Leto Naročnina za Jugosla _o: celoletno 180 Din, za '/« leta 90 Din, za XU leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. TRGOVSKI UST Številka 11. Časopis za trgovinof industrijo, obrt in denarništvo Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Tel. št. 25-52. Izhajavsak torek’ če‘ trtek in soboto Ljubljana, sobota 25.Januarja 1936 r«na posamezni 4*C/) WCllCi številki Tlin ■ Pred nedeljskim zborovanjem Srbski glas za naše lesno gospodarstvo. Le redko se pripeti, da dožive prizadevanja naših gospodarskih krogov tudi dejansko podporo v prestolniškem tisku, kar snvo morali le prepogosto konstatirati v svojem listu. Zato pa s tem večjim priznanjem omenjamo članek, ki ga je napisal o težkih posledicah sankcij za naše lesno gospodarstvo v »Politiki« inž. Mil. P. Manojlovič. Bodi mu izrečena tudi na tem mestu iskrena zahvala naših gospodarskih krogov. Zlasti še, ker je tako prepričujoče predočil vso stisko, ki jo preživlja zaradi zastoja lesnega gospodarstva Slovenija, da to sploh ni mogoče povedati bolje. Zato naj nam bo tudi dovoljeno, da objavimo na tem mestu vsaj njegove glavne misli. Kadar se v naši javnosti razpravlja o težkih posledicah sank-C|j in se navajajo razne statistike, a ima široka javnost o vsem tem prav jasne slike. Če se pravi, da ;e znašal naš izvoz lesa v Italijo v zadnjih letih okoli 600.000 ton lesa v vrednosti blizu 500 milijonov Din, tedaj vedo prav oceniti le številke samo oni, ki se bavijo gospodarskimi vprašanji. Zato je treba tu naglasiti, da ' člane združenja, ki so trgovci z mešanim blagom, obvezna. Tako so okoliški trgovci odločno pokazali vsern drugim združenjem pot, ki vodi do rešitve. Ustvariti treba predvsem močno in povsod upoštevano stanovsko glasilo, pa bo konec pritožb o neupoštevanju zahtev in želj gospodarskih krogov ter zlasti še trgovskih slojev. Hvala in vse priznanje okoliškim trgovcem za njih požrtvovalen in vzgleden nastop v korist »Trgovskega lista«. Občni zbor okoliškega združenja, ki ga je najlepše vodil predsednik Logar, pa je tudi krepko nastopil za pravice podeželskega trgovca, za red v državni upravi in za naše lesno gospodarstvo, ki baš sedaj preživlja najbolj črne dini. Nov opomin vladi in vsem odločujočim činiteljein, da že vendar enkrat nekaj store za našo lesno trgovino, je bil občni zbor okoliškega grenit ja in težka škoda za vse naše gospodarstvo bi nastala, če bi bil tudi ta klic preslišan. Za lep in učinkovit nastop okoliškega trgovstva v korist našega gospodarstva in stanovskega napredka pa okoliškemu trgovstvu naše priznanje! Otvoritev občnega zbora Točno ob 9. je otvoril predsednik združenja Jernej Logar 17. redno letno skupščino Združenja ligcvcev za srez Ljubljana okolica ter ugotovil sklepčnost zbora. Za zapisnikarja je imenoval tajnika šntuca. Nato je nadaljeval; Pred prehodom na dnevni red, mi veleva čut dolžnosti spomniti se zvestega tovariša in dolgoletnega odbornika naše uprave pokojnega Frana Javornika, trgovca na Viču, ki je 16 polnih let sodeloval v naši organizaciji. Njegovo nesebično in požrtvovalno delo bomo ohranili v trajnem in lepem spominu. Slava mu! Nato je pozdravil vse zborovalce, zlasti pa zastopnika Zbornice TOI predsednika Ivana Jelačina in tajnika dr. 1‘lessa, zastopnika Zveze trgovskih »druženj Ivana Bahovca, predsednika lesne sekcije Zveze Franja Škrbca ter zastopnike tiska. Nalo je prešel takoj na dnevni red in podal'svoje poročilo. Poročilo predsednika Logarja Uvodoma svojega poročila se je spominjal bivših članov združenja, ki so zaradi priključitve nekaterih krajev v okolici k Ljubljani postali člani ljubljanskega združenja. Zvesto so nam stali ob strani in zato se s hvaležnostjo spominjamo njihovega dela. Zlasti pa onih, ki so bili člani naše uprave, kakor ge. Kregarjevc ter bivših odbornikov Bartla, Rahncta in Jeločnika. Vsem tem in vsem našim tovarišem iz Rožne doline, Viča, Gline, Stepanje vasi, Ježice, Zg. šiške in Most naš pozdrav in zahvalo za dolgoletno skupno delo! S priključitvijo so odpadli našemu združenju najbolj važni gospodarsko prometni kraji tako po številu članstva kakor tudi po davčni moči. Uprava je morala temu prilagoditi tudi svoje bodoče poslovanje in je zato znižala proračun. Pa tudi zaradi skrajno neugodnih gospodarskih razmer je morala uprava proračun reducirati. Kamor pogledamo, povsod vidimo, kako prodira revščina in kako sc veča pomanjkanje. Cas je, da stopijo med narod odgovorni činitelji, da se o tem prepričajo tudi na lastne oči. Več ko jasno je, da je gospodarsko življenja malega podeželskega trgovca tesno povezano z življenjem kmeta, delavca in uradnika. Če gre tem slojem dobro, se ni treba bati trgovcu za njegov obstanek. Vsi ti pa so danes v takšni stiski, da je stiska upognila tudi nas in da čakamo samo So kaj bo. Leta 1932 so se pokazali prvi znaki krize, nato je prišla kmetska zaščita, katero vprašanje še danes ni rešeno, tako kakor bi moralo biti. Gospodarski krogi so takoj v začetku podali svoje tehtne pomisleke proti osnutku uredbe. A vsi njih predlogi so bili presli-šani in se niso upoštevali niti toliko, da bi se iz uredbe izločile blagovne terjatve trgovcev. Torej le trgovec naj bo izročen na milost in nemilost vsem! Že v lanskem poročilu sem se dotaknil vseh perečih gospodar- Prv^kumi^borovani^asJ^^ gospodarstva vse Jugoslavije v nedeljo, dne 26. t. m. ob 10. dopoldne v veliki dvorani Trgovskega doma v Ljubljani. Na zborovanju govore: zastopniki Centralnega odbora jugoslovanskega lesnega gospodarstva, zastopniki gozdnih gospodarstev ter lesne trgovine in industrije Bosne, Like, Gorskega Kotora in Slovenije. Vabljeni so na shod vsi, katerim je pri srcu napredek našega gospodarstva. Nedeljsko zborovanje mora biti mogočna manifestacija jugoslovanskega naroda, da se mora lesnemu gospodarstvu pomagati z dejanji! skih vprašanj ter opozoril, da gremo nasproti težkim časom, v katerih se danes faktično tudi nahajamo. Številke nam zgovorno dokazujejo, da je davčna obremenitev slovenskega davkoplačevalca na višku. Od 300.000 davkoplačevalcev Slovenije, je bilo po uradnih podatkih, zarubljenih 495 000. Iz tega sledi, da bo morala tudi finančna uprava o tem težkem stanju davkoplačevalcev resno razmišljati ter prilagoditi oceno čistega dobička dejanskemu poslovnemu razmerju. Dejstvo je, da od gospodarstva, ki je na vseh koncih vpognjeno, ne more nihče zahtevati, da bo dalo od sebe življenja. Nazadovanje obratov nam zgovorno dokazuje, da je od pomoč nujno potrebna. Izredne razmere, ki so znižale ljudem zaslužek, so znižale tudi ves poslovni promet in zato je tudi dobiček znatno manjši napram prejšnjim letom. Kriza denarnih zavodov je onemogočila vsako kreditiranje, brez katerega pa trgovina ne. more živeti. Ljubljanska okolica je živela pretežno od lesne trgovine, ki danes Iež;i zbog neupoštevanja njenih potreb in sedaj še zbog sankcij popolnoma na tleh. Kar žalostno je pogledati nekdaj tako cvetoča podjetja, kako stoje danes brez dola. Preteklo leto se je v dnevnem časopisju mnogo razpravljalo o zapostavljanju Slovenije na vseh področjih javnih del tako pri železnicah, cestah, mostovih itd. Kljub poostreni davčni praksi zadnjih let je Slovenija okoro povsod prikrajšana. Ni čuda, da je pri nas padel zaslužek delavstva za 250 milijonov Din, če pa gre denar za javna dola le v druge pokrajine. Borba podeželskega trgovca za svoj obstanek postaja obupna. Pri tej priliki se moram dotakniti tudi vežnega vprašanja razdeljevanja koruze in moke po občinah. Ne ugovarjamo, če dobijo to res potrebni. Praksa pa je pokazala, da so se pri razdeljevanju koruze okoristili le imovitejši Moji, dočim revni sploh niso prišli na svoj račun. Želeti bi bilo, da v bodoče občine razdelijo koruzo brezplačno res le najrevnejšim slojem prebivalstva, ne pa da se iz socialne akcije ustvarja nova kupčija na škodo legalne trgovine. Proti nelegalni trgovini Trgovec je danes obdan z raznimi brezštevilnimi prekupčevalci, nelegalnimi trgovskiim zastopniki, domačimi in tujimi, ter krošnjarji, da je v poslovnem oziru popolnoma pri kraju. Vsi naši napori, da bi se vsaj delno omejilo nelegalno trgovanje in krošnjarenje, so ostali zaman. Nikjer ne najdemo zaščite, dočim krošnjarji, ki po večini ne plačujejo nikakih davkov, uživajo posebno prednost in je ni oblasti, ki bi temu nezakonitemu poslovanju v zaščito interesov davkoplačevalcev napravila konec. Ob nedeljah, ko mora vendar po vseh še vedno veljavnih zakonskih določilih počivati oh določenem času vsako delo, vidimo cele kolone krošnjarjev, ki pred očrni varnostnih organov in celo v uradih samih prodajajo svoje blaga Nasprotno pa se proti trgovcem postopa vedno z vso strogostjo! Koliko blaga prodajo krošnjarji po hišah, občutimo baš mi, ko nam ostajajo zaloge vedno enako velike. Vprašamo: alii zasledujejo finančni organi tildi te elemente glede taks na račune tako, kakor zasledujejo našega obubožanega trgovca. Obstoj malega trgovca ogražajo nadalje privilegiji zadrug. Gospodarski stanovi so k novemu zadružnemu zakonu stavili svoje predloge. Rojimo se pa, da novi zakon ne bo prinesel zaželjenih izprememb v zaščito trgovstva, pač pa bo pustil zopet polno odprtih vrat, da bodo mogle zadruge še naprej zlorabljati privilegije. Saj je odveč ponavljati naše upraviče-• ne pritožbe proti privilegijem zadrug, ugotavljam pa samo eno: če se bo tudi v bodoče favoriziralo konzumarstvo in nabavljaluo zadružništvo na račun davkoplačevalcev, se bo v doglednem času zamajal ves državni proračun, ker država ne bo dobila od propadajočega trgovstva onih virov, ki jih sedaj še dobiva. Trgovstvo je strto. Favorizirane zadruge pa cvetejo in dosegajo ogromne milijonske dobičke in postajajo velepodjetja na račun propadajoče trgovine. To so dejstva, ki jih ne sme prezreti noben resen državnik. Seveda pa bomo nadaljevali borbo za naše upravičene zahteve, dokler ne zagotovimo trgovcu vsaj skromno eksistenco. Za »Trgovski list« Še nekaj mi je na srcu. Naše stanovsko glasilo »Trgovski list«, edina naša duševna in borbena hrana v teh težkih časih. Tovariši! Tisk je moč! Glejmo, da podpremo naš »Trgovski list« s tem, da postanemo vsi naročniki vsaj njegove tedenske izdaje. »Trgovski list« je s 1. januarjem v rokah trgovcev, ki tvorijo poseben konzorcij, kateremu načeluje naš preizkušeni in borbeni voditelj Ivan Jelačin, predsednik Zbornice TOI. Večina Vas je prejela novoletno številko »Trgovskega lista«. Prosim in apeliram na Vas, ne vračajte našega glasila, ker drugače bomo osamljeni. Borba, podprta od močnega tiska je vedno uspešna in brez lastnega glasila, ki bo odgovornim faktorjem energičen in stvarni tolmač naših teženj ter zahtev, trgovstvo ne more in ne sme biti. Ravno pri lastnem glasilu mora priti naša stanovska zavest in disciplina do popolne veljave! Prosim, da 6i vzamete moj apel k srcu. Predno ko zaključim moje poročilo, se zahvaljujem vsem za podporo, ki so jo nam nudili v preteklem letu, posebno pa naši odlični Zbornici in Zvezi, ki so nam v naši borbi krepko stali ob strani. Prav tako pa tudi vsem ostalim članom uprave