fr? »■•ttmtinnmnnin ; Posamezne itevtlkei j »adn* Din —♦50, ob * deljah Din 1«-» * #TA.Iioii* lanaj* tb»u dan, m 2 nedelja m praznikov, ob 18. u * da umora naslednjega dne tor v 5 meaečno no pošti D 10»—, za i ■ »ainfitvo D 18 —. dostavljen n* d 2 D U1*, m Izkaznica D 10* * Inisarati po dogovoru, J Naroča se jri opravi #TAB0R1*, * MAJ&IttOK, Jurčičeva ulica štev, 4. VMaMMIl« St« vi It <1 n*. rada* Din —»50, «b a** deljah Oln !•—• UBEDMI6T11O se uuuaja v Maribora, Jurčičeva ul. at. 4, i. nad-•iropjo. Talaton iatarurb. št. 278. UPRAVA ae uahnju v Jurčičevi uliai st. 4, pritličje, daeao. Tele* ou št, 24. SHS pošlnočekovai račun štev. 11.787. N» naročila brez denarja se na aaira. — flokopiii s» n« rracaj*. ■ m/ ■* —*-vrv*4i.« Leto: lil. Maribor, sobota 26. avgusta 1922. Številka: 192. Pismo iz Italije. 0 »pasjih dneh«. — Posledice splošne stavke. — Reparacije in mcdzavezni-ski dolgovi. — B’Annunzijeva bolezen. " Kraljevič Gjorgje. — Rimske kon- vencije. — Krnski spomeniki Trst, 22. avgusta. (e. n.) — Blaznikovo pratiko imam pred seboj in občudujem njeno nemo tbivost: za včeraj je kazala »vro-h nad današnjim datumom pa sedi “Ni glasoviti »pes«, ki pomenja, da anes neba vajo »pasji dnevi« in ž nji-i seveda tudi poletna vročina. Hvala psu, če bi bilo res, in vsa čast Blaz-Pratikarju, ki je konec pas-*, *ako .nazorno označil v sliki in Priliki, da njegovemu pasje dneve za-^uciijooemu psu vkljub včerajšnjim nasnji štiridesetstopinjski vročini no Ch jezik iz gobca; ali jaz se znojim,, a vse teče po meni, in vsa moja iz-j notranjost hrepeni po dobro- * a® vlagi, ne kakor jelen po hladni rudencnici,. temveč kakor tukajšnje ko časopisje po — senzacijah, la jo tudi res hudo zanje! * fo ,£?^n?a vladna kriza, ki je zavlekla ^edanje parlamenta vse na začetek . jocega^ meseca, da se na Mon-tecito-yu zo dihati ni moglo več od vročine, vstavila na vladna vodilna mesta ras iste ljudi, ki jih je hotela od-i’ xn ^<0 Kta šla vlada in par-iViORp11^ Pa Petnice, ne da bi dala no-toe 1 z1(?;1Iiem'u oovinstvu niti one bor-PtvvU i —1 a M moglo Polniti svoje Rrj ? -S življenjepisi »novih mož«. a°ta je ma vrat na nos žorP a Pi°d streho Proračunski provi-feiTn"1 °°nc:a lota in potem izginil iz to; a v vsaj kolikortoliko hladnejši javi-1011 .^Ikoder sedaj pošilja brzo-itev-rrf- S0CU®listioiiim poslancem, s ka-Hnh preklicNje svoje svoječasne ob-Žavrf,’i železničarjev in drugih dr-fej . Nameščencev, ki so se udeležili me ] ',e SI>l°šne stavke ob priliki vl-ad-ne zadene ravno najhujša Sar IU -acVx lr(H. da ni obljubil niee-8^’,snclja;listi im trdijo ravno na-tarm n°’ ,XTX . kdor pozna italijanske Irk l.ere< lahko verjame i Facti i so-V preden se zopet snide par-italijanska javnost že iz-fetai . a spomin na ono splošno m posledice, ki naj bi ji sledi- li seveda tudi pozabijo, dasiravno a®ovedujejo sedaj precej hude ka- 1 •• V•. .W-WiJhMPfc* t, ' • v;:r-:V|,v^i^' •srečn0^^0^ ^Kodikov ni, in tako ^din Po italijanskem časopisju Idtj. ? .f6. P°l?revanje že ponovno do Hie izmlačene notranje in zuna- Politične slame. Včeraj so je po- W ^N^ki »Tribuni«, da jo ujela Ja . zNUanjih stvai*i senatorja toa . e, Ja (izgovarjaj »Skancer«, ne ki se je zopet pohvalil, fca T+^i- dosegel lepe uspehe uo s tem, da se je sprejela laška Oa_ se mora vprašanje nemških fcpiraš • rešiti edino le istočasno z b sanjem imedzavezniškn h tlolgov; ^Ttnl; Pa je »II Giornale bivšem-* ^ , 'toliko srečen, da je od J^a ministrskega predsednika Or-b 1 Sicilske vročine hladi hriibih, izvrtal nekoliko ^ W- polowwl<<' mfel'. ki bi si jih Ste J Ka,'m nip^I izmisliti. »Zbornica odlomo svo^e nagnjenje Ml^ t w.’ pa so se ni upala enako ^čtib, i J; 1 1 temu nagnjenju, ker ni V^V10^ *“««>» seboj. Kola-" S 2*®! sooijalistov pomenja, da dTr,avi; veetaW ♦ Posebno ker obrotu&DUA Sestanek v Marijanskih Laznyh. državo težka finančna kriza, iz katere se ne bo izkopala, če se ne zvežete kar najtesneje vprašanji reparacij in med- Praga, 25. avgusta. (Izv.) Ker dneh končana. Ali se bo nova.pogodba zavezniških dolgov. (Glej Sohanzerja! pride češkoslovaški ministrski pred- takoj ratificirala, še ni znano. | Italijani so mojstri v lansiranju vesti, sodnik dr. Beneš šele v soboto v Mari- Praga, 25. avgusta. (Izv.) Ker so!kx se.-li’m koristne, in v pnpravlja-janske La.zne, se pričakuje pogajanja se pogajanja v Marijanskih Laznyh. n-1u Davnega mnenja v svoje državne bržkone šele v nedeljo. Spremljala ga nekoliko zakasnila, se bo vršila kon- J rumene!) izboljšati je vsekakor treba bosta beograjski podanik Kalina in ferenca zunajnjih ministrov v Pragi ^danji državnozborski provincialni legaoijski tajnik Jan Masaryk, sin še le v nedeljo. Jugoslovenski zunanji red’ preurediti volilna okrožja predsednika Masaryka. Pogajanja se minister dr. Ninčid je danes odpotoval j lizati starostno mejo za aosego^ pa- bodo tikala pred vsem sklepanja češ- iz Marijanskih Lazny v Prago. V. nje- " ' ’* !......... kovslovaško-jugoslovenske zvezno po- govem spremstvu je tudi podšef pres-godbe, čije smernice sta določila dr. biroa Duid. Rumunski zunanji mini-Beneš in Pašid že v Beogradu. Podrob- ster Duca pride v soboto zvečer v Pra-nosti pogodbe so povečini že izdelane, go. Poljsko bo zastopal poljski posla-tako da bodo pogajanja v dveh ali treli nilc v Pragi minister Pilz. , sivne volilne pi*avioe (sedaj 30 let), dati pasivno volilno pravico državnim uradnikom, da iz novih volitev, ki sc vsekakor zelo kočljiva stvar, izide ho-mjogenejša zbornica z močno, kompaktno večino, ki poda državi enako moč no, kompaktno vlado. Vsa čast gospodu Orlandu: te misli na koncu meseca avgusta ne bi bile — x—.., . — ------- — _-------------- slabe niti tamle v oktobru ali novem- Beograd se je vrnil minister javnega nju. Tega pa ne more trditi o bolnicah s bru! Sedaj so seveda samo za en dan zdravstva g. Omerovič, ki se jo mudil v Sloveniji, ki so zanemarjene. Oskrba j zamašile prazne stolpce laškega časoma inšpekcijskem potovanju. Ugotovil bolnikov je slaba in tudi knjige niso pisja, ki je že obdelalo vse mogoče. morske kače, a vročino še ni konca. D’Annunzijova bolezen gre h kraju. Minister Omerovič 6 naših bolnicah. Beograd, 25. avgusta. (Izv.) V Slavoniji in Dalmaciji v dobrem sta- je, da se nahajajo bolnice v Hrvatskj, v redu. Sporazum med Anglijo in Francijo v orient- skem vprašanju. Pariz, 24. avgusta. (Izv.) 