286. številka. Ljubljana, v četrtek 14. decembra. XXVI. leto, 1893 Iehaja vsak dan avečer, izimSi nedelje in praznik«, ter velja po polti prejeman za avstr o-oger ik e dežele aa vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po (> kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če bo trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni fitvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Ljubljanski javni napisi pred upravnim sodiščem. \a Dnnaji, 13. decembra. DaneB od deBetih dopoludne do polu jedne bila je pred upravnim sodiščem obravnava o pritožbi mesta Ljubljanskega zoper odločbo notranjega mi* nisterstva v znani Btvari zastran novih imen nekaterim ulicam ia trgom Ljubljanskim in osobito za-Btran teh napisov samo v slovenskem jeziku. Pritožba se danes ni rešila, nego je sodišče po poludrugo uro dolgem posvetovanji objavilo, da razglasi svojo razsodbo dele dne 29. t. m. ob 10. uri dopoludne Stvar se je mej obravnavo zanimivo zasukala. Mastna pritožba pobija vladni odločbi v dvojnem pogledu, prvič, ker ti odločbi razveljavljata ves sklep občinskega sveta in bi torej le ta sploh ne smel dajati in preuarejati imen javnim prostorom, drugič, ker se razveljavlja sklep zastran samoslo-venskih napisov. Mej obravnavo pa je danes raini-Bterutv» po svojem zastopniku izjavilo, da njemu niti na mislih ni bilo, odrekati občini pravico, da po svojem oznameuuje ulice in trge, — da zaradi tega in v tem pogledu sklep občinskega sveta ni razveljavljen, pač pa iu samo, kolikor se tiče jezika. Sodniki in poslušalci, ki so poprej slišali referat, da je ovržen b«l sklep občin sitega iveta v celem obsegu od prve in zadoje politične instance, so se seveda spogledovali pri tej izjavi vladnega zastopniku, — a nasledek je bil, da je tako odpadel jeden del pritožbe in da se najbrže zaradi tega ni že danes razglasila razsodba. Sodišču je predsedoval grof Bele red i, a vo-tantje so bili dvorni svdtniki : dr. pl. Al ter, dr. Še nek, H. Pmimarer in vit. Hennig, le-ta kot poročevalec. Ministerstvo notranjih del je zastopal ministerski svćtnik baron Pascotini-Ju-risko vii':, mesto Ljubljausko pa odvetnik Dunajski, dr. Len o c h. Poročevalec razloži ua kratkem slučaj in poda poglavitno vsebiuo pritožbe, ki jo je sestavil mestni zastopnik dr. Munda. Občinski Bvet je dne 24. junija 1892 sklenil, da se nekatere ulice na novo oznamenujejo, da se nekaterim drugim imena prenarede, sploh pada Be to zvrši samo v slovenskem jeziku in naj to velja tudi za v bodoče. Deželni predsednik kranjski pa je z ukazom z dne 24. julija 1892 ta sklep povsem ustavil in prepovedal zvršiti ga, češ, da se Ž njim krati Nemcem v Ljubljani pravica, zajamčena jim v členu XIX. temeljnega zakona, da je Bklep protiven predpisom za kataster in zemljiško knjigo in da se proti njemu pritožuje v posebni ulogi 561 „Nemcev" ter stolni kapitelj. Zoper ta ukaz se je občinski svet pritožil do notranjega ministerstva, a to je z odločbo z dne 9. novembra 1892 odbilo ta rekurz iz razlogov izpodbijanega ukaza. Na to je občinski svet sklenil dne 15. novembra 1892 pritožbo do upravnega sodišča. Ta pritožba naglasa pred vsem, da ustavljeni sklep občinskega sveta obsega dva dela, prvič oznamembe v zgol slovenskem jeziku, drugič oznamembo nove ceste in premembo dosedanjih imen nekaterim trgom, ulicam in cestam sploh. Že v miniBterijalnem rekurzu*) pa se je tudi poudarjalo, da prepoved deželuega predsednika ne dela nobene razlike, ampak zabranjuju zvrsitev celega sklepa, in nadejati se je bilo, da bode ministerstvo pretresalo oba dela vsakega sebi, tembolj, ker v ukazu deželnega predsednika ni nikakega razloga navedenega za to, da bi bil tudi drugi del sklepa zakonom protiven, a sme vlada sistirati sklepe ob-oiuskega sveta po § u 84 statuta samo tedaj, če občina stopi iz svojega področja ali če prekrši kak obstoječi zakon. Vzlic temu je tudi ministerstvo kar na kratko, brez razlike rekurz odbilo. Pritožba se torej obrača najprvo zoper to, da bi bil člen XIX. kršen, ker naj bodo napisi samo v jed nem jeziku. Ali nikjer ni zapovedano, da bi javni prostori morali z imeni zaznamovani biti, da bi kaj takega zahtevati državljan pravico imel. Nikak zakon bi ne bil kršen, če bi občina sklenila, da se ulice ločijo samo po črkah ali številkah, a ne po imenih. Do- *) Vsebino tega rekur^e imo že lani priobčili. Uredništvo. sledno torej tudi nimajo državljani pravice zahtevati imena ulic v določenem jeziku. A tudi, če bi imeli tako pravico, člen XIX. Be ne praktikuje tako, da bi nemška manjšina smela zahtevati tudi nemških napisov. Pritožba opozarja na druga meBta (Celje, Celovec, Maribor, Trst, Gorico, Brno itd ) in pa na državo, ki niti sama ne reBpektuje narodnih manjšin, da niti ogromne slovenske večine, kar kažejo njeni javni napisi po Kranjskem in uBobito tudi v Ljubljani. Logično mora torej državljan sklepati, da vprašanje javnih napisov ne spada v okvir jedna-kopravooBtnega zakona! In tudi mestna občina Ljubljanska si ni mogla misliti, da bi ravno v Ljubljani bila krivica tiBto, kar je Bicer drugodi povsod in vselej bilo pravo. Zakaj naj bi res Ljubljanski Nemci imeli svojo posebno pravico? Ali je za Slovane pravica menj vredna, če so Blučajno kje v večini? Pritožba opozarja, da je okrajni zastop Celjski vo-tiral za deželno železnico 20.000 goldinarjev pod pogojem, če bodo železniški napisi tudi slovenski ; štajerski deželni odbor je o tem poročal finančnemu ministerstvu, a le - to je odklonilo zahtevo okrajnega zastopa. Tukaj se torej vlada ni sklicevala ua člen XIX, dasi so se nanj sklicevali Slovenci in dasi se v tem Blučaji ni šlo za jezik manjšine, nego za jezik ogromne večine! V inhibi-ranem sklepu Ljubljanskega zastopa torej ni videti pravice za peščico Ljubljanskih Nemcev. Će je sploh v vsej tej stvari kršena jedoakopravnost, zgodilo se je to s tem, da se ogromni večini slovenski braui pokazati slovenski značaj deželnega stolnega mesta po javnih napisih tako, kakor Be kaže nemški značaj mesta Brna in italijanski značaj Trtta. Iz dosedanje dosledne prakse v vladnih krogih je namreč izvajati, da pravica, gojiti svojo narodaost in svoj jezik, obsega tudi pravico, da v mešanem kraji večina naroda, kateri mu daje tipičeu izraz, razodeva to svojo večino iu premoč po javnih napisih brez škode sicer za druge jednake pravice deželnih jezikov in narodnih manjšin po smislu člena XIX. V tem pogledu je vlada doslej spoštovala občinsko avtouomijo in šele Ljubljana je morala okusiti, da vlada hoče LISTEK. Iz Bohinja čez Komno v Sočo. V Bogatinu se nahaja zares velika duplina, podobna obokani cerkvi. Gotovo je, da so poskušali klateži, katere vse vkup naše ljudstvo aLahe" imenuje, že večkrat v Bogatinu kopati, ali uihče ne ve z gotovostjo povedati, da bi bdi tam kaj zlate rude našli. Pravijo, du se je strop udri iu tako zasul nekdanji zlatonosni rov. Mogoče je, da so že za časa Rimljanov v Bogatinu zlato rudo kopali, kakor se je kopali v tirolskih in suleburških gorah in je še dandanašnji kopljejo v viaokoležečem Raurisu. Iz-vestuo je, da ima kranjska obrtna družba v Bogatinu svojo „svubodno rudosledbo" in da vsakega odganja, ki bi poskušal na tem mestu kaj kopati. Bolčani poskušajo l>:i e še vedno skrivej kopati v Bogatinu. Od Malih vrat vodi nas dalje zopet težavna steza po goriški strani navzdol do kakih 1600 m nadmorske višine. Tu se začenja druga skalnata planota, na kateri Be cepi pot (proti Beverovzhoduj čez Bedlo Velika vrata (na severni strani Kala) v pravo Komno (planino Lepoče). Tako se imenuje v ožjem zmislu visoka skalnata planota (pri Črnem jezeru 1855 *»), ki se na kranjski strani vleče od zaožja Vogla (2350) severovzhodno tje-gori do podnožja Kanjavca (2570 »»). Od poprej omenjenega razpotja gre se še skoro tri kilometre navzdol do Šuške planine. „Na skali", 1510 oi Tamošnji pastirii žive neizrečeno skromno, skoro od samega mleka in skute („excoctum*, Schotten-Topfen). Sedemdeset let star in še prav krapek pastir je zatijeval, da v vsem svojem življenji ni desetkrat kruha jedel. Mislil pa je bržkone s temi beBodami „belegau (pšeničnega) kruha, katerega se tamošnji prebivalci res le redkokdaj okusijo. Od tu omenjene planini odpira nam se lep razgled čez nasproti stoječe Soško pogorje, čegar najvišja gora se tudi Grintovec (2350 m) imenuje. To je grozna pečina, ki se neizrečeno strmo vzdiga in je od vrba do tal popolnoma gola. Pot nas vodi zopet prav strmo navzdol k dolini potoka Brusu i k, čegar gorenja žlebioa je okoli 850 m visoka in s peskom napolnjena, zato se tudi „Grič* imenuje. Od tam navzdoli nahajajo se na obeh straneh potoka zelo strme senožeti in po njih je vse polno nstajM, t. j. malih lesenih kolib, v katerih so od Bpodej hlevi za drobnico, od zgorej pa prenočišča za ljudi. Sočani se presele namreč o poletnem času z vbo družino in z vsem svojim blagom v te staje in ostanejo v njih, dokler jib zima ne prežene in prisili, da se povrnejo v svoja zimska bivališča ob Soči. Pot nas pelje dalje čez Brusmk ua levo strau potoka in petem čez malo planoto v vasico Brusmk, ki ima zelo siromašue hišice. Od tod se gre še malo čana strino navzdol in prispe se čez dobro brv v kuracijsko vas Sočo (47G m), ki je dobila od jednakoimne relie svoje ime („na Soči"). Reka se je tu uad in pod vasjo zelo globoko zajedia in napravila v trdo skalo 