131. Številka. Ljubljana, v soboto 8. junija 1895. XXVIII. leto. SLOVENSKI NAROD. KKbaja vsak dao »veter, icitnB" nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za, a vh tro- ogersko dežole za vse leto 18 gld., za pol leta H gld., za četrt leta 4 glđ., za j^-len musttc l gld 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeoVn mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 'Jlj kr. za četrt leta — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje it ud fitiriBtopne petit-vrute po «1 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., te se dvakrat, in po 4 kr., če 8« trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ne izvole frankirati. — Rokopisi se ne vraiajo. — Uredništvo in upravnifitvo jo na Kongresnem trgu St. 12, V prav jjibtvu naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. v&e administrativne stvari. V zmislu §. 17. društvenih pravil sklicuje se OBČNI ZBOR delniškega društva „Narodne Tiskarne" na dan 23. junija 1895. leta ot» II. tiri tlt»|»oludne v prostorih „Narodne Tiskarne". Dnevni red.: 1. Poročilo predsednikovo, 2. Bilanca „Narodne Tiskarne" za 1. 1894. 3. Nasvet upravnega odbora o izplačanji dividende. 4. Volitev upravnega odbora. 5. Volitev pregledovalcev računov. 6. Posamezni nusveti. -«H»-- Opomba. §. 16. Kdor hoče v občnem zboru glasovati, mora .svojo delnico vsaj pet dnij pred občnim zborom v društveno blagajnica vložiti. Ako ne bi bil občni zbor dne 23. t. m. sklepčen, se s tem sklicuje ob jednim drugi občni zbor na dan 30. t. m. z istim vzpon dom, ki pa sme v zmislu 17. društvenih pravil veljavno sklepati brez ozira na število navzočih delničarjev in na število od njih zastopanih glasov. Upravni odbor „Narodne Tiskarne'1, Otvoritev novega vseučilišča v Gradci — pa mi Slovenci. S Štajerskega, 5. junija. Te dni praznuje se v nemškem Gradci lepa svečanost. Otvorilo se je na .slovesen način, kakor se to tudi spodobi, novo monumentalno poslopje za vseučilišče. Sam cesar počastil je ob tej priliki Gradec ter povišal z obiskom svojim otvoritveno si a vnos t. Slovenskemu rodoljubu, gledajočemu v duhu na te ravnokar vršeče se graške slavnosti, prihajajo kaj čudne misli na pamet! Slovenski narod na Štajerskem i n v celoti kot tak nima pravega povoda niti razloga, da bi se mogel po dosedanjih izkušnjah vese-liti otvoritvene svečanosti novega graškega univerz-nega poslopja Slovenski narod kot tak stoji pri tej slavnosti kakor preziran, tuj gledalec daleč na strani; fakt um, da se materni jezik njegov dosedaj ni smel trajno glasiti po dvoranah „almae matris Grae-censis11, potiski ga brezobzirno v stran. Slovenci smo v Avstriji jedini narod, čegar jezik si kot tak se ni pridobil akademiške veljave; na nobenem vseučilišči ne predava nobeden profesor v našem lepem slovenskem jeziku, ki je poslednja leta venderle razmeroma dobro napredoval v literaturi. Bilo je v 50. letih res nekaj upanja, da bode slovenščina na graškem vseučilišču udoma čila se, to je bilo takrat, ko je slavni pravoslovec profesor dr. Kranjc predaval nekatere juridične predmete v slovenskem jeziku — toda naša slovenščina je morala kmalu potpm ostaviti vseučiliške dvorane in ni smela več stopiti čez prag vseučilišča graškega. V naučni budget se je nekaj let stavila neka vsota za slovensko stolico na tem vseučilišči, t. j. za predavanje nekaterih juridičnih predmetov v slovenskem jeziku, — a dandanes vlada o tej reči grobna tišina. Rajni idealist Raič je bil parkrat zagrmel tudi o slovenski vseučiltški stolici in tisti dotaciji za slov. vseučiliškega profesorja, za njim pa se nobeden poslanec več ne zmeni za take „nepraktične41 stvari!. .. Dvojna krivica se godi slovenskemu narodu vsled tega, ker se jezik njegov n^ glasi na nobeni avstrijski uuiverzi. Prva krivica se dotiče naše n a-rodne časti. Poniževalno je za nas in sramotno, če jezik naš ni vreden, da bi se vsaj nekaj pred« metov na kateri fakulteti koli, predavalo v njem. Če imajo maloštevilni Italijani na več avstrijskih VSeudiliftćih po več 'italijansko prtdavajočih profesorjev, zakaj se našemu jeziku, ki ga govori v tej državi vender-le l1 t milijona ljudij, krati „aka-demišha pravica! ?" Druga krivica pa zadeva povse praktični moment. Od c. kr. uradnikov, sodiških in političnih, zahteva centralna vlada že sama, da morajo znati uradovati v slovenskem jeziku. Ti uradniki pripravljajo se za svoj poklic vender na vseučdiščili. Kako pa more vladu s;ima zahtevati od uradnika, naj uraduje v slovenskem jeziku, ako ne v tem jeziku ni vadil že na vseučilišči, v šoli V! To je gotovo čudna logika' Še težje stališče ima srednješolski profesor, dasi rojen Slovemc. kateri naj predava in uči k*k predmet v gladki, uzorni slovenščini, ako pa je na vseučilišči, kjer se je pripravljal za svoj poklic, vršil vse svoje študije skoz in skoz v tujem, nemškem jeziku ? Vlada, ki nam rada ali prisiljena ustanavlja slovenske srednje šole in nam jih bode morala ustanoviti, kolikor jih bomo potrebovali, mora „ipso factoa, ako je dosledna, sama skrbeti za takšen srednješolski profesorski narastaj — kje drugje, će ne že na vseučilišči?! Da, tilozofska stolica slovenska postala je v novejšem času tudi naravnost logičen postulat prav tako, kakor juridična fakulteta! Vprašanje nekaterih slovenskih vseučiliskih fakultet bliža s« čisto po naravni poti našega kulturnega razvoja že nperečemuu stadiju. Na katerem avstrijskem vseučilišči se bodo odprla vrata našemu jeziku? Naravna misel je pač, da na vseučilišči v — Ljubljani, katero bi se moralo še le ustvariti. Dosedaj študira pač največ slovenskih vseučiliščnikov v Gradci in na Dunaji. V stari graški univerzi naš jezik ni užival državljanske pravice. Ali bode kaj boljše v tem oziru za nas v novi palači? V bližnji bodočnosti še nimamo nikakih koncesij pričakovati. Koalicijska vlada, ki stoji na takem stališči, da se nam niti takšne „lapalije", kakeršna so celjske gimnazijske paralelke ne upa dati, — od takšne vlade, žalibog ne smemo pričakovati kakšne ravnopravnosti našega jezika na vseučilišči I No, kar se nam še ni dalo, to se nam bode še moralo dati! Kulturno geslo naše je „ na prej!" ne „nazaj!" Priprost razum mora spoznati, da, ako napredujemo na narodni podlagi intenzivno in ekstenzivno tako, da zahtevamo za svoj jezik tudi akademiške pravice, ne koristimo samo svoji narodnosti nego tudi Avstriji sami. Avstrija, kakor vsaka druga mnogoje-zična država, more biti srečna samo tedaj, če so vsi posamezni udje njeni, posamezni narodi, srečni. Pravica in popolna jednakopravnost pa sta prvi pogoj sreče narodov« turškimi manira mi in nepočesauimi lasmi, ki bi dal polovico Bvojega življenja, ko bi vsaj za teden dnij prišel v obč. svet. Silno ga jezi, da so nekateri njegovi znanci že notri, dočim mora on pred vrati stati ali pa pri nezaupnih branjevkah za pooblastila moledovati. Ko smo pri volitvi v I. razredu jeli prihajati fronderji na volišče, se je kar ustrašil in se tako klasično držal, da se mu nismo mogli nasmejati. Ce imate kaj upliva, gospod urednik, pomagajte temu možu v občinski svet. Sitnosrij ne bo delal, dasi zna brati in za silo tudi pisati, a pri dolgočasnih *ejah vas bo s svojo naivnostjo tako izvrstno zabaval, da se bodete smeha kar dušili. Če sedaj ni pri sejah nikdar nič poslušalcev — kadar bo ta mož obč. svetnik, jih bo toliko, da bodete lahko vstopnino pobirali. Fronderji smo s svojo agitacijo tudi zategadelj jako zadovoljni, ker je kakor hladan vetrec oživila ljubljanski politični vzduh in ker je vse takozvane vodilne kroge močno presenetila. Koliko je bilo to presenečente, se ne da točno popisati, mislim pa, da toliko, kakor tistega samca, kateremu se je nekaj dnij po velikonedeljskem potresu to-le primerilo: Dal se je, ležati samcat sam v svoji sicer po- Nedeljsko pismo. Gospod urednik! Skesano izpovem in priznam : Jaz sem bil tudi jeden tistih, ki so minoli teden pri občinskih volitvah „zgago delali", kakor so se izrazili gospodje, kateri so sklepali kompromis. Dasi politiki toliko trdoglavnost voli Icev seveda strogo obsojate, ker bi se dala tolmačiti kot dokaz slabe discipline, mi vender ni žal, da sem se pridružil fronderjem. Kaj je bil prav za prav povod celi agitaciji, tega sam ne veno. Rekel pa bi, da je strogo psiho-logičen in izvira iz tistega čustva, ki se zove nepremagljiva antipatija. S tem pa nikakor nečem r«či, da ni na agilnost nekaterih fronderjev uplivala tudi — zavist. Pa bodi kakorkoli, to je istina, da v Ljubljani že od velikonočne nedelje ni bilo take srabave, kakor na dan volitve. „Liberalci" in „klerikalci" smo Sli roka v roki Bna boj"; liberalci proti liberalnemu kandidatu, klerikalci proti klerikalnemu, namesto zastav smo imeli pooblastila in četudi J nismo zmagali, smo pa vsaj dosegli impozantno manjšino. Dosegli pa smo še več. Prizadeta kandidata sta se neizmerno jezila, da smo jima narediti take sitnosti. Mislim pa, da je bila ta jeza v splošno korist, zakaj pričakovati je, da bodeta gospoda kot občinska svetnika se vedno spominjala, da imajo vso moč le volilci in da j" minljiva posvetna slava. Gospod cesarski svetnik Murnik se je zadovoljno smehljal, ko smo mu na ta način izkazali svoje spoštovanje; gospod Prosenec je bil sila vesel, da je zopet jedenkrat ^prišel v cajtenge"; razni gospodje so imeli priliko priobčevati pozornost občinstva nanje obračujoča pojasnila, s katerimi so zagotavljali, da za celo agitacijo niso vedeli, kar me spominja na nekdanji Hofkrirgsrath, ki je po bitki pri Kraljevem Gradci se tudi opravičeval, da ni vedel, kaj je delal Kenedek ; častiti člani izvrše-valnega odbora pa so imeli priliko oštevati nas, ki smo se na tako drzen način uprli njihovi avtoriteti, potem pa še svojo malopridnost kronali s tem, da smo jih dražili, češ: to diši po nezaupnici. Danes, teden duij po ožji volitvi, se je žo vsa razburjenost polegla, samu jednemu se ježe lasje, kadar se zmisli na volitve, to je tisti agitator s Ker se torej nam Slovencem ni zajamčilo in obljubilo, da bodimo v novi palači vseučilišča graškega vživali več pravic nego smo jih vživali v stari, zatorej je za nas graška univerza ostala Se ista stara, ki je bila doslej! Nam nič ne impo-nuje novo zidovje, nam