'Agence sprejela vse angleške predloge in pre-Havas poroča, da je Francija danes pustila angleški vladi, da določi čas. odposlala odgovor na noto angleške kedaj naj se zopet sestane orientska vlade glede orientskega vprašanja. — konferenca. Kraj te nove konference Poročevalec izve, da je pariška vlada je že določen: Benetke. • . .jny.fr J5t CU! :vj V ALZACIJI FRANCOZI POPUŠČAJO Strassburg, 24. avg. (Izv.) Generalni komisarijat objavlja: Geue- v>- NAŠA DRŽAVA IN NEMŠKE REPARACIJE. Beograd, 25. avgusta. (Izv.) »Po litika« objavlja poročilo, ki navaja, da ralni komisar za . Alzacijo in poročal so naše železnice dobile iz Nemčije. 101 ministrskemu predsedniku Poincareju 1~1----------— onA -------------------xf—' o retorzijskih odredbah ter mu sporočil, da se bodo vse sekvestraoije in izgoni ukinili ker je upati, da se bo reparaeijsko vprašanje rešilo mirnim potom. Zadrževanje nemških vlog pri bankah' bo vsled tega prenehalo.^ Natančen rok se bo pravočasno objavil. Dne 12. avgusta napovedani izgoni o-stanejo pravomočni. SOVJETSKA VLADA IN RAZORO-ŽENJE. London, 24. avgusta. (Izv. Reuterjev urad poroča iz Helsingforsa: Sovjetska vlada je poslala po svojem zastopniku finski vladi posebno noto, v kateri jo vabi, naj pošlje svoje odposlance na razorožitveno konferenco, ki to se pravi, da bo pesnik kmalu ozdra> vel. Ali bodo njegovo ljubimko gospa Baracca, ki ga je vrgla z balkona na vrt, da se je tako močno pobil, zaprli ali ne, se ne ve. O vsem dogodku laško časopisje sploh molči. Zato se pa temeljiteje bavi s »škandalom v Beogradu«, kakor nazivlje zadnji neokusni nastop kraljeviča Gjorgja in se seveda na vse kriplje zavzema za Gjorgjeve »pravice«. Je pač stara stvar, da je laški tisk vedno na strani tistega, ki v Jugoslaviji vodo kali, pa naj bi bil tudi tak sovražnik Italije, kakor je kraljevič Gjorgje. Kedar gre za to, da se o Ju-goslovenih in Jugoslaviji je še tembolj bega, tedaj je hipoma vse drugo pozabljeno. . • > *'• ' < . i'./-? čija šo_ posije. Te lokomotive dobivamo na račun reparacij. ZA NAPREDEK NAŠEGA ZDRAVSTVA. Beograd, 25, avgusta. (Izv.) Ministrski 6vet je odobril ministrstvu javnega zdravstva kredit za nakup 75 mikroskopov. Mikroskope bodo uporabljali v bakterijoloških jn epidemičnih postajah. ■ DEMOKRATSKA STRANKA V; JUŽNI SRBIJI. Beograd, 25. avgusta. (Izv.) V Južni Srbiji je demokratska stranica razvila živahno agitacijo. Na agitacijskem ipotovanju se mudita (strankin se bo vršila v Moskvi. V noti nadalje Pr^dsedn.ik Ljuba Davidovi« in finan- izjavlja, da sta. Litavska in Lesska sprejeli to povabilo sovjetske vlade. Tudi Poljska je bila povabljena, toda je predlagala, naj se moskovska konferenca preloži dotlej, ko bo padla o tem vprašanju odločitev Zveze narodov. ITALIJA IN /AVSTRIJSKI PROBLEM. čm minister Kumanudi. V vsakem večjem mestu se vrše konference in shodi. POSLEDICE VISOKE VALUTE NA ČEŠKEM. Praga, 24. avgusta- (Izv.) Kakor poroča »Prager Tagblatt« iz Brna, se je vršila včeraj v Brnu demonstracija politični krogi se z vso resnostjo bavi jo s položajem Avstrije in simpatično pozdravljajo vsako akcijo, ki gre za tem, da odponnore današnjemu obupnemu položaju v Avstriji. Listi neprestano razpravljajo zelo obširno o avstrijskem problemu. i.„, VELIK POŽAR V SOLUNU. Beograd, 25. avgusta.. (Izv.) Dne 20. t. m. ob 11. uri je pogorelo skladij-šče grške kreditne banke v Solunu. Nastal je hud požar, ki pa se ga je posrečilo lokalizirati. Škoda iznaša ' 5 milijonov dinarjev. LETALSKA NESREČA NA MORJU. W a s h’ i n g t o n, 24. a vgusta. (Iz v.) Križarka »Denver« je na odprtem morju rešila posadko nekeoa letala. bo najbrž le postranskega pomena. .V zaključek naj še omenim, da je ' strokovnjaško mnenje dunajskega 'In- ki je odplulo iz Newyorlca v Rio d^ ienirja Fiirsta o poškodovanju km- ,L°Lm'G V15o]oi«kega spomenika, s katerim je neizpodbitno dokazano, da je spomenik na potapljajočemu se letalu. • borza1. ■■ ^r?w Zagreb, 25. avgusta. (Izvirno.) Pred-borza. Pariz 6-75, Švica 16.75, London 3.92, Berlin 0.50, Dunaj 0.10, Praga 3-01, Milan 3.97, dolarji 85.50. CurHi, 25. avgusta. (Izvirno.) Pred poškodovala strela, popolnoma zmešalo laški tisk, tako da se je med vsemi tukajšnjimi listi edini »Picoolo« lotil stvari, toda s tako očividno zadrego, da ni vedel, ne kam ne kako. Seveda malo težko jim je sedaj tistim, ki so zaradi poškodbe tega spomenika kli- BAVARSKA IN ZAŠČITA DRŽAVE. ______ ________ __________________ Monakovo, 24. avgusta. (Izv.) borza. Pariz 40.30, Zagreb 1.45, London, Cali ogenj in žveplo na naše slovensko Odredba, ki jo je izdala bavarska vla- 33-46, Berlin 0.26, Praga 18-25, Italija j podkmsko prebivalstvo, mu požigali da ob priliki uzakonjenja zakona o 23.00, dolarji 52414. Dunaj 0.0055 dol domove in ga z bombami in samokresi zaščiti republike, je z današnjim dnem 0.0075. Budimpešta 0,28, Varšava O.Q6/-:. J v temni viharni noči podili v gozdove, lifriiTijAnfo ' Sofija 3,—^ i>otem pa ga prisilili, grozeč z najhuj- Sčra« V 'EailffOrfSTJ.-tovguata 13Z2 l~"1—SrriiVi^irum^.i. - ■ in . i-ii i' ~ iJL~‘' ri uveljavlja svoje pravice na ruski &m, da je popravilo spomenik' in priredilo ono pok orli veno slavnost, malo težko jim je sedaj, ko se je izkazalo, Ha je bilo vse laž, kar so pisali o nas, jn da je bilo vse, kar se je storilo proti nam, najtrše nasilstvo, še tem prše, ker nihče, niti oblasti same, ni dal ugotoviti po strokovnjakih, kako je nastala poškodba, spomenika. Krivda so jo kra.tkoma.lo vrgla na nas, ne da bi se bilo tudi le poizkusilo dokazati to krivdo. Ali nikar ne mislite, da jih je sedaj sram. Kaj še! Saj jo vendar dejal »Piccolo«, da smo mi, da je naše ljudstvo samo krivo, da je padla krivda nanj, ker je bilo takoj pripravljeno popraviti škodo. Seveda! Ni vrag, če ti zažigajo streho nad teboj in ti groze z gorjačami, samokresi in bombami, ti pa golorok in kup otrok okoli tebe v komaj zopet nekoliko pozidanem domu, ki ti ga jo vojna razsula do tal, da