3 do 4 metre globoka korita, po katerih zamolklo šumi. Njeno žužljanje sicer slišiš, a reke aamu ne vidiš, ako ne Btopiš prav na kraj korita. V Soči prispe utrujen turist ua konec svojega umornega potovanja in se lahko brez ekrbi odpočije, ker od tod drži vozna pošta v Boleč iu dalje mej širi svet. Kraj je sum na sebi sicer zelo majhen (komaj kakih deset hiš stoji blizu Bkupaj), a ima dovoljno prenočišče za tujce. Šuška krčma res ni taka, kakor jo opisuje Baumbach: „ V Tolmin, Trbiž in Koborid Krčuiarko glas jo vsem očit. Kokos ti vkuha v gosti riž, Da težko boljšo kje dobiš ; Na Vlaikeiu, Kranjskem po kleteh Ne najdeš boljših vin od udi!" Vbo to je seveda poetično pretirano, ali za prazen želodec iu suho grlo najde se vender potrebnega. Kdor pa hoče kaj boljega imeti, ta naj se pelje uro daleč po novi cesti v Boleč na „pošto", ali pa k „Huberju", tam dobi «so zaželjeno postrežbo in izvrstno posteljo za trudne ude. S. R. avtonomijo vtesniti tam, kjer doalej tega ni storila. To pa nikakor ni pravilno, ampak je nekaj apart-nega, nekak „unicum", a katerim se hoče stolno mesto postaviti pod varuštvo. — Pritožba v drugem delu poudarja, da ata administrativni odredbi uničili celi sklep in tako sploh prepovedali tudi nameravano prenaredbo javnih napisov, da pa tega nista niti iormelno utemeljiti poskušali. Že v raiuisterijal-nem rekurza je občina prosila, naj torej vlada pove, kateri organi smejo dajati javnim prostorom imena, če te pravice, kakor se kaže, občina nima. Mini-Bterstvo pa na to ni ničesar odgovorilo. Saj ga ni paragrafa, ki bi kratil občini rečeno pravico. Kakšen protest pa naj bi kdo imel zoper določena imena? Vlada ni niti posegla v občinsko avtonomijo, ko je občina Vitkovice na Češkem demonstrativno krstila park za ."VVilbelms Park" vzlic temu, da je bil predlog, naj se parku da ime našega presvetlega cesarja 1 Ali se vlada boji, da bi imena mož, koje hoče občina v napisih postaviti, v oči bodla Ljubljanske »Nemce"? Ti se pa sami niso pritožili zoper prenaredbo, nego zgol zaradi jezika. Sicer pa vlada ni imela jednakih skrbij tedaj, ko se je v Ljubljani krstil trg po moži, ki je ves slovenski narod cinična razžalil. Pritožba koaečno poudarja, da se vladna prepoved v tem pogledu niti ne da, opravičiti, kamo-li z zakonitimi predpisi utemeljiti, in prosi, n a j upravno sodišče ministersko odločbo kot nezakonito razveljavi bodisi a) glede prepovedi, da bi se dosedanje oznamembe ne smele prenarediti, bodisi b) glede prepovedi, da bi napisi ne smeli biti samoslovenski. Poročevalec dvorni svetnik vit. Hennig tudi naznani, da ae je upravno sodišče obrnilo do c. kr. finančne direkcije in do c. kr. deželnoaodnega predsednika z vprašanjem, bi li mogel imeti sklep občinskega sveta kakov upliv na kataster, oziroma na zemljiško knjigo; finančne direkcije načelnik je pritrdil takemu uplivu na kataster, de« želno-sodni predsednik je odgovoril, da bo zemljiške knjige v dotičnem delu samo nemške, da bi torej nameravani samoslovenski napisi posegli Bv obliko in varnost zemljeknjižne uprave", da bi bilo treba premeniti vse zemljiške knjige in zapisnike... Predsednik grof Belcredi izjavi, da mini-sterstvo ni podalo nikakega protispiBa, in podeli besedo zastopniku pritožbe dru. Lenochu. (Koneo priti, i Državni zbor. Na Dunaji, 13. decembra. Tudi v današnji seji bila je debata o izjemnih naredbah jake zanimljiva. V prihodnji seji, to je jutri, govore še dr. Lueger, dr. Herold in dr. Fuchs. Začenši z jutrišnjim dnem bodo vsak dan tudi večerne aeje. Na dnevnem redu je nadaljevanje razprave o izjemnih naredbah. Posl. dr. Pa ca k pravi, da, kakor je Peter Kristusa trikrat zatajil, predno je petelin zapel, tako je tudi levica Bvoje mnenje o izjemnih naredbah trikrat zatajila, predno je Plener postal finančni minister. Ko je prišla volilna reforma, bil je mož svobode dr. Kopp v opoziciji in Plener je bil tudi proti izjemnim naredbam. Ko je postal Plener finančni minister, je bila levica koj zopet za naredbe in mož svobode dr. Kopp je v odseku utemeljeval naredbe. Kopp naj češki narod kar v miru pusti. Narod ne da biričem, da bi ga odvrnili od boja za pravice. Da ni koalicijska influenca napadla stranke, bi te izjemnih naredeb ne mogle odobriti. Prejšnja vlada je svoj dokazni materijal Bila tajno držala, ko pa je dvorni svetnik Czapka odprl svoj kovčeg, ni bilo nič notri. Če se je kje pela kaka narodna peBem ali pobila kaka Šipa, že je bil to materijal za Czapko. Izjemne naredbe so razdraženost Čehov le še povečale. Nesramno žaljenje pa je očitati zvestemu narodu, da Škili čez državno mejo. Narod, ki hoče ohraniti svojo narodnost, more to le doseči, Če je