nič ne koristi samo nova h iS a, nam more koristiti samo nov duh, ki se vseli v novo vseučiliško zgradbo, za katero smo pač tadi mi Slovenci šteli nekaj tisočakov ! Slovenski narod bode torej sele takrat praznoval otvoritev „ novega" vseučilišča graškega, kadar bode na tem vseučilišči naš jezik vžival našim narodnim kulturnim potrebam primerne pravice! Pri tisti slavnosti še le porečerao: „ Vi vat, Horeat, crescat universitas Graecensis germanica et slo ve ni ca!" I)ixi. Plašč je padel, padi tudi vojvoda! Pod utisom velike katastrofe, ki je zadela naše mesto in deželo kranjsko, nismo mogli vsem poli-dškim dogodbam, doma in drugod, posvečevati tiste pozornosti, katera jim gre. Mej niijvažnejše dogodbe, katere so se v tem času primerile, spadajo deželnozboiske volitve v sosedni Istri. V drugih okolnostih bi bile te volitve obujale na vsem Slovenskem največje zanimanje, tako pa so minole, ne da bi širši krogi prav spoznali, v katerem znamenju da so se vršile. Ko se je vsled znan.h škandalov razpustil deželni zbor isterski, mislilo »e je splošno, da bodo Slovenci in Hrvati pridobili vsaj nekaj novih mandatov, zlasti v kmetskih občinah, in da bo vlada skušala tam, kjer ima odločilni upliv v rokah, pomagati do zmage možem, kateri bodo osnovali v deželnem zboru isteiskem neko srednjo stranko ter tako prebili doslej vladajočo mdentnvsko falango. To domnevanje je bilo toliko bolj utemeljeno, ker bi bila taka konstelacija v isterskem deželnem ;;boru v največjem interesu same habsburška monarhije in ker bi izgubil razpust, dež. zbora ves pomen, ako bi vlada ne poskušala premeuiti razmer. ( "utraina vlsda na Dunaju je morda sama gojila to sladko nadejo, saj so njo in tudi najvišje kroge prepričali deželnozborski izgredi v Poreču, da je na svojih nedrijah imela in gojila strupeno kačo — ired^ntovsko ki ko. < entralna vlada je morda delala na to, da se tej kliki vzame odločilni upliv v deželnem zboru, ali tega ni hotel namestnik Rinaldini in je to tudi res preprečil. &e j>redno se je sežel deželni zbor isterski na jesensko zasedanje, ho slovanski poslanci vprašali v državnem zboru, je-li vlada storila, kar>treba, da se zavaruje hrvatskim in slovenskim dež. poslancem svoboda delovanja v dež. zboru in pa osebna varnost. < -ntralna vlada ni na to interpelacijo ničesar odgovorila. Čutila bs je užaljeno, češ, to je po sebi umevno, da se je vse to storilo, kar se je zahtevalo. Ko pa so prišli naši poslanci v Poreč, izpostavljeni so bili najgremu zasramovanju, laška druhal jim je vsako sodelovanje onemogočila in naposled so morali iz Poreča bežati kakor iz sovražne dežele, da si rešijo življenje. vsem nepoškodovani sobi in naprosil je v isti hiši atanujočega prijatelja, naj pride k njemu spat. Ta je z veseljem obljubil in šla sta. kamor hodijo samci zvečer, v krčmo, kjer sta imela dolge pogovore o potresu. Pozno zvečer sta krenila domov in ponesla soboi „šiefana dobrega vinca. V povabiteljevi sobi j- bilo za povabljenca lepo postlano. Povabitelj je legel v posteljo, povabljenec pa je sedel za mizo in srkal vince, dokler ni izpraznil steklenice. Ko pa je popil zadnje kaplje, je začel lepenčiti se, obul čevlje in z vzklikom rKje vraga je zapisano, da bi jaz moral spati v tuji postelji" odšel v svoje stanovanje. Prijatelj pa, ki je bil kupil vino, jo moral ostati sam v svoji sobi. Se bolj presenečen kakor ta samec, je bil neki hlapet v Siski, ki je bil v potresni noči legel na svish, zjutraj pa se zbudil mej kravami v hlevu. Potres je bil svisli razrukal tako, da je fant padel v hlev rje da hi se bil vzbudil. Ko je videl, da leži mej živino, je nepopisno presenečen vzkliknil: „Ktir hudi': je biu teku preklet neumen, da je krave na svisl prpelu!'* Bolj presenečen kakor vsi ti bom pa jas, če mi boJete za te vrate poslali kak — honorar. O a a m e I e c. Namestnik Rinaldini je bil poklican varovati svobodo njih delovanja v dež. zboru in skrbeti za njih osebno varnost, pa ni storil ničesar. Res, da se je potem raspustil dež. zbor, ali le zaradi tega, ker je laska klika na nečuven način insnltirala vladnega zastopnika. Tržaiki »Piocolo* je takrat poročal, da je vladni zastopnik raspustil dež. zbor zoper voljo namestnika Rinaldinija in če pregledamo, kako ae je gospod Rinaldini trudil, spraviti zopet isto kliko v dež. zbor, moramo reči da se nam zdi reče nega lista poročilo kaj verjetno. Pri volitvah je namestnik Rinaldini na nedvomljiv način dokazal, da simpatizuje z načeli najrazupitejših ire-< len lovcev, zakaj le njemu gre zasluga, da je novo-voljeni deželni zbor sestavljen prav tako, kakor je bil prejšnji, da bode vladala v dvorani sv. Frančiška zopet iredetitovska klika. Koj ko so se začele priprave za volitve, se je pokazalo, kaj namerava namestnik Rinaldini. Na ustanovitev srednje stranke ni mislil ni jeden trenotek, pač pa je pomogel, da st:i bila v Puiju in Pazinu izvoljena dva strastna Lahona, dasi bi bil tu brez vseh težav in povsem zakonitim potom lahko pomogel do zmage nevtralnim kandidatom, kar se je pred leti že jedenkrat posrečilo. Deloval je celo, da je bil v Pazinu izvoljen jeden najhujših iredentovcev, mož, katerega bi kak Thuu kaj hitro spravil pod ključ. In za tega iredentovskega hujskača so glasovali kakor jeden mož c kr. uradniki! Že to pojasnjuje dovelj, kake vodilne misli je imel glede teh volitev namestnik Rinaldini, a tudi pri vsem drugem, kar se je godilo, se je videlo, da mu je le zmaga laške stranke in poraz slovenske in hrvatske stranke pri srci. V podgrajsko-voloskem okraju je dobil ljudi dvomljive vrednosti, ki so skušali preprečiti izvolitev dosedanjih poslancev in bo agitovali pod pokroviteljstvom vlade in iredentovske stranke, v poljskem in v poreškem okraju pa je pripuščal, da so se pri volitvi volilnih mož godile nezaslišane nezakonitosti. Tako je kot skrbni oče deloval za svojo stranko in je dosegel, da ima zopet laška manjšina v deželi veliko večiuo v dež. zboru in da sede mej temi laškimi poslanci do malega vsi tisti, kateri so pred nekaj meseci teptali načela pravice in pravičnosti in insultirali vladnega zastopnika. Pa tudi s tem še ni zadovoljen. Sedaj skuša kronati svoje delo s tem, da izposluje imenovanje od cesarja oštetega Campitellija deželnim glavarjem. Najbrž se mu posreči tudi to in mordi se mu posreči tudi prizadevanje, da postane namesto umrlega Dukiea kak laški poslanec deželnega glavarja namestnik. Potem bo vitez Rinaldini zadovoljen. Po izgredih v 1'iranu in po razpustu ister-skega dež zbora so imeli slovenski koaliranci Ri-naldinijevo usodo v svojih rokah. Brez težav bi bili takrat lahko dosegli, da bi se bila Rinaldiniju poslala „plava pola". Takrat so to opustili. Ker se bo gotovo v drž. zboru še obširno govorilo o ister-skih volitvah, bodo imeli priliko, popraviti svojo tedanjo napako. Rinaldini je pri volitvah vrgel krinko od sebe iu je pokazal, da je ne samo odločen pristaš laske stranke v Istri, ampak nje vodja. Slovenski in hrvatski poslanci bi morali na to kategorično odgovoriti: „Padel je plašč — padi tudi vojvoda!4 Oržavni zbor. Na Dunaji, 7. junija. V današnji seji poslanske zbornice je posl. dr. libenhocli predložil zakonski načrt glede obligatornega zavarovanja industrijalnih delavcev, potem pa interpeloval vlado, kako to, da so morali vojaki v Lincu na binkoštna praznika na vaje Minister notranjih del maiki R a c <[ u e h e m je potem odgovarjal na razne interpelacije, mej njimi tudi na interpelacijo dr. (iregorca glede okrajnega glavarja dr. \Vugnerja v Celju. Minister je zatrjeval, da je dr. NVaguer povsem objektiven uradnik, in da je tudi v aferi Kokotovi korektno ravnal. Poslanci so se pri tem ministrovem odgovoru kar spogledovali. Poslanci dr. G e 8 s m a n u , dr. L u e g e r in tovariši so na to nujno predlagali, naj vlada sistira na nedeljo sklicani občni zbor zavarovalnice „Au-stria", naj takoj da preiskati razmere pri tem društvu in naj rezultat te preiskave razglasi. Utemeljevanje nujnosti tega predloga se je odložilo na konec seje, v tem pa se nadaljevala specijalna debata o davčni reformi. Govorili so poslanci dr. Fort, dr. M e z n i k in dr. Slama. Utemeljevanje Gessmannovega predloga glede zavarovalnice „Austria" je bilo senzacijonelno in je naredilo velik ntis na vse poslušalce, zlasti tisti odstavek, ki ae nanaša na bivšega predsednika državnih železnic barona Czedika. Gessmann j« mej dragim rekel: Take reči, kakeršne so se zgodile pri zavarovalnici „Austria", morajo obujati največjo razburjenost in podkopati zaupanje v vladno nadzorstvo. Pri tej zavarovalnici so prizadeti največ siromašni ljudje. Mej zavarovanci so bili železniški uradniki in služabniki, delavci, rudarji, hlapci, mali obrtniki. Stvar je toliko vaŽnejia, ker hoče upravni svet zaskočiti zavarovance ter jim znižati zavarovalnino za celo petino. Državna oblast je v tem slučaji jako prizadeta, če se že neče reči: kompromitirana. Govornik je apeloval na ministerskega predsednika, naj ne pripusti, da bi se stvar prikrila. Mej zavarovanci je 4500 uradnikov in slug drž. železnic. Bivši generalni ravnatelj teh železnic baron Czedik je uradnikom toplo priporočal, naj se zavarujejo pri tem društvu. Premije so se zavarovancem kar nradoma odtrgavale od plače. Društvo je bilo torej pod patronanco vladnih organov. Če predsednik drž. železnic (Czedik) naroča svojim uradnikom, naj se zavarujejo pri društvu, pri katerem je njegov sin važen funkcijonar, tako je to neodpustljiv škandal. Društvo hoče zdaj zavarovancem vreči vrv okolu vratu. Zbornica mora dokazati, da si je svesta svojih pravic, pa tudi vlada mora pokazati, da ne trpi takih (Posl. Schneider: goljufij) sleparstev. Minister Bacquehemje opiral zavarovanico in se izrekel zoper Gessmannov predlog, takisto posl. G r o s s. Govorili so še posl. Kaiser, K rano. Richter, dr. Lueger, Vašatv in Prade. Nujnost Gessmannovega predloga se je odklonila. Ko so se čitale še nekatere druge interpelacije, se je seja zaključila. Prihodnja seja bo v ponedeljek. V JLJllblJfanl, 8. junija. Volilna reforma. VVindischgriitz še ne misli iti, če tudi volilna reforma nima dosti upanja, da bi se izvršila po sklepih pododsekovih Vlada se je. izrekla, da zmatra pododsekov načrt