so boš uklonil sili! Namesto da bi jih bilo sram, so prišli le še z novo nesramnostjo. Takšni so pač! i Skrb za obmejoo šolstvo. Razmere na naši severni meji niso zdrave. Nerodni stražniki ob naši meji zanemarjajo svojo službo in puščajo potovati obmejno prebivalstvo križem črez mejo. Tako je nemškim agitatorjem pot odprta, da nemoteno hujskajo naše ljudstvo, ki itak ni bilo v celoti narodno zavedno. Klerikalci in socija-listi storijo tudi svoje, da vzbhjajo mržnjo do države, kar ima za posledico, da se ne more razviti čut za narodno im državno skupnost med obmejnim ljudstvom. V tem oziru delajo Nemci drugače. Četudi nimajo med svojim prebivalstvom narodno dvomljivih oseb, posvečajo vendar vso pazijo svoji meji. Naeijonalni društvi fiudmark in Schulverein sta podvojili svojo skrb za te kraje in podpirata gmotno zlasti obmejno šolstvo. Med larodom nabrana bogata sredstva pošiljajo na mejo, skrbijo za šolske knjižnice, šolske knjige in druge potrebščine, za Sol ar sk e kuhinjo in obleko- — Pri vladi so dosegli, da pošilja v te Jeraje najboljše učiteljstvo, ki ga petem ti društvi gmotno podpirata. V tako urejenih razmerah so ti učitelji vyor narodnih delavcev v šoli in izven nje. V njih ima država najboljšo in najzanesljivejšo oporo, ako brezvestni hujskači obstoječe razmero izrabljajo protd avtoriteti ali celo obstoju države. Tako jo v Avstriji. Kako pa je pri nas? Naša šolska druži m sv. Cirila in Metoda ni imela od začetka vojne dalje toliko sredstev, da bi z njimi podpiryla našo severno mejo. Jugoslovanska Matica tudi nima oči obrnjenih na našo severno mejo. Zato nam no preostaja nič drugega, kakor da skrbimo za svojo ožjo domovino in njene meje sami. V tem oziru so storile mariborske podružnice CMD odločen korak. Obrnile so se na- Prof. S. Reich: Vtis! iz Izleta slovenskih abiturijerstov v Srbijo. (Konec.) Konec celemu našemu potovanju le bil nam v čast prirejen banket, ki eo mu prisostvovali najvišji predstavniki civilnih in vojaških oblasti in odlično meščanstvo. I gostitelji i mi smo dali še zadnjič duška prekipevajoči notranjosti, oni vzradoščeni, da smo prišli, mi pa vzhičeni radikrasnega, dobrosrčnega sprejema.. Med banketom nam jo priredila vojaška godba koncert z izbranim programom, po banket« se je pa staro in mlado še zadnjič skupno z nami zavrtelo v veselem kolu, dokler nismo — eni prej, drugi poznej — omagali ter poiskali okrepčila v — postelji. Se enkrat, ne zamerite, dragi Nišli-/e, ako vas je ta ali oni naš mladenič malko razočaral. Pripišite to deloma nervozi vsled utrujenosti in vročino, doloma — neuglajenosti, no pripisujte pa tega zli nameri, ali celo mogoče na račun nepazljivosti nas profesorjev, ki smo so udeležili izleta. Morate namreč vedeti, da nismo bili mi vodjo izleta, kakor ste vi mislili, atrmnk le gostjo teh mladih ljudi, ki s» kot abituri-. ravnost na šolsko oblast z zahtevo, 3a zasedo izpraznjena mesta ob meji, za katera nikdo ni hotel prositi, nemudoma z najboljšimi močmi in jim zasi-gura po 5—G letnem službovanju ob meji v zaledju dobra mesta. Ciril-Metodov a družba pa mora to učiteljstvo gmotno dobro podpreti in se tudi sicer za obmejno šolstvo brigati. Da se v to idealno svrho naberejo potrebna sredstva, priredijo mariborske podružnice CMD letos v jeseni dve prireditvi: 17. sept. veliko veselico in 15. okt. vinsko trgatev v Narodnem domu. Naj so naše občinstvo v zaledju zaveda, da mora tudi slovenski človek svojo šolsko družbo podpirati, ker podpira s tem narodno zavednost ob naši meji. Politične vesti. * Razprava o konstituiranju mariborske oblasti, ki se je vršila včeraj zvečer v Narodnem domu. je pokazala, da vlada za to velevažno vprašanje veliko zanimanje. Zbralo se jo nepričakovano mnogo občinstva, tako, da se jo moralo zborovanje, ki se jo imelo prvotno vršiti v mali dvorani, vršiti v veliki dvorani. Zborovanja so je udeležilo krog 500 oseb, pristaši vseh strank. Zborovanje je otvoril dr. Li-pold, nakar je povzel besedo nar. poslanec dr. Kukovec, ki jo v nad enournem govoru obrazložil potrebo konstituiranja mariborske oblasti, njeno notranjo ureditev in financiranje, predvsem pa je povdarjal potrebo skupnega dela vseh strank, nekako formiranje stranke dela, koja naj položi temelje bodoči oblasti, ki naj bo v blagor narodu in državi. (Glej članek: »Beseda o konstituiranju mariborske oblasti« v naši včerajšnji številki.) Izrazil je željo, da bi vse stranke in vse gospodarske organizacijo temu predmetu posvetile vso pažnjo in ga vsestransko pretresale z ono resnostjo, s kalcoršno se ga jo lotil on in nato izrazile svoje mnenje. K besedi se jo oglasil dr. Pipuš, ki je izjavil, da so popolnoma strinja z izvajanjem poslanca dr. Kukovca ter želi, da bi se ono zagrizeno strankarsko življenio vsaj toliko poleglo, cla bi se vse strani?! v delu zedinilo in posvetile popolnoma konstituiranju mariborsko oblasti, da ji postavijo trden in siguren temelj. Če tudi so politični nazori različni, je združitev na gospodarskem programu mogoča. Apeliral je n» nar. poslanca dr. Kukovca, naj napravi on prvi korak in stopi v stik z voditelji drugih strank, da izve njih mnenje. Ker se nikdo ni več oglasil k besedi, je dr. Lipold ob 20. uri zaključil zborovanje, želeč, da bi so v časopisju razvila o tem. predmetu čim širša in vsestranska debata. * Kongres ruskih monarhistov. Kakor poroča »Excihange Telegraf«, se vrši koncem avgusta v Wicsbadenu kongres ruskih monarhistov. Vršilo so bo posvetovanje o proklamaciji, ki jo je izdal ruski veliki knez Ciril, in v kate- jentje že izven območja našega »gospodarstva«. Velika večina, moram pohvalno priznati, je priznavala vkljub temu še našo avtoriteto, nekaj jih je pa vendar bilo .jakiff, la »o vkljub temu, da imajo ▼ Sepu, dokazali, da niso — zreli. krivi mi, ako se je izlet vršil pod takimi pogoji, svetujemo pa merodajnemu mestu nujno, da ga v interesu sicer eminentno veliko važnosti no dovoli nikdar več pod takšnimi pogoji. Tudi niso velike počitnice pravi čas za to, je prevelika vročina, ki zmanjša utise in ovira ogledovanje. Mnogo koristnejšo bi bilo izrabiti velikonočno počitnice ter jim dodati eventuelno en