samostalen v okviru te države. Vae drugo je neumno bureaukratsko čenčanje in obrekovanje. Koalicija se je ustanovila, da se bori zoper Čehe. Potem bo pač ni čuditi, da rase razdraženost Čebov. Izjemne naredbe se juridično absolutno ne dajo utemeljiti, zlasti ker ni materijal nabran v sodnih aktih, ampak iz poročil političaih in policijskih ob-lastev. Tudi ko bi vse to resnično bilo, kar je vlada navedla, bi vender izjemne naredbe ne bile opravičljive. Češki narod zahteva, naj se da kralj kronati in naj pravice češke krone s prisego potrdi. Proti tej težnji Češkega naroda se napravljajo koalicijski nasipi. Mi pa smo pripravljeni, braniti svoje pravice. Nad smoter je svobodno kraljestvo Češko v okviru monarhije in za to nade upanje in našo reiitev se bomo do zadnjega diba borili. (Viharno odobravanje.) Posl. dr. Kopp pravi, da globoko obžaluje to, za kar bode glasoval. (Posl. dr. V a S a t y : Kako žalostno!) Trditev, da so levičarji najprej z veseljem pozdravili izjemne naredbe, potem jim nasprotovali in sedaj zopet zanje uneti, je bajka. Avstrija, v kateri bi bila Češka samostojna, je nemogoča. Prepričani smo, da vlada ne bo izjemnih naredeb niti ure dalje pustila v veljavi, kakor je neobhodno potrebno. Posl. dr. Tu ček pravi, da so tudi 1. 1868. člani veČine trdili, da jih le oziri na državo silijo, glasovati za izjemne naredbe. Tedaj je Greuter povedal vladi na polna usta, da je izjemne naredbe razglasila samo zato, da bi udušila državnopravno opozicijo. Patra Greuterja ni več, mej nemškimi konservativci pa ni moža, ki bi se unemal ne samo za verske interese, ampak tudi za ravno« pravnost narodov. Poljaki so v štirinajstih letih Taafieove vlade pozabili, da bi imeli razven svojih lastnih interesov varovati tudi interese drugih Slovanov. Ali bo ravnali prav, učila jih bode bodočnost. Govorilo se je o bojkotiranju Nemcev. Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce. Prav tisti dr. Gross, ki je govoril o bojkotu, je Ihlavske Nemke rotil, naj odpuste vae češke dekle in naj samo pri Nemcih kupujejo. Svobode je le tisti vreden, ki spoštuje svobodo drugih in suženj je tist, ki kuje drugim okove. Minister marki Bacquehem izjavi, da je prepričan, da je bilo razglašenje izjemnih naredeb potrebno. Vlada je svoj korak utemeljila in opravičila in odsek jej je pritrdil. Opozicija skuša dokazati, da ni bilo zakonitih razlogov za razglašenje izjemnega stanja. Važne dogodbe predstavlja kot malenkosti, nevažne pa pretirava. Očitanje, da je prejšnja vlada sama prouzročila vse, kar se je ▼ Pragi zgodilo, je neosnovano. Minister skuša potem zavrniti nekatere posamezne trditve mladočeških govornikov. Prepovedalo se je 26 shodov, 1295 shodov pa se je vršilo. (Posl. dr. Herold: Da se parlamentarno izrazim, pravim samo: Ni res!) Češke ni primerjati Irski. Mladočehi naj delajo sami na to, da se ue bodo primerili izgredi. To pa ie težavno delo po včerajšnjem Gregrovem govoru. Če bi bilo izjemne naredbe sploh še treba utemeljiti, sklicati se je samo na ta govor. Gregr ne more več odkloniti vsako odgovornost za dogodbe na Češkem. Žalostno je, da mora vlada izbrisati madež, kateri je Gregr s svojimi smelimi trditvami naredil. Češki narod ni pogojema lojalen in na njegovi zvestobi razbile se bodo prikrite Gregrove grožnje. Posl. grof Deym izjavi v imeni čeških veleposestniških poslancev, da bodo glasovali za izjemne naredbe. Posl. Spinčić pravi, da lahko dokaže, da bo se na Primorskem že vse drugačni izgredi primerili, kakor v Pragi, da pa se vender ni razglasilo izjemno stanje. V Pragi se izjemno stanje ni razglasilo iz uzrokov, kateri se navajajo, pač pa zato, ker hoče vlada tudi Čehe prikrajšati in raznaroditi, kakor Hrvate in Slovence. Posl. princ Scbwarzenberg izjavi, da bodo fevdalci glasovali za predlogo. Posl. dr. Začek izjavi v imeni moravskih Čehov, da je zatožba češkega naroda neutemeljena. Vlada je razglasila izjemne naredbe nadejajo se, da jih odobri državni zbor. To je dokaz, kako malo nepristranosti in samostalnosti prisoja parlamentu. Posl. grof Franc Coronini očita Spinčiću, da želi, naj bi se tudi na Primorskem razglasilo izjemno stanje. Ko je dr. Kaizl zavrnil neke trditve in se dr. Biirnreither odpovedal beaedi, predlagal je grof 11 o h o n w a r t konec debate. Prihodnja seja jutri. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 14. decembra. Slovenski koal i rane t in nemški nacijo-nalet. Nemški nacijonalci se močno približujejo levičarjem in njihov vstop v koalicijo je le še vprašanje časa. Izrekli so že, da so pripravljeni, prestopiti v vladni tabor, Čim v IIohenwartovem klubu nahajajoči se slovenski poslanci izstopijo iz koalicije. Formelno se nacijonalci še niso podvrgli vladi, faktično pa že, kar se vidi tudi iz tega, da skušajo uplivati na vlado, kakor da so aje najboljši zavezniki. Nacijoaalne stranke „Presaboreau" razposlal je nemški in listom nekak komunike, ki blove tako-le: Glasom časnikarskih poročil je sedanji naučni minister Madeyski vzprejel deputacijo Slovencev in jim na nj:n narodno-politične pritožbe na jako ljubezniv način dal zagotovilo, da jim bo vlada povsem ustregla. Tu so javili nekateri listi in počakati je, će se obistini. Sedaj ni mogoče določiti, koliko tega je postaviti na račun znanega, izredno ljubeznivega min strovega načina govorjenja, pričakujemo pa, da ni osnovano veselo upanje, ki je vsled tega poročila o avdijenci zavladalo v slovenskih krogih. To pričakujemo in zahtevamo v prvi vrsti od sedanjega miniaterstva, da se bo točno držalo narodnega primirja. Avstrijski Nemci smo gotovo opravičeni zahtevati, da novo ministerstvo zajezi nadaljnje slaviziranje. — »T a g e s p o A t a" pristavila je temu nacijonalnemu vzdihu modro opomnjo: »narodno primirje je prvi pogoj koaliciji." Izjemne naredbe in slovenski koaliranci. Poslanec Gregr je v svojem znamenitem govoru zoper izjemne naredbe apostrofira! slovenske koalirance s sledečimi besedami: .Ako Vam Vaše Čustvo, Vaše mišljenje ne bi reklo, da bi hudo grešili proti sveti ideji o slovanski vzajemnosti, če bi našim nasprotnikom pomagali zadrževati in udu-Aiti naše politično in narodno gibanie, potem odločno tajim, da ste pravi tolmači čustev in mišljenja svojega naroda. Tako daleč se ne sme noben slovanski narod spozabiti, da bi glasoval z neprijatelji Slo-vanstva in proti češkemu narodu. Ali glasujte, gospodje, kakor hočete, kakor Vam veleva Vaše prepričanje in Vaša čast, na vsak način bo imelo to glasovanje za češki narod ta uspeh, da bo končno jasno spoznal svoje prijatelje in svoje sovražnike." — Slovenski koaliranciso se koj po t e h b e s s d a h zbrali na posvetovanje ter sklenili, absentirati se pri glasovanju o izjemnih naredbah. Ifovo breme. V predvčerajšnji seji poslanske zbornice predložil je domobranski minister zakonski načrt, s katerim se prebivalstvu nalaga novo čutno breme, nadležna dolžnost, kateri se bodo morali poslanci odločno upreti. Ta predlog slove: Tisti črnovojniki, ki so službovali bodisi pri stalni vojski, pri mornarici, pri brambovstvu, pri reservi ali pri orožnikih, in tisti črnovojniki, ki so določeni za posebne službe v slučaji, da se skliče črna vojska, ter so dobili dotične izkaznice, so vezani vsako leto v času, kateri je bil z ozirom na razmere za to določen, javiti se v to določeni osebi ali oblastvu v njihovem bivališču. Tisti črnovojniki, ki imajo izkaznice, so dolžni, vsako premembo rednega svojega bivališča pristojnemu oblastvu tekom štirinajstih dnij pismeno ali osebno naznaniti. Zboljšanje uradniških plač. Razni listi javljajo, da hoče novi finančni minister nižjim uradnikom nakloniti izdatnejšo podporo, kakor je to hotela storiti prejšnja vlada. Steinbach je bil v proračun za leto 1894 postavil 1 milijon goldinarjev v podporo nižjim uradnikom. Plener pa je to premenil in postavil v proračun 3 milijone goldinarjev, tako da bodo vsi uradniki 11., 10. in 9. činovnega razreda, katerih je okolo 25 000, dobivali vHak mesec 10 gld. priboljška. To znaša na leto 120 gld. Ta priboljšek se bo uradnikom izplačeval pri državnih blagajnicah zajedno s plačo. Iskreno želimo, da bi bila ta vest osnovana, zakaj uradniki nižjih kategorij so zboljšanja dohodkov, pa bodi še tako majhno, nujno potrebni. Vnanje države. Ur. Lazar I>okiĆ f. Včeraj zjutraj umrl je v Opatiji bivši srbski ministerski predsednik dr. Lazar Dokić. Pokojnik so je rodil I. 1843 v Belemgradu. Posvetil se je medicini in postal zdravnik najprej v Užici, potem pa v Belemgradu. Ža kot mlad mož pristopil je radikatni stranki in dasi je kralj Milan to stranko iz vsega srca mrzii, je vender zmernega in finega Dokiča imenoval najprej dvornim zdravnikom, potem pa odgojiteljem tedanjega kraljeviča, sedanjega kralja Aleksandra. Dokić je kralju ucepil nekoliko radikalno mišljenje in njemu se pripisuje, da je prouzroči 1 državni preobrat, s katerim bo je odstranilo liberalno regentstvo. Dokić je bil zaupni mož kraljev. Žal, da je obolel, kajti sedaj nima mladi kralj nikogar, ki bi mu bil ves udan. Kot državnik je bil Dokić previden, spreten in vesten. Srbija ga bo močno pogrešala. Italijanska ministerska kriza. Crispi še vedno ni sestavil novega minister-stva. Čuje se, da treh portfeljev ne more oddati, namreč portfelj ministerstva unanjib del, vojnega miniaterstva in ministerstva mornarice. Ministerstvo unaojih