in sodelavcem. Prosim, da nas tudi v bodoče podpirate v naših stremljenjih v ■dobrobit trgovskega stanu in lepše bodočnosti. Toplo pozdravljen od vseh zborovalcev je nato povzel besedo potreba te organizacije ni treba še posebej govoriti. Zadostuje, če se naglasi, da morajo trgovci pač prispevati za bolniško zavarovanje svojih pomočnikov, da so pa sami brez tega zavarovanja. Zato apeli- predsednik Ivan Je Pozdravlja zborovanje v imenu Zbornice, ki se bo vedno potrudila, da čim bolj pomaga podeželskemu trgovcu. Posebno v zadnjem času se je položaj trg. in zlasti podeželskega zelo poslabšal. Reči je treba, da so se že itak slabe razmere v lanskem letu še poslabšale. Posebno zaradi popolnega zastoja vse lesne trgovine, ki je nastal zaradi izvajanja sankcij. Naša država je morala hočeš nočeš na te sankcije pristati. Zalibog pa velesile niso pokazale pravega azu-mevanja za težke gospodarske posledice, ki so zadele našo državo z izvajanjem sankcij. Predsednik Jelačin je podal o tem zelo zanimiv in značilen dokaz, ko je povedal neko podrobnost iz pogajanj v Londonu. Posebno je zaradi sankcij prizadet naš mali človek, ker je posebno ta našel v lesni trgovini zaslužek. Težko občuti zastoj v lesni trgovini tudi ljubljanska okolica, saj so nekateri kraji živeli predvsem od lesne trgovine. Zato moramo energično zahtevati, da se lesni trgovini pomaga zlasti še, ker so se tudi vse druge gospodarske razmere poslabšale. To pa predvsem zaradi silno težke krize, ki jo preživljajo naši denar ni zavodi. S primeroma malimi sredstvi bi se moglo pomagati našim denarnim zavodom, ko je kriza izbruhnila. Povsod drugod so to tudi storili in predsednik Jelačin je podrobno navedel, kaj je storila Češkoslovaška, kaj Avstrija, k„j druge države v pomoč svojim denarnim zavodom. Le pri nas se ni storilo za naše denarne zavode nič. Zato so milijarde našega denarja zamrznjene in v času najtežje krize si naš človek ne more pomagati s svojimi prihranki. V teh težkih časih bi pričakovali, da bi se pomagalo Sloveniji vsaj z javnimi deli, pa tudi teh ni Slovenija deležna, ker pravijo, da je bogata dežela. Pa Slovenija je že davno prenehala to biti in vedno več je primerov, ko se ljudje, zaman trudijo, da bi prišli do zaslužka. Govornik navaja nekaj drastičnih primerov jz življenja, ki kažejo, kako silno propada trgovina. Tako je prišel k njemu star trgovski zastopnik in ga prosil pomoči. Nikjer n° more dobiti zaslužka in ko ga je vprašal, kako da živi, mu je odgovoril: bera- čim! Pri takšnih razmerah ne more- ra na vse, d« se tega ustanovnega občnega zbora udeleže in da tudi pri svojih tovariših poagitirajo za čim večjo udeležbo. (Odobravanje.) Poročilo tajnik Iz poročila, ki ga je podal predsednik smo ugotovili, da se je delokrog našega Združenja radi komasacije nekaterih občin zmanjšal. Razvoj Združenja nam kaže glede članstva v zadnjih desetih letih to sliko: Združenje je štelo leta 1926 777 članov leta 1927 776 članov leta 1928 727 članov leta 1929 777 članov leta 1930 838 članov leta 1931 847 članov V času ugodnih gospodarskih razmer je število članstva narastlo za 119. Leta 1932. ko je pričela gospodariti stiska, pa začenja število članstva nazadovati, da je bilo: leta 1932 760 članov leta 1933 705 čl a-leta 1934 702 člana Leta 1935 zaznamujemo ponovno prirastek na 717, katero število pa se končno zbog komasacije zniža na 560 članov. Gospodarska stiska je povzročila, da je 129 trgovcev odjavilo svoje obrate. Komasacija sama nam je vzela iz občine Moste 63 članov, Šiške 25, Vič-Rožna dolina 61, Dobrunje-Štepanja vas 4 in Ježica 4, skupno [ju malega trgovca, ki ste jih sli- kakor da bi bili trgovca državljani druge vrste. Če bi krošnjarji taiko nelegalno trgovali z žganjem, bi bil mobiliziran ves aparat finančnih orga-ov, tako pa vidimo, da se ti spravljajo rajši na malega trgovca, pri katerem stikajo po računskih listih in popisujejo zaloge, krošnjarji pa hodijo mirno njih, brez računskih listkov in taks, brez dokazila o plačanih davkih in občinskih dokladah in končno brez socialnih in ostalih davščin. Združenje se bavi s predlogom razpisa nagrade za onega, ki bo fotografiral le enega krošnjarja, ki bo imel pri sebi taksiran račun za izdano, oziroma prodano manu-fnkturno blago. Tu se nuidii lepa prilika finančnim organom, da poleg pohvale svojega šefa dobe še nagrado Združenja. Preidem na davčno vprašanje. Smo zopet pred napovedjo čistega dohodka doseženega v preteklem letu. Kakšna naj bo napoved? Napoved naj bo v skladu z gospodarskimi in poslovnimi razmerami preteklega leta in podprta z vsemi ugotovitvami o položa- SLOVENIA-TRANSPORT Ljubljana Telefoni: 27-18, 57-18, 37-19 carinska pisarna 24-19 pa uradnih urah. Mednarodni transporti Prevzem transportov v inozemstvo in iz inozemstva — Reekspedicijc na vseh postajah — Zastopstva v vseh tu- in inozemskih trgovskih in industrijskih centrih — Informacije brezplačno mo molčati in naša dolžnost je, da opozarjamo odločilne činitelje, da nekaj store v pomoč trgovini in našemu gospodarstvu. Eksponirali smo sc za potrebe gospodarstva v najtežjih časih, ko so se drugi bali nastopiti, zato tudi sedaj ne moremo molčati (odobravanje). S svojim odločnim nastopom smo dosegli, da so padli nositelji najbolj pretiranega davčnega fiskaliznia, toda sistem je še nadalje ostal. Tako se je nekemu večjemu zavodu predpisalo naknadno 6 milijonov Din davka, in sdcer na podla gl potvorbe datuma, kakor se ie dokazalo s krtačnim odtiskom pred državnim svetom. Pri takšnem postopanju vendar ne more mo molčati! Vsi vemo, da moramo plačevati davke in tej dolžnosti se nočemo izogniti. Zahtevamo pa toliko uvidevnosti, da se zahteva od nas samo to, kar je človeško mogoče Ce je Slovenija agrarno pasivna potem se nam mora vsaj to pustiti da si zaslužimo kruh z obrtjo, trgovino in industrijo. A danes nima velik del Slovenije niti te možnosti! Samo poglejte v Zagorje! Bili so tam trgovci, ki so desetletja vedno plačevali per cassa, danes pa stoje njih obrati. Borimo se proti temu, da bi postala Slovenija dežela samih beračev in samo splošnemu dvigu blagostanja služi ves naš boj, prav tako pa tudi vsa naša kritika. Zato se nam ne bi smela šteti ta kritika v zlo. temveč hi nam morali zlasti odgovorni ljudje biti za to kritiko še hvaležni, ker bo za vse dobro, če se bo naša kritika upoštevala. (Živahno odobravanje.) V imenu Zveze trgovskih združenj se je zahvalil za pozdrav Ivan Bahovec ter zagotovil, da bo Zveza vedno zvesto podpirala vsa prizadevanja združen a. Pri tej priliki pa mora opozoriti na eno veliko vrzel, ki jo moramo še vedno konstatirati v našj stanovski organizaciji. Ta vrzel je pomanjkanje bolniške blagajne za trgovce. To vrzel hočejo sedaj nekateri požrtvovalni člani ljubljan skega združenja odpraviti in zato bo v torek, dne 28. t. m. ob 8. uri zvečer v Trgovskem domu ustanovni občni zb«*" prostovoljne bol torej 157 članov. Trgovsko-pomožnega osebja je bilo koncem leta 48 pomočnikov in 61 pomočnic, vajencev in vajenk pa 76. Tudi od teh nam je zbog priključitve odpadla dobra polovica. Že lanski skupščini sem podrobno poročal o vseh gospodarskih vprašanjih, ki so v zvezi z borbo in obstankom malega trgovca. Dejal sem, da nima pojma s kakšnimi težavami in ovirami se bori podeželski trgovec za svoj obstanek, kdor ne živi v stiku s podeželskim trgovcem. Proti nelegalnemu kro-šnjarstvu Če sem to trdil pred dobrini letom, morem danes to ponoviti in zdi se mi, da' nekateri še nočejo slišati resnice o dejanskem stanju našega malega človeka. Poročal sem tudi o perečem kroš-njarskem vprašanju, ki je za našega podeželskega trgovca vprašanje njegove ekstistence. Zato moram ponovno izjaviti: Če bodo oblasti šc nadalje tolerirale nedovoljene krošnjarenjc z vsem blagom, in če oblast ne bo odpravila vedno bolj močno ilegalno trgova-ne, ne bo našemu malemu trgovcu preostalo nič drugega, kakor da položi pridobljene obrtne pravice iu se sam poprime ilegalnega trgovanja, ki je prosto vseh davkov in uživa vse prednosti zaščite. Odločno se moramo vprašati, kako pridejo trgovci do tega, da morajo plačevati tako občutne državne in avtonomne davščine ki vse ilegalne krošnjarje ter trgovske potnike in zastopnike, ki jim pred nosom odjemljejo sleherno dobro kupčijo. Mislim, da bi se morala oblast vendarle zganiti, ko neprestano dobiva iz vse Dravske banovine številne proteste proti krošnjarjem! Pa tudi ostri članki v »Trgovskem listu« bi morali zganiti oblast. 17 let se borimo za pravično in pošteno stvar in vendar ni nobenega uspeha. Nasprotno! Konstatirati moramo, da se krošnjarji celo posmehujejo vsem našim protestom. Ne zahtevamo nobene protekcije in tudi ne milosti, zahtevamo samo, da se reclna trgovina po veljavnih zakonih zaščiti, kar je protizakonitega pa naj se odpravi Zakon mora biti za vse enak! Ne gre, da se nas pri tem vprašanju, ko gre za eksistenco malega tr niške blagajne za trgovec. O nujni' govca, prezirajo zakonska določila I šali iz poročili a g. predsednika in z onimi, ki sem vam jih pravkar navedel. Združenje samo pa bo poskrbelo, da bosta tako finančna direkcija, kakor davčna uprava pravočasno obveščeni o vašem težkem položaju. Tudi člani davčnih in reklamacijskih odborov bodo pravočasno in pravilno informirani. Bodite overjeni, da bo uprava storila vse, da vam olajša vsaj davčna bremena. Glede odmere davkov v lanskem letu je pripomniti: Člani davčnega odbora so storili v danih razmerah vse, kar so mogli. Res je, da v posameznih slučajih ni šlo tako, kakor smo si mi želeli in posamezni davkoplačevalci, vendar moram pripomniti, da so tu pa tam davkoplačevalci sami krivi, ker kljub našim pravilnim nasvetom, ki jih dajemo že leta *n leta bodisi pismeno ali ustno, še danes ne znajo pravilno napovedovati svojih dohodkov. Ugotoviti moramo, da smo po novih določilih zakona o neposrednih davkih pri sestavi davčnih odtrorov v težkem položaju, ker smo v manjšini in se nam je s tem storila velika krivica, katera se mora tudi popraviti. Znano vam je, da so prejšnja leta ocenjavali dohodke člani, ki so jim bile pridobitne razmere občanov relativno bolj znane, kakor pa sedanjim članom, ki so izvoljeni za ves oko-iš. Proti lanski pridobnini je vložilo mnogo naših članov na reklamacijski odbor prizive, katere smo pc večini sestavili v naši pisarni. Tudi prejšnji prizivi za leto 1934. so bili v mnogih primerih ugodno rešeni, ker so bili pravilno sestavljeni in podprti s konkretnimi do-tazi. Davčna uprava vas zopet poziva, da vložite napovedi do 31. t. m Ponovno vas opozarjamo, da napovedi pravočasno vložite, ker sicer škodujete sebi, ker nimate potem možnosti ugovarjati proti pretirani davčni oceni. Kako silno ostra je davčna praksa, naj dokazujejo te šte- vilke. V letu 1935. je davčna uprava za ljubljansko okolico razposlala občinam približno 64.000 opozo-ritvenih položnic, ki veljajo, ka- kor znano, po preteku 8 dni kot opomin za plačilo davčnih za ostankov. Na premičnine je bilo medenih okrog 12.350 rubežni, katerih pa je bilo izvršenih, morda kakih 10.000, ker so zamudniki poravnali