Št. 268 (16.305) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakrti nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kier |o i7eln oHnja številka. Bil je edini |f , , FRANCE BEVK GORIC. C!D" ,P„1V3 75C .ru vGUlOVN ki sbbonamento postale «SX Art 2, conrni 20b, bgoe 66296 • H* d The* ČETRTEK, 12. NOVEMBRA 1998 Trem obramba delavskih pravic Vojmir Tavčar Po oceni mnogih ko-^entatojev zasuk generalka tajnika CGEL Sergia r-offeratija, Id je v pogovo-j11 z rimskim dnevnikom ^a Repubblica dejal, da bi korali tudi s sankcijami zaustraviti divje stavke k dni, ni nic manjši od tistega, za katerega se je Pred približno dvajsetimi k odločil tedanji voditelj CGIL Luciano Lama med kongresom na EUR Prav zaradi pomena CofTeratijevega zasuka je razumljivo, da so njegove Posede izzvale ostro pole-jNk, zaprepadenost in tudi zaskrbljenost, saj je ja-sno, da pri omejevanju stavk ves, kje se začne, ne ves pa, kje se zadeva lahko konca. Konfederalnim sindikatom, med katerimi Coffe-rati vodi najvecjega in naj-ooplj vplivnega, je treba Priznati, da so se v zadnjih desetletjih posluževali stavk z veliko previdnostjo, medtem ko so jaanjsi avtonomni sindikati šegah po stavki manj Premišljeno; zlasti števil-Cno omejene kategorije, ki Pa jim ključni položaj daje Veliko pogodbeno moč, so Se te svoje moCi tudi s stavko marsikdaj posluze- Toda kompleksna sodobna družba je občutljivo tolo, težko je določiti, kje 86 konca pravica enih (na Primer do stvake) in kje žarne pravica ostalih, da niso zaradi akcije prvih Prevec oškodovani. Prav te ugotovitve so vodile Cofferatija k doda-Pu analizi in k spoznanju, da ne ravna trezno tisti sindikalist, ki ne razume, da tudi sindikalna zahte-ya, ki je v načelu pravilna in povsem upravičena, a le postavljan v sovražno razpoloženem okolju, ki jake zahteve ne razume, jahko povzroči škodo delavcem in celotni državni skupnosti. Prav ima tajnik SKP Pausto Bertinotti, ko trdi, da je Cofferatijevo razmišljanje posledica metode Usklajevanja, s katero so se konfederalni sindikati, delodajalci in vlada z re-tormisticnim pristopom lotih razpletanja nekaterih socialnih vozlov. Berh-nottijeva kritika (to je ta ugotovitev po mnenju taj-uika SKP namreč bila) je v rosnici priznanje voditelju Uajvecjega italijanskega sindikata, ki je spoznal in Poudarja, da bodo delavci v daljši perspektivi porazni, Ce jih bodo ljudje dojemati kot nasprotnike in oelo sovražnike. To pa ne to bil samo poraz za sindikat, to bi bil poraz za levico in tudi za demokracijo. IRAK / NAPETOST V PERZIJSKEM ZALIVU SE STOPNJUJE ZDA grozijo z vojaškim posegom Osebje ZN zapušča Bagdad Vsi člani komisije UNSCOM odšli v Bahrain - Iz Iraka odhajajo tudi drugi tujci ZAMEJSKI ŠOLNIKI VČERAJ PRI GABRU Beriinguer obišče Ljubljano V ponedeljek pri kolegu Gabru, nato na slovenski šoli pri Sv. Ivanu LJUBLJANA - Itali- BAGDAD - Napetost med ZDA in Irakom vse bolj narašča in ameriški predsednik Clinton je zagrozil, da bodo ZDA vojaško posredovale, Ce bo Sadam Husein Se naprej kršil sklepe ZN. Irak je namreč prekinil sodelovanje s posebno komisijo ZN za razorožitev Iraka UNSCOM, za obnovo pa zahteva preklic sankcij ZN iz leta 1990. Ameriški predsednik je tudi ukazal, da se okrepi vojaška prisotnost ZDA v Zalivu. Da je položaj resen priCa tudi dejstvo, da je komisija UNSCOM včeraj odšla iz Bagdada, iraško glavno mesto pa je zapustila tudi večina uslužbencev ZN. Na 14. strani janski minister za šolstvo Luigi Beriinguer bo v ponedeljek, 16. novembra, obiskal slovenskega kolego Slavka Gabra ter se z njim pogovoril o šolskih vprašanjih, ki zadevajo obe manjšini, slovensko v Italiji in italijansko v Sloveniji. Zatem bo odpotoval v Koper, kjer bo obiskal tamkajšnjo solo italijanske narodnostne skupnosti, v popoldanskih urah pa bo prispel v Trst, kjer se bo v Šolskem poslopju v Ul. Caravaggio pri Sv. Ivanu srečal s predstavniki enotnega šolskega odbora. Pred Berlinguerje-vim obiskom v Ljubljani je včeraj popoldne 4-clanska delegacija enotnega Šolskega odbora, ki so jo sestavljali Živa Gruden, Sonja Klanjšček, Nataša Paulin in Tomaž Sim- CiC, obiskala slovenskega ministra za Šolstvo in Šport Slavka Gabra in mu izročila spomenico, v kateri so omenjena odprta vprašanja slovenskega šolstva v Italiji. Najbolj pereCa vprašanja bo Gaber naCel na pogovorih z Berlinguerjem, o njih pa bo govor tudi med obiskom italijanskega ministra na slovenski Soli pri Sv. Ivanu. PRIŠEL J ENSTVO / PO ZNANIH POLEMIKAH Trsi: ministrstvo je odredilo zaprtje centra za pribežnike SINDIKATI / OB VALU STAVK V JAVNIH PREVOZIH Obeta se uvedba novih kazni proti divjim stavkam v javnih službah RIM - Kaže, da se pripravljajo nove kazni proti divjim stavkam. To je namreč predlagal voditelj najmočnejšega italijanskega sindikata, t.j. sindikalne zveze CGIL Sergio Coffe-rati, ki se je ostro obregnil zlasti proti stavki taksistov, ki že veC dni hromi Rim. Cofferatijeva izvajanja so zavrnili predstavniki skorajda vseh avtonomnih sindikatov, kakor tudi nekateri komunistični sindikalisti v vr- stah same sindikalne zveze CGIL. Toda Se veC je bilo pozitivnih reakcij, od novega tajnika LD VValterja Veltronijeva do predsednika zveze industrijcev Giorgia Fosse. Minister za prevoze Tiziano Treu pa je povabil predstavnike sindikatov prevoznikov in prevozniških podjetij na sestanek, ki bo prihodnji torek, da bi na njem govorili o izpopolnitvi norm o pravici do stavke. Na 2. strani TRST - Notranja ministrica Rosa Russo Jervolino je odredila zaprtje sprejemnega centra za pribežnike v starem pristanišču. Center morajo zapreti najkasneje do nedelje. Vsi, ki so opozarjali na neprimernost te strukture, so seveda zadovoljni s tem sklepom. CGIL vsekakor opozarja na nesprejemljivo zadržanje nekaterih javnih uprav in političnih sil, ki so molče in pasivno spremljale dogajanja v zvezi s centrom. V središču polemik se je znašel tudi prefekt Michele De Feis. Na 5.strani PRAZNIK / PROSLAVA VAŠKEGA PATRONA Na Proseku martinovanje s pujski in vinom Dopoldne verski obredi - Razvedrila za otroke in mlade - V vasi tri Martinove osmice TRST - Na Proseku so včeraj proslavili vaškega zavetnika sv. Martina. V dopoldanskih urah je martinovanje potekalo v znamenju verskih obredov in prašičjega sejma na Devin-SCini, popoldne in zvečer pa je vaške utice preplavila prava množica ljudi, domačinov in gostov. Kramarji so prodajali svojo robo na stojnicah, otroci so se pove-.seljaCili v luna parku, medtem ko so si odrasli privoščili okrepCitev v Martinovih osmicah, ki so bile letos v rokah Primorja Godbenega društva in Mladinskega krožka. Veselo je bilo tudi v gostilnah, kjer so tradicionalne klobase in zelje zalili z novim vinom. Na 8. strani Scalfaro o težavah Italijanov v Istri RIM - Predsednik republike Scalfaro je zaskrbljen zaradi stalnega poslabšanja položaja italijanske narodnostne skupnosti v republiki Hrvaški. S tem v zvezi je državni poglavar naročil zunanjemu ministru Diniju, naj z najvecjo pozornostjo spremlja situacijo italijanske manjšine v duhu bilateralnega dogovora, ki sta ga Rim in Zagreb podpisala novembra leta 1996. Scalfaro je poseg pri Sefu diplomacije napovedal v pismu, ki ga je poslal predsedniku deželnega odbora FJK Antonioneju. Na S.strani Tudi Italcementi v resnih težavah TRST - Od ponedeljka, 16. t.m., bo 50 delavcev tržaške cementarne Italcementi v dopolnilni blagajni. Tako je sporočilo vodstvo podjetja, ki je pojasnilo, da mora prekiniti proizvodnjo zaradi nasičenosti krajevnega tržišča. Slo naj bi za posledico krize krajevnega gradbenega sektorja. S tem se veCa Število temnih lis v tržaškem gospodarstvu. Kot je zano, so v težavah tudi drugi večji industrijski obrati, od Tovarne velikih motorjev in skedenjske železarne do tekstilne tovarne Sitip. Na 5. strani Koroški kulturni dnevi v Ljubljani LJUBLJANA - Na ljubljanskem Magistratu so se sinoči slovesno zaceli Koroški kulturni dnevi v Ljubljani, ki so jih pripravile Krščanska kulturna zveza (KKZ) iz Celovca in celovška Mohorjeva družba ter Mestna občina Ljubljana. Splet glasbenih, literarnih in razstavnih dogodkov bo potekal do 13. novembra. Na 3. strani V Trstu simpozij o nasilju nad žensko TRST - Nasilje nad žensko tokrat predvsem v statističnih prikazih in strokovnih analizah: na dvodnevnem simpoziju, ki se bo na pobudo tržaške občinske uprave in zdravstvenega podjetja zaCel jutri, bodo predstavili prve tovrstne italijanske raziskave in rezultate študij, izvedenih v drugih Članicah EU. Značilnost srečanja je sodelovanje Številnih javnih ustanov. Na 7. strani Rigptti moška oblačila ... obleče vsakogar, tudi po meri TRST Ul. Mazzini 43 Ul. Imbriani 4 Center “IL GIULIA” 08 PONEDELJKIH POPOLDNE ODPRTO PREVOZI / OB NOVEM VALU SINDIKALNIH PROTESTOV Nove kazni proti divjim stavkam? Tako predlaga voditelj CGIL Sergio Cofferati - Polemični odmevi na njegovo izvajanje - V torek sestanek na ministrstvu za prevoze RIM - Kaže, da se pripravlja strožja ureditev pravice do stavke na področju javnih služb, Se zlasti pa javnih prevozov. Potem ko se je voditelj najmočnejše sindikalne organizacije, se pravi zveznega sindikata CGIL Sergio Cofferati zavzel za ureditev sankcij proti divjim stavkam v javnih službah, je včeraj minister za prevoze Tiziano Treu formalno povabil predstavnike sindikatov prevoznikov in prevozniških podjetij na sestanek, ki bo prihodnji torek na sedežu ministrstva v Rimu, da bi govorili o izpopolnitvi norm, ki urejajo pravico do stavke na področju javnih prevozov. Cofferati se je za ureditev sankcij proti divjim stavkam zavzel predvčerajšnjim. Konkretno se je obregnil ob stavko taksistov v Rimu. Le-ti protestirajo že od ponedeljka proti sklepu rimske občinske uprave, ki predvideva liberalizacijo delovnih urnikov in voznin taksistov. A ne gre za edino stavko, ki ta čas prizadeva javne prevoze v Italiji. V NOVICE ponedeljek so za 4 ure stavkali uslužbenci vseh italijanskih letališč, ki so že napovedali, da bodo ponovno prekrižali roke 20. t.m., tokrat kar za ves dan. Jutri bodo stavkali kontrolorji letov sindikata CISL (CGIL in UIL sta stavko preklicala), v prihodnjem tednu pa nameravajo stavkati še uslužbenci železnic in ponekod avtobusnih podjetij. Cofferati je dejal, da ni sprejemljivo, da lahko proglašajo stavke tudi mikroskopski sindikati, o katerih ni znano, za kaj se v resnici zavzemajo in kakšne odgovornosti nosijo. Voditelj CGIL je dejal, da bi morali omejiti pravico di sindikalnega zastopanja, pa tudi natančneje urediti sankcije proti divjim stavkam, ki jih sicer že predvideva zakon 146 iz leta 1990. Cofferatijeva izvajanja so naletela na različne ocene. Predstavniki avtonomnih sindikatov so jih skorajda vsi zapovrstjo kritizirali. Nekateri so namignili, da se voditelj CGIL zavzema proti stavkam zdaj, ko je na oblasti leva sredina, medtem ko je za Časa Berlusconijeve vlade spodbujal vsakršno obliko sindikalnega protesta. Predsednik zveze industrijcev Giorgio Fossa je dejal, da se s Cofferatijem sicer strinja, da pa bi moral CGIL zavzemati odgovornejša stališča glede pravice do stavke tudi v drugih primerih. Ostro kritiko do stališč Cofferatija je izrekel komunistični sindikalist Dario Tibaldi, popolnoma pa jih je podprl novi tajnik LD VValter Vel-troni. Predsednik jamstvenega odbora za pravico do stavke Gino Giugni je pozitivno ocenil Cofferatijeva izvajanja in predlagal, da bi nekoliko popravili zakon št. 146/1940. Po njegovem bi morali predvdem določiti, naj sankcije proti divjim stavkam izvaja jamstveni odbor, in ne veC podjetja, kot je zdaj predvideno, saj se je to izkazalo za neučinkovito. Kaže, da se s tem predlogom strinja tudi minister Treu. SENAT / S Ž1ROKO VEČINO GLASOV _ Zelena luč za nov zakon o fundacijah Zdaj gre besedilo na drugo branje v zbornico Za Ciampija je to pomemben korak naprej RIM - Po dveh letih moCnih parlamentarnih konfliktov in dolgega, zapletenega itra, je zakonski osnutek o bančnih fundacijah preskočil prvo oviro: včeraj je bil s 148 glasovi (11 senatorjev je glasovalo proti, 5 pa se jih je vzdržalo) odobren v senatu, zdaj pa bo moral na drugo branje v poslansko zbornico. Zakonski osnutek, ki nosi podpis zakladnega ministra Carla Azeglia Ciampija, bi moral na novo zarisati naloge in funkcije novih bančnih fundacij, -vendar se stališča parlamentarnih skupin še vedno niso povsem uskladila. Široka podpora, ki jo je osnutek prejel v zgornjem domu pa vendarle obeta, da bo zakon končno sprejet. Med najpomembnejšimi novostmi, ki jih vnaša zakonski ukrep, je na primer možnost, da fundacije sodelujejo pri kapitalu Banke Italije in da v hranilani-cah oziroma bančnih del- Odobren zakon o reviziji procesov RIM - Poslanska zbornica je brez popravkov izglasovala zakon o reviziji procesov, ki ga je bil prej odobril že senat. Za zakon je glasovalo 312 poslancev, 32 jih je volilo proti (skoraj vsi iz vrst SL), devet pa se jih je vzdržalo. Zakon je bil tako dokončno odobren. Na podlagi določil novega zakona bi lahko proces Sofri - v primeru revizije - premestiti z milanskega prizivnega sodišča v Brescio. Tragedija v Cermisu: neverjetne pomanjkljivosti WASHINGTON - Ozadje tragedije vlečnice v Cermisu, v kateri je 3. februarja letos umrlo 20 ljudi, postaja vse bolj zagonetno. New York Times je včeraj objavil skoraj neverjetna pričevanja kolegov obeh obtožencev, pilotov morilskega provvlerja Ashbyja in Schvveitzerja. Marinci so postavili na zatožno klop amerišlo vojaško letalstvo, ki naj bi ravnalo z njimi kot z drugorazrednimi vojaškimi enotami. Tako se je pred vojaškim tožilcem izrazil tudi podpolkovnik Michael Gross, vodja enote marincev v Avianu. Ameriško vojaško letalstvo je konec 97. leta posredovalo nova navodila o poletih, med katerimi je bila tudi prepoved nizkih preletov. Tistih navodil pa naj bi nihče ne prebral. USAForce naj bi kuverto z navodili kratkomalo pustilo v poštnem nabiralniku enote marincev v Avianu, ne da bi marince opozoriti o novostih. Zvezek naj bi nato ponesti na izvi-dnisko letalo prowler, ne da bi o novostih količkaj razpravljati. Se bolj neverjetne so izjave o zemljevidih, ki naj bi jih imela na razpolago ameriška pilota. Na zemljevidu naj bi ždenica sploh ne bila začrtana (!). »Ko je ameriško letalstvo hotelo posodobiti zemljevide alpskih krajev, je Italijane kratkomalo zaprosilo za zgrešena območja,« je razkril še podpolkovnik Gross. Trupelce dojenčka na odlagališču RIM - V odlagališču Divino Amore jugozahodno od Rima so vCeraj odkriti trupelce dojenčka. Odlagališče za loCeno zbbanje odpadkov upravlja družba Rovvena. Karabinjerji so uvedli preiskavo, medtem ko je sodni zdravnik opravil prve izvide, da bi ugotovili, kdaj je morilska roka odložila dojenčka. Papeževa avdienca pod strašnim nalivom VATIKAN - Ko se je televizijska mreža Telepace vCeraj dopoldne povezala s Trgom sv. Petra, da bi predvajala reportažo o papeževi sredini avdienci, je televizijski kronist ugotavljal, kako' se vreme sončno nasmehne papežu ob njegovih srečanjih z verniki. Takrat, ob 10. uri, je bilo res jasno, komaj pa je začel Janez Pavel H. pozdravljati prisotne v njihovih jezikih, se je v nekaj minutah nad Vatikanom grozeče stemnilo in nato začelo tako ulivati, da so se verniki - bilo jih je kakih 15 tisoC - razbežati na vse strani, da bi se pod Beminijevim stebriščem ubraniti plohe. Pod pokritim papeževim odrom je ostala le vztrajna skupina Woytilovih rojakov, ki jim je Janez Pavel II. spregovoril izven protokola. _______APULIJA / ALBANSKI GUMENJAKI SPET VOZIJO______ Nadaljuje se val nelegalnega priseljevanja Predsednik vlade Massimo D'Alema za umirjeno reševanje problema RIM - Val nelegalnih priseljencev še ni splahnel. Potem ko se je morje umirilo, so prejšnjo noC albanski gumenjaki pripeljali do apuljske obale spet kopico nesrečnežev, ki v razviti Evropi iščejo boljši kos kruha. Na apuljskih plažah so karabinjerji in policija prišli na sled skoraj 300 nelegalnim priseljencem. Na politični sceni pa je napetost nekoliko pripustila. Predsednik vlade Massimo D’Alema je vCeraj v odgovoru na poslanska vprašanja dejal, da je po njegovem mnenju veliko bolje, Ce so priseljenci v Italiji legalno, delajo, plačujejo davke in živijo normalno življenje, kot pa Ce so prisiljeni v ilegalo, izpostavljeni Črnemu delu in izsiljevanju kriminala. Spravljiv je bil tudi okoli vprašanja števila priseljencev, saj polemika po njegovi oceni po napetosti prejšnjih dni, popušča. »Priseljevanje je kot voda: Ce jo obvladaš, je lahko pomemben resurs,« je dodal bivši podtajnik v zunanjem ministrstvu in sedanji minister za zunanjo trgovino Piero Fassino. Na telefoto Ap priseljenka s hčerko v središču Karitasa pri Otrantu. niških družbah ohranijo le manjšinski delež. Novo besedilo tudi določa, da lahko fundacije uporabijo razpoložljivi dohodek v institucionalne namene, prepoveduje pa t.im. dvojne zadolžitve, kar pomeni, da isti ljudje ne bodo mogli sedeti tako v upravnem svetu fundacij kot bank. Zakladni minister Ci-ampi (na posnetku AP) je odobritev zakonskega osnutka v senatu označil kot pomemben korak naprej, ločitev nekdanjih hranilnic v banke in fundacije, ki ji je sledil od vsega začetka, pa je po njegovih besedah omogočila, da je veliko bogastvo, ki so ga ustvarile pretekle generacije, danes na voljo za kolektivne potrebe. Glede kritik, ki jih je deležen ukrep, pa je zakladni minister dejal, da obstaja polno spoštovanje za nasprotujoča mnenja, kajti tudi ta odsevajo stališča, ki jih je vredno upoštevati. Toda - je zaključil Ciampi - ukrepe je treba ocenjevati v kontekstu zgodovinskih danosti, torej današnjih razmer v Italiji, položaja finančnih trgov in kreditnega sektorja, predvsem pa glede na potrebo, da je reforma fundacij pogoj za privatizacijo bank. Naj dodamo, da je največ pomislekov glede zakonskega osnutka v vrstah večine oziroma med Zelenimi, kritične pa so tudi nekatere organizacije t.im. tretjega sektorja, ki trdijo, da se je besedilo glede na tistega, ki je prišlo iz zbornice, v senatu poslabšalo. _______MLEKO / PO DALJŠEM PREMORU_________ Traktorji spet na ulicah Včerajšnja manifestacija je bila opozorilo vladi, naj reši problem MILAN - Po daljšem premoru so se proizvajalci mleka spet vrnili na ulice. Včeraj so se traktorji spet grozeCe ustavili ob avtocesti A4 v kraju Vancimuglio, kjer so imeli lani v tem Času Cobasi najbolj bojevit bivak. Včerajšnja manifestacija je imela samo opozorilni značaj. Cobasi so hoteli opozoriti vlado, naj ne zamuja z rešitvijo vprašanja mleka. Včerajšnjo akcijo je obsodila zveza neposrednih obdelovalcev Coldioretti, ki je liderja lombardijskih Cobasov mleka Giovannija Robustija, obtožilo, da je z včerajšnjo protestno manifestacijo dejansko začel svojo volilno kampanjo za evropske volitve. Na telefoto Ap traktorji rejcev v Van-cimugliu POLITIKA / NOVE POLEMIKE Dežele: UDR ne popušča in grozi celo z vladno krizo tam na volitvah zmagala desnica in da so politične zamenjave brez novih volitev popolnoma neprimerne. Tako meni tudi novi tajnik LD VValter Veltroni, ki pa je nekoliko previdnejši in pravi, da je treba položaj soditi od primera do primera. To verjetno pomeni, da bodo LD ponekod (najbrž na Siciliji) brezvečjega navdušenja podprli pre-kucijo in vstopili v novo koalicijo s Cossigovimi privrženci. Ljudska stranka se medtem ogreva za t.i. institucionalne vlade, ponekod pa njeni pristaši že odkrito mežikajo Polu svoboščin, zlasti Forza Italia. Desnica sicer glasno obsoja »prevratniško politiko« Cossigove stranke, pri tem pa, pozablja, da je v Deželi Molise sama pristala na prekuci-jo in izkoristila krizo levosredinske koalicije, ki je zmagala na tamkajšnjih deželnih volitvah. RIM - Politična kriza, ki jo je stranka UDR sprožila v nekaterih deželah Juga, ustvarja nekatere težave tudi koaliciji premiera Massima D’Aleme. Ce bodo levi demokrati še naprej nasprotovali pre-kucijam v teh deželah in pritiskali za predčasne volitve bo tudi rimska vlada doživela isto usodo. Te besede je izrekel Clemente Mastella, predsednik UDR, virtualne stranke, kot jo imenujejo nekateri, ki se še ni nikoli predstavila volilcem. Izjemo predstavlja Furla-nija-Julijska krajina, kjer pa so Cossigovi pristaši sodelovali v sredinskem zavezništvu »Ljudski center za reforme«. Grožnje UDR povzročajo nekatere preglavice levim demokratom. Predsednik njihove senatne skupine Cesare Salvi je sicer rekel, da spoštuje stališča Cossigove stranke, glede »spornih dežel« pa je treba povedati, da je MANJŠINE / POZIV ZUNANJEMU MINISTRU DINIJU ČEDAD / S SREČANJEM Z JANEZOM DOLENCEM Italijani na Hrvaškem: Scalfaro je zaskrbljen Kvirinal odpisal predsedniku Dežele Antonioneju RIM - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro (na sliki) je zaskrbljen zaradi stalnega poslabšanja položaja italijanske narodnostne skupnosti v republiki Hrvaški. S tem v zvezi je državni poglavar uradno naročil zunanjemu ministru Lambertu Diniju, naj z najveCjo pozornostjo spremlja situacijo tamkajšnje italijanske manjšine v duhu bilateralnega dogovora, ki sta ga Rim in Zagreb podpisala novembra leta 1996. Scalfaro je poseg pri šefu diplomacije napovedal v pismu, ki ga je pred nekaj dnevi poslal predsedniku deželnega odbora Furlanije-Julij-ske krajine Robertu Antonioneju. Slednji ga je opozoril na težave, s katerimi se soočajo Italijani na Hrvaškem, pri Čemer je omenil nedavno odstranitev italijanskega napisa na sedežu istrskega deželnega zbora v Pazinu. Odločitev zagrebških oblastih je v Italiji sprožila val negativnih reakcij in obsodb; glede tega so se med drugim oglasili predsednik deželnega parlamenta Antonio Martini, tržaški senator Oljke Fulvio Cameri-ni in, kot rečeno, Antonione, ki je tudi pisal predsedniku republike. Odstranitev pazinske table je sprožila reakcije tudi v hrvaškem političnem življenju ter v tamkajšnjem parlamentu, tudi ti protesti pa očitno niso nic zalegli. Scalfaro se predsedniku FJK iskreno zahvaljuje za pozornost in občutljivost do problemov italijanske manjšine, ki jih tudi sam osebno spremlja. Kvirinal je Farnesino pozval tudi na diplomatske oziroma konzularne korake pri hrvaški vladi, naj se ne izneveri meddržavnemu dogovoru iz leta 1996, ki točno doloCa pravice italijanske narodnostne skupnosti. Italija, pravi Se Scalfaro, bo pozorno nadzorovala, da Hrvaška ne bo kršila ali zmanjšala pridobljenih pravic italijanske manjšine. Zaključni večer niza »Spoznajmo se« Dolenc je predstavil knjigi v katerih je zbral kopico značilnih tolminskih pravljic JTERITORIJ / JAVNA POBUDA LJUBLJANA / SLOVESEN ZAČETEK Kras: V Tržiču srečanje KGS o obsegu naravnega parka TR2IC - S srečanjem med predsednikom Kraške Sorske skupnosti Mariom Lavrenčičem, predsednikom Soriške Pokrajine Giorgiom Brandolinom in tržaške Pokrajine Renzom Codarinom, je KGS zaključila prvi krog posvetovanj s krajevnim upravami na temo Kra-skega parka. Na teh sestankih je KGS želela zbrati vse Predloge zamisli krajevnih uprav z namenom, da se Pripravijo programi in perimetracija "Kraškega medobčinskega parka". Kraška gorska skupnost organizira v okviru teh priprav srečanje najvidnejših dejavnikov kraškega teritorija. Slednja pobuda bo priložnost za Cimvečjo aktivno soudeležbo predstavnikov javnega mnenja pri snovanju bodočega parka. Sestanek bo danes ob 18.30 v prostorih občinskega sveta v Tržiču. Povabljeni predstavniki organizacij bodo razpravlja-h o perimetraciji in o sestavi osnovnih programskim smernic bodočega parka. Z njihovimi mnenji, predlogi ni pripombami želi KGS podkrepiti enotni dokument, Ki ga bo predstavila in zagovarjala na prihodnji konferenci storitev med občinami, pokrajinama in Deželo. Od včeraj Koroški kulturni dnevi Niz prireditev pripravila mestna občina skupaj s KKZ in Mohorjevo LJUBLJANA - Na ljubljanskem Magistratu so se sinoči slovesno začeli Koroški kulturni dnevi v Ljubljani, ki so jih pripravile Krščanska kulturna zveza (-KKZ) iz Celovca in celovška Mohorjeva družba ter Mestna občina Ljubljana. Splet glasbenih, literarnih in razstavnih dogodkov bo potekal do 13. novembra. Goste je pozdravil predsednik ljubljanskega mestnega sveta Dimitrij Kovačič, dneve pa je odprl predsednik KKZ dr. Janko Zerzer. Nastopil je tudi oktet Suha iz Suhe pod vodstvom prof. Matevža Fabijana. Predsednik KKZ Zerzer je ob tej priložnosti za STA povedal, da koroške Slovence izredno veseli pobuda mesta Ljubljane za organizacijo Koroških kulturnih dnevov. "Potrebno je, da se koroški Slovenci od časa do časa pojavljamo v Sloveniji, saj se nam namreč zdi, da smo v zadnjem Času bolj na robu - da se Slovenija ne zanima več toliko za nas", je pojasnil Zerzer. Predsednik ljubljanskega mestnega sveta Dimitrij Kovačič pa menil, da bodo Koroški kulturni dnevi za Ljubljančane prijetno kulturno doživetje. Prva prireditev v sklopu Koroških kulturnih dnevov je bila že dopoldne, ko je na pedagoški fakulteti dr. Miha Vrbinc predaval o dvojezičnem šolstvu v dvojezičnih učbenikov na Koroškem. Za zvečer pa so na teološki fakulteti pripravili koncert mešanega pevskega zbora pevskega društva iz Sel, vodi ga Roman Verdel, ter ansambla Drava iz Borovelj, na Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu pa v sodelovanju š Koroško dijaško zvezo projekcijo celovečernega filma Backup 91400159 - slovenska beseda na Koroškem. (STA) ŠOLSTVO / ŽOLSKO LETO 1999/2000 NOVINARSKA KONFERENCA Šole: do 25. januarja rok za vpise Spremembe pri prijavah privatistov na državne in druge izpite Privredna banka Zagreb prodaja koncem Elan TRST - Tržaško šolsko skrbništvo je sporočilo, da zapade 25. januarja prihodnjega leta rok za vpis v prve razrede šol vseh stopenj in vrst. Do tega datuma se morajo torej vpisati prvošolčki, ki bodo stopili v šole v Šolskem letu 1999/2000, Pa tudi dijaki prvih razredov nižjih in višjih sredjih šole. Rok 25. novembra velja tudi za dijake, ki se nameravajo vpisati v prve razrede nižjih sredjih šol z glasbeno usmeritvijo. Na teh šolah bodo opravili vstopne teste med 27. jamarjem in 1- februarjem. Dijaki, ki ne bodo uspešno opravili testa, bodo imeli nato do 9. februarja čas za vpis na druge nižje srednje šole. Ministrstvo za šolstvo je tudi izdalo okrožnico P prijavi k državnemu izpitu (dosedanjemu zrelostnemu izpitu) v šolskem letu 1999/2000. Di- jaki zadnjih razredov višjih srednjih šol so oproščeni prijave, pred zaključkom pouka pa morajo poravnati izpitno takso. Pri prijavi privatistov na državni izpit je prišlo do sprememb. Privatisti morajo vložiti prijavo k izpitu najkasneje do 30. novembra. Po prijavi bodo dodeljeni enemu od zadnjih razredov šole, na kateri bodo polagali izpit. Pred razrednim svetom bodo nato opravili preliminarne izpite. Dodelitev razredu je po ministrskem mnenju nujna, da se privatisti seznanijo z didaktičnim delom, ki so ga opravili med šolskim letom. Dijaki petih razredov, ki bodo prenehali obiskovati pouk pred 15. marcem 1999, in bi hoteli opraviti državni izpit, se bodo morali prijaviti k izpitu do 20. marca prihodnjega leta. 25. janua- rja pa zapade rok za pri-vatiste, ki želijo opraviti