinašajo podrobna poročila o teh sedali.
ir Umetniška Matica v Ljubljan! poživlja vse svoje člane in poverjenike, da poravnajo svoje obveznosti. Zadnji, nepreklicni rok jc do 30. novembra. Nevrnjene bloke boino smatrali za prodane. Slike in knjiga bo izšla okoli 13.decembra, tako da bodo edicije za božič že v rokah članstva. Slikar Ivan Kos je izdelal dva krasna lesoreza (Stari Maribor), monografija obeh slikarjev Vidmarjev pa bo očarala vsakega ljubitelja umetnosti. Vse tri izdajo pa bodo daleko prekašale lanske. Ob lej priliki opozarjamo vse ljubite!e umetnosti, da se do zgornjega roka še vedno lahko priglase za člane. Članarina 21 Din je lako majhna, tla si labko vsak-
do umetniško okraji svoje stanovanje. Priglasite se |ki dopisnici, ali pa pošljite kar članarino po poštui položnici, številka našega čekovnega računu je 12.881. Ilmelnišku Matica v Ljubljani, Polaaski nasip 12.
. Л. '»'čaj /.It čevljarsko prikrojevanje v Ljubljani, kraljevska bun-ka uprava dravsko
banovine, referat /a pospeševanje obrti v Ljubljani namerava <lne 2. decembra t. I. otvO-riti tečaj /a čevljarsko piiitkrojevunje v Ljubljani. Irra.j bo vodil strokovni učitelj g. Stein-inan Josip ter sr bo vršil pouk v prostorih Tehniško srednje šole. Proti 1 »ožičeni se bo poučevalo ])(> trikrat na tedeu, |x> božiču pa vse delovne <lni. Interesenti naj prijavijo svxijo udeležbo iuijkasneje <lo 20. novembru t. I. pri referatu /u pospeševanje obrti, Krekov trg 10, kjer dobe vso potrebne informacije.
-k Prikrojevalni tečaj zn krojače in šivilje v Ljubljani. Kraljevska banska uprava dravske banovine, referat zu pospeševanju obrti v Ljubljani jionovno opozarja krojače in šivilje, da se oba tečaja v Ljubljani v kratkem pričneta. Interesenti nuj svojo udeležbo priglasijo liujkesneje do 13. decembru t. I. referatu za |ki-speševanje obrti v Ljubljani. Krekov trg 10. Oba tečaja bo votlil strok, učitelj g. Kuafelj.
•k Požar v Mostah. Manjši požar je nastal v ponedeljek zvečer v liiši št. 7 v Predovičcvi ulici v Mostah. Ta ni s|a \ kleti dve ženski trgali bombaž zu odeje. Pri tem pa sta bili lako neprevidni z lučjo, ela se je bombaž vnel ih je izbruhnil razmeroma velik plamen. Uslužbenci župana Oružtnu so ogenj sami pogasili. Vt'iidar pu so bili klicani tudi ljubljanski poklicni gasilci, ki jim pa ni bilo ireba stopiti v akcijo, zakaj ogenj je bil že pogašen. Skupna škod« radi |>ožura /.naša približno i>000 Din in ni krita z za va rova Ini 110. Nevarnosti, da bi se požar razširil, pa tudi ni bilo.
■A- Gostovanje »Soče« v Višnji gori. Prihodnjo nedeljo 23. t. ni. bo gostovala v Višnji ge>r.i dramska družina Soča«. Uprizorili bodo Strindbergovegu Očetu, ki je že v nedeljo \ Grosupljem bil uprizorjen s sijajnim itispeiioni. Pred predstavo uvodno predavanje. Začetek ob 16. uri.
ir Pošte smejo odklanjati sprejem paketov samo iz stvarnih razlogov. Poštno ravnateljstvo razglaša, tla je ministrstvo prejelo mnogo pritožb, da pošte odklanjajo pri okencih sprejem paketov iz popolnoma nebistvenih razlogov. S leni napravljajo strankam težkoče in stroške, poleg tega pa ovirajo razvoj poštnega paketnega prometa Ravnateljstvo nalaga poštam, da postopajo s strankami, ki predajajo nu pošte pakete, obzirno in da jim ne slav-Ijajo glede na opremo paketov pretiranih zahtev, v kolikor ne bi bile za lo pošte upriy ičene po predpisih pravilnika za notranjo poštno službo in mednarodne poštne konvencije. To velja /.lasti za pakete manjše vrednosti in za pakete, ki se pošiljajo na krajše razdalje.
ir Poslovanje s paketi, ki so naslovljeni po- ; ste restante. Uradno se je ugotovilo, da pošilja i neka tvrdka iz tukajšnjih krajev na svoje odje- i malce pakete izpod 3 kg teže, ki so vsi naslovljeni na poste restante dasi naslovniki stalno bivajo v naslovnih krajih. Tvrdka dela lo samo zaradi lega, da prihrani ua poštnini. Poštam je naročeno, ela vse take pošli ke dostavijo na dora, če se v kraju, kjer naslovnik stanuje, sploh vrli dostava ua dom in izterjajo od naslovnika razliko med dortlavnino in obveslnino.
ir Otvoritev telefonskega prometa Ljubljana i —Belgija. Po ministrskem odloku je bil ta mesec j otvorjen telefonski promet meri Ljubljano in vsemi j centralami v Belgiji. Pristojbina r-it govorilno nnclo j znaša 104 Din 50 par.	j
ir Skrivnostna sveta nov. Nova božičila igra | v štirih dejanjih. Izdala in založila Družba sv. Pe- i tra Klaverju Ljubljana, Metelkova i. Cena 7 Din. j Veliko božičnih iger že imamo, a Skrivnostna sveta I noč. skuša na poseben način ljubko orisati skriv- j nost svetoetue noti v zvezi z žalostno nsodo pogan- j stvn. Združuje staro z novim in zdo jo vsem po- j deželskini odrom toplo priporočamo, zhisli še, ker j ima blažilen namen: navdušili gledalca za ljubezen do ubogih poganov, teh na.nesrečnejših duš. Upriporilev ni težka.
ir Prosvetna društva! Ustanavljajte jnjleg pevskih odsekov še tamburaško /.bore, ki vnin nadomeščajo orkester, katerega si no morejo povsod ustanoviti. Tambumnje jo neprimerno lažje od godalne ali pihalne godbe in so ludi inštrumenti veliko cenejši. Velika ovira je bila, da se ni moglo .' tambumnje tako razviti, ker nismo imeli do seeiaj nobene šole v slovenskem jeziku. Seelaj je la ovira odstranjena. V Jugoslovanski knjigarni je izšla tninburaška šola, ki jo je spisil oden prvih strokovnjakov tumbur.-škega glasbila, јјгоГ. M. Ba jti k, v slovenskem eziku. Jt! izvrstna šola, ki nudi prav vse nauke in pravila, Uar jih mora zinili in vedeti dober lamburaš. Taniburanje je prijetim, slovanska godba in vrši ravno tako kulturno delo. kakor druga glasba. Tamburaska šola velja 40 Din.
•fa Corona eollfctiou. Zelo primerna zbirka kot Miklavževo ali liožično darilo. Vsebuje klasične klavirske skladbe najslavnejših glasbenikov v sto
Ženini - RCVCStC!
Najcenejše in najboljše: modroce, feder-modroce, otoniane, divane, fote'je in garniture Vam nudi:
Г. SAJ0VIC, t'^.'iV"
lepo opremljenih zvezkih. Vsak zvezek stane samo 10 Din in se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubi nn i. Cenik brezplačno.
•k Pri zabavi se dobro počuti v danih razmerah pred vsem oni, ki z največjo skrbjo neguje usn in zobe. Vsaka motnja se pri taki priliki občuti dvakrat mučno. Iu vendar jih je še nuiego, ki pozabljajo na zlato pravilo: »Preden greš na zabavo ali v gledališče, očisti si usta in zobe z Odolonilc Vse je pokvarjeno, če ni svež sti in čiste če ter pri jetnega vonja, ki git more dati le Odol.
■A* Utopljenega štiriletnega' Zvonkota nismo našli. Ktfor bi ga našel, se naproša, da sproči prol; nagradi. Anion Htefe, Kranj, telefon št. 24.
Orgamst* mariborske Škot Ste
Celje, 18. novembru.
Dreštvo oreanislov za mariborsko škofijo je imelo včeraj ob i> v Celju v I. nadslr. Doma v Samostanski ulici zelo uspeli 31 redni občni zbor, ki se ga je udeležilo 37 organistbv, kateri so zastopali vse de'.e prostrane mariborske škofije. Zborovanje je vodil predsednik g. ravnalelj Karel tiev-var, ki je uvodno pozdravil nuvzeče, posebej pu še delegata Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubliani g. revizorja Zupančiča.
Poleg običajnegu dnevnega reda se je občni zbor najdalje zadržal pri pokojninskem zavarovanju organislov ter izrekel iskreno /idivalo obema slovenskima škofijskima ordinarijatoina ter cerkvenim predstojnik vem, ki podpirajo misel pokojninskega zavarovanja organislov. Dejansko je to gibanje že lako napredovalo, da so bili na občnem zbu-rtt navzeči lo še trije nezavarovani organisli. Le. malo je še cerkvenih predstojnikov, ki ne bi bili tej vrsti stanovske zaščite organislov naklonjen'.
Iz tajniškega poročila posnemamo, da šle je društvo danes 180 članov. S Pokojninskim лало-doni ima društvo slalne slike in se jc udeležilo ludi tozadevne ankete pri Pokojninskem zavodu. S posebnim zadovoljstvom so organisli ugotovili, da se je važno ankele udeležil celo sam prevzv. šk U ljubljanski dr. tidman. lavanlinski pa da je poslal svojega delegata. K banu inž. Sernecu jo društvo poslalo svojo deputacijo rad I enotnega postopanji okr. nnčels.ev v zadevi pokojninskega zavarovan u organ letev in je dobilo zadovoljiva zagotovila. V os alem jo imelo društvo 3 seje odboru ter je pVe-jelo in odposlalo 227 pisem.
Blagajna izkazuje 2354 50 Din dohodkov, Din 2267.25 izdatkov, torej Din 87.25 prebitka.
V odbor društva so bili izvoljeni: ravn. Karel llcrvar za predsednika, za podpredsednika in tajnika g. Ktanintk, za bhwu'niUa K. .larh, za odbornike pa gg. K. I iranl, J. Križnik. J. Kač, J. J ar h, F. liojnik. N. Cvenk in F. Satler. Iludo so se organisli pritežili nad časopisi, ki tla se za njihove s'u-n o veke težnje premalo zanimajo. V ostalem je občni zbor |K)lektil jako stvarno, znamenje, da organisli resno in z razutnevan'em zasledujejo svoja upravičene stanovske interese.
Voz v ofrces*n"m 'arhu
M u r e k a S o b o l a , * nov.
V	noči se je pripetila na Petanjrih precej bu» dn nesreča, pri kateri oe mora le naključju pripisovati. da se ni končala s smrtno katastrofo.
V	popolni temi ne je peljal i/. Gornje R"J-gone v Mursko Soboto Horvat Jožef. Voz je bil obložen s trgovskim blagom. Na njem sta sedela tudi trgovec ivopina Kranc in žena. Vozn'k je imel slabo svetiljko. Ker se je zanesel na konja, si radi teme ni delal mnogo skrbi. Hipoma se mu je za-bliščala nasproti i/, teme luč. ki se je irglo bližala. Voznik je naglo potegnil za vajeti. Konj je poskočil in v naslednjem trenutku je voz ležal v iarku. Blago se je vsulo z voza, potniki pn so v velikem loku zleteli nn drugo stran jarka. Voznik je ostal nepoškodovan, ostala potnika pa sta dobila precej hude poškodbe. Kopinu si je pobil nogo, žena pu je dobila hude udarce po hrbtu in glavi. Sreča v nesreči j" bila, tla se blago ni vsulo na potnike, ker bi se v tem slučaju nesreča končala bolj usodno.
7Julij Kad en- Ba i>d ro vvsk i:
Raznašalka časop'sov
(Z avtorjevim dovoljenjem prevedel France Vodnik.)
Dež je lil poševno, se natekal curkoma v strešne žlebove, se odtekal v kanale, in človeku je sipt11 roso v oči. Visoko nad obcestnimi sveti I j-kaini in še više nad hišami se je vil in zaganjal sem iu tja, kakor nemiren oblak komarjev. V la dež, podoben gosti vlažni mreži, razpeli med nebom in zemljo, so se mešale raztresene snežinke.
ln te snežinke je nabiral veter na svoje mehke peruti in jih je premetaval in gonil in zavijal brez konea ...
Ztlelo se je, da vsepovsod nad mestom ne divja piš nevihte, podeč se v dalj, se ne širi naval mraza, ampak da je visoko nekje nad hišami obstal ogromen neioptr, ki se je zapletel med cerkvene stolpe... Po ulicah frfota, na trgih si trga mebko kožico in na cestah nt! more zložili črnih perutnic; na prečnih ulicah jih z žvižgom lomi ob hišnih voglih, reže jih in Irga narazen...
Ljudje hitijo, hitijo ...
Tramvaji se vlečejo drug za drugim knkor plamen oče gosenice, na ovinkih zvone v megli, človek bi rekel, da zvone v njih prestrašena srca .. Kočije drve na vse strani, n ne konj ne koles nI slišnti v blatu. Kakor zapoznele karavane hitijo dalje tiho in prestrašeno. In za njimi se pripode mirno gneče avtoniobileiv, t:i težki mestni hrošči, škropeč lepljive blatne kepe na obe ,-trani. Zdaj pa zdaj se gneča razdeli in sc ustavi, da morejo voaovi duije. Ko pa so mimo, sr- nn umazano cesto inovn zgrne ln raztegne črno mravljišče ljudi...
7, ulice v ulico in nu trg, s Irga na trg vzdolž irueeu kipenja liii gredo sn njimi prameni luči in
obcestnih svetiljk. Plavajo, se vežejo v zvezde in se zopet pretrgajo, ker jih veler raztrga in zakrije 7. dimoui. ki se vali iz dimnikov.
In skozi to mesto .ie hitela ženska, ki je bila prišla izmeel ozkih kakor od gladu stisnjenih ulic, hitela je in tehtala v sebi ra/.bolelo misel...
Doma so ostali otroci. In na te s-voje otroke ni mislila kakor nn človeške otroke. Zdelo se ji Jc marveč, tla vidi pred seboj gručo lusluvičjih mla-mičev, ki se lačni in premrzli stiskajo skupaj v eno celoto. In la gruča se ji je zdela kot eno smno od mraza trdo telo z mnogimi bledimi, odprtimi usti — z lačnimi usti...
Oh, lastavica ti, ljubljenka, ki letaš med nebom in zemljo, hitro in jadrno, lahka, tebi pač ni nič težkega, preživiti svoje mladiče!