del ponujal je Crispi že raznim možem, mej njimi tudi Rudiniju in vojvodi Sermoneti, pa nobeden ni ponudbe vzprejel, tako da Crispi najbrž sam prevzame unanja dela. Rudini in Sermoneti sta mu obljubila svojo podporo. Crispi bo torej ne samo ministerski predsednik, ampak tudi minister notranjih in unanjib dal. Za vojnega ministra pridobil bi Crispi rad kakega uglednega generala, ki ima zveze z deanico zbornice i u ne zategadelj pogaja z generalom Ricottijem. Ta ae brani, ker neče privoliti, da bi se stalna vojska zmanjšala, dočim je to skoro jedino sredstvo, zmanjšati državne troske in urediti finance. Tudi ministra mornarice Crispi še ni našel. Ponudil je to mesto podadmiralu Morinu, ki pa se brani. Sploh koostatujejo listi, da vojaški krogi niso nič kaj veseli Crispijevega ministerstva, boječ se, da bo zmanjšal vojsko, potem pa a svoio provoka-torično politiko proutročil kako katastrof). Domače stvari. — (.Radogoju") je daroval g. dr. Josip Stanič, odvetnik v Tolminu, 2 5 00 kron z željo, da se vzprejme kot ustanovnik on sam in občine Tolmin, Libušnje, Voiče ter a v. Lucija na Goriškem kot ustanovnice z doneBki po 500 kron. — Odbor BR7. uri zvečer. — Gostje dobro došli! — (Boj za slovensko šolo v Trstu.) „Eiinost" pozivlje opetovane vse one slovenske očete, ki so podpisali prošnjo za slovensko šolo, naj se oglase pred dotično komisijo, da se že vender do-žene ta zadeva. Komisija posluje v laški šoli pri sv. Jakobu. Tudi mi menimo, da je v tej zadevi treba, da se slovenski očetje zglase nemudoma in ne čakajo še le vabila, ki se jim dostikrat menda nalašč ne dostavi. Stvar je pereča. — (Miklavžev večer Tržaškega .Sokola") je privabil mnogo občinatva. Pevske točke bo se morale ponavljati, posebno ugajal je dvospev „Dalmatinski šaikaš", ki sta ga pela g. Mačak in Bar tel j. Nastop M klavža in njegovega spremstva je bil veličasten. Jako ugajal je tudi prizor .O sv. Miklavžu", ki ga je izvajalo prav gladko 5 otrok, katere je izuril g. učitelj Pretoer. Sploh se je večer obnesel izborno v vsakem oziru in bil prav živahen. — (Za k up o val ce vina.) Piše se nam iz Pazina: Isterski Lahoni ne marajo kupovati vina od hrvatskih kmetov ker jih žele na ta način gmotno oškoditi in jih tako zbegati, da bi se več ne upali kazati svoje narodno mišljenje. Ker je vinska trgovina skoro povsem v rokali Italijanov, in ker je navada, da preže na tuje kupce kakor konjederec na psa, opozarjamo tiste naše čitatelje, ki hodijo v Pa-zmsko okolico kupuvat vina, naj se laškim sleparjem kar največ mogoče nmikajo. Kdor hoče dobrega vina, obrni bo naravnost do kmetov in ne vprašaj nikdar lahonskega prekupca. Vina je dovolj na prodaj in to pristnega. Samo v Lindaru pri Pazinu imajo kmetje nad 500 hektolitrov dobrega belega vina na prodaj (' Mia je 14 do 15 gld. hektoliter. Kdor želi kakega vina, naj gre naravnost h kmetu, ud meše-tarjev pa ni kupiti, ker itak nima dobrega in pristnega blaga. — (Nova maša.) Naš rojak skladatelj gosp. Fran S. Vilhar zložil je po narodnih motivih .hrvatMko Božično mašo* za mešani zbor in je poklonil skladbo g. župniku pri Sv. Marku v Zagrebu dru. Šćepanu B oroši. Maša se bode pela ob Božičnih praznikih v Župni cerkvi bv. Marka. — (Lisinskega večer) priredi jutri zvečer pevsko društvo „Kolo" v Zagreba in se bodo pele izključno le najboljše skladbe nesmrtnega hrvatskega glasbenika, katere je društvo dobilo po vele-dušnosti biskupa Stroasmavra. Sodeluje vea mešani zbor .Kola" in vojaški orkester pešpolka nadvojvoda Leopold. — (R a z p i b a n e službe.) Na jednoraz-redni ljudski šoli v Kolovratu izpraznjeno je mesto učitelja z letno plačo 450 gld., funkcijsko priklado 30 gld. in prostim stanovanjem. Prošnje do dne 10. januvarija 1894. I. pri okrsjuem šolskem svetu v Litiji. — Pri okr. sodišči v Radovljici je razpisano mesto pisarja z mesečno plačo 29 gld. Prošnje do 16. t. m. — Pri dež. sodišči v Lubljani je izpraznjeno raeBto uradnega sluge oziroma pomočnika njegovega z letno plačo 800 gld., 25°/o akti-vitetno priklado, uradno obleko iu pravico do višje plače 350 gld. Prošnje do doe 10 januvarija 1894. I. pri predsedstvu dež. sodišča v Ljubljani. 