zaključne izpite na osnovnih šolah, na nižjih srednjih šolah, kvalifikacijske izpite na poklicnih šolah in na umetnostnih zavodih. Istega dne zapade rok za privatiste, ki se nameravajo vpisati v druge, tretje, četrte in pete razrede. Dijaki 4. razredov višjih srednjih šol, ki bi želeli opraviti predčasno državni izpit, morajo vložiti prijavo k izpitu najkasneje do 31. januarja prihodnjega leta. Ministrstvo za šolstvo se je odločilo za jesenske, oziroma zimske termine vpisov in prijav zato, da bi bili krajevni šolski organi predčasno seznanjeni s številom vpisanih v šole in prijavljenih k izpitom, kar naj bi olajšalo njihovo birokratsko delo in pripravo na naslednje šolsko leto in na izpite. ZAGREB - Predsednik uprave Privredne banke Zagreb Božo Prka je na včerajšnji novinarski konferenci izjavil, da Privredna banka Zagreb, ki je lastnik 77, 25-odstotnega deleža Elana, prodaja ta večinski paket delnic. Kot je dejal Prka, se pogovarjajo s tremi resnimi tujimi investitorji. Eden od njih se bo v teh dneh opredelil glede ponudbe. Prka je še poudaril, da ob zanimanju tujih investitorjev za nakup Elana obstaja tudi zanimanje slovenske javnosti, vendar do sedaj ni bila konkretizirana niti ena slovenska ponudba na zanje zadovoljujoč način. Kot je povedal Prka, je Privredna banka Zagreb poleg lastništva deleža družbe Elan za slovensko javnost zanimiva tudi zaradi tožbe, ki jo je vložila proti Lju- bljanski banki in Novi ljubljanski banki. Do sedaj so bile na gospodarskem sodišču v Zagrebu tri obravnave, pri čemer Privredna banka Zagreb zahteva vrnitev okoli 110 milijonov mark starih deviznih vlog, ki so jih varčevalci Ljubljanske banke prenesli na Privredno banko; ta je te vloge izplačala. Na vprašanje ali bo Privredna banka odstopila od tožbe, je Prka dejal, da ne in da v banki menijo, da se ta proces brez potrebe zavlačuje, kar škoduje tudi trgovinskim odnosom med državama. Dodal je še, da je pri tožbi vse jasno, da je dolg ekspliciten in da bi se ta problem moral rešiti čimprej. Privredna banka Zagreb bo od tožbe odstopila le v primeru, če bo spor rešen z zadovoljujočim bilateralnim dogovorom med državama. (STA) ČEDAD - V Čedadu se je na sedežu Kulur-nega društva Ivan Trin-ko zaključil ciklus štirih večerov, ki so potekali pod geslom Spoznajmo se - conoscia-moci. Predsednik društva Marino Vertovec je tudi tokrat izkoristil priložnost za poziv k sodelovanju med kulturami sosednjih krajev ob meji, društvo pa bo v tem smislu delovalo tudi v prihodnje. Četrti večer je bil posvečen pravljicam in pripovedkam v slikah in besedah, ilustratorke Jane Dolenc in slavista, narodopisen ter raziskovalca Janeza Dolenca (na fotografiji • s predsednikom Vertov-cem) . Jana Dolenčeva, ki je poročena na Nizozemskem, se večera sicer ni mogla osebno udeležiti, bila pa je prisotna z razstavo ilustracij, ki bo na sedežu društva v Ulici 9 ago-sto odprta še do konca novembra. Se preden je predstavil svoji knjigi, v katerih je zbran cvet tolminskih pravljic in pripovedk, se je Dolenc z zadovoljstvom spomnil svojega sodelovanja z Benečijo izpred dvajsetih let, ko je v okviru študentskega centra Nediža v Spetru poučeval slovenščino. Po dveh desetletjih pa je lahko z veseljem ugotovil, kako danes v Benečiji uspeva dvojezična šola. In prav mali učenec te šole in gojenec Glasbene matice Valentin Florjančič je uvedel čedjaski večer z igranjem na harmoniko in branjem pravljice. Janez Dolenc je velik, če ne pretežen del svojega življenja posvetil zbiranju pravljic in pripovedk (v rabi je tudi izraz »povedka«). Kot slavist je preučeval predvsem območje »rovtarskega narečja«, o katerem je objavil več kot štirideset spisov. Trideset let je poučeval na učiteljišču v Tolminu in je ob tem dijakom naročal, naj v svojih domačih krajih zbirajo pripovedke, da ne bodo šle v pozabo. Nekateri so se za to zelo navdušili in so res prinašali pripovedke od vsepovsod, od Tolmina do Brd. Dolenc je razložil, da so se zapisovanja pravljic in pripovedk začela pred kakimi 130 leti. Takrat je prišel v Gorico poučevat Fran Erjavec, ki je imel veselje to gradivo nabirati po terenu, navduševal pa je tudi svoje dijake. Dolenc je pripisal tolminskim učiteljem največ zaslug, da je zapisanih toliko tolminskih pravljic. Te so bile namreč skoraj vse zapisane še v prejšnjem stoletju. Denes namreč pravljic skoraj ni več, medtem ko pripovedke še vedno obstajajo. Tu je Dolenc razložil razliko med pravljico in pripovedko. Pravljica je plod čiste fantazije in je zato tudi bogatejša. Je daljša od pripovedke in je na Tolminskem skoraj izginila. Pripovedke pa so bolj trdožive. Ohranjajo se, ker so vezane na določen kraj in so tudi krajše. Danes se jih tudi na Tolminskem še najde veliko. Vsekakor je danes Cas, ki ni najbolj naklonjen ohranjanju pravljic in pripovedk, ker večerne ure krade televizija. Dolenc je spomnil na nedkanje prej-nice, o katerih je Gabršček dejal, da so bile prave tovarne pravljic in pripovedk. Ljudje so se zvečer zbirali ob preji, prepevali so in večkrat tekmovali, kdo bo povedal boljšo pravljico. Ta Cas je za vselej minil, danes pa imamo na srečo zbranega mnogo tega gradiva, ki bo ohranjeno kot narodno bogastvo tudi za bodoče rodove, (du) GLOSA , Italijani se z resnico nočejo obremenjevati Jože Pirjevec V torkovi izdaji milanskega lista Corriere della Sera je slavni In-dro Montanelli, dekan italijanskih Časnikarjev in pisec cele biblioteke uspešnih zgodovinskih knjig, v svoji rubriki, posvečeni pogovoru z bralci, na osrednjem mestu objavil pismo nekega Marca Marcija iz mesta Tivoli pri Rimu. Omenjeni gospod je v knjigi o Mussoliniju, ki jo je napisal znani angleški zgodovinar Denis Mačk Smith, našel oznako fašističnega diktatorja, ki se mu je zdela dokaj različna od tiste, katere so Italijani na splošno vajeni. V nasprotju z njihovim mnenjem, da Mussolini ni imel krvavih rok, trdi namreč Mačk Smith, da se je sistematično posluževal nasilja in političnih umorov. Na to vprašanje odgovarja Montanelli z višine svoje visoke starosti in izkušenj dokaj apodikticno, da »v vseh dvajsetih letih režima, kakolikor vem, ni bilo več kot treh smrtnih obsodb poti atentatorjem, ki so bili odkriti na licu mesta in za katere je bilo treba ustanoviti posebna sodišča«. »Ne dragi Marci«, zaključuje Montanelli, »s podobo Mussolinija, žejnega krvi, se ne morem strinjati. Demagog in šarlatan, da. Da je bil nesreča za Italijo in da jo je zapustil nago in boso, je res. Da pa je njegov režim, kar zadeva zverinstvo, podoben Hitlerjevemu ali Stalinovemu - to je povsem neresnično. Ne verjemite tega, tudi Ce vam tako zatrjuje resen zgodovinar kot je Mačk Smith.« Ob tem presenetljivem odgovoru sem najprej pomislil na Bidovca, Marušiča, Miloša, Valenčiča, Bobka, Ivančiča, Kosa, Tomažiča, Vadnala, ki jih je Posebno sodišCe za zaščito države obsodilo na smrt in ki so padli leta 1930 in 1941 pod streli fašistične milici-je. Pomislil sem na komaj štirinajstletnega Mirka Brezavščka, ki so ga v ječi do smrti pretepli, na vse tiste, ki so v Času vojne padli kot talci ali umrli od lakote na Rabu in v drugih koncentracijskih taboriščih, posejanih po Apeninskem polotoku. Pomislil sem na Alojza Bratuža in njegovo grozovito smrt, ker je moral piti strojno olje, in na druge žr- tve škvadristiCnega nasilja, pa tudi na poslanca Matteottija, na brata Rosselli, na tisoče in tisoCe italijanskih vojakov, ki jih je Mussolini poslal v klavnico treh vojn, iz katere se številni niso vrnili. Ob naštevanju teh žrtev je seveda jasno, da Mussolinija, kar zadeva mrtve, ki jih ima na vesti, ni mogoCe primerjati s Hitlerjem in Stalinom. Razlika pa je samo v kvantiteti njihovih zločinov. V nasprotju z nemškim Fiihrerjem in sovjetskim »hozjajinom«, ki sta imela na razpolago človeški material, nad katerim sta se lahko znesla (Jude, Cigane, Slovane prvi - namišljene ali resnične ideološke nasprotnike, drugi), Mussolini ni imel sreCe. Za njim je stal skoraj ves italijanski narod in edini, ki so se mu upirali, so bili izbrani poedinci, delno Libijci, delno južni Tirolci, predvsem pa Slovenci. Proti tem je ukrepal z vso krvoločnostjo, kar je je bil zmožen. A o vsem tem italijanska javnost - kot priCa Montanelli - ničesar ne ve in noče vedeti, ker se z resnico ne Zeli obremenjevati. Pred kratkim mi je dejala urednica ugledne rimske založbe, ko sva govorila, da bi pri njih objavil knjigo o zgodovini Slovencev v Italiji: »Gre za preveC delikatno tematiko. Razumeti morate, da mi ponujate tekst, ki ne govori o križarskih vojnah...« ŠKRBINA / VČERAJ LJUBLJANA / OBLETNICA Počastili spomin na padle in pobite primorske padalce V imenu britanskih vojnih veteranov je venec položil John Earl Pred sto leti so se prve službe vselile v mogočno vladno palačo ŠKRBINA - Na obletnico konca prve svetovne vojne so pred do-maCo hiše ene izmed povojnih žrtev Miloša Adamiča v Škrbini pri Komnu pripravili slovesnost, na kateri so počastili spomin na padle in pobite slovenske rodoljube. Nekdanji pripadnik medvojne britanske organizacije za boj v sovražnikovem zaledju in za pomoč odporniškim skupinam kap. John Earle, ki kot publicist in upokojeni časnikar živi v Trstu, je v imenu ve-terenske organizacije Special Forces Club iz Londona položil venec pred plošCo, ki spominja na 18 primorskih fantov z obeh strani državne meje, ki so jih med vojno večinoma zbrali v Egiptu prof. Ivan Rudolf in sodelavci, Britanci pa so jih kot prostovoljce izurili za padalce, radiotelegrafiste, minerje, obveščevalce in gverilce ter jih nato spravili na zasedeno ozemlje, da bi pomagali osvobodilnemu boju. Nekateri so padli, večinoma pa so izginili brez sledu po koncu vojne kot žrtve takratne jugoslovanske politične policije. Na slovesnosti so sodelovali tudi trije še preživeli soborci. Primorskih rodoljubov, za Čast katerih si že dolgo prizadevajo zlasti preživeli soborci in svojci, se je tako prvič spomnila tudi angleška stran. (STA) LJUBLJANA - Včeraj je minilo natanko sto let, ko je mogočna ljubljanska palaCa na vogalih Prešernove, Erjavčeve in Gregorčičeve ulice v Ljubljani dobila prvo uporabno dovoljenje in so se .vanjo vselili prvi uporabniki, so sporočili iz vladnega urada za informiranje. Stavba je bila v celoti dokončana 22. aprila 1899, vseskozi pa je bila namenjena predstavnikom državne oblasti v Ljubljani. Do leta 1918 je bil zato v njej sedež oblasti dežele kranjske, nato pa so bili v njej narodna vlada, veliki Zupani ljubljanske oblasti, bani Dravske banovine in po drugi svetovni vojni izvršni svet slovenske skupščine, ob njem pa ustavno sodišCe in po letu 1975 slovensko predsedstvo. Zdaj v njej domujeta urad predsednika republike in urad predsednika slovenske vlade. Zamisel o gradnji palače se je porodila v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja zaradi velike raztresenosti različnih uradov deželne vlade po vsem mestu. Pospešil jo je še ljubljanski potres leta 1895, ki je dodobra razmajal hiše, kjer so delovali nekateri uradi. Čeravno je bilo najprej predvideno, da bi stavbo gradili na parceli ob tedaj novi Tr- žaški cesti, ki je obsegala približno 16.000 m2, so zaradi pomanjkanja denarja za 23.557 tedanjih goldinarjev kupili 6.500 m2 veliko parcelo na sedanji lokaciji. Oktobra 1886 so zaceli z izkopavanjem, spomladi leta 1897 so postavili temelje. Teren je bil težaven za gradnjo; del ob Prešernovi cesti je zato stal na betonskih temeljih, kar je bila tedaj gradbena novost, notranji del stavbe pa so postavili na 360 trimetrskih, 405 petmetrskih in 13 šestmetrskih pilotih. Gradbena novost so tudi debeli dvojni leseni stropi, ki dobro držijo še danes. Stavbo so gradili zelo hitro, saj je bilo leto in pol po postavitvi temeljev pridobljeno že prvo gradbeno dovoljenje. Nad deli je bdel poseben gradbeni odbor, ki ga je vodil deželni predsednik, baron von He-in. Arhitektonsko palaCa nedvomno sodi med lepše ljubljanske objekte. Projekte je izdelal inženir Rudolf Bauer, gradila pa jo je Kranjska stavbna družba. Podobni palači, kjer so bili sedeži deželnih oblasti, stojita le še na Dunaju in v Sarajevu. Vladna stavba, ki je razglašena za kulturni spomenik, še danes s svojo podobo nedvomno dominira v tem delu Ljubljajie. (STA) Jutri v Kosovelovi knjižnici srečanje s pesnikom Tonetom Kuntnerjem SEŽANA - V Kosovelovi knjižnici v Sežani bo v jutri, ob 18. uri pesniški večer s Tonetom Kuntnerjem. Pesnik in gledališki igralec je priljubljen gost med sežanskimi obiskovalci knjižnice. Tudi njegove pesniške zbirke, katerih značilnost so preproste in vedno razumljive besede, sodijo med najbolj brano poezijo. Prvi pesniški zbirki, ki je izšla leta 1966, z naslovom Vsakdanji kruh so sledile še Lesnika, Pesniški list, Mrtva zemlja, Ledene rože, V lesu ogenj, Slovenske gorice, Moja hiša, Trate, O domovina, Moje bregaCe, Marija Snežna, Koprive in Golčim besede srca in vesti. V letošnjem letu pa se je tem pridružila nova knjiga pesmi z nenavadnim naslovom Cmu-rek, ki je dala povod za ponovno srečanje s pesnikom. Ob tej priliki bo v knjžnici svojevrstna razstava grafik mlajše a uveljavljene umetnice Zore StanCiC. Razstava bo v knjižnici na ogled do 10. decembra. (a.n.) PISMA UREDNIŠTVU Oguljena zgodovina Glagol skubiti se v slovenskem jeziku med drugim uporablja v primeru: »Gospodinja je oskubila kuro.« /Seveda jo je prej zadavila! / No to sem misli v letošnjem avgustu. Znanec, slovenski zdomec, me je zelo vljudno prosil, Ce bi hčerki preden bo zakjucila diplomsko nalogo, pomagal, da bi mogoCe še kaj dodala iz obdobja zadnje vojne kot tudi takoj po vojni v Sloveniji. Z velikim veseljem sem mu obljubil, da bom priskrbel dvajset letnikov /? / Katoliškega glasa, saj je bil to edini slovenski neodvisni demokratični list v času enoumja v domovini. Tako so govorili! Vzela sva si čas in listala številko za številko. Pred nama se je razgrnil Cas, ki sem ga poznal in ga tudi danes lahko nekoliko drugače ocenjujem, kot sem ga tedaj živel. Ne morem mimo lepega števila odličnih uvodnikov, ki jih je pisal dr. Kazimir Humar. Na tiho mu zavidam, ker ne bom nikoli doumel, kako je vse to zmogel poleg redne zaposlitve na šoli, pa tudi vsega drugega dela, kar je tedaj delal. Prav tako priznam, da bi že bil Cas, da bi se nekdo žrtvoval in raziskal ter analiziral te uvodnike. Sicer pa so odično gradivo politologije ali časnikarstva, Ce jih bo znal uporabiti za diplomsko nalogo. Vsekakor, snov, ki je vredna, da se ob njej zaustavimo. Ze ob takem ležernem Ustanju in branju se takoj odkrije, da je Katoliški glas imel kot pravimo, smer (linijo), kar seveda pri današnih tednikih ne samo pogrešamo, ampak so nam na tem področju vzorčni primer Časnikarskega sračjega gnezda. Poleg lepih latnosti, ki sem jih ponovno odkrival pri nekdanjem Katoliškem glasu, pa so se odkrivala tudi nečastna. Pri veliki večini člankov, ki so obravnavali medvojni Cas pa tudi obdobje takoj po vojni, se zapaža nelogična povezava med dogodki in mislimi, ki so zapisane. Ce jih kritično beremo, vidimo, da so velikokrat bile misli oblikovane zelo nerodno ali pa sledijo nekim nelogičnim zaporedjem. Pri malo bolj natančni analizi se z lahkoto ugotavlja, da je velika večina Člankov iz zgodovinopisja bila narodno korigirana, mogoče tudi popravljena tako, kot je lektor mislil, da je prav, ne pa napisal pisec, ker so bili verjetno pisani v dialektu ali slabi slovenščini, lektor pa ni »po-gruntal« bistva povedanega. (MogoCe pa je bilo to narejeno tudi zato, da se je koga smešilo ah pa Cisto tipično po slovensko zafrknilo!) lahko pa se tudi ni objavilo tako, kot je napisal pisec, zaradi nekega strahu, ki je bil tedaj upravičen... Ob vsem tem se mi zastava vprašanje: »Koliko takšne članke lahko uporabimo kot zanesljiv zgodovinski vir infor- macij? Časopisi so bili vedno tudi vir iz katerega se je redno Črpala snov za objektivno informacijo. Res se bo dobil tudi kdo, ki bo rekel: »Beri še kaj drugega, pa boš dobil objektivno sporočilo!« Velja, vendar jaz sem prebiral ta časopis in ne katerega drugega, ker sem bil trdno prepričan, da so bili pri poročanju pošteni! Za katerega drugega dvomim! Zlasti je to veljalo za članke, ki so obravnavali domobranstvo. Potolažil sem se, ko sem se spomnil, da so mi prav pri tem Časopisu odklonili zapis »Domobranci iz Tolminske in brezna«, ki so mi ga pozneje priobčili v Novem listu. Nisem izvedenec v zgodovini, vendar stvari, ki jih poznam, da so bile, zapišem, da jih spozna še kdo drug. To delam zato, ker bodo edino tako določene stvari ostale zapisane, drugače se bodo posamezni dogodki pozabili. Ce neki Časopis ko obravnava neki dogodek, ne objavlja neki zapis, običajno to naredi zato, da se tisto načrtno (!) pozabi: Tako bo ostajala zgodovina v zapisih, ki so bili zapisani tako, kot je kdo to želel in ne, kot je bilo. To je že ustaljena praksa pri slovenskem zgodovinopisju in še zdaleč ni moja »potegavščina«. Res ni treba veliko spretnosti, da se to mimogrede tudi odkrije. O tem zgodovinskem nepoštenju je bilo in bo veliko besedi in razpravljanj... Prav ta žalostna ugotovitev ob nekdanjem goriškem tedni- ku mi je ponovno priklicala v spomin pripis ob nekem mojem Članku, ki si ga je privoščil neki petelinček v tem tedniku pred leti in se dobesedno glasi: »Vidi se, da je bila vročina v avgustovskih dnevih kriva za ta zapis... Čeprav nam ugaja pobalinski slog...« Žalostno je, Ce ostaneš »praznih rok« pred delom, ki si mu posvetil pol meseca, in ponovno spoznaš, koliko potvorjenosti je bilo in je verjetno tudi še danes. Kaj pa je z verodostojnostjo? To pa prepuščam v razmislek... Ambrož Kodelja Doberdob Skromna strokovnost Spoštovano uredništvo, živim v Dolini med zelenjem in majhnimi hišami. Odkar se je komu posvetilo, da bi lahko ugonobili tržaške golobe s tem, da je»vselil« požrešne ptice kot so razne vrste vran, v Dolini ni vec kosov, slavčkov, SCinkavcev, vrabcev itd. Ostalo je le nekaj parov grlic, ki pa se starajo v slabih pogojih. Kdor je imel nekaj bistroumnosti je vedel, kako se bo zadeva končala. Skromna strokovnost ljudi, ki lahko odločijo, je po moji oceni ena najhujših problemov te države. Hvala za pozornost Primo Generoso Dolina Ljubljana dobila največjo slovensko vinoteko LJUBLJANA - V BTC, najve-Cjem nakupovalnem središču v državi, je včeraj, na martinovo, odprla vrata že druga vinoteka blagovne znamke Veritas. Prva (odprli so jo sredi leta na Ptuju) se je že uveljavila z najcelovitejšo ponudbo vin vseh slovenskih vinorodnih pokrajin, ljubljanska pa je vinsko ponudbo še izpopolnila. Potrošniki in vinarji so tako z liCno urejeno in po površini najveCjo vinoteko v Sloveniji dobili darilo, na dan ko goduje vinski patron. V vinoteki je že ob otvoritvi naprodaj veC kot 500 različnih vinskih polnitev vseh pomembnejših pridelovalcev vin v Sloveniji. Izjemno stičišče med pridelovalci in potrošniki je Slovenska vinska akademija Veritas, ki z vinoteko tudi gospodari, zasnovala tudi kot svetovalsko in izobraževalno središče bogate ponudbe vin. Poleg najširše palete vin je v vinoteki mogoCe dobiti tudi literaturo, ki pomaga pri vinskem izboru, pa tudi mnoge, vinsko ponudbo spremljajoče potrebščine, vse do kozarcev. (STA) PRISELJEVANJE / NEPRIMERNA STRUKTURA V STAREM PRISTANIŠČU KRIZA / CEMENTARNA V TEŽAVAH Vlada odredila zaprtje centra za pribežnike Rimska vlada je skleni-la zapreti sprejemni cen-ter za ilegalne pribežnike y starem pristanišču. Vest e sporočil prefekt Miche-Je De Feis, ki je povedal, da je odlok o zaprtju podpisala notranja ministrica Rosa Russo Jervolino, ki le tudi odredila, da mo-tajo strukturo obvezno Zapreti do nedelje, 15. novembra. Po neuradnih Vesteh kaže, da bodo center zaprli jutri ali najkasneje v soboto. Po Številnih, v zadnjem Času tudi glasnih opozorilih, so v Rimu končno prišli do ugotovitve, da je center v pristanišču popolnoma neprimeren za kolikor toliko dostojno spreje-jnanje pribežnikov. Struktura, ki jo je preteklega julija uradno odprl tedanji notranji minister piorgio Napolitano, je bita usposobljena za sprejem največ deset ljudi, od takrat do danes pa j® gostila v povprečju do dvakrat in tudi trikrat vec pribežnikov, ki so živeli v nemogočih higienskih in bivanjskih pogojih. Na to so od vsega začetka opozarjale razne organizacije, ki se bavijo s problematiko priseljen-stva, katerim sta se pridružila senator Oljke Pulvio Camerini in nato Se sindikalna zveza CGIL, ki je bila glede tega Prefekt toži Piccolo Prefekt in vladni komisar Michele De Feis je poveril nalogo odvetniku France-scu Paolu De Feisu iz Taranta, naj toži Piccolo, čeS da je z nekaterimi novinarskimi članki in z objavo tiskovnih sporočil grobo žalil njegovo dostojanstvo kot človeka in prefekta. tarči, sindikati in številna združenja. Schiavone pravi, da ne gre prezreti odgovornosti pristojnih oblasti, ki so trmasto zavračale pritožbe in proteste vseh, ki so opozarjali, da je center neprimeren in tudi nezakonit. ICS bo vsekakor poglobil motivacije, po katerih je Prefektura potrosila veC kot dvesto milijonov javnih sredstev za ureditev centra, ki je predstavljal žalitev človeškega dostojanstva gostov. Schiavone predlaga, da bi stavbo, ki je doslej gostila to sporno strukturo, po novem usposobili kot neke vrste orientacijski in informacijski center za zaščito morske meje. V njej naj bi pristojna telesa preverjala pravni položaj tujcev, ki prosijo za politično zatočišče v Italiji. Ta predlog zagovarja tudi senator Camerini, ki je glede tega že posegel tudi pri notranjem ministrstvu. Takšno prehodno strukturo doloCa tudi državna zakonodaja, ki pa je glede tega ostala v marsicen neuresničena, še posebno v naši deželi. Zadovoljna nad sklepom notranje ministrice je sindikalna zveza CGIL, ki je glede tega vprašanja aktivirala tudi svoje vsedržavne voditelje. Zadovoljstvo je izrazila tudi Stranka komunistične prenove, ki s elanom tajništva Dennisom Visio-lijem ugotavlja, da je bil boj za zaprtje centra potreben in pravilen. Vsedržavni tajnik SKP Fau-sto Bertinotti je gleda tega zahteval tudi odstavitev tržaškega prefekta. Zadovoljstvo ANOLF Združenje »Gez meja« (ANOLF) Furlanije-Ju-lijske krajine izraža zadovoljstvo, ker je senat končno odobril zakonski osnutek o zaščiti azilantov in o njihovem pravnem varstvu. Združenje upa, da bo poslanska zbornica čim-prej uzakonila ta normativ. _________V PONEDELJEK PRI NOTARJU___ Openska srenja registrirana Tudi openska srenja je zaCela postopek za dosego formalnega priznanja. Ta ponedeljek so se njeni predstavniki zbrali pri tržaškem notarju Aramisu Bedeschiju, da bi srenjo registrirali. V ta namen so mu predložili zemljiškoknjižne izpise, iz katerih izhaja, da je openska srenja že od začetka prejšnjega stoletja priznan lastnik obsežnih zemljišč. Predložili so mu tudi statut srenje, vkljuco z imeni oseb, ki sestavljajo njen odbor. Predsednik srenje je Stanko Hrovatin, podpredsednik Vladimir Vremec, tajnik Dragotin Danev, blagajnik Livio Sosič, odbornik pa Drago Vremec. Registracija pri notarju je bila potrebna, da bi predstavniki openske srenje lahko vložili prošnjo na deželno upravo Furlanije-Julijske krajine za svoje formalno priznanje na osnovi deželnega zakona St. 3 iz leta 1996. To so že štorih predstavniki kriške, repentabrske in konto-velske srenje. Openska srenja se je na registracijo pri notarju pripravljala okrogli dve leti. Njeni voditelji so namreč hoteli natančneje preveriti, kdo je pravzaprav njen elan in kdo ni. Tako so ugotovili, da je opensko srenjo prvotno sestavljalo okrog 240 avtohtonih družin, nakar so preverili, kdo so potomci teh prvotnih upravičenčev. Poudariti velja, da srenjo ne gre enačiti z jusom. Srenja je skupnost družin, ki je praviloma nedeljiv lastnik raznih" zemljišč in drugih ne- premičnin. Jus v ožjem pomenu besede pa pomeni le pravico do uživanja (ne do lastnine) neke nepremičnine. Italijanska zakonodaja je povrh jusarske pravice raztegnila na vse stalno bivajoče na področju neke vasi, kar pomeni, da je odpravila razlikovanje med avtohtonim in priseljenim prebivalstvom. Po drugi strani pa velja tudi podčrtati, da medtem ko so v zadnjih desetletjih jusarski odbori marsikje oživeli, pa so se srenje zaCele šele v zadnjih časih na novo prebujati in postavljati zahtevo po spoštovanju svojih lastninskih pravic. Pri tem niso naletele na polno razumevanje in se bodo morale po vsem sodec še truditi za dosego polnega priznanja. - POLITIKA / KROŽEK MIANI n Voditelj SKP Bertinotti bo danes govoril v Mieli POROTNO SODIŠČE / PROCES Umorila je mater Težke zdravstvene in družinske razmere dokaj kritična tudi do tukajšnjega prefekta. Notranja ministrica je vzela zadevo v roke po Poulični manifestaciji, ki se je, kot znano, izrodila v znane nerede pred vhodom v luko. Jervolinova )e na srečanju, ki se ga je udeležil tudi Camerini, dala jasno vedeti, da ima tržaški center v bistvu Štete dneve. Reakcije na krajevni in na vsedržavni ravni (afera je medtem priromala tudi v parlament) so očitno potem pospešile odločitev o zaprtju. Med prvimi, ki je seveda z zadovoljstvom komentiral odločitev no-hanje ministrice, je Gian-tranco Schiavone, zastopnik Italijanskega solidarnostnega konzorcija (CIS), m je vseskozi opozarjal na neprimernost centra v mki. Ministrski sklep potrjuje veljavnost političnega in pravnega boja za zaprtje te strukture, ki so ga skupno vodili parlamen- Danes bo v Trstu vsedržavni tajnik Stranke komunistične prenove Fausto Bertinotti, ki bo ob 17.30 govoril na srečanju v gledališču Miela. Bertinotti bo gost krožka Ercole Miani, ki ga bo v Mieli zastopal predsednik Maurizio Fogar. Slednji bo tudi vodil soočenje z Bertinottijem. Pred prireditvijo v Mieli se bo voditelj SKP srečal s sindikalisti in s predstavniki tovarniškega sveta boljunske Tovarne velikih motorjev, ki se znova nahaja v krizi. Po srečanju v Trstu bo Bertinotti šel v Videm, kjer bo sodeloval na političnem shodu SKP pred nedeljskimi občinskimi volitvami. Srečanje Acli posvečeno Bellomiju Na pokrajinskem sedežu Acli v Ul. sv. Frančiška 4/1 (stopnišče A) bo jutri s pričetkom ob 18. uri prvo srečanje ciklusa »I venerdi delle Acli«. V ospredju srečanja bo lik predlanskim umrlega mons. Lovrenca Bellomija, kateremu so tržaške Acli posvetile tudi knjigo pričevanj. Jutrišnjega srečanja, ki so ga poimenovali »Škof nekega mesta«, se bosta udeležila mons. Piergiorgio Ragazzoni, glavni vikar bodisi pokojnega Bellomija kot sedanjega tržaškega škofa Ravignanija ter škofijski upravitelj po Bellomijevi smrti, in pa Antonio Sodaro, član sveta za gospodarska vprašanja tržaške škofije ter bivši član župnijskega duhovnega sveta. S tem srečanjem Acli začenjajo tudi program cerkvene animacije »In mare aperto« (na odprtem morju) za leto 1998/99. Vstop je prost, veliko pozornost bodo posvetih debah. Na tržaškem porotnem sodišču, ki mu predseduje Mario Trampuš, se je pričel proces proti 30-letni Giuha-ni Regelli, ki je obtožena, da je 9. julija lani umorila svojo mater Mario Maiora-no, namerno naj bi jo pahnila skozi okno. Po posegih javnega tožilca in odvetnika Regelhjeve so zaslišali agente, ki so se prvi ukvarjali z umorom, ter sosedi, ki sta dogodku prisost-vovah. Ena je povedala, da sta se mati in hci prepirah, Regelhjeva je priletno mater porivala proti oknu na stopnicah in ji zakričala: »Poženi se sama ah te pahnem!