davčne obveznosti. O izvedenih prisilnih dražbah pa nismo mogli ugotoviti točnega števila, cenimo pa lahko te na 9.000. Vendar- se je večini davkoplačevalcev posrečilo, da so pravočasno rešili zarubljene stvari. V kolikih primerih je davčna uprava zavarovala svoje pravice potom vknjižbe, tudi nimamo natančnih številk, vendar pa gredo v stotine. Stojimo pred razpravo državnega proračuna za leto 1936./37. Slutimo, da nam ne bo prinesel nobenega omiljenja, moramo biti torej pripravljeni, da se davčna praksa ne bo mnogo izpremenila in zato bo naše delo še nadalje osredočeno na intervencije za ublažitev davčne prakse. Pri tej priliki smatram za potrebno ugotoviti, da smo pri davčni upravi za ljubljansko okolico našli mnogo dobre volje in tudi razumevanje za naše težnje, vendar pa so uradniki vezani po svojih predpisih. Ko razpravljamo o davčnem vprašanju, se moramo dotakniti tudi avtonomnih doklad, ki so v nekaterih občinah tako občutne, da jih davkoplačevalci sploh ne morejo prenesti. Pri tej priliki moram ugotoviti, da se naši člani premalo brigajo za občinsko politiko. Vsako leto pozivamo na občnih zborih, naj postanejo naši trgovci v občinski politiki aktivnejši, da prida čim več gospodarskih ljudi v občinske zastope, da v njih branijo svoje interese. Tudi banovinske davščine so zelo občutne, zato bodo gospodarski krogi tudi tem posvetili vso svojo pozornost. Na socialnem polju smo šli korak naprej. Težke gospodarske prilike so potisnile v ospredje tudi med trgovstvom socialna vprašanja. Kruta je danes borba za obstanek. Vsa sredstva se izčrpavajo na režijah i,n vzdrževalnih stroških, prihranki, ki so bili namenjeni za primer bolezni, nezgode in smrti, zlasti tudi za one čase ko ugasne v človeku sila za ustvarjanje in delo, so se izčrpali v poslovnih izgubah slabih kupčij; vzela jih je poslovna stagnacija in kriza. Zato so pri Združenju trgovcev v Ljubljani ustanovili poseben odbor, ki je izdelal pravila in sklical ustanovni občni zbor za 28. t. m. Bolniška blagajna bo obsegala delokrog bivše ljubljanske oblasti in bo odbor šel takoj na delo, da pridobi čim več članov in izvede dolgoletno željo trgovstva. < Apeliram na vse, da pristopate k tej lepi ’ in potrebni socialni ustanovi. Čeprav so časi težki, vendar moramo premagati malodušje. Zgodovina nas uči, da so bili gospodarski ljudje vedno ona gonilna sila optimizma in vere v boljšo bodočnost, ki so v najhujših časih vzdržali najtežje udarce Stanovska zavest mora ravno v teh časih obvladali vsakega našega človeka. Tako stanovsko zavedni in prežeti borbenosti za ogrožene interese našega stanu moremo in sinemo pričakovati boljše bodočnost.. Posebno za male trgovce velja geslo: v»i za enega, eden *a v«e! Zato je prav, če danes ponovno apeliramo na vašo stanovsko zavednost in borbenosti Za lopo sestavljeno in informativno poročilo se je zahvalil tajniku Smuču predsednik Logar, nakar se je oglasil k besedi predsednik lesne sekcije pri Zvezi Irg. združenj Franjo Škrbec. Iskrena zahvala za lepe pozdravne besede! Besedam predsednika Jelačina nimam mnogo dodati. Naj sprejme zahvalo vsega trgovstva Dravske banovine, za njegov možat nastop v korist trgovstva. Ponovno mora trgovstvo konstatirati, da ne dobiva nobene pomoči, temveč vedno le obljube. Govori se o lesni krizi, ki je nastala zaradi sankcij. Toda kriza ni nastala šele 18. novembra 1935, temveč že več let prej. Kriza je nastala radi navala ruskega lesa na sredozemske trge. Rusija je pri izvajanju svoje petletke potre-bovala strojev in zato je potrebovala denar, ker brez njega ni mogla priti do strojev. Ker pa sovjeti denarja niso imeli, so dali les, in sicer za vsako ceno. Če je dal drugi en vagon, so oni dali 5 vagonov. Tako je ruski diimpiug osvojit italijanski trg. Vse države so tedaj proti temu dumpingu protestirale, a se tudi proti njemu borile in storile svojo dolžnost do lastne lesne trgovine. Le mi nismo storili nič. To pa zlasti zato, ker nismo bili organizirani, ker še danes nismo organizirani. Naša dolžnost je, da pogledamo na svojo domovino z ljubeznijo, toda naša dolžnost jo tudi, da napake odkritosrčno ugotovimo. Ko .1« izbruhnila kriza, so naši strokovni listi tudi opozorili, kaj je tpeha storiti, da se kriza premaga, loda nič se ui storilo. Zato stoji danes v Sloveniji 2 tisoč žng, zato je danes kriza, zaradi katere je prizadetih nad 140 tisoč gozdnih posestnikov. Ni se čuditi, če je kriza vedno hujša, ker •ie krog od krize prizadetih ljudi vedno večji. Sankcije so dale le zadnji sunek lesni krizi, ki je pred njimi obstojala že leta. Kakor je dejal predsednik Je-lafiin, nočemo kriviti vlade niti strank za sedanje težko stanje. — Pač pa moramo z vsem poudarkom konstatirati, da se ui prav nič storilo v pomoč našemu lesnemu gospodarstvu in da se še danes nič ne stori, kakor da je vseeno, če vse propade, če propadejo Slovenija, Lika in Bosna, ki vse žive od lesne trgovine. Pri presojanju lesne krize moramo ločiti dva momenta. Na eni strani so Slovenija, Lika in Bosna, ki izvažajo predvsem mehki les, na drugi strani pa je Slavonija, kjer je interesiran tuji kapital in kjer gre za hrastovimi, ki ne občuti tako krize. Slavonija ima denar, Dravska banovina pa nima niti denarja, da bi poslala les na morje, kaj šele, da bi ga poslala v čezmorske kraje! Zalo ji' danes slovensko gospodarstvo na kotlih! Po listih se piše, da je potrebno, da se tudi pri nas uvede načrtno gospodarstvo. Če pa gledamo, kako se pusti, da propada pri nas podjetje za podjetjem, bi morali skoraj reči, da pri nas načrtno gospodarstvo že obstoji, namreč kako po vrsti uničiti vsa naša podjetja. (Živahno pritrjevanje.) Reči moramo, da se nam noče pomagati! Zato se ne sprašujmo, kdo je na vladi, ker ura je že bila 12 in danes gre Io še za to, da rešimo svoj obstoj. Vabim Vas vse na veliko zborovanje, ki bo v nedeljo ob 10. dopoldne v tej dvorani in ki mora postati mogočna manifestacija za pravice našega lesnega gospodarstva. Vsi na to zborovanje in s svojim mogočnim nastopom moramo doseči, da bodo lepim obljubam, ki smo jih dosedaj dobivali, sledila tudi dejanja. (Splošno odobravanje.) Za „Trgovski ss Ker je dosedanji blagajnik zaradi komasacije prenehal biti član okoliškega združenja, je podal blagajniško poročilo predsedtnik Logar. V imenu nadzorstva je poročal g. Ivan Petrič, da je nadzorstvo pregledalo vse knjige, našlo vse v najlepšem redu in predlaga zato blagajniku in vsej upravi razrešit ieo s pohvalo, kar je občni zbor trdi soglasno odobril. Tudi o proračunu je poročal predsednik Logar. Zaradi znižanja števila članov je bil proračun znatno znižan. K besedi se je pri tej točki oglasil zbornični predsednik Ivan Jelačin ter med drugim izvajal: Že v svojem poročilu se je spominjal predsednik Logar s priznanjem Trgovskega lista:. Dovolite, da tudi jaz spregovorim nekaj besed o našem stanovskem glasilu. Koncem novembra še je na pred-sedstveni seji Zveze trgovskih združenj razpravljalo o .Trgovskem listu,, ter konstaliralo, da je njegova potreba danes, v času težke krize, še mnogo večja ko preje. V .Trgovskem listu« imamo vsi trgovci in tudi vsi gospodarski ljudje zvestega sobojevnika ter veljavnega prijatelja. Kar je bilo napisano v »Trg. listu,, se je čitalo tudi za zelenimi mizami in njegove besede so imele blagodejen ' pliv za trgovstvo. Nastale pa so z izdajanjem lista razne težkoče, ki pa so sedaj odpravljene in »Trgovski list« je prešel v last konzorcija, kateremu imam čast predsedovati jaz. Trgovski list« je torej danes izključna last trgovcev samih. Od novega leta je tudi opaziti v »Trgovskem listu« razveseljivo zboljšanje in tudi povečanje lista. Nujno pa je, da se poveča tudi uje gova naklada in da bi ga prejemali vsi trgovci. Najmanj, kar bi se pa moralo doseči, je to, da bi se izvedel sklep že omenjene seje Zve ze, da bi bili vsi trgovci naročeni vsaj na tedensko izdajo »Trg. lista«. Tu tedenska izdaja bi izhajala na najmanj 0 straneh, po možnosti pa tudi na osmih in bi veljala celoletna naročnina Din 50, to je približno 1 Din številka, kar pač ni ninego. Bilo bi zato najbolje, če bi vsako združenje na svojem rednem občnem zboru sklenilo, da je naročnina na tedensko izdajo za vse člane, razen za socialno najbolj šibke, obvezna. Na ta način bi se tudi zagotovila finančna plat Trgovskega lista . Ne govorim zaradi kakšnih posebnih razlogov, temveč le iz stvarnega razloga ter nujne potrebe, da imamo svoje močno stanovsko glasilo. Drugi listi nam niso vedno na uslugo in dostikrat je »'Trgovski list edini Ijst, kjer moremo objavili svoje predloge in zahteve, Samo organizacije, ki se more naši niti na do bor lasten tisk, ui mogoče pomendrati. Da pa bo povezanost med našim listom in združenji še večja,pa hi I,tli vsakokratni predsedniki združenj tudi člani konzorcija. Trdno namero, imamo, da vse to tudi izvedemo in prepričani smo da bomo to tudi dosegli. Saj je uredništvo Trgovskega lista« v dobrih in izkušenih rokah in saj vemo, da brez »Trgovskega lista« kratkomalo biti ne morena). (Odobravanj«.) S toplimi besedami je priporočil predlog g. Jelačina tudi predsednik Logar ter ga .formuliral, da je naročnina na tedensko izdajo »Tr- Že v 24 erah barva, pl osi ra in kemično snaži obleke, klobuke itd. škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. l’ere, suši. munga in lika domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 1-0. Selenburgova lil. 3. Telefon št. 22-72. govskega lista,, za vse trgovce z mešanim blagom, ki so člani združenja, obvozna. Soglasno je bil ta predlog tmli sprejet, prav tako pa tudi novi proračun. Sledile so še volitve Funkcijska doba stare uprave Se ni potekla, vendar pa je zaradi komasacije smatrala volitve za potrebne. Predložena je bila le ena kandidatna lista, ki je bila tudi soglasno izvoljena. Nova uprava j« sestavljena t a k o -1 e: Predsednik: Jernej Logar, trgovec, Št. Vid; podpredsednik: Ivan Logar, trgovec, Laverca; člani uprave pa: Joško Majaron, trgovec, Borovnica, Ivan Rant, trgovec, I). M. Polje, Alojzij Ambrožič, trgovec, Dobrava, Fran Grebenc, trgovec, Preserje- Podpeč, Ivan Gale, trgovec, Grosuplje, Jakob Toni, trgovec, Šmarje - Sap, Lovro Hafner, trgu/ec, Medvode-Preska, Ivan A hrož, t>-gc - h1, Zg. Kašelj, Peter Habič, trgovec, Vrhnika, Josip Leben, trgovec, Dvor-Polhov gr-dcc, T< maž Svetina, t -gO'vc, Tacen pe-t t arno goro in Daniel Minatti, trgovec, Stude-nec-lg. Namestniki: Josip Perme, trgovec, Panova vas, Karel Mercina, trgovec, Zg. Kašelj, Janez Leben, trgovec, Horjul, Ivan šusman, trgovec, Strahomer-Toinišelj, Rudolf Kolarič, trgovec, Brezovica in Stanko Pečnik, trgovec, Ježica. Nadzorni odbor: Joško Jelačin, trgovec, Rudnik, Ivan Petrič, trgovec, Borovnica in Joško Šušteršič, trgovec,. Seničica-Medvode. Razsodišče: Josip Jernejčič, trgovec, Vrhnika, Josip šporn, trgovec, Ježica, Mihael Vrenk, trgovec, Iška vas, Anton Hladnik, trgovec, I). M. Polje, Franc Kirn, trgovec, Kamnik-Preserje in Fran Velkavrh, trgovec, Brezovica. Delegati za občni zbor: Jernej Logar, trgovec, št. Vid, Ivan Rant, trgovec, D. M. Polje, Joško Majaron, trgovec, Borovnica, Fran Grebenc, trgovec, Podpeč - Preserje, Ivan Ogrin, Laverca in Alojzij Ambrožič, trgovec, Dobrava. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, se je zahvalil predsednik Logar vsem za udeležbo ter zaključil občni zbor. Dražba kožuhovine v Ljubljani Ih, v ponedeljek, dne 27. t. m., na kar opozarjamo vse, ki kožuhovine še niso odposlali. Blago naj takoj pošljejo lovsko-prodajni organizaciji Divja koža«, Ljubljana-Velesejorn. V poiasnilo Anonimnemu dopisniku iz Maribora, ki se skriva pod imenom prizadeti«, iskreno svetujemo, da naš članek o reklami še enkrat prebere, da ga lx> tudi pravilno razumel. Smisel članka je bil namreč la, da ne more biti l>oj proti Bati uspešen, če čilajo ljudje povsod le Batine inserate, skoraj ni dar pa ne vidijo inseratov domačih tvrdk. Izgovor, da ni denarja, ne drži, ker je reklama danes produktiven izdatek, ki prinaša odjemalce. Navadna izmišljotina pa je, da bi mi kakorkoli hvalili solidnost Balinih inseratov. Popolnoma odveč tudi pripoveduje anonimni pisec nam, da je bil Bata zaradi svoje reklame že obsojen. Naj bolje bere Trgovski list«, pa bo našel v njem zabeležene obsodbe Bate. Pa tudi glede davkov, ki jih plačuje Bata, bi mogel v Trgovskem listu« citati mnogo bolj izčrpna in točna izvajanja, kakor pa so njegova. Brez vsega more um reči, da ni v Sloveniji lista, ki bi se tako odločno in dosledno boril za interese domačih čevljarjev in domačih tvornic kakor baš Trgovski list«. Ta naša borba je bila celo tako dosledna in odločna, da je edino »Trgovski list« odklonil dobro plačane »Batine« inserate. Sedaj pa si upa neki anonimni pisec »Trgovskemu listu« očitati, kakor da nastopa proti domačim čevljarjem in za : Bate«. Ni več lo le črna nehvaležnost, temveč že ignoranca, ki je škodljiva. Naj si pa tudi anonimni pisec zapomni, da zmaga v boju le tisti, ki se ne boji resnice. Te pa se anonimni pisec boji in zato noče videti, da neprestani in veliki in-serati »Bate« učinkujejo in da mora tudi naš domači obrt uporabiti isto sredstvo. Seveda pa tudi še vsa druga sredstva, ki jih danes uporabljajo. To je v pojasnilo, čez vse druge neslanosti v članku anonimnega pisca pa človekoljubno pozabljenje! Rekordna žetev v Rusiji Leta 1935. je pridelala Rusija 5'5 milijarde pudov (ali 8-8 milijonov vagonov po 10 ton) žita. V primeri z letom 1934. se je letošnja žetev zelo dvignila, predvojno pa presega za 1 milijardo pudov ali 16 milijard kilogramov. Pridelek bombaža je znašal lani 337> milijarde pudov ali za 10 milijard (.udov več ko v letu 1934. Sladkorne repe je pridelala lani Rusija 140 milijonov stotov, to je za 50 milijonov stotov več ko v letu 1934. Dr. Egon Starš: Naši gospodarski odnosa// s Češkoslovaško (Nadaljevanje.) Visoka carinska zaščita tekstilne industrije, ki znaša skoraj 50%, pač zabranjuje dovoz tekstilnega blaga iz inozemstva, vsled česar se zdaj v prvi vrsti uvažajo surovine, t. j. surova volna in druga prediva, ki služijo tekstilni industriji. Struktura jugoslovanske industrije ima sledeče značilnosti: 1. producira predvsem grmadno potrošno blago, 2. uživa v svojih glavnih panogah odlično carinsko zaščito, 3. jugoslovanska industrija se je ustanovila s pomočjo inozemskega kapitala, kateri je v industriji v največji merr zastopan, in 4. v razmerno visoki razliki cen poljedelskih in industrijskih produktov in nizki kupni moči širokih vrst prebivalstva. češkoslovaška republika je še v teku leta 1930 uvozila zgotovljcnega tekstilnega blaga v Jugoslavijo za 350 mil. Kč, v letu 1934 pa samo še za 50 mil. Kč. Kar se tiče jugoslovanske tekstilne industrije je češkoslovaška soudeležba pri tej industriji izredno velika, in sicer cca 50%, kajti številna industrijska Podjetja iz ČSR so prenesla svoje stroje in tovarne v dobi gospodarske depresije v Jugoslavijo. Jugoslovanska tekstilna industrija se je od leta 1918 sedemkratno pomnožila, in to od 57 na okroglo 350 tekstilnih zavodov. Enak primer imamo v sladkorni industriji, ki se je v zadnjih letih v Jugoslaviji tako razvila, da sladkorna industrija, ki obsega 10 tovaren, krije popolnoma potrebe domačega prebivalstva, ki zbog nizkega standarda nima velikih potreb po sladkorju, saj odpade na glavo letno samo 4-5 kg, medtem ko odpade v češkoslovaški republiki na glavo 26 kg letno. že v letu 1924 je češkoslovaška republika uvozila v Jugoslavijo za nič manj ko 240 mil. Kč sladkorja. V tej zvezi je važen tudi razvoj čevljarske industrije v Jugoslaviji, zlasti, ker je češka tvornica Bat’a postavila v Vukovaru svojo ogromno čevljarsko industrijo. češkoslovaška republika je uvozila svoj čas k nam tudi za nad 70 mil. Kč zgotovljenih čevljev. Končno pa je tudi v steklarski industriji, in to posebno v industriji steklenih šip, nastal velik preobrat z ustanovitvijo lastne velike steklarske industrije v Pančevu, ki je eno najmodernejših podjetij te stroke v srednji Evropi. že zaradi teh okolnosti je torej ČSR mogla izvoziti v zadnjem času v Jugoslavijo manj navedenega blaga, kakor pred nekoliko leti. Iz teh kratkih navedb je tudi razvidno, da je jugoslovanski trg v zadnjem času doživel velik preobrat v notranjosti, zbog česar so potrebne tudi radikalne spremembe celotne strukture našega uvoza in izvoza ter naravno tudi preorientacija naše trgovinske in gospodarske politike. čeravno pa je ta radikalni preobrat za nas vsekakor razveseljiv, vendar ne smemo pozabiti, da se je ta preobrat izvršil v prvi vrsti s tujim inozemskim kapitalom, ki danes prevladuje, ki zavzema dominanten položaj v našem denarništvu in tudi v naši industriji. Jugoslovansko-inozemska trgovinska zbornica navaja zanimive podatke o tujem kapitalu, ki je investiran v jugoslovanskih bankah in industriji. Od 20 vodilnih zavodov so samo 3 ali 4, ki delajo samo z domačim kapitalom, dve večji banki pa delata samo s tujim kapitalom. Pri ostalih 14 zavodih pa sodeluje tuji kapital v večjem ali manjšem obsegu. Udeležba inozemskega kapitala v Jugoslaviji Nujnost naše gospodarske preorientacije Enako neugoden, če ne še neugodnejši položaj je pri akcijskih in drugih industrijskih družbah, katerih je v Jugoslaviji bilo leta 1933 šele 2.200, danes se pa cenijo na okrog 4000. Akcijski kapital vseh teh podjetij se ceni na 3040 mil. Din, udeležba inozemskega kapitala pa na 2.409 mil. Din, ter ima torej ta inozemski kapital v jugoslovanski industriji ogromno premoč celih 81%. Pri tem je udeležena Francija z 800 mil. Din ali 32 5% vsega tujega kapitala. Ta kapital je investiran posebno v naših rudnikih, nadalje pri ladjedelnicah, kemičnih tvornicah in v steklarski industriji. Na drugem mestu je angleški kapital z vsoto 700 mil. Din ali 28-3%. Ta kapital je predvsem investiran pri rudnikih bakra, cinka, srebra in kroma, pri nekaterih velikih lesnih podjetjih, posebno pri podjetjih za destilacijo lesa, pri stavbnih podjetjih in v jugoslovanski strojarski industriji. Avstrijski kapital znaša okrog 500 mil. Din ali 20-2% ter je udeležen pri raznih premogovnikih, pri električnih in kožarskih industrijah in pri nekaterih lesnih industrijah. Švicarski kapital znaša ca. 350 mil. Din ali 14%. Ta kapital je predvsem udeležen v elektrotehnični industriji, pri elektrarni »Fala« itd., pri rudnikih, nekaterih lesnih industrijah, tvornicah čokolade itd. Češkoslovaški kapital znaša okroglo 300 mil. Din ali 121% vsega tujega kapitala. Njegova interesna sfera je osredotočena v sladkorni, tekstilni (50%), kemični in čevljarski industriji, nadalje v hotelirstvu ter skupno s tujim inozemskim kapitalom tudi v strojni in steklarski industriji. češkoslovaška republika je udeležena predvsem v sledečih industrijah: »Moravija«, tovarna trikotaže vBeogradu, »Beogradska tekstilna industrija«, »Bat’a«, Borovo, »Jugočeška«, Kranj, »Jugobruna«, tekstilna tovarna, Kranj, sladkorne tvornice »črvenka«, »ču-prija« in »Osijek«, pivovarni in ledarni v Jagodini in Skoplju, kemična tovarna »Zorka«, Subotica, tovarna za eksplozive »Ruše«, steklarska industrija Pančevo, Mautnerov koncern, Zagreb, Tekstilna tovarna v Varaždinu, milo Schicht, Maribor, Strojne tovarne, Osijek. Denarstvo Razdolžitev kmeta in izdaja državnih bankovcev Rektor zagrebške gospodarsko-komercialne visoke šole dr. Ivšie je imel v Društvu diplomiranih ekonomistov v Zagrebu zelo uspelo predavanje o vprašanju kmetskih dolgov in oži vi jen ju našega gospodarstva. Najprej je podrobno razložil vzroke kmečke zadolžitve ter dosedanjih ponesrečenih poizkusov da se izvede razdolžitev' kmetov. Naglasil je nadalje nujno potrebo, da država intervenira v korist kmečke ruzdolžitvo. Vsi dosedanji poizkusi rešitve tega vprašanja pa niso bili nič drugega ko poskusi, da se to vprašanje odloži, ne pa da so reši. Toda to vprašanje ni važno samo za kmetovalce, temveč za vse naše gospodarstvo in zato se morajo najti pota, da se to vprašanje zadovoljivo reši, in sicer definitivno in dokončno. Predavatelj predlaga, da se reši vprašanje kmečke razdolžitve s konverzijo kmečkih dolgov z državnimi bankovci. To bi bila definitivna in zadovoljiva rešitev. Ta konverzija bi se izvedla s pomočjo državnega emisijskega hipotekarnega zavoda, ki bi se moral v ta namen ustanoviti. Ta zavod bi potem izdal začasne državne bankovce, ki bi.bili kriti s kmečkimi dolgovi na podlagi izdanih menic, obveznic in hipotek, ki bi jih zasebni zavodi prenesli na ta novi emisijski zavod. Za vse izročene obveznice, menice in hipoteke bi dobili zasebni upniki državne bankovce v višini kmečkih dolgov. Plačevali pa bi se ti kmečki dolgovi na podlagi amortizacijskih anuitet, ki bi se po potrebi pobirale od javnih organov tudi prisilno. Amortizacijski roki bi znašali od 15 do 20 let. Na ta način bi bila kmečka razdolžitev v celoti izvedena in v ta namen ne bi se zahtevale posebne žrtve niti od kmetov-dolžnikov niti od njihovih upnikov niti od države. Po predavanju se je razvila zanimiva debata, v kateri se je splošno odobraval načrt rektorja dr. Ivšiča. Sloves, ki ga uživa dr. Ivšič med našimi gospodarskimi strokovnjaki, je pač tako velik, da bi morali tudi odločujoči krogi izpre-govoriti k njegovemu predlogu. Zlasti še, ker se ta predlog ponavlja od vedno več strani in ker je njegova upravičenost vedno bolj prepričujoča. Nikakor ne gre, da se zaradi strahu onih, ki ne vedo, kaj naj bi ukrenili, še nada- lje zavlačuje tako važno vprašanje ra kor je razdolžitev kmeta in da se pita javnost z limonadastimi predpisi, ki zmešnjavo samo povečujejo, mesto da bi jo odpravili. Ce kje, potem je bilo pri kmečki zaščiti že zadosti nezrelega eksperimentiranja. Odlog plačil je dovoljen: Hranilnici in posojilnici v Dra- gatušu za dobo 6 let od 16. oktobra 1935 dalje. Obrestna mera za stare vloge 2%. Hranilnici in posojilnici na Muli za dobo 3 let od 1. novembra 1935 dalje. Obrestna mera za stare vloge 2%. Zveza vojvodinskih bank je opozorila finančno ministrstvo, da bi morali biti novi blagajniški boni tudi prosti vsakega davka in da se tudi ne bi smeli računati v davčno osnovo za pridobnino in družbeni davek. Le potem bi bil uspeh blagajniških