za svojega, a vladni listi pišejo, da vlada še ne odstopi, aka bi tudi ta načrt bil zavržen. Parlamentarno pa tudi kavalirsko tako postopanje ni, a v dobi „odkrito-srčnosti in resnice" se mi temu ne čudimo. Vlada ee bode držala, kolikor časa bo le mogoče. Mej levičarji pa ni jedinosti. Nekateri poslanci in časopisi so za to, da se pododsekov načrt kar odkloni. Chlumeckv in njegovi pristaši pa liberalce svare, da naj se nikar ne postavljajo vladi preveč po robu. O svojem času so so ustavljali okupaciji Bosne in Hercegovine in posledica temu je bila, da so za več let liberalci bili odrinjeni od vlade. Kaj tacega se bi jim utegnilo tudi sedaj primeriti. Levica bode skušala pač v odseku dobiti zase kake ugodne pre-membe. Sploh pa koalicijske stranke z volilno reformo ne bodo hitele, da se le dalje ohrani koalicija. Eim o volilni reformi. Češki poslanec Kim se je izrekel proti nekemu časnikarju, da ni misliti da bi za pododsekov načrt se dobila potrebna dve-tretjinska večina. Grof Hohemvart je naredil veliko napako, da je onemogočil Taallejevo volilno reformo, po kateri bi se veleposestnikom bila zagotovila za desetletja sedanja posest. Poljaki pa niso radi vrgli Taaffeja. Sedaj pa ni misliti, da bi kar posegli po Taaffejevem volilnem načrtu, ker so se koalicijske stranke preveč angažovale proti njemu. Vsaj bi se moral poprej ponesrečiti še kak drug poskus, kakor sedanji. Kriza nastopi še le jeseni. Novo ministarstvo pa najbrž sestavi zopet \Vindischgratz in razpustil se bode parlament. Kini je tudi s federalističnega stališča proti pododsekovemu načrtu. On in njegova stranka sta za občno volilno pravico, a za Taaff«jev volilni načrt bi bili glasovali. On misli, da se bode novemu državnemu zboru predložil nov državnozborski volilni red. Najbrž se bodo v tem načrtu določilo da se 80 do 100 poslancev volt po občni volilni pravici. Mogoče je pa tudi, da st poniža cenzus v toliko, kakor je v Galiciji, in pa v kurijo veleposestnikov uvrste oni, ki plačujejo določeno svoto davka, naj so Že upisani v deželni deski ali pa ne. Volitve v Inomostu. „Reiohspost" se popolnoma vjema s tem, kar smo mi pisali o izidu volitev v Inomostu. Konservativna kandidata, ki sta dobila največ glasov, pridobila sta jih le zaradi tega, ker sta nastopila kot kandidata obrtne stranke. Tretji kandidat, ki je nastopil samo kot konserva- psy Dalje v prilogi. Priloga „Slovenskemii Narodu" tivec, j«* dobil le 221 glasov. Zanimivo je, kar potem svetnje časopis dunajskih krščanskih aocija listov tirolskim konservativcem, kajti ta list govori iz lastne skušnje. Pravi namreč, da v Iuomostu se konservativci drugače ne opomorejo, da se poprimejo krščansko socijalne politike, da delujejo za socijalne reformu in se potegujejo za interese nižjega stanu. Iz tega sveta je pač vidno, da pri „Reichsposti" na Dnnaji dobro vedo, da samo vera v mestih več ne vleče, da je treba stvari se lotiti z gospodarskega stališča. Vse tisto obnovljenje krščanskega duha na Dunaju, o katerem se toliko piše in govori, izvira največ le iz gospodarskih ozirov. Vse je le boj proti kapitalistični gospodarski sistemi, in krščanski značaj je dobila ta borba le vsled tega, ker je večina kapitalistov židovska Armensko vprašanje. Turška vlada je odgovorila, da ne more privoliti v take reforme v Armeniji, kakor jih jej priporočajo velevlasti. Posebno se jej zde nepotrebne tiste reforme, ki se tičejo le jednega dela prebivalstva. Če so potrebne kake reforme, naj se vpeljejo za vse prebivalstvo. Vidi se, da vladi v Carigradu ne ugajajo reforme, ki bi varovale kristjane. Turška vlada v svojem odgovoru ugovarja, da bi velevlasti imele kako pravico mešati se v notranje turške stvari. Kaj bodo sedaj storile vlasti, ne vemo. Ugovor, da nimajo velevlasti pravica, se mešati v notranje turške stvari, tndi ni utemeljen. Po berolinskern dogovoru je Turčija zavezana iz vesti reforme v Armeniji, in vlasti, ki so podpisale ta dogovor, imajo pač pravico Turčijo siliti, da ga izvede. Napačno je le to, da niso tega takoj po berolinskern kongresu storile, tedaj b se v Carigradu ne bili upali ustavljati, posebno dokler so ruski vojaki še bili v Bolgariji in Vzhodni Rti-meliji. Dva panamita Uničiti ni lahko raznih sleparjev na Francoskem. Rouvier in Flocjuet sta oba bila nekoliko zamotana v panamske sleparije, a vender je še vedno prvi poslanec, poslednji pa senator« Za Rouviera je malo neprijetno, da se sedaj zopet razpravlja njegova udeležba pri sleparijah pri južni francoski železnici. V zbornici je na dotične napade odgovoril hladnokrvno, da je on z doma trgovec in podjetnik, torej je čisto uaravuo, da je tudi se udeležil južnoželezniške zadeve. Ker pa čuti, da bi mu to le nekoliko utegnilo škodovati v političnem življeuju in zlasti nima pričakovati, da bi kmalu minister postal, zato je pa sklenil, da odloži mandat in prevzame dobro plačano predsedstvo neke velike banke. Flocjuet pa postane v kratkem predsednik senata, ker je sedanji predsednik senata Challemel Lacour zbolel. FI< qnet ima v senatu uplivne privržence in skoro ni dvombe, da bode voljen za senatorja. Dopisi. 1/, 4 riiomlpi, 2. junija. (Nadvojvoda K v gen.) Mesto urnomelj je dne 31. maja obiskal član cesarske obitelji, nadvojvoda F.vgen, predstojnik nemškemu viteškemu redu, ki ima tudi v br-noralji svoja posestva. Praznično, kakor še nikdar, bilo je mesto okrašeno, vse v zastavah, po vsem mestu stali so mlaji na petnajst korakov; pri vhodu bil je slavolok, z zelenjem in visečimi kitami z nad kojih je širil svoji peruti krasen, avstrijski orel. Ob polu 9. uri zjutraj dospel je nadvojvoda Kvgen v rnomelj, pozdravljen « topifii, ivonenjem in cesarsko himno. Mnogobrojna množica pričakovala je visokega gosta. Pred slavolokom stal je voditelj c. kr okrajnega glavarstva g. Štefan Lapajne, ki je predstavil nadvojvodi županovega namestnika g. A. Licknerja in zbrano uradništvo. G. Litkner pozdravil je najprej v .slovenskem, potem v nemškem jeziku nadvojvodo, na kar s« je nadvojvoda lepo zahvalil, tudi je nekatere gospode ogovoril, potem pa šel ob špalirju opnjegasoev v cerkev. Iz cerkve prišedSega pozdravil je nadvojvodo voditelj šoli g. Fr. Šetina v imenu učiteljstva in zbrane šolske mladine najprej slovensko, potem nemško proseč ga zajrdno, da blagovoli v vedni spomin v š.il.sko kroniko vpisati svoie ime. Nadvojvoda se j« izrazil: „Prav rad to storim" in se je vpisal. Ogle dal si je potem župni dvorec, poslopja viteškega reda, novo dodelano cerkev sv. Duha in se večkrat pohvalno izrazil o lepem sprejemu. Zopet na Glavni trg prišedši, povprašal je nadvojvoda za koračnico, ki jo je mestna godba igrala. „Prav lepo »grajo, naj jo ponove" rekel je, in godba je zasvirala zahtevano koračnico še jedenkrat. Pri izhodu mesta bil je zopet slavolok, kjer so se zopet zbrali mestni zastop in c. kr. uradništvo. Tu ee je nadvojvoda zopet zahvalil za prekrasni vzpre-jem in mej zvonenjem, sviranjem cesarske himne, pokanjem topičev in živio klici se je odpeljal nadvojvoda. Ponesel je seboj zavest, da biva tn narod z najboljšimi in nsjzvestejšimi čuti do habsburš- §t. 181, dne 8. junija 1*95. kega rodu in prevzvišenega prestola. Tudi v bližnji občini Loka pozdravil je nadvojvodo pred slavolokom po vodji c. kr. okr. glavarstvu predstavljeni župan g. Bohte in zahvalivši se še jedenkrat za toliko lep sprejem podal je roko voditelju c. kr. okr. glavarstva g. Štefanu Lapajnetu in odpeljal se proti Vinici mej sviranjem cesarske himne in živio klici. — Konečno naj še omenim, da je nadvojvoda naklonil izdatne podpore ognjegasnemu društvu, godbi in mestnim ubožcem. Dnevne vesti. V Ljubljani, 8 junija. — (O regulaciji našega mesta) V nocojšnji seji se bo občinski svet bavil tudi z vprašanjem o regulacijskem načrtu. To vprašanje ni samo jako nujno z ozirom na stavbeno delavnost v našem mestu, nego tudi velevažno za ves razvoj Ljubljane. Sedaj je prilika, regulirati mesto, če ne popolnoma pa vsaj tako, da bodo bodoče generacije imele začeto delo samo popolnjevati in nadalje vat i po določenih črtah. Prebivalstvo pričakuje po vsi pravici, da bo obč. svet posvečeval tej stvari največjo pazljivost. Voddua misel mu mora biti, da Ljubljana ni navadno provincijalno mesto, nego središče celega dasi malega naroda in da ima kot tako še lepo bodočnost. Kakor čujemo, se nameravajo razne najtoplejše pohvale vredne premembe. Govorili smo že o znanem trikotu mej Kolodvorskimi in Sv. Petra ulicami. Magistratna komisija je tam stoječa poslopja že ogledala in se izrekla za to, da jih mesto odkupi in podere. Še večje važnosti pa so naslednji projekti: Tržaška cesta se namerava podaljšati tako, da bo tekla od Kolizeja ob železniški progi do Gorupove hiše na Dunajski cesti, koder bi se vezala s Cesto na južno železnico, katera bi se zopet podaljšala do takozvanega Friškovca. Taka ceita bi bila velikanska pridobitev, prav tako kakor direktna avenuja od Cojzove ceste mimo Križank skozi Gospodske ulice in regulovane Gledališke ulice — če protekcija gotovih gospodov ne bo preprečila odpravo Auerjevega vagona — čez frančiškanski vrt in od tod čez Picklov svet in svet Zeschkot.ovili dedičev mimo predilnice na cesto na južni kolodvor. Ko bi se ta proga dala napraviti, imela bi Ljubljana cesto, za katero bi jo mogla zavidati mnoga večja mesta. Velevažen je tudi projekt, napraviti neposredno zvezo mej Tržaško cesto in Glavnim trgom. Jedna taka zveza je že veliko let projekto-vana : Iz Šnbičevih ulic bi šla naravnost čez severni del nunskega vrta mimo kazine in čez most, kateri bi se napravil čez Ljubljanico za Gerberjevo hišo, katera bi se seveda morala podreti. Druga zveza mej Tržaško cesto in Glavnim trgom se bo dala napraviti s primeroma nevelikimi troški: Šla bi iz Erjavčevih ulic mimo realke čez prostor, kjer stoji Polčeva hiša v Gospodskih ulicah doli k Hra-deckega mostu. Ker namerava dežela kupiti Koch-bacbovo in Polčevo hišo v Gospodskih ulicah, da zamore na svojem svetu zgraditi dostojno dež. poslopje s štirimi frontami, bi mesto imelo le kupiti Eggen* bergerjevo hišo na Preširnovem trgu in dve že itak hudo poškodovani hiši v Gospodskih nhcah. Končno se namerava napraviti od desnega Ljubljaničinega obrežja