dan ali dva. Tako delajo, kakor som slišal, v Srbiji. Celotno vodstvo pa mora biti poverjeno brezpoogjno ex offo profesorjem, ne pa, kakor je bilo tokrat, da so abiiurijentje dobili podporo pokr. uprave pod pogojem, če gredo tudi profesorji —na svoj račun. Drugi dan zgodaj smo pohiteli na niši«) postajo, da se peljemo nazaj v svojo ožjo domovino. V naglici sem kupil za na pot še kilogram »kaj si j« za 3 Din., da vsaj malo izrabim to nizko ceno. Sploh 6em opazil v Srbiji, da je draginja prooej manjša kakor pri nas. Pri vsaki stvari, za katero sem se informiral, so ceno tam nižje, ponekod celo PA’0.cej nižje. Celo ,v. Boogradu ii-. prestol, p * Evakuacija Sibirije po japonskih četah. Poveljnik japonskih čet v Sibiriji je izjavil, da se bo pričela evakuacija dne 26. t. m. Vse zasedeno ozemlje se razdeli v štiri pase, tako da bo izpraznitev končana do konca septembra. Dnevna kronika. ■— Simfonični koncert s plesom v Rogaški Slatini. Dne 23. t. m. ob pol 9. uri zvečer se vrši v Rogaški Slatini v veliki zdraviliški dvorani simfonični koncert s plesom v korist »Otroško bolnice kraljice Marije« v Mariboru. Opozarjamo naše cenjeno občinstvo na to prireditev ter prosimo da jo po možnosti podpre — Gostilničarji se opozarjajo, da _se jih uvrsti v »Vodnik po planinskih krajih« samo takrat, ako so inserenti. ali vsaj odjemalci Planinskega koledarja. Dragi, planinstvu nenaklonjeni gostilničarji se kratkomalo izpuste, kar jim bo več škodovalo, kakor pa ako si kupijo koledar za leto 1922. za borili 21 kron, ki se ga dobi še pri založništvu v Mariboru, Krekova ulica št. 5. — Značilnost. Sarajevski »Jugosla-venski list« poroča: Izvemo, da so neki trgovci iz Dalmacije sklenili nakup večje partije ameriške moke, ki je v Trstu. Ta moka bo te dni vkrcana in prepeljana v Sarajevo in v južne kraje Bosne in bo za 3 K cenejša nego J maksimalne cene na našem trgu. Ako se vzame v ozir ameriška valuta, prevoz preko Oceana, izkrcanje in vkrcanja v Trstu, Bos. Brodu in v Sarajevu, potem so nerazumljive cene, ki jih v času žetve drže špekulanti v naši kraljevini in izzivajo s tem krizo- — Častitljiva starost Čitalnice. — Dno 28. in 29. avg. bodo v Jrigu slavili 80-letnico srbske Čitalnice, ki jo je leta 1842. osnoval arliiniandrit Krstič. — Prvi mednarodni kongres fil&te-' listov se vrši od 1. do 5. sept. v Pragi, povodom praškega velesejma. V zvezi s kongresom je otvoritev borzo za pisemsko znamke. —'Trhovno s&diŠče za zaščito nemške repnMike. Iz Berlina poročajo. Državno ministrstvo je na podlagi zakona z dne 21. junija t. 1. predvideno vrhovno sodišče za zaščito republiko ustanovilo ter so bo dne 1. sept. otvo-rilo hi fK^elo poslovati. — Bol.iSevfL* ropot zapirajo inteligenco. Londonski »Times« poroča iz Ilige, da jo bilo v Moskvi, Petrogradu in v ostali Rusiji aretirano veliko število ruske inteligence- — Sovjeti se puntajo. Glasom poročila »Matina« iz Rigo so sovjeti v Odesi proklamirali neodvisnost mesta. — Mednarodni Invalidski kongres. Iz Beograda poročajo: Šesti mednarodni invalidski kongres sc bo vršil izmenično v Ljubljani, Zagrebu in Beo- viila niso nič dražja, pač pa stanovanja neprimerno. Železnice funkcijonirajo v Srbiji že v najlepšem redu, zamude povzročajo tu in tam lo še mostovi. Mnogo je stalo truda in denarja, da so so železnice popravile, kajti sovražnik jo na urniku razstrelil tir, da ni ostalo skoraj nič celega. Dograjeni niso še vsi mostovi. Groza te obhaja tu pa tam, ko gledaš iz okna v globoko reko pod teboj, a vlak drči po — lesenem mostu. Zraven delajo sicer novega, železnega; tu je že dograjen do polovico, tam docela, zopet drugod je že pripravljen, da se po-pelje na kolesju s pomočjo škripcev na svoje novo mesto in nadomesti leseni most. To seveda povzroči zamudo, vlak mora čakati, da se delo dovrši. In tako smo tudi mi prišli v Beograd s ‘triurno zamudo, vlak za Zagreb nam jo že odkuril. Mrak je; kam naj so obrne tolika množica v takem času! V velikih skrbeh smo. kako bo z našim spanjem. Kratko telefoniranje sem in tje in naša dična spremljevalca nam zopot preskrbita prenočišča v Vojaški akademiji. Naš rojak, poruenik Janc, — hvala mu —• nas jo z velikim trudom spravil zopet pod streho, če ravno jo imel polne roke dela. ker je baš takrat gradu. Ministrstvo bo zastopal selcretai ministrstva za zunanjo zadeve Vesni«. -— Rektorat ženevskega vseučilišč? je odločil, da revni dijaki iz naše kraljevine, ki bi posečali omenjeno vss-učilišče, lahko plačujejo vso pristojbine za kolegnino, seminarje, laboratorije, itd., s kurzom dinar al pari švic. franku (1 dinar jo 1 švic. frank), to pa samo oni dijaki, ki bi imeli v to svrho priporočilo katerega našega vseulišča ali druge visoke šole, da so po študij" skih uspehih in po gmotnem položaju vredni takega popusta. — Zavod za proučevanje malarijo se jo ustanovil v Trogiru v Dalmaciji. Ravnateljem zavoda jo imenovan dr< SaraTČič, ki jo dve leti proučeval ma-larijo na tropičnem institutu v Hamburgu. Zavod, ki jo najmodernejša opremljen, je začel te dni poslovati-Drugi zavod za. malarijo se gradi ^ Skopi ju. -- Proti zlorabi oblasti. Notranji minister jo izdal odlok, v katerem se najstrožjo zabranjuje vsem državni® organom uporabljanje telesnih kazni. Vsi, ki bi so pregrešili zoper ta odMc> bodo predani sodišču v najstrožje kaa' novanje. — Gozdne požare v Maeetloniji J0 izdaten dež, ki je padal v teh krajih zadnje dni. vendarle pogasil. V okolici Novega Pazar-ja, Berano in Niksica pa se gozdni požari kljub vsem aaPi£ rom še vedno širijo. Na mnogih kraPjj je vsaka akcija nemogoča. Škoda J* ogromna. — Zračna pošta v Bedarij?- gorska vlada je naročila v Nen®61:' več acroplanov, urejenih za poštna m potniški promet- Ti aenoplani bodo ® pravi j ali. zračno pošto v Bolgariji, bo pričela poslovati že koncem leta. — Nova egiptovska zastava. ® Sjj mostaJuostjo si jo pridobil Egips* t« pravico do lastne zastave. Kakor V ^ ročajo angleški listi, lx> egiptovska stava zelene barve, v gornjem ,-l,j kotu pa bo polmesec s tremi k0'1 zvezdami. — Kaznovani radi štrajka. »Tribuna« objavlja sklepe discip’jai _ nega sveta glede kazni za zadnjo generalne stavke. 