bonov zagotovljen. Po izkazu Belgijske narodne banke z dne 9, t. m. se je njena zlata podloga znižala za 99 milijonov na 17‘08 milijarde, njen obtok bankovcev pa za 110 milijonov na 20'75 milijarde frankov. rabljene šivalne stroje in kolesa vseh vrst, ki odgovarjajo popolnoma novim, zelo poceni kupite edino pri »PROMET" v Ljubljani (nasproti Kri-žanske cerkve) Reklama in tu Napake in pomanikliivost naše tuiske reklame Letovišče in zdravilišče se da prav dobro primerjati tovarniškemu podjetju. Čim več ima tovarna odjemalcev v svojem okolišu, tem laže je njeno delo in tem manj ima stroškov s pošiljatvijo izdelkov, pa tudi z inkasiranjem terjatev. Napačno je tedaj, da nekatera naša zdravilišča in letovišča omalovažujejo snubenje lastnih ljudi, dočim smo vsi skupaj morda v tujce le preveč zaverovani. Tujec pride enkrat, dvakrat, dočim je naš človek lahko vsako leto gost po več letovišč in zdravilišč. Z njim je tudi manj sitnosti, ker je skromnejši. S tem pa nočem še reči, da ni vse hvale vredno prizadevanje, da privabimo k sebi tudi ljudi iz drugih držav, je pa tudi res, da je reklama v tujini zelo, zelo draga in z redkimi in-serati le težko pridemo do uspeha. To si tudi na tihem sami priznavamo, saj si nikdo ne upa v tujini nastopiti samostojno, ker ve, da bi v množici tamošnjih oglasov kar izginil, pa se zato poslužujemo kolektivne propagande. Ubežništvo lastnih ljudi v tujino se ne da popolnoma omejiti in bi bilo tako delo tudi večkrat graje vredno. Prav pa bi bilo, če bi ga skušali omejiti. Kajti res je, da mnogo naših ljudi leto za letom potuje na tuje, dočim lastne zemlje ne poznajo. Pred 2 letoma mi je neki starejši gospod v nekem našem zdravilišču rekel: »Ko bi veri ni, da je pri nas tako lepo, nikdar ne bi bil toliko poletij preživel v tujih zdraviliščih!« Ljudi, ki imajo vsa polna usta hvale za tujino, navadna reklama ne zgrabi dovolj močno. Zato bi jih trebalo vabiti k sebi individualno in jih na ta način skušati pritegniti za dom. Morda bi sprva tudi te vrste reklama ne zaznamovala poseb- nih uspehov, toda sčasoma tudi nedolžna kapljica zvrta luknjico v kamen. Evidence, kam potujejo lastni ljudje, si posamezno zdravilišče ne more privoščiti, toda centralna zdraviliška reklama bi jo po mojih mislih skoraj morala imeti. Če bi se nam posrečilo zaustaviti potovanja v tujino, bi imeli lepe dobičke s tem, da bi naš težko priborjeni dinar ostal doma. Le poglejmo tudi, koliko denarja izmečemo za razne praške in zdravila za glavobole, nerazpolo-ženja, bolezni prebave in presnove, kar vse se izdeluje po večini v tujini ali pa na lastnih tleh s tujim denarjem. Za take in podobne bolezni imamo doma polno pri-rodnih dobrih zdravil. Rogaške zdravilne vode na primer, ki jih ni najti na kontinentu enakih, navadno prav kmalu trajno ozdravijo vse omenjene heprilike in ne bla-že bolečine samo za nekaj časa kot umetna zdravila, ki jih sestavlja človek in ki dosegajo uspehe le toliko časa, dokler se nanje telo ne navadi. Pri reklamnih argumentih za te vrsto reklame bi nam lahko mnogo pomagali naši zdravniki. Kolektivna reklama za tujino Reklama v tujini naj bi ostala kolektivna kakor je bila doslej, vendar pa naj bi jo oddajala centralna pisarna. Doslej se jo navadno naročevala reklama za inozemstvo pri akviziterjih posameznih listov iz tujine ali pa tudi pri tujih anončnih zavodih, ki ne pomenijo prav nič več kot priprosto akvizi-terstvo. Že na spomlad so se, kolikor vem, povsod oddala naročila za poletje in tudi za jesen — velika kvar reklame. Kajti valute so se izpreminjale in gostje so zahtevali kljub padcu njihovega denarja cene, ki so bile veljavne pred padcem. Nastale so tu pa tam velike in neprijetne diference, ki so vedno v kvar zdravilišču, kjer se to zgodi. Pripetilo se je že tudi, da je sredi sezije prepovedala kaka država svojim prebivalcem potovanje k nam. In tedaj sem opazil, da je na spomlad naročena reklama, ki se često pozneje ne da več preklicati, izhajala dalje brez vsake koristi za reklamirano zdravilišče. Kako dela Italija Italija — dežela solnca — je v lanskem letu imela doma sorazmerno malo reklame za tujski promet, toda, kar sem je videl, naj priznam, bila je harmonično zaokrožena. Inserat je spopolnje-val prospekt, oboje pa brošure; vse troje pa je tvorilo izoblikovano celoto. »Iz njega izvira, vanj se zopet zlije ...« V splošnem Italija ne zaostaja niti z oglasom niti z lepakom za Švico, ki v tujsko prometni propagandi kakovostno vodi. V inozemski reklami pa je (vsaj kolikor jaz vem) Italija najmočneje zastopana, V skoro vseh večjih inozemskih listih je izšlo mnogo krajevno kolektivnili oglasov, nekoliko manj pa državno kolektivnih. Teh sem naštel po 18 dvostranskih inseratov, ki so se že po svoji izvedbi prav zelo ločili od ostalih te vrste. Slika je prikazovala zemljevid vse Italije. Na njem so bila zaznamovana vsa večja mesta, pa tudi zdraviliški in letoviški kraji. Vsak kraj je imel svojo številko, ki so se na drugi strani ponavljale. Tekst, ki jim je sledil, je v zgoščenih besedah pojasnjeval posebnosti dotičnega mesta z navedbo hotelov, števila sob in cen. Te navedbe so zaupniki listov, ki so prinašali te oglase, potrdili kot pravilne, s čimer se je skušalo vplivati na zaupanje čita- telja. Vsaka zavedba gostov z nesolidno reklamo, ki je ne manjka ne tu in ne tam, je bila takorekoč izključena. Inserati so bili varstveno zaščiteni. Sredi julija lanskega leta sem čital v listih iz Nemčije, da se je v Italiji pojavil tifus, da je v enem samem tednu odšlo iz Italije 25 tisoč gostov, na novo prišel pa samo en tisoč. Tega poročila reklamno ni izrabilo niti eno naše zdravilišče in letovišče. Da je imela lani našo zdraviliško in letoviško reklamo v rokah reklamna pisarna, bi bila gotovo takoj naročila inserate v Avstriji, Nemčiji, Celio-slovaški itd., ki bi povedali, da je pri nas vse pri najboljšem zdravju in ki bi vabili z nesrečo tretjega k nam v goste. (Pred dvema letoma so švicarski reklamni strokovnjaki grajali podobno reklamno neizrabo z ozirom na Angleško!) Zdraviliška poročila tujine dajo mnogokrat videti ranljive dele, in je zato zelo pametno, da se z bistrim očesom vse zasleduje, kar se zunaj nas godi, pa po možnosti hitro tuje napake ali pa nesreče v svoj lasten prid izrabijo. Za prihodnjo sezono bi bilo koristno, če bi se sedanja napetost med Italijo in Anglijo pri naši reklami upoštevala. Obenem pa naj bi se zasledovale politične evropske razprtije in snovanja novih prijateljskih zvez. In tudi to bi morala reklama izkoristiti! Konec prihodnjič. Važno zborovanje izvoznikov lesnih finalnih izdelkov V petek ob štirih popoldne je bilo v Trgovskem domu zborovanje lesnih izvoznikov, ki izvažajo lesne finalne izdelke v Anglijo in njene kolonije. V svojih poročilih so omenili izvozniki vse težave, ki jih mora premagovati naš lesni izvoz, zlasti pa navedli one vzroke, ki jemljejo našemu lesu in lesnim izdelkom konkurenčno sposobnost. Da se naš izvoz lesnih izdelkov v Anglijo in njene kolonije omogoči, so zahtevali zlasti: 1. Tečaj uvoženih valut in deviz naj se določa po njihovi dejanski vrednosti. 2. Železniška prevoznina za les se mora znižati vsaj za 70%. 3. Država naj uvede izvozne premije za izvoženi les, ker samo v tem primeru morejo naši izvozniki konkurirati s tujimi lesnimi izdelki. Špicarjcvo lutkovno veseloigro v 5 dejanjih »JURČEK V MOJSTRANI« uprizori lutkovni oder vajeniškega doma (Šcntpctcrska vojašnica) v nedeljo 26. t. m. ob 15. uri. Pridite, od srca se boste nasmejali! Ameriški kapital se ceni na 300 mil. Din ali 121%. Njegova interesna sfera je osredotočena na destilacijo nafte, pri izdelavi šivalnih strojev in v lesno industrijo v črnogorskih gozdovih. Belgijski kapital znaša 250 mil. Din ali 101% in je investiran v kemični industriji, industriji stekla in pa v premogovnikih. Madjarski kapital se ceni na 200 mil. Din ali 81%. Ta kapital datira še iz predvojne dobe. Investiran je v industriji sladkorja, v mlinski industriji, v cementarnah in pa pri ribogoju v bivši Vojvodini. Italijanski kapital znaša 100 mil. Din ali 2 8%. Njegova interesna sfera je osredotočena na cementne tovarne in pa na nekatere paroplovne družbe. Nemški kapital znaša 180 mil. Din ali 7-2% ter je v prvi vrsti investiran v elektrotehnični industriji, nadalje v industriji barv, boksita in pa v tekstilni industriji. Ostalo odpade na švedski in poljski kapital, švedski kapital je predvsem udeležen v tvornicah za izdelovanje vžigalic in pa v nekaterih elektrarnah. Poljski kapital pa se uveljavlja v tekstilni industriji. Ta neugodna perspektiva našega narodnega gospodarstva mora pač zaskrbeti vsakega resničnega jugoslovanskega patriota. Po 17 letih svobode se ni posrečilo našemu državnemu vodstvu in niti našim gospodarstvenikom, da bi vsaj v naj odločilne j ših panogah dosegli resnično nacionalizacijo raznih bančnih in industrijskih podjetij, ki so tudi za obstoj države same v resnih časih neprecenljive in odločilne važnosti. Zbog pomanjkanja kapitala se je zgodilo baš nasprotno! Da je ogromna večina 81% naših denarnih in indnstrijskih zavodov v inozemskih rokah, je pač nam Jugoslovanom glasen memento, da moramo posvetiti ob pomanjkanju lastnega kapitala in prigospodarjenih prihrankov posebno važnost in skrb pritegnitvi in kvaliteti tujega kapitala pri potrebni industrializaciji naše zemlje. Gospodarski stalež čehoslovakov in Jugoslovanov je zelo različen, saj odpade pri nas na vsakega Jugoslovana povprečno samo 800 Din prihrankov v obliki denarne vloge, na čehoslovaka pa lOkrat več, t. j. 8.000 Din. Zaradi tega sem uverjen, da se odpira češkoslovaškemu narodu, ki je mnogo bogatejši kot mi, ne samo po kapitalu, ampak tudi po svojih že tradicionalnih trgovskih skušnjah in zmožnostih, v industrializaciji Jugoslavije posebno veliko in novo polje udejstvovanja. Seveda je potrebno, da bo ta kapital takega značaja, da bo omogočil svoboden razvoj, bodoči porast in razcvit nove industrije. Tudi prihod tega kapitala bi se moral usmerjati po točnem načrtu in spremljati bi ga morala obenem dobra trgovska in proizvodna organizacija, da bi ne prišlo eventualno zopet, tako kot po svetovni vojni, do novih razočaranj, ta bi mogla zopet neugodno vplivati na naše vzajemne* in prijateljske stike. Naša prihodnja skupna gospodarska _ politika mora izhajati iz čistega vrela slovanske misli in iz ideje ožjega sodelovanja z vzhodom. To je danes naravnost imperativ dobe, v kateri se v Evropi ustanavljajo novi gospodarsko-politični centri, ko se oblikujejo nove koncepcije svetovne gospodarske politike. Naša sedanja zapadno-nemška ali zapadno-itali-janska gospodarska politična orientacija je bila napačna in z narodnega in slovanskega stališča tudi nenaravna. Ne zanikam potrebe živahnih trgovskih stikov tudi z zahodom. Toda danes je imperativ nove dobe, da iščemo skupno s češkoslovaško republiko novo orientacijo, ki nam jo narekujejo naše spremenjene politične razmere kakor tudi spremenjena struktura naše države. Z veseljem pozdravljam zato iniciativni predlog predsednika