cesta čez Plule, ki bi šla naravnost do dolenjskega kolodvora. Čez Gruberjev kanal bi bilo napraviti most. Kadar bi Ljubljana dobila tramvav bi lahko vozil čez to cesto in po podaljšmih Gospodskih ulicah do južnega kolodvora, kar bi bilo za tinaucijelno uspevane tramvaji odločilne važnosti. To so, če smo prav poučeni, najvažnejše proge, katere se nameravajo. Filistri, ki nimajo znnsla za razvoj mesta, hh bodo seveda zgražali, razsodni ljudje pa morajo te projekt« z veseljem pozdravljati in želeti, da bi se obč. svet njih reali-zovanja lotil z vso energijo, ne meneč se za prazne ugovore, misleč ved nO na to, da nobeno mesto ni brez žrtev postalo lepo in cvetoče. — (Nevihta in potres) Včeraj zvečer po 10. uri je bila nad Ljubljano in okolico precej huda nevihta. Gromelo in treskalo je nad jedno uro in je moralo večkrat treščiti v bližnji okolici. V Ma-rijanišču je baje strela udarila v strelovod in ga poškodovala. V cerkev na Rožniku je strela trikrat udarila, a odkrušila je samo nekaj ometa, druge škode ni provzročila. Silna ploha je vsaj nekoliko razmočila velike kupe podrtin pri demoliranih hišah, ki provzročojejo toliko nadležnega in zdravju škodljivega prahu. Proti tret|i uri zjntraj pa se je baje čutil rahel podzemski sunek in se je zemlja pozibala nekoliko Časa. — (Vodstvo družbe sv Cirila in Metoda) je imelo svojo 84. vodstveno sejo dne 15. maja t. 1. — Navzoči so bili: Tomo Zupan (prvomest-nik), dr. Dragotin vitez Bleivveis-Trsteniški, Anton Koblar, Ivan Murnik, Luka Svetec (podpredsednik), dr. Josip Vošnjak (blagajnik) in Anton Žlogar (tajnik); izraej nadzorništva Ivan Vrhovnik. Svoio odsotnost sta opravičila odbornik Andrej Zamejic in nadzornik dr. Ivan Svetina. Po običajnem pozdravu je prvomestnik milujoč Ljubljano in nje letošnjo velikonočni usodo naznanil, daje 15. aprila 1.1. umrl odbornik družbe sv. C rila in Metoda Matej Močnik, upokojeni mestni učitelj, ki je bil ud vodstva od začetka naše družbe. Pokojnik je bil kremenit značaj. Bil je neomahljivega krščanskega in neomajljivega narodnega prepričanja; vernost in narodnost zjedinjujoč v soglasno celoto. V znak sožalja se navzoči odborniki dvignejo raz sedeže. Blagajnik naznanja, da se je družbino premoženje skrčilo na 7702 gld. Si* kr. — Po sprejetji raznih predlogov glede družbinih šolskili zavodov in po rešitvi nekaterih prošenj zaključi prvomestnik sejo ob 6. uri zvečer. — (Efektno loterijo) je dovolilo tinančno ministerstvo društvu za ustanovitev rešilnega in vzgojevalnega zavoda za zanemarjene mladeniče v Ljubljani. Loterija bode imela 200.000 sreček po 50 vin., je prosta pristojbin in .se bode vršila tekom I. I8U7. Dobitki ne smejo biti v denarji ali v denarnih efektih. — (Okrajna bolniška blagajna ljubljanska) imela je sinoči v mestni dvorani svoj letošnji občni zbor, kateremu je kot obrtni komisar prisostvoval magistratni svetnik gospod Sesek. Otvorivši zborovanje naznanil je načelnik gospod A. Klein, da je vsled katastrofe, ki je zadela naše mesto, tudi okrajna bolniška blagajna morala zapustiti svoje prostore ter si nasproti „Bavarskemu dvoru" na Dunajski cesti zgraditi barako, kjer nadaljuje svoje poslovanje; vendar je upati, da jej bode mogoče, vrniti se vsaj do jeseni v prejšnje svoje prostore. Potem poročal je blagajnik gospod R. Branke o računskem zaključku za leto i8'.>4 , kateremu posnamemo, da je blagajna imela 21» Kil gld. 62l/a kr dohodkov ter 27.141 gld. 471 B kr. troškov; rezervni zaklad narasel je za 2017 gld. 16 kr. ter je znažal koncem leta 1894. 10 149 gld. 48*/i kr. Članov je bilo največ meseca junija in sicer 4071, razven teh pa 700 delodajalcev. Obolelo je 1529 oseb, umrlo pa 43. Bol-niščine in porodnih troškov izplačalo se je >.'>79 gld. 28 kr., zdravnikom in za kontrolo bolnikov 2669 gld. \) kr., za lečila in zdravila 1696 gld. ti7 kr., oskrbovalnih stroškov bolnicam 1482 gld. 21 kr. in pogrebščine 678 gld. Na vsakega blagajuičnega zdravnika prišlo je okolo 500 bolnikov. V 13 slučajih podaljšala se je bolniščina tudi čez 20 tednov Po poročilu pregledovalnega odbora bil je računski zaključek brez ugovora odobren. V nadzorovalni odbor bili so izvoljeni gg. Oroslav Dolenec, Franc devnikar, Ludovik Klun, Ferdo Krsnik, .Lilij Šu-šteršič in Fran Tavčar: v razsodišče pa so bili per acclamaticnem zopet izvoljeni gg. Ivan Plantan (načelnik) Avgust Kremžar. Oton Pelan, Jakob Zalaznik in Ivan Zorinau. Vsled predloga gosp. Breskvarja sklenil je konečno obrni zbor, naj se blagajniški prispevki v prihodnje jeduotuo zaračunijo za 26 delavnih tluij v mesecu in naj se prispevki od L januvarja 1 SUti naprej pobirajo za vsak mesec posebej. Potem zaključil je načelnik občni zbor. — (Ponarejene krone ) Zadnje dni izdalo se je na ljubljanskem trgu več slabo ponarejenih kron. Spoznati jih je lahko tudi po tem, da manjka na robu napis „Viribus unitis". Občinstvo opozarjamo, naj hode oprezno. Bržkone so tudi te ponarejene krone, kakor ponarejene komade po 20 vinarjev zavlekli sem laški delavci, ker se v Vidmu že od mkdaj posebno radi pečajo s ponarejanjem avstrijskega denarja. — (Zdravstveno stanje v Ljubljani.) Tedenski izkaz o zurav8t\enem stanju mestne občine liubljanske od 2ti. maja do 1. junija kaže, da je bilo novorojencev 18(=29'64 °,o0),umrlih 17(=27TiG %<,), mej njimi so umrli za vratico 1, za jetiko o, za vnetjem sopilnih organov 1, za želodčnim katarom 1, vsled starostni oslabelosti 1. vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 7. Mej umrlimi je bilo tujcev 7 (=41 -1 ••'„), iz zavodov 8 (=47°;0). Za vratino so zbolele 3 osobe. . * — (Požrtvovalnost na Krasu.) Piše^se nam: častno mesto me) darovalci za Ljubljano in druge po potresu poškodovane kraje na Kranjskem zavzemajo občine na Krasu posebno pa sežanskega I političnega okraja, koje so dosedaj odposlale potom c. kr. okrajnega glavarstva v Sežani na c. kr na-mestništvo v Trstu sledeče zneske v gorenje svrbe: Županstva: Komen 50 gld. ; Povir 44 gld.; Sežana 300 gld Odbor veselice v Sežani na korist Ljubljančanom 226 gld. Županstva: Skopo 36 gld. 18 kr.: Temnica 80 gld.; Brestovica 18 gld, H kr.; Naklo 40 gld.j Tomaj 43 gld. 60 kr.; Storje93 gld.; štanj»l gld.; Tomaj (2. donesek) 15 gld. 40 kr.; Velikirepen (;."> gld 7 5 kr. in 5 lir; Lokev 100 gld.; Avber 11 gld.; Selo 9 gld. 90 kr ; Škrbina 16 gld, :;i kr.; Phskovica 11 gld H) kr.; Kopriva 16 gld. 7(i kr ; Velikidol K) gld ; Gabrovica 12 gld, ToVaj Skupni zneHek 1196 gld. 98 kr. in 6 lir. Poleg tega j odposlali sti županstvi Naklo in Nabrežina izdatna j zneska naiavnost mestnemu magistratu v Ljubljano, j Duhovska urada v Škrbini in Š ti jaku nabrala sta j in sicer prvi svoto 7 gld. 50 kr., drugi 18 gld, 10 Ur. in odposlala potom omenjenega okrajnega glavarstva. Tudi ostali duhovski uradi nabrali sb v < erkvah precejšnje svote in odposlali na pristojne ordinarijate, — (Državna podpora ) Poljedelsko minister-stvo je po v salo prvotno dovoljeno podporo za napravo vodovoda v Razdrtem od 800 gld. na 12 oo gld., ker 86 J** načrt premeniI. — i Stare najdbe.) O. Jernej Pečnik je V Brezja pri Mirni peci z;ičel kopati novo gomilo, ki ima zopet bogate mrliče. Pri prelaganju klanci Gobovec" mej Brezjem in Podbrezjem našli so v neki skalnati luknji mnogo rimskega denarja iz II. in III. stoletja. — (Pouk v vinarstvu i Deželni popotni učitelj g. Vr. (iombač je mujmka meseca t. I. praktično potlčeval v vinarstvu po mnogih krajih Bil je dva dni v Krškem, kamor ga je pozvala marljiva tamošnja kmetijska podružnica, da so se nje nkaželjni udje dejanski veibali v pravilnem m uspešnem zasajanju vinogradov. Dalje je predaval v Mirni Peči ter si ogledal po okolici več nasadov. Na povabilo ('ateske podružnice je tudi prišel v nje novo napravljeno trtnioo in drevesnico ter očil, kako je saditi trsje m drevesca. Od dne 28. do konca mejnika meseca pa je popotoval po Vipavskem, poučujoč /Isti o pomladanskih delih in o zelenem cepljenju. I čil je v Vipavi, v Budanju, Vrhpolju. Senoboru, Gočah, Krzelju, Ložah, na Planini, nm Ustju, v Podlagi, Lozica h in v Št. Vidu. Ogledal si je mnogo vinogradov ter trtnico vinarske zadruge v St. Vidu, v kateri je vloženih 14.000 cepljenih trt in več tisoč ključev in potaknencev. Potakuence bodo letos počep li in jih oddali kot cepljene bilfe. Udeležba je bila poviod prav velika. Zanimanje za ta praktični pouk i u za ameriško trto je čim dalje večje, zlasti ko vidijo, da trtna us neusmiljeno in bcez razločka uničuje stare vinograde in da je jedina rešiteljica z Irava in krepka ameriška ti ta primerne vrste, cep Ij'iia s prikladno domačo, oziroma tudi necepljen,t. — (Odlikovanje.) Orožniškemu vod|i v Konjicah Ivanu Gorju pu je cesar podelil srebrni zasiti/ni križec, ker je z veliko nevarnostjo za svoje življenje 1. 