Človek pa ne zmore! In čeprav ga delo žge v dlani, čeprav se mi od poželjivega napora vrti v glavi, čeprav se mu lovijo vege od letanja, čeprav mu btjejo žile kot udarci kladiv, čeprav udarja srce hitro knkor zvon, kadar bije plat zvona. čeprav človek pade — vseeno ne zmore...
Prihitela je še o pravem času...
V	čakalnici so sedele tovarlšiee na klopeh ob stenah in so z zdelanitni rokami pritiskale široke rute na prsi. Zdaj pa zdaj so druga drugi potožile z besiKlo, si odgovorile z vzdihom — tedaj pa so ee odprla vrata tiskarne.
V	široke, močne predpasnike so dobile vsaka izgovorjeno število časopisov.
Prevezale so si rute čez prsi s čimerkoli je pač loilera mogla — lil hajdl!
Lilo je z nebu na glavo — lodn, s čim naj bi si jo pokrila'.' Iluln, ki s križem toplote ogreva revine prsi, pomaga nekoliko, vendarle dosežeta vlaga in hlad telo in ga mrazila... Cižmi so že davno raztrgani in glasno emoknjo po uličnem tlaku.
i Svetloba, ki se preliva čez blato, se ji dozdeva kot blesk poševnih nožev j>od nogami... Ne blesk, ampak noži sami, ostri neusmiljeni noži, po njih pa stopa ubogi človek in nazadnje mora na njih razrezati podplate...
Vedno se je bala tega, da bi se ne zakasnila iu prišla prepezno v meslo do uprave za ulično razprodajo. Hodila je po vrsti od hiše do hiše, od I veže do veže, od vrat do vrat. Oprijemajoč se ograje, je tekala po visokih, tihih stopnicah in je utrujena pcstujala vsak trenutek.
Na nekaterih vratih so bile skrinjice za pisma — mrzli, nenasilni gobci. Če so odprle, potis-j neš vanje papirnati zavoj in letiš daljo... A so uerodnejše, takšne, ki so zaprte... Pri teh moraš I šele dvignili vratica, kakor trdo ustnico, ampak le hitro! Železna uslnina li reže zmrznjene prste, tla postajajo sinjaeti, zavoj časopisov pa vleče in teži...
Toda. če si enkrat vse porazne sel, leti nazaj, vzemi svoj del iz uprave in stoj kakor živ kip nn križiščih mestnih ulic in vpij:
Zvezda, Čas, Dan, Večer, Zadnji Hip!«
Ljudje so hiteli mimo nje, а se niso ustav-' Ijali, niso kupovali, kakor da je niso slišali. Zbrala je poslednjo silo, ki je še ostala v nji. Predpasnik, obtežen s papirjem, jo je rezal čez bedra kakor pila. Olajšala si je breme s tem, ela ga je podprla z roko, iu je dalje kričala v deževne štiri strani sveta;
:-Zvezdn, čas, Dan, Večer, Zadnji Hip.. .<
Sneg je tiho gladil črne strehe hiše in sc v vetru zaletaval v stene kakor bleda peresen.
Kaj to pišejo časopisi'?... Črke. spočite, okrogle in tolste... Papir, kakor dn je potresen 7. makom.
Pa saj ga ne jemljejo ljudje zn -panje, ampak za čilanje vsak dan... In čila,o s< te besede,
povedane z lepim tiskom, — čita.io...
: Zvezda, čas, Dan, Večer. Zadnji Hip! — je klicala dalje in se prestopala z noge na nogo.
Misli so se ji zmedle... V daljavi, ka' ' r daleč je segel jiogled, na vrbu velikih hiš. na globokem črnem nebesu je vstajal veličastni naj,is z blestečimi Črkami ..
Zvezda, Čas, Dan, Zadnji Hip!- — Olns jt je nenadoma zamrl. Klicanje ji je obtičalo v grlu. . Težka misel je zastala v njeni glavi. Rnz-našalka je prisluhnila tej misli z vsemi svoimii močmi... In ztlelo se ji je, da rastejo kvišku ogromne črke iu se napis skuša zaobrniti...
Popisana so okna in vrata, drogovi, tramvaj!, cerkve... Ona sama nosi v predpasniku pretiska-tio besedo, kakor vsak. Povsod tisk...
Njene nesrečne noge, ki begajo sem in tja po blatu, so kakor dve črki, kaznovani z večno tekmo...
ln črki pišeta, odtiskujeta v tem blatu edino besedo: Glad!
Odšli so spaJ ti, ki-so pisali, in spijo oni. katerim so pisili...
Treba bi jim bilo pritisnili ta napis na hišo, prevleči ga čez vsa vrata — ta napis, ki ga njeno noge odtiskujejo nn cestni tlak ves dan: — Glad!!!...
ZIMSKE OBLEKE
raglune suknje, trenchcoate in usnjatc suknjiče kupite na ceneie pri
Konfckciiski industriji
JOSIl' IVAM IČ. LJUBLJANA. Dunajska cesta 7
Ljubljana
Drzen rop na ljublj. poVu
Od časa do času so pripeti v Ljubljani kak nop, ki potom razburi vse prebivalstvo. Letos se ju pripetilo v Ljubljani več med seboj si na lus podobnih io.jov, o katerih bi se dalo sklepati, da jih izvršuje en sam zlf.kovec. Prav trik rop se je pripetil v ponedeljek zvečer na ljubljanskem polju iu sicer nu Villiarjevi cesti \ bližini Zuipuučkuvc jame, Pivbližuo ob pol 10 zvečer sta šli po tej vesti 18kinu delavka Ko-linske tovarne Marijo Korbič in pa natakarica Marija Kcraiel. Naenkrat ju je napadel nc-znan, pr'bližuo 20 leten ntludciMČ in hotel iztrgati najprej k t rine lov i torbico iz rok. Vrgel je Kermelovo na tla, ta pu je pričela krčuii in klicati nn poniftč. Tega so je napadalec najbrže ustrašil in je spustil kermeluvo ter stekel za Konbičevo. To je res dohitel in ji naglo iztrgal torbico iz i4ik ter pobegnil v smeri proti pokopališču. Obe preplašeni deklui sta tekli nato na stružnico povedat o svojem razburljivem doživljaju. Korb-čevu je imela v torbici 60 Din denarja in nekuj malenkosti ter je oškodovan« za približno 100 l>in. Policijska stražnica jc takoj po dogodku razposlala patrulje nu polje, ki pu --e jim ni posrečilo, du bii izsledile roparja. Pol:cija vseeno upa, du ji bo ropar še padel v pest.
Kai bo dan f si
Drama: Razbojniki. Red B.
Opera: Bulieme. Red D.
Prosvcta Krakovo-Trnovo v društvenem domu Karunova ulica 14 tretji prosvetni večer s skiop-tičnim predavanjem Naše sobne rastline-. Ob 8.
Nočno službo imajo lekarne: dr. Stanko Kmet, Dunajska e. 41 (Sv. Krištof); nir. Leu-stck, Resljcva c. I; mr. Bohinec ded., Rimska c. 24.
1. december. - Zrebante
et'. lo'erije v korist Doma služkinj.
imaš it srecho?
0 Fantovski odsek feentpeterskegu prosvetnega društva ima drevi ob osinili pevsko vajo. Pridite Eopet vsi!
0 Sestanek v kniigrcgucijski sobi v Kri-
Žankuh imajo nocoj člani moške in mladeniške Marijine družbe križanske.
0 Ustanovni občni zbor zadruge --»Novinarski doni« \ Ljubljani se vrši danes ob 3 popoldne v kavami Emona, I. nadstropje.
0 Zdravstveno predavanje. V sredo 19. novembra se nadaljuje cikklus predavanj v veliki dvorani Delavske zbornice. Predavateljica, specialistka za ženske bolezni in porodništvo dr. Mira Fink ■ bo govorila o boleznih na maternici. Pricetek toč- ! no ob 20. Prostovoljni prispevki za kurjavo in raz-evetl avo. Predavanje samo za ženske.
0 Racionalizacija vodovoda. Mestni vodovod se počasi modernizira in racionalizira. Velikih skokov ta racionalizacija sicer ne dela, ti so prihranjeni za poznejši čas, ko drugega ne bo kazalo, kakor tomoljito modernizirati vodovod. Pač pa se vrše manjše spremembe. Tako si je vodovod tc dni nabavil rešetko za premogov zdrob k enemu kotlu, v kratkem pa pride še enu rešetka k drugemu kollu. Ti rešetki bosta pripomogli, da sc bo premog mnogo bolj racionalno uporabljal in Sledil, k»Kor pa dosedaj.
0 Mestni gradbeni urad radi čiščenja uradnih prostorov ne uraduje v dneh 21. in 22. novembra.
0 Cesta /a Gradom odprta. Za prebivalstvo južnovzhcdnega dela mesta je bilo zadnje dni precej nerodno, ker so delavci razkopavali cesto za Gradom, ki je važna prometna zveza s poljanskim okrajem, pa ludi s središčem mesta in polagali tam vodovodne in plinske cevi. Sedaj so la dela srečno končana in cesta je zopet odprla za ves prr.mel. Je na cesti še nekaj mastne ilovice iu ostrega gramoza, pa to bo sčasoma minulo. Ilovico bodo odnesli na svojih podplatih pasauti in vozovi na kolesih, gramoz pa bodo oboji pollačili, da še cestnega valjarja ne bo treba.
© Dolenjska ce* a brez luži. Na Dolenjski nesli je v ponedeljek okoli polnoči naenkrat ugasnila električna luč. Vsa Dolenjska cesta, Barje in Žu-Ijava vas na Galjevici so bile naenkrat zavite v ne.prodinio temo. Mogla bi ta tema postati še usodna, ker je cesta zaradi tramvajskih popravil še vedno nekoliko razkopana, nebo pa je bilo oblačno. K sreči se ni pripetila nobena večja nesreča. Zjutraj so monterji mestne elektrarne preiskali ves vod, pa niso moglii nikjer najti nobene napake. Dolenjska cesta ima, kakor vsa periferija mesta, izmenični lok jakosti 220 voltov. Monterji so z'u-traj enostavno pretaknili oljnato preMkalo — m hič je gorela. Ponoči je morala nastali najbrž kaka motnja, morda je kak pobalin vrgel kamen na vod in tako prekinil lok. Ob tej priliki pripominjamo, đa bi bUo zelo dobro, ko hi stanoval kak monter v magistralni hiši. da bi bil vedno pri roki, kadar nastane ke kakšna motnja na električni napelia-vi. Sedaj stamujejo mestni monterji zelo daleč. Izkušnja pa kaže, da motnje na električni napeljavi tudi v bodočnosti niso izključene. Zato: dajte monterju stanovanje na magistratu! Kakor čujemo, je eno stanovanje na mag'stratu prazno in smo zelo radovedni, če ga bo dobil monter.
O Palača »Grafični dom« na vogalu Miklošičeve in Masarvkove ceste našlo napreduje, dasi je vrr,..i/l,Vin nriwl'i 5/. te ured dobrim mesecem. Zi-
pa že pritiskajo iz gozdov in parkov v obližje hiš in vrtov ter kliče, o po hrani. Torej:- postavite jim povsod dovolj krmilnih hišic, napolnjenih s hrano, da ne bo žival zdaj v zimi stradda. I 0 Ukradeno obleko je imel iih sebi. V neko gost'1 no v Medvedovi ulici je prišel v ponedeljek zvečer lepo oblečen Bosanec. Njegovi tovariši so se začudili, kako du je tako lepo obVčcti, eden pu mu jc pogledal tudi na čevlje. I Tako jo spu,znal, du so iiili ti čevlji pred kratkim ukradeni drugemu Bosancu. Obvestil je o telil stružn/ku, ki je elegantnega Bosanca u rotiral. I/kazalo se je, <la je bila tudi oblek« in sploh vse, kar je imel Bosanec nu sebi, pred dvema dnevoma iikr*rdeno drugemu Bosancu, namreč Melmnedu Hnr.iniaiioviču. Aretii-! ram Bosanec jo neki Iluseiii Ros'ć. Povedal je, <I« jo kupil obleko zu 130 Din od nekcg« mladega fante. Izkazulo se je, da jc to res. Bosanec je namreč kupil obleko od mladega vlomilca Henrika Sujet«, o katerem smo poročali. da jc bil v nedeljo ponoči zasačen pri vlom« v Vevčah. Saje in njegov še neizsledeni tovariš sta namreč vlomila pri 1 luirimunoviču In ui ti odnesla obleko ter jo takoj linto predalu. Aretirani Bosanec ltosič je oran gotovo vedel, du je bila obleka nekje ukradena, pu jo ie vseeno kupil. Zato ga je včeraj poKciju izročila sodišču, pred katerim se bo zagovarjal l;adi soudeležbe pri tatvini.
0 Copate vlomilsko blago. Čudno odkritje je napravil v invkn jeni železničar Peter Žvu-gin v ponedeljek zjutraj v jarku blizu šte-panjskega mostu. Našel je tam namreč cizo, ua kateri je bil večji zaboj. V zaboju pa je b,;lo vse polno različnih liovMt coint. O svoji najdbi jc obvestil stružireo, ki je c.'zo in zaboj zu -časno spravila. V zaboju je bilo 121 copat. Policija je k muhi ugotovila, da so con-ute in zu-j boji last sejniuriee Marije Novakove, ki ima svojo barako na Vodnikovem trgu. T« je t>o-vcdula, da so ji neznani tatovi ukradili: /.uboj i/, barake \ noči od 16. na 17. t. m. Neznani kitov i sc> zaboj najbrže skrili v jarku, odnesli pu so "it parov eooat in nekaj drne h malenkosti v skupni vrednosti 1145 Din. C iz a pa je bila last druge sejniuriee, namreč Angele Me.kin-eeve. Tatovi so si namreč olajšali' delo in so ukradeni /.uboj lepo naložili kar na vo//čeik in ga odpeljali. K sreči pa je vsaj večji del ukradenega blaga rešen lustnicv
0 Javna dražba zarubljenih predmetov bo dne 22. novembra 1930 od 9 dopddne d -'.ie pri mestnem načelstvu v Lubljani, Mestni trg št. 1-1. — Več na tazglasu, ki je nabit na mestni deski.
Maribor
Kranj
CHV^JUi UIIHV1	tr * — ------......
vidi, gre delo ob zadostnem delavskem materialu in količkaj ugodnem vremenu kaj naglo naprej.
0 Regulacija Gra'aščice počasi napreduje in izgleda, kakor bi se bil donel- že posušil Ali bi ee ta akcija ue dala malo pospešiti? Tudi razsvetljava ob vodi bi smela bili boljša, ker lista cesta 7. Emonske ob vodi dalje ni ponoči brez zadostne luči nič kaj simpatična — vsaj zn veliko večino ljudi. V praksi izg'eda vsaka stvar vse drugače kot v tecriji. Gradaščica pa cd KoleziV proti mestu zdaj kar kriči po pospešeni regu'aciji. Ali menite, da ne?