Zbornice za TOI g. Jelačina in plenarne seje naše Zbornice za TOI za izvedbo carinske unije z Bolgarsko, predlog, ki je bil simpatično sprejet tako na Bolgarskem kakor tudi od beograjskih gospodarskih krogov. Preostaja mi sedaj še, da vam podam kratko analizo strukture uvoza in izvoza češkoslovaške republike v letu 1934, oziroma tudi v najnovejši dobi, da bomo mogli nato na podlagi vseh teh kratkih podatkov priti do pravilnih zaključkov. Pri tem ponovno opozarjam, da sta jugoslovanska in češkoslovaška statistika iz zgoraj navedenih razlogov deloma različni. Kratka analiza strukture češkoslovaškega uvoza in izvoza v Jugoslavijo Do leta 1933 je vzajemni promet med Jugoslavijo in češkoslovaško republiko silno padel in dosegel naj nižjo točko v letu 1933. Razlogi za ta veliki padec so bili najrazličnejši, predvsem, razen svetovne gospodarske krize, zmanjšanje kupne sile konzumentov, katerim občim razlogom je treba pripisati skoraj 75% vsega padca. Nadaljnji razlogi za padec češkoslovaškega uvoza v Jugoslavijo so bile previsoke cene češkoslovaškega blaga, ki niso prenesle konkurence ostalih držav, in sprememba gospodarske strukture Jugoslavije. Tretji razlog pa je bil seveda tudi previsoki saldo v korist ČSR v češkoslovaškem kliringu kakor tudi ostale visoke privatne češkoslovaške terjatve. Padec jugoslovanskega izvoza pa je bil predvsem posledica naglega padca izvoza pšenice in koruze. V jugoslovanskem izvozu v češkoslovaško republiko v letu 1934 so prevladovale predvsem žitarice, moka in mlinski izdelki v znesku 77-1 mil. Kč (po češkoslovaški statistiki), zelenjava in sadje 36-5 milijona Kč, živina 18 6 mil. Kč, ostala hranila 151 milijona Kč, razne masti 10-9 mil. Kč, trdi les 10.4 milijona Kč, konoplja, lan in juta 6-2 mil. Kč itd. Ali v procentih: žitarice 38-5%. V jugoslovanski statistiki je obseženih v letu 1934 dejansko uvoženih 9.970 ali okroglo 10.000 vagonov pšenice, zbog česar se je tudi dejanska vrednost zvišala na okroglo 130 mil. Kč in procentuala na okroglo 45%. (Dalje prihodnjič) Politični! vesti Četrtkova seja narodne skupščine je bila večinoma izpolnjena z interpelacijami. Seja je bila mestoma zelo burna. Predlog za konverzijo kmečkih dolgov je ministrski predsednik odklonil, ker že Pripravlja vlada to konverzijo. Mnogo interpelacij je bilo tudi zaradi znižanja uradniških prejemkov. Poslanec Prekoršek pa je in-teTpeliral zaradi izvoza hmelja. Milan Božič, Bogoljub Jevtič in «tr. Ivan Lovrenčič so v imenu svojih treh klubov stavili na predsednika skupščine vprašanje, če je res, da je vstopil v JRZ. Ker je bil izvoljen predsednik Čirič za predsednika skupščine z glasovi opozicije, ga zato pozivajo, da odstopi. Predsednik Čirič pa je odgovoril, da je bil izvoljen na podlagi tajnega glasovanja in da bo odstopil, ko mu bo izrekla skupščina nezaupnico. Bolgarska vlada je razpustila makedonski nacionalni pokret ter tudi makedonsko žensko organizacijo, ker smatra makedonski pokret za politično stranko. Objavljena je bila vsebina dogovorov, ki so bili sklenjeni med Anglijo, Francijo in državami Balkanskega sporazuma v primeru napada Italije na Anglijo. Vse te države so se zavezale, da pridejo Angliji na pomoč, Anglija pa se je zavezala, da priskoči na pomoč balkanskim državam, če bi bile napadene od Italije. V odgovoru balkanskih držav se tudi navaja, katere luke bi dala Grčija Angliji na razpolago za njena oporišča in kakšno pomoč bi nudila Turčija. _ Novo francosko vlado je sestavil Sarraut, potem ko je Herriot z uspehom apeliral v klubu na radikalne socialiste, da naj ne delajo prevelikih težav sestavi nove vlade. Nova vlada je meščansko levičarska. Notranje ministrstvo je obdržal Sarraut, zunanje je prevzel Flandin, Paul Boncour pa je minister brez portfelja. V Italiji so zelo nezadovoljni z ostavko Lavalove vlade, ker se boje, da bodo radikali bolj ostro nastopali za politiko Zveze narodov ter tudi za nadaljnje sankcije proti Italiji. Zasedanje Sveta Zveze narodov je bilo v petek zaključeno. V zadevi mesta Gdanskega je bil dosežen sporazum, o sporu Urugvaja s sovjetsko Rusijo pa se bo razpravljalo prihodnjič. Na južni fronti so uporabili Italijani pri Grazianijevi ofenzivi nad 1000 tankov in predvsem zaradi tega prebili etiopsko fronto. Ras-Desta pravi, da je zaukazal umik svojih čet samo zato, da jih obvaruje pred prevelikimi izgubami, ker se njegove čete niso mogle boriti proti letalom. Protiofenzivo je začel na južni fronti Ras Nasibu, da s tem olajša položaj armade rasa Deste. Njegova vojska je prodrla že več milj daleč in se bliža mestu Sasabane. Bitka pri Makali je trajala nad tri. dni ter je bila ena najbolj krvavih. Etiopci ko Italijani poročajo o zmagi. Prodiranje rasa Na-sibua na jug se nadaljuje, dočim Graziani sporoča, da je njegova ofenziva ustavljena, da uredi politične in vojne razmere na zasedenem ozemlju. Italijanski listi poročajo, da je prišlo iz angleške Kenije 60 angleških oficirjev v Berberi, da se stavijo na razpolago etiopski vojski. Silno se tudi pritožujejo italijanski listi, da Anglija oborožuje Etiopijo. Uradno se objavlja, da je bila demobilizirana neka italijanska divizija, ki je bila mobilizirana dne 30. novembra 1935. Baje gre za južno-tirolsko divizijo, ki se je uprla in ki ni hotela oditi na afriško bojišče. Egiptska vlada je odstopila, ker nasprotuje novim pogajanjem z Anglijo na podlagi, kakor jih je predlagala Anglija. Kralj Fuad je poveril sestavo nove vlade Nahas paši, voditelju egiptskih nacionalistov. Zlasti odklanjajo egiptski nacionalisti angleško zahtevo, da bi bile v Kairi in Aleksandriji angleške posadke ter da ob Sueškem prekopu ne bi smele biti nobene egiptske čete. Mirovna pogajanja med Paragvajem in Bolivijo potekajo ugodno in so bili te dni izmenjani vojni ujetniki. V Siriji, zlasti v mestih Damask J51 Alepo, so bili veliki nemiri, te-*om katerih so bili ubiti 3 dijaki, in r, n8!1*10 število demonstrantov in S^°Y pa ranjenih. Finančni radi ten i11 minister Sirije sta za- Jammsfc °^k°v odstopila. so ra7DisanePnrl^mentarne voHtve » dan 20- februarja. l t i da so zastopniki malih dizav v Ženevi silno nezadovoljni, ker niso dobile njih države zadostnih nadomestil za izgubljeni italijanski trg. Lojze šmuc, tajnik Združenja trgovcev v Ljubljani: Za našo bolniško blagaino Pred ustanovnim obinim bolniške blagajne v Ljubljani Združenje trgovcev v Ljubljani je zadnja leta na številnih sejah poleg drugih aktualnih gospodarskih vprašanj razpravljalo tudi o ustanovitvi samostojne bolniške blagajne trgovcev, ki ne bi bila namenjena samo za ljubljanske trgovce, temveč za vse trgovce na ozemlju bivše ljubljanske oblasti. V ta namen ustanovljeni pripravljalni odbor je deloval marljivo in pripravil končno vse potrebno za čimprejšnje sklicanje ustanovnega občnega zbora tega društva. Pravila novo bolniške blagajne so bila predmet večkratnih temeljitih in stvarnih razprav in pri-lagodena najnovejšim in praktičnim izkušnjam že obstoječih sličnih blagajn, tako da bodo odgovarjala v vsakem pogledu. Težke gospodarske prilike so to vprašanje ravno v zadnjem času še bolj potisnile v ospredje, ravno v vrstah trgovstva. Kruta je danes borba za obstanek, vsa sredstva se izčrpavajo na režijah in vzdrževalnih stroških, prihranki, ki so bili namenjeni za primer bolezni, nezgode ali smrti, zlasti pa tudi za one čase, ko ugasne v človeku sila za ustvarjanje in delo, so se izčrpavali v poslovnih izgubah in sla- bih kupčijah. Poslovna stagnacija in kriza sta prihranke likvidirale. To je osnovna misel, iz katere je v poslednjih letih vedno bolj jasno vznikla misel o nujnosti ustanovitve organizacije za socialno zavarovanje samostojnega trgovca. Tudi trgovski stan globoko občuti danes skrajno potrebo po zavarovanju za primer bolezni in onemoglosti, kajti niso baš redki v vrstah našega trgovstva primeri, da je ogrožena ob dolgotrajni bolezni, operacijah in ob onemoglosti eksistenca podjetja in družine. Izvedba socialnega zavarovanja trgovstva je torej inperativna dolžnost, ki jo ima trgovstvo napram sebi in svojcem. Čim bo izvršeno bolniško zavarovanje, bo odbor prestopil k starostnemu zavarovanju. ki naj bi trgovcu nudilo na starost primerno rento, da ne bo v premiru onemoglosti ter drugih poslovnih nesreč v skrbeh, kaj bo ž njim. Ni ga v naših vrstah, ki ne bi pozdravil te humanitarne ustanove, ki se bo ustanovila v torek dne 28. t. m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Trgovskega doma. Vsa ta dejstva jasno pričajo, da je potrebna dandanes organizirana vzajemna pomoč, ki naj v vsa- ker primeru skuša dati bolniku na razpolago sredstva za velike stroške zdravljenja. Organizacija trgovske bolniške blagajne sloni na zdravi podlagi, čisto drugače kot pri prisilnemu zavarovanju, ker bo nudilo prosto izbiro zdravnikov in zdravstvenih naprav. Ustanovitev takega bolniškega zavarovanja pa je mogoča le pri zadostnem in častnem krogu zavarovancev, ki ugodno izenačujejo riziko. Ustanovni občni zbor trgovskega bolniškega društva v torek dne 28. t. m. mora biti najvidnejši in spontan izraz globokega razumevanja trgovstva do lastnih socialnih ustanov in ljubezni do svojcev. Razmere nas naravnost silijo, da strnemo vrste našega trgovstva tudi v socialnih ustanovah v močne in kapitalno trdne ustanove, od katerih naj imajo naši zanamci vidne dokaze požrtvovalnosti in prizadevanja trgovstva. Dolžnost trgovstva samega pa je, da resno posveti napredku te nove socialne ustanove in da jo podpre z vsemi silami. Solidarno in z ljubeznijo ter r prepričevalno stanovsko zavednostjo vsi na delo za napredek bolniške blagajne trgovcev! TEDEN NA LJUBLJANSKI BORZI POSEBNO POROČILO TRGOVSKEGA LISTA" Devizno tržišče Tendenca nestalna; promet Din 3,709.178-27. V primeri z zadnjim tednom, ki je dosegel skupni devizni promet Din 3,590.252'74, znaša tokratni porast skoro Din 120.000'—. Povečanje deviznega prometa gre predvsem na račun intervencij Narodne banke, ki je na vseh borznih sestankih tekočega tedna krila potrebe po devizi London in s tem obdržala tečaj angl. funta v privatnem kliringu na neizpreme-njeni bazi Din 256'20-257'80. Značilno je to, da so na vseh borznih sestankih prevladovali zaključki v Londonu, perfektuirani deloma s kompenzacijami v privatnem kliringu, deloma pa s posredovanjem Narodne banke, ki je dajala dnevno za Din 128.500 angl. funtov na razpolago. Kajti samo intervencijski zaključki v devizi London znašajo skoro Din 645.000, dočim je bilo ostalih zaključkov za Din 879.000'—, skupno tedaj nad Din 1,524.000'— ali malone polovica celoted. deviznega prometa. Znaten promet je bil to pot tudi v avstrijskem privatnem kliringu, kjer je bilo nabavljeno Din. devize za ca Din 200.000--—, avstrijskih šilingov pa za nad en milijon Din. Tudi v nemškem privat. kliringu je prišlo do precejšnjega prometa dne 20. t. m. na bazi Din 14'30 do Din 14'50, saj je bilo skupnega prometa za Din 277,000'—. Poleg navedenih deviz je omeniti še Pariz, katerega je bilo nabavljeno za Din 374.000-—. Seveda pa je Narodna banka še nadalje posredovala v Amsterdamu, Čurihu in Parizu v višini običajnega dnevnega deviznega kontingenta. Avstrijski šiling je bil v tem borznem tednu trgovan na teh-le tečajnih bazah: 20. jan. 1936: Din 9'32—9'42 22. jan. 1936: Din 9'33—9'43 23. jan. 1936: Din 9'32—42'— 24. jan. 1936 Din 9 27—9'37 Naročite ta širite »irgotfski nst“! Devize: Amsterdam Berlin Bruselj Curih London New York Pariz Praga S primo Narodne banke 20. I. 1936 24. I. 1936 Povpr. Pon. Din Din 20. bi 24. I. 20. I. 24. I. 20. I. 24. I. 20. I. 24. I. 20. I. 24. I. 20. I. 24. I. 20. 