1893. UŽagal pod Pohorjem nevarnega zločinca. — Posojilnica za sežanski sodni okraj) se siiiije v Sež.ani. Prvi shod se je vršil na bin-kostni ponedeljek. — i Amerikanska milijonska dedščina.) V začetku tega leta se je po gališkdi časopisih širila novica, da je po nekem v Guateraali umrlem Jakobu (« o s t k o vv s k e m potegniti dedščino več milijonov, in da naj se tisti, ki se hočejo poganjati za to dedščino, obrnejo na neko imenovano odvetniško tirom v Chikagi. Vsled tega je dospelo na c. m kr. konzulat v Chikagi mnogo vprašanj, ki so mu dala povod, pozvedovati o rečeni dedščini. Na pods avi teh pozvedovanj je imenovani konzulat posvaril vsacega posameznega vprašalca, naj imenovan' odvetniški firmi odreče vsako zahtevo po predplači, dokler se ni z vprašanjem v Guatemali sami zagotovil, če je tam res kaj dobiti navedene dedSčine. Poslej se je o tej stvari posvedovalo diplomatičnim potom, in te pozvedbe so dognale, da razširjanje zgoraj omenjene novice po galiških listih, ki je izšlo očitno od imenovane odvetniške firme, je imelo samo ta namen, da bi na sleparski način izvabilo kaj predplačil. Z ozirom na ta slučaj se mora občinstvo na svojo korist na to opozarjati, naj tudi v prihodnje proti takšnim novicam kaže največjo neza-upnost. - (Povodnji na Hrvatskem) so letošnjo spomlad prouzročile silne škode. Deželna vlada hrvatska je dovolila, da se smejo po vsej deželi štiri mesece pobirati milodari za pe> povodnji prizadete. Mestni magistrat zagrebški pozivlje prebivalstvo glavnega mesta, posebno dame, da store kolikor je mogoče za bedno prebivalstvo preplavljenih krajev. Milodare bode vzprejemala mestna blagaj niča. * (Nov potres v Florenci ) ki se je pojavil predvčeranjem zjutraj ob i(g2. uri z močnim sunkom, za katerim sta bila še dva bolj rahla, je provzročil nov strah in naredil zopet nekoliko škode. Neko staro, že pri prvem potresu poškodovano hišo v Via Ognisanti so morali sprazniti, druge škode, menda ni bilo v mestu. Pač pa so se v okolici zrušil« nekatere koče in je bilo v Grassini poškodovanih nekaj hiš. Ljudje eo v mestu bežali iz hiš na javne prostore Vse gostilno in kavarne so ostale odprte tudi včeraj celo noč, kašine in javni vrtovi so bili razsvetljeni, fijakerji vsi na svojih prostorih, gasilci in vojaki pripravljeni. Noč je pa minula mirno. Geodinamik prof. Bar tel I i tolaži prebivalstvo, naj bode mirno in zagotavlja, da novi sunki, tudi če bi se ponavljali, ne morejo biti nevarni. Prebivalstvo ee je res pomirilo. * (Grozna nevihta na Gališkem) je v vsem okraju Kolomea prouzročila sduo škodo V Korsovu se je zrušilo 22 gospodarskih poslopij, blizu 200 hiš pa je močno poškodovanih. Muogo živine je bilo ubite v zrušenih hlevih. Padala je toča debela kakor orehi in uničila vse žetve. Tudi v okrajih Sambor in Sandova-Viania je nevihta naredila veliko škodo. * (Grozna nevihta na Ogerskem) je v okraju Pecub. spodkopala železniški nasip, da je tovorni vlak skočil s tira. Petnajst vagonov je bilo zdrobljenih. Izmej železniškega osobja ni bil nikdo poSkodovan, Promet je bil vsled te nezgode več ur zaprt in so vlaki imeli znatne zamude. * (Rodbinska tragedija ) Ni še dolgo tega, kar je ■ Dunaja pobegnil notarski kandidat tir. Hanne-niann. Defravdual je več tisoč goldinarjev, potem pa srečno utekel v Ameriko. Svet je, kakor po navadi, tudi tedaj strogo sodil. Zdaj pa se je pokazalo, da je bil Hanoemann žrtva svoje rodovi ne. Pomagal si je sam iz svoje moči, da je zvršil studije, koma) pa j" prišel do kruha, jela sta ga i/, koriščati njegu v oi-e in njegov brat. Oče, ki je bil svoj čas več let zaprt, mu je vedno grozil, da razkrije notarju, pri katerem je Hannemann sin/, oval, ta rodbinski madež, če ga ne podpira. Hannemann je podpiral očeta in se zadolžil. Ko je oče umrl, stopil je na njegovo mesto Hannemannov brat in zopet iztiskaval iz nesrečnega moža denar. Hannemann se je bal za službo, pogrezal se v čedalje večjih dolgovih in postal naposled defravdant Njegov brat, kvitiran častnik, je sedaj krenil za njim v Ameriko, da uteče svojim upnikom in se oprime zO|>>-t brata. * (Zopet bankir pod ključem ) Budimpeštanski bankir, žid Kamtz, je razne svoje komitente opeharil za lepe svote. Policija ga je dela pod ključ. K 11. d«« ceinbra 1NOH uad . . E»v«rovaluln«t au»**|o . laplaUialo ne Je aitvaro- vanerm,od Uar poni u Je Uruitvo ...... Specijalno Jamstvo za avstrijske zavarovance 1.021,124 krona v 4odstotni zlati renti depo-no anl pri c. kr. ministsrski plačilnici. Natančnejšo podatke in iuforuia« ijo dajo glavno ravnateljstvo za Avstrijo: Wienf I, Lobkowitzplatz 1. •67 millj. Iran k. 4151» mili), frank. (1400-29) ItfOa uilll|. Irsiili. posreduje dobre službe takoj in lice t kuharico za župnika, 10 glđ. place; goetllalHk« kuharice; vee hleln za tu in drugod, 10—12 gld.; kuharici« k dvema osebama, 10 gbl.; hlšlno za hotel, jako dober zaslužek; ve6 deklet a« v »alt o dele, tudi začetnice; nsUbarloo, ki plačila vzprejema, jako dobra služba; dekle ia bulIVt T neki kolodvorski restavraciji; dalje natakarice za tu in drugod, kakor tudi vee »treaajcv, ki znajo s konji ravnati, 10—12 gld.; l&oeljasn za fino hiso, 14 gbl. plače, itd. itd. (779) Izurjena prodajalka katera zna tudi nekoliko šivati so takoj vzprejme. Ve6 poizve se pri Ignaciju Žargi-ju v Iijubljani. (782) Na živcih bolnim (sploina. nervoanoat. migrena, breaeenoet, omotioa, otrpnelost, 6e pojema pametovanje ali spomin) ie pripareea, da »e seznanijo s novo zdravilno Metode, ki je imela volikalisk vspeh ter jo priporočajo ugledni medicinci nnjtoplej* in ki je poleg tega isrcdae priprosta. NatauCna opisovanja pošilja brezplačno knjigarna ,118-3) Karla Valentina sin, Fečuh, (Funfkirchen). Karol Bartel arhitekt in stavbeni mojster v Inomostu .se priporoča za izvrševanje novih zgradeb in adaptacij izdelan je načrtov in proračunov stroškov itd. tnf" Zastopnik njegov goep. l.«Mlitl»yl se mudi v I,f u bi f a ■■ i. v hotelu ..pri Uf all**uMa kjer jo možno ž njim sleherni dan govoriti od 10. do 1. ure in od 3. do 5. ure. (773—3) IČST Od leta, 1968. se ~*£H Bergerjevo medicinsko kotranovo milo ki je izkušeno na klinikah in od mnogih praktičnih zdravnikov, ne le v Avstro;Qgerski, nego tudi v Nemčiji, Rusiji, balkanskih državah, .Švici itd. proti pultnliu bolesnim« zlasti proti vsake vrste spuščaj em uporablja z najboljšim uspehom. Učinek lJergerjevoga kotra-novfua mila kot higijeničnega srodstva za odstranjenje htskinic na glavi in v bradi, za čiščenje in tlesinfek-cijo polti je takisto splošno priznan. Ber-jgerjevo kutranovu milu ima v sebi 40 udMtutkuv l«>Mn«>xa kolranu in se razlikuje bistveno od vseh drugih kotrano-vih mil, ki sc nahajajo v trgovini. Da se pride alrparlf mu v okom, zahtevaj iz« recno Bergerjevo kotranovo milo, in pazi na zraven natisnjeno varst\euo znamko. Pri neozdravljivih polft-nili holecnlh se na mesto kotranovega mila z uspehom uporablja] Bergerjevo med. kotranovo žvepleno milo. Kot blažje kotranovo milo za odpravljanje iic-siiage 9 polti. proti spuščajem na polti in glavi pri otrocih, kakor tudi kot nenadkriljeno kosmetično milo za mulvanje In kopauje ia vsnkelnnJo rabo služi Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo, v katerem jc 36 odst. glicerina in ki je fino purfumovano. Cena komadu vsake vrsto z na7odllom o uporaoi 35 krajo. Od drugih Ber|(«*r|evlh ummIIcIumIco • koNiue-i Jenih mil zaslužijo, da na nje posebno opozarjamo: Heiuoe-mllo za fino polt; beraksovo uiilo za prišde; karbolitlto milo za uglajenje polti pri pikah vsled koz in kot razknžujnča mila: H-r«er|evo ■nirekov«• i|(la* ato milo an umivanje in tolleto. Bergerjevo milo ma ur/n o otročjo dobo (*.*» kr.); iclitj olo« o milo proti rudečici obraza; milo za i»«*k** v obrazu jako učinkujoče; tnuluako milo za potne noge in proti izpadanja las; aobno milo, najboljše sredstvo za čiščenje zob. Glede vseh drugih HerKf rje t iti mil se najde vse potrebno v brošuru-1. Zahtevajte Milim Bergerjevn mlin, ker je mnogo ničvreduih imitacij. (320—6) Prodaja se v Ljubljani v lekarnah gg. V. Mayr, (i. 1'iiTuli, J. S, otuda in t', pl. Trnkoizv-ja, dalje skoro v vseh lekarnah na Kranjskem. UEICHTLOSLICHLR CACAO .... I . i K° /Oi 1 ^ , IN Mol i liflf i l>r. Frideriku I.raijrlcl-it Brezov balzam. Že sam tasti i uski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta nji-no deblo, jo od pamtiveka /.nun kot naji/.vrstnejšo lopotilo, nkn se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadolii pa Čudi vit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz uli drugi doli polti, ločijo Ne *e ilruitl dnu ue-lii h t m' liiMktne od polti, ki poalnne valed tetin «l»lo beltt In iieaun. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in koza ve pike ker mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost In fivrstoBt; odstrani kaj nago pege, žoUavost, Ogerot, no«no rudečico, zajedce in druge neHiisžnosti ni polti. — Cena vrču z navodom vred gld. I.50. l»r. Frideriku EaViiglel-ia BENZOE-MIIiO. Najmilejšn in najdohrudejnejfte milo, za kožo nalašč pripravljeno, i komad OO kr. (12—11) Dobiva se v I.Jubl Juni v I'h. pl. TrnkOocjr-ja lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Postna naročila vzprejeuia W. H«uin, l»uunj, X. C. Ir. jlatoc ravnateljgtvs avstr. dri. ieleic'i Izvod iz voznega redi NMtopno omdojani prihkjkl U In ••• • -.1 o>i< nnuunl «o v Jf*,!1^)* .Tfojufc^m o.:*m. H: 4.1uj«»«»ti i i:., c.t )■ krkjnama .■mi v l.Juti IJA*I M i nlnntt ukproj. Odhod li LJubljane juž. kol.) •>% 1H. uri 0 mtfi. jo ncx-i o.ebnl vlak v Tri.iJ, t-'. Co- ;..v»o, Kr«i: ieti«f«ato, Llabno, <'«« Sol..-.!...: t Amioo, Ivchl, (trn iii- ■ i.ii, St>lit''4r».t, l..'ii.I-'i.iili'.n, /oll tia jezurn, liiomost, ('urili, Ht«yr, I.lii", H"..l->;»>. n o. Finali), Mnrl|lno »in, KifiT, Karlova v»ii«, Kran i«it» ...r«, Prago, Lalpiijo, Utinaj vi* Amtlolteii. Ob 0. uri tO min. nj**trtlf motani vlak t Novo modo, K. •■■!»■% jc O« 7. mH tO hi(h. »lutrnf onhil vlak v Trhla, Pontahal, !i.:;.,V, Ce- >OV40, Kr.vu.-iinfv.t,', Ijjabuo, l)u:i v;, ,■.!« rlalitlial v Sulnu^raU, Uiiua "Ia Amstfltou. Ot ti. mH SO mita. oJwJ>nl\*ttn* motual tU k v Novo mmln, Koouvja. tlb 4, uri ftofutl.i /«(. otubDl vlak v Trbi.-, MoUak , (.'oloveo, Krm ons-feal>'. -.-/. !•■ T S ihuiLiH.l, l.tn.'l - OuatiMii. /.I na jiw,-u, lilo- uio.t, Un«i,lo, Utirlli, Mancvo, 1'ari*. (■ar. Kinu KoiltinK, S-M ■ , LlBO, OtnanJon, lachl, BuJeJovtca, Plaeu], Marijin« vara, Kger, Krini'iivj var«. Karlov« vure, Pra min. trrivr maiaul vl»k v Novo moato, Knpavja Ku/.un ti-tfa ol> no.lollali in prannikili oli .t. uri 'JO mhnit popotadna o« »lun vlak v I."- -.- - I Prihod ▼ LJubljano (jut. kol). Ot S. wri fi'J min. 1,'nlr.i/ oaebnl vlsk a DuiiHJn vla Amitottan, l.lp- ■ ljn, Pr»B«, Kr.m.'.ivih varov, Karlovih varov, K^ra.. Marijinlli vArov, Planja, Bnilaievla, Solnoirratla, l.iiioa, Htovru, OuiunJon.., Tartila, Ana-auoa, /i>lla na Jozoru, l.. ■ t i.! Oaatvtna, l>jur>noga, Oslovo«, lli'ljrtk.i, Pranzetiafoitv, Trlitia Of> S. Mri 19 min. »iutrnj rnaiani vlak li Kouavja, Novo.-j moli«. .''f' 11. uri MU min. tluftviitfittf iMehai vlak a Dtiua.i. vla AiiinIoOoh, Lipaija, l'r!> r.niLovIh varov, Karlovih varov, Kpm, Murljmili varov, Planja, Hmlojuvio, Bolno^raila, l.m-a, Stoyra, Pariaa, linnovo, 0'irilih, Hrorfiilij, itiomotta, /.•II. un jazurn, l.mul-U^.lolna, l.jn' n.-^.., Oulovea, Pout^bla, Trbiža Ot V. uri ."IV min. t>"l>"tu,tn'' motani vUk U Kučovji, No\-'uh moata, CM i uri ini;. ;,/>;...ludu.' ,.i inu vlak ■ Duu.:)*. I.'i.'mi-na, HoUthala, Holjaka, Coluvua, Pranaenatnal«, Poutabia, Tiblla Oi- V. tari 4 »nin. »f*-.-. r oanlnt vi.-.k a DUISjal proko A rm,-' i>.i.a In lOubiiop*. iieijak*. 