0 Slavni Španski viePnist Manen Juan, ki je danes eden izmed največjih svetovnih goslačev, koncertirn v Ljubljani v sredo . dne 3 decembra t. 1. ob 20 v veliki dvorani hotela Union. Manen uživa svetovno slavtf. Ta koncert je njegov prvi koncert v našem mestu, zato opozarjamo naše koncertno občinstvo na lo izredno priliko Na programu so Beethovnove, Paganinijcve, Sohuberlove in Mnnenove skladbe. Podrobnosti objavimo prihodnje dni. Vstopnice bedo v predprodaji v Matični knjigarni od jutri dalje.
© Postavite jim krmilne hišice! November gre h koncu, ličja hranit pa tudi. Lepega jutra borno vstali in ugledali skozi okno sneg; mraz se itak že plazi in lazi po Ljubljani in okoli nje Tiči pevci
Tragedija avtomobilske nesreče po 15 mesecih. Dne 28. novembra bo preteklo 15 mesecev, ko je. na mostu v škofji Loki Jelovčan ml., doma iz Trate v Poljanski dolini, z avtomobilom povozil Leopoldu Hafnerja, posestnika in mesarja iz Sr. Bitnja št. 33. Vozilo mu jc šlo čez truplo, toda ranjeni Hafner je več kot eno leto z železno odpornostjo kljuboval pri nesreči zadobljenim poškodbam. Po silnih mukah in trpljenju je podlegel pretekli četrtek dopoldne in so ga v soboto pokopali. Zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka. Teče pa spor sedaj že od dneva nesreče dalje, kdo, kdaj in koliko odškodnine bo plačal lastnik avtomobila prizadeti rodbini. Poškodovanec je še v življenju zahteval vsoto do 80.000 Din. Krivda av-tomobilista je s pričami dokazana, gre pa za to, ali je Hafner umrl zgolj radi zadobijenih poškodb pri nesreči, ali je bila vzrok smrti še kaka druga jjolezen, in zato, kako visoka bo odškodninska vsote. Zato sta se že vršili dve obravnavi in teče pravda že eno leto, toda do razčiščenja in rešitve pravde še ni prišlo. Razumljivo je, da je sedaj smrt Hafnerja položaj za Jelovčana poslabšala, ker je družina izgubila svojega vzdrževateija in bo v slučaju prisojene vzdrževalnine denarna vsota precejšnja.
S I. prosvetnega večera. Banski konservator g. dr. Fr. Štele je v svojem zanimivem predavanju ilustriral uspešno umetniško udejstvovanje treh generacij Lajerjeve rodbine, katere najizrazitejši in najodličnejši zastopnik in član je bil Leopold Lajer, od katerega se nahaja več prav lepih slik v Kranju in okolici. Skozi tri rodovine je v Rožni ■ ulici v Kranju stanovala rodbina Lajerjev, ki so imeli izborilo slikarsko delavnico. G. konservator je ocenil in poudaril obePžje kulturne vrednosti in delovanje te slikarske delavnice v pretekli dobi. V svojem predavanju se je tudi dotaknil slikarjev Kremser-Schmita, ki je idejno in motivno vplival na Leop Lajerja. dal;e Mencingerja in Ek-gartnerja. Na razstavljenih slikah, ki so bile deloma od Lajerja, deloma od drugih slikarjev, je g. dr, Štele pokazal lepoto slikarske umetn'osli. Od { Lajerja je najlepša slika Kristusovo rojstvo, ki visi na hodniku župnišča v Kranju. Poudaril je tudi znamenitost kranjske župne cerkve, ki je ena izmed najbolj tipičnih stavb pozne gotike v alpskih deželah. G. konservatorju smo bili za zanimivo in poučno predavanje prav zelo hvaležni.
Vprašanje petdnevnega pouka ua tukajšnji osnovni šoli. V pojasnilo dopisa pod gornjim naslovom ugotavljamo, da med nami starši ni glede poldnevnega pouka nikakega boja, pač pa smo se že večkrat obrnili na kr. bausko upravo s prošnjo, da nam pusti vsak popoldan deco, da se odoočije, j se pri dnevu uči in spiše svoje naloge. Ob solnčnih dneh se pa navžije svežega zraka in ne smradu ne-higijenične stare šole. Starejši otroci tudi že lahko pomagajo doma in nadzorujejo mlajše bratce in sestrice, ako so starši zaposleni izven doina. Da pa res ne bo kakega nesporazuma, dajte nam staršem priliko za glasovanje. Ce se je poldnevni pouk ob-nesel po vseh modernih državah in se dejansko vrši po mestih, samostanskih šolah, privatnih zavodih v naši banovini, četudi itnajo dovolj učnih sob na razpolago, zakaj bi edino naši otroci nc zmogli tega? Ako torej tolika tnnožina učiteljstva in zdravnikov odobrava poldneven pouk, je gotovo pedagoško in zdravstveno utemeljen, ln če nadalje zakon dovoljuje poldneven pouk iz zdravstvenih ozirov, potem kranjska šola naravnost kriči po njem. Razloga glede postooanja otrok in poznega kosila zanoslenih očetov tudi ne držita. Kdo pa nad-zortre otroke ob četrtkih in sobotah popoldne, dalje pred drugo in po četrti uri, ko so pa vendar delavci zaposleni od 1 do 6 zvečer? Otroci delavcev, ki obiskuejo gimnrzijo, so tudi šele ob 1 prosti. Starši dalje ne želimo, da se število učnih ur skrajša in s tem ne računamo, pač pa naj se vpo-rabi za to četrtek. Sicer je pa razdelitev ur jako ugodna in ne bo otrok niti v nižjih razredih preobremenjen, zlasti ker so zadnje ure itak določene za lažje predmete, kakor je razvidno iz urnikov otrok. Kakor pa pravilno trdi dopisnik, se je ozirati le na otroke in njih zdravje, vsi drugi oziri naravno odpadejo. Upamo, da je s tem zadeva vsem krogom dovolj pojasnjena in nu'no prosimo mero-danc oblasti, da našo prošnjo čimpreje iu ugodno rešijo. — Prizadeti starši.
Kdo je mrlič?
V uedeljo zvečer so ga pripeljali v mariborsko bolnišnico, oddali ter odšli; ves čas je ležal v nez. vesti, dokler ni včeraj podlegel poškodbam, ki jih je bil zudobil ob padcu s podstrešja šest metrov globoko. Sedaj lezi v mrtvašnici; kdo je? Nobene legitimacije, ničesar, kur bi omogočilo ugotovitev identičnpHti. Baje se, piše Andrej Puh in je iz Šenkovca pri Slovenski Bistrici; preko sedem krt-žev bi mu lahko brez nudaljnega prisodili. Danes ga bodo pokopali na magdalenskeni pokopališču.
it
Mariborsko gledališče. (Gostovanje M. Micli-love). V soboto ter v nedeljo popoldne je gostovala kot Marica v Lcharjcivein iškrjanč-kove.ni ga ju : gdč. Milku M i e li lova, operetna subreta pri raznih jugoslovanskih gledališčih. Priznati je treba, da razpolaga Vl/.cli-lova /. odlično i/.vežbaniin glasom in dicikajšnjo odrsko rutino: tiste .izraivnovešenosti ter enakomerne izdeluuosti. ki odlikujeta našo protago-nis'.ikr. P. Udov i če v o ob vseh njenih nastopili, pa pri. Mielilovi nismo mogli ugotoviti. Ob nasUviu .VI. Michlove pa st« sc sprožili dve vprašanji: gostovanju in — praznega teatra. Gostovanju naj bi sc ne vršila v prvih mc-sec.ili sezone, anvpuk naj sc v sm;'.slii obče razumljivih gledaliških tradicij premaknejo v zaključno fazo drugega sezonskega polletja: za omenjeno gostovanje sicer ne prihaja to to!:ko v pošte v, ker je gdč. M.'riblova v easn obolelosti gdč. I'. Udovičevc bila prav dobrodošla. Vendar pa se jo izvršilo povabilo h gostovanju, ko o kakšni obolelosti še ni moglo biti govora. Zato je bilo treba s poudarkom opozoriti nn obče veljavne ter obče razumljive tostovanjske občaje. Pokazalo pu se je v soboto in nedeljo (popoldne iu zvečer) ob zevajoči praznoti gledališča nekaj, kur daje misliti vsem prijateljem. Potemtakem tudi ob dorzdevnih atrakr jali ne moremo več riskirati dzvenabonnuinskili predstav; tega \ preteklih sezonah ni bilo. Kje tiče vzroki? Zvočni film, nesrečen izbor operet kakor so n. pr. sšker-junčkov gaje in >Lut.ka«? Ali nemara kaj drugega!' Vsekakor bo treba pristopiti diagnozi oč tno bolezenskih pojavov. Datum je bil- 14. iti 13. I uka j sc bržčas ni skotilo zlo. ki prinaša gledališki blagajni občutne udarce.	—c
□	Duhovniška (retjeredniška skupščina ima jutri ob pol 10 v frančiškannskem samostanu svoj redni sestanek.
□	V Jugoslovanski strokovni zvezi drevi ob pol 20 predavanje o delavskem gibanju v slovanskih državah. Delavci in prijatelji delavstva iskreno vabljeni.
□ Smrtim kosa. V starosti 00 let je umrl Alojzij Krajnc, delavec v kurilnici drž. žel., Frankopanova 12. Pogreb bo jutri ob 15 iz mrtvašnice na mestno pokopališče v Pobrežju.
□	Božični bazar s čajanko priredi tudi letos dne 1 .decembra v veliki unionski dvorani podporno društvo za revno učence. Gospe in gospodične, toli iznajdljive v dobrotni ljubezni, se naprošajo za prispevke v raznih predmetih, ki se ob taki priliki dajo vnovčiti za olajšanje bede revnih otrok. Vsaka malenkost je dobrodošla. Kventuelni darovi /. naslovom naj se izročijo šolskemu slugi v dekliški meščanski šoli v Cankarjevi ulici (na dvorišču) ali v \V6gerjevi trgovini v Slovenski ulici.
□	Zaključne predstave -»Kapelama Dreyfus;i-bodo danes v Grajskem kinu. Kdor še ni videl krasnega zvočnega filma ...
□	Mohorjeve knjige so prišle. Dobijo se pri posameznih župnih uradih.
□	Zaboden... V Prinčičevi gostilni v Hotinji vasi so bili zbrani fantje iz domače in sosednjih fara; šlo je kakor po stari navndi: besedovanje, hrušč in trušč, gnječa, spopad. Sredi gnječo se je zrušil na tla zaboden v vrat 21 letni čevljarski pomočnik Avgust Walle; poškodba je precej nevarna in so ranjenega \ValIeta prepeljali v mariborsko sjdošno bolnišnico.
□	Mariborski rezervni častniki imajo v so-I bolo <lne 22. t. in. ob 20 v lovski dvorani pri »Orlu :
prijateljski sestanek; vabljeni so vsi rezervni častniki z rodbinami, takisto vsi prijatelji organizacije.
□	Mariborski strelci v zimski sezoni. Mari-j borska oblastna strelska družina bo za svoje član-! sivo in mariborske lovce prirejala v zimski sezoni I redne strelske vaje z malokalibrsko puško v Na-I rodnem domu (kegljišče). Prva vaja drevi ob 20.
□	Požar v vojaškem skladiščil. Včeraj ob še-I stih zjutraj se je vnela na doslej neugotovljen način slaina ob vhodu v vojaško skladišče ob železnici; na mesto požara so takoj prispele požarne brambe iz Maribora, Pobrežja in Razvanja. ki se jim je posrečilo, da so po enournein gašenju pre-
j prečili nadaljnje širjenje požara. Pogorela je vsa slama, vezna vrata in stanovanjska vrata. Tri ženske, ki so se nahajale ob času požara v prvem nadstropju in ki niso mogle najti nobenega izhoda, so gasilci potom lestve spravili povsem nepoškodovane na varno. Škoda se računa na 6000 Din. Domneva se, da jc nastal požar radi tega, ker je kakšen nepreviden pasant vrgel ogorek cigarete na tla in je veter zanesel ogorek v slamo, radi česar se je potem vnelo M) bai slame, nakopičene v veži in na skladiščnih hodnikih.
□	Ce ne r. nožem pa s — kolom. 48 lelncga viničarja Avgusta Brega je v cerkniški občini pričakal nekdo s kolom v zasedi, navalil nanj ter mu
. prizadejal tako občutne poškodbe, da so Brega morali odpremiti v mariborsko bolnišnico.
□	Pod voz je padel 39 letni viničar Rujjert j Fras iz Zavrčit 95, ko je obračal voz listja; pri tem
mu je šlo kolesje preko desne nogo ter mu jo strlo. Občutno poškodovanega Frasa so pripeljali v mariborsko splošno bolnišnico.
□	Najprej ga je s kolesom podrl na tla, potem pa še pretepel. Je to 22 letni mesarski pomočnik Josip K., na laterfpe ški ce.ti je s svojim kolesom podil na tla delavca-invalida Ivana 'Горо-lovca, nato ga pa na tleh ležečega še premiikastil. Jožeta K. so pasanli oJvcdli na straža <50, kjer so Jožetu zaplenili ko o, dokler se ne izkaže, kdo je pravzaprav la Jože in da-li je res Jože K. kakor zatrjuje.
Q Na delovnem trgu. Zaposl tcv dobi preko tukajšnje posredovalnice dela: 12 hlnpccv, 16 vini-багјелг, 1 mizar, 3 pol . ki de'avci, 7 čevl ar;ev, 6 kro^ačev, 1 mlinar, 1 foteg af, 1 slu^a, več vini-ccv (mizarske, »-odaiskc krojaške, čevlja ske, pekovske in natnkarske obrti), nada'je več sobiiic, I služkinj, pomoinih delavk, 4 pMiljke, 1 vzgoj te-ljica, 1 šiviljska ter 1 tr^ovika vaij in.ka. — V č'su od 9. do 16. t. m. je iskdo zapo IVve 115 moških ln 66 ien.sk, službenih mest je bilo prostih 129; delo je dobilo 128 brezposelnih, 79 jih jc odpadlo; koncem tedna jih je ostalo še 523 v evidenci,
U Irenchconti. usnjeni jopiči, zimski plašči. Hubertus-plHtči. snežni čevlji lil snežni škornji. gtiloše. čez 300 vrst krzna, knkor ludi vso mn-nufnkturno blago na obroke, L. O r n i k . Mnri-I bor, Koroška 9.
□	Avto se je vnel pred Spatz*kovo kavamv na Aleksandrovi cesti trgovcu F. Roškarju iz Ruš in sicer pri »kurbljanju«; s pomočjo nekega i Mehanika je ogenj, ki je objel motor, poigasil. Firbcev je bilo seveda v trenutvku vse polno naokoli. Razen na motorju ni bilo nobene škode.