1. 24. I. 20. 1. 24. I. 2973'86 2971'— 1756'08 1756'08 739'54 737-03 1424'22 1424'22 216'71 215'77 4318'94 4329'66 288'89 288'39 181-33 18105 2988-46 2985'60 1769'95 1769'95 744'60 742-10 1431'29 1431'29 218‘47 217'83 4355'26 4365'98 290'33 289'83 182'44 182-16 V razdobju tega tedna so zabeležile na naših borzah notirane in trgovane devize te razlike (vse izraženo v poenih): Amsterdam — 2'86, Bruselj — 2-51, London — 0'64, New York -f- 10'72, Pariz — 0'50 in Praga — 0'28. Curih je ostal dosledno neizpremenjen, medtem ko je bil Berlin včeraj trgovan na bazi ponedeljkovih tečajev (od 20. t. m.). Efektno tržišče Tendenca neizpremenjen« stalna. Tudi v tem borznem tednu ni bilo nobenega efektnega prometa. Prodalo se je le eksekutivnim potom nekaj komadov vojne škode.- Noti rali so le državni papirji in dosegli te tečaje 20. I. 1936 Din 7% inv. pas, 78'— 79'— 8% Blair 80'— 81'— 7% Blair 70-- 72'- 7% Seligman 78'50 79'50 4% agrarne obv. 46'— 47'— 6% begluške obv. 59'— OP— 2'5/o vojna škoda 350’— 353-— 24, I. 1936 Din 7% inv. pos. 75'50 70'50 8% Blair 80-— 82'— 7% Blair 71-- 72'- 7% Seligman 79'— 80'— 4% agrar. obv. 44'— 45'— 8% begluške obv. 64'— 66'— 2-5% vojna škoda 352'— 355-— Kakor je iz gornje primerjave razvidno, so se še najbolj okrepile begluške obveznice, in sicer za i pet poenov v ponudbi in povpra-i sevanju. Žitno tržišče Tendenca še vedno čvrsta. Prometa ni bilo, razen enega vagona pšenice. Cene so poskočile za Din 8'— do 9'— pri koruzi, za Din 5-— pri pšenici in ovsu ter za Din 15'— pri moki vseh vrst. Otrobi so notirali neizpre-menjeno, dočim je 22. t. m. pričela notirati tudi ajda. Žito: Koruza: Din Din času primerno suha, letine 1935, s kvalitetno garancijo, Iranko vagon nakladalna postaja....................120'50 122 50 prekomerno suha, fco vagon prekmur. postaja, plačljivo proti duplikatu .... 129'50 132'50 Pšenica: bačka, 78 kg, 2odstot-na, prompt. dobava 177'50 180'— banat., 78 kg, 2odstot-na, prompt. dobava 1777)0 180'— Oves: nov, zdrav, suh, reše-tan, fco vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu 14250 145 — Ajda: zdrava, -rešetana, siva, pariteta Ljubljana . 135"— 137'50 Mlcvski izdelki: Moka: pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 285’— 295'— pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 285'— 295'— pšenična 2. bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 265'— 270'— pšenična 5. bačka postaja, ekskl prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 245'— 250'— Otrobi: pšenični, debeli, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl prom. davek, Iranko vagon bačka postaja . . . 110'— 115'— Lesno tržišče Tendenca zelo mlačna; zaključen; je bilo 6 vagonov neobrobljeni! javorjevih desk. Lesni odsek Zveze trgovskil združenj Dravske banovine skli cuje za 26. t. m. zborovanje les nega trgovstva. Namen tega sestanka, ki se ga udeleže pole; lesnih trgovcev in industrijcev tu di odločujoči faktorji, je pokazal obupno stanje lesnega gospoda i stva v Sloveniji. Na tem zborovanju bo podana verna slika nr vzdržnega stanja, v katerem s nahaja naša lesna trgovina in in dustrija. Baš od tega zborovanj pa zavisi zelo mnogo, da se ž. vendar kaj pametnega in učinki vitega ukrene, ker sedaj ni vr časa za sama ugibanja. Trenuti položaj nujno zahteva takojšnji ukrepov, ki bodo rodili hitre i učinkovite, pozitivne rezultate. -Kajti zbog sankcij in protisankc' ni prizadeta samo lesna industrij: ampak celo gospodarstvo, skratk vsi sloji in zlasti široka plast naj bednejšega delovnega ljudstva, 1 je sedaj povsem brez kruha i' zaslužka. Upamo in zahtevamo, d. bodo predlogi te širše ankete res no upoštevani in ne bo ostalo zgol pri obljubah! Hitri ukrepi niso L nujno potrebni, pač pa naravnos življenjske važnosti za vse naš; lesno gospodarstvo. Pozivamo vs; interesente, da se udeleže tega zborovanja in tako sami priporno rejo do čim večjega uspeha! Les: Smreka, jelka: Hlodi I., II., monte . Brzojavni drogovi . . Bordonali merkantilni Filerji do 576' . . . Trami ostalih dimenzij Škorete, konične, od 16 cm naprej Škorete, paralelne, od 16 cm naprej . . Škorete, podmerne, do 15 cm.................. Deske-plolii, kon., od 16 cm naprej . . Deske-plolii, par., od od 16 cm naprej . Kratice, za 100 kg . . Bukev: Deske-plohi, naravni, neobrobljeni, monte Deske-plohi, naravni, ostrorobi, monte . . Deske-plohi, parjeni, neobrobljeni, monte Deske-plohi, parjeni, ostrorobi, L, II. . . Hrast: Hlodi I., II............. Bordonali................ Deske-plohi, neobrobljeni boules . . . Deske-plohi. neobrobljeni merkantilni Deske-plohi, ostrorobi (podnice) .... Frizi................. Oreh: Plohi, neparjeni. L, II. Plohi, parjeni, L, II. Parketi: hrastovi, za m3 . . . bukovi, za m3 . . . Želez, pragovi: 2*60 m, 14X 24 hrastovi, za 1 komad bukovi, za 1 komad . Drva: bukova, s a 100 kg . hrastova, za 100 kg . Oglje: bukovo, za 100 kg . - canella :, za 100 kg . Din Din 90 — 130-— 100’— 120'— 110'— 260'— 280'— 200'- 200 — 230 — 26-- 240-- 310'- 300'- 570'- 160'- 710-- 800-- 650'- 750'- 550'- 800'- 850- 110 — 160'-130-140'-125'— 300'- 330'- 210'- 230'- 270'— 28'- 280'- 350'- 360'- 600'- 210'- 820' 830'- 700'— 810'- 630'- 900'- 950'- 42-— 50'- 28'- 35'- 32'— 3-1'- 20'— 22'- 9'— 10'- 8 — 9'- 36'— 40'— 40'— 46'- Nedeljske lesne konferener v Trgovskem domu v Ljubljani sr udeleže tudi ministri dr. Jankovič trgovinski minister dr. Vrbanič in Dragiša Cvetkovič. Shod bo v nedeljo ob 10. dop »Službeni list« kr. banske uprave Dravske banovine z dne 25. januarja objavlja: Pravilnik in norme o proizvodnji, uvozu in prometu umetnih gnojil — Pravilnik poslovanja starešinskega sveta v ministrstvu za zgradbe — Odločbo o znižanju minimalne carinske postavke iz št. 6T0, toč. 1., uvozne tarife — Odločbo k pravilniku o oglašanji zdravil in zdravilnih specialitet — Odločbo o priznanju imunologi; it. serologije v zvezi z bakteriolo gijo kot specialne stroke — Razr razglase sodišč in uradov ter rai ne drugo objave. Iz trgovske Vljudni prodajalci Prodajalka modne trgovine streže starejši dami. Bili sta skoraj gotovi, ko vstopi v trgovino mlad gospodič. Prodajalka je takoj pustila svojo kupov alko ter pozvala učenko, da postreže damo, sama se je pa začela razgovarjati z mladim kupovalcem, ki je kupoval kravato. Zapuščena dama je osuplo gledala in na vprašanje učenke, kaj želi, je kratkomalo rekla: hvala! in odšla. Podoben primer se je dogodil v nekj drugi ti vini, kjer je poslovodja stregel odjemalcu. Vstopil je v prodajalno neki »ravnatelj« in poslovodja je prvo stranko brez vsake besede kar pustil in začel streči na novo došlemu ravnatelju. Danes je veliko trgovin in ku-povalec ali kupovalka gre v drugič pač v trgovino, kjer so bolj izobraženi prodajalci. Poglej, kaj podpišeš Neki polnik je skušal povečati svoj konzum i:i svoj zaslužek s tem, da je namesto tucatov pisal groše, kar je pač veliko več. Obiskoval je krojače in šivilje. Nekatere stranke so se pritožile pri firmi, toda ta se ni ozirala na pritožbe, ampak je pritožnike zavračala. V stolpec za količino je potnik zapisal le število in ob podpisu je motil stranke z gibčnim jezikom in jtozneje izpolnil stolpec z groši. Omenim pa, da ta potnik ni bil naš človek, ampak iz rodu izvoljenega ljudstva. Več previdnosti Nekemu trgovcu sem toplo priporočal, naj s primernimi oglasi v strokovnem časopisu opozarja odjemalce na svojo trgovino. Nato mi je rekel, da je pač oglaševal, toda na svoje oglase je dobil več naročil od kupcev, pri katerih je nazadnje izgubil. Kdor z oglasi opozarja na svojo firmo, mora računati tudi z vprašanji in naročbami odjemalcev, ki ne zaslužijo nobenega zaupanja ter skušajo kjerkoli dobiti blago. Previden trgovec se natančno informira o vsakem neznanem naročniku. Kdor izvršuje naročbe brez informiranja, bo marsikateri račun izgubil. Ako izgubi denar, ni kriv tega oglas ali časopis, ampak njegova neprevidnost. Nekaterega premoti lepi papir s še lepšo glavo, pisalni stroj itd. Stari praktiki pravijo, da čim večja in lepša je glava na papirju, manj je denarja v blagajni. V koliko je to mnenje praktikov pravilno, ne morem reči. V pravih mejah Kot jako priljubljenega reklamnega sredstva se poslužujejo mnogi inventurnih in »sezijskili prodaj po zelo znižanih cenah«. Takih razprodaj je kar preveč in be- gajo občinstvo ravnotako, kakor ono znatno znižanje cen za kratko dobo. Potrošniki mislijo, da bo trgovec še znižal cene, če prvo znižanje ne bo imelo uspeha. Zato marsikateri ne kupi niti najpotrebnejšega predmeta, ker pač čaka na nadaljnje znižanje ceu. So kaj različni vzroki, ki silijo trgovca, da skuša z znižanjem cen in s potrebno reklamo razprodati del svoje zaloge. Plačati se morajo računi, davki in druge obveznosti, sezija se nagiba h koncu itd. Omenim naj še prodajo ostankov. Prodaja ostankov po lastni ceni se od nekaterih naravnost izkorišča. Neka trgovina je trgovala s samimi ostanki. Ker s tekočim poslovanjem niso nabrali ostankov, saj so tržili s samimi ostanki in jih tudi niso mogli dovoljno nabaviti, tedaj so rezali kose na ostanke in z živahno reklamo so jih prodajali po »lastni ceni«. To je nepravilna konkurenca. Reklama se mora držati pravih mej, poštena postrežba pa rodi zaupanje zvestih odjemalcev. Dobave - licitacije Komanda mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejem do 30. januarja ponudbe za dobavo 1.000 kg gred in do 8. februarja o dobavi večje množine traku iz aluminiaste legure. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 6. februarja ponudbe za dobavo skretnic za železniški kolosek, 200 kg sive barve, 300 kg firneža, 10 kg sikativa. 70 emajliranih tablic, raznega železa, 420 hrastovih pragov, 100 kg mehke bakrene žice in 3000 raznih vijakov. Okrožni urad za zavarovanje delavcev razpisuje javno pismeno ofertno licitacijo za sukcesivno dobavo raznih tiskovin. Licitacija bo 10. februarja ob 11. v uradovi palači, soba št. 212. Vzorci ponudb in tiskovine se dobe za 30 Din pri uradu. Licitacije: Pri Upravi vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu bo dne 5. februarja ofertna licitacija za nabavo. rezervnih delov za magnet »MEA«, raznih vijakov in poklop-cev, 15.000 kg antimona in 2.700 kg cina; do dne G. februarja za dobavo raznega jekla, jeklene žice in traku; do dne 7. februarja za dobavo 200 m amerikan-platna, 1000 kilogramov bombaža za čiščenje in 460.000 m traku za lesene škatlji-ce; do dne 8. februarja za dobavo 3 zaščitnih ščitov zapreminskega aparata, 5 dizel-lokomotiv in 300 tisoč kg nafte (plinsko olje) za pogon dizel-motorja. Pri Direkciji državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu bo dne 7. februarja ofertna licitacija za nabavo 20.000 ton topilnega koksa za Direkcijo drž. željezare v Varešu. Pri Upravi policije v Zagrebu bo dne 7. februarja ofertna licitacija za nabavo 250 plaščev; dne 8. februarja za dobavo 510 hlač iz črnega sukna; dne 10. februarja za dobavo 150 hlač iz črnega štruksa; dne 11. februarja za dobavo 680 črnih kap in dne 12. februarja za dobavo 8 garnitur usnjenih oblek za policijske straže v Zagrebu. V intendanturi štaba IV. arniij-ske oblasti v Zagrebu se bodo sklepale direktne pogodbe: dne 27. januarja za dobavo 7.000 kg čiste svinjske masti; dne 28. januarja za dobavo 7.000 kg čiste svinjske masti in dne 29. januarja za dobavo 4.000 kg čiste svinjske masti za potrebe dravske divizijske oblasti. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do dne 30. januarja ponudbe za dobavo stekel za paromere, brzino-mere, vodomernih stekel, signalnih stekel, stekla »Klinger Refleks« in nalučnikov. Javna dela In pri Vaše pisalne stroje, radunske stroje, registrlr. blagajne l.t. d. Vam strokovno In poceni popravlja spečljalna mehanična delavnica BORIS V. SI MAN O L, LJUBLJANA KOLODVORSKA. UL. 11 • TELEFON ŠT. 24-37 AGRIPPA, švedska kartoteka v obliki knjige nudi vsakemu podjetju najhitrejši in najsigurnejši pregled v knjigovodstvu. Ker se razen patentiranega mehanizma izdeluje vse doma, se ’0 pocenila ta kartoteka za 50°/0. — Zastopstvo za Jugoslavijo IVI TI02kW Ljubljana 1 Selenburgova ulica t, kjer dobite tudi vee pisarniške in tehnične potrebščine v največji izberi in po najnižjih cenah Gradbena dela drž. in samoupravnih ustanov sc morajo oddajati obrtnikom Obrtniška zbornica v Osijeku sporoča: V zadnjem času se je opazilo, da mnoge državne in samoupravne ustanove izvajajo gradbena dela v lastni režiji ali pa po nepooblaščenih in nekvalificiranih osebah. Nadalje je bilo ugotovljeno, da nekatere ustanove razpišejo najprej po dve licitaciji, ki pa sla dejansko samo fiktivne, da morejo s tretjo licitacijo v smislu člena 86. zakona o drž. računovodstvu izvesti ta dela ali v lastni režiji ali pa po nekvalificiranih in ne-koncesioniranili osebah. Zbornica je zato na to opozorila gradbeno ministrstvo ter prejela sedaj od ministrstva rešenje z dnem 4. januarja št. 35.896. — V tem odloku se pravi, da se morajo oddajati po zakonu o drž. računovodstvu praviloma vsa dela in vse nabave le z licitacijami in po pooblaščenih podjetjih in samo izjemoma ter v izrednih primerih v lastni režiji v smislu čl. 86. toč. 8. zakona o državnem računovodstvu. — Ministrstvo je zato pozvalo vse banske uprave, da naroČe vsem svojim podrejenim organom in zavodom, da se strogo po tem ravnajo in da tudi v izjemnih delih, ko morajo izvesti gradbena dela v lastni režiji, izvrše ta dela le po pooblaščenih podjetjih. Kinlturzi piravnave V poravnalni zadevi posestnika in lastnika parne žage Antona Skoka v Domžalah se določa poravnalni narok na dan 1. februarja ob 9-45.. Dolžnik ponuja 40% kvoto, plačljivo v dveh 6 mesečnih obrokih. Doslej nepriglašene terjatve je priglasiti vsaj 5 dni pred poravnalnim narokom. Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju mizarja Henrika Florjančiča in posestnice Marije Florjančič v Vižmarjih. Porav nalili sodnik Avsec, poravnalni upravnik trgovec Ivan Sedlar v Ljubljani. Narok za sklepanje poravnave dne 14. februarja ob 9. uri. rok za oglasitev do 9. februarja 1936. Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju Katice in Draga Ccrlini, 'specialne trgovine nogavic v Celju. Poravnalni komisar sodnik Radej, poravnalni upravnik dr. Karlovšek, odvetnik v Celju. Narok za sklepanje poravnave dne 7. marca ob 9, rak za oglasitev do 2. marca. Potrjuje se poravnava, ki jo je sklenil s svojimi upniki trgovec Albert Verdnik v Šmartnem pri Slovenjgradcu. Plača 40% kvoto, kot porok pa je pristopil tudi posestnik Ivan Verdnik v Mariboru. Končano je poravnalno postopanje trgovca Adolfa Putana v Celju. Oddaja lokalov v zdravilišču Dobrna Uprava zdravilišča Dobrna razpisuje v zakupno oddajo le obrtne I prostore zdravilišča: brivnico zdraviliškem diontu, lekarno, trgovino z drobnimi predmeti v vili Tavčar, trgovino s čokoladnimi izdelki, sladkarijami, sadjem itd. \ j paviljonu Sana. Kolkovane ponud be je poslati najkasneje do 20. fe-I bruarja upravi zdravilišča. V klubu trgovskih akademikov v Ljubljani je v četrtek dne 16. januarja predaval gospodarski urednik »Slovenca« Drago Potočnik o gornji temi. Gospod predavatelj je najpreje razložil pomen javnih del z ozirom na gospodarsko stanje v posameznih evropskih državah in Združenih' ameriških državah. Šele v letih 1931. do 1932. so pričele prav za prav posamezne države sistematično izvajali javna dela, zlasti kot najuspešnejše sredstvo v borbi proti brezposelnosti. Zlasti so izvajale v ta namen javna dela te države, Avstrija, Nemčija, Italija, Poljska, Češkoslovaška, Švedska, Francija in druge. Odobrile so v te namene milijardne vsote. Predavatelj je opozarjal na važnost finansiranja teh del. Različne države so na najrazličnejše načine našle sredstva za finansiranje javnih del. Pri tem je zlasti važno to, da se uporaba proračunskih sredstev, ki so bila prvotno določena v druge svrhe, za javna dela, izvede na ta način, da ni gospodarstvu ta transakcija v škodo. V to svrho je potrebna le mobilizacija zasebnih sredstev s pomočjo kratkoročnih in dolgoročnih posojil. Nemčija je to svojo finančno politiko sijajno izvedla na ta način, da je ohranila državni | sezono. kredit na višini. Tako je lahko tudi zasebna sredstva pritegnila v korist javnosti. Mnenje, da pri nas ni bilo javnih del, je zmotno, ker se v južnih delih naše države ta izvajajo že od preobrata dalje in v zelo znatni meri. Slovenija ni udeležena pri teh delih, ker se večinoma odmerjajo po odstotkih prebivalstva, tako da bo situacija za Slovenijo vedno slabša, ker število našega prebivalstva ne raste v razmerju z drugimi pokrajinami, kajti naš prirastek večinoma odhaja iz naše banovine v druge pokrajine. Šele v zadnjem času se tudi pri nas opaža močnejše stremljenje, da se mobilizirajo za javna dela tudi zasebna sredstva, vendar pa nimajo ta prizadevanja pravega uspeha. Prvič je pri nas mnogo premalo kapitala, drugič pa je ta precej plašen, kajti pri nas je situacija skoraj popolnoma drugačna, kakor pa je v Nemčiji. Gospod predavatelj je žel za svoje izredno aktualno in temeljito predavanje vsestransko odobravanje. S tem predavanjem je Klub trgovskih akademikov v Ljubljani otvoril svojo letošnjo predavalno Š. Doma in po svetu Nj. Vel. kraljica Marija je te dni zopet obiskala celo vrsto beograjskih bolnišnic in se zanimala za stanje bolnikov. Zagrebška policija je aretirala sarajevskega trgovca Kohena, ki je kupil od lastnika »Grand Magazina« vse njegovo blago in ponoči skrivaj odpeljal vse blago. Proti trgovcu Vurdelji, ki je to blago prodal, dasi je s tem zelo oškodoval svoje upnike, pa je Izdalo drž. tožilstvo tiralico. Banska uprava je razpustila mestni svet v Subotici in imenovala novega s predsednikom Ivan-dekičem na čelu. Državna tiskarna gradi v Beogradu svojo palačo, ki bo veljala nič manj ko 60 milijonov Din. Potem seveda ni čuda, če povsod drugod manjka denarja. Sindikalni fašistovslci odbor v Trstu je odredil, da se sme v bodoče prodajati oglje le po ceni 40 lir za sto kil. Rudarski štrajk, ki bi moral te dni v Angliji izbruhniti, je zaradi smrti kralja Jurija V. odložen. Romunija je ustavila uvoz iz Francije, Anglije, Belgije, Nizozemske, Japonske in še nekaterih dru gih držav, ker ji primanjkuje deviz teh držav. Poljska je izvozila v 1. 1935. bla ga za 92504 milijona zlotov, uvozila pa za 859 54 milijona zlotov, da znaša njen aktivni saldo 6549 milijona zlotov. Poljski izvoz se je v primeru z letom 1934. lani znatno povečal. Po sovjetsko - poljski trgovinski pogodbi bo izvozila Poljska v Rusijo v 1. 1936 kovinskega blaga za 8 milijonov zlotov. Kontingenti za drugo blago pa bodo še določeni. povali teleta in junice za Grčijo ter prašiče-špeharje. Cene za te živali so zato tudi nekoliko narasle, sicer pa so ostale cene neiz-premenjene. Dogon in prodaja; 27 bikov 613 krav, 193 junic, 179 volov, 113 juncev, 218 telet, 306 konj in žrebet, 813 prašičev in 171 pujskov. Cene: biki po Din 2‘70 do 3'—, krave za mesarje po 2-25—2'70, za klobase po 1'15—1'40, junice za klanje po 2'80—40, junice za rejo po 000—750 zn žival, voli T. vrste po 4—4-25, 11. vrste po 3—3‘50, bosanski po 2'25—2'75, junci po 2'70—3'80, debele svinje po 7—8, mršave po 5—6, zaklani prašiči po 10, lahki konji po 2000—2500, srednji po 3000—4500, težki po 5500—7000 par, žrebeta po 1000 do 1200 grlo, konji za klanje po 0-75— Din za kg žive teže. Detelja po 100—115, otava po 100—105, Seno po 90—100, slama za steljo po 35—40 za 100 kg; krompir po 0-90—1, zelje po 2'25 do 2'50, repa po 0'30—0'35 Din za kg. Radio Ljubljana Klub trgovskih akademikov (absolventov) v Ljubljani posreduje službe svojim članom absolventom trgovskih akademij. Klub se s tem obrača na vsa industrijska podjetja, denarne zavode in trgovce, naj se obrnejo, če potrebujejo korespondenta, knjigovodjo itd., na Klub trgovskih akademikov (absolventov) v Ljublja-poštni predal 38, ki jim bo m preskrbel potrebnega absolventa ali absolventinjo. Tržna poročita Zagrebški tedenski sejem Zadnji zagrebški tedenski sejem je bil precej živahnejši ko predzadnji, ker je prišlo na trg tudi mnogo tujih kupcev. Zlasti so ku- Nedelja, dne 26. jan. 8.00; Telovadba (vodi Ciril šoukal) — 8.30: čas, poročila — 8.45: Ruske balalajke (vodi g. Kalčenko) — 9.45: Versko predavanje (prior Valerian Učak) — 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz cerkve Sv. Cirila in Metoda — 11.00: Zbor mladih harmonikarjev (pod vodstvom prof. Pavla Rančigaja) — 12.00: čas, objava sporeda — 12.15: Plošče po željah — 15.00: Kmetijski nasveti — 15.20: Radijski orkester po željah — 16.00: Meso in tolšče v kmet. gospodinjstvu (Anica Lazarjeva) — 16.15: Koncert radijskega orkestra — 16.45: Razvoj slovenske drame: VII. ura — 19.30: Nacionalna ura — 20.00: čas, poročila — 20.15: ženitovanjski običaji na Gorenjskem. Spisal Joža Vomber-gar — 22.00: Čas, vremenska napoved, poročila — 22.15: Koncert radijskega orkestra. Ponedeljek, 27. jan. 9.00: Šolska ura: Svetosavska proslava — 12.00: Kino orgije (plošče) — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: čas, objava sporeda — 13.15: Reproduciran koncert simfoničnih orkestrov — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji — 18.00: O tifusu (dr. Bogomir Magajna) — 18.20: Lalo: Namouna, koncertna suita (plošče) — 18.40: Pregled našega izvirnega leposlovja v preteklem letu (prof. France Vodnik) — 19.00: Nac. ura — 20.15: Proslava lOOletnice sv. Save — 22.00: čas, vremenska napoved, poročila — 22.15: Prenos iz kavarne »Nebotičnik«. Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr, Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik O. Mihalek, vii v Ljubljani.