0*tonr*. Pvntabla, Trblia, "h V. uri VH min. *tW-«tr rn.ia.uil vi \k ir Kiu-ovia, Nov.14a Mo.ta. It 171111 toifa od n.'.li-li 1I1 t ti pr.iMiikiti Ob IO. uri 40 minut rvoćef iinolml vl:ik ir. I.i.»i'i--HliMla Odhod lx LJubljane (drV kol.; Oa t. mri M antnm » . . ■ SO . »% , JI. „ IS , doi«>U*,in« , „ (•»—128 „ 0. ,, JfO ,, n<-r .f ,, ,, i 0. 1 SS , rrrrr-r , . laloilnjl vlak I« ob nedeljah In prasnlklh ) |MMl . .A«klriiiiu lir 11» o lik" odda spi z,\ lefo8 in tudi za već let v Xtakll|l* — Pogoji igveđjS se v pisarni dr. Ivan Tavčar-jevi. (176—3) t o Fran Stare sobni slikar v Ljubljani, na Bregu št. 20 priporoča w slavnemu p. n. občinstvu v i/.vrievanjr vseh v dekorocijsko in slikarsko obrt spadajočih dol z zagotovilom ukusno modernega dela proti zmerni ceni. (ijl7—ti) aja9~~ Ker nem pa večkrat odsoten zaradi dela, *.o stranke najuliudneje naprosene, naj v slučaju potrebu omenjeim dela naročajo pil meni plamenlm potom, ♦ o ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ o ♦ ♦ ♦ (761—2) z gostilno in sobami xa najemnike, G minut zunaj mesta Celja, staro in zdatno mesto, z jednim nadstropjem, it sobami, 0 kuhinjami itd., ki leži poleg slovitega gozda, s sprehajališčem na hribcu sv. Jožeta, ki je torej tudi za penijjpniata zelo pripravna in \ lže brc/ dohodkov gostilne na najemsčini (stanarini) • „ od .if»U0 gbi., se pod zelo ugodnimi pogoji zavoljo spremembe stanovabs ;a takoj proda, Nudavka treba bOO do lt)0U gld. — Vprašanja naj se naslovijo : „F. H., o. kr. okrožno sodlioe it. 4, Celje'. Pozor I Svarilo! Varujte se, da ne bote opehnijOnj pn nakupu aladne kave. Dobič kaželjni ljudje Se vedno ponarejajo Kathreinerjevo kavo, zatonejoiiiljitednifjjib ko belo izsiine zavoje /. napisom „Kathreinor". Kathroinor Knoippovnsladna kava je edina adrava iti okusna prinos k bobovi kavi, mit orni pridelek v celih zrnih; vsaku škodljiva primoM je i/.kij neona. • (701-4) n bi Izgniiie v.sako Vltto vodovode za mesta, sela. graščine, go-npodiiistva, b toviSća vrte in kopclji. Vodo-nietne liejire m nastavke, stranišča, kurjave s rrintnriR 7:1 ,m vctor' 2:1 parom, IHUIUIJU zgret zrak in pe-^ trolejske motorju izdeluje (4-i.r)) A. KUNZ.Sr Moravska Bela oerkev. liin.inn.iiii pmapuktl (»atouj. B-^D ¥¥■¥¥¥¥r ¥¥¥¥¥¥¥¥ wwwww v ;pr Hrastove parkete in hrastove deščice ¥ v ¥ T V r v v ¥¥¥¥¥ toplo priporočil hišnim gospodarjem, kakor tudi stavbinskim moj strom in inženirjem |»o nizki eenl tovarn« piirkrtov (692—6 '¥¥¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥¥¥¥¥¥ Jajca za valjenje od pristnih II ritimi h koko*IJ komad po 15 kr.; od lloltuidccv. črnili 7. veliko lulo avbico, komad po 25 kr.; od |»ri*( ii i li NlaJcrNklh kokoMiJ komad po 10 kr. ; od tllllOl'k komad po 20 kr.; ud liMII^n-Iihiiov komad po ;}0 kr.; od puranov komad po 80 kr ; od «■•«*-hnislili t« >>in«lottov komad po50kr.; od < orli lil-1* It »Jer v komad po 26 kr.: od IS iii (I €-11 Nk lil j£0*IJ. katere so izredne velikosti, komad po 1 gld.; od Itnminrl«loliricv% komad po 15 kr.; od pritlikavih kokošij komad po HO kr.: od vrlIU lil *tajcrsklll ra«' po 20 kr. — Razpošiljam tako jajca samo od takih živali), ki so povsem tistega plemena in BO bil« že večkrat preinijovime, ter dajem za pristne* pasmino in za to, da je čisto pleme, vsako jamstvo. (Uli ti) Makso P a ulj/ v Koflachu (Štajersko). $ S Prva žebljarska zadrugah { *< v Kropi na Gorenjskem \W jj ponuja vsem p. n. gg. trgovcem, podjetnikom, obrtnikom iz IX T3 najboljšega železa solidno izdelane 1 ^ +< žeblje, verige in drugo raznovrstno * M zelezmno, posebno za stavbe | 4j po ii*tjnl>jl mil. (699—*) i J ?J Ceniki na zahtevo poštnine prosto in zastonj. : T Do 1. junija in od 1. septembra tarif za stanovanja znižan na 25 °0. Zdravilišče KRAPINSKE TOPLICE od postaje Zagorske železnice ,,Zabok-Kraplna-Toplice" oddaljeno jedno vozno, otvorjeno je od 1. aprila d> konca oktobra. 30 do 50 stopinj R. topli akratotermi eminentno delujejo pri protinu, pri mišični in sklepni skrninl in nje posledičnih bolestih, pri bo lih v boku. živčnih bolestih, bolesnih na polti, mv&ledran, kroničnem morbus Brig-htli ah vnetioi oblstlj, otrpnenjl, prt kronični vnetiol maternice, pri ekmudatlh v perinterinalni vezni tkanini. Velike basinske, polne, posebne mramorne m kropilne kopelji, isborno urejene znojne komore i sudari j i , masaia, elektriciteta, švedska zdravilna gimnastika, udobna stanovanja. Dobre in cenene restavracije, stalna zdraviliška godba vojaike godbe c. in kr. peipolka nadvojvode Leopold it. 53. Velika senčnata izprehajaliića i. t. d. Od I. maja vsak dan promet s postnim omnil-iisom s Zabokom in Poljčanami. (4*28-9) Kopalis'ni zdravnik ctr. 1'jiv«*! |>l. Or«»£l*o vitf*. Hrosure v vseh knjigarnah. Prospektu pošilja in pojasnila daie kopališko ravnafrlJNtvo. «#> urar W I ^ j ti t> I j tt li i » >l rnt ni •■l"BT priporoča svojo največjo zalogo vsakovrstnih švicarskih ur. uhanov, zlatnine in srebrnine. Zaradi velike nesreče potresa ni sedaj nobene kupčijo, torej prosim, kdor misli tiru kupiti, naj io koj sedaj naroči ali knpi. V ceniku postavljene cene so zdaj za 10" , »nizane. — Priporočani se z vsem spoštovanjem Fr. Čuden. (f*40—*■) urai v Ljubljani. sjsjjr Ceniki se dobivajo zastonj in se tudi po polti pošiljajo. L Luser-jev obliž za turiste. fjitilovo in liilro npli- vajooe sredstvo proti Iturliiu «»<•«•*«> Ml, fttiljfiii mm pod-plsttb, petah m ili ne, in trdi prs H K alti kože. i# Veliko priz>otlmli pisem je na ogled v davni rUMiilj Dobiva se V lekarnah. • L. Schwenk-a lekarna (18 8fl MeldUng-DunaJ. Pristen samo, če in ata navod in >bliz varstveno •/. ■ muku iti podpis, ki je tu zraven; torej naj so pazi zavrne vse manj vredne ponaredbi. ft isti n * iJmiiI : Jos. Ma \ r, J. Svoboda, U. pl.Trnk»\esy,G.Piccoli,L. Ortjftelj v itutiolfovem S. pl SUdovič, F. Haika; v Hniuolku J Močnik; * Celovetl A. KKtfer, W. Tlim in\vald, J. B rnba-cber; v Breswli A. Aich-iiiger; v Tririi (na Km-roAkem) (!. Mennnr; v Kfl|ieku P. tiuholt, Dr. B. kumpf; v Clorlol G. II. Pontoni; * Wolf»-beru« A. Iliit.li; v Kr«. ■i)l K Savnik; v Itml-tfooi C K Andrien; v Idriji Josip VVarto; v K«dovl|lel A. Roblek; v Celjl K. Gola ; v 4r. aoiuliut P. Haika. Ljubljanska lovama šotne stelje in šotnega praška 0. M. Roberts ran Son & Comp. na Lavrici prav toplo priporoča svoje irdelke, specijelno šotni j^rnstelc p. n. oskrbniltvom občin, tovarn itd , »kotno steljo gospodom kmetovalcem, lastnikom konj ic živine itd. kot izvrstno nadomestilo za slamo itd. — Brošure, c.-niki in vzorci so brezplačno in poštnine prosto drage volje na razpolaganje in s* na vprašanja od strani ravnateljstva ljubljanska tovarna iotno atelje in šotnega praška O. M. Bobarts van Son A Oo. na Dunajl, Z., Pstersplats it. 7, ali pa nje zastopstva na Lavriol, gospoda župana Karola I«entsohs-ta istotam točno odgovarja. (748—2) Novo! j jedino sredstvo, da se Novo! i lakoj posuše. |K Dobiva se pri •M stavbnem mojstru. (781) »j BroMiirlcn o tolmačeitjii se ilokl%a Istotam. j« Cesarsko-jubilejske cerkveno-1 zgradbene srečke a 1 gld. j Zadnji mesec. klavni *2g\ AAA goldinarjev Sredice priporoča J". O. Mayer tt I_.3\x"bljsinl. Št. 449U. Razpis. (754-3) 9Tu oddelku r.m mladoletne korltjende v deielnl prisilni delnlnlel v sL|ubl|anl lsprssn|ens Je služba uLCiteljsu z letno plačo TOO gld. in s prostim stanovanjem, oziroma s stanarino letnih 120 gld. Ta slu/.ba se bode oddala provizorično proti trimesečni odpovedbi, vender pa se vsled dogovora s c. kr. deželnim Šolskim svetom za Kranjsko pridrži do t i enemu ljudskemu učitelju prejšnja stopnja v staležu kranjskih ljudskih učiteljev ter se mu za dubo podučevanja v prisilni delalnici dovoli odpust. Prosilci za to službe izroce naj svoje prošnje z dokazilom učiteljske sposobnosti za slovenske in nemSke ljudske sole, znanja laAkega jezika in dozdanjega službovanja najkasneje ilo 1« Jlllljiš 199A podpisanemu deželnemu odboru. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 28. maja 189f>. železniške sine, storje za obijanje stropov, železo za vezi in traverze, železno, cinkasto in pocinkano plosčevino, kovanje za vrata in okna sploh lfle« kar *v |ioti*€kliuJe wa\ slitvlie priporočata po jako nizkih cenah (757—2) ^s^^ '^•s^^ J!!^ 3k» ^sss^ eSuSa ^»^d ^^id^E «s5^k sS*>4 trgovina z železnino in špecerijskim blagom Marije Terezije cesta št. 1 t Ljubljani. Kneza Ivana Liechtensteinskega tovarna glinastih izdelkov in opeke v riilit-Tliemniaii pri Lnndcnburgn ponuja s\oje plošče iz finega klinkerja in mozaične plošče za vsake vrste tlukovauje v najlepAi izdelavi. llvojnopostckleiijciic cevi %m kamenine nastavke za kamine, pična ali k laj na korita, Školjke za sranje. 1411 n ker -J eve opeke, peci m pceulcaiul In os;iiJIm«*iic pecnlee v razni r/did .vi. Karezaiie Strešnike, navadne strešnike, lifipna opeka za vnanjost pouloptj. poHteklenjenn in neposteklenjena v uajboljli kakovost i. it'm i ki so mn rargMtlmgv* (770—2) Prodam pod ugodnimi pogoji stavbinski prostor, ozir. senožet pare. Sr. 165/8, ki mori nad 1200 □ sežnjev in leži mmpioU ,,ieleiieiuu Itrlbll", l>liy.n kolodvortl đolemjake n i <•«.', na cesti, ki pelje na Dolenjsko, zraven liiae A nt. Strnada. (77i—31 JPriniož F^al^iafe, posnatnik in dež. poslanec v Zamostecu. pošta Soiiražica. r* A>o/ać za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme. eF. (eassermann v Ljubljani, Se/enburgove ulice št 4 (298 t .sv priporoča slar. olčiiislru o/ izthloronjc civilnih ohlrL' po najnovejši fagoni in najpovotfnejSih cenah. Angleško, francosko in tUšštnsko robo ima na 8kladiiČU. —- Gg, uradnikom se priporočit ia izdelovanje vttftteoirrtitnfh ti ti i/t* t-m ter preskrbuje vse zraven spadajoče predtnete, kakor sablje, meče, klobuke za parado itd, Poverjeni za/agatefj c. kr. uniformske blagajnice drž. želeleznic uradnikov. eeeo»eoo®oeoooeooooooe i Kari Wanitzky | arhitekt in mestni stavbeni mojster x Dunaja ® prevzema vsakovrstne poprave, prezidanja in nove slavbe pod. r^^juLg^od-OTLejšIz^iI poboji. Pojasnila Be dajć 1111 vin rije fJVrc;r*Jjr crt'Nll :n|. fl*£. II. iiaOOO»»»O>OOO»»»»a Jedino zastopstvo za Kranjsko n« <'(<>% II<»/. liane tovarne za bicikle Ivan x Pnchin drugovi v C-radci kakor tudi orežns tovarne sa bicikle „Steyer" in več drniih znanih Irtr&rtti — V /iiloiri mc dobivajo tudi » n«* prit iltl i ne y.ii i««»i«--u, kakor; svetni*«-, k muci. Medla« s>ra«eue) - *»> i»«■ itd, itd. s ■»•■ |i<> najuiallli oenali« (712—lj 0©llilcl mi rus. polttfpa ti )«■• ~^B&jj Starcslavno ž; - ^ e p 1 e n c kopališče na lir v ti I skrili Železniška Varaždinske toplice Zagorske železnice (Zagreb-Čakovec). pošta in brzojav An.'Ii/'i |io »lvuriit'iii ivuti.vak-n j. r. i■ ^ urin l«'uo miiliov t**, nedosegljivo vivojtm rielot mjl pri mišični %Kriilni In kontenlnl « cIhukiIi. Im»I« nvtlel lil I. I I Ml o«! i . |>n«lliiii. /IkiiIIi Im.Iw.hIIi. i.