147 v čarjev je odpuščenih, 476 uradnl!\, trajno in 55 začasno suspendiraj1 ^ Pri pošti bo 82 uradnikom in 751U . službencem plača za eden do odtegneira, 110 uradnikom in 900 službencem za 6—9 mesecev °.iV možnost napredovanja. List trdi, d® vlada discipJinirancem zasigurala kaznovanje. — Jezikovne skušnje in drnži®^ življenje. Pod tem naslovom novosadski »Deutsche« Volksblatt«. sc jo od nekega notarja na Slov«6* zahtevalo polaganje izpita držav11 " jezika, ker se mu je na govoru lo, da v svoji družini ne govori s ko ter pravi na koncu: »Hoher g ni miner!« Mi bi gospodom »Volksblatta« samo povedali, d9^^ težko nalogo, ni ga skoro dneva izletnikov, ki jih treba sprejein spravljati pod streho in gostiti-^ In tako nas jo Beograd zoipet s® zadolžil. Bilo mi jo v veliko zadoše_® ko sem slišal, vrnivši se domov, lepo jo naša Slovenija sprejela 151 ^ gostila vojno siroto iz Srbije. ^ sabno šo, da je tudi moja liif* svojih skromnih močeh temu priP° . ' gl a. Iluda jo bila. dolga vožnja c]° ,.g(j posebno za one, ki smo so peljali P . Celju. V Zagrebu nismo imeli ^ morali smo prenočiti — po veliki sti — na trdih kilopeh; kje. ne .^'dopovedati, (La ne naredim sitnosti ^ ličniku, ki je bil milostljiv. Brez j*> ^ ■lasti bi bili olusojeni na — park. c se nam je sprva sploh svetovalo Hvala Vam, bratje Srbi, gostoljubnost, največja hvala Pa t.p lašicam«, ki so z našim izletom | vzelo na sebe ogromno delo, og* stroške ter so znadno si nalogo J • ^ lo kar najtlepŠe. Mi smo se, drag;- 't,r jo, mnogo pri Vas naučili; pohiti' di Vi, k nam, tudi mi Vas bomo 1lO|)Ol5t0 jih to očeh pogostili, sigurno jju pa tudi Vi pri nas česa nan<‘-1 svidenje! —P— pričakoval 100 poljskih profesorjev. Sfitoli im* Be.ofir.twl tozadevno siiliw* MariBor, S0.~avgTi8ta f92S, •& .Um4il * 1BO Bi Stran 3 Slovaki tega nedvomno naučili samo od — Nemcev. Tako so jo n. pr. godilo tudi mestnim uslužbencem v Mariboru. Gor jo^ onemu, ki bi si bil drznil v svoji družini doma govorita v drugem Deziku kakor v blaženi in vsemogočni nemščini. Danes pod barbarskimi Slovenci seveda sedi na magistratu mnogo uradnikov, ki no znajo niti v uradu besedico slovensko! Prekmurje. Velika zasluga, Dr. Kukovca za Prekmurske delavce. V Prekmurju jo Približno 20.000 delavcev, ki so zapo-s oni kot poljedelci na raznih grofov-«lub veleposestvih. Ti delavci .o dobivali poleg običajne plače, tudi šo ne-^a.) zita.^ Zal pa, da so morali od tega •jata plačevati sltoro vsi tudi carino, i. O’ , KO_ Mi reveži na istem, kakor i ga kupili. Svoječasno so se obrnili a posredovanje na narodnega po-, ;lI’Ca ')r- Kukovca, naj jim izposlu- > , cla se bo na to žito odpravila carina (lanes smo res v prijetnem položaja Poročati, da je ministrstvo pristalo na Odpravo carine na to žito. Konji so se splašil?. Abraham Josip, iffovee z jajci in perutnino v Šalavcih, se jo te dni peljal po kupčiji. Šel jo od •■tsi do.vasi in povpraševal za blagom. > ^ucjigomili pa so so mu naenkrat . a n©kem ovinku splašili konji in pri m je padel, Abraham raz voza tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. Nesreče pri delu. Knaflič Ivan, apec v Ivanjšovcih pri Ljutomeru, Je nosil na rami drva. Vsled naprevid-: e stopnje pa jc tako nesrečno nadel, ua si je zlomil levo roko. — Novak van, delavec v opekami Vogler v ^uconcih, so je pri kopanju ilovice sekal z . motiko na boso levo nogo, oral so je podali v bolnico. Ljudska knjižnica Narodni dom, L n&dstr. posluje ob nedeljah od V210.—V211. ure in ob četrtkih od V210.—V220. ure Mladinski oddelek ob sobotah od 18. do 19. ure. mmm Mariborske vesti. Maribor 25. avgusta 1922. w m Zaročil se je g. Joško Petan, ban-,1 uradnik z gdč. Slavko Mr mol ju, cerko veleposestnika v Selu na Vinskem. Čestitamo! ju- K olepšavan.iu naše,0 ,ia’ ^o- eo vsa olepša. Pokra- ta,' razstava je tu. Pričakuje so tudi Rrvj,80 vipnjih obiskovalcev. Kakšno ? ° Mariborčanih bodo odnesli sc-3. ko bodo videli, da so jo v Maribo-fto' -i . biseru Južno Štajerske, grlo-,in„olepŠanjft mesta, tako ž>ns ri ?’ za. oiopšanje jo še , rf(*b«o. kakor no n. pr. zasteni-"i ufl- 055 naslova, morajo zginiti. Slcrai2—11^ starodavni grad bi bil Cas’ ^ 60 oloi>Sa tudi na zunaj mierno svoji sloveči kleti. *ftrhTnR>0k!am?5“iis1<:f! postopanje. Opo-'11' ki eo potrebna za rekla- )io imin°iposto?an:ie "lor1° vpisa v volil Policijski komisarijat j^psfeovem trgu št, 1. pritličje, na ata 3 rp, 3 i.f bV- Prniicje, vrat: a potrdila so kolkovino prosta. m Odbor pri Narcdn? banki Kraljevine Srbov, Hrvatov jn Slovencev za promet z devizami in valutami. Sl. trgosko društvo v Mariboru nam poroča: Ker je bila prošnja s strani mariborskih trgovskih krogov za osnovanje takega odbora od ministrstva financ ponovno odklonjena, se je obrnilo Slov. trgovsko društvo naravnost na ministra dr. Žerjava in dr. Kukovca s prošnjo, da bi se zavzela za to, da se ta za Maribor prepotrebni odbor vendar osnujo. Na našo prošnjo smo prejeli od ministra dr. Žerjava obvestilo, da se naši želji ustreže ter da jo na intervencijo gori imenovanih finančni minister dovolil ustanovitev tega odbora v Mariboru, s čimer jo ustreženo željam vseh mariborskih trgovcev. m Usmiljenim srcem! Vojni invalid, katerega je vojna popolnoma uničila, prosi usmiljena srca za podporo. Žena ura je med vojno umrla in zapustila peJ nepreskrbljenih otrok. Da preživi sebe in otroke, jo razpečal že skoraj vse premičnine, sedaj pa ga je vrli vsega zla še doletela bolezen, tako, da se z družino vred nahaja v največji bedi. Podpora nujna! Darove sprejema naše uredništvo. Imena darovalcev bomo objavili! m Požar. Danes dopoldne krog 9. ure ja nastal .pri Kirnbauerju na Zrkovski cesti v Pobrežju požar, ki je upepelil vso gospodarsko poslopje. V stelnjaku je bil kup oblanc, ki so na desedaj še nepojasnjen način- začele goreti. Ogenj se je bliskovito razširil na vso poslopje, v katerem so bili spravljeni vsi poljski pridelki in krma. Posrečilo se je rešiti le živino, dočim je vse drugo do tal pogorelo. Skoda, ki je bila le deloma krita z zavarovalnino, je za posestnika zelo občutna. Na pomoč je prihitela razen pobrežke požarne hrambe tudi mariborska. Skupnemu naporu