1 1 _I ] Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda! k__JL 1 Telegrami „Slovenskomu Narodu'4: Dunaj 14. decembra. „Wiener Ztg." naznanja, da .je cesar deželnemu glavarju kranjskemu podelil red železne krone tretje vrste. Dunaj 14. decembra. Cesar pisal je nadvojvodi Rajnerju 0 priliki petdesetletnice njegovega vojaškega službovanja lastnoročno pismo, v katerem mu Častita. Praga 14. decembra. Staročeški listi protestujejo zoper Gregrov govor in odobravajo govor ministra B&ciiuehema. Herolin, 14. decembra. Državni zbor vzprejel trgovinsko pogodbo z Kuinunsko s 189 proti 165 glasom. Pariz, 14. decembra. Policija iztirala več inozemskih anarhistov, mej drugimi avstrijskega državljana Kocha. Na raznih krajih bili nabiti lepaki, s katerimi se pozivljejo anarhisti, naj maščujejo Vaillanta. Curili 14. decembra. Anarhisti ukradli so pri Carihu 30 d i nami t ni h patron in štiri sodčke smodnika. G-enova 14. decembra. Vlada odposlala 4000 vojakov v Sicilijo, da udu:e ondotno anarhistično gibanje. I in ili so v Ljubljani: 12. decembra: Janez Peterca, Čevljar, 70 let, Hrenove nlice it. 9. — Elizabeta Breakvar, gostija, 71 let, Cerkvene nlice št. 7. 13. decembra: Meta Selan, gostija, 60 let, Vitne nlice Št. 19. V deželni bolnici: 11. decembra: Marija Oblak, delavka, 57 let. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-! kri na v mm. o t3 so i—i 7. zjutraj 3, popol. Đ, zvečer mm, 736 H mm. * 38 l m«. 1-8" C 4-2« C 0 8° C al. zah. al vzh. brezv. dež. obl. megla 1-80 mm. dežja. Srednja temperatura 2-3°, za 3'2° nad normalom. 2D"uiaa.a,j&j£Si borza iloo 14 decembra t. 1. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru . . Ogerska zlata renta 4°/„ Ogerska kroubka renta 4°/0 Avstro-ogersko bančne delnice Nemški drž. bankovci za 100 mark '20 mark.......... 20 frankov . . . ,..... C. kr. rekini 97 gld. 40 kr. 97 15 11« » 20 n 55 * 116 a 35 ff 94 n 15 n 1006 n — M 343 m 50 n 124 ■ 75 m 61 n — 9 12 w 28 m 9 m 941 i m 43 » 95 n S 90 n V najem se da za več let v l>ol ju pri Horo* uiri. Posestvo je pripravno tudi za gostilno, ker leži poleg ceste, pol ure od železniške postaje. Pogodba su zamore skleniti pri posestniei Mariji KorMtulk, Kur jn tal Al. I v LJubljani. V tej bi Si (1228—2) v gostilni „X?;ri Elib6*u-- v Kurji vasi pri Ljubljani se tujci po najnižji ceni prenočujejo. Ifcsr Pristno 1»! štajersko slivovko, najfinejši vinski tropinovec in tropinsko žganje prodaja (1163—12) žganj arij a Rajmunda Wieser-ja ▼ Iloa-Jnb pri Mariboru, Ntlrako. rr ^ •vfei- jjsfe 3te _^■A~i_it|^. ] Podpiaanec priporoča velečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu čebelno-voščene sveče za cerkev, proceaije Iu pogrebe*, gospodom trgovcem voščene zvitke in med za prodajo v škafih po 15, 20, 40 kg težkih prav po ceni. — Za čebelarje izvrstni garantirani pitanec v škatljah po 5 kg a kg 50 in 60 kr., škatija 30 kr., pošilja so po pošti proti povzetju ali predplačilu. — Dobiva ae med v aatovjl in pitanec v škafih po 20 40 kg prav po ceni. Za birmo, Božič, Miklavža itd. prodaja raznovrstno medenino na debelo in drobno. Ztllogftt iu i>i'«m1ii|ii brinja in brinjevca ^55 liter 1 Kld. —O kr., medeno £«£-tiiijo liter 1 Kld., vse je lastni izdelek. Kupuje tudi vsak čas med v panjih, sodčkih kakor tudi voiok m suho satovjo po kolikor niogoee visoki ceni. Za ubila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točuo in pošteno postrežbo Oroslav Dolenec svečar in lectar, trgovina z medom in voskom (1233—1) v Ljubljani, Gledališke ulice št. 10. TU —vjt.jjv"' xfjf>f——^jtv ■gi-iffl ^jo*—^ 2 j r i. P1 Cjr glavno^ ravnateljstva avstr, đrž. železnic. Izvod iz voznega reda veljavnega od X- olctolora. 1893. Nastopno omenjeni prihajalni In odhajalnt časi oanaćenl io i gmlnjrt rri>jt*krm čttmi. Srednje«vropski iu je k rajnemu ćasu T Ljub. Ijitm 1» 2 minuti naprej. Odhod is LJubljane (jnž. kol.). Ob IX. tiri R min. j>o noH osebni vltk v Trbli, PonUbel, Beljak, Celovec, Fruusensfeat«, Ljubno, Dunaj, 6ea Salathal ▼ Ausaee, Iaohl, Gmumlen, Holiiotfrail, Liend-Oastein, Zeli na jeseru, Bteyr, Lino, lin-dejevlce, Plzenj, Marijine vare, Ri?er, Francove Tare, Karlovo vara, Prapro, I m :i/tI i m-, Dunaj vin Amitettan. Ob 7. uri OG min. zjutraj osebni Tlak r Trbli, Fontabet, Beljak, Celovec, Frauzeuafeste, Ljubno, Dunaj, cea Selathal t Solnograd, Dunaj Tia Amstetten. Ob 11. tiri RO min. tlojtohuln* onnbni vlak t Trbis, Pontabel, Beljak, Celovec, Pranaenafaste, Ljubno, Dunaj. Ob 4. url HO min. pojx>Utline oiobui vlak t Trbil, Beljak, Oeloveo, Siiliiiwr.nl, Lond-Ouiteia, Zoll na jeaeru, Inomoit, nregnio, Curib, Oenavo, Paria, Lino, Iachl, Uudnjevice, Plaeitj, Marijine var«, Kffer, Francuve vare, Karlove varo, Prago, Draidana, Dunaj via Amatotten, Prihod v LJubljano (juž. kol.). 