□	Nič kaj priporočljivega spremstva je bil deležen čevljarski pomočnik Jernej D. v ponedeljek zvečer; pridružila se mu je onstran drž. mosta Ciliika Š. ter ga spremljala s primerno ljubeznivost;:) do bivše jahalnice v Jezdarski ulici 8; tukaj je na dvorišču začutil D. nenadoma močan udarec s topim orodjem, da je v krvi ter nezavesti obležal na tleli do ene zjutraj; ko se je zavedel, je mogel ugotoviti, da ni o Ciliki ne duha ne sluha — in prav tako ne o srebrni uri z verižico ter novi listnici z vsebino 300 dinarčkov. D. si ije moral poiskati zdravniAko pomoč.
□	V Dobrovcih na Dravskem polju so si ta-mošniji člani strelske družine izvolili sledeči odbor: Janez Kline, predsednik; Lud. Promberger, podpredsednik; Lrvin Tušek, tank; Franc Kaspar, blagajnik; Štefan Kline, gospodar; Janez Fras, Stanko Svenšek, Anton Godec, Anton Kirbiš in Matija Breznik odborniki.
П Vsega priporočila vredna učiteljiščaica bi si v Težkem gmotnem položaju rada pomagala z inštrukcijami. Naslove sprejema- uprava na Koroški cesti 1,
□	Meljski hribi se krušijo. V ponedeljek se je zopet kamenje Meiljs'kega hriba od'krušilo v veliki meri, da je zadelalo Št. Petersko pot in da so morale kmetice in mlekaricc po bližn cm ovinlku v Mariibor. Očiščevalna dela so v toliko napredovala, da se je z včerajšnjim dnem prome-t lahko neovirano vršil v normalni r.ieri.
□	Činogorski kmetovalci v Mariboru. V ponedeljek zvečer je prispelo v Maribor, na svojem potovanju po naši državi 38 kmetovalcev iz zetske banovine. Na glavnem kolodvoru sta jih pričakovala ravnatelj P r i o 1 ler kmetijski referent Zupane. Ogledali so si vinarsko in sadjarsko šolo, dalje štajersko sadjarsko zadrugo, vinarsk'- šolo v Ptkrah in tvornico za dušik v Rušah. Obedovali in večerjali so pod goslolubno streho vinarske i* sadjarske šole. Ponoči pa so se vrnili domov.
Celje
& Na prihodnjem prosvetnem večere, ki
so vrši v ponedeljek dne 23. I. tn. predava življenje-pisec dr. Jan. Ev. Kreku (,'. prof. Ivan Dolenee iz Ljubljano o velikem našem evangelistu. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. Poskrbljeno je za zanimiv okvirni program. Kupite vstopnice v predprodaji v Prosvetnem tajništvu. Vstopnice, ki so bile nabavljene za prošli prosvetni večer, ki je vsled nesporazumu •/, g. predavateljem odpadel, veljajo za ponedeljek dne 24. t. m.
0 Zopet ukradeno kolo. Mehaniku g. Rojcu v Prešernovi ulici je dne 15. I. m. nekdo ukradel iz veže hiše, v kateri ima prodajalno, med 14. in 10. uro njegovo kolo znamke Riksi . štev. 196.883. Kolo ima tri zavore, zadaj rdečo luč in posebnoat, da so pedali iz gumija.
0 Čigava je avtomobilska ura? Pri neki aretaciji dne 5. oktobra I. 1. je bila med drugim zaplenjena |>o tukajšnji policiji aretirancu ludi avtomobilska uro, o kateri je aretirknec. izjavil, da jo je kupil v Belgradu. Iz Belgrada došlo poročilo o takem nakupu ifčesar ne ve. Verjetno je ura izginil^ kakemu tukajšnjemu šoferju. Kdor bi jo pogrešili: naj se zplasi pri celjski policiji.
& V Vojniku pri Celju priredi v nedeljo dno 23. I. m. ob 15. uri tamkajšnji fantovski odsek Kal. prosvetnega društva v posojilniški dvorani gledališko predstavo z uprizoritvijo 5 dejanske drame Bele vrtnice .
Državni krajevni zaščiti dece in mladine v Celju je darovalo društvo Slovenskih trgovcev 500 Din namesto cvetja nu grob g. Petru Majdiču, za kar se odbor prisrčno zahvaljuje. Lepo in primerno je društvo počastilo spomin blagopo-kojnika s tem. da je zaščiti naklonilo znesek, saj je bil rajni ustanovni član našega društva.
Piuj
Mala kasarna postala mestna last. — Minister pravde je te dni odobril zamenjalno pogodbo med mestno občino in pravosodnim ministrstvom, po kateri je me.s na občina p evzala v last prostor bivše male kasarne za pioš.i ko cerlkvijo, državni uprava pa je v zameno oddala kazensko sodišče z je-tnišnico. Ta zamenjava se je izvršila v tem mesecu. Mestni župan se je ministru osebno zahvalil za to, kar je gospod z zadovoljstvom vzel na znanje.
Poroke, V nedeljo popoldne, 16. novembra so v ptujski mineritski cerkvi zvezali več parov; vse kaže, da je advenl blizu. Med mlade poro-čence so prišli: Kostanji-.', ec Jožef, posestnik-želar v Markovcih in Popovšek Roza iz Spuhlje, Emer-še-č Anion, posestni.k-gorman v Gradišču v Halozah in Kralj Veronika iz Velovljaika. — Žel. ključavničar Arnoš Alo'zij iz Rogoztrce je vzel Simo-nič Otilijo, županovo hčer v Brstju. Vsem srečna leta!
Črna zastava pri Župančiču ie mestu v nedeljo oznanila, da se je od nas poslovil g. Brenčič Andraž, posestnik in bivši krčmar v Ptuju. S tem ie zazijala praznina med najstarejšimi, saj jć pokojnik šel že nad svoje 86. leto. Umrli je bil stric sedanjega ptujskega župana g. B enč'č Mihaela in drugih Brenčičev — uglednih meščanov v Ptu-ju. Naj v miru počival
Ljutomer
Sm-tna kosa. Umrl je g. Franc Milialfč, posestnik in gasti'ničar v Stročii vasi, star 74 let. V ponedeljek smo ga v bpem sprevodu spremili do groba. Preostalim naše iskreno sožajje.
Veliko tombolo smo ime!: preteklo nedeljo f Katoliškem domu. Nismo imeli vsi sreče, četudi ic bi'o nad 300 dobitkov. To je šment, ko jc pa bilo kart še več. Glavno tombolo, dva plemenska prašiiia, je dobil g. Feikonja, vin;č?r v Slamnj.vku. Mu bosta prav prišla.
Regulacijski načrt mesta se ić na zadnji občinski seji izrodil v delo g. inž. Zupancu iz Ljubljane, kot najnižjemu ponudniku. Podrobno pogodbo z njim »klone regulacijski odsek.
Meškovo dramo »Pri Hrastovih« uprizori Prosvetno društvo prihodno nedeljo, dne 23. t. m. popoldne v Katoliškem domu. Pridite, ako hočete videti izvirno slovensko odersko delo. Okoličani vabljeni, posebno Tomaiovčani, domovina pisatelja.
Koroška Bela
Danes ie onozariamo na velezauimivo pre
davanje g. prof. Janko Mlakarju iz Ljubljane jO potovanju po Sredozemskem inorjut, ki se bo vršilo v nedeljo 28. t. tn. ob |к>1 4 popoldne v dvorani KPI) na Koroški Beli. Predavanje bodo po-jaanievado skioptične sli k a

Tovarišev iščemo . •.
Kulturni obzornik
Mesto Lyon z gričem t-ouiviere, k]er se |e udrla zemlja. Pšica kaze katcdralu sv.
sredi porušenih hiš.
Morje kot žabji grob
V pozni jeseni tako pripoveduje Alfred Brust — ko padejo ponoči prve slane, tedaj se pripravi na zimo vse, kar leze ino gre. Miši in črvi se zarijejo globlje v zemljo, zakasnele ptice selivke se podvizajo proti jugu. Zabe iščejo pripravnih zimskih zavetišč in lezejo v vodnih duplinah in luknjali globlje in globlje.
To je čas, ko se odigravajo ob morjih grozotni prizori. Morska voda je toplejša nego po rekah, jarkih in jezerih. Ogromne vodne mase se le počasi ohlajajo. Kdo je to povedal žabam ialeč v notranjosti kopnin? Kakorkoli že — žabe so zvedele za to, vedo za to. In tako se žabji milijoni odpravijo na poi do tega čudotvomega morja, ki jih neodcljivo vabi s svojo toploto. S tako žilavostjo in vztrajnostjo romajo, cia ji je težko najti primere. V notranjosti obsežnih pokrajin, kjer potujejo žabe še razpršeno, jih ni veliko opaziti, teda v bližini merja narastejo žabje rajde v nepregledne množice, kakor Ic-mingi na visokem severu, ki jih tudi usodna naravna sila žene proti morju, v katerem najdejo svoj grob.
Tudi vse te ogromne žabje armade gredo naravnost v smrt. V milijonih in milijonih jih je videti te jesenske dni, kako skačejo v morje. Dolgo pot imajo za seboj; najhujše jib čaka na obali, kjer morajo čez obsežne pasove mivke, ki je ponekod nagomilena v cele griče. Pesek se oprijentlje sluzastih žabjih teles, tako da so videti kakor premikajoče se peščene grudice. Velik del živali obnemore tu in pogine, ostale se pomikajo dalje na neznan ukaz, dokler ne dospo do toplega vodnega elementa. Od Kic-la do I laparande je morska obal pokrita z mi-ljardami žab. In sedaj se začne borba za morske globine.
Trdo in neizprosno grnte valovi proti obali, se odbijajo, umikajo nazaj, zbirajo nove moči in se potem kakor vodne gore znova zaganjajo ob obal. Tem valovom skačejo žabe nasproti, nastavljajo se, tla jih morje vsesa vase. Toda kaj, ko jih naslednji val trešči nazaj na obal! Človek bi mislil, da bodo tako poučene živali bežale od morja proti kopnemu. A ne! Vse streme nazaj v morje in skačejo' valovom nasproti — vedno zopet in zopet, dokler jih ne zmelje v kašo in ne obdrži večno delavni proti. Kolona za kolono gre tako v smrt — preko trupel ostalih, noč in dan, sekundo za sekundo... Vedno nove vrste prihajajo in se z zadnjimi močmi poganjajo valovom nasproti. Vsa obal ie posuta z zmečkanimi žabjimi telesi.
nikjer ni mesta za korak. A vedno nove trume prihajajo in se poganjajo v morje kakor krdela v boju na življenje in smrt.
Niti ena od vseh miljard žab se ne otnie smrti, niti ena žaba spomladi ne zleze iz morja. Vse najdejo tu svoj konec. Vrane imajo gostijo in utrujenim napol mrtvim živalim kljujejo iz glave oči! In jate galebov se vrešče dvigajo in padajo nad grozotnim prizoriščem naravnega pokolja ...
In prihodnjo jesen zopet. .. Kakor že tisoče in tisoče let!
Zona nas stresa nad neizprosno silo, s katero se narava o t resa svojega preobilja
Ferdinand vicomte de Lesseps, ki je zgradil Sueški prekop, je bil rejem 19. novembra 1805., in prazau.e sivet da.nes njegovo 125-letnico.
Božič na obroke
Danes so v neznatni manjšini ljudje, ki morejo vse sproti plačevati v gotovini. Trgovina bi zastala, ako 'bi bila navezana samo nanje. To bi se seveda poznalo tudi v industriji. Zato se je v gospodarskem življenju vseh narodov silno razvil obročni sistem: večina ljudi kupuje vse svoje potrebščine na obroke. Celo taki, ki imajo denar, se poslužujejo obročne kupčije, ker se denar v manjših zneskih nekako lažje pozabi, vrhu tega jim ni treba načenjati glavnice v banki alt hranilnici. Kakor poroča neki berlinski list, so berlinski trgovci z uspehi obročnega sistema zelo zadovoljni in nudijo kupcem kar največji kredit. Vendar pa ne gredo tako daleč kakor v Ameriki, kjer se ljudje po obročnem sistemu zadolžujejo za deset let naprej. Nakup mora biti vedno v sorazmerju s kupčevimi dohodki. O lanskem božiču se je poslu-žilo obročnega sistema približno 80.000 Ber-linčanov.
Železna deva"
razkrinkana
Nove stavbe: V Madridu se je podrla še nedograjena osemnadstropna hiša in pokopala pod seboj тебје Število delavcev. Doslej so izvlekli izpod razvalin oisem mrtvih.
Na gradu v Niirnbergu imajo »kulturno-zgodovinsko-kriminalistično zbirko«, v kateri je bila -Železna deva najprivlačnejša točka za naivne Obiskovalce. To je bil lesen, votel ženski lik, ki se je odpiral. V notranjosti je bila >deva« obita z železnimi ploščami, ki so vse strčale od ostrih žrebljev, na katerih so se še poznali krvavi sledovi... V to mučilno pripravo so postavili žrtev in ko so vrata zaprli, se ji je na stotine žrebljev zasadilo v telo ... Žele/Jia devac je izvirala baje iz 15. stoletja. Marši kak obiskovalec se je spričo nje zgrozil nad strašnim srednjim vekom. Mnogi so pa dvomili nad njeno pristnostjo in se je o tem tudi v javnosti vodila ostra debata. Nedavno je umrl lastnik gradu in zbirke, ki je v oporoki oboje volil mestni občini. Ob tej priliki je prišlo na dan, da je bila »Železna jungfrava« potvorba in da sta jo leta 1867 napravila po naročilu neki tesar in kovač v Ei-baehu pri Niirnbergu. Tako je še ene laži o srednjem veku konec: o »ličnem mučilnem orodju ne omenja nobene besede noben zgodovinski vir.
O priliki socialističnega kongresa so katoličani nekega francoskega mesta nabili polno letakov sledeče vsebine: »Iščemo socialistov in komunistov za negovanje gobavcev, jetičnih in drugih bolnikov z nalezljivimi boleznimi; dalje za vzgojo domačinov v Novi Zelandiji, za od-gojo Eskimov in za civilizacijo kanibalov — brez zavarovanja proti nevarnostim in brez honorarja ... Ni znano, če je imel ta oklic kaj uspeha, kajti marksisti prepuste taka mesta rajši katoliškim misijonarjem.
Zakaj ljubite svojo ženo?
Neki berlinski list je razpisal anketo o vprašanju: Zakaj ljubite svojo ženo?« Od 400.000 moških, na katere je naslovil svoje vprašanje, je dobil samo deset odgovorov! Ti se glase v glavnem tako-le: ~>Zato, ker me priznava za svojega ul-azovalca ...« »Zato, ker stori vse za mojo udobnost...« »Zato, ker je dobra gospodinja in mati...« »Zato, ker mi v vae.ni pritrdii...« »Zato, ker skupaj gojiva šport, zna plesati in vzbuja na vseh odličnih prireditvah s rmjo eleganco pozornost...« »Zato, ker tni je teko vdana...« : Zato, ker brez nadaljnjega priznava, da sem v vsem večji od nje..л -Zato, ker vse poravnava, pomirjuje, ureja ...«
Japonski zunanji minister baron Šidebara je namesto ranjenega Hamagučija prevzel začasno ministrsko predsedstvo.