«. Mah naj bi se obrnila do sosede s prošnjo, da poklice policijo. Soseda je pohitela do telefona, tedaj pa je na dvorišču slišala zamolkel udarec, Maioranova je že izdihnila. Odvetnik Regellijeve Sergio Mamek je trdil, da je do spora prišlo, ker je hci od matere zahtevala 100 h-soC lir, hotela si je kupih medvedka, iskala je nežno- sh in topline, ki je ni nikoli občutila: očeta ni poznala, odnos do matere je bil v znamenju sovraštva in ljubezni, bila je žrtev nasilja, tudi spolnega, velikokrat je bila gost cenhov za umsko zdravje, zbežala je tudi v Nemčijo in imela nezakonskega otroka, ki ga je dala v rejništvo. Tudi javni tožilec Giorgio Milillo je je govoril o bolečih razmerah, o ero-rično-seksualni degradaciji, pri čemer mah ni bila izvzeta, o prostituciji. Zaslišali so tudi sodnega zdravnika Costantinidesa, psihiatrinjo Assunto Signorelli, ki je zdravila Regellijevo od leta 1993 (večkrat jo je opazila v popolni zmedenosh, izgubila je stik z realnostjo), moškega, s katerim je nesrečna ženska živela, ter Maria Novella, ki mu je javni tožilec poveril potrebne izvide in ki je razložil, da so bile umske sposobnosh ob dogodku bile zelo zmanjšane. Proces se bo nadaljeval 25. novembra. Italcementi: 50 delavcev v dopolnilno Ukrep naj bi trajal 7 tednov Od ponedeljka, 16. t.m., bo 50 delavcev cementarne Italchmenti za 7 tednov v dopolnilni blagajni. Tako je sporočilo vodstvo podjetja. K temu ukrepu naj bi ga prisilile poslabšane krajevne tržne razmere zaradi-daljše krize, ki pesti gradbeni sektor na Tržaškem. In tako naj bi se dogajalo, da so skladišča cementarne polna, zaradi Cesar je treba produkcijo ustaviti. O zadevi so včeraj razpravljali na sindikalni skupščini delavcev Italcementi, ki so se je seveda udeležili tudi predstavniki sindikatov gradbincev CGIL, CISL in UIL. Na skupščini so izrazili veliko zaskrbljenost. Do dopolnilne blagajne prihaja le nekaj mesecev potem, ko so bili delavci prisiljeni izkoristiti vse svoje razpoložljive dopuste, da bi zmanjšali proizvodnjo. Res je, da obstaja kriza na gradbenem sektorju, a res je tudi, da se podjetje Italcementi premalo potrudi, da bi tehnološko prenovilo obrat in tako tudi postavilo pogoje za osvojitev novih tržišč. O tem bi delavci hoteli imeti jasnejšo sliko. Kriza cementarne Italcementi pa je zaskrbljujoča tudi v širši perspektivi celotnega tržaškega gospodarstva. Vse vec podjetij se namreč nahaja v težavah. Posebej velja omeniti Tovarno velikih motorjev in skedenjsko železarno. Prva je vložila na ministrstvo za industrijo prošnjo za vpis 250 delavcev v t. i. »dolgo mobilnost«, v bistvu za predčasno upokojitev. Želazarna pa bo začasno ugasnila en plavž in za dalj Časa vpisala kakih 100 delavcev v dopolnilno blagajno. K temu je treba dodati najmanj še hudo krizo, ki pesti tekstilno ipdustrijo Sitip v Osapski dolini v miljski občini. Ze dalj Časa je napovedana zamenjava lastništva, potem ko se je grupa Pezzoli hudo zadolžila, a se vedno kaj zatakne, da do nje ne pride. In tako je 250 delavnih mest še vedno pod vprašajem. NOVICE Zasedanje na pobudo krožka »Che Guevara« Krožek za poliricno-družbene študije »Che Guevara« s sodelovanjem »Beati i costruttori di Pace« (blaženi graditelji miru) in »gibanja za oljko« bo jutri ob 17.30 v Ul. Foscolo 7 (L nadstropje) priredil srečanje na temo »1948-1998: petdeset let po deklaraciji o človekovih pravicah; od Afrike do Kosova«. Posegla bosta Giorgio Pellis in Gianfranco Schiavone. Sledila bo debata, vstop je prost. Ugotovili istovetnost tretjega roparja Potem ko je policija že predvčerajšnjim prijela dva od roparjev, ki sta samo dve uri prej iz agencije CRT v Ul. Piccardi odnesli 40 milijonov lir, je ugotovila tudi istovetnost tretjega pajdaša. Zaenkrat ga agenti še niso izsledili, vendar si nadejajo, da jim bo kmalu padel v roke. Medtem so ugotovili, da oseba, ki je roparje sprejela pod streho v bližnji Ul. Vasari, s s tatvino nima nic skupnega in da sploh ni vedela, kaj trojica iz Palerma poCne v našem mestu. Po sporu s Srbkinjo se bo Hrvat zdravil 30 dni Predsinocnjim je v nekem javnem lokalu v Ul. Raffineria prišlo do spora med 50-letno Srbkinjo Vesno Laloševič por. Babič ter 43-letnim Hrvatom Stipejem Ilisinovičem. Slednji naj bi se pogovarjal z nekim rojakom, ko se je približala Laloševičeva. Prišlo je do prerekanja, nakar naj bi se Ilisinovič izzivalno obrnil do ženske, češ: »Ureži me v roko, Ce si tega sposobna.« Laloševičeva je Brez pomišljanja odprla torbico, potegnila nož in mu ga zasadila v roko. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer se bo zdravil mesec dni, žensko pa je policija izsledila doma, v Ul. Molino a Vento. Agentom je izročila nož, bila naj bi vinjena, povedala je, da so jo žalili in izzivali ter celo grozili z britvico. Policija primer še preiskuje. Zgorel je avtomobil Zjuhaj je sedel v avto in kot običajno vtaknil ključ v armaturno ploščo: namesto da bi pognal motor, se je vnel avtomobil. Iz nepojasnjenih razlogov je verjetno prišlo do kratkega stika in vozilo so zajeli plameni. Mimoidoči so ustavili izvidnico 3. okraja mestnih redarjev, ki je nemudoma odpeljala na Trg Petazzi. Obveshla je gasilce in obenem s svojim gasilnim aparatom skušala ukrotiti plamene. Iz varnostnih razlogov so tudi ustavili promet. Poškodovani avto fiat hpo, last nekega Tržačana (O.P.), je * odpeljala vleCna služba. koliko popusta! SUROVO MASLO -&530 popust 35% SKUTA LATTERIE FRIULANE 250 g popust 35% SIR MOZZARELLA CASTELLO 250 g ^500 popust 35% na zelo veliko izdelkov na PIŠČANČJA RUIAOA Z »”kg 44:400 popust 35% MLEKO UHT FRIULI posneto l/l 47^00 popust 35% SADNI SOKOVI DERBV: marelica, breskev, hruslca 6 steki x 125 ml RIZ SCOTTI VIAL0NE NAN0 2 kg • ROPRANA PANCETA MASE' IIU KU J-M0O popust 35% 7.730 MASE'-na kg 44^00 popust 35% I Ml FOl NIKOVA MEZGA"* Dl GIORNAIA" VALFRUTTA ■ steki. 700 g J«75ir popust 35% 1.130 alkg. 1.614 J&500 popust 35% SONČNIČNO OUE GIGLIO ORO CARAPELLI pločevinka l/l popust 35% VODA GOCCIA Dl CARNIA plast. 1,5 I 450 popust 35% TESTENINE DURUM PAGANI 1 kg KONCENTRIRANI DETERGENT ZA POSODO SPLENDV-plast. 1,51 ,4*700 popust 35% . s. KAR VIDITE JE LE NEKAJ PROIZVODOV V POSEBNI PONUDBI. URNIK: Ponedeljek Zaprto Torek 9.00 neprekinjeno do 19.00 Sreda 9.00-12.45 15.00-19.00 Četrtek 9.00 neprekinjeno do 19.00 Petek 9.00-12.45 15.00-19.00 Sobota 9.00 neprekinjeno do 19.30 RABUIESE • RABOJEZ (TS); MOJ PRED MEJNIM PREHODOM SKOFUE ■famia I VANTAGGI Dl STARE IN FAMIGLIA STROKOVNI POSVET / JUTRI IN V SOBOTO OBČINA TRST / NAČRTOVALO! SO SE SESTALI Z RAJONSKIM SVETOM Nasilje nad žensko in odziv institucij Pobuda Občine in zdravstvenega podjetja Regulacijski načrt za staro jedro Opčin Izdelal ga bo arhitektski studio Grasivario iz Benetk Dvodnevni posvet o na-silju nad ženskami in odzivu institucij je pomenljiv lz vec razlogov: prvič gre Za srečanje, ki prinaša rezultate najsodobnejših in Prvih italijanskih tovrstnih raziskav; drugič, ker teoretskemu delu dodaja tudi razpravo o konkretnih pobudah; tretjič, ker sta ga pripravila tržaška občinska uprava (oddelek za socialne in zdravstvene službe) in tržaško zdravstveno Podjetje v sodelovanju z drugimi javnimi ustanovami; CetrtiC, ker gre istoCa-suo za priznanje ženskemu organiziranemu prostovoljnemu delu, ker so Ustanove povzele njegove Predloge. Srečanje, že drugo na izrazito žensko temo v razmeroma kratkem razdobju, so pobudnice predstavile včeraj na posebni novinarski konferenci. Občinska odbornica za enake možnosti Maria Te-resa Bassa Poropat je z zadovoljstvom podčrtala, da Se v zadnjem času ženskim tematikam posveča pozornost, kar je nedvomno zasluga žensk, ki delujejo na raznih področjih, istočasno pa je tudi dokaz P spremenjenem odnosu javnih uprav in ustanov do teh vprašanj. Posvet, ki bo jutri in v soboto v Modri dvorani hotela Savoia Excelsior, je namreč finančno podprla tudi deželna uprava FJK, pokroviteljstvo je podelila tržaška univerza, pri zasnovi pa je sodelovala tudi EU, v kolikor sodi osrednja tržaška raziskava, Ei jo je izvedla Patrizia Pomito, v okvir evropskega Projekta Daphne (pobudnik je bil tržaški krožek Settima onda, pristopilo je tržaško zdravstveno podjetje, pretežni del sredstev pa je iz fondov EU). Podrobneje je o tem govorila Daniela Gerin, ki je pri tržaškem zdravstvenem podjetju odgovorna za projekt »Žensko zdravje« (Salute donna), prav z njim, je poudarila, pa zdravstveno podjetje že poltretje leto ženski posveča posebno pozornost. Za Patrizio Romito, ki je vodila strokovni odbor za pripravo posveta, je posebna odlika posveta prav poudarek na strokovno-znanstvenem pristopu do pojava, ki Se sploh ni v zatonu. Povedala je, da so k sodelovanju povabile strokovnjakinje iz Velike Britanije, Belgije in Francije, iz držav, v katerih je strokovno preučevanje tega vprašanja na višji ravni od italijanske. Izredno za- nimivo pa je po njenem tudi dejstvo, da bodo avtorice prav v Trstu predstavile rezultate najsodobnejših, pravzaprav prvih tovrstnih italijanskih raziskav: gre za Studijo Istata o nasilju nad ženskami, podatke o spremnih centrih za ženske v Emilii-Roma-gni in raziskavo o nasilju nad ženskami in odzivu institucij, ki jo je opravila Patrizia Romito. Ob osrednji temi bodo razpravljale tudi o Številnih vprašanjih, ki se navezujejo nanjo, tako bo v soboto ob 11. uri okrogla miza o evropskih projektih zoperstavljanja moškemu nasilju. Jutrišnjega odprtja dvodnevnega znanstvenega simpozija se bodo udeležili preUstavniki uprav in ustanov, ki so omogočile njegovo izvedbo, bip V spremstvu občinske odbornice za urbanistiko Ondine Barduzzi je predvčerajšnjim obiskala rajonski svet za Vzhodni Kras skupina strokovnjakov, ki bo izdelala po-drobnostni regulacijski načrt za zgodovinsko jedro OpCin. Gre za elane in sodelavce arhitektskega studia Grasivario iz Benetk, ki je zmagal zadevni natečaj tržaške občinske uprave. Pristavimo naj, da je občinska uprava razpisala natečaj poleg za opensko vaško jedro Se za skedenjsko, in sicer s pomočjo finančnega prispevka deželne uprave. Po dobrodošlici predsednika rajonskega sveta Zorana Sosiča je srečanje uvedla občinska odbornica Barduzzijeva. Sponmila je, da pred nedavnim odobreni splošni regulacijski načrt tržaške občine p red vi-^ deva izdelavo podrobnostnih regulacijskih načrtov za zgodovinska jedra posameznih vasi oziroma naselij, saj gre za območja, ki jih je treba zaradi njihovih zgodovinskih in kulturnih značilnosti posebej zaščititi, po drugi strani pa se tudi spopadajo s kopico specifičnih razvojnih problemov, ki zahtevajo podrobnejšo urbanistično obdelavo. Arhitekt Grasivario in sodelavci so na srečanju izrazili predvsem Zeljo, da bi pri izdelavi podrobno-stnega regulacijskega načrta lahko računali na sodelovanje rajonskega sveta, pa tudi predstavnikov krajevnih organizacij in sploh vseh, ki bi lahko dali koristni prispevek. Seveda pa so tudi torkovo srečanje izkoristili za zbiranje koristnih informacij. In tako so rajonski svetovalci, zlasti stari Openci, posredovali veC zgodovinskih informacij o openski stari vasi. Predsednik Sosič je na srečanje med drugim povabil krajana Furia Furlana, ki razpolaga z bogato zbirko starih slik, iz katerih je jasno razvidno, kako so nekoC Opčine zgledale. Njihov prvotni videz je precej uničilo letalsko bombardiranje med drugo svetovno vojno, a tudi in mogoče Se bolj nenadzorovan ali slabo nadzorovan urbanistični razvoj. Rajonski svetovalci pa so opozorili tudi na nekatere sedanje pereče probleme starih OpCin. Tako v njih ni kanalizacije, primanjkuje parkirišč za avtomobile in sploh bi morali poskrbeti za smotrnejšo ureditev avtomobilskega prometa, k Čemur bi sicer moral nekaj prispevati tudi načrt za cestni promet, ki ga ta Cas obravnava tržaški občinski svet. Celotno staro opensko naselje bi morali bolje povezati z okolico, zlasti z železniško postajo itd. Seveda pa so rajonski svetovalci zagotovili pripravljenost na naldaljnje sodelovanje z izdelovalci podrobnostnega regulacijskega načrta. Srečanje se je zaključilo po dveh urah razprave. Pristavimo naj, da se bodo vzhodnokraski rajonski svetovalci ponovno zbrali v Četrtek, 19. t.m. Glavna točka na dnevnem redu bo mnenje o občinskem davku na nepremičnine ICI. p BAZOVICA / PRI ASTRONOMSKEM OBSERVATORIJU - ŠOLSTVO / DRUGA SEJA Vsi verniki vabljeni na »Hvaležnico ’98« Slovensko pastoralno središče v Trstu prisrčno vabi vse vernike tržaške škofije na letošnjo »Hvaležnico«, ki bo potekala v znamenju »vrnitve k Očetu«. V vabilu pastoralnega središča je med drugim še poziv vernikom, da »združeni s škofom na romanju proti hiši Očeta spoznavajo veCno božjo ljubezen.« Zahvalna maša bo v stolnici sv. Justa v nedeljo, 15. novembra ob 16. uri. Danes odprejo zvezdarno Namenjena bo javnosti - V njej bodo trije teleskopi Danes ob 11. uri bodo pri astronom- evropski ravni, in sicer po naročilu rav-skem obvservatoriju v Bazovici slove- natelja Tržaškega astronomskega obser-sno odprli zvezdarno. Imenovala se bo vatorija Fabia Mardirossiana. Urania carsica in bo namenjena predv- Kot rečeno, bo zvezdama namenje- sem občinstvu. S to pobudo namerava na predvsem obiskovalcem. Odprta bo Tržaški astronomski observatorij pro- skozi vse leto, razen ob hudem nnazu slaviti 100-letnico svojega obstoja kot in ob periodičnih vzdrževalnih delih, avtonomnega instituta. Ustanovljen je Zainteresirani se bodo morah predhod-bil namreč leta 1898, seveda pod Av- no javiti gospodu Conradu Bohmu, in stro-Ogrsko. sicer prek faksa na Številko 040- Zvezdama bo opremljena s tremi te- 309418. Možni bodo dopoldanski in leskopi, najveeji od katerih ima zrcalni večerni obiski. Dopoldne bo mogoče objektiv s premerom 50 centimetrov. opazovati SonCne pege, v večernih Postavljeni so pod opazovalno kupolo urah pa najrazličnejše nebesne pojave v prvem nadstropju, kjer je tudi raču- in telesa. Vselej pa bo na ogled tudi nalnik in televizijska kamera z možno- zgodovinska razstava, stjo velikih povečav. V pritličju pa bo Pristavimo naj, da bodo v zvezdami na ogled stalna razstava o 250-letni prirejali tudi tečaje, zlasti za Solnike, zgodovini tržaške astronomije. Zvez- Tržaški astronomski observatorij name-damo je medil Comad Bohm, ki se je rava na tak način stopiti v novo tisoC-kot znanstveni divulgator uveljavil na letje v tesnejšem stiku s sirso javnostjo. Programska konferenca o razsežnostih šolske mreže Pretekli ponedeljek je bil na pokrajinskem sedežu drugi sestanek tako imenovane programske konference za načrt o razsežnosti šolske mreže, ki jo, poleg pokrajine, sestavljajo predstavniki vseh občin v tržaški pokrajini, Kraške gorske skupnosti, pokrajinskega šolskega sveta in Šolskega skrbništva. Udeleženci so na seji sprejeli pravilnik o dejavnostih konference, v katerem je omenjena tudi »teža«, ki jo bodo imele posamezne komponente pri sklepanju (tiste ustanove, ki jim je poverjena skrb nad Šolskimi stavbami, bodo imele pri glasovanjih večjo »težo«). Soglasno je bilo domenjeno, da bo načrt o razsežnosti namenjen izključno ovrednotenju Šolske ponudbe in zagotovitvi pravice do Študija. Da bi to dosegli, bodo obogatili didaktična sredstva in posodobili Šolska poslopja. Prihodnja seja programske konference bo v ponedeljek, 16. novembra. Po politični premisi in pripravah bo takrat govor o praktičnih ukrepih. Ustanovljene bodo nekakšne podkomisije, ki jih bodo sestavljali tehniki in izvedenci iz Šolskih in upravnih struktur. V MESTNI PODRUŽNICI NTKB V NEDELJO PRI FERNETIČIH Na Galebovi razstavi Prejšnji teden je bila so v prejšnjih dneh med Vsekakor je bila Gale-*e možnost za ogled Ga- drugimi izkoristili mal- bova razstava deležna lebove razstave v po- cki osnovnih sol Karla velikega zanimanja in družnici Nove tržaške Široka in Josipa Ri- pozornosti in tudi njen kreditne banke na Trgu bicica, ki jih vidimo na ogled je bil nadvse zado-Stare mitnice. Priložnost sliki. voljiv. Hvalevredna akcija Prijateljev zemlje Napolnili so šestdeset vreč za skupno približno eno tono odpadkov Problemi onesnaževanja okolja se večajo, žal pa se vzporedno ne veCa zavest prebivalstva, da je treba biti pozornejši do teh problemov. Skrb za varstvo in zaščito okolja je Zal prepuščena redkim ljubiteljem narave in ljudem, ki jim ni Zal posvetiti nekaj svojega prostega Časa za Čiščenje onesnaženega okolja. Med organizacijami, ki na Tržaškem kaže največ občutljivosti, so Prijatelji zemlje, ki so prejšnjo nedeljo priredili akcijo čiščenja odlagališča odpadkov in raznega predvsem odrabljenega gradbenega materiala pri Fernetičih. Žal se javnemu vabilu k udeležbi pri akciji ni odzvalo veliko ljudi, tisti redki, ki so se Čistilne akcije udeležili, pa so opravili veliko delo. Z raznimi odpadki so namreč napolnili 60 vreC za skupno eno tono. Odstranili so Številne vreCe strjenega cementa, staro opeko, avtomobilske izpušne cevi, avtomobilske gume in druge dele, divane in veliko količino raznih plastičnih predmetov. Ob vsem tem zaskrblja predvsem dejstvo, da vsevprek odmetavajo gradbeni material in da si z veliko težavo utira pot vedenje o ločenem odlaganju odpadkov, kar gre verjetno pripisati tudi Se vedno dokaj pomanjkljivemu seznanjanju javnosti. Prijatelji zemlje so se odločili, da si bodo prevzeli tudi nalogo obveščanja prebivalstva o možnostih ločenega odlaganja smeti. Jasno pa je, da je pri tem potrebno Sir S e sodelovanje, kajti v trenutku, ko javna ali zasebna podjetja ali organizacije poskrbijo za ustrezne nabiralnike, potem morajo poskrbeti tudi za njihovo odvažanje, kadar so polni. Žal se dogaja, da ljudje nimajo vec kam odložiti, denimo, papirja ali stekla, ker so nabiralniki prepolni in nihče ne poskrbi, da bi jih izpraznili. MARTINOVANJE / VAŠKI PATRON TORKOV VEČER V ZNAMENJU MARTINA Na Proseku ob Martinu sonce, pujski in vino Verski obredi in naval po vaških ulicah in v osmicah Nepogrešljiv in točen kot švicarska ura je Martin tudi letos 11. novembra pripotoval na Prosek in s svojim prihodom razveselil mlado in staro. Vaškega patrona so proslavili sveto in posvetno po običajni tradiciji: z verskimi obredi in procesijami ljudi po vaških ulicah, posejanimi s kioski z najrazločnejšimi predmeti, stvarmi blagom in sladkarijami. Dopoldanske ure je ogrelo sončece. Njegovi žarki so šegah vse tja do Devinščine, kjer so obnovili prašičji sejem. Kupcev ni manjkalo, kupčij ob glasbenem kruljenju tolstih rožnokožnatih protagonistov tudi ne. Kot vedno so se tudi letos Martinovi pujski delili v dve kategoriji: ogromni, nekaj stotov težki orjaki so bili pripravljeni za takojšen zakol, za klobase, krvavice, pršute in panceto; majhne, nebogljene prašičke s svedrastimi repki je čakala reja, a naposled tudi enak, žalostni konec. Medtem ko je Devinščina slavila predvsem dopoldne, se je ostala vas veselila vse do poznih nočnih ur. Popoldne se je dotok ljudi, domačinov in gostov, tako povečal, da so morali redarji omejiti promet na glavnih ulicah. Živahno je bilo predvsem na Kržadi. Kramarjem, ki so glasno vabili k svojim stojnicam, se je pridružila bobneča muzika iz bližnjega luna parka, kjer se je trlo predvsem mladih in najmlajsih. Zavrteli so se na vrtiljaku in drugih krožečih atrakcijah, popeljali so se z avtomobilčki, ki jim je trčenje največji užitek. Tudi sladkorčkov in drugih slaščic ni manjkalo. Po ogledu vsakovrstne Sare se je odraslim zahotel postanek v Martinovih osmicah. Včeraj so delovale tri: pri Primorju, v Soščevi hiši pri Godbenemu društvu, ter v stari vasi v »režiji« Mladinskega krožka. V osmicah, pa tudi v vaških gostilnah je novo vino teklo veselo v grla ter bogato zahvalo klobase in zelje, nezamenljivi sestavini Martinove kulinarične ponudbe na Proseku. Novo vino tudi v Slovenskem klubu Šlo je za pravo tekmovanje med amaterskimi vinogradniki tržaške pokrajine Martinov predvečer so odborniki in nekaj prijateljev Slovenskega kluba preživeli ob pokušnji in ocenjevanju novih vin. Skoda, da so se tekmovanja, ki je bilo odprto vsem »amaterskim vinogradnikom« iz tržaške pokrajine, udeležili le Štirje od šestih prijavljenih vinogradnikov, in da tudi ocenjevalcev -občinstva ni bilo prav veliko. Morda nas niti vino več ne zdrami... V prijetnem vzdušju so prisotni pridno opazovali in poskušali raz- stavljena vina, na koncu pa tudi zabeležili svoje ocene (od 1 do 5) na glasovnico. Četrto mesto je z 68 točkami zasedlo vino družine Krapež od Svetega Ivana, medtem ko je tretje mesto s 76 točkami pripadlo vinu gospe Cok - Škrinjar iz Lonjerja. Za prvo in drugo mesto pa je bil boj še ostrejši, saj so na koncu o zmagovalcu odločali štirje glasovi. Drugo mesto je tako s 104 točkami zasedlo vino družine Mi-sculin iz Milj, medtem ko je bilo vino družine Križman s Kontovela s 108 točkami proglašeno za zmagovalca prve pokušnje vin v Slovenskem klubu. Med enim kozarčkom in drugim so prisotni našli tudi čas za ogled fotografske razstave Maria Magajne »Od Stiva-na do Barkovelj«. Gre za Crno-bele utrinke, ki jih je naš fotograf ujel v objektiv v letih petdeset in šestdeset. Razstava bo odprta še ves teden, do vključno ponedeljka 16. t.m., od 9. do 14. ure. NOVICE KONCERT / V NEDELJO POPOLDNE VCERAJ-DANES Razpisi za delovna mesta Potem ko je deželni urad za delo odobril načrte za profesionalno vključevanje, je združenje industrij-cev odredilo Sest načrtov. Kdor je zainteresiran, naj se javi v uradu v Ul. Fabio Severa 46 (soba L) v naslednjih rokih: operater pri računalniku (do 18.11.), uslužbenec v glavnem tajništvu (27.11.), uslužbenec v kemijskem laboratoriju (27.11.), tehnik pri upravljanju softvvare (30.11.), proizvodnja električnih in telekomunikacijskih kablov (31.12.). V ponedeljek, 16. in v torek, 17. novembra pa bodo v uradu za delo od 9.30 do 12.30 sprejemali prošnje za udeležbo na selekcijah za naslednja delovna mesta: Občina Trst - 5 mest za grobarja (določen čas 6 mesecev); Občina Milje -1 mesto uradnika z znanjem strojepisja (določen čas 3 meseci, ki jih po potrebi podaljšajo); Občina Zgonik - 1 mesto pomočnika na domu (določen čas 6 mesecev, med drugim zahtevajo znanje slovenskega jezika, posest vozniškega dovoljenja kat. B in vsaj 8-mesečno delovno izkušnjo v javni upravi ah pri zasebnikih). Zainteresirani morajo predstaviti mod. C/l (ah roza izkaznico), delovno knjižico, diplomo nižje srednje Sole. davčno prijavo za leto 1997 in družinski list. Predstavitev kodeksov starega Dubrovnika Statuti Dubrovniške republike od leta 1358 do leta 1803 ter sploh zakonodaja te države so zbrani v dveh kodeksih, v Liber viridis in v Liber croceus. Kodeksa je pred nedavnim objavila Srbska akde-mija znanosti in umetnosti. V Trstu ju bodo predstavili danes ob 18. uri v konferenčni dvorani državnega arhiva v Ul. La Marmora 17. Danes zasedanje o Alzheimerjevi bolezni »Združenje de Banfield - Alzheimer Italia« je pobudnik raznih srečanj, na katerih je v ospredju tematika Alzheimerjeve bolezni. Srečanja so namenjena svojcem bolnikov in tistim njihovim prijateljem, ki jim pomagajo prenašati težko breme. Prvo od teh srečanj bo danes ob 18. uri v dvorani v Ul. Caprin 7, načeli pa bodo vprašanje »zdravila pri Alzheimerjevi bolezni: sedanjost in perspektive.« Poročala bosta Tulho Giraldi in Luisa Bonfigli, oba s tržaške univerze. V Vilenici se je oglasila pesem Uspela pobuda Slovenskega pevskega društva Primorec-Tabor Jesensko prizorišče nam je v čudovito barvanem naravnem okolju ponudilo tudi nadvse prijeten glasbeni dogodek, za katerega so prejšnjo nedeljo poskrbeli člani slovenskega pevskega društva Primorec-Tabor. Po enoletnem molku se je namreč v jami Vilenici ponovno oglasila pesem, v letošnji izvedbi je pravzaprav šlo za glasbo, saj so koncert poleg pevcev oblikovali tudi instrumentisti. V dvorani kraškega podzemlja so tako nastopili malčki otroške skupine, ki jo v okviru društva vodi Vilma Padovan. Zapeli pa so niz treh pesmi, ki so nastale na besedilo Zlatke Obid in z uglasbitvijo Aljoše Tavčarja. Poleg mladega fagotista so malčke ob izvajanju spremljali še Tanja Sabadin (flavta), Alessandra Falciano (klarinet) in Aljoša Saksida (tokrat na klaviature). Poseben glasbeni in-termezzo je ponudil kitarist Marko Feri, ki se je prav v pretekli sezoni ob samostojni koncertni dejavnosti »preizkusil« še v mešani zvrsti vokal-no-instrumentalne glasbe. V zadnjem delu ne- deljskega koncerta je namreč spremljal vokalno skupino Primorec-Tabor, ki je pod vodstvom Matjaža Sčeka izvedla pesmi sodobnega švedskega skladatelja Hans-sona. Kot običajno je glasbeno pobudo spremljal še vodeni obisk podzemnih znamenitosti te res vabljive kraške jame, pri čemer so sodelovali člani Jamarskega društva Sežana. Vsem sodelujočim pa so prireditelji poskrbeli še zaključno prijateljsko srečanje ob novem vinu. (dam) Danes, ČETRTEK, 12. novembra 1998 JOZAFAT Sonce vzide ob 7.00 in zatone ob 16.38 - Dolžina dneva 9.38 - Luna vzide ob 0.03 in zatone ob 13.56 Jutri, PETEK, 13. novembra 1998 STANISLAV VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 15,1 stopinje, zračni tlak 1013 mb raste, veter 33,8 km na uro vzhodnik severo-vzhodnik, burja s sunki do 50 km na uro, vlaga 54-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 16,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Rodili so se: Aurora Chmet, Elisa Gianneo, Greta de VValderstein. Umrli so: 58-letni Diego Polon, 78-letni Mario Ferluga, 95-letna Giovan-na Roberti, 89-letna Elisa-betta Zanetti, 40-letna Antonietta Ferrari, 53-let-na Liliana De Panfilis, 78-letni Bruno Miceu, 51-let-na Božena Cossutta, 53-letni Gino Geretto. ft - M LEKARNE Od ponedeljka, 9. do sobote, 14. novembra 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Goldonijev trg 8 (tel. 040 634144), Ul. Revoltel-la 41 (tel. 040347797), Zavije - Ul Flavia 89 (tel. 040 232253). Zgonik (tel. 040 229373)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Goldonijev trg 8, UL Revoltella 41, Ul. Tor S. Piero 2, Zavije - Ul. Flavia 89. Zgonik (tel. 040 229373)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 040 421040). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 040 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 040 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 040 573012. Dežurna zdravstvena služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 040 118, predpraznična od 14. do 20. - ure in praznična od 8. do v~io. ure. Hitra pomoč tel. 040 118. Telefonska centrala KZE-USL: 040 399-1111. H ČESTITKE SASA bo danes na torti ugasnil 6 svečk. Letos bo čestitko sam bral, ker sedaj to on bo znal. Da bi dober tolmač postal in pridno se učil, tako v Soli kot klavir, mu teta Luči želi. SmE§) ©uimBOii LUTKOVNO GLEDALIŠČE - LJUBLJANA Nace Simončič VELIKI KIKIRIKI V NEDELJO, 15. T. M. OB 11. URI V FINŽGARJEVEM DOMU NA OPČINAH __ OTROŠKA MATINEJA! KINO ARISTON - Dvorana je rezervirana. Jutri »Gatto JJero, gatto bianco« r. knrir Kusturica. EXCELSIOR - 17.45, °-00, 22.15 »Tutti pazzi Per Mary«, i. Cameron Ulaz, Matt Dillon. excelsior azzur- KA - 17.30, 19.45, 22.00 “Elisabeth«, i. Cate Blan-chett. ambasciatori - 15'45, 18.45, 21.45 »Sal-yate il soldato Ryan«, r. teven Spielberg, i. Tom Eranks, Matt Damon. NAZIONALE 1 - 15.45, 17'50, 20.00, 22.15 »X-Fi-i®s«, r. Rob Bowman, i. ^avid Duchovny, Gillian Anderson. NAZIONALE 2 - 15.45, ^•45, 21.45 »L’uomo che sussurrava ai cavalli«, r. -*• Robert Redford. NAZIONALE 3 - 16.30, l8-20, 20.15, 22.15 »Gallo cedrone«, r.