se je posrečilo ogonj lokalizirati in pogasiti. Sumi se, da so ogenj zanetili otroci, ali pa zločinska roka. m Več previdnosti! Včeraj krog 19. ure zvečer je naznanil čuvaj na zvoniku požar v sredini mesta. Is neke hiše na Tattenbachovi ulici so je dvigal dim. Gasilno društvo, ki je nemudoma odhitelo na lice mesta, je ugotovilo, da so je v nekem stanovanj® prevrnila petrolejka, vsled česar je nastal v sebi ogenj, ki pa so ga stanovalci in dospeli ognjegasci takoj pogasili. Vsled neprevidnega ravnanja s petrolejko l>i bil lahko nastal usodepoln požar. Zato več previdnosti! m Nočne razgrajače so drakonične kazni, posebno pa hotel »Graf« tako o-plašili, da si nocoj niso upali na svet- lo. Vso noč jo bilo mirno. Želimo le, da bi tako tudi ostalo. Vendar pa ni. dosti upanja, ker je ta mir !e posledica — praznih žepov. — Krog 1. in sobote bo pa že zopet bolj »živo«! m Poljska tatvina. Policija nam sporoča, da jo 141etna Alrna 33., ki jo bila osumljena, da jo bila soudeležena pri tatvini kroihpirja na Copettijevj njivi, nedolžna tor jo ne zadene nobena krivda, m Kavarna v mestnem, parka. Pri lepem vremenu dnevno koncert od 17. do 19. in od 21. do 23. uro. Salonski orkester. m Naznanjam cen j. občinstvu, da igra salonski orkester iz kavarne v mestnem parku pri slabem vremenu v kavarni »Beograd«. m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. —-Dnevno koncerti. x III. umetniška razstava kluba »Grohar« v Maribor«. Mladi im agilni slovenski umetniški klub »Grohar« v Mariboru priredi o priliki Pokrajinske obrtne razstave in v zvezi ž njo v telovadnici dekliške ljudsko in meščansko šolo v Cankarjevi ulici v Mariboru svojo III. umetniško razstavo. Razstave sc udeleži krog 15 umetnikov iz Maribora in mariborske oblasti, tako da bo nudila v vsakem oziru popoln vpogled v stanje vpcdabljajoče umetnosti v našem severnem ozemlju. Priporočati bi bilo, da bi so za to važno kulturno prireditev zanimala tudi širša jugoslovanska javnost (ter jo poselila v čim številu. o Odbor sokolskega društva v Mariboru naznanja, da se v nedeljo dne 27. t. m, vračajo češkoslovaški Sokoli in Sokolice preko Maribora v svojo domovino. Posebni vlak. ki je zadnji zletni transport, prispe na tukajšnji glavni kolodvor okrog 13. uro in odhaja proti severu ob 20. uri 10 min. Prosimo vso zavedne in narodno čutečo mariborsko občinstvo, da se v čim-vočjem številu udeleži poslovitve od dragih nam čeških bratov. Za člane in članice mariborskega sokolskega društva udeležba obvezna v civilni obleki z znakom. Zlasti se obračamo do vseh pevcev z rodoljubno prošnjo, da pridejo na kolodvor in z lepo našo pesmijo povečajo prijetne utise, ki so si jih pridobili Čehi v Jugoslaviji. Prosimo nadalje naše sestre in vse drugo slovansko čuteče ženstvo, da po možnosti preskrbe cvetja in ga prineso na kolodvor. Upamo, da naša prošnja ne bo brez odziva in bo poslovitev od bratov Čehov dostojna za naš Maribor. — Zdravo! Odbor M. S. Ne pozabite naročnine! Objave. § Velika športna veselica na prost-»in Inž. podof. školc. Ob priliki svojega 25 letnega obstanka proslavlja delavsko kolesarsko društvo v Mariboru veliko kolesarsko športno veselico na veseličnem prostoru prejšnje vojaške realke. Spored veselice bo prav begat na raznovrstnih točkah, kar bode vsakega obiskovalca presenetilo. — Veselični odbor, § Mestni kino. »Samo obični sluga« veseloigra v 3 činih z Brunon Kaster-jpm v glavni vlogi poleg 2-dejanske veseloigre se predvaja v petek, soboto, nedeljo in pondeljek. § Slovensko društvo »Napoleon« v Celju jo v nedeljo dne 20. t. m. v gostilni pri »Istrjjancu« v Celju priredilo svojo prvo prireditev. Začetek ob 4. uri pop. pri velikem številu obiskovalcev. Spored se je popolnoma izčrpal, šaljiva pešta, amerikauska ženitev, šotori, večer krasno iluminiran prostor in spuščanje raket, vse jo bilo pod dobrim aranžmajem. Sodeloval jc tamburaški zbor »Bratstva« iz Celja, Z jutranjim vlakom jo dospelo deset gostov pred kratkim ustanovljene mariborske podružnice, katere so prisrčno sprejeli. — Čestitamo k prireditvi celjsko mladine. Gospodarstvo. g Hmelfarjem! Ker so se minula leta vršile pri hmeljarskih kupčijah mar-■iikstere nepriiike, katere so povzročile prepir in tožbe, opozarja Hmeljnrsko diuStvo vse hmeljarje na skrajno poštenost pri prodaji hmelja: ne mešajte no-ve$a hmelja s starim, ne suhega in pol suhega z vlažnim in mokrim hmeljem, ne mešajte predmeta hmelja s peskom, zemljo ali čim drugim; uzorci naj bodo pravični, ne laskavi in izbrani; ne prelomite dane besede, izvršite vse, kar ste obljubili itd. Nasprotno na zahtevajte (udi vi od kupca, da je skrajno pošten in pravičen (kulaoten), da izpolni dano obljubo in se strogo drži — najboljše pismene kupčijske pogodbe; posebno je treba določiti čas basanja, tehtanja in plačevcnja hmelja. Prodajajte hmelj torej ie zanesljivim in poštenim, vam znanim ljudem; »ko v;:m je kupec tuj, tirjojte od njega Jzkaznico", kstera vam pove, kdo je kupec in za koga kupuje; tujim ljudem bodite nezaupni in ne prodajajte jim hmelja, ako se ne morejo legitimirati. Toliko vsem hmeljarjem v upoštevanje povodom zaietka nove hmeljske sezije — Hmeljarsko društvo za Slaven. g Pozor, čebelarji! Izkaznice za obiskovalce razstave ob južni železnici so so razposlale. Državna železnica, pa dtftične prošnje še ni rešila. Vsekakor pa pričakujemo ugodne rešitve in bomo skrbeli, da jih priglašenci prejmejo pravočasno. Izkaznico veljajo samo za vozno olajšavo, ne pa kot vstopnice na razstavo. Vstopnice se bodo dobilo pri blagajni. Vstop h kongresu je vsakomur prost. Delegati podružnic dobo izkaznica za polovično vožnjo pri svojih podružnicah, pooblastilu nai iun izstavijo podružnico. Rok za prijave za razstavo je sicer potekel. Kljub temu pa lahko še vsakdo razstavi bre.4 prijave. Vsi predmeti naj bodo najka sneje do 1. septembra v Ljubljani (glej okrožnico). Vsem podružnicam smo razposlali plakate za razstavo. — Prosimo, da se takoj kolkovani s kolkom po 5 para nabijejo. Dne S. sept bo na razstavišču semenj za med ii vosek. Čebelarji, ki imajo med na ploda j naj prinesejo vzorce. Interesente, ki žele kupiti med in vosek, vabimo, da