Kralj
j ce Elizabete se je lotil...
Dr. Inge, dekan katedrale sv. Pavla v Londonu in sloveč anglikanski pridigar, ki se veliko peča z evgeničnimi vprašanji, je v zadnji številki Revije za evgtnikoc nastopil s trditvijo, da angleška kraljica Elizabeta ni bila hči svojega >očeta« Henrika VIII., marveč kdo-sigavedi čegava. Zato tudi ni imela pravice do angleškega prestola. Do tc svoje trditve je prišel dr. Inge na zelo enestaven način: primerjal je sliko Henrika VIII., s slikami »njegovih« otrok in ugotovil, da imata njegove poteze pač poznejša kraljica Mary in kralj Edvard VI., da pa predstavlja Elizabeta č sto drug tip. Po njegovtm mnenju ni bilo v Elizabeti niti kaplje tudorske krvi, marveč jo je spočela Ana Boleyn v grešni zvezi — s kom, to je vprašanje. — O Ani Boleyn je znano, da jo je kralj tajno poročil januar,a 1533., a septembra istega leta se je potem rodila Elizabeta. Zgodovinsko je tudi ugotovljeno, da je kralj kasneje obdolžil svojo ženo nezvestobe in dal vse moške, na kat:re je letel sum, ob-glaviti. Listin o tem procesu pa do danes še , niso našli, nihče ne ve, kakšna je bila resnica. ; Angleška javnost proti nedokazanim trditvam dekana Inge-a viharno protestira.
Major Pabst, generalštaibni načelnik avstrijskih ; Heiimvvehrov, ki ga je bila Schobrova vlada iz-j gnala, a se je z dovoljenjem sedanje vlade vrnil iz Italije v Avstrijo, k,jer so ga slovesno sprejeli.
Proti mrtvici
Mrtvica (nekateri pravijo napačno po nemškem »spalna bolezen«) je bolezen, ki jo pro-vzroča ubadanje neke muhe »Tsetse«. Cele pokrajine v Afriki so radi te bolezni brez prebivalcev. Človek, ki je bil pičen, spi in spi, hira in se vlači okrog kakor mrlič, dokler ga smrt nc reši, — Misijonarji so ugibali, kako preprečiti i to nesrečo. Drugega sredstva ni bilo, kakor da ' so golazen uničevali, kar se jim je deloma že posrečilo. Zadnji čas so pa zdravniki iznašli tudi neko zdravilo, ki je imelo ugodne uspehe.
Pismo iz Belgrada
Belgrad je v zadnjih letih poleg Pariza postal menda najaiktivneje središče ruske emigracije. Vrsta prosvetno kulturnih institucij govori o tem. Zelo občuten je priliv in vpliv ruske ume! nosi i na preslolniško gledališče. Posebej še v operi ш ba-jetu. V drami pa se Rusi v Belgradu samostojno razvijajo. Nedavno je oddelek njih hudožestvenecia teatra, katerega stalni sedež je s-edaj Belgrad, žel mnogo pohvale za novo vprizoritev Gogoljevega Revizorja«. Samo kronistično omenjam, da je isti Hudožestveni teater pred kratkim proslavil desetletnico udejstvovanja izven svoje doinovine. Pravkar gostuje na jugu države, v prihodnjih dneh pa pride v Novi Sad in Osijek. Za 15. december pripravlja premijero s Bele armije znanega Bulga-jiova, ki so jo boljševiki prepovedali.
Nič manj ko v gledališču se emigrantski KUsj udejstvujejo tudi v časnikarstvu (Ksjunjin, Zaha-rov) pisateljevanju in znanstvenem delu (Pogo-din itd.). V prestolici izhaia »Ruska biblioteka*, v kateri je do danes izšlo čez dvajset del znanih ruskih emigrantskih pisateljev (Merežkovskij, Ro-mizov, Kuprin, Baljmont, Amfiteatrov, šmeljov, Zajcev, Čirikov, Bunin itd.). Nedavno je v isti seriji izšla zelo pohvaljena zbirka novel Borisa La-zarevskega z naslovom »Liza«. S. P. Melgunov je objavil obsežno (4 knjige) znanstveno studijo »Tragedija admirala Kolčaka;. Zelo zanimiv« publikacija emigrantskih Rusov v Belgradu je dvomeseč-nik /Ruski arhiv«, ki izhaja v srbohrvaščini. Zadnja (10—11.) številka, ki obsega 260 strani, prinaša meti drugim članke: Sodobna ruska grafika (N. Jelenjev) in Nova dela sovjetske književnosti (dr M. Slanim).
Te dni sta izšli prvi številki dveh novih revij. Prva je »Stoier«, druga »Kritikat. Prva je izključno glasilo mladih in več ko polovica v njej zastopanih imen je novih. Kritikam pa je nadaljevanje časojiisnega lista istega imena, ki je lani štiri-najs.dnevno izhajal v Belgradu. Poleg mlajših pišejo vanjo ludi najstarejši.
Knjige vSrpske književne zadruge«- so vsako-jesenska zanimivost belgrajskih književnih i;rogov. Letošnje kolo obsega naslednjih šest knjig: Pesme J. Jovanoviča-Zmaja (Djuliči i djuliči uveoci). Pri-povetke (Dinko Šimunovič), Uspomene iz delinj-slva (E. Renan), Pripovetke (lani umrli Veljko Mi-ličevič), Stvaranje države S11S (J. M. Jovanovič) in Vergilijevo knjigo (ki jo je oskrbel V. čajkanovič). Podrobneje spregovorim o knjigah, ko bodo izšle.
Zadnja (7.) številka zagrebškega književnega tednika »Knjiievne novineprinaša na uvodnem mestu zelo aktuelen članek, s katerim začenja anketo o knjiievnosti v naši srednji šoli. Članki se bodo nadaljevali. Pri tej priliki opozarjam, da je pred meseci g. prof. J. Šolar o približno istem problemu pisal v j-Slovencuc. Ponovno in vsestransko razglabljanje o tem perečem problemu na srbohrvaški strani moram iskreno pozdraviti. Omenim naj, da so »K. n.« zadnji čas prinesle nekaj zelo zanimivih Člankov (n. pr. o kajkavskih pesmih, o Meštroviču itd.).
Zbiratelj črnogorskega narodnega blaga, Mi-eun M. Pavitevit si je stekel širok glas. To z devetimi knjigami pod skupnim naslovom -•■Črnogorci u pričama i anegdotaina;, ki so razen prve (Belgrad, 1928) vse izšle v Zagrebu. Sedaj pa je g. Pa-viičevič objavil dvoje manjših brošur: CrnoRorke u pričama i anegdotaina (Novi Sad) in : Kako su postali moji Črnogorci« (Zagreb), ki so le dopolnilo vse zbirke Omenjam, da so 1'avičevičeve knjigo t«l strani kritike pretežno zelo ugodno sprejete. Pohvalno se je o njegovem delu izrazil tudi g. Gesemann.
K osi a N. Milulinovii je izdal knjigo »Likov! iz slrane književnosti«, v kateri je zbral dvanajst priložnostnih spisov o posameznih evropskih književnikih (Novalis, Schopenhauer, Leoj>ardi. Ma-caulay, Baudelaire, Carducci, Holz, Harl, Tulda, HofnianastliaJ itd.) Obljublja še nadaljnje knjige podobne vsebine. Doslej se je udejstvoval večinoma v pesništvu.
Zoran Domanovit je objavil zbirko novel •Otvorene kartec. Uspeh minimalen. Isto je ludi s knjigo novel »Naši ljudi«;, ki je le dni izšla v Skopjju (pisal K. Đordevii).
.4. It. Boglič se je v zbirki peemi »Crleži sa periferije« zelo stabiliziral in dokazal, da je pesnik, ki zasluži vsetranske pozornosti. Zlasti ugaja njegov čut za socijalne motive.
V	zadnjih številkah »Glasnika istorijskog društva< (Novi Sad«; so objavljeni sledeči članki splešno vrednosti: Slikarski zanal kod Srba u 18. veku (M. Kostič). Priloži proučevanja ekonomskog stanja našega naroda u Vojvodini in Srbiji lokom 10. i 17. veka (D. Popovič), Iz riznica fruškogor-skih manastira (L. Mirkovič), Bečki dvor protiv upliva karlovačkog mitropolita na pravoslavne u Dalmaciji (Lj. Vlajič), Prve pojave franeuske kulture u srpskom društvu (M. Kostič), 0 katolici-nia i kat. crkvi pod Turcima na zemijišlu Vojvodine (R. Simonovič), Strossmayer i Rački (N. Ita-dojčič) itd.
Siniša KordU je iz revije »Život i rade ponatisnil roman »Neobioan svet«.
Vseučiliščni prof. dr. Novak je izdal obširno (čez 1000 str.) »Antologijo jugoslovenske misli i narodnog jedinstva<, ki poleg dobrega uvoda prinaša celo vrsto najvažnejših naših narodno-p li-tičnih dokumentov in spomenic, fragmentov iz del in govorov narodnih budileljev itd. iz dobe lo90 do 1930.
V	Sremskih Karlovcih je izšla brošura Milana Ševiča z naslovom »Srpslci pesnici rta madar-skom jeziku
Monumentalna dr. V. Čorovičeva »Islorija Ju-goslovena * bo izšla te dni v izdanju »Narodnega dela«.	Tone P.
Neuc franzosisehe Erziihler. Das Budi dce
jungen Frankreich. Herausgegeben von Fe-1 i x Веплих und Hertnann K e s t c n. (Berlin. 1930, Gustav Kicpenheuer.) Izdajatelja sta podala v nemškem jeziiku nekak prerez sodobnega francoskega slovstva, na podoben način, kakor jc Kesten izdal lani knjigo »24 n e u c deutschc Erziihler« v isti založbi. Ber-taux utemeljuje v predgovoru izbiro, ki obsega dela Gida, Scnlumbergerja, R. Martin du Garda, Thiierrya, J. Giraudousa, J. Paiillianu. B. Cemlmrsa, J. Suiperizellea, M. Jouhandeaua, de Montherlanta, Ph. Soupau.lta, E. Bovea, M. Ar-landa, A. Malrauxo, H. Miclwiuxa, A. Chamsona, R. Crevela, J. Gionoa, J. Grcena. Kljub prepričevalnemu tonu izdajatelju moramo vendar poudariti, da jc izipaistiil marsikaterega, ki bi bil zaslužil sprejema — če je Gide, zakaj ni Mauriaca? — a kdor hoče okusiti duha sodobnega franciaskega slovstva, bo tudi pri tej izbiri prišel na svoj računi, zlasti zato. ker so prevodi skoraj brez izjeme vzorni i,n skrbni. V dodatku najde čitatclj opombe, bio- in bibliografske beležke, kii mu bodo — v kolikor more antologija šokih kaj takega posredovati — nud;le k besedilu jiotrobiio slovstveno /podovinsko znanje.
Gospodarske potrebe brežiškega in krškega
Ko se je mudil g. ministrski predsednik z gg. minlMri v Ljubljani, da mu predala banski svetnik in svetnik Zbornice za TOI Franc Lipej in banski svotnk dekan Alojzij Kurent iz Leskovca sledečo spomenico o gospodarskem položaju v krškem in brežiškem okraju.
Brežiški in krški okruj sta po svoji ogromni večini kmetijskega značaja. Zato tudi prebivalstvo preživlja skii|>no z ostalo državo krizo v vinogradništvu, poljedelstvu in živinoreji Dohodki prebivalstva so najožje zvezani z uspehi gospodarstvu v kmetijstvu.
Radi kmetijske krizo so se dohodki prebivalstva znižali do skrajne ineje. Lokalni faktorji in banovina so si že prizadevali, da dvignejo gospodarstvo in zvišajo dohodke, vendar brez sodelovanja državne uprave in njene izdatne pomoči ni pričakovati uspeha temu prizadevanju.
Našteti hočemo le nekatere najnujnejše ukre-pe, s katerimi bi se zboljšalo' gospodarstvo in zvišali dohodki prebivalstva na eni strani, na drugi strani pa zmanjšala bremena:
1.	Vinarski zadrugi v Brežicah naj se podeli v smislu predložene spomenice izdatna |>odpora.
Vinarska zadruga bi moglu ob zadostni podpori producirati enotna vina in jih izvažati v inp-zemstvo Zadruga pa doslej radi nezadostnih obratnih sredstev še ni mogla pričeti z obratovanjem. Potrebuje pa najmanj 2,000.000 Dinn osnovnega kapitala, če se hoče resno lotiti vinogradniškega vprašanja. Zadruga s taktni osnovnim kapitalom bi mogla odločilno vplivati na rešitev vinogradniške krize.
Umestno bi bilo tudi, da vojna uprava nakupuje vino pri zadrugi.
2.	Elektrifikacija in s leni zvezana industrializacija Posav.ja naj »e pospeši s podporo države.
Kraljevska banska uprava dravske banovine namerava v dveh letih zgraditi daljnovod preko Dolenjske tudi na Posuvje. Pri tem pa računa na posojila lokalnih faktorjev, ki naj bi prispevali k gradbenim stroškom. Obstoječe gospodarske razmere pa ne dopuščajo, da bi občine moglo prispevati k precejšnjim gradbenim stroškom. Državna pomoč vsaj v obliki posojila banski upravi bi bila nujno potrebna, da se elektrifikacija pos|ieši.
3.	Sava in Solla naj se regulirata, da se pridobi več plodnega sveta ter da se plodni svet ob ualivih ne opustoši.
4.	Kmetijska šola v Brežicah naj se ustanovi event. mesto dosedanje meščanske šole.
Povzdiga kmetijstva je mogoča le z večjo kmetijsko izobrazbo. Dosedanje število kmetijskih šol pa nc zadošča.
5.	Železniška proga Ptuj—Brežice—Novo meglo noj se čimpreje zgradi.
6.	Okrajnim cestnim odborom, katerih dosedanja sestava odgovarja gospodarskim zahtevam in katerih nameravana preureditev bi po našem mnenju cestno upravo podražila, naj se izplača državni prisjievek iz prejšnjih let ter s tem omogoči zelo potrebno tlakovanje ceste Brežice-kolodvor, radi šestega poplavljenja potreben dvig ceste Mostec—
Še nekaj o našem nogometu
Rigonce, preložitev klancev v Zdolah in Artičali ter m pravo novih mostov v Rnjhenburgu, naprava novega mostu čez Savo pri Krškem itd.