'Hi It. uri lili min. -/'utrni osebni vlak a Dunaja via Amatntten, llr.iA-dan, Prago, Franoovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih v»m», Plznja, Budejuvlo, Holno^rraila, Liuca, Steyra, Iechla, Gmundena, Zella na jeieru, Lend-Oaateina, LJubnoga, lloljaka, Celovca, Franaenafeite, Trbiia. Ob 11. uri -7 min. >toj,olutliir osobni vlak a Dunaja via Amstettent Draidan, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Bgra, Marijinih varov, 1'ir.uja, Itudejovio, Holnograda, Jsulila, Umtmdeaa, liinca, Stoyria, Pariaa, Ooneve, Curiht., DroKnice, Zella na jeioru, Lend-Oaateina, lun-mosta, Ljubuoga, Coluvoa, Pontabla, Trbiia. Ob 4. uri H3 min. uopolutttu* osebni vlak a Dunaja, Ljubnega, Itoljaka, Colovoa, Fraiizunafoste, Pontabla, Trbiia. Oh O. url 27 min. rtvV^r osebni vlak a Dunaja, Ljubnega, lloljaka, ('«>-lovca, Pontabla, TrblAa. Odhod lx LJubljane Quž. kol.). Ob 0. url Ml min. zfutn\f v Kočevje. m. ,, oo „ tr/Kiimtnt- „ , O. IO ,, »večrr „ „ Prihod V LJubljano (juž. kol.). Ob S. url tO min. zjutrnj ia Kočevja. M I rr O t „ fopttltiilnr „ „ S, ,, t<: ,, irvrfr-r „ „ Odhod iz LJubljane (drl. kol/ Ob 7. uri IS min. mjutrnj v Kamnik. „ i? „ O.', n ji,i),,ilinfrir n n „ 6. „ SO „ Mrernr „ „ Prihod v LJubljano (drž. kol.). Ob G. url til min. zjntru) is Kamnika. (12_271) a JI. „ lJt „ f/opottut m' „ ,, ,, 6. i, 'JO ,, zi-frt-r n ,, Spreten zastopnik za Kranjsko se išče za žganjarijo, ki je na dobrem glasu. Ponudbe naj so pošiljajo pod ,,1000" upravnifitvu „Slov. Naroda", (1103—12) VABILO na osnovalni zbor uradniškega stavbinskega društva v Ljubljani kitteri hodu dne 17. decembra 1893 ob 3 v,, uri popoiudiie v velikem letnem salonu hotela ,,Pri Maliču", Enevni red: 1. Nagovor t. preilaednika. 2. 1'orotilo priprti vitalnega ud bora. . (1232-1) 3. Čitanj« in posvetovanje o pravilih 1. Vnhtev društvenega vodstva. f •** Jibnri * n It itn s t' nf i^đajajit, ^ IJiilni oillior. ^Richterjeve sidro-omarice s kamenčki za gradnja hišic ho alej ko prej m'iiis,->,■ ter »<> najpri-ljnbljenejie božično darilo otrokom, ki ho n-/. tri leta atari. Tudi so tvnfjae, nego vsako đrugti durilo, kajti one trpijo mnogo let in jih je modi celo po dalj-Sem času popolnlti in povedati. 1'ristne sidro-omarice s kamenčki za gradnjo hišic itd. repre'/.eiituieio Jedino ltrrn, ki je v vseh deželah žela nepristransko pohvalo, in katere \wak, ki jo po/.iiM, iz pi »'(»riđan j a «l - a l s ■ - piiporoća. Kdor se Au ni seznanil a tem srudstvoui, da se otrok igraje se pri-|etOO /.aiiava, kHtori ij^ri Hkoro ni najti pri-uiere, naj si narori cim hitreje od podpisane finin novi bogato ilustrovanl conik in naj rita v ujem nntisin-iia mite- a nja, ki so izredno laskava. — lJri kupo I vauji blagovoli naj ae IsreollO zalite!>'ati: "1 .....- 1 1,1 Rlohterjeve sldro-omarioe s kamenčki za gradnjo hlilo iKichter's Atikei-Stuiubaukaatt'ii) iu naj ae odločno odkloni vsaka omarica bi oz tovarniške znamke sidra: kdor to nestori, dobi laliko posnetek, ki je iiienj vreden Pristne sldro-omarleo s kamenčki za gradnjo hlsio ae dobe za ceno 86 kr., 70 kr., HO kr. do b $h\. in više iu so v zalogi tt vseh, finejčlh. trfjo-vlixa.ln. s lgrexč:a.m.l INovo! Kicbtfrjeve strpljivc^stne igre: Jajoe Kolumbovo, strelovod, tesl-telj v Jezi, preganjaleo muh ali trm, Pythagoras itd. Novi zvezki sodr&iijt-jo tudi veieianimivo zadaće za dvojne igre. (Jena igii B5 kr. Pristno satno n sidrom I (1 Mf>— 10) F. Ad. jRiclitcr li» v elegantnem vezu priporočam : AHkerfcve hala«le Iu romance, 2 gld. — Bauiubacli*Fnuteki KlutoruK, 2 gld. — i i inpormniioi <• |m-hihI, z rudećiui obrezom, 1 gld. 40 kr, z zlatim obrezom l gld (iO kr. — Fantek: doilee* 1 gld. 80 kr. — CareKorčIceve poezife* I. zvezek 2 gld., II. zvezek 1 uld. 50 kr, — Jenko Ivani IN-Mini, 1 *r Iti. (jO kr. —Pavline 1'afkeve zbrane k p I m a", I. zvezek 1 gld. 50 kr. — l*eH|akove vijolia-e, 1 gld. 10 kr. — ltazlMRovo peMinarlo«, 1 gbi. — l"ie>i r no ve pesmi, 1 gld. 1 i kr. — Ntrltnrjeve zbrane HplHe in I^evstlkuve zbrane Mplne, ^elczulkarjevo peauia« rlco, 1 gld 20 kr. Za in I ta ali u o priporočam knjige h poiltabaiiit in povcfttt: Veiiell oiraiei. 40 kr. — Nase iloniaet* /iviali, na karton prilepljeno, 70 kr. — l»ivi<" živali, isto tako, 70 kr. — I.,eporelto, 9) kr. — Src«', 4 aešitke v jednem zvuzkn, v platno vezano, 1 #ld. 20 kr. — Sinialii poteMli, štirje zvezki po 40 kr., in razne druge knjige s povestmi in pravljicami. Koledarji za leto 1894: Nklailul, slenakl, vplMiil, p«t«ll«iiui, zabavni, /.ep u i in eiellieni koletlar. — \aroilui koledar, broširan 00 kr., vezan 1 gld. Najuljudueje poživljam na ogled mojo (1234 1) božične razstave. Z velespoštovanjem J. C jrioliTil a i. Naznanilo o otvoritvi. Uaojam si s tem najuljudneje naznanjati, da autu otvorll tu v LjubtJKiii Pod Trančo št. 2, na oglu Hradetzkyjevega mostu, trgovino s papirjem pod tvrdko H. Bffieiringer. Ob jednem najuljudueje poživljam p. n. občinstvo na obiakavanje mojo bogato založene . albumov za poezije, fc>f,ni£rati|e In plamene znamke, pisalni b In Ulianlieiiili uiap, ia on lek