> >lt / ii i li v U.tllii i t Elektrika. IVI rt i\ Ti a. Zl u.l.'ti, »liini /.ilr.ivihUn unllm, |ili>«un /. ili.iv^, k'inci-rtl i t. U. Nu postaji V»mMlotka topilo« pričakuj« nlrlicrm il»ti otuiuliuii gOMo. Tmli «u na rtiz|uiliit(i> 1'ineloii vu/ovt in *<• .i« nnd Istih ]>r.-.i obrniti iu otkrbniitro kopolil6ii< /.! S_fv i 1'roijiektu in lir.iniru r.ts|>o»ilju cuntunj ui p(>«tiiiiiu jiruato < — K i lm i* i \ o ' lovnriilMklb t-t-iiiib zaloga piva "V prve graške delniške pivovarne ^rjogjj M. Zoppitsch v Kolodvorskili ulicah št. 24 v Ljubljani. Na pismeno poisvedbe odgovarja se nemudoma in frankovano. 1 I železniške šine, traverze, $ V oinlrnntn in nnninHnn nlnononinn 8 v C111KBSI0 m DOC flOflO D OSCfiHflO g! železo za vezi gj jS kovanje za okna in vrata Z 414 sploh vse, kar se pri stavbah |>otrebuje, priporoča po /rili f% p\ jBiiižanlli cenali A| ft Andr. Druškovič i |\ trgovec z železnino (442—15> 5^ ^^GIayinMrQ^MO Glavni trg St 10. ^ NnOHDBvuininKsnMiuBiHi 69 858^ rBsnBnBnnsnr ■rani Kavarna Malloth („Pri Virantu") na. Sv. Jak:o"ba trg-ia.. Podpisanec se prip »ročam si. občinstvu za obilen obisk mojo kavarne ter MgotavIJ&lB dobre pijane ter točno DO-strežbo. y velespnstovanjem Ivstn Hiolctau* j to t kavam ar, •initmiiiMMWt» rtttOSJOJalllOiMO^^ Z naj razno vrstnejžimi, it Is-lkiia. lin (lun svežimi, ukusnimi, zdravimi in slastnimi, v I slaščičarski in pekovski obrt spndajocimi izdelki post reza točno tvrdka Ktarl trn? *<• (W) Tu je dobiti vsak dan dona-a-io potvico, vseh. -vrst 3sr-u.li. na. -v-a.g-©, ržen 1CXV*A. iri. prepečenac (~Vatnille-.S"Wle>"t=>eLclc). (5 ukneno blago in ostanki a« prodajajo po najnižjih oeaah pri Hugonu Ihl-u v Ljubljani, Pred škofijo št. 2. HOTEL LLOTD •j Ljubljana. Židovske 111 i št. Velika zaloga obuval IsttnegS izdelka za dumo, gospodo in otioke je vedno na hlbero. VsakersnM naročilu iivrlnjejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se utiranju-jejo in zaznauieuujojo. Pri lunanjih na-rooilih blagovoli naj se vsorec vpoalati, LJubljana tm Sx. Petra cc»ta Nt. O. V središči mesta, blizu južnega kolodvoru, poštnega in brzojavnega uradu. Izborna, cenena restavracija. 20 elegantno urejenih sob. Ukusna Jedila, pristni dolenjski ovioek. — Balon za veaeltoe. — Po leti lop scućnat vrt. — Qg, trgovskim potnikom dovoljujejo sti znižane ceno. Omnibus k vsakemu vlaka. KaTOl PoČiVaUIlik, IlOtBllr. samo stune pri meni fin ; ^■♦•■♦♦■♦♦■♦♦••♦^ miMlnie iik pere.Ili (1'eder* m •• 11 jil/.«■) iz najboljšega tilaga solidno narejen Ne zamenjajte mojih kili Tii» h It»i znanih modrecev z onimi, kot jih n pr. tuk .»jsnji Mlsarji nepopolnima izvršene |) nujajo. ifcimuiee od 1 • do BO gld.; divani, otomani, garniture in vsa tapetniška U><» dela po najnižji ceni. Tapetniška kupčija OBREZA v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. I. Fr. Kaiser 8 i puškar v Ljubljani, «j StlttburgfVI uliro St. 6 (»hi j$ priporoča svojo veliko zalogo orožja za lov in osebno varnost, streljiva ln potrebščin za lovce. Specijalitete v okspresnih iS puškah in ptićarich, kijih sam izdelujem. \\ Popravki so izvršujejo v moji delavnici, M i *4 W v* w w w\s h* w %* w Wfe* w w 110 $ Josip Relcli (,0,,# i Poljanski nasip, Oake ulioe št. 4 £ ■ priporoča čast. občinstvu dobro urejeno ■ ♦ kemično spiralnico * ■ v kateri se razparane in nerazparane ■ J moški, in zttiske oblek« lepo očedijo. J Pregrinjala vspre.jiuo se M pranje in tj creiu v pobarvanje. V tiar vanj i vspr«- H jeuia ae svilnato, bombažno in uiosano * ! najnovejših modah. I Restavracija „Pri Zvezdi" I cesarja Josipa trg. zračni vrt, stekleni aalon ln kegljišče. I Velik f F>rizuano izvrstne jedi in pijače m skupno obfdovanje. Ferlinc, rest avrater. IVAN JAX v Ljubljani, Dunajska cesta 13. Tovarniška zaIor se priporočam i a vsa v to stroko spad joča dela po nizkih ceuah, zlasti za nove podkove. Dobro delo in točna postrežba. Z veleapoitovsnjem (105) Ivanka Toni v Vodmatii št. 4. ItT J. J. NAGLAS g tovarna pohištva f, Y v LJubljani, Tnrjalkt trg it. 7 in £ °u Ooapodeke nlloe (Knežji dvoreo). £ S Zaloga jednostavnoga m oajfinejega le- V »onega in oblazinjenoga pohištva, zrcal, % strugarskega in po/Jsituraku^a blaga, po-S bistvene robe, zavča, odej, preprog, za-v' stiral na valjoih, pulknov (zabiKij). Otro- W % ški voviftki, železna iu vrtna oprava, ne-<>£ pregorne tdagaiuice. (102) 7 Ljubljana, Fi jinrisk;uiske ulice 4. Ć i Slikarja napisov, Q itavbinska in pehiet/ena pleskarja. *j Tovarna za oljnate barve, lak e< in pokost. (lOtJ) r Glavni zaa' >p HarCholi-Jevvg« url« p* Kln»luea«a Uitrl»oliiie)H. Maščoba 7f aa konjska kopita in usnje. 4 Uran & Večaj ► A Ljubljana. Gradišče st 8, Igriške ulice št. 3 ► 4\ priporočata p. n. ča.it. obetnetvn svojo ^ A vel ko aeJogO vsakovrstnih ^ I y.I>orno sl jci. o i ^ pečij in glinastih snovij kukor tudi štedilnikov in vseh v to stroko 8pxdajočiti dtd po Dlzkih cenah. i l"u I I I - ^ iz kopanepa kamenja (apnnnika), ^ ^ izvrstno izžgano, ima vedno n.t ^ ^ prodaj in v vsaki množini po obi- ^ ^ il(.H) čajnih cenah |^ I Andrej Maner | s| posest apneoios v Zagorji pri Savi. ^ 23 ^HENRIK KENDA1 t Ljubljani. Najbogatejša zaloga za šivilje. (109) ANTON KOŠIR x v LJubljani, v Kolodvorskih ali- % ♦ oah it. 39, poleg Jut. kolodvora #■ « priporoča svojo zalogo (110) #. j izvrstnih jermettov za stroje ♦ a po najnižjih cen .ti. ravno tako * ♦ jermena za šivati ia vezati, f ♦ Jgtgr Zovčeki „ea gross" gg. trgovcem ♦ J po najr.u-ih tovarniških cenah. * IVI e li a xx i k i n,) Ivan ŠkerI Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani priporoča se p. n. občinstvu za izvrfie-J vanje vseh v nj»>govo stroko spadajočih H iit'1 in popravkov, kakor Mlvitlinli t Hli*o|ev, v«*lo<*i|»<>v i. t. d. j po najnižjih conah, t. Vnanja naronla Ne točnu izvršujejo. -K^ra. -— ^K-T,■ E3 i ^1 G. T6nnies v Ljubljani. Tovarna za itroje, telezo ln kovlno-ilvnloa. Iiilelii'« kr.t i onelmoti: vae vrate strojev za lesoreznloe ln iage. (112) Fritiumi ..-i.- n.iprH*« m <•hkrl.ii .• |ilil'<>sllci IIUtl.Dlj.i *«ll:ivl, si i. i,t.(m liiii.- in votlim kulen BJHHBjpjsjBJBBMBJlsr Maksimilijan Patat-ova naslednika V. Morala eif IIaiicm »«■ v LJubljani, sv. Petra cesta it. 32, al* na sv. Petra nasip »t 27 priporočata se p. n. občinstvu MS žensko in nioftkc nblhke, razparam; in < ele, iste ae lepo «»e**ill|o; vzprcjeinata vsakovrstna prearlnj^la, svilnat-' rohoe in tra-ln.i'. SS prMii|, lioiiinii J no in uiesano blagO vs< ti barv. Obleka se eimt I. pere in linrva hitro, dobro in po ni/.ki ceni. 1 /zor Alojzij Erjavec/zor (ii6) čev[jarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulioe it. 3 priporoča so prefteit. duhovščini in slav. občinstvu za obilno naročevanje r-7.no« ^ vrstnih oImiviiI. katera izvršuje cenri, P pcsteno in iz zanesljivo trpežnega usnja jj} od najfinejše do najpriprostejso oblika, Mero so shranjnjojn. Vnanjim naročilom B» naj so blagovoljno pridene vzorec. M -v i i ■t Zajamčeno pristni kranjski liter po gld, 1^0 in I icn. edenovec? g liter po gld. 1.—, ki gn priporočajo zdrav- "S ¥ niUi, pri (HO) 'M I Oroslav Dolencu | 'f trgovina 2 voSćenino ln medom S :;; i.juhi inim, OledsOlAke ulice lo. 5 do 10 gld. j vsakdanjega gotovega zaslužka tire/, glavnice in t* i n i k a molimo tudi v naj ni a nji eni mestu moškim in Jonskim, ki so hote ha iti z razpočavanjem srečk in vrednotnih papirjev. — Ponudbo pod „lelohter Verdionat" Rudolfu Moase-Ju na Dunajl. (lf>4 7) na. krojaško ohrtovanje Gospodske ulica it. 7 v Ljubljani priporoča svoje izborne izdelke civilnih m untformsklh oblačil po mori. Bogata izbor dobrega modnega blaga je vedno v zalogi; vzprejemajo so pa tudi naročila s pridojaniin blagom. Fini in pravilni kroj, izborno delo in ceno postrežbo jamči obče znana zmožnost in • 119) eolidnost tvrdke. f Fran Detter I_iJ"iat>ljBira.eL, Stari trg- fete-cr. 1. (190) Prva in najstarejša zaloga ši^alalb strojev Tu so tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji, kakor alamoresiilcr, uilMliliiloe i. t. d. Ceniki zastonj ln poštnine prosto. J. Hafner-jeva pivarna ! \ Ljubljana, sv. Petra cesta št. 47. i Zaloga Vrhniškega pira. j Priznano izvrstna restavracija z veliko iliiiraiio z t* koiiierie itd. in lepim vrlo iu. (111) = Kegliišče je na razpolago. = Ubod je tudi it Poljskih ulic. ^ I Anton Presker l § v Ljubljani y lin Hv. I*««tra* «*«'sti itav« Hi priporoča svojo veliko islogo gotovih k .v oblek za gospode ln dečke, Joplo v C*v sa gospo, plaSčev ca gospe, ne- y O premočljtvlh bavelokov itd. y .* Obleke po mori io po najnovejftih ^ • uzorclb in po najnižjih cenah solidno in T) H najhitreje i/.g.tovljajo. (118)^ Fotograf ična povjemnica sedi J. ARMIČ G Ljubljana Har|ja Terezije cesta it. 5. 18 Podružnica v Ljubljani zagrebškega stavbnega podjetništva Pilar, Mally & Bauda arhitekt, inženirji in mestni stavbeni mojstri. Tehnični bureau: (7*26—«) Trubarjeve ulice št. 1 (blizu St. Jakobskega mostu). Ure za dogovore od 2. do 3. ure popoludne. Prevzemanje in izvrševanje načrtov, projektov, proračunov stroškov, novih zgradeb in prezidav sploh stavbnih del vsake vrste. Plemeniti raki! Sveže lovljcni, skaoočl, dobro zamotani, poštnina in embalaža prosta. 100—1*20 komadov lepih namiznih rakov 7f>— 80 65- *i«> 32— 85 gld. 3--n a™ . 