Prevelika bremena, ki teže prebivalstvo, pa bi se mogla po našem mnenju olajšati nu sledeči način:
1.	Plačevanje davkov, ki se je hvalevredno dovolilo v obrokih, naj se /.lasti vinogradnikom odgodi do konca januarja 1931
Vinogradniki po ogromni večini morejo prodati vino šele potem, ko se sčisti. V tem č;asu .pa vinogradniki še niso prodali ali vsaj niso še dobili kupnine. Izterjevanje davkov pred koncem januarja je tedaj zvezano z rubežu i jo, ki bi pri odložitvi lahko izostala.
2.	Zakon o osnovnem šolstvu naj se zlasti v tem pogledu spremeni, da razbremeni občine preskrbe stanovanj in dobave drv učiteljem.
Mnoge občine so rodi novega osnovnegu šolskega Zakona morale zvišali proračune tako visoko. du verjetno zvišanih občinskih doklad radi preobremenjenosti davkoplačevalcev deloma sploh no bodo inogli izterjati. Posledica te preobremenitve bi mogla biti ta, da ljudstvo šoli ne bo tako na- ' klonjeno. kakor šola to zasluži.
3.	Trošarina na vino naj bi se pobirala le od gostilniških obratov in šo ta le največ 1 dinar na liter.
Priznavamo dobro voljo državne uprave, da posluje brezhibno, vendar želimo iz goajiodarskih razlogov manj birokratizma v javni upravi, s čemur bi se ekspeditivnost javnih uradov znatno jio-večala.
Ne moremo pa zamolčali še enega dejstva, ki ga javnost spremlja s skrbjo in začudenjem. To je gmotno stanje duhovščine.
Naša duhovščina je bila vedno udana že jio svojem poklicu državni oblasti ter lojalna napram Nj. Vel. kralju, njegovemu kraljevskemu domu in domovini. Noben drug stan za ustvaritev Jugoslavije ni toliko storil. j>a tudi ne toliko žrtvoval, kakor ravno naši duhovniki. V neprestani borbi z liacijonalnuni nasprotniki je vztrajala naša duhovščina kljub zaničevanju !n zapostavljanju, dokler se ni oslobodil slovenski narod tujega jarma. To delo neustrašeno nadaljujejo slovenski duhovniki v inozemstvu in so edina opora tistim Slovencem, ki nočejo zatajiti svojega rodu. Tudi velikih zaslug, ' ki si jih jt; duhovščina pridobila s svojim kulturnim. socialnim in gospodarskim delom med ljudstvom, se ne da tajiti. Kulturnemu napredku Slovencev je iskati v prvi vrsti vzroka v nesebičnem in požrtvovalnem javnem delovanju duhovščine. Vse denuncijacije ne morejo niti za las spremeniti teh dejstev.
Kljub vsemu pa država dosedaj gmotnemu stanju duhovščine ni posvečala zadostne pažnje. Čutimo se dolžne, da razložimo gospodu mnistr-skemu predsedniku težko gmotno stanje duhovščine. Še nadaljnje osiromašenje duhovščine bi moglo roditi za vso narodno kulturo nedogledne posledice. Smatramo, da je ena prvih nalog države, da uredi tudi duhovniške plače jiravičuo in primerno pomenu m zaslugam duhovniškega stanu
Tečaj za prešanjc barv. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI priredi od 3. do 13. decembra t. 1. v Ljublani dnevni tečaj za pršenje barv na les, kovine, pletenine ter večerni tečaj za pršenje barv na u<ne in čevl e. Potneval bo poseben strokovni učitelj, ki ga je dal zavodu na razpolago Zavod za pospeševanje obrti na Duna.u. Pouk se bo vršil predvidoma v dnevnem tečaju v dveh skupinah po največ 15 udeležencev, razdeljeno na dopoldne in popo'dne. Opozarjamo na ta tečaj osobito ličarske in pleskarske mo stre, mizarje, strugarje, kovinarske obrtnike, ki potrebu-lejo pleskanje in ličanje za dovišitev svojih izdelkov ter usnjarje in čevljarske mojstre. Ker se bo moglo spreeti v tečaj le orne eno število udele- l žencev, se bo dala prednost mo strom, pomočniki pa se bodo sprejeli le iz emema po razpdožl ivosti prostora. Za dnevne tečaje je določena p ist'jbina za mojstre 200 Din, za pomofn ke pa 100 Din. za usnjarsko-čevljarski veče ni tečai pa za mojst e usnjarske stroke 100 Din, mojstre čevljarske stroke in pomočnike obeh strok pa 50 Din. — Pri ave za udeležbo jc poslati Zavodu za po?ptševan:e ob ta Zbornice TOI najkasneje do 25. t. m., na pozne,še prijave se ne bo oziralo.
Borza
Dne 18, novembra 1930.
DENAR
V današnein deviznem prometu so teča'i ostali v glavnem neizpiemrnjeni. Promet je bil manjši kakor včeraj. Privatno blego je bilo zaključeno le v devizi Trst, dočim je os.a»e zaki,u-čene devize dala Narodna banka.
Ljubljana (v oklep, zaklj. teč.). Amsterdam 2275 bi., Berlin 1346—1349 (1347 50) Bru<e'j 7Г 83 bi., Budimpešta 988 89 bi., Curih 1095.90 bi, Dunai 794.68—797.68 (796 18), London 274.60 bi., New York 56.435 bi., Pa' iz 222 09 bl„ Praga 167.28 do 167.08 (167.68), Trst 294.80-296 80 (295.80)
Zagreb. Amsterdam 2270—2276 Berlin 13"6 do 1349, Bruselj 788.83 b!„ Budimpešta 988.89 bi, Curih 1094.40—1097.40, Dunai 794 68—797 68, Lon-do 274.20—275. Newyork 56.335—56 53% Pariz 221.09—223.09, Praga 167.28—168.08, Trst 294 906 do 296.906. —- Skupni promet brez kompenzacij je znašal 6.9 mili. Din.
Belgrad. Berlin 1346—1349, Budimpešta 986 40 do 989.40, Curih 1094 40—1097.40, Dun.v 794.61— 797.60 LoncVn 274 20—275, Niwyork 56 335 do 56.535, Pariz 221.09—223.09, Praga 167.28—168 08.
Curih. Belg-ad 9.12875, Amsterdam 207 5 5, Atene 6.675, Ber in 122.93 Bruselj 71.98, Budimpešta 90 235, Bukarest 3 0675, Carigrad 2.'45 Dona 72.63, London 75 051 5, Madrid 56.75. Nevvvo k 515.875, Pariz 20 26, Praga 15.2975 Soli.a 3.7325, Trst 27.005, Varšava 57.80. Kopenhagen 138, Stock-holm 138.325, Oslo 138, Hclsingfors 12.98.
Dinar notlra: na Dunaju (deviza) 12.5725, (valuta) 12.54.
VREDNOSTNI PAPIRII
Tendenca za državne papirje ie bi'a neenotna, 1% investicijsko poso.ilo ,e v Zagrebu popustilo, čvrste še pa je bi o 1% Blerovo po.;o,ilo. Bančni papirji beležijo znatne ši promet: tako so bile zaključevane delnice Kaloličke banke po 35, nadale Unionbanke po 191, Jugobanke po 78 50 in Praštedione po 930; tečaji so sicer ostali neizpre-men eni, vendar je tendonca čvrs'a. Industri.ski papirji beležijo promet v delnicah S'avonije po 200. Drave po 235 in os eške Š če:ane po 300, slednja je torei v tečaju ponudila. Trbovel ska e nadalje čv-sta in ie danes dosegla že tečai 379 v p imeri s 378 včeraj, oa ie bil danes promet slabši kaiknr včerati.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 9? bi., 7% Bler. pos. 82 bi., Celjska pos. 160 den., Ljublj. kred. 122 den., Praštediona 930 den., Kred. zaved 170—180, Vev e 124 den., Stavbna 40 den., Split cement 400 bi., Ruše 280—300
Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 85 50—P6.50, agrari 54 bi., ve na škoda ar. 429—430 kasa 42-J.50 do 430 (430, 429.50), 12. 429—430, 2. brez kupona 420—421 (420), srečke Rdeč. križa 52 bi., 8% Bler. pos. 91—91.50, 7% Bler. pos. 81.50—81.75 (81.50— 82), 7% pos. Drž. hip. banke 80.50-81 50, 6% begi. obv. 73 bi. — Bančne delnice: Ravna gora 75 den., Hrvatska 50 den., Katolička 35—38 (35), Union 191 do 192 (191), Jugo 78.50—79 (78.50), Lj. kred. 122 den., Medjunarodna 67 den., Narodna 8010—8100, Obrtna 36 den.. Praštediona 930—935 (930), S-bska 189 den., Zemaljska 129—131. — Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den.. Gu Irnrnn 138—140. Sla-veks 50 den., Slavoni'a 200—205 (200), Našice 1050 bi., Pivara Sar. 190 den., Drava 230—236 (235), Nar. ml. 20 den. Os'. Ijev., 197 den., Brod. vag. 90 den., Union 90—120, Vevče 124 den., Isis 40 den., Ragusea 398—400, Oceania 232.5"1—235, Jadr. plov. 595—605, Trboveljska 378—350 (3.9).
Belgrad. Narodna banka 8COO—810, 7% inv. pos, 86—86.50 (17.C00), agrari 52.5 —53, vej. škoda 448 50—448.75, 8% B'er, pos. 91 75—92.25, 1% Bler. pos. 81.75—82, 7% pos Drž hip. ba„ike 82, 6% begi. obv. 72 (24.500 Din nom.).
Dunaj. Podon.-savska-judran. 8(3.75, VViener Bankverein 16.80, Creditanstalt 40.25, Escompleg. 157.75, Llnion 23.75, Mundus 143, Alpine 19.55. Trboveljska 46.40, Leykam 3.80, Rima Мигапу 67.15.
Notacije drž. pap. v inoz'm tvu. London 7% Bler. pos, 80.50—81 50, 8% B er pos 90—91, 7% Bler. pos. 80.50—81.25, 7% pos. DHB 80—81.
Les
Na ljubljanski borzi sla bila zakl učena 2 vagona ogl.a. Tendenca neizpremcn.eno mlačna. — metlišč, za bukovino par eno in žamano 1 vag. ca.
Povpraševanje ie za vsako mno ino bukov Ii 18 ma 27/2 mm, 40 1,2, 50, 60/1 1/2, 80/1/2. 100 l>i, za parjeno nežamano bukovino 1 vag. 50 rrm in 1 vag, 80 mm, za 1 vag. smrekovine 4 m med , 25 cm 9, 14, 25, 30 mm za smrekove morale (remelj-ne) 4 m SO X 80, 80 X 100, za smrekove lelvicc 25 X 10 mm 4 m 4 m3.
Žitni frsr
Naš žitni trg je živahne ši, ker so se začeli konzumenti zalagati za Božič. Za koruzo c nadalje znatno povp aševanje za Avst ijo, Italijo in Češkoslovaško. Cene so danes ostale neizpreme-njene.
Novi Sad. Pšenica 79/801'g bč. 127.5— П0, bč. Tisa šlep 137.5 142.5, gbč. 135—137.5 bril, Tisa šlep 139—141, ban. Bega šlep 135—137 5, gbn 132.5 do 135, jbn, 130—132 5, sr. 78 kg 127 5—130, slav. 77/78 kg 122.5—125 — Moka bč. Og, rgg 235—245, 2.205—215, 5. 175—185, 6. 150—155. Vse ostalo ne-izpremenjeno. Promet: pšcnica 17, koruza 21, moka 5, otrobi 6 vagonov. Tendenca mirna.
Sombor. Pšenica ban. Tisa šlep 137.5—142.5, ban. Bega šlep 79 kg 135—140, ban. Bega kmal 79,80 kg 130—135, gbč. 79/80 kg 135—HO. — Oves bč,, sr., slav. 132.5—137 5. — Koruza bč. sla a 87 5 do 92.5, b. stara Dunav šlep 90—95. — M:ka bč. 0g. Ogg 240—250, 2. 210—220, 5 181—191, 6. 150— 160, 7. 100—110, 8. 70—80. — Otrobi pšrn. bč. 60 do 65. Vse ostalo neizpremen eno. Tendenca ne-izpremen:ena. Promet: 277 vagonov.
Budimpešta. Tendenca lah\o nazadujoča. — Promet mahen. — Pšenica rrarec 15 16—1526, zakli. 15.16—15.17, inuj 15.0'—15 0, zakl'. 15 06— 15.07. — Rž marec б.сп—в/Чј, zakl . 8r0 8 4. — Kc uza maj 11,52—11.70. zakl,. 11.56—11.57, tranzit maj 9.36
Finalna lekma za državno prvenstvo, ki se je vršila v nedeljo, je piav za prav še najbolj jasno pokazala, kako velika je razlika med nogometom pri nas in v drugih nogometnih c«ntrth d žave. Ne samo po fakličnem zn^ u, temveč ludi v vsakem oziru smo močno zaostali, zaostali zfa dolgo let. Naskok, ki ^so ga pridobiti klubi v drug:h mestih, je lako velik*, da fco te.ko v dogl^'n rrt času konkurirati s klubi, s katerimi smo že uspešno merili svo.e moči. Nehote se nam z sčvi vpraš nje, zako/j? Kje so vzroki, da smo tako nazadovali? Ka| naši marljivi !ant;e ne znajo več ig?ali?"S« ne polaga s strani klubov dovolj pozornosti rta napredek, ali kaj? Najbrže ne drži ne eno ne d.ugo, vsaj v taki meri ne, da bi mogoče vpliValo nn razvoj nogometa.
Torej, da dobimo jasno sliko in ne upoštevamo gornjih pomislekov, incrfnllo predvsem vprašati, zakaj je danes nogomet Zagreba, Belgrada iti drugih mest toliko bol,ši od našega, ■ Predvsem ne smemo prezreti važnega de,f.va, da v Zagrebu in tudi drugod podzveza odgodi -celo prvenstvi.no tekmovanje klubom, ki so dogovorili ka4<o mednarodno tekmo. Celo dal že tunele dovoljujejo in predvsem je domače prvenstveno lekinovame radi več;ega števila res prvo-az.rec'nib k'ubov veliko zanimive še. Tu je eden glavnih vzrokov, da nogomet napreduje, medtem ko pri nas nazaduje. Seveda bo mogoče kaik klubski funkcijonar rekel, saj pri nas so večje tekme deficitne. So, ali zakaj?
Nezanimivo domače tekmovanje je odgnalo z igrišč skoro vse gledalce, ki so pihaali le radi tekem, ne pa, da vidi'o boibo dveh rivalov. Kajti v veliki manjšini so gledalci, ki hodijo gledat nogometne tekme le radi pripadnosti enemu ali drugemu klubu. In ravno tista prevelika klubska zagrizenost, ki je sicer vsakemu klubu potrebna, je vzrok marsikateremu incidentu na naših igriščih. Pa pustimo to, omenili smo le mimogrede Na noben način pa ne smemo pustiti z vida glavnega deijstva. Druge podzveze, kot smo že rekli,
podpirajo težnje svojih klubov
in naravno, da uspehi ne morejo izostali. No kako se pa pri nas dela?