-i. Carlo Ver-done. NAZIONALE 4 - 16.30, l,8-20, 20.15, 22.15 »The irunian Show«, r. Peter ^sir, i. Jim Carrey. MIGNON - 16.00 - 42.00 »Libido party« -Prepovedan mladini pod l8- letom. CAPITOL -16-30, 18.20, 20.15, 22.10 “Sliding doors«, r. Peter *iowitt, i. Gwyneth Pal-trovv, John Hannah. ALCIONE - 17.45, 20.00, 22.10 »llluminata«, J; John Turturro, i. Susan Sarandon. “m prireditve SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca gostuje v s°boto, 14. novembra ob 20. uri SPD Borovlje s Koroške z igro Dr. Faust. Vabljeni! KD IVAN GRBEC - Skedenjska ul. 124 - vabi Vse prijatelje v soboto, 14. novembra 1998 ob 20. uri na Martinovanje, to aladk-o, zlato vince bo obralo bratce nas, veselo bomo peli zdravice na ves glas! Poskrbljeno bo za le-P° vzdušje in za zabavo... Vabljeni, vabljeni, vablje- KD LIPA Bazovica - v soboto, 14. novembra ob 20.30 v župnijski kinodvorani v Bazovici gostuje dramska skupina Tabor -Opčine z veseloigro Ivana Artača »Rusa riga cjez uo-pade«. Režija Igor Malalan. Vabljeni! KD FRAN VENTURINI vabi v soboto, 14. novembra 1998 ob 20. uri v Kul-turni center Anton Uk- sim IfKAMCe PSŽllŠtURIlM vabi na predavanje z diapozitivi prof. SONJE GREGORI KANATA TAKAKKAVV Vtisi s poti po zahodni Kanadi danes, 12. novembra ob 20.30 v društveni dvorani SKD F. Prešeren v Boljuncu mar-Miro pri Domju na Martinov ve C er s harmoniko. Nastopajo Denis No-vato, Trio Venturini, dekliška pevska skupina Fran Venturini, gojenci sole diatonične harmonike in ...presenečenje. MLADINSKI KROŽEK DOLINA priredi v nedeljo, 15. novembra tradicionalno Martinovanje.. Ob 10.30 v cerkvi sv. Martina slovesna sv. masa, ob 18. uri kulturni program v mladinskem krožku - nastopa dekliška pevska skupina Valentin Vodnik. Knjigo Politični ciklon nad Istro bo predstavil in komentiral analist, publicist in avtor Milan Gregorič. Sledi družabnost - »Je duabro ma muaje ... Ob polnem kozarcu bomo mlado kapljico komentirali in Ce si to zasluzi, hvalili, zagotovo pa pili. Vabljeni! PD SLOVENEC priredi v nedeljo, 15. novembra, ob 18. uri, v Srenjski hiši v Borštu, veselo Martinovanje. Nastopajo MePZ Slovenec- Slavec, Vanča in Tonca ter Godba Long Zlunk. Ob priliki bo tudi pokušnja novega vina domačih vinogradnikov. ZAMEJSKI KVINTET prireja AVSENIKOV VEČER, ki bo v nedeljo, 15. novembra, ob 18. uri v Sportno-kulturnem centru v Zgoniku. Nastopili bodo: ansambel Grega Avsenik, Gašperji in seveda SLAVKO AVSENIK. Predprodaja vstopnic poteka v baru Prosvetnega doma na Opčinah, v gostilni Grilanc v Saležu in v gostilni Peric v Doberdobu. Zainteresirani lahko dobijo vse potrebne informacije na tel. St. 0348-3821000. ZBOR JACOBUS GALLUS in VZGOJNO-ZAPO-SLITVENO SREDISCE MITJA CUK v sodelovanju z župnijo sv. Jerneja na Opčinah vabita na dobrodelni koncert, ki bo v openski župnijski cerkvi, v nedeljo, 15. novembra, ob 19. uri. PROSVETNI DOM -OPČINE - v okviru OPENSKIH GLASBENIH SREČANJ bo v nedeljo, 22. novembra, ob 18. uri, nastopil trobilni kvintet RTV Slovenije. Na programu Gallus, Mouret, Bach, Pourcell, Haendel, Bernstein, Gershvvin in Gilles. OBVESTILA SKD FRANCE PREŠEREN vabi na predavanje z diapozitivi prof. Sonje Gregori: KANATA TAKAKKAVV (Vtisi s poti po zahodni Kanadi). Danes, 12. novembra, ob 20.30 v društveni dvorani SKD France Prešeren v Boljuncu. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -KROŽEK OBČINE DOLINA vabi elane in simpatizerje na praznik včlanjevanja, ki bo jutri, 13. novembra, ob 18. uri, v Kulturnem domu Ukmar pri Domju. SEKCIJA SSK ZA SV. TV AN, LONJER, KATIN A-RO IN ROCOL v sodelo--vanju s SKD Slavko Škamperle prireja jutri, 13. t.m., z začetkom ob 20.30, v prostorih društva Škamperle na Stadionu 1. Maj javno srečanje o aktualnih problemih slovenske manjšine, Se zlasti pa o zaščitnem zakonu in o Šolstvu. RADIJSKI ODER obvešča, da bo TEČAJ LEPE GOVORICE potekal ob petkih od 18. do 20. ure v Ul. Donizetti 3. Tečaj se bo začel jutri, 13. novembra, ob 18. uri s predavanjem prof. Jožeta Faganela. Ce se Se kdo želi vpisati, lahko to stori po telefonu (040-370846) ali pa na naslednjem srečanju. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 16. novembra, ob 20.30 v Peterlinovo dvorano v Donizettijevo ulico St. 3, na predavanje dr. Martina Žnideršiča, profesorja za založništvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani o »Slovenski knjigi danes«. Prisotni bodo slovenski založniki iz zamejstva. SKD PRIMOREC TREBČE ob skorajšnjem praznovanju 100-letnice vabi vse glasbene, gledališke, plesne in druge skupine, ki se na katerikoli naCin udejstvujejo na kulturnem področju, da do 15. novembra lahko Se prijavijo svojo udeležbo na kulturnem maratonu, ki bo v soboto, 12.12. in v nedeljo, 13.12.1998, od 14. do 24. ure v velikem ogrevanem Šotoru na vrtu Ljudskega doma v Trebčah. Za prijave in podrobna pojasnila naj interesenti pokličejo vsak dan, razen nedelje, od 12. do 14. ure, na tel. St. 040-212811 ali 0388-4482535 od 9. do 20. ure. SKLADNO S STATUTOM je pokrajinski kongres Slovenske skupnosti za Tržaško sklican v nedeljo, 22. novembra 1998 ob 14. uri v Finžgar j e vem domu na Opčinah. Sv. Ivan Je bogatejši, za celo vrsto bančnih storitev, novih investicijskih možnosti in prijaznih ljudi, ki vam bodo od 16. novembra na razpolago v naši novi filiali v ulici S.Cilino 38. nuova banca di credito di trieste BCTKB nova tržaška kreditna banka SREDNJA SOLA IGO GRUDEN iz Nabrežine sporoča, da sodeluje tudi letos pri pobudi COOP z nabirko koponov »Buono esempio« za nabavo računalniške opreme in se priporoča za sodelovanje. NOVOST! V občinski telovadnici v Dolini poteka razgibalna telovadba za odrasle, pod strokovnim vodstvom, v jutranjih urah in sicer ob torkih in Četrtkih, ob 9.40. Za informacije pokličite na tel. st. 040-631300 - Divna (9.30 -12.30). JK CUPA prireja tečaj joge in vaje za sprostitev in pravilno dihanje v telovadnici CEO v Sesljanu (Naselje sv. Maura) ob torkih od 10. do 11.30 in ob petkih, od 19. do 20.30. Informacije na tel. St. 040-208869 (Lučka). ZIMOVANJE V KRANJSKI GORI od 26. decembra 1998 do 2. januarja 1999 za otroke od 6. do 18. leta prireja Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel Trst v domu Centra za Šolske in obšolske dejavnosti. Vpisovanje in informacije vsak dan od 9.00 do 18.30 v Ul. Ginna-stica 72, tel. St. 040-573141 ali 040-573142. KRUT nudi elanom individualne in/ali skupinske vaje proti bolečinam v vratu in hrbtenici. Informacije na sedežu krožka, Tel. St. 040-360072. KRUT-ova ambulanta deluje za elane od ponedeljka do petka po dogovoru. Informacije na tel. St. 040-360072. !5I ŠOLSKE VEŠli URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel.-fax 040/370301 posluje ob torkih in Četrtkih, od 16. do 17.30. S IZLETI KMEČKA ZVEZA IN KMETJSKA ZADRUGA obveščata izletnike na EI-MO v Bologno v soboto, 14.11.1998, da bo odhod avtobusa sledeči: 6.00 Boljunec - na trgu (Gorica); 6.15 Bazovica - pri spomeniku; 6.20 OpCine -Bar Centrale; 6.25 Prosek - društvena gostilna; 6.35 Sesljan - hotel Posta; 6.40 Stivan - gostilna Al Timavo. MOSP nudi informacije o novoletnih izletih za Študente in mlade v Barcelono od 27. 12. do 2. 1. 1998 (v organizaciji Severnega sija), v London od 28. 12. do 2. 1. (Severni sij) in v Milan od 27. 12.'do 1. 1. (Taizejsko romanje). Informacije in prijave od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure na tel. St. 040-370846 (vprašati po Alenki ali Nadji). MALI OGLASI tel. 040 7786333 UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA nudi lekcije iz matematike in angleščine. Tel. 040-213861. SDG2 Slovensko deželno gospodarsko združenje ------------------------vabi vse ------včlanjene neodvisne poklice na OBČNI ZBOR SEKCIJE ZA SAMOSTOJNE POKLICE Novi Hotel Daneu - Opčine, Narodna ulica 111, Jutri, petek, 13. novembra, ob 18.30 »Izobraževanje, izpopolnjevanje in nove možnosti za samostojne poklice« Po poročilih bodo člani lahko predstavili lastno dejavnost! Vabljeni vsi slovenski samostojni poklici FJK! ■ BARI 90 3 52 37 61 CAGLIARI 44 34 71 45 80 FIRENCE 60 1 12 38 23 GENOVA 83 77 68 67 78 MILANO 38 74 12 51 41 NEAPELJ 81 15 12 46 83 PALERMO 19 18 51 56 76 RIM 90 80 65 70 10 TURIN 12 44 75 15 84 BENETKE 10 36 84 40 75 Nagradni sklad 20.585.530.015 - lir Brez dobitnika s 6 točk. - Jackpot 4.117.106,000- lir Edini dobitnik s 5+1 - Jackpot 4.117.106.000 - lir 46 dobitnikov s 5 točkami 89.502.300 - lir 5.944 dobitnikov s 4 točkami 692.600 - lir 244.524 dobitnikov s 3 točkami 16.800 - lir VDOVA, zanesljiva, dobra gospodinja, iSCe delo. Tel: 0038666-73784. URADNICA s 14-letno prakso v sektorju import-export, z dobrim znanjem slovenščine, italijanščine, angleščine in srbohrvaščine ter veSCa v rabi kompjuterja, iSCe zaposlitev. Tel. 040-200930, ob uri obedov. V PREDMESTJU TRSTA pri Domju dajem v najem stanovanje primerno za studio, laboratorij ali urad: tri sobe, kuhinja, kopalnica, svetlo podstrešje, ogrevanje samostojno. Tel. 040-828861, ob uri obedov. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA z izkušnjami nudi varstvo otrok in pomoC pri uCenju. Tel. 040-412680. ISCEM DELO za nego Starejše osebe, 24 ur dnevno s 15-dnevno menjavo. Imam že izkušnje. Tel. na St. 0038667-31229 od 18. do 20. ure. ODLIČEN KROMPIR prodajamo v Sovodnjah po 600 lir na kg. Tel. St. 0481-882413. DIPLOMIRANI BOLNIČAR nudi nego na domu Starejšim osebam, tudi v nočnih urah. Tel. St. 040-231069, v večernih urah. ISCEM hišno pomočnico enkrat tedensko. Tel. St. 040-414531, po 20. uri. AKACIJEV IN KOSTANJEV LES, v sečnji na Kalvariji, primeren za vinogradske kole ali drva, prodajam. Tel. St. 040-575145 (raje v večernih urah). KUPIM JADRNICO, 11-12 metrov, 3 kabine, tipa X 402, BA 40, Show 42-38, Dehler, 38-36. Tel. St. 0335-6552056 ali 0481-412804. ODDAMO v bližini Sv. Jakoba sončno stanovanje sestavljeno iz dveh sob, kuhinje, kopalnice in shrambe, v celoti opremljeno, s samostojnim ogrevanjem. Tel. St. 040-213750. PRODAM KANARČKE Malinois, dobre pevce. Tel. ob uri obedov na St. 040-220189. DAJEM LEKCIJE me-motehnike, kako se učiti manj in znati vec. Tel. 040-630171, od 20. do 21. ure. ZAZIDLJIVO parcelo, 1.000 kv. metrov, prodam v centru Doberdoba. Tel. St. 0338-2442231, v večernih urah. PRI BIBCU v Križu je odprto ob Četrtkih, petkih in sobotah. Tel. St. 220722. MILIC je odprl kmečki turizem v Zagradcu. Zaprto ob torkih. Tel. St. 040-229383. KUKUKOVI v Doberdobu so odprli agrituri-zem. Tel. St. 0481-78140. OSMICO je odprl Jožko Colja, Samatorca 21. V BORŠTU ima osmico Igor Barut. KMEČKI TURIZEM Škerlj, Salež 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. St. 040-229253. OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, UOKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in na splošno vsa obvestila na uredništvu Primorskega dnevnika, v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu na št. 040-7786333 Z URNIKOM: od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure OSMICO ima Drejce Ferfolja v Doberdobu. OSMICO ima Ušaj v Nabrežini St. 8 PURIC MILKO, Repen St. 15, ima osmico. OSMICO ima Miro Žigon, Zgonik 36. PRISPEVKI V spomin na drago mamo Frančiško daruje sin Enzo Foraus 100.000 lir za KK Adria. V spomin na Cveto Ravbar Malalan daruje ZZI-UDI z OpCin 50.000 lir za SKD Tabor. V počastitev spomina drage Francke Samec Foraus darujeta Boža in Benjamin Žerjal 100.000 lir za MPZ Valentin Vodnik. V spomin na Francko Foraus daruje Gabrijela Cok 50.000 lir za MPZ Valentin Vodnik. V spomin na dragega in nepozabnega brata Iva Tenceja in na starSe daruje Ljuba z možem Frankom 50.000 lir za spomenik padlim v Križu. V spomin na našo drago Boženo Pertot por. KoSuta daruje Ljuba z možem Frankom 50.000 lir za spomenik padlim v Križu. Ob lepem prazniku darujejo sorodniki in prijatelji Karla Malalana 200.000 lir za SKD Barkovlje, 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk in 100.000 lir za SKD Tabor. Ob rojstnem dnevu darujeta Marija in Mario Mosetti 100.000 lir za popravilo SKD Barkovlje. V spomin na Francko Foraus darujejo družine Cok, Del Piero in Zettin 60.000 lir za gradnjo SKC v Lonjerju. Ob priliki dneva mrtvih daruje Angel Slavec (Boršt 118) 60.000 lir za okrasitev spomenika padlim v NOB iz BorSta. V počastitev spomina dragega Maksa Kalca darujeta družini Kjuder Mirko in Valter 50.000 lir za TPPZ Finko Tomažič in 50.000 lir za Gospodarsko zadrugo v Lonjerju. Namesto cvetja na grob svakinje Cvetke daruje Pija 100.00 lir v sklad za Zinkov dom. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 040 7786300) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 040 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure. Po neizprosni bolezni nas je zapustila naša draga Božena Cossutta vd. Pittau Žalujoči mama, oče, brat, Livio in vsi sorodniki Pogreb bo v soboto, 14. novembra, ob 12.20, iz mrtvašnice v Ul. Costa-lunga v cerkev v Križ. Križ, 12. novembra 1998 SEZONA GLASBENE MATICE / NASTOP SLOVENSKEGA KOMORNEGA ZBORA TRST / PREPRIČLJIV NASTOP^ Stare in nove oblike religioznosti v glasbi Prvovrstna izvedba dei od katerih so bila nekatera novost za Trst Giorgio Gaber: protistrup za neumnost je le utopija »Vsakdo naj moli Boga v svojem jeziku«: ta odločitev, ki jo je katoliška cerkev sprejela na Drugem vatikanskem koncilu, je skušala liturgijo približati vernikom, ki jim je latinščina zvenela kot tuj jezik, obenem ek-sotericen in mističen. Glasbeniki pa so od vedno skladali nabožno glasbo v jeziku, ki jim je bil najbližji: Rossini v svojem »Stabat Mater« sploh ni prikrival svojega temperamenta, ki mu je narekoval pristno operno virtuozisticno pevsko linijo, medtem ko je Verdi v svojem »Requiemu« izrazil svoj dramatični znaCaj, ki se je laično upiral neizbežni tragični usodi človeštva. V koncertu, ki ga je Glasbena matica priredila tokrat v tržaški Luteranski cerkvi, smo lahko poslušali, kako se je religiozno glasbeno izražanje spreminjalo skozi stoletja, od renesanse do danes. Nastopal je Slovenski komorni zbor pod vodstvom dirigenta Mirka Cudermana (f. KROMA), ki je v sedmih letih skupnega dela pripeljal pevsko skupino do zavidljive umetniške višine. Cuderman kultivira predvsem intonanCno in ritmično natančnost in stremi po Cisti pevski liniji, ki je sicer značilna anglosaškim zborom. Verjetno je njegov koncept nabožne glasbe zvest principu, da morajo prekipevajoča Čustva ostati zunaj cerkvenih vrat, zato se izogiba vsakršnemu emotivnemu izbruhu, ki bi lahko mo- til brezmadežno sozvočje. Moteti, ki jih je komponiral štajerski skladatelj Daniel Lagkhner, so zazveneli s polnim Čarom pozne renesanse, ko je ta oblika že izgubljala svoje kontrapunktistiCne osti in se je polagoma omehčala v baročnem slogu. Akustika Luteranske cerkve je menda nekoliko otopila ritmične reliefe, ki v teh motetih poudarjajo radostne trenutke, kot n. pr. »Jubilate Deo« in »Hosanna filio David«, vsekakor pa smo poslušali stvaritev skladatelja, ki ne zaostaja mnogo za svojimi bolj znanimi sodobniki. Ruski skladatelj Alfred Schnittke (1934-1988) je zaslovel po svoji domiselni ustvarjalnosti, kjer se drobci glasbene preteklosti stapljajo v novih oblikah, v svojih nabož- nih skladbah pa je ostal dokaj zvest tradiciji. Spokorni Psalmi, ki so nastali L 1988 ob 1000-letnici pokristjanjenja Rusije, se izrazito vežejo na rusko glasbeno izročilo: zborovsko petje zveni zlito in homogeno ter pogosto počiva v klasičnih harmonijah, tu pa tam se soprani dvignejo v vne-bovpijoCe višine, kadar se glas grešnika roteCe obraCa k Vsemogočemu. Prošnja je vCasih obarvana z vdano melanholijo, vCasih pa si jo glasovi podajajo z imitativno tehniko. ZvoCno ravnotežje zbora se rahlo nagiba v prid višjim glasovom, ki izstopajo tudi po kvaliteti in prav v Sch-nittkejevem delu smo pogrešali trdnejšo oporo basov, ki naj bi psalme obarvali s pristno rusko mogočnostjo. Zaključna skladba je bila Maša št. 1 v C-dum madžarskega skladatelja Gyorgyja Orbana (r. 1947), v kateri se je zboru pridružila majhna instrumentalna skupina, ki so jo sestavljali flavtistka Karolina Santl-Zupan, oboist Božo Rogelja, Blaž Zupan pri kontrabasu, Barbara Kresnik in Darko Gorenc pri tolkalih ter Nataša Valant pri klavirju. V Orbanovi Maši ne poslušamo grešnikov, kot v Schnittkejevih Psalmih, marveC vernike, ki mašni obred podoživljajo s spreminjajočimi se Čustvi. V »Kyrie« po spokojnem začetku zvoCna napetost poCasi narašča, spremlja pa jo »ostinato« basov. Kontrabas, tolkala in klavir nevsakdanje obarvajo »Glorio«, ki zadobi ritmičen, a obenem lahkoten znaCaj, ki nas rahlo spominja na Bartokov NOVICE SODOBNI TRST / MIELA Apokalipsa Albrechta Durerja Do 10. januarja ’99 bo v novem krilu Narodne galerije v Ljubljani na ogled grafični ciklus Apokalipsa Albrechta Diirerja. Gre za enega najpomembnejših dosežkov v zgodovini evropske umetnosti. S tem ciklusom se je Duerer uvrstil med najpomembnejše in najvplivnejše umetnike v prelomnem obdobju okrog leta 1500. Ciklus lesorezov je imel velik odmev že v svojem Času, vplival pa je tudi na številne umetnike v kasnejših obdobjih. Letos mineva 500 let, odkar je Apokalipsa prvič izšla v vezani obliki. Poleg Apokalipse so na ogled tudi druga dela, ki so kakorkoli povezana z Diirerjem in nastankom omenjenega ciklusa. Med njimi so grafike Martina Schongauerja in Andrea Mantegne ter grafični listi augsburškega umetnika Hansa Bugkmairja in francoskega manierista Jeana Duveta, ki sta se zgledovala po Apokalipsi. Albrecht Diirer, nemški slikar in grafik (1471-1528) se je po uCni dobi v očetovi zlatarski delavnici izučil slikarstva. Po številnih potovanjih se je ustalil v Niirenbergu v svoji delavnici. Užival je mecenstvo vladarjev, bil prijatelj velikih humanistov, sodeloval je pri duhovni prenovi svoje dobe in podpiral reformna prizadevanja Martina Luthra, ne da bi se sam ločil od Rimskokatoliške cerkve. (STA) V Rimu na ogled Miro jeva deta V muzeju Victorja Emmanuela H v Rimu je do 21. februarja ’99 na ogled okoli sto del katalonskega slikarja Joana Miro j a iz obdobja transgresije med leti 1960 in 1970. Zbranih je petdeset velikih platen in štirideset grafičnih del iz Fundacije Miro iz Palma de Mallorce, zapuščine Miro in muzeja kraljice Sofije iz Madrida. Razstava prikazuje antikonformizem, ljubezen do svobodnega ustvarjanja, ki umetnika v zadnjih letih njegovega življenja'pri izvedbi vodi v svojevrsten minimalizem, ki pa ne spreminja elegance potez in izostrenega smisla za barvo. (STA) Prikaz madžarskega animiranega filma Tokratno filmsko ponudbo Dialogov s sodobno umetnostjo srednje-vzhod-ne Evrope predstavljajo dnevi madžarskega animiranega filma Svinčnik in zgodovina. Tridnevni filmski niz v tržaškem gledališču Miela je z odborom Sodobni Trst pripravilo združenje Alpe Adria Ci-nema. Od sobote, 14. do ponedeljka, 16. novembra, si bo mogoCe ogledati vrsto filmov, ki so sicer prvenstveno, vendar ne izključno namenejeni otrokom. Pri sestavi programa tržaškega niza so sodelo- vali najpomembnejše madžarske filmske ustanove, ki so se in se še posvečajo animiranemu filmu, saj bodo v Trstu tudi predstavili kratek zgodovinski prerez madžarskega animiranega filma, prikaz sodobnega snovanja, poklona dvema avtorjema, izbor filmov za otroke in še razstavo. Dopoldanski program bo posvečen otrokom, medtem ko bodo popoldne in zveCer vrteli filme, ki so namenjeni tudi odrasli publiki. Niz se bo začel v soboto, 14. novembra ob 18. uri. »Koncert za orkester«. Flavta se zliva s soprani v »Credu«, medtem ko se oboa z njimi prepleta v kontrapunktisticnem slogu. Zbor izpoveduje verske misterije v temačni atmosferi, ki ogrne besede »et incarnatus«, nebeška luC pa palagoma zablesti ob vstajenju (et resurrexit) z modulacija-, mi, ki se odpirajo upanju. »Sanctus« je radostni trenutek, ko se ho-zana razlega v imitativni igri, ki jo vodijo soprani in oboa, »Benedictus« pa zveni mirno, z daljnimi gregorijanskimi prizvoki, nad katerimi zaplava solistični spev sopranistke. »Agnus Dei« zaključi mašo v pozibajoCem in pomirjevalnem ritmu »Sicilijanke«. Orbanova maša je v celoti zazvenela kot iskreno doživetje v jeziku, ki je kljub svoji originalnosti lahko dojemljiv; zbor in instrumentalna skupina sta jo izvedla z neoporoCno CistoCo, ki je usklajevala rimsko cerkveno tradicijo s sodobno ustvarjalnostjo. "Občinstvo je celotni koncert sprejelo z navdušenjem, ki je bilo primerno umetniški višini dogodka, a vendar bi bilo pričakovati številnejšo udeležbo vseh tistih, ki se ukvarjajo z zborovsko, še posebej s cerkveno glasbo, saj so zamudili enkratno priložnost, da bi svojo glasbeno kulturo obogatili z deli, ki smo jih v Trstu slišali in to v prvovrstni izvedbi. Katja Kralj Ze dalj Časa so za Gior-gia Gaberja, nekdanjega kantavtorja in pevca, kasneje svojstvenega pripo-vedovalca-pevca sodobnih zgodb, na predstavah pomenljivejši govorjeni deli od petih. V njih popolneje izraža svoje (in tudi soavtorjeve, Luporinijeve), trenutno zelo pesimistične poglede na sedanjo italijansko družbo, predvsem pa na »novo« politično garnituro. Predstave, ki jih že leta pripravlja z zvestim sodelavcem Sandrom Luporinijem, razkrivajo kritičen in tudi razočaran pogled na dogajanje, Čeprav, kot zagotavlja tudi v svoji zadnji predstavi Un’idiozia conquistata a fatica (Težko priborjena neumnost), je moC utopije še prisotna, vendar jo je treba uporabiti tukaj in takoj. Tudi s to predstavo, ki jo je Stalno gledališče FJK po lanskoletni Gaberjevi odpovedi iz zdravstvenih razlogov vključilo v tok- POMEMBNA TURNEJA Novogoriški oktet Vrtnica v Izraelu in Jordaniji Po lanski odmevni turneji med rojaki v Argentini, Braziliji in Uragvaju novogoriški oket Vrntnica v teh dneh gostuje v Izraelu in Jordaniji. Na bližnji vzhod so pevce (Edi Florenin, Robert LiCen, Darko Šuligoj, Dušan Sedmar, Ivan Šinigoj, Fedor Bernard, Radovan Ličen, Bogdan Brecelj) povabili na veleposlaništvu RS v Izraelu. Program enotedenske turneje pevskega sestava obsega štiri koncerte za slovenske dmzine v Tel Avivu, Nahariji, Aman-nu, nastop za pripadnike sil OZN in akreditirane veleposlanike drugih držav v Izraelu. Goriški oktet je za gostovanje, ki pomeni tudi prvi tak obisk slovenske glabene skupine v Izraelu in Jordaniji, pripravil poseben program skladb, ciklus osemnajstih pesmi, ki obsega skladbe od renesanse (J. Gallus) pa do mske pravoslavne liturgije in dveh pesmi v hebrejščini. V drugem delu koncertnega programa-pa pa novogoriški pevci izvajajo izbor slovenskih pesmi in priredb slovenskih ljudskih s poudarkom na ustvarjalnosti primorskih avtorjev. Goriški oktet Vrtnica, ki ga zadnja leta vodi Aleksandra Per-tot iz Trsta, je tako sestavljen program dovolj korektno izvedel tudi na kocertu v soboto, 21. okrto-bra na dvorcu Vogrsko. Sestav s solidnim izborom glasov, ki stremi po prefinjenem komornem muziciranju in se mu tudi dovolj uspešno približuje, je navdušil številne ljubitelje zborovske pesmi. Pester program, ki resnično lahko zadosti najširšemu krogu občinstva in prizadevno petje ansambla, njihovo predajanje glasbeni muzi in občuteno hotenje po oblikovanju dobrih interpretacij, so aduti, s katerimi bodo člani okteta Vrtnica, nedvomno dovolj uspešno zastopali primorsko zborovsko pesem v Izraelu in Jordaniji. T. G. ratno abonmajsko ponudbo, je priljubljeni avtor-in-terpret na torkovi, prvi predstavi v Rossettijeveni gledališču navdušil tržaško občinstvo. Z »neumnostjo«, pa Čeprav se mogoče Čudno sliši, se Gaber z Luporinijem nekoliko odpoveduje brezupnosti pesimista prejšnjih predstav, z ironijo biča desnico in levico (sprašujejo se, Ce se pravzaprav se lahko govori o desnici in levici), opozarja na sedanjo »diktaturo centra«, predvsem pa na strahovlado tržišCa, vendar dopušča možnost rešitve v imenu utopije. Kot pravi v zaključnem tekstu predstave Nova zavest »dovolj bi bilo, Ce bi se odpovedali misli o kakršnikoli lahki rešitvi, Ce bi se odpovedali tudi našemu zavzetemu pesimizmu in bi se konC-no drzno odločili, da bodočnost pričakujemo z veseljem«. Ob bičanju početja politikov (med najbolj priljubljenimi tarčami je trenutno »novi« Cossi-ga) pa je Gaber v zelo svojski vlogi ljudskega pridi-garja-trubadurja zelo kritičen tudi do konformizma navadnih občanov, ki sicer množično hitijo na njegove nastope in mu ploskajo. Vsekakor pa je z Luporinijem Gaber napisal nekaj najbolj zadetih opisov-izpovedi doživljanja italijanskega političnega dogajanja povojnega obdobja (za vse naj velja Čudovit monolog Qualcu-no era comunista, ki ga je kot dodatek podal tudi na torkovi predstavi). S tokratnim nastopom, predstava bo v Trstu na sporedu do nedelje, pa je Giorgio Gaber dokazal, da je kot interpret, zdravstvenim težavam in letom navkljub, ponovno v formi in da mu nastopanje pred občinstvom vliva nove energije. Tako je po predstavi, ki traja dobri dve uri, v torek na zahtevo občinstva dodal dva dodatka iz prejšnjih predstav (sicer Gaber nove predstave gradi iz koščkov prejšnjih in nadaljuje s pripovedovanjem) in nato še »venCek« svojih starih popevk. Z njim in njegovo kitaro je pela dvorana Ros-settija, v dokaz, da občinstvo ob kritičnem Gaberju ljubi tudi nežnega. bip MLADINSKA KNJIGA / ENCIKLOPEDIJA Mili in legende antičnih ljudstev Poglavje o slovenski mitologiji Mladinska knjiga je izdala ilustrirano enciklopedijo Miti in legende, delo angleškega avtorja Arthurja Cot-terella v prevodu Uroša KalCiCa. Pojasnila o slovanski in slovenski mitologiji, o čemer izvirnik ne piše, je v dveh poglavjih na dveh avtorskih polah prispeval slovenski etnolog Damjan J. Ovsec. Enciklopedija - opremil jo je Jure Jančič - predstavlja pomembne mitologije ljudstev in narodov sveta, od Egipta, Mezopotamije, Irana, Indije, Kitajske in Japonske prek antične Grčije in Rima do Evropvve, Severne in Južne Amerike, Afrike in Avstralije. V osrednjem delu priročnika se v kratkih zgodbah zvrsti najvprej več kot 700 mitoloških likov - bogov in boginj, junakov in kraljev, pošasti in duhov, krajev in svetišč. Temu sledi še "mala enciklopedija" z več kot 1000 drobnimi božanstvi, legendarnimi bitji in foklornimi junaki. Besedilo je ilustrirano z barvnimi in čr-no-belimi fotografijami in risbami ter opremljeno z zemljevidi in časovnimi preglednicami. Urednik leksikografskih izdaj Mladinske knjige Drago Bajt je na torkovi predstavitvi med razlogi za izdajo Mitov in legend navedel nazornost in poljudnost knjige s področja, za katero je vedno vladalo velliko zanimanje. Opozoril je tudi na pomanjkljivosti knjige, ki se v izvirniku ne ukvarja s slovansko mitologijo, pa tudi ne, denimo, z mitologijo narodov muslimanske veroizpovedi. Pri prevajanju je bilo po urednikovih besedah največ zagat pri slovenjenju mitoloških pojmov z afriškega in avstralskega geografskega območja ter pri indijanskih plemenih, saj zanje nimamo originalnih zapisov. Damjan J. Ovsec, eden najpomembnejših raziskovalcev mitologije na Slovenskem, se je navezal z mislijo, da Slovenci, kar se tiče podobnih del, žal in očitno ne spadamo v zahodni svet. Morebitni vzrok za to, da se na zahodu izdane publikacije predvsem s področja humanističnih znanosti ne "spuščajo" k evropskemu Vzhodu, Ovsec vidi v več desetletja trajajočih socialističnih vladavinah, pod katerimi mitologija "ni bila priljubljena", zato to področje tudi (še) ni dovolj raziskano pri samih Slovanih. Ovsec v poglavju Slovenske bajke in povedke tako piše, da so Slovenci med prvimi Slovani sprejeli krščanstvo, zato je na Slovenskem spominov na skupne slovanske bogove, ki bi jih utegnili častiti, še manj kot drugod po slovanskem svetu. Zato se avtor raje opredeli za pojem slovensko bajeslovje. Veliki bogovi in boš-tva iz davnine so se kmalu umaknili krščanskemu Bogu in svetnikom, medtem ko so se nižja bitja ohranila in jim je bila tudi Cerkev težko kos. Vsekakor na Slovenskem ni sledu o kakršnemkoli predkrščanskem višjem verstvu, drobci s tega področja temeljijo zgolj na redkih pričevanjih, od 14. stoletja naprej na folklornem izročilu. V poglavju Vzhodna in Južna Evropa pa Ovsec uvodoma ugotavlja, da stari Slovani v poganski dobi niso pisali, zato tudi ni moč ničesar prebrati o njihovi mitologiji. Vse znanje o raznih verovanjih, šegah in navadah se je širilo ustno. Drugotno, zapisano, izročilo pa je bilo največkrat iz krščanskih rok, zato tej mitologiji praviloma nenaklonjeno, pa tudi napačno, saj misijonarji niso znali slovanskih jezikov. Miti in legende so izšle na 268 straneh formata 23 x 29 cm, v trdi vezavi in nakladi 4500 izvodov. (-STA) OPENSKA GLASBENA SREČANJA Stara glasba s skupino Ensemble Claviere Na programu so bile predvsem živahne skladbe Številno občinstvo je v nedeljo cenilo redkost ponudbe tretjega koncerta Openskih glasbenih srečanj in se zbralo v dvorani openskega Prosvetnega doma. Gostje večera so bili člani Ensambla Claviere, ki deluje na področju antične glasbe (f. KROMA). Ta skupina združuje spremenljivo število beneških glasbenikov, od katerih ima vsak svojo samostojno dejavnost izven skupineskega muziciranja (muzikologi, glasbeniki, orke-straši, solisti). 