4 10 r»-50 velikih „ „ „ velikanov z dvoma tolstima debelima skarjema .... „ holo'Vetikanov, izbrane, največje živali, od lf> ctm. naprej Jamči se za to, da dospo živi, skaeoči. Gosje perje! iknbljeno z roko, hliSčeče belo, gld. 1*55; isto perje nesknb-ljeno 85 kr., puh hlisčefe belo. nun plus ultra gld. 2-2f) funt poštnine prosto. Vse po povzetju razpošilja ■ IVin. ttcliapira, Buczacz, Galicija. Opazka: Keferencije so na raspolaganje, (743-S) RONCEGNO najmočnejša naravna arsen in železo sodržujoća mineralna voda priporocevana od prvih medicinskih avtoritet in uporabljiva po zdravniškem predpisu pri anemiji. >. !»ro/.i. poituih, /it< iiili ln / en-.lt in boleanlfalf ninlitri|l itd Pivno zdravljenje uporablja se skozi celo leto. /itl'>tn v «h«*Ii IrgovliiHli x m i u i limfno vo«lo lil lehMriutli. Kopališče Roncegno (Južno TiroNliO) " H ure oddaljeno od Tndeuta. mineralna, blatna, parna kopeli, popolno zdrav lj-nje z inr/.lu vodu, elektroterapija, masaža, zdravilna gimnastiku. Visina nad morjem "i.*Jf> metrov, prekrasna lega RSlAiCens od vetrov, dišeč suh zrak, brez vsega prahu, stalna temperatura ls 2'2 stopinj. SSas*M« ■villA«'*«* prve \rste z obširnim lepim parkom, p'ekrasen razgled na dolomite. L''»o sob ia tujce, obedovalnire in bralne sobe, sdravitki salon. Povsod električna razsvetljava, zdraviška ^-odha, latvn-tennis. Senčnata izprehajališča, lopi izleti. Besona inaj-oktobcr. Prospekti; in pojasnila daje kopi* II* < ii« ril » mil i-l\ni t o v KollC4'uii<». (687 — 9) ■gg— ■■■■■■! r •eeMteee#teeftie»ee^ae*«0ieeMi i i i Pr. Ks. Jeloćnilt Icro^a-č; (271—14) v baraki v „Zvezdi", blizn paviljona se priporoča slav. p. n. občinstvu za izdelovanje vseh lirojnšlilli «l«»l. Naročila izvršujejo sn točno in po nizki ceni. Fran Burger, mizar v IJ uhlju ii i. M v. Petra cesta Nt. 91 ne priporoča čc. občinstvu za naročila v izvrševanje najna-vudnejib in najunejih pohištvenih in stavbinskih, v mizarsko stroko spadajočih del. Tudi imam v zalogi ve5 pohlitva in izdelujem najlepše lesene stropo ln stene (lamborlje). Delo solidno in po nizki ceni. Za dela, naročena dovolj zgodaj, tudi jamčim. Naročila izvršujem *li po predloženih mi ali pa odbranih lastnih VSOrcih po vseli slogih. (220—15) Ljudevit Uoroviiik WM ! 8 puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje v«i«U» vrNtui li |Ui.šok za ln ce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi pr«>«leliije stare ssmok esniee. vzprejema vsakovrstna pupmiiU m jih točno iu dobro izvršuje. Vse puške so na o. ki proskuševalnici in od meno prcbkušene. — Ilcotrjvaai ceniki Za3tonj. JCOSMETiCKt CremeVenus Proslredek k znšln Meni pleli. Tekutypudr„Eugenie" Červen 6 teku te ličidlo jugenie' Pudr„Eugenie" vbile,ruzove a kremo ve barve. Barva na vlasy Kavkazkri essenze na knirv. V-5 ■HHHIMH v, „Creme Venus", nrciKl o> /ii l.misir, Iruntu »•'•i. i l/Kcruo. jiojiolii.ini k Tii>«keil-ljivo kiisne-lii-iiii ir*(lntvu, ki siniti t.*\tr < n.i ujo. »>co kukbr > U.i.riu ......1 lil ■ l |.'i|1>." :n ii.l.mc ini i.Iu-tu.i hvc.-i ..( rflll«' Veim.h" m- totlriuj.....kakili iujmuIhuIi tv.un., ur pultann ton I nikoli i:dti\ iu -■■ umru lir.-/, kv.ru up.imliliati u mikom j > < > I j n 1.: i, ■ i n iliipvinMii .11 li'tiii>m cii.it. V Itiforonu nlniiintv« na pm»i, ■)■« nni se naUiiku p«/.i na gori uitimieuu v;u»t vnno zuniuko. telili U |(l«l. Tekoči puder „Eugenie" Srt'KrSf'iSB: »evmijii li.irvc pulti, k:itcr.i iMtmic vciluo i'vcto.'n m niUtluitu.. l'o-dajs i ii: i/u i /itiiKn, Inknr tudi run..m in dosmb ■•hkoil In nui- morju slu im cmiuhi. iiitnir.. n.iu u' v».ikn r.-i»»:ivu»t polti m prco \n..kf mt(. (Vim - kI>I. Rdeče tekoče ličilo „Eugenie" V.V.V.V.I ■icskoil 11 i\o I> '•• li. ■■m. i.-tn .tin m h-.-..1h i. ■ j . unravnn ro/.n^to bojo, ili tad I pri oioktrit ni riisii vhiI. u.i In H k|»0 kr. Angleščina brez učitelja angleščine se naglo in brez učitelja priučiti, no 50 kr., vse te knjižico po posti po f> kr. dražje. Založil in prodaja ter želi razprodajalcev Josip Paulin (767—8) v Ljubljani Marijin trg 1. Gospodarskega upravnika vzprejme v službo podpisano vodstvo. Kdor ni kako nižjo kmetijsko solo z dobrim uspehom dovršil, naj se tin oglasa. Nekdanji učenci dfželnH vinarsko in sadjarske šole na Slapu ali sedanje vinarske, sadjarske in poljedelske Aole na CJrmu imajo prednost. Letna mezda znaša 360 gld., namestek za kurjavo 'JO gld. Prosto je stanovante, prosta svečava (petrolej) in užitek majhnega zelenjadnega vrta. Nastop službe dne 1. avgustu A. i. Prošnje poslati je do 15. Julija t. I. podpisanemu vodstvu. Vodstvo deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu dne 24. maja 18i)5. 727—:i> se j »m j iioiiHil strup na hiša s 7 sobami, 'J kuhinjama, 2 shrambama in kletjo, sama zase ali pa tudi poleg nj>- žm od leta 18,'Jl. obstoječa, popolnoma urejena usnjarija. Tudi se proda 8 orale vinograda in 3 orale boste. Posestvo je pri t>v. Lovrencu v Slovenskih Goricah. < tbo—3) Več pove lastnik .In rij ItrlirriiaiU pri v. Hi« rl» it i-i pri \ nrliiiKii. PHČNIX - POIVIADA na tasitavi za zdravje in vreda-vanje bolnikov v Stuttgartu lxt jedino, zares reelno m neškodljivo sredstvo, s katerim se doseže tako pri gospčh kakor pri BOSpođ h lepa in bujsa rast lasij in s«' prepreči, da n« izpadajo in da se ne dela moj njimi prhot: mladi gospodje dobe po nje rabi močne brke. /a uspeh in za neškodljivost se garant uje. Lonček so kr., Če se posije po posti ali proti povzetju K. Hoppe, VVien. XIV., Hiitteldorferstrasse 81. _i.•>:.«; — im I ftzfli listti J Sev. Ameriko \ !*' i kr. (199—16) pri uizozeiiisko-aineriški I parobrodni družbi. 1 Kolowratriug U IV Weyriugergasse 7" DUNAJ.! l/tftk dati <*(tprani z Danujtim 1*4»| ii 1 I li AUHtll ii j . JOSS A LOVVENSTEIN tvornica perila, Praga, VII- opozarjata kupujorr p. n obriustvo na to, da naj zahteva pri kupovanji ovratnikov za srajce, manšet in srajc vselej le zakonito zasciceno znamko (lev). Naše perilo se dobiva le v najboljših trgovinah modne robe za gospode i u v trgovinah s platnom tn- in inozemstva in se pri nas im* prodaja na flroliiio. 0b jednem priporočava nate najnovejše patentovane ovratnike za srajce M imajo tolike prednosti v sebi, da v a" osebe, zlasti gospodje, ki so zelo debeli, ne bodo nosili drugih ovratnikov, čim poskusijo jedenkrat ta nas proizvod. (HO —10) se prilega vsaki srajci, tudi ko bi ista ne bila narejena po meri, se lahko ugladi, obdrzuje vedno bvojo prvotno obliko in je vuled svoje gladke povr&ine mnogo trpezneji, nego vsi drugi ovratniki. O. kr. avstr patent it. 66.660. Angleški patent Št. 19.70O. Kralj, ogerski patent it. 1799. B. B. O. M. Nr. 19.362. restavracija v Stt- UPetra, cesta, šte^r. -*±l7„ Iv J v*t>lj an i Danes in nadalje: točenje IgSg priznano izvrstnega, okusnega Gossovega marčnega piva iz pivarne delniške družbe v Goss« pri Ljubnem na Gorenjem Štajerskem. Zaloga in oddajanje v posodah. f753-2) Z velespoštovanjem Hclf (ICPsi Prostoren, senčnat vrt. Vhod tudi v Poljskih ulicah, nasproti učiteljišču F. P. Vidic & Comp. v Ljubljani priporočajo po najnižji oni : Zltr«'7,aiic NtrrNiiikf (Strangfalzziegel) najboljše in najcenejšo kritje. II (17.11 i k (šn motni) fin k. za cerkve, hodnike, trotoar j e Itd. Priznanice že napravljenih tlakovanj so na razpolago. € «*\ i Iz knmriiiiie za vodovode, sirani Ar a itd. \a«ad«» xa iliiiiiilke. l.nii««*ii<* pori vsake barve. *f<- S g i S © — c, 2 o ■ ? 3 a p o e (D 0 i\ U M 3 k i o ti o H o bo a a i e 0 Ktl »ftn, ^Ih.!1«h pnm, br«i /i.vrmi,ik.. I.rps lni.oi«t, 87 T«t. 1 kom* d po gld. l - J o do 8 70 Ikrami „ „ »i is a Sr»Je» m« duckr t 4 ▼•lltc«*ttti. k it kor a#orkj 1 kom« d po jrld. i — do I 40 • L. mid. , . f, ,; f*f| SpodnJ* iB-Mt«) »■ g;««|»«i«le 8 kah< 1 kooi. po gid. — 60 du 1 tu kom. . . „ 7 jo IS ovrniulknv trld. I --u do u'.'l 2!t. IS pnrov ibhii «. «»« d 8 Sli do *-«0. 13 bumndu« ■ndmajtalkor« od gi I t IS du — o : a * (D ■ B <£_ o o •o 8 Cariitl-Lliii-1 »SO * I s S- • cd H 3 o ,__ o Za brezhiben kroj in najsolidnejso postrežba jam^i Ivrdka C. J. Hamann v Ljubljani zala^atelj perila već c. kr. častniskib uniformovalisč in nni-tormovanja v naSi c. in kr. vojni mornarici. Mlad pomočnik ki bi bil zmožen poz 1 ««"•«•% al i in nekoliko oriia-mente r***ljnti, B€ takoj vzprejme t«r je lahko dlje časa v službi — Ponudbo pošiljaj Al«»j«ifu frogur-iti. akad. podobarju v Celo* **u, Fleiaoh-markt Št. 5. (760—3 Resna ženitna ponudba. Samec, star 2P> let, ki una lepo, dobro urejeno (»osestvo z po.stilri'. in trgovino v prijetnem kraju na Dolenjskem, «i išče tem potom zaradi te^a, ker ni dolgo, da biva v tem kraji in zaradi pomanjkanja znanja pofitono in zvesto družico, ki bi in.ela veselja aa t-knnomijr> in vHaj par tisoč goldinarjev prenošenja Plama naj n*' blagovolijo poslati pod „Slovenka14 apravništvn rSI. Nar." (761—8) i pri Železni Kaplji- H Izborna iianiiziiit pljaea in iN| znamenito lccllo proti vsem kata- Ki roin in l«k) lv( Dobiva se pri la\t»tnlftt,vu v /.(>lt>/.ni Kupi ji ; lol dalje pri Henriku p 1. M a 1.1 o n i - j u na Iluuajtia LX A I o j /. i j a C z e r n i c h - a n -j n t u r i v l.juUI {»ni 91 in pri trgovcih: Mih. Kastner-ju in F. Lasu- lol nik-u v i.|ubljuni, F. Dolenc-u v lirnnjn LX in Skotji tiokt, A. P i nt ar-ju v Ksuiniku, V^J A. P an ser-ju mlaj. v Neveui M«atu. P. Pe- |N tache-ju v Kučevju, J. Pauser-ju v Kifeaful. \JU komptoirista ki je slovenščine in nemščine popolnoma zmožen, in paznika za delavce, ki je čvrst in prevdaren. Oni, ki znajo kako atavbinsko rokode lstvc* in skladiščiti ji, imajo prednost. Vinko Majdic« valjični mlin v Kranju. [117-2) S Jakob Štrukelj v Trstu 4 via Caserma št. 16, vhod piazza della Caserma % miNimiti veliki vojašnici) 4j prodaja po ««•»tropi n«» nlsUili oeuuli v ■ ,:. •■ gk VrStOM iii!|{ii'NKH i kolesa (bicikle). Zastopstvo kole.s ,,A«ll«'r'* iz tovarne H. Kleier v Fraiikobrodu in ..Viltloriu «'.*Kle Work»" NVolverhampton, An^leftko. Kolesa ,»Atll«>r" bo Hverovmiznaua in se rabijo v nemški vojski. — Jamči bo za vsako kolo 12 mesecevj; kdor no zna vozit1, niinći »e brezplačno. — Pošilja se na deželo in na vse kraje. — Cenike poSilja «e poštnine prosto. ^28—4) Wieiersdorfska tovarna za Portland in Roman cement F. Knoch-a t£ Comp. v Celovcu priporoča svoje izdelke v znatno večji trgoporni in lom o p omi trdnosti, nego to predpisujejo določila društva avstrijskih inženirjev in arhitektov za dobre kvalitete. Zaloga in zastop za Kranjsko: Fr. Seunig <&Comp. v Ljubljani, Marijin trg št. 2. ^vedoobo in potiikIImk ^«>-