Lepo število terminov zavzame samo prvenstveno tekmovanje, na ostale pa mesto, da bi podzveza dovolila prijatel ske lekme, pa pri-eja tekmovanja, ki niso ničesar drugega, kot samo nekak pcdal'šek pivenslvenih lekem. Gotovo bi odobrili, če bi podzveza s svojimi prireditvami po prvenstveni sezoni skušala nudili neka1 novega. Ne. To, kar smo videli in deloma tudi odk'onili v prvenstveni sezoni, se ponovno vsiluje v j>osezoni. Vprašamo, ali je lo prav, in ali je lo v korist razvoju nogometa. Ne moremo drugače, kot da rečemo, ali sc vodi pcli'ika podzvrze po načelih nc dopustiti razvoa, ali pa ljudje, ki vodijo nogomet, nima'o pojma o nogometu in potrebah no-nogometa. Same tekme brez ozira s kom in s kakšnimi nasprotniki se igra, ne mo-e;o koristiti. Pa tudi še v nečem se močno greši. Določajo se tekme
klubom, ki itak vedno igrajo
in ne zamude nobenega prostega termina. Nasprotno pa klubi, ki ne igrajo nobenih drugih tekem, kot le prvenstvene, imajo na razpo'ago dovoli prostih ternvnov. a se ne pritegnejo k tekmam v poseženi. Tprej ugovor, da se lekme v posezoini prirejajo radi napredka nogometa, ne drži. Čc pa
Radio
Prodmmi Radio-Lwt*11ana»
Sreda, 15). nov.: Opoldanski program odpade. — 17.30 lladio orkester. — 18.30 Lilerarna ura, Hervvig: Sv. Boštjan iz predmeotja (Silvester Škerl)
—	19.00 Dr. Nikolaj Preobražensky: Ruščina. — 19.30 Prof. Silvo Kranjec: Poglavje iz Sociogeogra-t'ije. Število človeštva na zemlji. — 20.00 Prenos iz Prage: Koncert češke Filharmonije s sodelovanjem pevskega društva rdllahol... — 22.00 Časovna napoved jn porečila.
Četrtek', '20. nov.: 12.15 Plošče (slovenska in jilesna glasba). — 12 45 Dnevne vesti. — 13 0) Čas, plešče, borza. — ШХ) Plošče. Violina solo. — 18.30 Drago Ulaga: Gimnaslična ura. — 19.00 Dr. M. Rupelj: Srbohrvaščina. — 19.30 Dr. V. Bohi-nec: Geologija naše zemlje: Vulkani/.em zemeljskih globin. — 2000 Pero Honi: Vzgoja otrok. —
20	30 Koncert pev. zbora Ljubljanski Zvon«. —
21	30'Samospevi g. Mirka Puglja. — 22 15 Harmonika solo, g. Pilili; vmes poročila in časovna napoved.
Drugi programi t
Četrtek, 20. novembru.
Belgrad: 12 45 Radio orkesler. 17.30 Narodne pesmi s kitaro 20.30 Radio orkester. — Zagreb: 17.0 Balalajke. 20.05 Predavnje o Tolstoju (ob 20-letnici smrti). 2030 Ljubljana 22 40 Lahka večerna glasba. — Budapest: 12.05 Ruske balala.ike. 16.00 Koncert. 17.45 Koncert orkestra. 19 30 ■»Tra-viala«, opera; nato ciganska glasba. — Dunaj: 12.00 Opoldanskik oncerl. 15.20 Plešče. 17 30 Mladinska ura. 19.30 Dunajski valček , iera s peljem. J. Strauss. 23 10 Plošče. — Milan: 12.15 Sim-foiiični koncert. 16.35 Otrrški kotiček. 17 00 Plošče. 19.30 Vesela glasba. 20.30 Plesna glasba. 21.00 Olelo , opera, Verdi. — Praga: 19.55 Pesmi 20.30 llolandinslii večer v Brnu. — Langenberg: 11.20 Plošče. 13 05 Opoldanski koncert. 17 30 Popoldanski koncert. 20.00 Večerna glasba. 21.00 Slušna igra. — Rini: 12.45 Lahka glasba, plošče. 17.00 Koncert vokalne in instrumentalne glasbe. 20.32 Plesna glasba. 21.05 Razkuštrana pomlad , opereta, Strauss. — Berlin: 16 00 Godalni kvartete. 19.05 Pevski zbor 20.10 Plesni večer. — Katovice: 17 15 Koncert. 20.30 Lahka glasba. 2082 Plesna glasba. — Touloiise: 13 00 Radio orkester. 17.00 Koncert. 18 30 Plesna glasba. 2100 Operna glasba.
—	Mor. Ostrava: 12.30 Radio orkester. 16.30 Koncert orkestra. 18.35 Ljudskag lasba. 20.00 Praga. 20.30 Holanddvi večer v Brnu. 22 20 Praga. — Leinzie: t2.00 Plošče. 16.30 Popoldanski koncert. 19,30 Valčki._
Živina
Dunajski prašičji sojtMii. (Poročilo tvrdke Ed. Saborsky & Co., Dunaj.) Danes Je bilo pripeljanih na trg 12.195 pršutarjev in 6574 špeharjev. Iz Jugoslavije jih jo bilo 7240, Cene: špeharji najboljši i.60, L 1.Б4—1.57. II. 1.50—1.52, kmečki prašiči 1.42—1.65, najboljši 160. pršutarji 1.30—1.85. Tendenca: špeharji so sc pocenili zu 12 do l t grošev, pušutarji pa za 15—20 grošev.
II molj
NUrnberK, IN. nov. kk. Danes je bilo pripeljanih 60 bal. prodanih pa je bilo 25 bal, in sicer srednjega hallertauskcga hmelja po 90 mark. srednjega tetnanškegu po 90 mark, jirvovrstnega šjial-terskega po 105 mark. Za inozemski hmelj ni bilo kupčije. Razpoloženje in ccue nespremenjene.
hoče podzveza prirejati nogometne tekme za napredek, mora predvsem organizirati i tekmovanja za klube,
ki sami ne igrajo
jn nimajo nobenega lastnega programa, klubi pa, ki imajo ia»ten program, morajo pa imeti čimveč prostih terminov. Le tako bi podzveza lahko upravičila tekme, ki jih prire.a v posezoni.
Ker pa ni lako, temveč je čifto drugo ozadje mora vsakdo obsojati tak način poslovuuja. N« rečemo pa, da je vsa krivda le nu sedanji upravi podzveze. Ne! Ta greh se vleče skozi dolgo dobe let ra so morale nastopiti posledice, ki jih sedaj pobijamo. Zatorej tudi ne bomo prišli nikamor napreij, če se bodo razni funkcijcnarji v raznih izjavah izgovarjali na tabore in delovanja prejš-n ih uprav. Končaijmo s tem, napravimo bilanco, pa čeprav je negativna. Pred vsem mora veljati za podzveza načelo sodelovanja z vodi nimi klubi, s klubi, ki vrše svojo dolžnost kot vzgojni lektorji, Kai.ti na noben način se nc nvore istovetiti klubov, ki imajo urejena igrišča in potrebne trenerje s kllubi, ki vsega tega nimajo. Za te kluibe mora podzveza z raznimi tu nir,i predvsem skrbeti, večjim klubom pa, ki ima o čist drug delokrog, pustiti delovanje. Le tak način bo ozdravil razmere, ki vlada,o pri na-s.
Ne bomo pa prišli naprej, če bodo razni furak-ciionarji iz avljali in očitali drugim tabore, medtem ko sami niso nič bol ši, če ne celo slabši. Delovanje podzvez, tudi prejšn ih, ni bilo nikoli pravilno usmerjeno, kar je več ali manj razumljivo, saj se tudi potrebe spreminjajo vsako leto. Ne primerjajmo današnjih razmer, razmeram, Iri so vk-dale v pre.šnjih letih, če nočemo delati ponovno napake.
Končajmo s tem, presodimo objektivno položaj, ki je. moral nastati radi negativnega delovanja in dosegli bomo to, kar gotovo vsi želimo. Naš nogomet bo pa dosegel višino, ki ma gre.
SK šostunj : SO Triglav (Celje) 3 : 2 (1 : 2).
Preteklo nedeljo je SK Šoštanj odigral na svojem igrišču prijateljsko tekmo s komaj ustanovljenim Triglavom, športnim odsekom celjskega katoliškega prosvetnega društva. Z zmago, ki jo jo dosegel, se ne more jionašati, kajti la tekma je bila ona njegovih najslabših v letošnji sezoni. Poleg raztrgane igre jo SK Šoštanj igral zelo ostro, kar odbijal ljubitelja tega športa. Razen dveh, treh (Kali-gora, Simerl, Pirmanšek st.), ki so se v napadalni vrsti res trudili, je moštvo razočaralo na vaej črti. Zmago so si domačini priborili komaj in komaj, v zadnjih minutah, ko se jc kazalec na uri pomikal že čez regularni čas... »Triglav* je zapustil mnogo ugodnejši vtis. Res. da ni pokazal posebnih fines. uglajene igre, vendar je s svojo sjiortno disciplino in brezprimerno požrtvovalnostjo dosegel rezultat, ki za tako mlad klub lii slab. Obisk je bil v stilu tekme — klavern. — — ko.—
Smučarski klub Ljubljana. Danes se vrši ob 20 v domski sobi kavarne Emona seja gospodarskega odseka. Prosim pohiošlevilne udeležbe in točnosti. — Jutri dne 19. I. m. se vrši ob 19 seja tehničnega odseka v damski sobi kavarne Emona. Vsled bližnjih tekem je dnevni red seje zelo važen, ler prosim, da se iste odborniki zanesljivo in točm udeleže. — Tajnik 11.
Ljubljansko gledališče
Drama.
Začetek ob 20 zvečer. Sreda, 19. novembra: RAZBOJNIKI. Red B. Četrtek, 20. novembra: SERIJA A—000001. premijera. Red C.
Opera.
Začetek ob 20 zvečer.
Sreda, 19. novembra: ВОНБМЕ. Red D. Četrtek, 20 novembra: FAUST. Gostuje g. Roman Wraga, basist varšavske opere. Red E.
Mariborsko gledališče
Sreda, 19. novembra: Zaprlo. Četrtek, 20. novembra ob 20: LUTKA. Ab. C. Ku-I>oni.
Ljudski oder v Ljubljani
Nedelja, 23. novembra ob pol 8: UGRABLJENE SABINKE. Veseloigra v štirih dejanjih. Veseloigra »Ugrabljene Sabinkec, ki se uprizori v nedeljo zvečer v Ljudskem domu, l>o pač ena najbolj privlačnih točk letošnje sezone na Ljudskem odru. Kajli ob tej priliki proslavi 20 letni jubilej svojega skromnega, toda agilnega delovanja na Ljudskem odru znani in zaslužni član g. Janko Novak. In zalo prav loplo priporočamo vsem ki ga poznajo in ki so se že. tolikral nasmejali njegovim dovtipom, da posetjio to uprizoritev, ki bo nudila brez dvoma večer najlejišega užitka. Posebno še, ker je to zadnja veseloigra, ki se uprizori ua Ljudskem odru.
It društvenega iivlienia
Sadjarska in vrtnarska podružnica za občino Vič priredi v četrtek 20. I. m. ob 7 zvečer II. predavanje v osnovni šoli na (ilincah. Predava g. Humek.
Slov. kat. akad. starešinstvo v Ljubljani ima nocoj 19. I. ni. ob S zvečer starešinski sestanek v društvenih proslorih.' Miklošičeva 7. K obilni udeležbi vabi odbor.
Zanimivo predavanje priredi Slov. planinsko društvo v četrtek 20. 1. m. ob 20 v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesli.. Predava-tel j g. univ. prof. dr. llans Hal m iz Irk nt ske univerze v vzhodni Sibiriji nam bo nazorno predočil svoje zanimivo polovanje Od belega obeliska v Uralu skozi Turkestan in (Sibirijo dn Tihega oceana«, Skioptično predavanje bo pojasnjevalo okoli 50 krasnih barvastih slik.
Slovenska Bistrica
Poročila se je tukajšnja baronesa Rezika pl. Kodolitcsh z. g. ing. Kur[om Ludvikom pl. Them-lirugom. Poroka je bila v soboto 15. t. m. dopoldne v grajski kapeli v Slov. Bistrici. Poročal jc č. g. prof. p. Gregor NValder iz KremsmOnstra na Zgor. Avstrijskem. Priči baronesi sla bila cksc. grof Spa-nocchi iz Gradca in grof Dr. Attenis, ženinu pa major Paeher pl. Theinburg in llans Breimer E. v. Felsach. Mlademu paru izrekamo iskrene čestitke.
Kmetijska podružnica v Slov. Bistrici ima zborovanje v nedeljo dne 23. novembra t. 1. ob pol 10. uri v hotelu Beograd . Vabljeni so vsi člani, dn se radi važnih zadev polnoštevilno udele žijo zborovanja.
Pri farni cerkvi IkkIo stopnice, po številu 21. v najkrajšem času izeotovljene. kar bo kras in ponos cerkve.
MALI OGLASI
Vaaka drobna vrallca l-SO Din aU vsaka bcteda SO par. Na|man|il oglas t- , S Din. Oglasi nad devet vratlc ae računalo vik. Za odgovor aoamkol Na vpraianja bres znamke na adgovarlaao!
Službe iščejo
Šivilja
starejša moč, z lastnim obrtom in strojem, išče orimerne službe. Vešča je tudi v gospodinjstvu. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13.183.
Uradnik
s številno družino išče zaposlitve v popoldanskih oz. večernih urah. Naslov v upravi pod št. 13.189.
Sluibodobe
Stanovanja
Stanovanje
komfortno, obstoječe iz treh sob, kuhinje, kopalnice in drugih pritiklin, se takoj odda. Naslov v upravi pod štev. 12.820.
Gospodično
sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13.141.
Gospodično
sprejmem na stanovanje. Naslov pove uprava »S1.« pod št. 13.188.
Vajence
iSče karoserijska tovarna franc Perglerja v Mariboru, Mlinska 44.
Zaslužek
4 do 5000 Din
mesečnega zaslužka do-sež-jo zastopniki s prodajo naših oblastv. odobrenih predmetov. Javiti se je z znamko za odgovor: Ekspozitura, Ko-larčeva 3/1, Beograd.
Zastopnike
dobro vpeljane po vsej Jugoslaviji iščemo za prodajo senzacijskega na-BČno poljedelskega francoskega izdelka brez konkurence. Možnost velikega zaslužka, potreben je majhen kapital. Cenjene jonudbe na Jugomessc, Zagreb, Jelačičev trg 5, pod »4755«.