2e štiri leta pa jih povezujeta ljubezen do glasbe 18. stoletja ter uporaba originalnih glasbil. Posebnost ansambla je njegov nenavadni sestav, ki mu omogoča izbiro navadno redko izvedenih sladb za enega ali več čembalov in godala. Na openskem večeru so prisotni lahko prisluhnili zvoku godalnega kvarteta, katerega člani so igrali izključno na originalnih instrumentih neznanih avtorjev, in dvema čembaloma, ki sta kopiji originalov znamk Paskal Taskin iz leta 1762 in Donzelague iz leta 1711. Sestav skupine je bil v nedeljo sledeč: dva čembala (Ilario Gregoretto in Elena Mode-na), dve violini (Gioigio Fava in Martina Casetta), violončelo (Elisabetta de Mircovich) in violone, ki je prednik kontrabasa (Mauro Muraro). Uporaba dragocenih starih glasbil je seveda samo prvi korak na neudobni poti filologije, kjer je študij razvoja raznih instrumentov in njihove uporabe ter izvedbe po pravilih prejšnjih stoletij vsakdanji kruh glasbenika. Krhkost instrumentov, popustljivo uglaševanje, ki potrebuje stalno popravljanje, in nepredvidene tehnične netočnosti med izvedbo so v tovrstnih skupinah routinski pojavi (nekateri celo trdijo, da so zaradi teh ovir ljubitelji filoloških izvedb pravi masohisti glasbe!), a nagrada za potrpežljivo prenašanje teh majhnih sit- nostih je nenadomestljiva izkušnja pristnosti zvoka. Filologija je sicer edini način, s pomočjo katerega poslušalec spozna skadbo, tako kot si jo je skladatelj zamislil, in v tem je neposredni stik s preteklostjo. Program, ki so ga izvajalci izbrali, je obsegal izključno skladbe v optimističnih durovih tonalitetah, kar je pomenilo dati poudarek na živahnost in briljantnost. Na sporedu openskega srečanja je imel glavno besedo Johan Christian Bach, kralj galantnega obdobja. Prvi del se je začel s tremi koncerti za godala, čembalo in basso continuo (drugi čembalo), ki so bili napisani vsak v enem samem stavku. Sledil je koncert v A-duru za isti sestav Giuseppeja Sammartinija ter v drugem delu Divertimento v G-dum Franca Josepha Haydna in še Bachov koncert v Es-duru. Zvok, ki ga ta sekstet ustvaril, je bogat (do izraza prideta predvsem temni barvi violončela in violona) in so prav vsi izvajalci vredni pohvale, čeprav so včasih zanemarili fraziranje in se površno predali poglobitvi značaja in narave skladbe. Pozornost prisotnih se je osredotičila na nastrop dveh čembalov, ki sta v teh delih imela glavno vlogo. Ko sta zazvenela skupaj z godali, je skupina pridobila posebno barvo, ki jo ne more posnemati nobena modema skupina; ko pa je ansambel miroval in jima prepustil besedo za par taktov, sta se Ilario Gregoretto in Elena Modena izkazala v napornem duu (prozornost zvoka, ki jo čembalo po naravi ima, je neusmiljena z netočnimi izvajalci!). Lepota zvoka in eleganca glasbenega dogajanja sta glavna namena tega repertoarja, pri katerem sta nasilnost in izražanje skrajnih občutkov neprimerna. Višek openskega srečanja je bil nedvomno Bachov koncert v Es-du-ru, v katerem so se razkrile tudi virtuozne sposobnosti skupine. Ensam-ble Claviere je sinoči nastopil v Kulturnem centru Srečka Kosovela v Sežani v sklopu treh abonmajskih glasbenih sezon predhodnih praznovanj 250. obletnice smrti Johanna Se-bastiana Bacha. Izvedli so koncerte za tri in štiri čembale. Rossana Paliaga BENETKE / GALERIJA A+A V soboto bodo odprli razstavo Emerika Bernarda LJUBLJANA / ŠTUDIJA CARLA SPARTACA CAPOGRECA Monografija o taborišču v Renicciju Na predstavitvi izpostavili željo, da bi delo prevedli v slovenščino Teatra Contatto: osem primerov sodobnega teatra V slovenski galeriji A+A v Benetkah bodo to soboto, 14. novembra, ob 17. mri odprli samostojno razstavo slik in risb Emerika Bernarda. Razstavo, ki bo odprta do 19. decembra, je pripravila beneška galerija v sodelovanju s slovenskim ministrstvom za kulturo in galerijo Cankarjev dom. Emerik Bernard, rojen leta'1937 v Celju, je prehodil v svoji začetni fazi, v letih med 1968 in 1979, pot raziskovanja avantgarde in modernizma XX. stoletja, dokler ni na začetku 80-ih let "odkril" svojo sliko, ki je nadgradila teoretične slikarske skušnje zahodne umetniške prakse od Cezanna prek Mondriana do Reinhardta ter privedla do podobe, ki je na povsem izviren način nadaljevala modernistične izkušnje likovne umetnosti. Svoj vrhunec je to slikarstvo doseglo v 80-ih letih (predvsem v obdobju 1981-1988), ponovno pa v začetku 90-ih let in z razstavo v Ljubljani ob podelitvi Prešernove nagrade leta 1997, najvišjega priznanja za ustvarjalnost v Sloveniji. Izbor slik in risb bo v Benetkah pospremil tudi katalog z avtorjevim zapisom, v katerem spregovori o temeljnih vprašanjih slike in slikarstva danes. Drugo besedilo je prispeval Andrej Medved iz Obalnih galerij. Prešernovo nagrado je akademski slikar in profesor Emerik Bernard lani dobil kot "eden najpomembnejših ustvarjalcev slovenske umetnosti v tem stoletju". V svojem delu je združil smisel za plemenito obliko z raznovrstnimi sredstvi likovnega modernizma in postmodernizma. Z njimi je učinkovito nadgradil slovensko tradicijo krajinskega slikarstva in ustvaril popolnoma izvirno sintezo realistične in abstraktne podobe. Sprva je uporabljal kolažne postopke in izdeloval "predmetne slike", v katerih so zavrženi, odpadni materiali opozarjali na večplastne oblike odtujenosti v naši civilizaciji. Po letu 1980 je naslikal vrsto mojstrskih, skrajno premišljenih istrskih motivov, ki s prav etnografsko domišljijo poustvarjajo tamkajšnjega "duha kraja", so ocenili dodeljevale! nagrade. Bernard je od leta 1985 profesor za slikarstvo na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. (STA) Resnica je zelo pomembna za odnose med prijatelji, je poudaril veleposlanik Republike Italije v Ljubljani Mas-simo Spinetti na včerajšnji prvi javni predstavitvi študije dr. Carla Spartaca Capo-greca o koncentracijskem taborišču v Renicciju sredi Toskane, ki je v italijanščini izšla letos februarja v Italiji. Knjiga kaže, da tudi Italijani želijo zvedeti resnico o tem obdobju njihove zgodovine, je menil diplomat. Na predstavitvi knjige v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani so obenem predstavili dvojno številko revije Borec, v kateri je objavljen sestavek Capogreca - leta 1955 rojenega doktorja medicine, ki pa se že več let ukvarja tudi z zgodovinopisjem - z naslovom Za zgodovino interniranja civilnega prebivalstva v fašistični Italiji. Navzoči zgodovinarji so se strinjali, da prvo monografijo o taborišču v Renicciju vsekakor velja prevesti v slovenščino, saj zaradi slovenskih internirancev v omenjenem taborišču - delovalo je približno leto dni pred kapitulacijo Italije septembra leta 1943 - pomeni tudi del zgodovine slovenskega naroda. Zgodovinarka Milica Kacin Wohinz je na predstavitvi nanizala nekatere poglede italijanskega zgodovinopisja na tisti del novejše zgodovine, ki zadeva tudi slovenski narod. V tem kontekstu je omenila spravno srečanje italijanske levice in desnice letos spomladi, ko so ugotovili, da Italija ne pozna deset pomembnih zgodovinskih dejstev iz obravnevanega časa, od katerih kar štiri zadevajo prav slovenski narod. Njen nastop pa je izzvenel tudi v duhu spoznanja, da je zgodovinskega gradiva o novejši zgodovini obeh narodov tako v slovenskem kot v italijanskem jeziku kar precej, vprašanje pa je, koliko ga pozna in koliko posega po njem širša javnost. Res pa se sosedi izogibajo proučevanju obdobja agresije Italije pred in v II. svetovni vojni na Etiopijo, Grčijo, Jugoslavijo in njenega odnosa do okupiranih narodov. Zgodovinar Tone Ferenc je ocenil, da je v knjigi Capogreca o Renicciju precej novih podatkov, ki jih je avtor uspel zbrati v številnih arhivih, od Arhiva Slovenije in Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani do Vojaško-zgodovinskega inštituta v Beogradu in osrednjega in vojaškega arhiva v Rimu ter iz številnih drugih virov. Večji del Capogrecove knjige obravnava prav internirane Slovence iz Ljubljanske pokrajine. Ferenc je pri tem izpostavil vprašanje, koliko Slovencev je sploh bilo zaprtih v italijanskih taboriščih med drugo vojno, saj se to število, pač glede na različne vire in avtorje, giblje med 25.000 in 67.000. Predstavitve se je udeležil avtor knjige. Sprva se je ukvarjal z Judi, interniranimi v Italiji v letih od 1940 do 1943, o čemer je temeljito študijo objavil leta 1991. Nekaj let vodi tudi fundacijo Ferramonti, poimenovano po najbolj južnem italijanskem fašističnem taborišču v Kalabriji. O tem taborišču, je ilustriral Capogreco, vedo tako-rekoč vse izraelski šolarji in zgodovinopisci, v sami Italiji pa do pred kakim desetletjem niso vedeli nič. Kasneje se je začel ukvarjati še z interniranci drugih narodnosti. Resda ne gre za "čisto zgodovino", je dejal avtor, vendar so storjeni prvi koraki s ciljem, da se ohranita zgodovinski spomin in resnica. Capogreco poleg tega pripravlja širše delo o internacijski politiki Italije v času do konca septembra leta 1943. Zavzema se tudi za dostojno obeležitev zgodovinskih krajev v svoji domovini, kjer je med II. svetovno vojno umiralo na tisoče civilistov. (STA) Med zadnjimi prihaja med ljubitelje gledališke umetnosti v FJK program sezone videmskega Teatra Contatto. Odkar je videmski center Centra servizi spetta-coli (CSS) prevzel v upravo novo gledališče Giovanni da Udine, je iz sezone Teatra Contatta izključil tiste predstave sodobnega gledališkega snovanja (predvsem tuje), ki zahtevajo večji oder in jih je preusmeril v sodobno opremljen teater, s katerim se sedaj lahko ponaša Videm. Tako je center v tokratno sezono, ki se bo začela januarja prihodnjega leta, vključil predvsem italijanske, bolj eksperimentalno usmerjene skupine in pa lastno produkcijo. Večina predstav bo v prenovljenem gledališču Zanon, v katerem je v začetnih letih ’80 začel delovati center CSS. Za začetek sezone bo skupina II Pal-chetto predstavila Shakespearovo Ukročeno trmoglavko v režiji Andrea Tad-deia, ki se je odločil za moško obarvano komedijo (16. januarja).Več predstav sezone se pravzaprav sklicuje na Shakespeara: gledališka skupina CSS bo konec februarja predstavila »afriško predelavo« Sonyja Laboua Tansija Romea in Julije, Leo De Berardinis bo marca v dvorani Palamostre prisoten s svojo Lear Opero, za zaključek sezone pa bo 29. aprila v gledališču Zanon gostovala ena najbolj znanih italijanskih skupin eksperimentalnega teatra, Societas Raffaello Sanzio z Julijem Cezarjem (predstava je že gostovala v Ljubljani). Ob omenjenih so seveda pozornosti vredne še' ostale predstave, z vsemi pa so želeli organizatorji gledalcem ponuditi nekakšen prikaz sodobnega dramskega snovanja v Italiji na gledališkem področju. Četrtek, 12. novembra 1998 GORICA Upi. aammHi.i-iEjijSB kmečka panceta 1 kg, cena za kg 99$, sladica s kakavom * s koščki čokolade 400 g, 4.975 lir/kg GRANGAM nadevan pandoro * s čokolado j^m jlAA 750 g, “J 47V 9.987 lir/kg # V narezana 990 sladice z mandeljni in čokolado 4 kosi, 200 g, 14.950 lir/kg 990, kompot jabolk/ E"'! 990* 4.975 lir/kg moški jopič z ovratnikom iz velurja širino prilagajamo v pasu, z gumbi in zadrgo, 2 notranja in 2 zunanja žepa, zunanji del sintetika, notranji del poliester, podloga iz 100% poliestra, različnih barv mn oslajene češnje* višnje, 720 ml, 5.542 lir/l 990 lasagna po bolonjsko 1 kg 990 drobtine 400 g, 2.475 lir/kg 990 11 SBsai F* pandoro 1 kg 490 'A: paneton * 11 - 990 jS Q čokoladni bonboni paneton * 200 g, 12.450 lir/kg 1 • | J)490 Novi artikli v zalogi so na razpolago od 12 11 98, razen v primeru izčrpan|a zalog ZNIZANE CENE VEUAJO OD ČETRTKA, 12.1 1.98 PO SREPE, 25.11.98 slane palčke z olivnim oljem, zavitek s 13 kosi 1 AAA 350 g, 3.686 lir/kg________I >A7V prozorna folija ] ,490 vrečke za zamrzovanje hrane ^490 75 kosov, 250 x 320 mm, 1 AAA odporne od - 40°C do 115°C I , # # v šampon baby mild J^496" SU________________________________990 pena za britje \Jl90r 300 ml, 1 AQA 4.300 lir/l______________________IfZTV odstranjevalec vodenega g QQQ~ kamna ultra M WAA 1,5 kg, 3.193 lir/kg____________*I,/YU stelja z bentonitom 5-490" 10 k9- A 700 L 479 lir/kg___________________*T,/ TV testenine za pse 3^990" 5989iir/kg 2,990 900 "veliko*5^ ženska jopa * 60% volne, 20% angore, 20% poliamida, 2 zunanja žepa; barva: beige in modra 900 velikoshs:XLJ moški jopič * z gumbi in zadrgo, 1 notranji in 4 zunanji žepi, širino prilagajamo v pasu, zunanji del: 65% poliestra, 35% bombaža, notranji del iz 100% nylona, podloga iz 100% poliestra, barva: temno modra body iz mikrovlaken 900 v različnih barvah otroška trenirka zgornji del z zadrgo, 2 žepa z zadrgo, širino prilagajamo v pasu, hlače s patentom in vrvico v pasu, 2 žepa in 2 pritiskača 900 s pritiskaš! j merilec krvnega tlaka i v priročnem toku meri tlak in elektronsko šteje srčne utripe, na 2 vključeni bateriji (1,5 V AAA), s spominom za 29 zadnjih meritev tlaka, z datumom in uro ----^ XL 000 predlog predstavitve . ...... ženska srajca * nagubane spredaj in zadaj, iz bleščeče in zelo elastične tkanine, različnih barv kipci za jaslice * keramični * HIT© company mešalnik -sekljalnik za led primeren za pripravo koktajlov, mezg in desertov, sekljanje ledenih kock in vseh vrst suhega sadja, 1,2-litrska posoda z oznakami za količino, nepropustni pokrov, dovoljeno pomivanje v stroju, noži so iz jekla inox, 2 hitrosti in varnostni sistem, strojček ne deluje brez posode, 230 V, 350 W 900 /\ letg> aaranot6 modelčki za kekse božični motivi, aluminijasti 990 11 kosov vlak, 28-delna igrača * lokomotiva, 2 vagona, - —. 16 tirov, 2 voznika, -Itk***^ 3 prometni znaki, 4 drevesa 900^1 »C€ 4. za pogrevače * v aluminijastem podstavku 9901 ' nahrbtnik za punčke * mere: 33x25 cm, z nastavljivimi naramnicami , plišasti medvedek 990 i 991 sr" "vSikosh5^ božične voščilnice * 290 'JOvošStnte božične nalepke * 990 iSOnalepk lučke za božično drevo * majhna veriga 50 žarnic (30W), _ + 3 nadomestne žarnice /\ teV)^ j 790 C C c:' božični prtički * papirnati, 40x40 cm, z božičnimi motivi, 4 |jsti v različnih barvah 990 12 kosov zvezdaste plavajoče sveče * rdeče in črne prenosni telefon • igrača* deluje z dvemi AA baterijami, ki nista zajeti v ceno 990 sveče-stožec v različnih barvah, v. 24 cm 490 Sil 4990 otroški visoki čevlji * podloženi in v različnih barvah 900 podplarr ki ne drsi športni copati unisex * gumast podplat, ki ne drsi; barva: črna in rjava 900 velikost: UDL Cessalto. Za informacije o naših prodajnih mestih pokličite št. 0421/468511 :LE DOBITE v POOBLAŠČENIH PRODAJNIH MESTIH OD 12.11.98 DO 18.11.98 OZ. DO RAZPRODAJE ZALOG - VELJAVNE CENE RAZEN V PRIMERU NAPAK IN OPUSTITEV ■ VSE FOTOGRAFIJE SO LE VZORČNEGA ZNAČAJA - VSE CENE SO NAVEDENE V ITL. .ZDRAVSTVO / RAKASTA OBOLENJA Preventiva je glavni cilj Leto 1997je zdravniška ekipa obravnavala 4204 paciente Ni vse tako zanič, kakor se skusa prikazati, je smisel daljšega sporočila za javnost, ki ga je včeraj izdala Zdravstvena ustanova in v katerem pojasnuje kolikšen je bil obseg dela, ki so ga na področju preventive rakastih obolenj opravili v lanskem (1997) letu in kakšni so naCrti, ki jih bodo zaceli izvajati predvidoma že v januarju in to v sklopu deželnega načrta. Zdravstvena ustanova tako posredno odgovarja in zavrača kritike, da je preventivna dejavnost na specifičnem področju rakastih obolenj na taki ravni, da v bistvu ne dosega cilja, za kar je bila organizirana. Zaskrbljajo tudi dolgi roki Čakanja na zdravniški pregled zlasti glede pravočasnega odkrivanja raka pri ženskah. Posplošene očitke in kritike pri Zdravstveni ustanovi spodbijajo s številkam i. Z izključno preventivno dejavnostjo se v okviru Zdravstvene ustanove ukvarja ekipa zdravnika in dveh socialnih asistentk. V letu 1997 se je ta zdravniška ekipa ukvarjala s 4.204 pacienti. Od teh jih je 426 prvič opravilo izvide. Kar zadeva zgodnje ugotavljanje raka na vratu maternice (izvajanje takoi-menovanega pap-testa) sporočilo Zdravstvene ustanove navaja, da so v prejšnjih letih res priporočali da ženske rizičnih Sezonske novosti moških oblačil skupin opravijo izvid vsako leto, vendar pa naj-novejše ugotovitve potrjujejo uspešnost preventive tudi Ce se izvidi opravijo vsaka tri leta. Tudi nova pobuda, ki jo bodo zaceli izvajati januarja v vsej deželi in na kar se pri goriski Zdravstveni ustanovi že dalj Časa pripravljajo, predvideva taka Časovna razdobja. Akcija bo vsekakor zajela vse ženske rizičnih starostnih skupin in ki jih bodo povabili na (brezplačni) izvid. Kritike o dolgih Čakalnih dobah so tako le deloma utemljene. Velja pa upoštevati tudi splošno pravilo ravnanja, da imajo pacientke pri katerih ugotovijo sumljive bolezenske znake, prednost pri opravljanju analiz. PREVOZI API: smo pripravljeni na odkrit dialog Zgleda, da se odnosi med Študenti, ki so glavni uporabniki uslug in vodstvom avtobusnega podjetja APT zaostrujejo. Pojavil se je letak skupine "Fronte di liberazione scolastica” ki poziva k bojkotu na avtobusih omenjenega podjetja. Med glavnimi očitki je tudi ta, da so cene storitev predrage. Podjetje je vCeraj v sporočilu za javnost pojasnilo, da cene določa Dežela. Glede občasnih kontrolorjev na avtobusih pa jih pošiljajo, da bi paC odkrili tiste, ki se vozijo ne da bi plačali vozovnice in da bi na lastne oCi ugotovili, kaj bi se dalo izboljšati. APT izraža pripravljenost, da se o vseh vprašanjih pogovori in jih skusa rešiti, seveda v duhu konstruktivnega pristopa. POBUDA SKD HRAST IN ŽUPNIJE Glasbeni poklon skladatelju Stanku Jericiju Ob življenjskem jubileju Slovensko katoliško društvo "Hrast” v Doberdobu in župnija sv. Martina sta v ponedeljek, 9. t.m. v župni cerkvi v Doberdobu priredila glasbeni poklon "Na obzorjih zvoka” skladatelju Stanku Jericiju ob njegovi 70-letnici. Izvajalci - mešani pevski zbor Hrast pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča, organist Boris Stacul, mezzosopranistka Romina Basso, klavirski trio David Ban-delli, Peter Gusj Aleksander Sluga - predstavili izključno slavljenčeve skladbe. Nekatere so prav na ponedeljkovem koncertu bile prvič izvedne. Od teh dve zborovski (Zrela Žalost in Tebi gospod) GORICA §Ful. Carducci 24 tel. 537561 TEATER / UVOD V SEZONO Simonov musical, ki te očara Glavna izvajalca Maria Laura Baccarini in Gianluca Guidi V Kulturnem domu se je v torek pričela abonmajska sezona italijanskega gledališča. Publika je bila tokrat deležna izredne pozornosti s strani prirediteljev. Prav v Gorici je namreč skupina "Tretredi-citrentatre” zaCela niz predstav z musicalom Nei-la Simona "Stanno suo-nando la nostra canzone”. Režiser predstave je Gigi Proietti, glavna izvajalca -protagonista pa Maria Laura Baccarini in Gianluca Guidi. (Foto Bumbaca -prizor iz musicala). Abonmajska gledališka sezona se bo nadaljevala v sredo, 18. novembra z gosto- vanjem Stalnega gledališča iz Mark z delom "Branca- leone. Viaggio di fine Mil-lennio”. ter skladba Trio (za klavirski trio). Kulturni spored je uvedel mešani pevski zbor "Hrast”, ki je zapel pet pesmi, med temi tudi szgoraj navedeni v krstni izvedbi. Kot solist je na orglah nastopil Boris Stacul ("Tocca-ta”), sicer pa je poskrbel za spremljavo vokalni solistki. Posamezne glasbene točke so se prepletale z mislimi o človeku in umetnosti, o odnosu do ustvarjalnosti in poose-bej do glasbe. Besedilo je oblikoval David Ban-delli, dovršeno pa sta ga posredovala Katja Sfiligoj in Jan Leopoli. Odziv občinstva je bil dober. Največ je bilo seveda domačinov iz Doberdoba. Ob zaključku koncerta se je slavljenec, skladatelj Stanko Jericijo, vidno ganjen, zahvalil izvajalcem za lep večer. Prireditev je snemala televizija tretjega deželnega omrežja. Profesor Jericijo se je rodil 20. julija v Avčah nad Kanalom v kmečki družini. Šolal se je v Gorici, v malem semenišču. V duhovnika je bil posvečen leta 1951. Na glasbenem področju mu je bil prvi učitelj prof. Mirko Filej. Nadaljeval je študij glasbe na konservatoriju Tartini v Trstu in Marcello v Benetkah. Dolgo let je poučeval petje na slovenskih Šolah, vodil pevske zbore (tudi dijaške) in bil vsestransko aktiven na področju zborovske in glasbene dejavnosti v mestu. GLASBA / V KD SOVODNJE Prijeten večer v priredbi mladih V znamenju Halloweena - Nastop skupin "Shudders" in Floating points V soboto 31. oktobra vodnje. K preganjanju jutranjih ur. Po lanski se je tudi v Sovodnjah duhov sta, poleg mask, prvi prireditvi sovodenj-priredili (že drugič zapo- buC in strahov, gotovo skega Halloweena je le-red) praznovanje ame- prispevala tudi kvintet toSnji gotovo presegel riškega rajanja, Hal- »Shudders«in že znana vse podobne prireditve loweena, ki ima svoje skupina »Floating na Goriškem. To je korenine v keltski mito- Points«. Slovenski fantje vsekakor najboljša spod-logiji. Pobudo je dal mla- so dobro zaigrali, saj se buda za nove pobude, dinski odsek KD So- je veselje nadaljevalo do Foto Bumbaca. Gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega z Molierovim Tarluffom Za nami je tudi druga predstava abonmajske gledališke sezone. V ponedeljek in torek, 9. in 10. t.m. je v KC "Lojze Bratuž” gostovalo Mestno gledališče ljubljansko s komedijo francoskega in svetovnega mojstra J.B.P. Moliera "Tartuffe” v režiji Mileta Koruna. Gre za eno najbolj znanih del francoskega avtorja, ki kljub temu, da je bilo napisano pred vec kakor tristo leti, ohranja aktualnos.t To je zgodba o človekovi samovšečnosti, svetohlinstvu, Častihlepju in hinavščini. Gledalci, zlasti mlajši, so najbrž pričakovali lahkotno, Čeprav živahno komedijo in so ostali nekoliko razočarani zlasti še ob zapletenosti jezika. Igra je namreč napisana v verzih. Drugačen sprejem je doživela torkova ponovitev pred drugačno vendar pa bolj zrelo publiko. BANCAGRICOLA KMEČKA BANKA GRUPPO CAER GORISKI SEDE2, korzo Verdi 40 ob četrtkih neprekinjen urnik od 8.20 do 17.45. NOVICE Pri ISIGU priprava na tečaj za funkcionarje EU Institut za mednarodno sociologijo (ISIG) bo v začetku decembra priredil pripravljalni tečaj za mlade, ki reflektirajo na zaposlitev v raznih uradih Evropske unije. Postopek zaposlovanja funkcionarjev EU je dokaj zahteven. Prvo stopnjo predstavlja nekakšna predselekcija. Pobuda ISIGA je usmerjena prav v pripravo kandidatov za to predselekcijo. Tečaj bo trajal predvidoma en teden in bo zajel široko paleto vprašanj. Predvidena je tudi druga faza, ki bo trajala kakih 20 dni pred predselekcijo.Prijave sprejemajo na sedežu ISIGA do 25. novembra. Strošek za posameznega slušatelja še ni bil določen, odvisen pa bo paC od števila prijavljenih tečajnikov. Ob večjem številu slušateljev bo s trosek nižji. Goricakinema: drevi film Usoda V okviru niza Četrtkovih filmskih večerov Goricakinema v Kulturnem domu, bodo drevi, ob 20.45, predvajali odličen film II destino (Usoda), ki je nastal v francosko-egiptovski koprodukciji in ki je bil nagrajen z zlato pahno na festivalu v Cannesu.Film pripoveduje zgodbo o arabskem filozofu, ki je žive J v Cordobi v srednjem veku in ki so ga zaradi svobodomiselnih idej preganjali, njegove spise pa uničevali. Obravnava torej pojav fundamentalizma, glavno sporočilo pa je poziv k strpnosti. Videmska univeiza se bo dokončno preselila Videmska univerza se bo do konca tedna preselila v nove prostore v palači Alvarez. Od ponedeljak, 16. t.m. naj bi se celotna dejavnost v novih prostorih zaCela odvijati nemoteno. Tako glasi sporočilo, ki smo ga vCeraj prejeli s tajništva omenjene institucije. Selitev je bila predvidena že v začetku meseca, a so jo morali odgoditi. Tajništvo tudi sporoča, da je točne informacije, do dokončne ureditve, mogoCe dobiti preko telefona 0481/580311. KINO 'M PRIREDITVE GORICA KULTURNI DOM - Gorica kinema 20.45 »II destino« (Usoda). Y. Chahine. VITTORIA 1 17.45-20.10-22.30»X-files«. I. Martin Landau in Lythe Danner. VITTORIA 3 17.45-20.00-22.10 »Tutti pazzi per Mery«. CORSO Rdeča dvorana: 18.30-21.45»Salvate il soldato Ryan«. R. Števen Spielberg. Modra dvorana: 18.30-20.30-22.30 »Radio freccia«. ■ Rumena dvorana: 18.15-20.15-22.15 »Gallo cedrone«. TRŽIČ EXCELSIOR 17.30-21.00»Salvate il soldato Ryan«. R. S. Spielberg. COMUNALE 20.30»Lola corre«. Tom Tykwer. H RAZSTAVE V KULTURNEM CENTRU "LOJZE BRATUŽ” je do 25. novembra razstava del slikarja Avgusta Černigoja ob stoletnici njegovega rojstva. Urnik ogleda: od ponedeljka do sobote od 17. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure. V NOVEM GLEDALIŠČU V KRMEMU bo v ponedeljek, 16. t.m., ob 21. uri prvič slovenska predstava, in sicer igra R. Cosse Nona,»komedija s pravo mero črnega humorja«. Gostovalo bo PDG iz Nove Gorice. Mejni prehod PleSivo bo ob tej priložnosti odprt do 24. ure, da bi omogočili udeležbo tudi rojakom iz Brd. [ l LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALL’ORSO BIANCO (Tavasani), K. Italia 10, tel. 531576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701. LEKARNA V SOVODNJAH dr. M. Rojec, Ul. L Maja 32, tel. 882578. POGREBI Iz Gorice: 9.55, Sergio-Vidoz iz hiše žalosti v ul. Licinio 13 v cerkev in na pokopališče v Ločniku. V TržiCu: 9.40, Rosalia Neri vd. Trampuš iz splošne bolnišnice v kapelo glavnega pokopališča. SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ KONCERTNA SEZONA 1998/99 CHROMAS ENSEMBLE Adriano MARTINOLLI, umetniški vodja Casella, Merku, Kogoj, Ramovš, Kenakis Emanuele Quargnal - angleški rog, Nicola Bulfone - klarinet, Dario Caroli - fagot, Fla-vio Sgubin - trobenta, Sergio Bernetti in Ivo Basic - pozavna, Marco Favento - violina, Massimo Favento - violončelo, Corrado Gu-lin - klavir. Velika dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž - Gorica danes, 12. novembra 1998, ob 20.30 SVET Četrtek, 12. novembra 1998 NOVICE IRAK / KRIZA SE ZAOSTRUJE Japonski premier Obuči na obisku v Moskvi MOSKVA - Japonska je pripravljena Rusiji Cim hitreje nakazati 800 milijonov dolarjev v okviru posojila v višini 1, 5 milijarde dolarjev, za katerega sta se Japonska in Rusija dogovorili marca letos, je v Moskvi povedal tiskovni predstavnik japonskega premiera Keiza ObuCija, ki je prispel na tridnevni uradni obisk v Moskvo. Obuči se bo z ruskim voditeljem Borisom Jelcinom danes predvidoma pogovarjal o sporu glede Kurilskih otokov, ki že od druge svetovne vojne krha odnose med državama. ZDA grozijo z napadom in krepijo prisotnost v Zalivu Komisijo Unscom in inšpektorji IAEA zapustili Irak - Rusija proti posegu Nato hoče proste roke EDINBURGH - Severnoatlantska skupščina je priporočila, da naj bi zvezi NATO zagotovih pravico za izvajanje vojaških operacij tudi na območju zunaj njene pristojnosti, brez sankcij ZN ali OVSE. Gre za eno od priporočil, za katera so se delegati letnega zasedanja Severnoatlantske skupščine v Edinburghu odločili, da jih bodo predložiti v uresničitev vladam držav članic zveze NATO. Direktor CIA Clintonu zagrozil z odstopom VVASHINGTON - Direktor ameriške centralne obveščevalne agencije CIA George Tenet je ameriškemu predsedniku Billu Clintonu zagrozil z odstopom, če bo ta izpustil iz zapora izraelskega vohuna Jonathana Pollarda. Ta je bil kot mornariški obveščevalni Častnik aretiran pred 13 leti zaradi vohunjenja za Izrael, kar je omajalo odnose med ZDA in Izraelom. Izraelski premier Benjamin Ne-tanjahu je pretekli mesec ob koncu pogajanj s palestinskim voditeljem Jas er jem Arafatom v Wye Plantationu skušal od Clintona v zameno za sporazum izsiliti izpustitev Pollarda. Kot je znano, je Clinton Netanjahujevo zahtevo zavrnil, mirovni sporazum pa je bil kljub temu podpisan. VVASHINGTON - Po trditvah nekega visokega ameriškega vojaškega predstavnika je Pentagon pripravljen poslati v Zaliv več kot 60 ameriških bombnikov in lovcev ter dva blindirana bataljona. Načelnik združenega poveljstva ameriške vojske, general Henry Shelton je danes sporočil, da so ameriške sile v Perzijskem zalivu »pripravljene in sposobne« napasti Irak, Ce jim bo to ukazano. Za ameriško televizijsko mrežo ABC je general Shelton povedal, da so ZDA na območje poslale dodatna sredstva (letalonosilko Enterprise), s čemer si želi VVashington zagotoviti »odprtost vseh možnosti«. Povedal je tudi, da pred morebitnim letalskim napadom Wa- PRIMER PINOCHET / LORDI SE RAZPRAVLJAJO Poleg Španije zahteva ekstradicijo tudi Švica V Italiji se je polemika po arhiviranju ovadbe v Milanu še zaostrila - Ovadbe tudi v Rimu, Pratu in Carrari LONDON, RIM - Tako Španija kot Švica sta včeraj poslali v London uradni zahtevi po izročitvi nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta. V Bernu so zahtevo po ekstradiciji sprožili po ovabi na sodišču v Ženevi, in sicer zaradi izginotja švicar-sko-Cilskega študenta Alexeia Jaccarda v letu 1977. V švicarski zahtevi po izročitvi je zapisano, da mora imeti prednost španska zahteva. V britanski lordski zbornici se medtem nadaljuje razprava o zakonitosti aretacije nekdanjega diktatorja, uradne oblasti v Santiagu pa vztrajajo, da je treba Pinochetu vrniti prostost. Čilski predsednik Frei je sklical državni varnostni svet (na sliki AP), na katerem naj bi odločali o nadaljnjih korakih za generalovo osvoboditev. Ime Augusta Pinocheta . je bilo včeraj zaradi suma umora vpisano tudi v seznam preiskovanih oseb na državnem pravdništvu v Rimu. Vpis je avtomatična posledica ovadbe, ki sta jo 29. oktobra vložila senatorja Zelenih Giovan-ni Lubrano in Stefano Bora in ki nekdanjega diktatorja krivita smrti treh v Čilu živečih Italijanov. Akti so v rokah pravdnika Vecchioneja in namestnika Capalda, vendar morata sodnika počakati na morebitno izrecno zahtevo pravosodnega ministra, ki je potrebna za primere, ko gre za v tujini živeče Italijane. Če bo prejelo pooblastilo, bo rimsko pravdništvo lahko začelo preiskovalni postopek in sp poslužilo vseh obstoječih sredstev, vključno z mednarodnim preiskovalnim mandatom. Poleg Rima so ovadbe zoper Pinocheta prejela tudi pravdništva v Milanu, Pratu in Carrari. Prva ovadba je bila vložena v Milanu in je tudi edina, s katero je bilo formalno seznanjeno pravosodno ministrstvo, vendar pa je bila, kot znano, arhivirana. V Italiji je okrog primera Pinochet v teku žolčna politična polemika, ki jo sklep o arhiviranju le še bolj razvnema. Generalni pravdnik Borrelli je vCeraj izrazil dvome o jurisdikciji glede na tisto, kar določa 8. člen civilnega posto-pnika, ki je po njegovi oceni »izraz univerzali-sticne tendence kazenskih ureditev, ki želijo verljati za vse vesolje«. In kaj pravi Diliberto? Preprosto to, da je bil predvidel pravne težave v tako zapletenem primeru, glede odločitve v Milanu pa dodaja, da dela sodnikov ni komentiral že preden je postal pravosodni minister in tega gotovo ne bo začel delati zdaj. shington Iraku ne bo postavil ultimata. Za postajo NBC je pred tem dodal, da je sedaj odločitev v rokah iraškega predsednika Sadama Huseina, ki se je nedavno odločil za prekinitev sodelovanja s komisijo ZN za razorožitev Iraka UNSCOM. Za obnovo sodlovanja pa zahteva odpravo embarga, ki ga je ZN proti Iraku uvedel leta 1990. Ameriški predsednik Bill Clinton je v torek zvečer ukazal napotitev okrepitev ameriškemu ladjevju, ki je nameščeno v Perzijskem zalivu. Zaradi vse bolj napetega položaja je zato včeraj iz Bagdada odšlo celotno osebje komisije UNSCOM (na sliki AP). S sedeža komisije v Bagdadu so tako vCeraj kreniti trije avtobusi s po 30 člani komisije, ki so s tovornjakom z opremo krenili v smeri bagdadskega letališča. Del osebja je odšlo v Bahrain, del pa se bo vrnil domov. Predstavniki Združenih narodov v New Yorku so povedati, da je iz Bagdada odšlo tudi 211 uslužbencev Človekoljubnih organizacij pri ZN. V Iraku jih bo ostalo še 34, med njimi tudi posebni predstavnik organizacije Prakaš S ah. Iz State Departmenta so sporočili, da se bodo zaradi iraške krize v ZDA vrnili tudi ameriški diplomati v Izraelu in Kuvajtu. Tudi Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) se je odločila, da umakne svoje inšpektorje iz Iraka. Dvanajst inšpektorjev agencije je v Iraku delalo skupaj z inšpektorji komisije UNSCOM, odvisni pa so tudi od njene logistične podpore. Nemški zunanji minister Joschka Fischer je včeraj prispel na kratek obisk v Moskvo. Osrednja pozornost pogovorov s predstavniki ruske vlade je bila presenetljivo namenjena zaostritvi iraške krize. Med peturnim obiskom v Moskvi se je Fischer sestal z ruskim pre-mierom Jevgenijem Primakovom in s kolegom Igorjem Ivanovom. Poudaril je, da je treba izčrpati vsa sredstva za mirno rešitev spora in preprečitev vojaškega posredovanja. Rusko zunanje ministrstvo pa je še pred Fischerjevim prihodom izrazilo kritiko zaradi ponovne grožnje z nasiljem s strani ZDA. »Vojaško posredovanje proti Bagdadu ni izhod iz krize,« je poudaril zunanji minister Igor Ivanov. r KOSOVO / SPOPADOV SE NI KONEC n Prizadevanja OVSE za odpravo nesoglasij PRIŠTINA - Vodja opazovalne misije OVSE na Kosovu, ameriški diplomat VVilliam VValker, je včeraj prispel v Prištino. Dejal je, da namerava vodilne politične predstavnike vseh v spor vpletenih strani spodbuditi k temu, da se odločijo za zmernost in mirno ureditev medsebojnih nesoglasij. Obenem je navzočnost misije po VValkerjevih besedah priložnost za prenehanje vseh sovražnosti in izboljšanje težkih človekoljubnih razmer, s katerimi se sooča kosovsko prebivalstvo. V napadu kosovskih Albancev na policijsko postajo v Glogovcu v osrednjem Kosovu pa so bili v torek huje ranjeni trije srbski policisti, je sporočil srbski informacijski center v Prištini. Policijsko postajo so obstreljevati z granatami in avtomatskim orožjem. Do napada je prišlo okoli 19. ure po lokalnem Času, uro kasneje pa je blizu policijske postaje v Srbici padla granata,, druga pa blizu tovarne orožja. V napadu ni bilo ranjenih. OBLETNICA / OBELEŽILI 80. OBLETNICO KONCA 1. SVETOVNE VOJNE Slovesnosti v raznih državah Evrope Elizabeta II. in Jacques Chirac položila venec na grob neznanega junaka v Parizu PARIZ, LONDON Francija, Velika Britanija, Belgija in Poljska so slovesno obeležile konec prve svetovne vojne pred natanko 80 leti. Britanska kraljica Elizabeta II. in francoski predsednik Jacques Chi- rac sta vCeraj v Parizu položila venec na grob neznanih vojakov pod Slavolokom zmagee (na sliki AP). Slovesnosti so se udeležiti tudi preživeti iz 1. svetovne vojne; naj starejši francoski veteran je star 107 let. Popoldne je britanska kraljica odpotovala v belgijsko mesto Ypres. Spomin na ve C kof 400.000 padlih na bojnih poljih pri tem mestu, predvsem Angležev, Ircev in Belgijcev, so skupaj počastili belgijski kralj Albert, bri- tanska kraljica Elizabeta in irska predsednica Mary McAleese. Konca ene največjih morij v svetovni zgodovini pa so se vCeraj spomnili tudi v Veliki Britaniji. Na milijone ljudi je točno ob 11. uri po lokalnem času z dvema minutama molka počastilo pomembno obletnico. Ta običaj so uvedli pred štirimi leti na pobudo britanskih veteranov iz obeh svetovnih vojn. Slovesnosti so potekale tudi na Poljskem, kjer so obeležili tudi 80. obletnico ponovne prido-bitve svoje neodvisnosti. V Varšavi se je poljski predsednik Aleksander Kwasniewski udeležil svečane zamenjave straže na grobu neznanega vojaka. Slovesnosti so se udeležili tudi predsedniki Ukrajine, Madžarske, Litve in Romunije Leonid Kučma, Arpad Goencz, Valdas Adamkus in Emil Constantinescu. Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo ID drugimi državami. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev. 12 O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 POSVET / V SOBOTO V TRSTU SLOVENIJA - EU / VČERAJ PODPISALI SKUPNI DOKUMENT Še 47 dni do evra ali kako se nanj pripravljajo banke Prek videa Monti, Bonino in Ciampi Ocena prednostnih nalog srednjeročne makroekonomske politike Slovenije Dokument podpisalo Giovanni Ravasio za EU in Vojka Ravbar za Slovenijo TRST - Do začetka dobe evra manjka manj kot dva meseca, kar pomeni, da so priprave na uvedbo skupne evropske denarne enote v polnem teku. To velja Se posebej za banke, saj bo uvedba evra do 31. decembra 2001, ko bo novi denar začel tudi materialno krožiti, zadevala vse tiste operacije, ki ne predvidevajo uporabo likvidne valute, in torej: tekoče račtme, čeke, vknjiženja, nakazila, finansiranja itd. Vse te operacije se bodo izvajale tako v lirah kot v evru, kar pomeni, da bodo imele v procesu uvajanja evropske valute osrednjo vlogo prav banke in finančne institucije, prek katerih bodo prišli v stik z evrom tudi državljani in podjetja. V okviru priprav na evro bo v soboto, 14. novembra (ob 9.30) tudi v Trstu, tako kot sočasno v vseh ostalih italijanskih pokrajinah, poseben posvet z naslovom Se 47 dni do evra, ki ga prireja Združenje italijanskih bank (ABI). To bo priložnost za ilustracijo scenarijev, ki se bodo odprli 1. januarja 1999, in za predstavitev ponudbe storitev in proizvodov v evru, kijih pripravljajo banke. V Trstu bo zasedanje, ki ga prirejajo lokalne banke s CRTrieste Banca na čelu, potekalo v deželni palači na Trgu Unita, uvodni poseg pa bo imel prefekt De Feis, ki je tudi predsednik pokrajinskega odbora za evro. Z videopovezavo bodo na seminarju sodelovali evropska komisarja Emma Bonino in Mario Monti, zakladni minister Ciampi, član izvršnega komiteja Evropske centralne banke Padoa Schioppa, generalni direktgr Banke Italije Desario, predsednik nacionalnega odbora za evro Pinza in predsednik združenja ABI Sella. Krajevni del zasedanja se bo osredotočil na učinke, ki jih bo imelo uvajanje evra na tukajšnje gospodarske in družbene razmere, o čemer bodo govorili predsednik deželne vlade Antonione, tržaški župan Illy, predsednik Trgovinske zbornice Donaggio in predstavniki krajevnih bank in zavarovalnic. Friulia in Nomisma prirejata posvet o razvoju malin podjetij TRST - Deželna finančna družba Friulia je že leta 1994 sprožila poseben projekt za razvoj malih podjetij, ki jim zdaj v sodelovanju z bolonjsko družbo za ekonomske Študije Nomisma posveča tudi seminar z naslovom Mala podjetja - politike za podpiranje razvojnih strategij. Na zasedanju, ki bo v petek, 20. novembra (ob 9. uri) na sedežu Friulie (Ul. Locchi 21/b), bodo predstavili vsebino v začetku omenjenega projekta za mala podjetja in rezultate metodološke analize Nomi-sme o podjetijih, vključenih v projekt Friulie. Tržaška TZ prireja posvet o organizaciji letališč TRST - Letališka organizacijska ureditev je naslov posveta, ki bo jutri v prostorih tržaške Trgovinske zbornice in ki ga le-ta prireja v sodelovanju z zavodom ISTIEE ter s pravno fakulteto univerze v Modeni. Pokrovitelji so Občina Trst, CRTrieste Banca, deželno letališče v Ronkah in COOP, posvet pa se bo dotaknil tudi vprašanj, ki jih zastavlja sproščanje trga letaliških storitev. LJUBLJANA - Generalni direktor za ekonomske odnose in finančne zadeve pri Evropski komisiji Giovanni Ravasio in slovenska državna sekretarka v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Vojka Ravbar sta včeraj podpisala skupno oceno prednostnih nalog srednjeročne makroekonomske politike Slovenije. Dokument, ki ga je Slovenija podpisala kot prva od držav kandidatk za polnopravno članstvo v EU, povzema gospodarske razmere v Sloveniji, opredeljuje makroekonomske politike in ključne gospodarske reforme ter določa srednjeročni makroekonomski ciljni scenarij. Ravasio, ki se je med včerajšnjim obiskom v Sloveniji srečal tudi z ministroma za finance in za ekonomske odnose in razvoj, Mitjo Gasparijem in Marjanom Senjurjem, ter guvernerjem Banke Slovenije Francetom Arharjem, je ob tem med drugim poudaril, da dokument, ki so ga uskladili že na julijskem srečanju skupnega pododbora Slovenije in EU, ni »čisto birokratska zadeva«. Opredeljuje namreč prednostne naloge slovenskega gospodarstva in cilje, ki jih želi Ljubljana doseči pred vstopom v EU. Podobno kot državna sekretarka Ravbarjeva pa je Ravasio opozoril, da je dokument tudi podlaga za siceršnjo pospešitev izvajanja gospodarskih reform, ki si jih je zadala Slovenija. Po besedah Ravasia perspektiva vstopa Slovenije v EU »ni predaleč«, k čemur so prispevale tudi že uresničene reforme na gospodarskem področju. Poudaril je tudi, da nedavno dokaj kritično poročilo Evropske komisije o napredku Slovenije v približevanju EU ne zadeva makroekonomskih rezultatov Slovenije, ki so zelo spodbudni, ampak le zamudo pri uresničevanju reform oz. prilagajanju evropskemu pravnemu redu. Skupna ocena' prednostnih nalog srednjeročne makroekonomske politike Slovenije je po besedah vodje ožje pogajalske skupine za vstop v EU Janeza Potočnika indikativen dokument, pripravljen v okvirih pristopnega partnerstva. Predstavlja skupno mnenje slovenskih oblasti in Evropske komisije o ekonomskih politikah, ki jih bo morala Slovenija izvesti za dokončanje gospodarske preobrazbe in pripravo gospodarstva na vstop v EU. V opredelitvi ključnih reform, ki naj bi pripomogle k splošni makroekonomski stabilnosti države in oblikovanju ustreznega okolja za uresničitev strukturnih reform, so navedeni ukrepi na področju denarne politike in liberalizacije cen, davčna reforma, reforma sistema socialne varnosti, dohodkovne politike in trga delovne sile, pa tudi reforme na področju podjetniškega in finančnega sektorja ter javnih gospodarskih služb. Srednjeročni makroekonom- ski scenarij za obdobje 1998-2002, ki je sestavni del skupne ocene, pa med drugim predvideva - pod pogojem, da se v skladu z zadanim časovnim načrtom izvedejo vse potrebne struktume reforme -, da naj bi gospodarska rast do leta 2002 dosegla pet odstotkov, primanjkljaj trgovinske bilance pa naj bi se posledično povzpel na 7% BDP. Uvedba oz. zvišanje davka na dodano vrednost, trošarin, davkov na premoženje in okoljskih davkov bo predvidoma omogočila pokritje izpada prihodka od carin in vnovično vzpostavitev približno uravnoteženih financ od leta 2000 dalje. Zanimiva je tudi napoved inflacijskih gibanj: cenovna rast naj bi v prvih letih po scenariju ostala na razmeroma visoki ravni, po umiritvi učinkov liberalizacije cen in pritiskov neposrednih davkov pa naj bi se inflacija do konca leta 2001 znižala na tri do pet odstotkov. (STA) SLOVENIJA / PODATKI O BLAGOVNI MENJAVI Septembrski izvoz je bil rekorden LJUBLJANA - Po zelo skromnih rezultatih blagovne menjave v avgustu, ki so bili pod močnim sezonskim vplivom, so septembrski podatki znatno ugodnejši. Kot med drugim v začasnih-podatkih o slovenskem izvozu in uvozu v letošnjih prvih devetih mesecih navaja državni statistični urad, se je izvoz v države EU v tem obdobju glede na lansko devetmesečje povečal za 7, 9 odstotka na 4, 26 milijarde dolarjev, uvoz pa za osem odstotkov na pet milijard dolarjev. Slovenija je septembra po začasnih podatkih izvozila za 837, 5 milijona dolarjev blaga (za 10, 3 % več kot septembra lani), kar je najvišji mesečni izvoz letos. Tudi uvoz blaga v vrednosti 872 milijonov dolarjev (za 14, 2 odstotka več) je bil med naj-višjimi letos, višji je bil le še marca. Primanjkljaj v blagovni menjavi je bil dokaj nizek, in sicer je znašal 34, 5 milijona dolarjev, vendar je kljub vsemu precej višji kot septembra lani, ko je bila trgovinska menjava skoraj izravnana (primanjkljaj je znašal le 4, 2 milijona dolarjev). Izvozna dinamika je v prvih devetih mesecih letos za 1, 8 odstotka presegla uvozno. Izvoz je bil namreč vrednostno za 7, 3 odstotka višji kot v enakem obdobju lani (6, 6 milijarde dolarjev), uvoz pa je bil višji za 5, 5 odstotka (7, 3 milijarde dolarjev). Največji delež v slovenskem izvozu so septembra imeli osebni avtomobih, sedeži in njihovi deli, zdravila za prodajo na drobno, pohištvo in hladilniki, na uvozni strani pa so hib najmočneje zastopani deli in pribor za motoma vozila, osebni avtomobili, motorni bencin in druga lahka olja, batni motorji z notranjim izgorevanjem ter stroji za avtomatsko obdelavo podatkov. Sicer pa je Slovenija v prvem devetme-sečju skoraj tri četrtine blagovne menjave opravila z državami EU. Izvoz je dosegel 4, 65 milijarde dolarjev, uvoz pa 5, 83 milijarde dolarjev, med njimi pa prednjači Nemčija z 1, 87 milijarde izvoza in 1, 5 milijarde uvoza. Indeksi blagovne menjave so najbolj porasli v trgovanju z Luksemburgom (izvoz za 195 odstotkov na 1, 9 milijona dolarjev, uvoz za 90 odstotkov na 11, 7 milijona dolarjev), okrepila pa se je tudi blagovna menjava s Francijo, Švedsko, Španijo, Nizozemsko in Dansko. V države EFTA je Slovenija od januarja do septembra izvozila za 65, 6 milijona dolarjev blaga (za 2, 5% več kot v enakem obdobju lani), uvozila pa za 150, 6 milijonov dolarjev blaga (za 0, 7 % več), medtem ko je blagovna menjava z državami CEFTA na izvozni strani poskočila za 20, 6% na 426, 3 milijona dolarjev, na uvozni pa za 2, 6% na 526, 8 milijona dolarjev. (STA) NOVICE V deželnem svetu FJK avdicije o reformi o trgovine TRST - Druga komisija deželnega sveta FJK, ki ji predseduje Alessandra Guerra (SL), je včeraj zaslišala deželne predstavnike združenja italijanskih občin ANO inzdruženja časopisnih založnikov FIEG. Največ pripomb na predlog zakonskega besedila so imeli predstavniki občin, ki se pritožujejo nad krčenjem svojih pristojnosti, medtem ko založniki časopisov ocenjujejo, da predlog ohranja sedanji togi trg informativnega tiska, kar je v popolnem nasprotju z evropskimi normativnimi usmeritvami. Kritično do predloga deželnega zakona za trgovino je tudi stališče sindikata CGIL in njegove stanovske veje za trgovino Filcams, ki podpirata Bersanijevo reformo v federalističnem duhu. Predlog deželnega zakona pa ni v skladu z inovativnim pristopom Ber-sanijeve reforme, meni CGIL, čeprav priznava Deželi (kli ima na področju trgovine zakonodajno pristojnost) pravico, da zaščiti ozemeljske specifičnosti v skrbi za ohranitev ravnovesja med šibkejšimi in bolj razvitimi območji Furlanije - Julijske krajine. Deželni odbornik za industrijo obiskal tržaške indushijce TRST - Deželni odbornik za industrijo Sergio Dressi je včeraj kot gost sodeloval na zasedanju odbora tržaških industrijcev. Zavzel se je konstruktivno sodelovanje z vsemi gospodarskimi kategorijami in predstavil osnovne linije deželne politike na področju industrije. Predsedniku tržaških industrijcev Pacoriniju pa je Dressi tudi zagotovil, da si Dežela prizadeva za pridobitev finančne pomoči od EU za industrijska podjetja in za priznanje pomembnega geopolitičnega položaja FJK kot mejne dežele s Slovenijo, ki je v fazi priključevanja k Uniji. ur 11. NOVEMBER 1998 v LIRAH valuta nakupni prodajni < ameriški dolar 1650,00 1676,00 0Q N' nemška marka 982,00 998,00 S 0 funt Sferling 2.730,00 2.785,00 švicarski frank 1188,00 1213,00 « N H belgijski frank 46,92 48,92 g ” <0 S ?£ francoski frank 289,00 299,00 danska krona 255,00 265,00 norveška krona 217,00 227,00 švedska krona 203,00 213,00 Z "O kanadski dolar 1.075,00 1.097,00 y ffl portugalski eskudo 9,15 10,05 5 N nizozemski gulden 862,00 887,00 oc avstrjski šiling 138,50 142,85 o s španska pezeta 11,13 12,23 grška drahma 5,57 6,37 irski Sferling 2417,00 2497,00 japonski jen 13,22 14,12 avstralski dolar 997,00 1067,00 madžarski florint 6,50 8,00 P* hrvaška kuna 240,00 265,00 - w slovenski tolar 10,10 10,40 | 11. NOVEMBER 1998 INDEKS MIB 30: +1,38 delnica cena var, % delnica cena var. % Alleanza Ass. 20.907 +3,60 Mediolanum 45.720 +2,66 Bca di Roma 2.982 +0,87 Mediaset 11.391 + 1,01 Bca Fideuram 9.641 +2,72 Mediobanca 18.486 +3,55 Bca Inlesa 8.549 +2,21 Montedison 1.787 +3,41 Compart 1.290 +3,78 Comit 11.361 +2,96 Olivetti 4.025 +3,31 Benetton 2.900 +2,76 Parmalat 2.795 +2,56 Edison 16.196 +3,54 Pirelli Spa 5.177 +4,96 Eni 9.931 +1,64 Ras 20.872 +3,32 Fiat 4.715 +0,94 Rolo 36.076 +2,35 Generali 61.106 +2,28 Imi 25.011 — San Paolo To 24.651 +2,95 Ina 3.902 +1,66 TIM 10.031 +1,11 Italgas 7.767 +1,06 Telecom Ita 11.729 +2,75 m ljubljanska banka Podružnica Milano 11. NOVEMBER 1998 v LIRAH valuta povprečni ameriški dolar 1666,360 EKU 1946,310 nemška marka 989,290 francoski frank 295,000 funt Sferling 2765,820 nizozemski gulden 877,490 belgijski frank 47,953 španska pezeta 11,635 danska krona 260,240 irski Sferling 2460,710 grška drahma 5,892 portugalski eskudo 9,648 kanadski dolar 1078,900 japonski jen 13,632 švicarski frank 1197,530 avstrijski šiling 140,610 norveška krona 222,510 švedska krona 208,500 finska marka 325,220 11. NOVEMBER 1998 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1644,00 1674,00 nemška marka 981,00 996,00 francoski frank 290,00 300,00 nizozemski gulden 862,00 887,00 belgijski frank 47,10 48,90 funt šterling 2704,00 2794,00 irski šterling 2415,00 2510,00 danska krona 256,00 266,00 grška drahma 5,70 6,15 kanadski dolar 1057,00 1092,00 švicarski frank 1187,00 1212,00 avstrijski šiling 138,40 142,90 slovenski tolar 10,15 10,45 hrvaška kuna 252,00 272,00 _____NOGOMET / ITALIJANSKI POKAL _ Veliko odločilnih enajstmetrovk Naprej Lazio, Inter, Udinese, Juventus, Parma in Bologna - Sodnik Tombolini spet v ospredju CASTEL Dl SANGRO -Sodnik Tombolini se je spet znašel v vrtincu polemik, Ze drugič zaradi sojenja na In-terjevi tekmi. V nedeljo je interjevce grobo oškodoval na milanskem prvenstvenem derbiju z Milanom, vCeraj v italijanskem pokalu pa mu je uspelo napake »popraviti«, s tem pa je povzročil razjarjenost navijačev Castel di Sangra. Inter je namreč tretjeligasa izločil Sele po enajstmetrovki, ki mu jo je Tombolini radodarno poklonil. Castel di Sangro je povedel v 78. minuti z Bemardijem po strelu s kota, s tem pa izenačil stanje s prve tekme v Milanu in bil na tem, da izsili igranje podaljška. Dve minuti kasneje pa je v kazenskem prostoru Castel di Sangra prišlo do kontakta med Ventolo in Bandira- lijem, sodnik pa je pokazal na belo točko (strelec Djorkaeff). Njegovi odločitvi so se čudili celo Milančani, domači igralci pa so izgubili živce. Da je sodnik Tombolini v psihološko podrejenem položaju, je bilo jasno že pred golom Castel di Sangra, ko je Djorkaeffa zaustavil strel Pagana z glavo na golovi črti (ali po njej, to ni jasno), Tombolini pa je sprva z roko pokazal na sredino igrišča, takoj zatem pa si je premislil. Sama po sebi se iz teh dogodkov izlušči misel, da je sistem žrebanja sodnikov, ki so ga uvedb po lanskih polemikah, pravi absurd. Kar zadeva ostalih tekem je Juventus v Benetkah resno tvegal izločitev. Se v 87. minuti je zgubljal z 1:0 (prva tekma v Turinu se je končala brez zadetkov), ko NOVICE Igrišče Ponziane bodo danes poimenovali po Ferriniju Nogometno igrišče Ponziane v Ul. Carnaro bodo danes s krajšo slovesnostjo poimenovali po nekdanjem nogometašu Ponziane, Torina in reprezentance Giorgiu Ferriniju, ki je leta 1976 umrl v 37. letu starosti. Slovesnost bo ob 14. uri, sleidla pa bo prijateljska tekma med Triestino in Ponziano, katere izkupiček bo namenjen fundaciji Luchetta, Ota, D’Angelo. Na Pokrajini je odbornik za šport Fabio Scoccimarro v spomin na Ferrinija izročil včeraj peCat pokrajine. Parma najela Gallettija BUENOS AIRES - Po pisanju argentinskega športnika dnevnika »Ole« je Estudiantes iz La Plate je za okoli deset milijard lir odstopil Parmi osemnajstletnega napadalca Luciano Gallettija. Fant bo v Italijo prišel junija prihodnjega leta. Do zdaj je v prvi ar-gentiski ligi odigral 25 tekem in dosegel dva gola. Huber še išče svoj bob RIM - Olimpijski prvak v bobu dvosedu Južni Tirolec Gunther Huber je res ni imel sreCe. Sedmega oktobra letos so mu izmaknili kombi, v katerem je bil tudi njegov dragoceni bob, s katerim je