se v velikem številu tega semnja udeleže. g Za naša samsko in rudarsko industrijo. V Sarajevu se namesti cen' trajna rudarska direkcija za celo državo. Istotam so ustanovi tudi rudarska akademija. V Drvaru v Bosni sp osnuje šumarska strokovna šola. g Plačevan je taks za vozila. Kakor pojasnjuje generalna direkcija posredi nib poreza z razpisom z dne 3. avgusta 1922. št. 18172, ee plačuje letna taksa za fijakersko vozove in avtomobile ne glede na to, ali so uporabljajo ali ne, ako so le v porabnem stanju. Vsi lastniki takih vozil, ki zanje radi neup» rabe še niso plačali letne takse, jo mo* rajo v iaogib kazni plačati najkasneje tekom 14 dni po dnevu, ko izide zadevni razglas delegacije pod št. B 11 928-J' iz leta 1922. v Uradnem listu. g Izvoz vina in uvoz p?va jz Češko« slovaške. Ministrski odbor, ki izdeluje načrt za konvencijo, ki se bo sklenila med našo državo in Češkoslovaško,bo svoje delo v kratkem dokončal. Konvencija predvideva izvoz našega vina v češkoslovaško in uvoz češkega piva letno krog 100.000 hi. Ker smatrajo naši pivarnarji, da bo ta konvencije škodovala razvoju naše domače industrijo piva, nameravajo sklicati sestanek pivamarjev iz cele držajve, na katerem se bodo posvetovali o proti, ukrepih proti tej konvenciji. g Ukinjenje uvozne carine na žito- Z odlokom ministrskega sveta z dne 18. t. m. je ukinjena uvozni a. carina za' vse vrste pšenice, rži, ječmena, ovsa in koruze. , ( g Kriza naše produkcije tobaka. Žetev tobaka leta 1921. je zaostala da-leč za, pričakovanjem. Radi tega je bi* la monopolna uprava prisiljena, nabaviti zlasti cenejše vrste tobaka v Bolgariji in Grčiji. Na Grškem se je nabavilo krog 80.000 kg in .sicer 60.000 kg cenejšega in 20.000 kg finejšega tobaka. Na Bolgarskem se jo nabavilo lani! krog pol milijona kg. Letos bo tudi na Bolgarskem slaba žetev, dočim so rezerve večinoma že razprodane. Uprava monopolov je nameravala kupiti večjo množino tobaka v Alžiru, toda tam je vso zasegla francoska uprava. Padi tega nam preostane samo Holandska, kjer ga bo krog 3 milijone kg. Vsled va.luta.nnih razmer bo ta tobak zelo drag in se ne bo prodajal čist, ternvoč pomešan z našim. Skoraj povsod vlada pomanjkanje tobaka in naravno je, da bodo cene zopet poskočile. m mmmm Zahtedajfe d tssaki gosi tim „Wtshorf. a Gbrtrilikfi vestnik. IZ KOVINARSKE ZADRUGE. ' \ Izredni? cbčui >:her kovinarske zadruge v Maribora. Dno 27. t. m. ob 9. uri dopoldan se vrši v dvorani hotela »Stara pivama« v Jurčičevi ulici izredni občni zbor s sledečim dnevnimi rodom: 1. Razširjenje delokroga kovinarsko zadrugo v Maribora na vcs» mariborski politični okraj. 2. Izčlanje« nje kovinarskih obrtnikov iz kolektivnih zadrug na Teznu, v Slovenski Bistrici, Sv. Lenartu v Slov. gor. in Sv, Lovrencu na Pohorju ter včlanjeuje v kovinarsko zadrugo v Mariboru. 3. Določitev učne dobo za vajence. 4, Slučajnost L Za sklepčnost glede točk 1. in 2. jo potrebna navzočnost najmanj polovice vseh kovinarjev mariborskega političnega okraja. Sklepa se z absolutno večino glasov. Sklepanje o točkah 3. in 4. je določeno v, Js 1& za(ka,mLh nrav/«1 Stran 1 *T & ts O z« i Vajeniški in pomočniški izpiti PtMUnijlr jianrfldRlf hFP/frČHPffa fplpfflllfl {telefonija. Američan mu je pripovedo-j lioče slišati kako odlično recitacij Kovinarski zadrugi v Mariboru. — V j ^ ’ J j val med drugim: Prislonim si telefonski sprejemalni^a- tretjem četrtletju sa je podvrglo va-Jj Nek humorist pripoveduje o »ro-j V Ameriki uporabljajo zasebniki j parat k postelji, poslušam umetni jemiškim, odnosno pomočniškim izpi-1 doljubu z dežele«, ki je zalotil svojega : čez poldrag milijon sprejemalni-h ' Ipsilona iz daljavo — 1000 kilometrov tom 26 vajencev^in sicer 14 ključaTni- \ mestnega znanca v razgovoru na tele-j brezžičnih aparatov. Lahko trdimo, da in na to lepo mirno zaspim. Amen-carskih, 2 kovaška, 2 elektromehani- j fonu. Grenke solze so mu nemara za-' ima vsaka dobro situirana rodbina , kanci upajo, da bo sedanji neminn* ška, 2 urarska. 2 kotlarska, dva kie-. lile oči, ko je videl, kakšna nesreča je radiotelefonski aparat. Za uporabo ne neugodno vrveči dobi sledila patriar- parska, 1 mehaniški ter 1 iz stroke jz- ‘ zadela njegovega znanca. Bil je obr-; plačaš nič. Treba je le obrniti nekako delovanja godbenih instrumentov. —| njen proti zidu, kjer je visela nekaka: zapono in v tem hipu si spojen zclek-Sedemnajst vajencev je položilo obe- ■; čudna škatlja in se kregal ž njo. Po. trienimi valovi. Cena aparata je nem pomočniški izpit. Ti so bili pro- njegovem mnenju se mn je zmešala; skromna; za 20 dolarjev dobiš prvovr-glašeni za pomočnike. Najboljši red je ’ pamet, zakaj razumen človek se ne bo! stni aparat. Potrebne so le navadne halna doba domačih siest, rodbinskega »tihožitja«. Vse pa s pomočjo čudovito radiotelefonije. V zadnjih 6 mesecih je radioteiefo' i nija v Ameriki postala neizofJiosj1 dobil Ervin Ateler, urarski učenec pri j prepiral z nemarni, stenami. j žice k električnim žarnicam in evari- družabni pripomoček. Osnovali so cIo - g. Srečku Knezerju v Slovenski ulici, j Toda kaj je ta preklicani telefon v tuelno k zvoncem- Edina težava je pač j go vrsto centralnih prevodnih pos'^3> Dva vajenca je načelstvo zadruge radi! primeri s svojim najmodernejšim kon- poslušanje; a tudi ta ni nepremagljiva | katerih vsaka ima žarek na daliav slabega vedenja, izostajanja od pooka; kurentom — radijevim brezžičnim te- in se ji uho kmalu privadi. Prijetno je; SCO km. Tu šo tudi radiotelefomci. in kljubovanja izključilo od izpitov ter j lefonom. Pri nas ga še ne poznamo, pač sedeti v naslonjaču in poslušati [ redakcije, kjer se vesti sprejemajo n oddajajo. To, kar so listi storili v « urah, spravi radiotelefonija v 6 sekim- predlagalo obrtni oblasti podaljšanje 5 Naš stenski telefon je uprav patrijar- poročila, ki jih nosijo električni valo-učne dobe za 3 mesece. V splošnem pa > halna prikazen in naše čedne telefo- vi od vseh strani Zedinjenih držav, je izpraševalna komisija dobila n tis, ■ ntetke bi bile podobne vilam, če bi ne Komodno si raztegneš noge in poslu-da se vsi mojstri kolikortoliko trudijoj imele tako nesimpatičnih glasov. Do- šaš. kaj se je dogodilo v daljavi tisoč vzgojiti svoje učence dobro in vestno, ; movina radiotelefonije je Amerika, do dva tisoč kilometrov. Čez 10 let bo vsled česar se im jo izrekla tudi po-, Bogata, neutrudna, večno delavna, por opevanje znatno izpopolnjeno, tez hvala za njihov trud in požrtvovalnost, j vedno nemima in nezadovoljna Ame-. 