Popolnoma solidna
Stvar! Zagotovljena nova eksistenca. Mož s polno energijo more zaslužiti dnevno 80—100 Din in še več Iščemo nekaj marljivih. sposobnih akviziter-jev z gibčnimi nogami, ki bi vršili za našo senzacionalno novost propagando po hišah. Prosta pot, nobene ovire, začetek takoj. I Razpošil. »Omnia«, Miklošičeva cesta 14.
Šoferska šola
prva oblast, konc., Ča-■nernik, Ljubljana. Dunajska c. 36 Uugoauto). — Tel 2236. Pouk in praktične vožnie
Šoferska šola
jblastveno koncesijonira-la, I. GABERŠČIK, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleivveisova 52. Prihodnji redni tečaj se prične 1. decembra.
ЕШ
em
Philipsov jubilejni
pianino
s petletnim jamstvom dobite edinole pri Minki Modic, Coizova cesta 9.
Budilke
(vekarce) po 50 Din z garancijo. Ivan Pakiž, Pred Škofijo 15, Ljubljana.
Žaganje in drva
odpadek od parketov oddaja v vsaki količini parna žaga Lavrenčič & Ko, Ljubljana. Vošmakova ui. 16. za gorenjskim kolodvorom.
Volna, bombaž,
nogavice in pletenine v veliki izberi pri Kari Pre-log, Ljubljana. Židovska uL 4 in Stari trg IZ
Trgovino
z mešanim blagom, dobro vpeljano, v ljubljanskem predmestju, oddam zaradi bolezni pod ugodnimi pogoji v najem. Ponudbe na upravo pod »Ugodna prilika« št. 13.068. i
Puhasto perje
čisto čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg, čisto belo gosie po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzetju. L BROZOV1Ć - Zagreb, Ilica 82 Kemična čistilnica perja
TRETORN
TRET0RN
galošelncevljizasneg
kupujejo vai, ki cenijo svoj denar in varujejo svoje zdravje. Kupite tudi Vi še danes znamko
IRIT0RN
her le nalbollšo.
Trgovski lokal
z inventarjem ali trgovino z mešanim ali špecerijskim blagom vzamem v najem na prometnem kraju pod primernimi pogoji s 1. jan. 1931. Ponudbe s točnimi podatki na upravo pod štev. 13.161.
Posestva
Hiša
s sadnim vrtom in njivo, ob prometni cesti, je naprodaj v Kosezah pri Vo-dicah. Primerno za ka- j kega rokodelca. Poizve j se pri Mariji Špenko, po-sestnici, Selo 12 p. Vo dice.
Pianine, orgle
harmonije, piščali in ventilatorje za orgle izdeluje najceneje Anton Dernič, Radovljica.
Orno sladko vino
novo, se toči pri I. Buz-zolini, Lingarjeva ulica.
Krojaštvo
Josip Pleško, Dolenjska cesta 5, izdeluje obleke po 200 Din, zimske suknje po 180 Din, damske plašče po 120 Din.
Plodroce
vrhne iz la afrika močno i
blago Din 260 — mreže - posteline odeie e žimo . cvilh najceneiš-kupite pri Rudoli Scvei Ljubljana. Marijin trg 2
Telefon 2059
Kiipirito
Vrednostne papirje
srečke, obligacije, delnice j kupuje upravništvo »Mer- . kur*. Ljubljana. Šelenbur- I gova ulica 6/II, tel. 30-52. j
K
Premog sului drva
Pogačniv, Bohoi Ičevo ulica 5
Avtomobilisti
in motociklisti pozor! — Kupujem avto- in motorne plašče, vsake količine — Just Gostinčič, meh. delavnica, Maribor. Tattcn-bachova ulica 14.
[35233333
Dežne plašče
pelerine, vsakovrstne čevlje, kravate, perilo, oble-ke itd., kupite od danes naprej najceneje pri Jan-čigaj-u, Celovška cesta (hiša g. Mahkote).
teile vino
lekarne Dr G PICCOLI-ia v LJUBLJANI krepča oslabele, malokrvnc. odrasle in otroke.
Ptonitno moko
noiboljčib mlinov nudi naiceoeie veletreoftna žita in mlevskili izdelkov
i A. VOLK. LJUBLJANA j
Itedjeva oesla 14
I Krušno
moko
in vse mlevske izdelke ' vedno sveže dobite pri i
A. k M. ZORMAN
Liubliana Stari trg št 32. |
Berite
\Slovenca*
m oglašujte u njem!

Pišite takoj po veliki brtzplaCni
KATA LOG
tovarne glasbil, gramofonov in harmonik MEINKL & HEROLD prodajna podr. MARIBOR št. 102-H in tudi Vi bpte imeli dobro godbo in veselje v hiši
AKO RABITE TISKOVINE
dustracije, kataloge, prospekte, toda ee ne morete odločiti, v kakšni tehniki naj se izdelajo,
BLAGOVOLITE
SE ODRNITli
vedno na naše podjetje, V teh vprašanji!. Vam je vedno dru^r volje na razpolago
lUGOIISKAItNA LJUDI IANA
.razredna loterra
Poročilo iz kolektnre A »it. Golež, Maribor s: Aleksandrova cesta štev. 42.
Žrebanje V. razreda 20. .kola, šesti dan, 15. novembra 1930. — Izžrebani so bili sledeči dobitki (za event. tiskovne pogreške se ne odgovarja).
Din 20.000 št. 93098.
Din 10.000 št. 33805, 60198, 70577, 71191. Din 4.000 št. 23348, 44718, 32740, 38258, 56898, 58737.
Din 2000 št. 1267, 2841,3535, 3864, 3870, 3904, 8077, 9709, 9739, 10297, 11882, 15605, 16610, 23464, 25205, 27021, 31239. 44738, 45598, 49827, 52893, 55232, 58983, 61056. 61096, 63742, 65500, 67771, 73427 , 73862, 74141, 76618, 77142, 78.91, 78856, 80949, 81543, 83229, 83924. 85447, 87388 92368, 94433, 94779, 95661, 95773, 99423, 99629. Prihodnje žrebanje 17. novembra 1930.
Žrebanje V. razreda 20. kola, sedmi dan, dne 17. 'novembra 1930:
Din 80.000 št. 55030. Din 40.000 št. 81007. Din 30.000 št. 15.572. Din 10.000 št. 39956, 68419. Din 4.000 št. 22568, 43043, 98571. Din 2000 št. 1582, 5427, 8741,16449, 10979, 20246, 20402, 22443, 22842, 25431, 26100, 26942, 30268, 34402, 40056, 40570, 44641, 45653, 45731, 49321, 56045, 60029. 60554, 63610, 68661, 79381, 80317, 80462, 80886, 82913, 84490, 84590, 87072, 88217, 88784, 91816, 94430, 97438, 98331. Prihodnje žrebanje 18. novembra 1930,
Autotaksi
Novo mesto- Krndlla
M. Hočevar
fclelon št.
18
Ppoti vlagi in mrožu
Vas najbolje obvarujejo čevlji iz klobuče-vine (filc) z gumijevimi podplati. Čevlji »Lav« odgovarjajo po svoji dovršenosti vsem zdravstvenim predpisom, so udobni, trpežni in poceni. — Dobe se v vsaki trgovini s čevlji
Gbrtniki in trgovc5, pozor!
Na novo renovirana gostilna v Novem mestu, na najlepši točki, s trafiko, primerna posebno za mesarijo ali trgovino, se radi družinskih razmer takoj ugodno proda. Naslov v upravi SI. pod št. 13.163.
Najtoplejšo zahvalo
izrekam tem potom vsem, ki so kakorkoli sočustvovali z nami ob prerani izgubi naše srčno ljubljene hčerke, gospodične
(Innele
Prav posebno zahvalo pa naj sprejmo čč. gospodje duhovniki in gg. zdravniki, dalje številni darovalci krasnega cvetja in vsi mnogobrojni prijatelji in znanci, ki so z udeležbo pri pogrebu počastili spomin nepozabne nam pokojnice. Vsem in vsakemu: iskreni Bog plačaj!
Ljubljana, 18. novembra 1930.
Josip Gostinčar.
»-лп
<o .j a o _ > ,<
"•d ^^ j pe-rf osa. »
u ~ O
S G<zo
■5 S vi . " 25
Jar ~ "
3
•g-sl ažo
3«j8 os 35 co '5 -51 - ..D« SO »JO •• ?-
3 3- 8
j;
c » « , i
a o ° , I £
S I o -

a
1.2:5
:
u
* a "5 ►
5 m
a *
,-J X „,<N41 (u C* •>
S	Л
*» fl	tt •> .2 «. » o t
<aS
«	T ^
"O„I
luC'Sa e
55 s-z5!
o * -а
•a . » N
?£S:2 I
40
Hans Dominik:
Moč treh
Roman iz leta 1955
Dr. Giosin ju okleval z odgovorom. Lc jecljajo jc izustil posamezne besede: Z Bursfeldovimi dediči .. л
Cir Stonard jc zmečkal nastavek državne brzojavke.
Dediči ... stvar, sc /.tli, se zamotava. Zadnjic je bil le eden. Glasoviti Logg Sar, ki jc tako čudno pobegnil iz Sing-Singa in odpeljal s seboj naše najboljše letalo. Kdo je prišel zdaj še zraven?
Dva prijatelja, ki sta na srečo in nesrečo zvezana s Silvestrom Bursfeldom.
Tri osebe torej. Trije posamezni slabotni ljudje. Mislite resno, da bi tri osebe lahko postale nevarne našemu Iristomilijonskemu narodu? Gospod doktor Giosin, stari postajate. V prejšnjih letih ste bili bolj samozavestni.;
Besede predsednika-diktatorja so zadele zdravniku kakor udarci z bičem. Poblcdeval in zardeval je izmenoma. Potem je govoril. Najprej pretrgano, potem gladkejše in končno z ognjem neizpodbitnega notranjega prepričanju: Gospod predsednik, pred tridesetimi leti sem videl, kako je Gerhard Bursfeld razstrelil dinarait na velike razdalje s priprosto pripravo, nc večjo ko moja roka. Vitlcl sem, kako je vžgal naboje v ceveh zelo oddaljenih pušk, in kako je leteče ptice sežigal v zraku ... Strmel sem in sem to smatral za čarovnijo, in... Gerhard Bursfeld se je smejal in dejal, <la je to prvi začetek nove iznajdbe. Slaboten poskue, ki mu bodo sledili popolnoma drugI, mnogo večji.«
>Gerhard Bursfeld je že dolga leta mrtev. Rekli ste to pravkar sami. Njegovo iznajdbo so pokopali z njim. i
Cir Stonard je izgovoril to. Zveneti bi imelo odklonilno, toda njegovemu glasu je manjkala ona sigurna odločnost, ki mu je bila sicer lastna.
Skrivnost ni nič več pokopana. Bila je že v krsti, pa je zopet vstala. Logg Sar ... Silvester Bursfeld je napravil znova odkritje in ... moral je iznajdbo precej izpopolniti. Oče je govoril o možnosti, tla priklene s telenergetsko koncentracijo na vsakem mestu zemeljske oble milijone konjskih sil na najožjem prostoru. Govoril jc o tem, da pripravlja njegova iznajdba vsaki vojni konec. Sin stopa za starim: trije sede na Švedskem ob Torneaelfu in izpopolnjujejo iznajdbo. Ako se jim posreči, da jo razvijejo tako, kakor je nameraval oče, potem .. л
Cir Stonard je vstal. Z iztegnjeno desnico je ukazal zdravniku, naj molči.
No izgovorite, česar ne sme slišati moje uho. Imenovali ste mi kraj, kjer se pečajo iznajditelji s svojimi ... pomisleka vrednimi umetnijami. Ali ga točno poznate?«
Točno. Skrita hiša na bregovih Tornee ... Osem kilometrov oddaljena od Linnaisa.
Potem vam zapovedujem, da uničite te tri iz-najditelje. Toda popolnoma. To zahtevam. Ne zopet slabo delo ko zatlnjič v Sing-Singu. V štirinajstih dneh je pomorska postaja pripravljena za boj. Do takrat pričakujem vašega poročila, tla ste izvršili moje povelje. Neopaženo... in temeljito.
Dr. Giosin je opravil. Diktatorjeve kretnje ni mogel napak razumeti. Šel je s težkim srcem. Nejasno čuvstvo ga je težilo.
Ko ga je vladino letalo neslo v najhitrejši vožnji iz Washingtona v Newyork, se je skušal otresti tega topega temnega občutka s tem. da je vzel svoje uspavalne kroglice in se vdal popolnemu umetnemu spanju. Ko pa je korakal po newyorških ulicah, jc
bil občutek zopet tu in se je večal od minute do minute.
Doktor je vstopil v hišo v 317 ti cesti. Z dvigalom se je povzpel v deseto nadstropje. Sluga mu je vzel palico in klobuk in nato je sedel v udobni gugalnik v svoji sobi in začel premišljati. Trezno, kakor bi šlo za kako tretjo, tujo osebo, je presojal svoja čuvstva in po desetih minutah je ugotovil^ da se boji.
Dr. Edvarda Glosina, moža široke vesti, ki si je utrl vsako pot preko trupel, je bilo prvikrat v življenju strah. Cir Stonard mu je naročil, da spravi s poti tri osebe. Enostavno naročilo v primeri z marsi-kakim drugim. Recept je bil priprost in se je že često izkazal. Vzel si letalo z tucatom močnih policistov ali vojakov, se odpeljal \v. temi v Linnais, obkolil hišo, prijel iskane in jih pri tem pobil, ker so se upirali. Prav enostavna stvar je bila. Doktor jo je preizkusil več ko enkrat praktično.
Vendar je bilo tokrat dr. Glosina strah. Neko notranje čuvstvo ga je svarilo, da bi se spuščal s Silvestrom Bursfeldom in njegovimi prijatelji... Toda diktatorjev ukaz. Ako je ukazal Cir Stonard, sta bili le dve možnosti: ubogati ali pa trpeti kazen za nepo slušnost.
Dr. Giosin je tuhtal, kako bi se rešil iz zadrege. Gnezdo v Linnaisu se mora odkriti. Nevarnost, da si pri tem opeče svoje prste, je obstojala po njegovem trdnem prepričanju. Toda to mu je govorilo le notranje čuvstvo. Na zunaj je stvar izgledala dokaj nedolžna. Moral bi jo odpovedati komu tretjemu. Toda komu? Komu je še na tem, tla spravi s površja iznajdbo in iznajditelje?
Tako bo šlo! Ena možnost se je pojavila v nje-I govih možganih.
Seveda! To je prava pot. Angležem je prav toliko i na tem, da poginejo Silvester Bursfeld in njegovi 1 prijatelji, kakor Američanom.
Za Jugoslovansko tiskarno v Liublinnl: Karel Cofe.
!?da|atelj: Ivan Rnkovee.
Urednik; Frane Kremžar.