osvojil zlato kolajno v Naganu. Gre za s tehnološkega vidika avantgardno vozilo, ki pa nima nobene komercialne vrednosti, saj je zlahka razpoznaven. Huber trdi, da brez tega boba ne more nastopati, zato je razpisal denarno nagrado za tistega, ki bi mu lahko pomagal najti ukraden dirkalnik. Tri kola kazni za Lassisija MILAN - Športni sodnik je v zvezi z nedeljskimi tekmami A lige za tri kola diskvalificiral nogometaša Sampdorie Salioua Lassissija zaradi grobega prekrška nad nasprotnikom, ko žoga ni bila v igri. Trenerja Juventusa Marcello Lippi in Venezie Wal-ter Novellino bosta prihodnjo tekmo svojih moštev sledila s tribun, s preovedjo igranja za eno kolo pa so bili kaznovani tudi Neqrouz (Bari), Bia (Bologna), Fuser (Parma), Stovini (Vicenza), Pavan (Ve-nezia) in Stankovič (Lazio). Tudi Milič LJUBLJANA - Na seznamu reprezentantov košarkarske vrste Slovenije za nastop na treh kvalifikacijskih tekmah za EP je tudi Marko Milič, ki ob blokadi prvenstva NBA trenutno nastopa v Turčiji z moštvom fenerbache. Selektor Zrinski v reprezentanco ni uvrstil Teomana AlibegoviCa. Vjalbejeva in Smimov se poslavljata ERFUT - Rusinja Jelena Vjalbe, edina tekačica na smuCeh, ki je na kakem svetovnem prvenstvu (SP) - lani v Trondheimu - zmagala v vseh petih disciplinah, v novi sezoni svetovnega pokala ne bo vec nastopala. Svojo kariero končuje tudi Kazahstanec Vladimir Smimov. Prvič po dveletni prepovedi nastopanja zaradi jemanja nedovoljenih poživil pa bo na SP v Avstriji lahko nastopila večkratna olimpijska zmagovalka in svetovna prvakinja Jegorova. je po enajstmetrovki izsilila podaljšek V nadaljevanju je do strela z bele točke prišla Venezia, vendar je končni 2:2 postavil Ferrara. Veliko zanimanje je vladalo tudi za dvoboj med Milanom in Laziom. Rimljani so uvrstitev v Četrtfinale spravili na varno z zadetkom Salasa, Milančani pa so se morah zadovoljiti z neodločenim rezultatom. Za Milan je gol dosegel Ganz. Vmitec trenerja Guidoli-na v Vicenzo je Sila sreCna. Njegov Udineseje je zmagal, mrežo pa je vnovič zatresel Sousa. Bologna je v dvoboju s Sampdorio dosegla svoj dvanjasti pozitiven rezultat zapored. Prvih trideset minut je bila Sampdoria boljši tekmec, vendar je ves drugi polčas igrala z možem manj zaradi izključitve lacopina, sodnik pa je pot v slačilnico pokazal tudi trenerju Bologne Mazzoneju. Genovežani so se tudi zelo pritoževali (še dva izključena) zaradi enajstmetrovke, s katero je Bologna po rezultatu 1:1 preprečila, da bi se v naslednje kolo uvrstila Sampdoria. Genovežanom je preboj v četrtfinale zadnjic uspel leta 1994. Bologna - Sampdoria 2:1 (0:1). Strelci: Palmieri v 8., Si-gnori v 20. dp in Kotivanov (ll.m) v44 dp. Bologna (3-4-3): Antonio-li 6, Rinaldi 5.5 (32. dp Pa-ramatti), Mangone 6, Eriber-to 5 (10. dp Binotto 6.5), In-gesson 6.5, Maini 6, Cappio-li 5.5 (10. dp Fontolan 6), Kolyvanov 6, Andersson 6, Signori 6.5. Sampdoria (3-5-2): Fer-ron 7, Nava 6, Grandom 6, Sakič 6, Balleri 6, Ficini 6 (36 dp Vergassola), France-schetti 6, Pecchia 6.5, laco-pino 5.5, Ortega 6, Palmieri 6 (24. dp Jovičič, 42. dp Lai- gle) Milan - Lazio 1:1 (0:1) Strelca: Sousa v 42. in Ganz v 11 dp. Milan (3-4-3): Lehmann 5, 5; N‘Gotty 5, 5, Ayala 5, Maldini 6, 5; Helveg 6, 5, Albertini 6, 5, Boban 6 (35. dp Donadoni s.v.), Ziege 5; Roberto Baggio po dolgem času spet na igrišču Morfeo 4, 5 (1. dp Leonardo 6,5), Weah 6, 5, Ganz 5,5. Lazio (4-4-2): Ballotta 7; Pancaro 5, 5, Negro 6, 5, MihajloviC 7, Favalli 6 (26 .dp Lombardi s.v.); Stankovič 6, Venturin 6, 5, Almey-da 5,5, S.Conceicao 5; Mancini 6, Salas 7 (42. dp Baro-nio.). Parma e Bari 0:0 Parma (3-4-1-2): Guardal-ben 6.5, Sartor 6, Sensini 7, Mussi 6, Fuser 5.5 (47. dp Boghossian), D.Baggio 5, Longo 6 (23. Fiore 6.5), Va-noli 6 (9. dp Benarrivo 6), Orlandini 6, Crespo 5, Stanič 6. Bari (1-3-4-2): Mancini 6.5, De Rosa 6.5 (25' st Garzya sv), Innocenti 6, Ne-qrouz 6, De Ascentis 6, Oli-vares 5, Knudsen 5.5 (1' st Bressan 6), Andersson 6, Zambrotta 5.5, Osmanovski 5 (10. dp Čampi 6), Masinga 6. Vicenza - Udinese 0:1 (0:0) Strelec: Sousa v 21. min. dp. Vicenza (5-3-2): Brivio 6; Mezzanotti 5, 5 (26. dp Schenardi); Conte 5, 5; Stovini 5; Dicara 6; Beghetto 6 (34. dp Diliso); Palladini 6; Di Carlo 5, 5 (29. dp Ambro-setti); Mendez 6; Luiso 6; Otero 6. Udinese (3-4-3): Turci 7; Bertotto 6; Calori 6, 5; Pieri-ni 6; Navas 6; Appiah 5, 5 (12 dp VValem 6); Gianni-chedda 6, 5; Bachini 6; Lo-catelli 6, 5; Sosa 7 (41. dp Amoroso): Poggi 6, 5 (35. dp Jorgensen). Ostala sinočnja izida: Castel di Sangro 1:1, Venezia -Juventus 2:2 po podaljških Četrtfinalni pari (2.12 in 27. 1. 99): Juventus - Bolo- gna, Fiorentina - zmagovalec Atalanta/Roma, Udinese - Parma, Lazio - Inter. Totocaldo Zmagoviti stolpec: X 1 2 XXX2XllX21. Totosei Zmagovita kombinacijas: 2,3,11,21,23,24, 25,26. NOVO MESTO / DANES Osrednja proslava ob Štukljevi stoletnici rojstva Udeležil se je bo tudi predsednik MOK Samaranch NOVO MESTO - Najstarejši še živeči olimpijski zmagovalec, Slovenec Leon Štukelj, bo danes dopolniti okroglih sto let. Ob Castitilji-vem jubileju mu bodo danes v racinem Novem mestu pripravili veli slovesnost z naslovom »Ave, triumphator«. leon Štukelj je v svoji bogati športni karieri osvojil v gimnastiki štiri zale olimpijske medalje, eno srebrno in eno bronasto: Prvič se je z zlatom okinCal leta 1924 na igra v Parizu, zadnjic pa leta 1936 v Berlinu. Današnje osrednje prireditve se bo udeležil tudi predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch, predsed- niki številnih olimpijskih komitejev in športnih zvez (med temi bo tudi vršilec dolžnosti predsednika CONI-ja Grandi) ter predsednik republike Milan KuCan. V športni dvorani v Šmihelu bb med šestimi tujimi telovadci nastopil tudi Italijan Juri Chechi, petkratni svetovni prvak in zmagovalec zlate medalje v krogih na olimpijskih igrah v Atlanti. Slovenska olimpijska akademija, OKS, medicinska fakulteta ter Fakulteta za Spori pa v teh dneh na Bledu prirejajo simpoziji na temo šport - zdravje - starost. Tudi simpozij je ena od osrednjih proslav ob Štukljevi stoletnici. KOŠARKA / EVROPSKA LIVA PRVAKOV Teamsystem zmagal v Samari Union Olimpija v Madridu proti Realu - Kinder in Varese doma SAMARA - V tekmi 7. kola košarkarske Lige prvakov je bolonjski TeamSystem v gosteh z 71:59 (36:28) premagal rusko Samaro, kijev skupini D še vedno brez točk. Bolonjcani so pričeli zelo slabo in zgubljati z 20:9, nato so povedli in biti stalno v prednosti, a konCno razliko 13 točk so si priigrali samo v zadnjih minutah. Najboljši strelec za Teamsystem je bil Mulaomerovič (16 točk), sledijo Damiao (14), FuCka (13), JariC e Myers (oba 9). Teamsystem ima po tej zmagi šest točk in še lahko upa na uvrstitev v naslednjo fazo. V drugem sreCanjuskupine D je Asvel iz Villeurbanna v Atenah premagal PAOK z 69:65 (43:33). Košarkarji Uniona Olimpije se bodo drevi v Madridu pomeriti z Realom. Ljubljančani, ki so pomembno zmago v Bologni že arhivirali in imajo zdaj misli usmerjene proti Spancem, že dober mesec ODBOJKA / SVETOVNO PRVENSTVO ZA ZENSKE Za naslov Kuba in Kitajska Italijanke za 5. mesto Po zmagi proti Nizozemski danes spet s Hrvaško OSAKA - V finale ženskega svetovnega prvenstva v odbojki, ki poteka na Japonskem, bosta igrali reprezentanci Kitajske in Kube. Kitajke, ki so na olimpijskih igrah v Atlanti osvojile srebro, so v prvem polfinalnem srečanju gladko premagale evropske prvakinje Rusinje z izidom 3:0, izbrana vrsta Kubank, aktualnih svetovnih in olimpijskih prvakinj pa je v nekoliko bolj napetem srečanju ugnala Brazilijo, tretjeuvršCeno ekipo iz Atlante, po štirih setih igre. »Azzurre« so v tekmi za razvrstitev od 5. do 8. mesta prepričljivo premagale Nizozemsko in se bodo za 5. mesto spet pomerile s Hrvaško, proti kateri so v Četrtfinalni fazi tesno izgubile s 3:2. Proti »tulipankam« so bile Italijanke le dvakrat v škripcih zaradi težav s sprejemom servisa: v prvem setu, ko so nasprotnice povedle s 5:0, in pa v tretjem, ko je bilo 14:14 po vodstvu Italijank z 11:7. Na koncu sta hiter napad Bragaglie in napaka nasprotnic v sprejemu omogočila slavje Frigo-nijevih deklet, trenerju pa se ni uresničila želja, da bi prvenstvo sklenil z nastopom proti Japonkam. Italija - Nizozemska 3:0 (15:7,15:4,16:14) ITALIJA: Rinieri 12+8, Leggeri 3+3, Cacciatori 1+0, Galastri 3+6, Piccininin 5+12, Mello 7+4, Togut 2+0, Mifkova 1+3, Bragagtia 2+0. Ostati izidi, od 1. do 4.: Kitajska - Rusija 3:0 (15:4, 15:4, 15:9), Kuba - Brazilija 3:1 (15:10, 4:15, 15:11, 15:10). Od 5. do 8.: Hrvaška - Japonska 3:0 (15:13, 15:5, 15:9) Danes, za 1. mesto: Kitajska - Kuba, za 3. mesto: Kitajska - Brazilija, za 5. mesto: Italija - Hrvaška, za 7. mesto: Japonska - Nizozemska. Piccininijeva v napadu proti Nizozemkam (telefoto AP) Obvestila niso okusiti grenkobe poraza. Neuspeh proti PAOK v Solunu ima datum 7. oktober, od tu dalje pa so je vknjižiti samo zmage, tako v državnem prvenstvu kot v veliko bolj pomembni in zahtevni evropski ligi (Samara, Asvel, Teamsystem). Nekaj podobnega se dogaja tudi z Realom, ki je edini poraz v Evropi zabeležil v 1. krogu (proti PAOK), do sobote, ko je gostil Cajo San Femando iz Seville (60:68), pa je bil izredno uspešen tudi v domačem prvenstvu (10-2). V Ljubljani so biti Spanci prepričljivo boljši po zaslugi odlične igre centrov Eriča Struelensa (18 točk) in Tanoke Bearda (16) ter prvega strelca svetovnega prvenstva v Grčiji Alberta Herrerosa (20), kar je ob dejstvu, da Olimpija v zadnjih letih nikoli ni premagala Reala, še dodaten motiv za ljubljanske igralce. V skupini C bo bolonjski Kinder gostil Zadra, Varese (skupina A) pa se bo pomeril z litvanskim Zaljgirisom. SK DEVIN prireja od 16. do 22. novembra sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Kulturnega društva Prosek-Kontovel na Proseku. Od ponedeljka 16. do Četrtka 19. sprejemanje opreme od 18. do 20. ure. Urnik sejma, petek, 20 tim. od 18 do. 20.00, sobota 21. in nedelja, 22.'t.m. od 10. do 12. in od 15. do 20.00. Vračanje neprodane opreme bo v ponedeljek, 23. t.m. od 17. do 20. ure. SMUČARSKA KOMISIJA ZSSDI sklicuje sejo odbora za danes zvečer ob 20. uri v Domu Alberta Sirka v Križu H5aDRANJE / JESENSKI POKAL NA KOPRSKEM" Odličen nastop mladih Čupinih tekmovalcev v razredu optimist J. Furlani končni zmagovalec, D. Picuiin drugi ODBOJKA / MOŠKA IN ZENSKA D LIGA Naš prapor zmagal drugič zapored, le točka za borovke Konec preteklega tedna se je v Portorožu vršila zadnja faza jadralnega Jesenskega pokala za razrede optimist, europa, laser in 470. Regato je organiziralo tamkajšnje društvo YC Pirat. V soboto je pihala burja in so uspeli izpeljati tri preizkušnje. Cu-pini jadralci v razredu optimist so se zelo dobro odrezali. Prvi plov je zmagal Daniel Picuiin , sledil mu je Jaro Furlani na 7. mestu. V drugem in tretjem plovu je prvi prispel na cilj Jaro, medtem ko je Daniel Pristal na 4. oz. 2. mestu. Pri prvem plovu je pihala burja z jakostjo 10 m/s, potem pa se je moc vetra polagoma zmanjševala. Zaradi popolnega pomanjkanja vetra je bilo v nedeljo nemogoče izpeljati preostalih predvidenih plovov. Na končni lestvici je zasedel prvo mesto Daniel Picuiin drugo pa Jaro Furlani (oba Cupa), tretji je bil Jure Žbogar (YC Burja). Maja Sancin (Cupa) je pristala na 20. mestu. Regate se je udeležilo 65 jadralcev iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Cupi-ne jadralce je spremljal trener Maurizio Benčič, kljub komaj prestani operaciji na kolenu. Na končni lestvici Jesenskega pokala (Koper, Izola in Portorož) je na prvo mesto pristal Jaro Furlani (na sliki), sledil mu je Daniel Picuiin (oba Cupa) in Jure Žbogar na tretjem mestu (YC Burja). To je brezdvomno izreden uspeh za oba Cupina jadralca. Skupina mlajših Cupinih jadralcev, okrepljena z novimi močmi po poletnih jadralnih tečajih, pa se je udeležila shoda v Tržiču, ki ga prireja Italijanska jadralna zveza. (Barbara in Nika) Project šport Casarsa -Naš prapor 1:3 (15:11, 10:15, 7:15, 6:15) NAS PRAPOR: Cev-dek 3+13, Devetak 2+0, Figelj 0+2, Juretič 6+6, Korečič 7+3, Paulin 4+2, Sfiligoj 3+5, Uršič 3+5. Brici so v sinočnji tekmi rednega 4. kola moške D lige vknjižili drugo zaporedno zmago in se odločno odlepili od dna. Domača Casar-ska, ki je na lestvici še brez točk, je začela izjemno požrtvovalno in agresivno, a že od vsega začetka je bilo vidno, da po tehnični plati zaostaja za igralci Našega prapora. Brici so se v prvem setu pustili presenetiti, a niso izgubili živcev in so v nadaljevanju z zbrano in umirjeno igro razmero- ma brez težav obrnili potek igre. Njihova igra je bila iz seta v set vse bolj zanesljiva, tako da so v četrtem setu zmagali takorekoč z levo roko, saj so točke v glavnem doseglai na napakah nasprotnika. Trener Orel na tem srečanju ni mogel računati na Serga, Poletta in Frandoliča, igralci, ki so stopili na igrišče, pa so vsi dobro opravili svojo nalogo. Mladi Manuel Figelj je v tretjem setu solidno zamenjal Denisa Uršiča in potrdil, da je mogoče s požrtvovalnim delom na treningih hitro napredovati. ZENSKA D UGA Cervignano - Bor Friu-lepxort 3:2 (13:15, 14:16, 15:13, 15:2,15:5) NOGOMET / NAŠI NAJMLAJŠI V RAZNIH PRVENSTVIH CICIBANI Breg - S. Giovanni 1:5 (0:4) BREG: Klun, Segulin, Carli, Rosso-ne, Kalc, Pecchiari, Škerla vaj, Marconi, Taučer, Kraljič. Mali Brežani so povsem zasluženo visoko izgubili. Razen redkih izjem so tokrat zaigrali premalo prizadevno. Po slabem prvem polčasu so v nadaljevanju zaigrali bolje in drugi del zaključili pri neodločenem izidu. Častni zadetek za Breg je bil dosežen z avtogolom po prostem strelu Carlija pri vodstvu gostov s 4:0. Primorje A - San Luigi A 0:2 (0:1) PRIMORJE: Dabranovich, Lucche-su, Kante, Dmscovich, Ferfoglia, Me-rigiolli, Ziani, Pipan, Candotti, Dima-ria. To je bila najboljša tekma fantov. Stalno so napadali in zamudili dobre priložnosti za zadetek. Nasprotnik je proti koncu polčasa prišel do gol, po napaki obrambe, to je bil prvi njihov strel v vrata. Po prejetem golu je Primorje zadelo prečko in zgrešili še druge priložnosti. V zadnji minuti so v protinapadu dobili se drugi zadetek. Pohvalo zaslužijo vsi.. Primorje B - S. Andrea 1:1 (1:1) PRIMORJE: Zuppin, Smotlak, Škabar, Claudio, Tuccio (1), Timeus, Regent. Tekmo so fantje začeli dobro in prišli v vodstvo po lepi akciji Claudia. Nasprotnik je takoj remiziral s prostega strela. V drugem polčasu se je igra večinoma odvijala na sredini igrišča in veliko priložnosti ni bilo. Pohvalo zaslužijo vsi za požrtvovalno igro. (Zdravko) NA GORIŠKEM Lurinico - Sovodnje 4:3 (2:1) SOVODNEJ: Juri Devetak, Zanfa-gnin, Batistič 1 gol, Cevdek, Galliussi 2 gola, Manuel Devetak, Cucovaz, Bin, Petejan, Buzin, Manuel Butko-vic, Martin Devetak, Saša Butkoivč, Černič, Juren, Di Giovanna, Miklavčič. Sovodnjeci so igrali zelo dobro. Najprej so povedli in nato zadeli prečko, Lucinico pa je po napakah so-vodenjske obrambe najprej izenačil, nato pa povedle. V drugem delu sta obe ekipi dali po dva gola. Sovodenjci bi si po prikazani igri zaslužili kaj več, zato zaslužijo vso pohvalo. Tudi za borbenost. (S.B.) Juventina - Audax B 2:0 (1:0) JUVENT1NA: Miccolino, Argano, Spadati, Blasi 2 gola, Brankovič, Marino, Kutar, Cemic, Dranazio, Pelle-grino, Kenda, Gruden, Trevisan, Grussu, Bemetič, Zavadlal. Juventina je z dobro igro zasluženo premagala Audax S. Anna in potrdila le napredek v igri. Mladost A - Gradese A 1:2 (1:1) MLADOSAT: Ferletič, Troiani, Bonacore, Ferlec, Radetič, Tmdu, Lorenzi 1 gol Visintin. Mladost se je menda pomerila z boljšim nasprotnikom, kateremu pa je mudila močan odpor, tako da je treba ekipo pohvaliti za požrtvovalnost. Mladost B - Romana 9:1 (7:0) MLADOST: Ciciarella, Cadez 1 gol, Fenu, Mania, Gerin, Mauro Peric 3 goli, Scarabello 1 gol, Quas 1 gol, Bonacore 3 goli. (Pozzetto, Daniel Peric). Doberdobci so povsme nadigrali leto dni starejše nasprotnike. Njihova premoč je bila tolikša, da je trener Peric iz igrišča potegnil razpoložena strelca Annaliso Bonacore in Mama Perica ter dal priložnost za igranje še mlajšim. MLAJŠI CICIBANI Primorje Telital - Sant’Andrea 18:0 (9:0), (4:0), (5:0) STRELCI: Cok Aljoša (9), Dogliani (3), Cok Jan (3), Kovačič (1), Candotti (1), avtogol. PRIMORJE: De Denaro, Giorgi, Kante, Dogliano, Cok Jan, Kovačič, Cok Aljoša, Škabar, Candotti. Tekma je bila povsem enosmerna. Za zasluženo zmago si pohvale zasluži celotna ekipa. »Bomber« Aljoša Cok je tokrat dosegel kar 9 zadetkov. velikim številom podaj, kar je zmedlo še neizkušenega nasprotnika. Velja tudi omeniti, da je Primorje v štirih tekmah doseglo kar 38 golov, prejel pa samo 1. BOR FRIULEKPORT: Flego 5+2, Ažman 3+3, Gruden 2+0, J. Miličevič 4+2, Faimann 8+12, Cok 10+5, D’Aniello 3+1, Z. Miličevič, Sternad, Zadnik 1+0, Sadlovvski, Bezenšek. Servis (točke/napake): Cervignano 6/11, Bor 12/12. Napake: Cervignano 15, Bor 21. Borovke so padle na prvem resnejšem izpitu. Tesen poraz z osvojeno točko na igrišču enega od bržkone boljših tekmecev v boju za vrh sam po sebi ni tako negativen, vendar pa zaskrblja dejstvo, da so borovke, po vodstvu v setih z 2:0, od četrtega seta dalje povsem odpovedale. V prvih treh setih so bili gledalci priča res dobri igri na obeh straneh igrišča. Tekma je bila res napeta, saj sta se ekipi stalno izmenjavali v vodstvu. Cervignano razpolaga s kompaktno še-sterko, nekaj igralk je starejših in izkušenih, šibkih točk ni. Toda borovke se niso zmedle niti tedaj, ko so nasprotnice pritsnile na plin in so prva dva seta spravile na varno. Malo je manjkalo, da bi plave odšle domov s polnim izkupičkom točk, saj so vodile tudi v končnici tretjega seta. Zal pa so bile pri vodstvu 12:11 in rezultatu 13:13 po svojem servisu premalo prodorne v napadu, tako da so zamudile priložnost, da bi prve prišle do zaključne žoge. Cervignano je naposled ta set osvojil, v naslednjih dveh pa so plave odpovedale na vsej črti. Na Opčinah predstavitev knjige SŠI Jutri bo ob 20.30 v dvorani Zadružne kaške banke na Opčinah predstavitev Velike knjige Slovenskih športnih iger avtorjev Maria Magajne, Bojana Pavletiča in Branka Lakoviča. Knjigo, ki jo je založilo ZSSDI, s podporo Zadružne kraške banke, bo tokrat predstavil Sergio Tavčar, časnikar TV Koper - Capodistria, naš športni delavec in sam udeleženec mnogih športnih iger. Jutri ob 19.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah tudi odprtje razstave Maria Magajne »Slovenske športne igre v slikah«. Razstava bo na ogled se v soboto in nedeljo. Naj omenimo, da se bo niz predstavitev Velike knjige Slovenskih športnih iger nadaljeval v tem in prihodnjem mesecu še v Gorici, Dolini, Zgoniku in na Proseku. Na vseh predstavitvah bo na voljo tudi knjiga Dušana Jelinčiča »Tisti vonj po Krasu«. V Dolini gostje iz Dekanov Danes ob 17. uri bodo v Dolini ob 17.30 gostovali mladi nogometaši iz Dekanov na Koprskem. Njihovi gostitelji bodo vrstniki Brega - cicibani in začetniki - s katerimi se bodo pomerili v prijateljskem srečanju. Z društvom iz Dekanov je nogometna sekcija Brega navezala stike že pred časom in lani je ekipa začetnikov gostovala v Dekanih, kjer so jim pripravili zelo lep sprejem. Ker bi se jim v Dolini radi oddolžili na najboljši način, so po obeh tekmah pripravili tudi družabno srečanje. PLANINSKI SVET < PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET Veselo martinovanje Tržaški planinci so prejšnjo nedeljo v veselem razpoloženju praznovali tradicionalno Martinovanje v priredbi SPDT. Okrog 90 se jih je že zgodaj zbralo na meji Krvavi Potok, odkoder so se odpeljali do lovske koče Videž. Od tam so vzeli pot pod noge in so se najprej po cesti in potem po stezi napotili na vrh Slavnika, s katerega so v lepem sončnem jesenskem dnevu uživali krasen rezgled tja do Kamniških planin, do Karavank in Julijcev pa še do Karnijskih in dolomitskih vrhov. Po daljšem prostanku, so se izletniki vrečah po isti poti do lovske koce, kjer je pohodnike čakal odličen golaž s divjačino, ki so ga pripravili lovci sami, oziroma lovec - kuhar Darko. Prijazne planinke, članice SPDT, pa so pomagale pri strežbi in razveselile prisotne s slaščicami, ki so jih same pripravile ter s pečenim kostanjem, ki so ga pred kočo pekli planinci. Vmes gre prisrčna hvala prireditelja na prizadervnost, delo in pripravo peciva. Ob veselih zvokih harmonike se je držabnost nadaljevala v pozni večer, ko so že v tem- nem mraku, po prijetno preživelem dnevu, razigrani planinci zapuščali lovsko kočo. Obiskano predavanje Urbana Goloba Obiskovalci društvenih predavateljskih večerov, ki so se prejšnji četrtek odzvati vabilu in polnoštevilno prihiteli v Gregorčičevo dvorano, so z velikim zanimanjem slediti izvajanju in prikazu diapozitivov Urbana Goloba. V nizu stik o prečenju zasneženih slovenskih gora in v razlagi, so občudovali Golobovo trdno voljo in zvdržljivost, s katero je predavatelj premagal težave in prenesel velik napor, da je opravil 300 kilometrsko pot od Tolmina do Maribora. Izreden podvig, ki ga je Golob posvetil dobrodelnemu namenu v korist skada za pomoč otrokom z rakastimi obolenji, podvig, ki so ga poslušalci podoživljati in na koncu predavanja nagraditi z burnim ploskanjem. S svojim drznim in pogumnim podvigom, ki ga je opravil marca letos, je Golob omajal srca prisotnih, ki so v sklad za bolne otroke velikodušno darovati skupno 230.000 tir. Vmes se SPDT, ki je znesek že nakazalo, prisrčno zahvaljuje. (L. A.) Jesenski spominski izlet pod Krim in v Iški vintgar V soboto 31. oktobra se je na Travniku zbralo dvajset oseb (na sliki), ki so še odzvale vabilu, da gredo na izlet v naravo, kjer ni še nihče bil, razen vodje skupine. Krimsko pogorje in Iški vintgar ne sodita v običajne načrte go-riških planincev in ljubiteljev narave, morda je zato bil odziv tako pozitiven. Sicer pa ni šlo le za pohodno tehniko, doživljanje gozda in tolmunov, flore in favne. Datum je bil izbran zato, da si udeleženke in udeleženci ogledamo območje, kjer se je med vojno razvilo eno izmed središč odpora v Sloveniji in se poklonimo ob dokaj odročnih spomenikih vsem, ki so se tam borili in padli. Poleg tega je bil v načrtu tudi ogled partizanske Bercetove bolnišnice v Krvavicah, ki je nekakšna mini Franja - odročna, skrita v žlebu, ob potoku, z nekaj barakami pod previsnimi stenami. V dogovoru s krajevnim Združenjem borcev smo se na Igu ustaviti in se udeležili proslave pred spomenikom, ob katerem smo zapeti žalostinke in se spoznali s krajani. Nato so nas povabili v Gasilski dom, da smo si ogledati zgodovinsko zbirko v glavnem fotografij in da so nas obdariti z ročnimi deli. Sledil je strm vzpon do bolnišnice in zgornjega roba Vintgarja. Tam smo se ločili, ker vsi ne bi bili zmogli napornega Stiriumega pohoda po planoti, strmega spusta v zgornji tok Iške, dvakratnega brodenja čez mrzlo vodo in povratka po drugem bregu. Kdor ni nadaljeval se je najprej sprehodil po jasah, nato pa vrnil v dolino k Domu Iški vintgar. Tam so ostalim pripraviti kurišče, kjer smo si v kotličih segreti vampe ob povratku z daljše poti. Se prej pa smo se s šopom rož in trobojnico poklonili v gozdu dvema skupinama borcev, kjer so jih italijanske vojaške enote in kolaboracionisti najprej mučiti in nato postreliti, enega pa živega sežgati na grmadi. Zjutraj je zeblo, čez dan smo imeli imenitno vreme, zvečer je spet zeblo, skoraj gotovo pa je, da se bo marsikdo spet vrnil in peljal s seboj take, ki krajev in ljudi pod Krimom ne poznajo. (A.R.) Srečanje o pravilni pripravi smuči Vremenoslovci napovedujejo snežne padavine. Cas je torej, da pregledamo smuči inf opremo, da bo ob pravem trenutku vse nared. Pogostoma se namreč dogaja, da se določenih težav zavemo šele na smučišču, kar nam največkrat pokvari razpoloženje. Smučarski odsek SPDG vabi v ponedeljek, 16. t.m. ob 20. uri na zanimivo srečanje z Mau-rom Russianom prav na specifično temo tehnične priprave smuči ( nastavitev vezi, kontrola robnikov, odprava manjših poškodb na smučeh, maže itd). Srečanje bo na sedežu društva v ulici Malta 2 . Vabljeni člani in bodoči člani smučarji, zlasti mlajši, pa tudi njihovi starši V četrtek 19. t.m.prvi planinski večer v sezoni Udeleženci planinskih izletov v sezoni 1997/98 bodo ob gledanju diapozitivov lahko obujali spomine na lepe pa tudi težavne trenutke na planinskih poteh. V četrtek, 19. t.m. bo v čitalnici Feiglove knjižnice v Krizni utici planinski večer v domači režiji, ki ga koordinira Zdenko Vogrič, oblikovali pa ga bodo amaterski foto- grafi, ki delujejo v okviru društva. Predvajali bodo namreč posnetke z letošnjih in lanskih izletov, planinskih in alpinističnih ati pretežno kulturno-turističnih. Zaradi organizacijskih in tehničnih zahtev naj člani, ki bi radi pokazali posnetke, le te prinesejo najkasneje do 18. t.m. na sedež društva. Diapozitivi naj bodo že nameščeni v okvirjih in pripravljeni za projekcijo. Slovesnost ob 80-letnici konca 1. svetovne vojne V soboto ob 16. uri in nedeljo ob 12. uri bosta pri Krnskih jezerih, oziroma vrh Krna dve spominski slovesnosti ob 80-letnici konca prve svetovne vojne. Prireja ju organizacijski odbor Km -pohod spomina 1918-1998. Obe manifestaciji bosta združeni s kulturnim sporedom. Namen prirediteljev je pokloniti se vsem žrtvam velike vojne in s tem spodbuditi in utrditi prizadevanja za mir in sodelovanje. Udeleženci bodo na prizorišče prišli iz treh različnih smeri, iz Bohinja, Lepene in Kuhinje. V muzeju v Kobaridu pa so ob priložnosti spo--minskih svečanosti odprti razstavo vojaških postnih žigov in razglednic. Četrtek, 12. novembra 1998 PRIREDITVE GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Predstave SSG so zaradi obnovitvenih del v gledališču prenesli v Finžgarjev dom na Opčinah. Kulturni dom - Mali oder V nedeljo, 15. novembra ob 11. uri, gostuje Lutkovno gledališče iz Ljubljane z lutkovno pred-tavo Naceja Simončiča »Veliki kikiriki«. Gledališče Rossetti 12., 13. in 14. novembra ob 20.30, 11. in 15. novembra pa ob 17. uri: Go Igest Srl »Gaber 98/99 un’idiozia conquistata a fatica«, priredila Sandro Luporini in Giorgio Gaber, izvaja Giorgio Gaber. Stalno gledališče iz Trsta - La Contrada Gledališče Cristallo 13. in 14. novembra ob 20.30, 15. novembra ob 16.30, 16. novembra ob 16.30 in ob 20.30, 17. novembra ob 16.30 in ob 20.30, 18., 19., 20. in 21. novembra ob 20.30, 22. novembra pa ob 16.30, Neil Simon »Stanno suonando la nostra canzo-ne«. Režija Gigi Proietti. SV. IVAN Marijin dom SSG gostuje s predstavo F. Milčinskega Butalci danes, 12. nov., jutri, 13. nov. in v ponedeljek, 16. nov. ob 11. uri. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž Obveščamo Vas, da je predstava Dan oddiha v izvedbi Odra 90 napovedana v nedeljo, 15. novembra 1998 v Kulturnem centru Lojze Bratuž, odpadla. Jutri, 13. novembra ob 9.30 in ob 10.45, v okviru »Goriškega vrtiljaka« predstava »Baletni utrinki«. Kulturni dom V torek, 17. novembra, ob 9.30 in ob 10.45, bo v okviru Goriškega vrtiljaka Slovensko stalno gledališče iz Trsta podalo delo z naslovom »Palček«. V petek, 20. novembra ob 20.30, predstava »Opera za tri groše«, v priredbi ZSKD. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 17. in v sredo, 18. novembra ob 20.30 Oscar VVilde »LTmportanza di essere Ernesto«. Režija Barbara Nativi. VIDEM Sezona Gledališča »Giovanni da Udine« 12., 13., 14. in 15. novembra, nastop gledališča Metastasio in Stalnega gledališča iz Veneta s Paso-linijevim delom »Orgia«. Režiser Massimo Castri. KRMIN V ponedeljek, 16. novembra bo v krminskem gledališču ob 21. uri prvič slovenska predstava. Gostovalo bo PDG iz Nove Gorice z delom R. Cosse »Nona«. ______________SLOVENIJA__________________ PORTOROŽ Avditorij V soboto, 14. novembra ob 20.30, gledališka predstava. Bernarda Slade, »Ob letu osorej«. Režija Boris Kobal. IZOLA Kulturni dom Jutri, 13. novembra ob 20.00, gledališka predstava »Predsednice«. NOVA GORICA Kulturni dom 12., 13., 14., 18., 19., 20. in 21. novembra ob 20.00, gostovanje SSG iz Trsta z delom T. McNal-ly, »Master Class«. V soboto, 14. novembra ob 11. in 16. uri - Goriški vrtiljak. Gostovanje KD iz Deskel: »Razbojniki iz Kardemomme. LJUBLJANA Cankarjev dom V nedeljo, 15. novembra ob 20. uri v Gallusovi dvorani, dobrodelni gala koncert UNICEF-a »En svet eno upanje«. Do 19. novembra mednarodni filmski festival. Moste -Kulturni hram V soboto, 14. novembra ob 17. uri, gostovanje na 6. Mednarodnem festivalu otroških predstav poklicnih gledališč Zlata paličica - M. Logar: »Kralj v časopisu«. Španski borci V nedeljo, 15. nov. ob 17. uri, gostuje SSG s predstavo F. Milčinskega Butalci. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave in sicer od 10. novembra dalje pri blagajni gledališča od 9. do 12 in od 16. do 19. ure. Operna sezona 15., 17., 19., 22., 24., 26., 28. in 29. novembra Richard Wagner »Die vvalkure«. Dirigent Stefan Anton Reck, režija Frank Bernd Gottschalk. Gledališče Rossetti Sezona tržaškega koncertnega društva V ponedeljek, 16. novembra ob 20.30 otvoritev sezone 1998/99 z »L’American string quartetom« in klarinetistom Richardom Stoltzmanom. Trieste prima - Srečanje s sodobno glasbo Cerkev sv. Silvestra V sredo, 18. novembra ob 20.30, Chromas Ensem-ble - Adriano Martinolli dirigent, skladbe lannisa Xenakisa, Giacinta Scelsija. V sredo, 25. novembra ob 18.00 poklon Alfredu Schnittkeju, ob 20.30 Ensemble Viribus Unitis -LJ (Slovenija), skladbe italijanskih in slovenskih avtorjev. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 22. novembra, bo ob 18. uri v okviru Openskih glasbenih srečanj nastopil trobilni kvintet RTV Slovenije. Na programu Gallus, Mou-ret, Bach, Purcell, Haendel, Bernstein, Gershvvin in Gilles. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž V sklopu Koncertne sezone in v sodelovanju s SCGV E. Komel, nastopa danes, 12. novembra ob 20.30 v Veliki dvorani »Chromas ansamble«. Umetniški vodja Adriano Martinolli. Jutri, 13. novembra ob 10.30 v sklopu Goriškega vrtiljaka za mladino se bo odvijala predstava v priredbi Srednje baletne šole iz Ljubljane. V soboto, 21. novembra ob 20.30 in v nedeljo 22. novembra ob 16.00 se bo v Veliki dvorani odvijala revija pevskih zborov »40. Cecilijanka« v priredbi Zveze slovenske katoliške prosvete. VIDEM Cerkev Marijinega Brezmadežnega spočetja Ul. Treppo 11 V soboto, 14. novembra ob 16.00 koncert Gallusa Consort iz Trsta z liturgično glasbo Ivana Trinka. Gledališče »Giovanni da Udine« V torek, 24. novembra, nastop Filharmoničnega orkestra iz Vidma z violončelistom Matisla-vom Leopoldovic Rostropovich. Dirigent Anton Nanut. _______________SLOVENIJA___________________ SEŽANA KC S. Kosovel V soboto, 14. novembra ob 18. uri, bo v veliki dvorani 16. srečanje obmejnih glasbenih Sol vzdolž avstrijske in italijanske meje. KOPER Palače Gravisi - Barbabianca Gallusova 2. Jutri, 13. novembra ob 18. uri bo nastopil Trio Mefisto. GRAD DOBROVO Jutri, 13. novembra ob 20. uri nastopa Pihalni trio »Ars«. LJUBLJANA SNG Opera in Balet Ljubljana Danes, 12. novembra ob 20. uri in v soboto, 14. novembra ob 19.30, Marjan Kozina: »Ekvinokcij«. V četrtek, 19. in v soboto, 21 novembra ob 19.30, Marjan Kozina: »Ekvinokcij«. V sredo, 18. novembra ob 19.30, Bedrich Smetana: »Prodana nevesta«. V četrtek, 26. novembra ob 20. uri, in v soboto, 28. novembra ob 19.30, druga slovenska baletna simfonija. Cankarjev dom Jutri, 13. novembra ob 20. uri v Gallusovi dvorani, Simfoniki RTV Slovenija in Komorni zbor RTV Slovenija, dirigent Giinther Neuhold. V ponedeljek, 16. novembra ob 20. uri v Gallusovi dvorani nastop Dunajskih filharmonikov. Dirigent Mariss Jansons. V četrtek, 19. novembra ob 22. uri, Štihova dvorana, Muze se muzajo... Nočna glasbena druženja. Janez Škof, harmonika in glas. 19., 20., 21., 26. in 27. novembra, v Gallusovi dvorani ob 19.30, nastop Orkestra slovenske filharmonije. V nedeljo, 22. novembra ob 20. uri v Linhartovi dvorani nastop tria Vlatka Stefanovskega. V torek, 24. novembra ob 19.30 v dvorani Slovenske filharmonije, Mednarodni mojstrski ciklus, Isabelle van Keulen, violina in Aleksander Rudin, klavir. Muzej novejše zgodovine - Cekinov grad Tivoli V sredo, 25. novembra ob 20. uri, nastop Godalnega kvarteta Tartini. _______________KOROŠKA____________________ Mestno gledališče Celovec Danes, 12. novembra ob 19.00 - Es singen die Steine (Kamni pojo) - naravni teater. V soboto, 14. novembra ob 14.30 - Aliče v čudežnem svetu (pravljica z glasbo). V nedeljo, 15. novembra ob 15.00 - Hoffmannove pripovedke (opera Jaquesa Offenbacha - v francoščini). V torek, 17. novembra ob 10.30 - Aliče v čudežni deželi (pravljica z glasbo). V sredo, 18. novembra ob 19.30 - La Traviata (opera - G. Verdi). V četrtek, 19. novembra ob 19.30 - Hoffmannove pripovedke (opera Jaquesa Offenbacha - v francoščini). V petek, 20. novembra ob 10.30 - Aliče v čudežni deželi (pravljica z glasbo). Obl9.30 - La Traviata (opera - G. Verdi). V soboto, 21. novembra ob 19.30 - Hoffmannove pripovedke (opera Jaquesa Offenbacha - v francoščini). RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Bivše konjušnice miramarskega gradu Do 10. januarja 1999 je na ogled razstava Poti sveta - Berlin, Dunaj, Praga, Budimpešta, Trst. Židovski intelektualci in evropska kultura od 1880 do 1930. Urnik: vsak dan od 9.00 do 16.45. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Poštna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Muzej Sartorio: do 10. januarja 1999 je na ogled razstava Židovske družine v Trstu 1814 - 1914. Urniki: od 9. do 13. ure (zaprto ob ponedeljkih, 25. decembra in 1. januarja). Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 14. novembra, druga razstava »Srečanje umetnikov.« Deželna palača (Trg Unita, vhod z nabrežja Man-dracchio): do 5. decembra je na ogled razstava sodobne madžarske umetnosti. Urnik: ob delavnikih od 11. do 13. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih od 11. do 13. ure. V palači Costanzi je na ogled razstava o Maksi-miljanovi ladji »Fatal Novara«. Razstava je odprta do 18. novembra in sicer vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Tržaška turistična agencija, razstavna dvorana, Ul. S. Nicold 20/III: do 17. novembra razstavlja Annamaria Ducaton. Razstava bo odprta od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih zaprto. V galeriji Cartesius bo do 19. novembra Ciuhova razstava. Urnik: ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 16.30 do 19.30, ob ponedeljkih zaprto. V galeriji Fenice bo od 14. do 24. novembra razstavljal Alfio Caucci. Urnik: vsak dan razen ob nedeljah od 16.30 do 20.00. Muzej Revoltella: do 6. decembra je na ogled razstava modelov Renata Balestra. Poklon Renatu Balestri si je mogoče ogledati vsak dan od 10. do 19. ure. Zaprto ob torkih. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž: do 25. novembra raztava del Avgusta Černigoja. Urnik: od ponedeljka do sobote od 17.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 12.00. Kulturni center Lojze Bratuž: od sobote 28. novembra se bo odvijala v priredbi Skupine 75 »Skupinska razstava fotografskih klubov«. V Kulturnem domu bo v četrtek, 19. novembra ob 18. uri otvoritev razstave goriškega slikarja Hija-cinta Jussa. Goriški pokrajinski muzeji, Borgo Castello 13: Razstava »1918 leto zmage«, bo odprta do 28. februarja 1999 in sicer vsak dan razen ob ponedeljkih od 10. do 18. ure. _________________VENETO_____________________ BENETKE Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled raz- stava o kulturi Majev. Schola di SanfApollonia: do 30. novembra, vsak dan od 10.00 do 19.00 bo razstava »Dali kipar, Dali slikar«. ______________SLOVENIJA________________ PIRAN Mestna galerija: do 20. novembra na ogled ob 10-letnici galerije Insula razstava Likovna dejavnost med 1989-1998. PORTOROŽ Avditorij - bela dvorana: likovna razstava skupine Solinar iz Pirana. Umik: ob delavnikih od 9. do 12. ure ter v času večernih predstav. LIPICA Kobilama Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini naše mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8-14, ob nedeljah in praznikih 13-17, ob sobotah zaprto. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Umik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Mušiča je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled Se razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. - LJUBLJANA Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. ______________AVSTRIJA_________________ POTRNA Pavlova hiša 30 Do 21. novembra razstava fotografij fotoreporterja Maria Magajne. Urnik: vsak torek, četrtek, petek in soboto od 15.00 do 19.00. A RAI3 slovenski __program RAI 2 Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje) Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 20.50 Steverjan: Utrinek s festivala - ansambel »Vasovalci« TV DNEVNIK Alpe Jadran (ponovitev) 7.00 9.20 9.45 10.50 11.10 11.30 13.00 13.30 14.00 14.40 1 i RAI 1 Euronevvs Pregled tiska, 6.45 Ju- tranja odd. Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Zelena linija - Zeleni Me- teo Deste minut z... Film: L’ ombra di un dubbio (dram., ZDA ’91, i. Mark Harmon) Dnevnik Aktualna oddaja: La vec-chia fattoria (vodi Luca Sardella) Vreme in dnevnik J Variete: Centoventitre (vodi Raffaella Carra) Dnevnik, 13.55 Gospo- darstvo Nan.: Komisar Rex (i. Tobias Moretti) Dok.: Kvarkov svet Mladinski variete: Polet-ni«Solletico» (vodita Mauro Serio, Elisabetta Ferracini), vmes risanke Heidi in nan. Zorro Danes v parlamentu Aktualna odd.: Prima del TG Dnevnik Aktualno: Prima - Predv- sem kronika Variete: In bocca al lupo! Vremenska napoved Dnevnik, 20.35 Šport Kviz: La Zingara (vodita G. Comaschi, C. Brosca) Variete: I Cervelloni (vodita Giancarlo Magalli in Wendy VVindham) Dnevnik Aktualna odd.: Gara Ita-lia - Svetniki in pesniki (vodi Enzo Biagi) Nočni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Rai educational: 11 grillo Variete za najmlajše, vmes risanke Nam: Lassie Nad.: Quando si ama, 10.05 Santa Barbara Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve Dnevnik Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Aktualno: Ljubim Živali Variete: Ci vediamo in TV Variete v živo: La vita in diretta, vmes (16.30, 17.15) kratka poročila Vreme, dnevnik in šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nam:). A. G. (i. David James Elliott) Loto ob 8-ih VeCerni dnevnik Aktualna odd.: Pinoc-tihio (vodi Gad Lerner) Nam: Dark Skies Dnevnik, danes v parlamentu, vreme Šport - Košarka: Kinder Bologna - Zadar (Evroli- ga) Nočni dnevnik RAI 3 6.30, 7.00, 7.30 dnevnik Film: Messalina (dram., It. '51, i. Maria Felbc) Glasba: 15 minut slave Aktualno: Podobe, 11.00 Mondo3 Dnevnik, 12.15 Šport Aktualno: Telesogni, 13.00 Politična tribuna, 13.40 Media/Mente Deželne vesti, dnevnik Tgr - Leonardo Nam: Kaj ti roji po glavi? Športno popoldne Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Nam: Superman Film: Quiz Show (dram., ZDA '94, r. R. Redford, i. J. Turturro, R. Fiennes) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Report, 0.20 Pred premiero Dnevnik, pregled tiska, kultura, vreme Variete: Fuori orario Nam: Miami Vice §5 RETE 4 6.00 8.30 8.50 11.30 11.40 13.30 14.00 15.00 16.00 18.00 18.55 19.30 20.35 23.05 1.30 1.50 Nad.: Piccolo amore, 6.50 Guadalupe Pregled tiska Nad.: Zingara, 9.45 Alen, 10.45 Febbre d’ amore Dnevnik Aktualno: Forum Dnevnik Tg 4 Kviz: Kolo sreče Nad.: Sentieri - Steze Film: Furia nel deserto (dram., ZDA ’47, i. L. Scott, B. Lancaster) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto Dnevnik in vreme Risanke Film: L’ ultima eclissi -Dolores Claiborne (dram., ZDA '95, i. K. Ba-tes, J. Leigh) Film: Zombi (srh., ZDA 78, i. D. Emge) Pregled tiska Film: Una adorabile idiota (kom., Fr. ’63) S CANALE5 6.00 8.00 8.45 10.00 11.25 13.00 13.30 13.45 14.15 15.45 17.45 18.35 20.00 20.30 21.00 22.55 1.30 2.00 Na prvi strani, vreme Jutranji Tg5 Aktualna odd.: Vivere bene benessere Nam: Hiša v preriji, 11.00 Robinsonovi Nam: Detektiv na razpotju, 12.30 Due p er tre (i. Jolinny Dorelli) Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani Nad.: Beautiful (i. Ronn Moss, Hunter Tylo) Aktualna odd.: Uomini e donne - Moški in ženske (vodi M. De Filippi) TV film: L’ anello (dram., ZDA ’96, i. Nastassja Kinski, Steve Fisher) Aktualna odd.: Verissimo (vodi Cristina Parodi) Variete: Superboll (vodi Fiorello) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti) Film: Senti chi parla adesso! (kom., ZDA '93, i. John Travolta, Kristie Alley, O. Dukakis) Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (1.00) nočni dnevnik Striscia la notizia Aktualno: Laboratorio 5 ITAUA 1 ST Slovenija 1 Otroški variete Ciao ciao mattina, vmes risanke Nam: Mac Gyver Film: In due b un’ altra cosa (kom., ZDA '60, r. B. Edwards, i. Bing Crosby) Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti Kviz: Caccia alla frase Risanke Risanke: Simpsonovi Varieteja: Colpo di fulmi-ne, 15.00 Fuego! Nam: Beverly Hills Variete za najmljaše, vmes risanke Nam: Baywateh Odprti studio, 18.55 Šport studio Risanke Nam: La Tata (i. F. Dre-scher) Variete: Sarabanda (vodi Enrico Papi) Nogomet: Roma - Atalan-ta (pokal Italije) Aktualna oddaja: Mobyls (vodi Michele Santoro) • Nam: Renegade Odprti studio, 1.05 šport studio, 1.15 Italija 1 šport Film: Non si sevizia un paperino (krirm, It. 72, i. Florinda Bolkan) # tele 4 19.30, 23.00 Dogodki in I odmevi jffl Aktualna oddaja H Konjske dirke tiKUl Zoom mladih Gledališče v Gorici Zoom mladih Ai confini della realta ($) MONTECARLO 19.25, 22.45, 0.30 Dnev- nik, 19.15 Šport Nan.: Quincy Film: Duello tra le rocce (vestern, ZDA ’59. i. A. Murphy, F. Farr) Variete: Tappeto volante Variete: Zap Zap Film: Morti di salute (kom., ZDA ’94) Aktualno: Dottor Spot TV film: Cronaca nera (dram., Avstral. ’89) Vremenska panorama Napovedniki TV prodaja Tedenski izbor. Pod klobukom Poljudnoznanstvena odd.: Divja Amazonija, 11.10 Dok.: Steklena džungla (VB, 4. del), 11.40 Homo turisticus Nam: Nash Bridges (ZDA, i. Don Johnson) Poročila, vreme, šport Napovedniki Zgodbe iz školjke Tedenski izbor: Iz muzeja, 14.50 SoCa -Življenje ob reki: Reka v vojnih vihrah (4. odd.), 15.20 Osmi dan Drama: En route (P. Ru-ven, Nizozemska) Obvestila Obzornik, vreme, šport Po Sloveniji Oddaja za mularijo: Tedi Glejte, kako rastejo Otroška oddaja Zenit Ave Triumphator Risanka Dnevnik, vreme, šport Oglasi 100 let Leona Štuklja Dobro je vedeti Tednik S Odmevi, kultura, vreme Šport Oglasi Opus Portret čelistke: Spomnimo se Jacqueline Du Pre L. van Beethoven: Klavirski trio Op. 70, št. 1 v D-duru Zenit Napovedniki TV PRIMORKA 15.30 Videostrani Videospot dneva Volitve ’98: Soočenje kandidatov - Sežana Hitov zabavni program Glasb, odd.: Postaja GO Volitve ’98 Videostrani Dnevnik, vreme Iz tiska Volitve ’98: Soočenje kandidatov - Vipava Zdravje in mi Nad.: Sosedje (92. del) Dnevnik TV Primorka {r Slovenija 2 8.45 9.00 9.30 10.00 10.50 11.35 12.25 12.55 15.25 15.55 16.20 18.05 18.30 19.00 19.30 20.00 20.25 22.05 23.40 1.00 -1.05 Teletekst Vremenska panorama Nam: Mladostniške izpovedi (Brazilija, 15. ep.) Matineja. Nanizanka: Trdno v sedlu (N. Zel. 41. ep.), 10.25 nam: Pacific Drive (AvstraL, 97.) Tedenski izbor. Nadaljevanka: Angel, varuh moj (ZDA, 3. epizoda) Cik Cak Svet poroča Euronevvs TV prodaja Tedenski izbor. Ris. nam: Don Kihot (9.) Folm: Papirnata maska (VB) Nanizanka: Opremlje-valke (20. ep.) Nanizanka: Lahko noC, ljubica (VB, r. Robin Nash, i. Nicholas Lyndhur-st, Michelle Holmes) TV igrica: Kolo sreče Videoring Rock z Vesno Športna oddaja Košarka: Real Madrid -Union Olimpija (EL, M) Film: Blodnjak strasti (Španija 1982, r. Pedro Almodovar, i. Celia Roth, I. Arias, A. Banderas) Nočni pridih. Nam: Mladostniške izpovedi (16. ep.), 0.05 nam: A.S. (Nemčija, 7. epizoda) Napovedniki « Koper Euronevvs Tiri skozi cas Fokumentarna oddaja Aktualno: Meridiani -Posebna oddaja o volitvah ’98 Program v slovenskem jeziku: Med valovi Minute za... Primorska kronika Tv Dnevnik - Šport Tiri skozi Cas Lokalne volitve Četrtkova športna oddaja Košarka: Real Madrid -Union Olimpija TV dnevnik - Vsedanes Euronevvs Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Med valovi Minute za... Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik, 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ob Rižani in Rokavi: Skrito cvetje rožmarina (L. Dobrinja); 8.50 Soft mušic;; 9.15 Odprta knjiga: Enej Silvij Piccolomlni (A. Rebula, r. M. Mahnič, 2.); 9.35 Slov. lahka glasba; 10.10 Koncert s slovenskimi izvajalci; 11.00 Mi in naši bližnji (V. Valenčič); 12.40 MePZ Skala; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14,10 Kulturne diagonale; 15.00 Plesni ritmi; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica (K. Kralj); 18.00 D. Makuc: Sardinci; 18.40 Blues; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov. ; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 Tržaški potpuri (Incontro con la canzone triestina); 19.30 Plesna glasba. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 7.30, 8.30,9.30,10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.15 Primorska poje; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar; \y945 Kako do dela; 11.15 Aktualnosti; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Poslovne informacije; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasbena kronika; 19.00 Prenos RS; 20.00 Večerni pr. ; 22.00 Zrcalo dneva; Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6,00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; .8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.33 Giro d' aria; 11.00 Modri val; 11.45 Mi in vi; 13.00 L'una blu; 13.07 Buon compleanno; 13.33 Sanje o počitnicah; 14.33 Sigla single; 14.45 Aktualnosti; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Soul power; 18.45 Jazz; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport; 20.00 RMI. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.50 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.00. 6.30, 7.30,8.00, 8.30,9.30,10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.40 Volitve 98; 13.45, Gost, Kulturne drobtinice; 14.40 Kdo ve; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Glasb, regata; 18.00 Vroče hladno; 18.45 Črna kronika; 19.30 Sence adolescence; 20.00 Jazz; 21.00 Ameriška country lestvica; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - Spet ta jazz. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Gymnasium; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 13.30 Glasb, mladina; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.15 Operni umetniki; 17.00 Trojna spirala; 17.20 Banchetto musicale; 18.20 Komorni koncert; 19.30 Zborovska glasba; 20.00 Iz arhiva simfonikov RTVS; 22.05 Igra; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Glasba. Radio Koroška 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila; Dnevno Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7796699, fax 040 773715 Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena; 1.500 LIT-80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov F1EG 20 Četrtek, 12. novembra 1998 VREME IN ZANIMIVOSTI ZM£RNO TOPLA HLADNA SREDIŠČE $»5rr^E JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 66 6A6 H ISIS ellBg g 6 lili "\ X \ c A VREMENSKA SLIKA Nad severnim Atlantikom in Skandinavijo -je ciklonsko območje s središčem nad Britanskim otočjem, nad srednjo Evro-po pa se je prehodno zgradilo območje vioskega zračnega c ^ pritiska. S severnimi vetrovi k nam priteka suh in hladen zrak. S STOCKHOLM HELSINKI -»/-2 o> /č2č>'z" ^ v — MOSKVA 15/-11 ° <£3 1030 ^3 i /n VARŠAVA -1/0 A ° DUNAJ -/- Z*V ° V Tu iv LJUBLJANA -1/7 < ;° m BEOGRAD zn 6 / OSOFIJA -3 Temperature zraka so bile Izmerjene včeraj ob 7 In 13 uri. X6-t DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.00 in zatone ob 16.38. Dolžina dneva 9.39. f LUNINE MENilD^HlK Luna vzide ob 0.03 in zatone ob 13.56. PLIMOVANJE Danes: ob 5.32 najvišje 28 cm, ob 12.31 najnižje -9 cm, ob 17.04 najvišje 2 cm, ob 23.03 majnižje -25 cm. Jutri: ob 6.16 najvišje 34 cm, ob 13.04 nhjnižje -20 cm, ob 18.27 najvišje 8 cm. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 16,2 stopinje C. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo v krajih v soncem ugoden. V krajih z meglo pa bodo pri občutljivih ljudeh manjše težave. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ - ^ N TEMPERATURE V GORAH °C °C 500 m 4 2000 m -5 1000 m 0 2500 m -7 1500 m -3 2864 m -9 DANES GRADEC -2/6 o MARIBOR O -2/6 o f™-1 Danes bo pretežno jasno, zjutraj bo v zahodnih legah megla. Veter bo oslabel. SOSEDNJE POKRAJINE: Prevladovalo bo sončno vreme, ob srednjem Jadranu bo še pihala burja. V severni Italiji se bo popldne pooblačilo. JUTRI “sr ^ M. SOBOTA O MARIBOR O -2/5 KRANJSKA GORA Q TRŽIČ -3/6 CEDADw^_ VV'? O 1/’ O KRANJ OVIDEM 1/9 CEUE O -1/6 Z' Juse GORICA 0/9 O „N GORICA 0/9 O s POSTOJNA ^ -3/5 UUBUANA "m ZAGREB -2/6 N. MESTO O UMAG TRsnvV 6/11 PORTOROŽ XX O 6/11 KOČEVJE -N° o ^«^RNOMEU REKA 1 /—o 6/10 V petek bo prevladovalo suho in hladno vreme. Zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla ali nizka oblačnost. V soboto od zahoda pooblačitve. Možne bodo tudi manjše padavine. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Štirinajst mrtvih v nesreči ruskega transportnega letala v Sibiriji MOSKVA - V bližini Krasnojarska v Sibiriji je včeraj strmoglavilo rusko transportno letalo Antonov 12, na katerem je bilo štirinajst oseb, od tega sedem članov posadke. Reševalci so na mestu strmoglavljenega transportnega letala našli ostanke vseh 14 oseb. Reševalne ekipe so tudi našle že črno skrinjico, kot možen vzrok nesreče pa omenjajo snežni vihar, v katerega naj bi zašlo letalo. Med sedmimi ponesrečenimi potniki naj bi bili tudi štirje funkcionarji za izročitev živil, ki jih je letalo peljalo v Mirni v sosednji Laku-ciji. Med žrtvami so tudi tri ženske. Letalo je poletelo iz Novosibrski in opravilo tehnični pristanek v Krasnojarsku. Štiri minute po vzletu pa so izgubili stik z letalom. Kozmonavta z Mira sta med sprehodom utirila maketo Sputnika KOROLJOV - Kozmonavta 26. glavne odprave na ruski orbitalni znanstveni postaji Mir Genadij Padalka in Sergej Avdejev sta v sredo zgodaj zjutraj ob 2.18 po srednjeevropskem času, ko se je zaprla izstopna loputa, uspešno zaključila vesoljski sprehod, na katerega sta odšla v torek po odprtju lopute ob 20.24 po srednjeevropskem času. Kmalu po izstopu, ko je sonce osvetlilo postajo, sta vesoljca ročno utirila pomanjšano maketo prvega umetnega satelita Sputnika 1, ki so jo izdelali šolarji iz Francije in Rusije. Telo satelita, ki tehta približno 3 kg, ima premer približno 19 cm. Satelit je namenjen radioamaterjem, ki so že zaznali njegove signale, je povedal predstavnik tiskovne služ- be Centra za upravljanje poletov (CUP) Valerij Lindin. Sprehod je trajal pet ur in 54 minut ali skoraj natanko toliko, kot je bilo načrtovano. Vesoljca sta na zunanjo steno postaje montirala manjšo poskusno ploščo sončnih celic, ki je takoj začela delovati, pribor za raziskovanje vpliva vesoljskega okolja in druge znanstvene aparature, nazadnje pa še francoski detektor za zaznavanje majhnih meteorjev. »Ne pomnim vesoljskega sprehoda, na katerem bi izvajali tako zelo različne naloge,« je na novinarski konferenci takoj po končanem sprehodu izjavil Vladimir Solovjov, vodja CUP. Samo nalog v zvezi z znanstvenimi aparaturami je bilo 17. (STA) Evropska komisija ni pristojna za elektronski kviz z Berlusconijem BRUSELJ - Predsednik Evropske komisije Jacques San-ter je včeraj pisno odgovoril na vprašanje evropskega parlamentarca FI Antonia Tajanija, ki je septembra od evropske vlade zahteval, naj prepove prodajo elektronske igre z naslovom »Photo play trivial pursuit fun world«. Igra avstrijske proizvodnje vsebuje namreč različna vprašanja, na katera morajo odgovarjati igralci, med njimi pa se eno nanaša tudi na italijanski korupcijski škandal. Glasi se takole: Kdo je prvi italijanski nepridiprav, ki je končal v zaporu zaradi podkupovanja? Vprašanje samo po sebi še ne škandalizira evroposlan-ca Tajanija, pač pa ga moti izbira treh možnih imen, ki jih kviz ponuja v odgovor: Silvio Berlusconi, Bettino Craxi in Mario Chiesa. V vprašanju, ki ga je naslovil na predsedika Evropske komisije Santerja, je Tajani izrazil bojazen, da igra mlade navaja k sklepanju, da je bil šef italijanske opozicije zaprt zaradi politične korupcije. Santerjev odgovor je zelo lakoničen: »Komisija meni, da ni pristojna za poseg v to zadevo.« Francoska posta predstavila znamko v evrih PARIZ - Francoska pošta je v začetku tedna predstavila prvo znamko s ceno v evrih, ki bo v obtoku od začetka januarja, ko bo v veljavo stopila Evropska denarna unija in z njo enotna evropska valuta. S pomočjo nove znamke bodo frankirali pisma, ki so lažja od 20 gramov. Dela na kanclerski palači so se zavlekla BERLIN - Gradbena dela na novi kanclerski palači bodo domnevno trajala tri mesece dalj kot je bilo prvotno načrtovano. Razlog za zamudo naj bi bila izredno zapletena konstrukcija ter statika za 36 metrov visoko osrednjo zgradbo, ki bo imela deset nadstropij. V teh prostorih bo med drugim urad zveznega kanclerja ter pisarna kanclerjevega urada, prostori državnih ministrov ter dvorana za vladne seje. Gradbena dela se tako ne bodo končala v začetku leta 2000, pač pa najverjetneje za veliko noč. Zamuda sicer ne bo vplivala na selitev sedanjega kanclerja Gerharda Schroderja, ki bo na začetku deloval v prostorih državnega sveta nekdanje Nemške demokratične republike. (STA) Pri Drveniku s podvodno puško uplenili rekordno težko tuno SPLIT - Ko se je Frane Zanki v harpuni je »obtičala« kar 277 ki-ponedeljek pri Drveniku spustil logramov težka tuna. To je nov v globine Jadranskega morja naj- svetovni rekord v lovu s podvod-brž ni računal, da bo s svojo pod- no puško, najboljšo dosedanjo vodno puško uplenil pravega znamko pa je Zanki presegel za ribjega orjaka. Toda na njegovi več kot trideset kilogramov.