20 let bo prodrlo vsepovsod in spajalo Enako zahvalo je izreklo načelstvo ^ rika. Tam ni nobena beseda tako po- ves svet. Sediš za počjo in slušalo, pri-zadrugegg. izpraševalo im komisarjem. 5 pularna kakor »radij«. Mi. govorimo o trjeno ob steno, ti prinaša zadnjo vesti Vajeniški in pomočniški izpitj za ■ draginji, Amerikanci pa o radiju. In o mednarodni situaciji, sklepna borzna četrto četrtletje ). 1922. so bodo vršili!; res je radij večji čudotvorec kakor so poročila, reproducira pianista, ki rav-tekom meseca novembra. Vsi vajenci, | bili vsi svetniki v srednjem veku. Jn' nokar poje v »Metropolitan«« in voki se hočejo nodvreči izpitom, morajo \ njegove čudeže lahko preskusiš na sa-, navija govor velikega državnika go-predložiti najkasneje do 10. oktobra !mem sebi, če si že v sorodu z apostolom; vorečega v Washingtonu. t. 1. zadružnemu načelstvu tozadevne Tomažem, ki jo verjel samo to, kar je Tako bodo ljudje prihajali v nepo-prošnje, opremljene s potrebnimi spri- videl in potipal. \ sredne sensitivne stike. In nič več se čevali. zlasti pa s spričevalom o dovr- V »Češkem »lovu« je objavil žurna-: jim no bo hotelo sprememb. Brezžični šeni obrtnonadaljevalni šoli. Na pre- list Živny zanimiv opis ogromner: ■ telefon bo prinašal vse novice in vso pozno vložene prošnje se ne bo oziralo, napredka radiotelefonije v Ameriki. • glasove naravnost na dom. Tam in ampak bodo prišli zamudniki v poštev Nek ameriški tovariš mu je dejal, da tam igira Zlatko Balokovič. Odprem komaj pri izpitih za prvo četrtletje 1. bo čez 10 let mednarodna žurnalis-ika radijev telefon in slišim divne zvoke 1923. nepotrebna. Izpodrinila jo bode radio- Beethovnovih sonat. Drugikrat se mi dah v javnost. „ , • Ameriška žurnalistika so ze na življenje in smrt z novim nevarni konkurentom. A njegova zmaga je lito kot gotova. Že se pojavlja fa konstrukcija brezžičnega sprejem aln ' ga aparata,, ki so bo lahko nosila žepu kakor škatlja vžigalic. , . Splošno sodijo, da bo racijo tele nija popolnoma odvzela časopisju P° roče val siv o službo. Žurnalistika se morala vrniti nazaj v stare case; bo oje- komentiranje d°' no delo bo kritika in godkov. j, Pri nas je — nevarni konkurP_ skoraj tako daleč kakor izenačenje do- AJ UfcU.t?0 IVČtiVUJ. \lSGi1 - larske in. dinarske valute. Toko ‘_n; ^ mirno spimo i žurnalisti i politiki *, telefonistke. — slednje vsaj pri nu ne! Bernhard Kellermann: PREDOR. gantni, kakor Žgana smola črni car, katerega srebrni zmaj je rulil kakor parni rog na prekmorniku, in je od-brnel po Broadwayju, da se naužije večera. Obedoval je po navadi pri kateri svojih mladih Roman. prijateljic. Rad je dobro jedel in pri tem popil kozarec močnega, dragega vina. (Dal je.) ,(43) > Vsak večer se je pojavil ob enajstih v klubu in je Padali so v Južnem WVle.8U v izpravnem tam igral dve uri Igral je preudarno, ne previsoko in košu osem sto metrov navzdol in vihreli s premogom '3^ Prenizko, molče, pehajoč kdaj pa kdaj z rdečimi, navzgor. Čepeli so na tisočerih poslopjih sveta ter bo '~~L................... žmulastimi ustnami v črno brado. V klubu je vsekdar pil zdelico kave, drugega nič. S. Woo!f jc bil vzoren gentleman. (Dalje prihodnjič.) gateli z oderuštvom, želi so žito v Čanadi in stali ko tobačne rastike na Sumatri. Bili so se! Na VVoolfov mig so pokazali Sumatri hrbet in phali v Nevadi zlato. Ostavili so Avstralijo vzletoma in so prirojili v bombažarsko borso liverpoolsko. S. Woolf jim ni dal mirovati- Dan in noč jih je pojal skozi stotere pretvornje. Sedel je v stolu svoje officee, glevil smotke, se znojil, hkratu narekoval dvanajstero brzojavk in pisem, dojemal iz telefonskega slušala ob ušesu in se mimo vsega razgovarjal z enim izmed prokuristov. Z desnim ušesom je poslušal glas {v aparatu, z levim pa uradnikovo poročilo. Z enim glasom jc govoril z uradnikom, z drugim je kričal v telefon. Z enim očesom je spazoval svoje stenografe in typewriterje, ali že učakujejo nadaljevanje, z drugim je Perica, k&tcra bi prevzel« briv-pogledoval na uro. Na mislih mu je bilo, da ga Nelly j sko Peril.° v pranje, n*j se pričakuje zdaj že dvajset minut in da ga pogleda kaj! pri, Fran« Novak, Alj*, neprijazno, ko pride tako kesno k obedu, hkratu mu je j tsanrirova ce,;la 11 bilo na mislih, da je prokurist v zadevi Rand Mineš j davni urednik: Radi v oj Rehar. Odgovorni urediiik: Rudolf Oz3:n. Mala oznanila. Sprejme s« učenka z mesečno • Kupim mlade ose prave voleju plačo. H. Hcllcr, Go?po«!ia ’ prsme. H. Ilelier, Gospoilca •’ »\vmyr5juc1v~1 v.it Gumijevi podpetsaiki itn podplati napravijo Vaše obuvalo trpežno in elegantno. ulica 3 14-7S . ulica 3. 1479 Nova spalnica ceno na prodaj. Aleltsandiora cesta 140, mizarstvo. 1455 * 1477 Debro mleko in drugi mlečni izdelki se dobijo v mlekarni idijot, v zadevi Garnier freres pa preudaren daljnovidec, Boijži gospod isčy lepo me- i Ivana Gelob, Slovenska ul 16. na mislih mu je bila — prav v ozadju lasate, puhteče ........................... " ..... 1411 10-8 lobanje — velika bitev, ki jo kani jutri razbesniti in dobiti na dunajski borsi. Vsak teden je moral za izplačilo pripraviti nad poldrugi milijon dolarjev za mezde in o četrtletjih za obresti in odpise stotine milijonov. Ob teh rokih ga ni bilo po več dni iz njegove officee. Potem je besnela j bitev iu S. WooIf si je zagotavljal zmago z veliko gu- j bitvijo potu in tolstine in sape. ^Pozval je svoje vojniške zbore nazaj. In so se i vračali, vsak dolar herojski zmagovalčič, ki je uplenil, Dobiva ?e r vseh boljših trgovinah usnja in na debel® Prl * BERSON-KAUCUK D. D. Zagreb, Wilsonov trg 7. blirano soho, po mogočnosti [ z električno razsvetljavo in posebn m vhodom v sredini Trgovina z dri/mi in premo-mesta ali v parku za 1. sep- gom na prodaj. Reflektanli j tember t. I. — Ponudbe p"